St 16.
V Gorici, dne 14. aprila 1893.
»S o S a"
ixhaja wak petek o poldne  in velja s prilogama rPrinHW*e©" in nGospa-
darski List" vred po poSti   preje-
nana ali v. Gorici na dom poiiljana:
Vse l*to   ,   .   ,   .   gld. 4*40,
Pol leta   ....    „   2-20,
Cetrt leta.....1-10-
Zt tnje delete toiiko vec, koiikot je tecja poltnlna.
Delavcera in dragim manj prerooS-nim novim narounikom narocuino zni-iamo, ako se ng\m& pri npravniityn.
„Primorec^ whaji tsakik 14 day «b enem t raTnirai (na par) „8ocini-nri" stevilkarui.
„Go»p0darftki U»tJ izbaju iu se prilaga vsak (tragi in zadnji petek rue-seca. Kedarje v petek praznik, isidejo listiie vtetrtek.
SOCA
-'¦- ..1"--L.. II—. 1 .*,..'.- .
(Igsilajn ?>a flc&elo.)
Nase ^eleznice
fiforor A[f. *k*c. Franca grofa 0 o »' n k» n t -,; a r atji putUmlM sbornice dne XL wire*.
Ko zaLnem razpiavo o tt*m predmetii, «r.i»lim, da nit je naj4 ,«-j toplo zabvaliti Nj. K, go.-poda trgoviuskega- ministra v imenu prebivalstva, po kojega tli-h ima tetfi z>-lezniea, ktero dane* skti'iiftno, in koje prv-bivalstvo prir'akuje od te zVleznieti kar na-rawest gospodarskega prerojenja. Pa tudi splch mislim, da moram zahvahti gospoda ministra za dubrohotno.st, ktero kazc v ti»in pogledu nasi dezeli; vidi se, da je vendar enkrat prisel fas, da se odstranijo pmisodki gledA #elezniLki!t razmer v nasi dezeli, ktcri predsodki so trajali ze uad 30 let,
Leta 18«»0 zgradila se je zelezniska proga Nabreiina-C'ansna ter se tako dupol-»ila ju/.na Zelezniea, pi epozno za dr/avne in prepozno tudi za dezelue koristi. Od ta-krat Ne pri nas niti en sain krat ni vzdig-nila lopata za kako zdezriiSko zgrudbo, kajti da se je morala istrska zelezniea na skrajnej mejl v Divati, fcojt kraj lezi v na-fiej dejteli, priklopiti juinej zeb-zniei, to se pae ne more smatrati kot 2<di>zuiska zgnullia nam v korist. Vendai um morem prikrivati, da smo sanjaiili, da se bodo pii na** ziu*«-I«? *ele«nire na il.ng m\\u spet graditi. Mislili smo si, da «e napravi vdika iel«'zriica, ki bt> ti'kla skoz <el«> deielo in da niti udele-ienci niti dezela ne bodo morali za njo po-«ebnih zrtev donaSati. Ali rgodilo se je dru> gai^e in ako pohvalno omenjam zares pan-Ijive bmede, s ktcrimi so govoii v puiu; ilu o gospodarskem prop&du judlueg*!, pri nmtja lezct^ga dela Futlanije, nioi'am se potcn nekako cuditi, da so si1, zahtevale v»d ud'> lezeni'ev velike 4rtve, ko je bil namen gra-ditvi ocitno le t"\: sirotnim Ijudein pmnagati. V tem sluftaju jo bilo opraviouio, da se je dezela podvrgta stroskom, kar se jf tndi zgodilo, udeiezenci so pa pri takih luilikuh navadno prosti dwueskov.
Dalje se mi zdi, da se je nmetno po-tisnila ta Lcle/.nica^ La prav je za kfajevne razmere uajreCje vaznostt, na nastopinjo krajevne ^el«*znice, samo da je bilo nu'jf«;Ce prisiiiti dezelo in udelf zenee z dcne>ki. Kak»r je razvidno iz pori>?ila, vladf, kit-re jer kak<»r i sem rekel. jak«> zanimivo, jn t;anut'.*- i;aua-;j t«-j . zgradld, pt,-:'oft upniui in p:ontctu U/.is-kega utesta, kt«*ro it'zi izvt-n dvzete, in da ' se namerava spraviti to z>b'/ts:<-o v zvvz> • z italijar.skim ZMirziu^kita m.rv/.^'MP t*rdaj \ zgraditi m»?j»!ar.»dno pr.-go.                            i
Ali sedaj so spini o tvj zel«*zniri /e | sklenjeni in uikakor ne mislitu »majevati I predloz;»nega zakcisa, ampak naspr.iMio pro- I sim visoko zbornieo. naj ga sprejme. Aii k«r gie za krajevno zelezuieo, imam izraziti zeljo I
gb'de merjeuja, na koje se bo mogofe ozi-rati, ko se U*k zelezniei koneeno dolori, Ciotnvii ni nanien krajevui zelezniei, da km z dowski dtzt'li; in ndtdezciirev prav /.a piav napravi mejiiarodiia krajh.-i zvt'/.a nu>j Ti'stom in Kfitetkami, da se. pa pri t«>m pnsti glavno nifnio divide, (Jiirfcn, na slrani.
V p<trot?ilu namrer. je oiiienjcno, da no-va zeleznii-a zaen«« pri postaji Tiv.iO: ter da l»ojde putein l'U km pu alepi progi ze ob-atojeiV juiim zeb<znice.
Nikakor ne  mi>lim  odivkati  iiit-ste.-'u tr/iskemn oiiih koristij, knjih m liadejn, ako i se (am priklopi zelezniea. Ako se ima zgraditi iz Trzit'-a   proga do lake liowga in po dnigi strani onu-njena zelezniea v (Vrvinjan, j je to celo   putrebno. Ali jaz  n.miim, da bi I bilo dobro, ako bi se ta z«de-;niea no odda-i Ijila s.k pri i-'j km. ze obsroji-fte proge ju/.ne zeWnice, ainpnk da bi tckla po nji-nej slc-I pej pi'ogi kakc. 4 km. <ialef. do postaje Konki I in bi pot»'in sla naravnost k mosln coz Soi'o. j To bi bilo  v  marsiktorem  ozirn  koiistno, Totem  bi   zideznica v vef-ji-j  meri  sluzila j ki'ajeviiemu prometn. Naj je  glavni  tiamtiii ! ti«j progi, da zvez« del dezeje s svetovnim | prometom sjdeli,poiebn«)pa zglavnim mestom deielfl, Ako so, primerjati, pvogi po  kteiih se ima voziti potnik iz ^urvinjaiia, kjer za sedaj   kom-a   zideznifn, v (loriro   po   tern iwfi-tn ali pa po varijanti, klfio si-m  rav-nokar  oznai'il, in  ktera so je tndi  dovolj preudarila, se razvidi, da bi v enem slii*%.aj't mora] potnik, ki  ima opraviti v (iloriei, iz Ovi'vinjana tje  in nazaj  napravili  ovlnek okoli 14 km-, ako bi so pa napeljala zid»'Z-idea po moji'j mtsli iz Jtotikov na Trzi(\ bi j potnik, ki bi se pcijal iz (Wvinjnna v Trst, J kjer imajo s»*veda trgovei mnotjotcie zvezo, | inxd napraviti   na  poti   ije in nazaj   samo j ovinek 2 !/2 km.
j          Ualje  oinenim, da  bi se  na ta imO.m
! ngodilo iii'lji, ktero gi.ji se l:\vno vojna n-prava, kirra sili z« v»'c let. da se nadaljnje dvojni tir do jiostaje Konki.
Sh'diijii1 bi zjjradba tvlc z»'leznir.e manj stala, ker bi debuna bilo samo treba na-staviti zeleza in podklade na slepry progi jnzne ztdezniee; proga, na klerrj bi bilo treba mikupiti zemljisra iu napraviti z nova celo pndlago, bi pa bila mocno okrajsana. Predno si» tednj nai-rt koneeno dolofi, prosi.m, naj *>i natanko preudari tndi ta varijwita.
.]ako hvab'zen scm z<deziiiKkemu od-sekn. da -<• jf v >voj«m p-jroCiln takog<uko p"'lo,rnil za zgi-adbo te ztd^znior; v svojem ilrtiiTMin pivdb»g;i pa javlja isti odst'k, mij vjMtka zlfirniiM >mitia kot r.-si-nci rwko r.i-s.iljhlio, kt.'iu ni'iu jaz stavil leta JHlii. Pridiv.«ji«m si, pozm-jr. guv«niti o obliki ti'ija pi'edinga, ali ze M'daj moram odbtrno rK'i, da s to g.-aditvijo ni s« nikakor za* d..si:eno opraviC-vnim zidjam in mijnim po-trebam naiie dezele, J>o ve da, nase ljudstvo
zeli se vedno nwjbolj zgradbe predelske y.t'b'znice; posebno mil ni umevno, da so leliiiifine ovito tako noprematfljive in da bi ta zelezuit a tako male korislila drzavi v gospinlaivskem o/,iru, ko j« vendar visoke vlatla sania /.e tiikrat v lej zbornici pred-lagala to zgradbo, h. marea 1870,2SI. marca 1873 iu SiO. oktobra I87r».
Mislim, da se se ni piipelilo, da hi ho prodlagnl v tej visokej zborniei zakon o ssgradlii zelezuice, ne da bi se bil predlog triknil, poiiavijal.
Wnio, da no more.mo zalitevati, da so le radi nasih krajevnih koristij zgradi ta /.id«;/.',iic;i, ki bi inimgo stala, ali menimo,da v tej zaib'vi soglaf-ajo iu».se posebno koristi z drzavnimi, in posebno s koristimi nafiega lirvt-ga irgtivtikfgn mesta, Tr.-ita, y polni meri. S to zeleznieo bi se okrujfiala pot do DuiiHja, do siva drzavn, kakor z vsako dingo progo, ali ta zelezniea bi bila edina, ki  bi  odprla novo  poti prometu v juxuo
i)andanes se mnogo govoii, da vojnn koristi branijo graditi to puigo.
Ali  tit   imam pnsnotek spina iz, leta
1H71, kjer so ravno iz vojusl;ega Htn'liAfia
pondarja, da bi ta Zelezniea bila i.ftjveiVie
vazuosti za rokiranje iu kot Ma, po kterej
bi se vojski pomm"! posiljala.  l'a tudi tega
iioiVm trdhj ju reborn sumo, da ako se tudi
ne more ta z0U7.nie.ii, zalitevati iz vojnfikih
ozirov, jim tudi ni v kvai, kerv ;»ajhlabsem
sliniiijit so titka gorska zelezniea prav lahko
razd»';e, pa tako, da we poteni liitro laliko
p;ipravi  za promot. Oil umogili stranij se
tiuii ugovarja pioti zgnidbi le,   rteleznice
• radi ii-ga, ker je prevzela pontobska zelez-
r nica-ua italijanskih Ibdi mnogo nalog, k.tero
I bi bilo prvotno pnpadle predelski. Saj res
J je iu zalosMi!/, da, ko se je v tej zbornici
obravnalo o predelski i^tleznici, so si veselo
toke  meli. da je   Italija tako nespametna,
d;1.  izda  milijone,  da   sp'elje  zeleznieo na
I svoja tla. Ali  Italija  ni bila  tako nespa-
{ mctna, kakor so je tukaj misliloj to ob6u*
I time britko dan za dnevom.
j          Prav  za  prav pelje najkraj.*3a pot od
j nas  na   Ounaj   po italijanskili tleh in le s
podrazanjmn   tanf  in   s   slabimi   zvezami
I skusa so zabraniti, dastne poiablja. Prav
radi tega. ker je  pontebska zelezniea pre*
j vzt-la nuiof-'o nalog, kli-.re so pripadale na*
I ravnim pntom pre«lel.ski, je turn  bolj  opra-
vifviia zalite\a, da se vendar enkrat zgradi
ta zeb'zniea, in   da  uziva koristi, ktere so
tarn  d«»vazajo   vnanji   dtv.oli, tudi nasa po-
krajina. .iaz scm so vedno prepriean, da se
eukrat. zgradi la zelezniea. ali bojim se, da
s«* ji'j bode gudilo kakor sibilinim knjigam:
zgrailila se bod<«, ko bode donasaia sicer Se
nvkti'ie koristi, pa ne vseli tislib,  ktere bi
bila  donasala  dezeli,  drzavi,   Trstu,  pred
15-20 kti.
To je   tedaj  vazua zelja, ktero goji
naia defela, Ali zadovoljimo se tudi /. dint-gimi refimi, ako ni mogofie na noben drug naSin opraviti. I*otili imo so 8e lami dvngo krajevne Xelexniou, Te dni, 6a ne prav dalles, vnorala je dospetl viiokimu trgoviti' Hkemn minlnteritvii prolnja gorllktga de-^elnega odbora m dovolj«ij« kra,jgvn8 M« lezniee Qorica*Ajdovl6ina, Kandili »mo m biti akromni in ako tea ^elimo, tudi po-legnit* v Uitni top, in tako je tndi >ia-meujeito, da so napravi ta fydo/.nlcH z do-neski decile in udelesSenoov. Oe prav i« lie da tfijiti, da je ta Mtznica, kakor bi Mia /.a KciUij omejena, k krajevne va^nosti, bila bi vendar, ako bi se podaljfiala bndini do Postojne, bodisi do Logatea, iu ako ne da-Ije pomisli, da bi Wla nadayavana po do* lenjskili geleztticaU in po dvugl atrani po ^.elezniei, o kterej dunes ra^pravljamo, del preliajalno Leloznie§$ tor bi slu^ila velikoinii prometu. Pa tudi glad© tega nafirU so »»fel skoraj sklenjeni in sanaQam so, da sprejoio vlada tudi ta nacrt dobrovoljuo in da mm bode morebiti v kratkem ^iisii mogoiie v tej zborniei Mklepati «nako o progi (ioviea-AjiIovh/'Iiih, kakor sklenoiuo damn* o progi Tr^g'Oarvinjati,
liiiaino so drnge niu^rto in tn lioiiem onwniti I« jednoga, ki jo veliki Trodnoitl v vojalkem oziru, Pri sedanjilt raxmarab ,jo Hieer popolnoma noverjotno, da bl se vnela vojska ob Bo>?4, aii za tak siueaj bi moralo bitl mogofie »praviti vefije vojne oddelke iz notranje Avstiije na irednji tok Sodo. Znl.6 se mora mnatrati rcHiiim na6rt fteleznice, ki bi peljala od Rudolfova Zelezuice v svednjo Souko dolino, v bliAino Tolmiua k hv. Luciji.
Kakor vidite, no pomanjknjo nafirtov. Upam, da visoka vlada vse te nafirte na drobno pretiese in (ta fie slednjifi za ouega ali druzega odloei in da Se kaj za nas stori, ker obfie je pri nas preprifianje, da z zeleznieo Ttiit (Ronki) — Cervinjan ni §e za-doLceuo vsem nasim koristim.
Dne 5. decembra 1891 dovolil sem si predlagati resolucijo, kjer se je vlada po-zvala, naj dobrovoljno in krepko obrnesvojo pozornost na grajeoje Meznie v groiiji go-riSki in gradiSki, ktera dezelajevtemozim zanemarjene nad 30 let. Ta resolucija se je podpirala ter izrofiila najprej prorafiun-I skemu odseku, kteri jo je odstopil Mezni§* ' kemu odseku.
Rad priznavam, da je vlada §e pred tisto resolucijo pokazala dobro voljo glede ^elezniSkih gradb v nafiej deLeli, ali predlog ^elezni^kega odseka se mi zdi cuden, ko pravi, da moja resolucija se ima smatrati reseuo, kedur se ta postava sprejme. Sicer je navada, da visoka zborniea tako reSuje peticije, ali resolueij, podanili do visoke vlade, zborniea do sedaj ni niti reSevala niti smalrala reSenimi. Jaz sem predlagal, visoka zborniea naj to resolucijo poda do viso-
rrri—rifjaaaBswr T""i~rr —"i-it -— r- TiB'
Na zToniku sv. Marka.
Benetke so vsakemu Sloveucu dobro znane ze zaradi tega, ker so nasi dedje in pradelje prav zivahno kspceraii s tern nek-d&j jako imenitnim trgovinskim m^stom. Kedor je pa tudi kaj iital po slovcnskih knjigah, ta vh. da so bile Benetke glavno iaestc mogocne driave. ki se je dvakrat bojevala z Avstrijo (I. 1503.-1521.. in 1616-1618) in ti boji so se odlocevali ravno na tleh goriike grofije. Benefiani so bill gospo-darji v«ega Jadracskega morja in imeii svoja posestva dalefi proti vzhodu, zato so ime-nova'i svoje mesto gospodnjode, sla do-minante." Eedor pa ni prijatelj sgodovine, ta v§ vsaj toiiko o Benetkat, da je to mesto sezidano na otokih (vseh vknp jih je 118), med katerimt se vije 150 morskih rokavov ali kar.&lov} in 5ez nje je naprav^jeno 450 mo-sfcov. V Benetkab. ne vidis niti jednega voz&, se samokoiaice ne, cel<5 ognjegasci se vozijo v 5olnih, ampak kedor Jo|e kam dalje iti, vozi se ali v colnih, lltv gondolah (lepo opravljenib, dolgih in lalikih ladijeah), ali pa v malib parnikih, ki svigajo bliskoma sem tei* tje, posebno po najimenitnejivm morskem rokavo, ki se imeuuje 9Canal grande", vijoSem se v podobi S po sredi mesta od
zekznirme   p'»st*.je pa  do trga  sv. Marka. t'ezanj  drzi najimenitnejsi   most   beneski, slavncznani ,Ponte di Rial to." Kedor je kaj pontifino navdibnjen, gotovo mu poskoti sree j pri tem imenu,  posebno Ce  zna italijanski j in f.e je slitial  kedaj pet! pesem   „Sotto il ponte." Kedor pa s  treznimi  oflmi opaztije ta most,  ne  najde  nic  eudncga na njem, j k vefjemu to. d-s so njegovi temelji postav- | Ij«*ni na 4CM.I0 kolih iz kraskih hrastov, kakor j so sploh vse I5»jniHke sezidane na kolih, ki so se poeasi v kamon spremenili, da sc na | njih   postavili   trdue   temeije   za  uajveeje j zgradbo.
Vsakteri,  ki pride v popolnoma novo mesto, poda se najprej na njegovo najviSjo toCko, ali na kak bliznji grifi, da se mu r?.z-grne vse mesto pred nogami in da dobi splo-§ea pregled Cez-anj. V Benetkah pa ni no-benega takega grlpa in zato gra vsak obi-skcval.ee tega mesta najpoprej na zvonik sv. Marka, ki se vzdiga ^isto csamljen na desni strani pred vhodom k slavnoznani cer!*vi. Sezidan je (I. 988*1178) iz rezanega kamenja isterskega in meri  98.5 m, vrhu njega pa J stoji Se 6  metrov visoki  pozlaSeni ange^j. Do zvonov (55 m) nas vodiio siroke, zlozne j stopnice, ki se osemintridesetkrat  zavijejo j okoli srednjega preduha.                               j
Pri§ed§i do tu gori, naliajamo se sredi morskih valov in — nepopisljivega siromag- j tva, ki nas obdaja okoli in okoli.                 I
Razgled z zvonikovik lin je neoiiisljivo
krasen,  posebno jedno  uro  pred solncnim
zaliodo'm, ako ne ltzi mrac nad mestom. Naj-
I popivj .si ogledamo najbliznjo okolico. Ravno
j pod nami, na severni" in  zabodni strani, se
razprosiira  tolikokrat  opisaua "Piazza  di
! S. Marco", bale najlepSi  trg na svetu. Ob-
! dajajo ga okoii in okoli (razen proti cerkvi)
| prostovn'e lopK, po katerih se ljudje Setajo
i ob dezevji in budi vrocini. Stebri, oboki in
posebno gomiji  zobeasti rob izdelani so v
j grskera slogu iz isterskega mramorja. Palaci
j na severni in  juzni strani Markovega trga
inieuuj"j? „prokuraeije" (stare in nove), ker
so   nekdaj  v njih   stanovali   pooblaSCenei
beneske republike, a sedaj so tu veemoma
prodajalaice in modni saloni, v juzuih pro-
kuraeijah pa kraljeva palaca z lepim vrtom.
Na vzhodni strani trga stoji velican-
stvena cerkev sv. Marka (posveCena !. 1094)
in pred njo trije visoki drogi, na katere po*
I tegnejo zastave ob slavnostuih dnevib. Se-
zidana je v bizantinskem slogu v podobi
krisSa. Z zvonika se posebno lepo vidi krasno
profielje s tremi  prostormmi vratmi in le-
pimi mozajcuimi slikami nad njimi. Nad ve-
likanskim obokom glavnih vrat stoji krilat
lev iz brona, ki drzi taeo na odprti evan-
geljski knjigi, kjer stoji zapisano: Mir tebi
Mark'o, evangelist moj \u (to je bilo gaslo
j beneske republike).  Na rtastem podstresj'u
I yrlt tega leva se vzdiga dvainpol metrasvi-
--------_—
Oznanila.                ]
in tfoslanice" placajo se ea Stiristopno
petit-vrsto:
8 kr., ce se tiskajo Ikrat,
7  »    «   n    »   a   n                 '
6   *     ».J__«     3    n                 !
Veckrat ~ po pogodbi.   Za veSje      j crke pe prostora.                                  i
PoBamicne stevilke dobivaio aevto-nakaraah v Nnnski in SoIbM nltci po
8 kr.                                       ¦•      ' *
Dopisi poiiljajo naj «e uredniStyn, uarocuina in reklamacijc pa upraTniStvn „Sede"., — Nepla'Janih pisem ntedniStvo se sprefema.
^okopisi se ne vraSajo,                I
'i7ftmiUvb~m~u^wniSivo' ie v Mar. «u»ijevi hiSi, Via del Meroato "St. 19, II      J,
mme^aammKsmimmes!J^.m!< ^r. a \» ji'im
soki kip mestnega patrona, katerega obdaja na vsaki strani po troje angeljev. Nad pro-Celjem je galerija (mosfcovz), kjer stoje stiije veliki in pozlaceni konji iz brona, katere so Benecani 1. 1204. v Carigiadu uplenili. Napoleon jih je bil poslal 1. 1797. v Paviz, a Avstrijci so jih nazaj dobili 1. 1815. Na ga-leriji in tndi drugodi po cerkveni strehi je zbiraliSiSe brez§tevilnih golobov, ki se spu-Scajo (posebno o poludne) na Markov trg in sprejeraajo prav nebojeee hrano iz rok dobrohotnih tujeev. Nad cerkveno stvelio, ki je sestavljeua iz kositerskih plocevin, se vzdigajo mali stolpi, in od zadej pet kupol, ki velifianstveno mol6 proti nebu, posebno srednja nad kriziSdem cerkvenih ladij. Nad vsako se h\M\ pozlacen kn'z, ki je dvojno sestavljen in na vsakem roglju so se maujSi krizi. Glavna lepota cerkve sv. Marka so njene mozaicne slik^e ineelo tlak je iz raz-nobarvnih kamsnekov sestavljen, ali zeld neiednakomerno, tako da se elovek na njem prav lahko spodtakne, posebno 6e kyiskw gleda. Nad oboki in po vseh stenah so vdelane velikanske slike svetnikov, katerim mi na-vadni ljudje dostikrat Se imena ne vemo. Tudi sv. Metodij je med njimi, in po vsej pravici, saj se je,moral on ravno v Benetkah prepirati z duhovniki, ki so trdili, da se sv. maSa drugaee ne sme brati, iregovlatinskem, grSkem in hebrejt<kem jeziku. Raznobarveni kamencki so tak,o umQtno zlo2eni, da opa.-
TeCaj XI1II.
ke vlade. Vein, da ni dajati velikega po-roena reaolncrjam, ktere sklepa visoka zbor-nica in tega tudi nocem ocitati vladi gled§ na veliko mnozino resolucij,. kteve tukaj vselej radovoljno sklepamo. Ali da visoka zbornica prihrani vladi celd ta trud, da vrze resolucije v ko§, to je popolnoma novo.
Zatorej si usojam svojo tedanjo reso-luctfo, o kterej se misli, da jo je smatrati regeno, ako seta zakom sprejme, nmakniti in mesto nje predlagati naslednjo:
(bere) WC. k vlada se pozica, da !« na-dalje obrafaxojodobrovoljnopozornost naSelez-niike gradbe v grojiji gorUki in  gradiSki",
Prosim visoko zbornico, da po predlo-gn odseka spremeni prieajoci nafirt zakona V sklep in da ob enem poda resolncijo, ktero sem imel ravnokar Case prebrati, visokej vladi. (Dobro!)
Ova ofcrajna gtevarja
v Istri, oba viteza, dala sta povod ostriraa interpelacijama v drzavuera zbortr, stavila sta jih poslanea Spinfiic in Laginja v zvezi z diugimi slovanskiroi tovarili.
Pr?i je vitex Schwavz, okrajni glavar pizinski, na3 dober zuanee. Interpelaeija naiteva Tie njegove grebe, katere jo po-cenjal na Kranjskeui in vsled ktttrih je bil prelozen v Pazin, kjer je Se nekaj let vladal mir in red. Ko je pa vitez Schwarz bival tamkaj le nekaj meiecev, pravi interpelaeija, izginila sta mir in red iz Pazina. Vitez Scbwarz je ocitno poteguil z italijanske stranko; sprl se je z vsemi hrvaskiini in-pani, duhovniki in drugimi odliciijaki. Izsto-pil je iz patrijoticnega braluega druStva .Austria", kjer salt dwet let zbirajo ve-eiuonia uradniki, ter pmtnpil laiki „kaziniM, kjer nradniki po pravilib niti v odbor ne morejo biti voljeni. Poatopanje viteza Sclnvar-za proti uiiteljem je grozovito. — Dne 2. nurca se je vrsila sodnijska obravnava, pri kateri so se citala povseni neresnifina, stran ¦ karska porocila glavarja Schwarza, po ka-terili ue gra nikake vere povsein postenim, neoinadezevanim Hrvatoro, ki so bili klicani za price, docim so se obtozeni Italijani opi-sali kot nzorai mo*je. — Vitez Sell, dal je tudi povod, da paziuski Labi silno brezob-zirno nadlegujejo in grdijo vrlega zupana dr. Dukifia, ki uspesno vodi tezavno zu« panoranje obSime inpanije paziuske. — Vi-te« Sch, je dejal celo proti nekaterim ose-bam, da bo skrbel, da obcini pazinski ne bo nikdar nee" Hrvat zupanoval in da ob' fiinski zastop pride zopet v la§ke roke, dasi atejo obfiina 13200 Hrvatov in le 1.400 I-talijanov. Interpelaeija navaja Se driigib grehov viteza Schvravza, potem pa uprasa ministerskega predsednika:
wl. Kak6 to, da se okrajni glavar, ka-terega je bilo odpraviti iz dveh okrajev na Kranjskem, kjer je bil sodno obsojen, pre-inesti na Primorsko hi se mu izroci vodstvo isterskegtt, okiaja, katera dezela je najbolj potrebna nepristratiskih, sposobnih in za dusevno in gir.otno blagostanje prebivalstva unetih javnih dostojanstvenikov?
2. Ali misli Nj. ekscelenca vodstvo o-krajnega glavaistva pazinskega i\m prej iz-rofiiti uepiistranskemu, sposobuema, za red in mir ter za blagor prebivalstva unetemu mofn?"
Drogi glavar je vitez Ellnscheg, c. kr. namestniSki svetovalec v Porefia. Inter-pelacija se spominja njegovega delovanja o volitvah L 18T0. v Sinju. Hrva§ke dnhovnike je javno psoval in tozaril jih pri cerkveni oblastniji. Njegova pisarnica bila je srediSce laskemu volilnemu boja; drniil se je in popival je s fakini, ki so Hrvate napadali; hrvaske volilce je gonil iz volilne sobe, italijanske pa je pn§Cal notri; zahteval je vojaiko pomoi pod pretvezo, da je v nekaterin va-
zovalec od dale<5 niti ne opazi, da te slike neso s kistom izdelane. Zato se tnjci ne morejo zadosti nafiuditi krasoti cerkve sv. Marka.
Joino od zvonika se razprostira manj-Si trg BPiazzetta* imenovan, koncem ka-terega (ob morski strani) stojita dva veli-kanska stebva: jeden nosi krilatega leva, drn|i pa kip sv. Teodora, ki je bil najsta-rei§i patron beneikega mesta. Na zahodni Strani Piazzette stoji stara knjiznica, ki je ; y mm s tedjevo paiaco. Na preobrann vrh ! tiste strani, ki je na Piazzetto obrnjena, stoji 26 kipov, katere so izdelali uSenci Sansovir.a, najimenitnejiega beneskega ki-parja. Zadi za to zgradbo je stara kovnica denarja rla zecca*, od todi izraz cekin. Na-sproti stari knjiznici se vzdiga slavnoznana doletova palafta (^Palazzo dncaie)*, v kateri je sedaj shranjena tudi imenitna knjiz-nica sv. Marka. Proti Piazzetti je ta pala<5a 1 70 m. doiga in nekaj vefc ptoti morski strani. j Ob teh sfraneh tlrfe od spodej lope okoli in tndi prvo nadstropje krase polnstebri z j Siljastimi oboki. Sredi pala5e je prostornq I dvoriSCe z dvema mnetnima vodnjakoma. 2 dvorisSa vodyo siroke stopnice mimo dveh velikanov v  prvo  nadstropje  in od todi „zlate stopnice" v dingo, kjer je vse polno krasnih slik, ki spominjajo na nekdanjo slavo in sijajnost bene§ko. Dalje se nahaiajo v doietovi pala6i poleg knjiznice tnd'i sta-rinski fcipi in zbirka starih  zemljepisnih ikart, 2& paiaco se vitli glasoviti „most vz-
seh nastal npor, v resaici pa zat6, da bi % bajonett pritiskai na Hrvate. Sploh pocsnjal je take reci, da tedanji voditelj namestnistva, baiou Flack, ma je brzojavco odvzel vodstvo volitev ter odstavil ga od na^elstva sinjskemtt okrajn.
Premegfien je bil v Losinj, kjer je 1. 1883 kandidoval za dezelni zbor. Da je zmagal, poslnzil se je vseh moznih sredstev. Kot dezelni poslanec italijanske stranke bil je do 1. 1887., ko je prisei kot c. kr. na-mestniiki svetnik v Porefi, kjer je tudi zas-topnik c. kr. vlade v dezelnem zboru.
Na to zacne interpelaeija naStevati celo vi'sto grehov, katere je storil v Porecu. L. 1889. dejal je kmetu Maleviu Pavle-tiftu, da bo dal hrvaske volilce pretepatir ako ne bodo volili z italijansko stranko. Pavletifi je priobcil vse t» in se druge E. besede v „Na3i Slogi"; Ellusclieg je tozii, a potem lepo na tilr?m tozbo odtegnil.
Dalje razpravlja interpelaeija d^gwdke
ob volitvah 1. 1801., ki so zares neverj«rni.
Zasli bi predalec,  ko bi z;u*eii navajati le
poglavitne nezakonitosti.
i          Interpelaeija nasteva dalje razne na*
[ pade na odlicne Hrvate, ki so se ptipetlli
| pray v poreskeni okrajn,  in kukii je v*«iti
razne volitve, u. pr. v Oprtljn in Vitajanu.
Kar se tu pripoveduje, bilo bi bi nevcrjetiui
—  ko bi ne bilo povsem ja^no dokazano.
KuiieiVno navaja iuterp«la»:ija nekaj stav-kov iz govora flezelnega po>!attca kammiku dr. Volarica, ki je'dejal, da brvaski in sluvenski poslanci imendvanentu numestuiii-kenm svetniku cisto nie ne zanpajo, in od njega ne prifaknjejo nepristranskega p(»sto-panja, in sicer niti kot Hrvati in Slovenri, ker se je. ves c;w svojega slaxbovanja, po-censi v iSinju v Daliuaciji pa do danasnjega dne kazal kot moz dolocne politicne barve in nasprotuik hrva^kega naro<la — niti kot piivrzenci Av.sti-ije, ker je, kakor to potrjata tndi dva c. kr. nmdnika, pri javnih shodih % drugimi vred prepeval protidinasticno in protiavstrijsko pesem, ki se konca z refre-nom ,Va fnori d'ltalia, va fuori, o stranierc
— in dovoljnjejo si uprasati Njega ekscelenco gospoda ministerskega predsednika kot vorfjo ir.inisterstva notranjili refiij:
Ali so Njega eksrelenci znnna fakta glede
postopanja  namestniSkega  svetnika  viteza
j Klluschega, katera fakta je mofti vsak hip
dokazati; ali je eventnvelno  Njega ek^ce-
leiaa vol jam   zauka/ati o navedenih  faktth
preiskavo, h kateri  bi  bilo poklicati v te
dogodbe na katerikoli nacin zapletent! osebe
in katero naj bi vodili piaviCni, nepristrauski
, in Hrvatom in Hlovencem  ne  nnsprotujoci
I mozje, ter na podlagi dotif:nih rcsultatov
I zaukazati kar treba, da se poiniri razhnrjeno
[ javno  mneiije in  da se varnjejo  veljavni
zakoui".
I Domace in razne novice
Itadodarni donoski. — Za „S I o g i n e" I u5ne zavode dosli so zadnje did sledeci ' darovi.
j           Dr. Anton G r e g o r c i c, drz. in dez.
poslanec, 200  gld.  — Duhovni  bratje  in
Castitelji dr. Gregc-rcica iz radosti,   da   se
mu je zdravlje zboljsalo, /brali so v ajdov*
skem znpniscu 4. t. m. 8 gld. — Fran Ko-
dri6, vikar na Truovem, 5 gld. —  V znp-
i nisCa Sempaskem 6. t. m. zbrani dahovnikt
! 9 gld. 40. kr. — Trgovka Hadolin  v Go-
» sposki ulici v Gorici 4 gld. —  Fantje iz
' 0»eka zbrali v kremi pri g.  Lifinu   1 gld.
24 kr. — BUstavljaSiB v krSmi pri  „Odu"
' na Vojicici zlozili 1 gld. 25 kr. — Alojzij
; Makovec na Brjah nabral ob navzoftnosti g.
j sodnika 1 gld. 90 kr. — B. P. v Gorici 3
| gld. — Drasfiek Peter, Rozanc Simo!, Ko-
' ren Anton^ Santel Anton, Be2ek Viktor in
• Blazon Franc, vsi v Gorici,  po 1 gld.  —
j Leopold Bolko, znpan v Crnieah, 2 gld.
' dihljejev" (ponte dei sospiri), 2ez kateri so vo-
; dili na smrt obsojene. Na dragi strani ozkega
\ rokavajs-o bile strahovite „svincene strehe"
j pod katere so zapirali  politicne  zlocince
(med drugimi je trpei tu slavni italijanski
[ pisatelj Silvio Pellico). Te streke je dal
Napoleon I. odstraniti. Y pritlicja dozetove
i palace so bile preklicane jece, iz katerih ni
I nihee ve5 iw izsel. Veleizdajnike so tam
doli obglavili (med njimi tudi dozeta Marina
Falierja), kri se je odcedila po lnknjicah v
Kanal, a truplo so zasili v vreco, vrgli je
na spodaj cakajoco barko in odpeljali na
pokopalisoe.
Od Piazzette in dozetove palace na-prej se razprostira zgodovinska .,Kiva degli Schiavoni". kjer so hrvaSki in dahnatinski Slovani svojs ladje ustavljali, ko so Se z Benetkami trgovali. §e sedaj imajo ti „Schiavonia, svojo posebno cerkev sv.Jarja, nedalec od obrezja, kjer se shajajo k bozji sluzbi in pojo veliki teden Eristusovo trple-nje v h r v a § k e m jeziku. Med seboj imajo posebno bratovi§ino osnovano, ki Steje 80-90 Sianov. Bliza slovanske je tudi grska (nezjedinjena) cerkev z gostinjeem in Solo v grskem jeziku. Za tenia dvema cerkvama dalje proti vzhodn zapazi§ obsirno zgradbo beneskega arsenala, kjer imajo tudi mal zgodovinsk mnzej. V njem kafejo uzorce beneikega zidanja, podobe nekdanjih ladij, razno strelno orozje (tndilesen, z zeleznimi obroci okovan moznar), beneike trofeje (znamenja zmage) zlasti iz bitke pii Le-
Za otroake vrte: Kotnac Franc v Gorici 50 kr., v pnsici pri Likarja 32 kr. — Josip Stranear, kapelan v Kamnjah, poslal je lep dar v krompirjn, kateri so zbrali ta-mosnji vasiani.
Bog povmi vsem rodoliabnim do-brotnikom,
,Steve«sk» knlM te p«dp«rio 4rnstvo f fi#rifi- ittwto je v nedeijo popoldne svoj redni letni ob5ni zbor. Cakati je bilo treba eno celo nro, predno se je zbralo zadostno gtevilo adov, da je bilo mogoce zborovati. Naj bi vsi nlje skrbeli za to, da bi o pra-vem casa prikajali k zburn, ker cakanje je sitao In vsakomtir neprijetno.
Ko se je zbralo zadostno Stevilo udov, otvori predsednik vlefi. g. dr. A. Greyorcic obeni zbor, pozdravi navzoSe in zahvaii, da so prislt ter tako omogocili zborovanje. Na-dalje omeni, da po starih pntviiih se je ol»?ni zb«ir vi>il ze v decembra, po novih piavilsh pa hi se moral vrsiti najdaije do k«.nra marea. Letustiji obeni zlur se je pa iiek(dik*> jt:tka.suilf ket z n«rviiu let«>m, ko je aajveC- dela, smo dobtii novega denarnicarja. a s>. Hajl»i>lj zati'i, ker pred>ednik zaradi b«dezni  ui  mogel baviti se  z  diustveniini
p*»s>it.
Xo to se preitle k dnevtu-ron r'du, Knjiziiieai m guspudarnik gu.sp, .i»»-»ip //»••/• t-at in prceita narne-nt** trdsoliiega fiitiika lettio purttcilo, kateru y. vsak ud'd»hi! tudi tis-kano 7, vubilom in racuui vred. I'urofilo iidobri se so^Iasito.
Dritstveiti denamicar c. g. Simon tire-gamc je poiocal o rarunih za an od 1. maja do 31. dfti\ Ib9i. ter o prorucunih za 1. Ihi*S., katere so udje dwbili tiskane v roke. Gosp»>d denartitrar ji najp«>prej objiir-neje pojainil, da drustvo ima dva zaloga: hiltnitki in i(i>r,tvni, ki sta drug od drugega neodvisna; vendar pa imafa med >e.boj tesno zvezo, iz katere nastajaji» tudi obeaia sknpni (i)hodki in siroskt, \4w\ re-sar inuu» o poleg rai'unov za vsak zalog tndi rat'rnn za skupne zadeve; take imanio zdaj 'Wracime, docim je bil poprej en sam racun. ¦-¦• Na to porofia n ractinih in pruiar.itriih t*i* dostav-Ija pri vsakitvrki potrebna pojasnila Obcni zbor soglasno potrdi vse predbizeue raeuue in pmrarune.
Ker mora vsako podpinno dmSlvo pri obfnen: zboru dolociti za slediree le to casnik, v kaftrf i se bodo objavljali drnitv^ni oglasi, dobn'il jc obeni zbor v ta uameu po §. 30. dr. pr. goriwki tednik „.SnM('.
I'osaiiiiattii nasvetnv id bilo. Vac pa omeiii gosp. predsednik pri tej torki, da je drustvo zadnja leta bulj otiutvelo, kar se tice veselir, da pa tttegnejo tudi na to stran
nast.opiti  boljsi  casi.  .......   Dalje  ouieui, da
doslej so se sprejemali v drustvo udje le iz goriiikega  mesta,  iz  »kolice   pa   ne, kajti drurttvo bo imelo z botniki zuuaj u:e.sta ve-Iike stroske  zaradi  zdrav.iika, ki mora iti v  okolico,   kolikorkrat jt;  p<>.ve-b;i. To  bi uteguilo  biti  za  drustvo n(;varno, zlasti v Casih, ko  bi  razsajale  v  teh  krajih kake kiizne bolezni. — Ker se pa nasi okolicani f Ccdalje gosteje oglasajo s prosnjami, da  bi > jih sprejeli v drustvo, zlasti iz Solkana, iz i Mirna, iz Ilupe  in  iz Opatjegasela, bilo bi dobro, ako bi jim mogli ustreci tako, da bi udje zunaj Gorice v siuCaju kuznib boleznij ne spravljali v nevarnost sedanjega bolnis-kega zaloga. To bi se morebiti dalo doseoi i s tem, da  bi se  v  naSem drustvu osnoval poseben boluiski oddelek za ude zunaj Go* i rice;   oni   bi   imeli  svoj   boluiski zalog, a | j imeli  bi Iahko  tudi drngacne  tedniue  in podpore, n.  pr.  enake z oninti   pri  okrajni bohiiski blagajnici. S tern bi bilo u«trezeno slovenskim okolicanom, nase dristvo bi pa ne prislo  v nikako nevarnost. Predsednik \ predlaga: obfini zbor naj nab-zi priLodnjemu odboni, da premisijnje  o  tnu, ali  in kako j bi   se   dala   gori  opisana  misel uresnititi. Zbor sprejme soglasno ta vazni predlog.
pantn in ostanek stare drzavne Ltdije „bn-cintoro", na kateri se je doze vozil vsako leto na vnebohod se sijajnim spremstvom na odprto morje, metal zlat prstan vanj. govorei? pomenljive besede: rMi se zenimo s teboj, o morje, v zttamenje pravega in recnega gospostva!"
Proti jngozahodni strani zapazis se zvonika sv. Marka carinarsko poslopje .la dogana* in dalje onstran rokava ,,Giudecca* na istoimuem otoku lepo cerkev nS. Giorgio Maggiore" v podobi kriza se zvomkora po-dobnim onemu sv. Marka. Cerkev je sicer umetno zidana, ali ima malo lepottfja, razen krasno rezljanih stolov v kora za oltarjem. Dalje proti zahodu je zuamenita cerkev sv. Bostjana in malo bolj na desno sv. Marije „ai Frari". Obe sta zelo lepi ter imata krasne slike in spomenike. Se bolj na desno se Ti pokaze nkajeno poslopje, kjer se veduo vzdigajo goste megle dima, to je kolodvor na drugem konca velikega kanala. Od todi vodi na suho v M est re 3600 m. dotgi K!ost cez 222 obokov, ki je stai 350.000 goldinarjev. Od Mestra dalje razprostira se dalec okoii popolnoma rayna Beaeska ni* zina tja do podnozja Alp.
In sedaj obrnimo pogled tadi na to velikansko pogorje, dalefi tjegor proti Severn, kjer lezi naia mila slovenska domo-vina. Kader je zrak cist, vidi se z Marko-| vega zvoniKa prav dobro istrska obala z j njenimi mesti tjegori do Trsta. Tudi visoki ! oglejski zvonik se iahko razloci m za njim
Zadnja tofika bila je volitev, predsednika, 10 odbornikov, 3 namestnikov, 6 raz-sodnikov in 3 pregledovalcev rafiuna. Izvo-Ijeni so bili soglasno vsi dosedanji gospodje, ra/un par njih, ki so naprej odklonili vsa-korino novo izvolitev. Predsednikom je bil soglasno izvoljen g. dr. Ant. Gregwti6\ v odbor pa g.: Berbuc Ivan, Cvetreznik Miha, Fon Anton, Hrovatin Josip, Kavcic Ivan, Lodati Lenard, Music Josip, Princic Karol, dr. Aleksij Rojic in FrauSivec; nttmeztniki; Kopac Jeruej, Drascek Peter in TouiazIS Josip; razmlniki: dr. Hilarij Zorn, Franjo Ferfila, Ernest Kiavzar, Andrejcifi Janez, Karol Komac; pregledovalci racunw: dr. Fr. Kos, Benedikt Poniz in Ivan Drufa. — Po dokoucani volitvi predsednik obfini zbor zakljut-i.
t Iran Fabiani. — Iz Sma,vij nam pi-sejo: Dne 7. t. in. umrl je v Smarijah v komenskej dekaniji upokojeni vikar c. g. Ivan Fabiani, zlatomasnik. Rajnik se je rodil 1. Irt07. v Kobdilju na Krasu; fiolal se je v (loriet in dve /adnji ieti gimnazije v Ljubljaiii, od kjer je vstopil v goriSko se-meni^re. Posvefien v masnika sluzboval je nnjprej nekaj fiasa na St, ViSki gori, p<»teni v Iteiseiih in dalje znporrjd«>:na v Xabreiinf, v Sempidaji, v Pliukovici in v Branici. L, lhhti. je pntznovnl v btatijelu zlnto maso,
Stopivsi v pokoj preselil se je na Kr-zelj v ljubljan-ki skoliji, kjer je opiavljal vkijub visokej staiosti z vso stiogostjo in natam'nostjo sluzbo duriuega pa*tirja; na-zadnje je bival v Smarijah, vedno delaven in gorec za bozjo (5ast in za blagor Ijudstva. Veliki teden je obolel in ker se je premalo varoval, shuj.snla.se mu je bolezrn tako, da je po kratkem easu mirno v Gospodu zaspal. Imii je za biipo.
Siovesui pogreb vrsil se je v pone-del jek In. t, jii. I'delezilo se ga je obilo Ijudntva in diiliovsY'ine; preiiastiti gospod dekan kmiifiiski sam ga je vodil. V sma-lenskej ziipni <:erkyi je imel omeitjeni go->pod dekan nagovor do Ijudstva, v kterem je pouilarjal blage lastnosti pokojuika; maisikdo je bil ginjen An solz, Truplo so preiie^li na zeljo rajnika "va Stuarij na Au-iijel>ko [tokopali.sce k sv. Gregorju, kamor ga j<* spreiiiijalo premnogo Ijudstva; sma* renski pevci so mu tain zapeli nagrobnico, potem se ji; Ijudsivo razslo.
1'okojtiik je bit vzgleden duhovnik, uicf. /a vse dobro, ter gorko je ljubil svo< je Ijudstvo, za kojega koiisti se je potego* val pri vsakej piiliki. liil je tudi velik piijafelj .sole; pmnS-val je jako md in m na .stare dm je v Brauici opravljal sluzbo Ijiidhkrgtt uciteija, Bil je pa tudi vselej vrl Sloveueo, poiio.-icn na svoj rod, in nji-gova go.^toljubuu-t, ktero je iiiar.-tikdo sktisil, je bila prava siovanska go>toljubnost. Naj v mini p< civa!
Od nefcod iz hribov priobeili smo v zadnji stcvilki dopis, ki je vzbudil nmogo suieha. Tu je bil tudi naii namen. Pisan jo b;i v hribovskem nar^fju, toda iz peresa, ki je imelo nekaj sole; zato narecje ni bilo povsem cisto. Dopis smo piiobcili le za -~ 5alo.
Vkijub temu sft je oglasil nekdo nasih narornikov, fies, da dopisnik je njega luislil. Nam se z^ii, da nas g. narociiik se nioti. Zaradi dopisa, kateri smo priobcili le kot izvimo Saio iz bribov, se ni treba nikomur zaljenega cut iti, ker uzroeil je edino le ne-koiiko smeha na rafiun — dopisnika.
Tiakovna prmwtm proti „N"oTi Sw.iu Trsita «e bo pre J piir.tmki t!;ines in jutri te>!en. N>mc» Bab 5 * ho zastopal iiil dr. <frAzimtt«i h its n at to. urf-inlka pa bo Mg'jTarjal dr. M. Lugiiija is Paljai Ni dvoma, d.i ae bo U'laleicvalo te obraTuare v«e polno pft<tIn».iic«T w'. slovoinke ia Idike itrani. A* po:<ohe pa v.ibiaiu k obraTiiavi Lnzzattove alo-vensk.- Hiji-nto, da bodo sliiili. kake puliticnt in jaridiOue na*-»rc? zJa.tti z oiirom na SbTomri', bi> m-)i Miyijat, da se bi»'lo znali potem primeruo raYa.iti.
Dragc novifo. politicne. domare te razne glfj % priloienl 8. St ,.Prim«rcat.
se beli dolga vrsta Julijskih sneznikov, nad katerimi kraljuje ofak Triglav. Krasen je pogled na te velikane zlasti spomladi, ko so se pokriti s snezeno odejo, in proti Vetera, ko solnce zadnje svoje zarke vanje vpira in jih obsipa z milim bliScem vefierne zarje. Tezko se loci clovek od tega pogleda, posebno fie mu sree cuti, kedo biva na poduozji teh gora in. za njih slemeni.
Na zvoniku sv. Marka je vedno dosti obiskovalcev raznega stanu in raznih jezi-kov. Ko sem bil prvifi na njem (dne 2. inarea). z.lelo se mije, da slisim zuauo go* vorL'o. Ni mi bilo treba dolgo poslusati in koj sem razumel. da imam pred seboj tri slovenske mladeuifie rokodelskega stanu, in sicer Gorifiane. Ogledali so si mesto potem ;-a ogledovali napise, katerih je vse polno po zvonikovih stebrih. 9Slovenskega napisa ni cobenega tu", spregovori jeden med njimi: .zapisimo se po slovensko, da se bode tadi nas jezik tukaj spoznalfc. Potem so zapisali svoja imena in ko so odsli, cital sem; „Stamfi iz Gorice" itd. — Tako pa nesta mislila ona dva Slovenea, ki sta se podpisala 1. 1888 blizu istega mesta tako le: „Joseph Paeher aus Flitsch" in „Antoa Arko aus Keifniz*. Gotovo sta tudi ona dva gledala proti svoji domovini ia spominjala se je, a vendar itista imela zadosti pogmna, ocituo spoznati jo, kakor tt> delajo n. pr. Madjari. Zalostna nam majfca, da ffloramo vedno biti spodlaga, tttjeevi Peti6.                                          s. R.
Game aaM. bedrucfcte Fouplarda 85 kr.
bis II. 1.SS p. Met. — (ca. 450 versch. Dispo-sit.^) — sowieachwarxe, woisse irod fap-bige Seidenstoffe von 45 kr. bid II- 11.65 per Meter — glatt, gestreift, karrirt, gemuatert, Damaate et.j. (ca. 240 versch. Qual. und 2000 versch. Far-ben, Dessins etc) porto- und zollfrei. Master uragehend. Briefe kosten 10 kr. und Postkanen 5 kr. Porto nact der Schweiz. Seiden-Fabrik 6. Hennebepfl (k. u. k. Hofl.), Zurich.       2
Naznamlo.
TTsojam si 5ast naznanitl slavnemu obclnstrvu, ia posebno vsem onim p. n. gospodora u&teljem, irgoveeriTin razpro-dajafcem v mestu in na dezeli, ki so me doslej v mojem podjetju podpirati blagovoltii, da sera v najnovejSem casu uatanoTil lastao fcvormco za i/.delovanje fsakofntnih
Holnkih zvexkov
(piianke, tisanko itd), ktcre nii bodo mogo2e po nevcrjetno ni/.ki ceni produ-jati. —
Gledl* na to, da so izdidki \t. dobre tvarine in cent; take, da se ni bati t<»k-moranja, upani, da me bod'; alavno obStnstfo todi zanaproj blagohotnn pod* piralo. —
fyoZtovitnjrm Utiani Ant  Jferetii.
Terno! Terno!
P,.»»>b«» faiUja iir-vib igr&Inih tablic, katcre k HPst**il Hlavui r.uiiiiar g. l>itrirh»l**iti *si i/zro-batij* v uuv.-rn cprilu iu majti, unirjw h? li)terij»kini igral.Tin pr.ir prip-routi. /•• nanjano ali isc vrviit*? pi-UKiyVisp hwviIU imaj'i pri itfri v."»ni duber v*pHi; koliko bolj p.i 5«v uatutifcn proriiiuijftif in ml *tro-kuvni.ik.i p.» <lt»liri"mHnjUi»Uvlii«i'.*fi'vHkp. V.-;j,c hi Iiirrnh-tHUwh •Kr.ilciL tal.Ni- s¦< vvhki; nmt.gim je. im m tfin n»ktiiiiil 7(i;itu^ tcnm-tltiliilkr t>r jih o»M'ilf Kilwr li.i'i* »'ln>i\v. m Uko erne, i;aj piif* ukwu in n-k'.lik't nr.'.'tiih »t< vilk. Vnpih tun j« vk«r.> ««.!¦)?. l,rJp'.r'»>-'»,i:a pkn,!, V kuttn iiiij hc •l(.il[i» tri marke |.i» .1 kr., p-^ijjsjo n;ij ce i..;iravno*t DitrMoUrtou Mavridju v Huiiprfiti.
Element Rubbia
¦far ? SetnenKki ulirl §1. 8 f tbrlei
prodaja prav dobre t« e bmlUke (Wecker) z enoletnini zagotovilom pv poitnem povzetjn in poStnine prosto po 2 gld. 80 kr. — Pudaja tudi droge stenske ore in verfcice. Sprejema v popravo vsakorine are zagotavljaje vestno delo, toSno postre^bo in zmeroe cene. knMa.WnaWlaVmvlVWMBMi.lrt
v Bastelju St. 7 v Gorki prodajaluica drobnega in nftrnberSkcga
blaga
na drobnojn na debelo.
Jell iB^fflejse inpaSe.
Posebna zaioga
za kopovalce in razprodajalce na dezeli,
za kroSnjavje in cunjarje.
-   Najvecja zaioga
Cevljarskib, kvojaSkib, pisarskib, popo-
tovalnih in kadilnih potrebSfiin.
Zimska obuvala
Voziiki in stall na  kolescih za otroke,
Strune za godala.
Pocibnost; Semena za selenjavo in trave, Pruil dcirn pjiti n siiUt ;
Na mfli EaWa 11
miMimmmmmmi
i xilravHtvono i)ronkuH<>n
(Lepota sob)
Sargoi
vb-   KfjSSvv%,fuh" |:",,,a"io' ,l"m;i ¦¦
nyVr^Hj^    ^^ ..^'^j......
I'nztmnju h nay \^OW*     \    39 j.rulquna  vmkimu \oV\soV        J\
'- V a
\        % \
v
ffl WSX,3tLBii
5r
nfffllfhllfiriPir franko do vsake zelezniSke postaje jUUUMulJDV na Goriikem poskn, ako se naroc-nik skliue na ta casnik, stane pri meni en modroc lift peresih (Federmatratee). Ti modroci so solidno iz najboljfie tvariue narejeui, itnajo po 80 dobio ve-zamb, mocnib peres iz najboljaega bakrenega drata, so s ffirtra afnkoni tapecirani in nu)5nim platnenim cvilhom preobleceni ter pri najtezji rubi do 15 — 20 let nobenih poprav ne zaktevajo, Pri naroSilih z dezele liaznani naj se vselej natantSna mora pog-toje v notranji luci. - Ako se torej dobi za U gld. rtober, franko doposlan, tapeciran modroc na plerenjh, y* pno nemnestno kupovati inalovredne na-domestke, kakor ziuaste zimnice, slamuice itd., ka-teri pravemn naniemi, imeti dobro poatelio ue vstrezajo.
AHTOH   08HSKA,
Inpecii'u r v Ljubljani, fieh'nburqone ulice I. Ta ilomatii, edina narodna rvrdka te Bfroke na SIo-vennkem Imdi nlav. obmnstvu uajljolje nrinoroiVna za naknpova.y. iimnic, aalomkih gaVnltup. diwanov, atolov, preproq, xaarinjal in vepa v tai.er.riiako obrt H|iAiliijm:i>ira doU, ^ CmM » podouaiiil KMtoig in franko. „ UiwTln poiStena Iioitn-Kbo, \\iekp ww piMnbno pri ImlJNcih iii obSir-iH'jili imrociliii. „aj(f
w   otrofijl  voxUtd
jiiko lilofrniitnl, iiiif, in imicni doliivnjt) He pi mcni nko/i «'«<» in dan in ulcer v vhcIi liarvuli, kukor rudpf.e, mmlro, Hivo in olivu.i po KM. fi.R« «•-, 7---, «• - «•- 1Q..-. in vifijo pn ^aki coni do Ufi gld-
-______                l*ri mini jc najveniyii
sa kujtoranje troifjih vosiikov.
Epilepsia
(bo^jast)
ozdravljiva brez povrnitve, tiisufimo-rejo dokazati ta Cudezni vspeh znan-stva. —
Natangna  poro&ila  s   povratno maiko je posiljati;
„ Office Sanitas " Paris 30. Faubonrg Hontmatre.
[
2 zlati,
13 srebrnib
dvetiuj,
9 castnih iu
prizimlnib
diplom,
IKWMUN  Kornenbnrfiki      I rodilnl praSek za ilvlno:      I za konjt*, roffato iivlnn in ovce, I ^fi wli'f K^Oll^Miim)5»nn^vnin<BXr/Pmn m w<i mayaja jrrti, kcdftr »tabft prfbavUnfo, da, I krave tiujo red in hotjhga mhfai,                      I
Paxiti je mi Kgornjo varntvenn aimmko I iu Kfthtevati lzuuuio                I
Kviidin korPfaburUt tivinakl raallal PfUak.   I
Fnuiz Jolt. Kwivscla
k. u. k. Mm. \md ktinigl, nimlln. Jlofikferant, UrrlmiHitliekw Konii-uhurg 1ml Wim.
I
1                  EDINO   PBAYI                   ™
angloUi 4n4o4«fiii balsam.
Ixdaluja In doblwa  •• ftrflrto v lakarnl „k anntlju
lekarnarja A d o 11> T h I • pp y v Prudrao' na HrvaAk
ka afaklanlftloa mora lini'li nli'do eliMo, k ciutko vnrntvtMio Kiinmko
Hnralkam. V»a-
Naravne mlnaralne voda ix racnlh atu-
deneev. KamiCnii fnritmcovliLni   in drogeHjakl
icdelki nnjiiclj f;';!.*t;i? t"asnaLa in tuja
adravilskti fi')iio?;n->»ti. Ribja oli», naravmo in izrratno, prijut-
nega okuaa in kamifino ttmto-Ribja olje x ielexom ali ftelexnim jodom. NajCiatcjia Aweplenokialo apno   e.  kr.
kmetijaka aolc « Gorici xa vinarako
rabo. Zdrawtla xa ii«inoi> konjaki owet, konjaki
praiekt goweji praiek. Homeb>patiLna xdrawila.
prodaja
pB*" novoiistanovlicna lokarna "^pg|
Braunitzer ? BaMSi it 16.
najamu
Alojusija Oliubitli-ii
,   wai«
| bolj preakuieno
in nnjbolj r«al«
j no( pri lam pa
fyl najceneje aplo
iffj ana ljudako do
HljI proll vecini no-
irlj tranjih   in   xu-
1 nanjih boloxnij.
Pradpagina I
nm   ¦iiiiikiiimui   iimnt 11111:11  »iiri;i» Clikt'lO,   K CItfikO VlirclVIMIl'   H
kot, jo, v tun o^rlusit. Kaviiiijn v pouk n iinrabi K iMiako Kimiukn* In l.__«.
bill xappta 0 apabpnlm pokplvaleam, v knit>n>in mo utimipun Iii<hh> ilf: „Adolf Tbioiry, Apulbrke „Kiim i!rlmt?,pnp(t<lH in PrpRriultt", Vank dnu ki ImlniiMii, kl iiinm tukili annmi'iij, trolm jn odklanjaU, kor vh» tnkn po-iiiucjanjii iiimjo v fidil pro|Hivi'diinn hiiovI, kot aloo, in podolmn Htvnrl. Kjiii' ni m\<n\t< mii)i'|vn ImiIzihiid, iiftvm'iiii trcluv narftviiOHt pod iiAHlovom: Jm dia „8chHtxengal-Apothaka daa M, Thiappy In Pragpada pal Rohitaeh 1 auapbrunn". l'nfiilju ho le |ir»ti povKctju all gotovQinu plft« r-ilu. I'd pimii Hiiincja (proHio jniHtiiino In aavojiiiiin);
1'.; iimlih nil <i dvojimtlh oteklenic gld, 1'HO •»0    „      „ V)        M            „          „   (J-08
V Uohiio In Hercpgdvlno S-UO orlr. 7 gld,
Ponarpjalcn Nirogo Ansleiliijem na poillagi xakolia o vamttfliilh rnaiiikuli; ruvuo takA prpkiiiii'.n lalnlflkator. Sprifialo l«vedenoov pri kr, •Ivk. vUili (inivl VHled iiiialillskfjra preiMkovanfa (it. MM ... H. (||()H), iliv v iiinjciii iK'K-lkii iii prepovcilanih ali zdravju Skodljivih hiioviJ. Vmikcffft pol lot a iiiiKiianjain vsi; ono domaCo in tnjo lokarnn, v katorib no lifilmja zaioga mo,i»ga balzama. DopiNigu hc v vhoIi jer.lkili.
Adolf Thierry
kk
Vsi stroji za kmetjjsfro, Tinarstvo in mo^tarstvol
lOatilaice, tistilni mlini za fito izbiralnice, alamoreznice. Avtoiuati^ni  aparati pmtl peronospwri. Tlaiilnice za grozdje in olive. TlaCHnice za sadje, apa-rati za kletarstvo.
Pnuipc wm vse svrhe m v ob€e
vsc wtroje za kmetijstvo, vinar-
stvn in aioAtarstvo v najrazno
vrslnejsih   najboljsih   urcdbah
prodaja
Ignt Heller^ Dunaj
jifT % Fraterstrasse H. Y8 ~Wi
Bogato ikstrovani katalogi v netnlkem, slovenskem in italijanskeui jeziku
gratis in franko. yp* Cene zopet asniiai&e. "^81
Prekupci dob6 izdaten popust.
m               lokaniiir Ak angolju varbn" v Progradl pri Uogalcn-Slntlni.
^NEW^YORK
zavarovalnica na zivljenje.
(Ustanovljena I. 1845. — V Avstriji od 1. 1876 KupMJHko stanfe 31. dcccmbra 1^9«:
Imovina...............•   *4® tuilij. frankov
L. 1892. novo sklenjena zavarovanja.......89a*    „         „
Dne 31. dec. 1892. bilo j<? pravoveljavnih zavarovanj nad 3.57%    t        n Preostanek aktiv vseh obveznostij......    ¦   •     €W    »         »»
Avstrijske police zavoda nNEW-YORKa podvr^ene so avstrijskto.zakonom in izplacujejo se brez izjeme v dru§tvenera uradu na Dunaj^ I. (h'aben 8.
V 22 letih poslovanja v Evropi je nNEW-YORKu izplaSala svojim evro-pejskim zavarovancem ali njihovim dedifiem
110 milij. frankov
Olavno ravnateljstvo asa Avstrijo
na Dunaju, I., Graben 8 in Spielgasse 1 (y dmSt?eni hiii.;
"Vrhm zastop za GoriSko in ostalo Primosko:
pri podruznici Ermano Tureck & Comp. v Trstu — v Gorici pa
v GlediSki ulici St. 8.
j     N.T..i      I               ®                I Pe;eb«Mti t I
LteiMmikikbj      UjKorei      h«««»w»«-|
[             Priznana najboljsa in najnovejSa            I
—       8VKHA       -     I
I IX attartaauata in poiataa potrabo, od nsiceaajSe do oij- I I drafts ttoo, riava ia trdna barvo, » obleke, Hvrhnika m I I fmko potwbo, rnvoSiU* P<> poitaaai P jvretja p» tf•ralikik S I ewah tadi a* drabna jxsohnikora ia krojucam: Ziloga «. kr. I I               priv. trorois ia fiso sskao is volnano M»ga               I
3W0KXZ  SGHWARZ,
I                 Zwittau Imm BrOHai.                  I
I 8i.*aa fa anifarmo, BopramnfJjiU lotai ;« lotata milraa, *•- I I tut (eni to 4o»kingS a* wl«a«ke  oMokc.   F,-.pMai   pkdi   ltd. I
I               Blag* za ieiske ebleke              I
I                           **• sntntti t aajvtfji izHati.                           I
FfnA twkw iKujige z uzoreil *««¦¦»¦• »»•1
|r«4! k trajaeait m krojade posilja I a»«I«»«* | I kaparaaja.   I        neftantovano.        Mndiklk krogotj
ftrasn twee zasftfct&sa ftSKfa nsfasj j infraite.                         p
Bogate knjige x nzorci, kakorsnlh se ni b3o, za '; krojace nefrankovano. Jaz ne auaLaa» za 2!/a ;: aii 3l/i goldinarjev pri metro, ne dajem daril f krojacera, kakor to dela konknrenca na rr.cxm ! zadnje roke. ampak imam le frdne ia Liate ;' eene, take, da moTa kupiti vsak zasefcmik '¦'. •tobro in ceno. Prosim torej za'mevati !e moje ,' knjige z nzorci. Svarim tndi prnti pisroom konkn-rence, ponnjajocej ahrakrat *aSko popaaifca.
SXOVIJ ZA OBT.KKE
Pe'nvien in dosking za  castito
pvedpisane snovi 3
rtikowt tudi sa *-----------. __------.            _   ,
Proda se
hiAa z vrtom, dvoritf «m »a vodnjakom tik glavne coste v St. Petir pri Goriri. Pusebno je hi^rt pripravna za ki -mo ali pioilajalnioo. V*/. se poixve pii Rospd'j «l>it atuyh-r in go«p, iAvrtnZiS n ˇ St, Petra pri GorK'i.
:•: vij za prati potee ogrtofie od gld. 4-14 ! ;j itd. - Rdor Irate kupiti wreilao, poiteaa, ;' votneno swoaeiic Mago, ne pa, dober knp ; '; fnmje, ki so komaj tolibo vredne, kolikor se | i;               placa krojaea,  obrne naj se da               j;
i; Ivana stikarovsky y Brnu \
I:                 (v tem Mancliestrn Avstriie).                !
I Rajv^j*  zaloaa faferiikeea  aulma, v
vrcdr.o>ri v., milijaita gM. I Iia poJAsnini «*likiwtin «m«tn««« i7j.\vljam, > da MfjA roka sa>»iuj« najwi "
'¦ siafcna » Evropi, izdt>ItiT<tnjp kaiucraraov,
: traMMki mm krojate in vfiiko ~
snioa It- za lastuf «.nnpn?.   IM   *>   prrpru-.i «i
v.^pm f.nv prosim slawira  oMiaatva. tl.t  »
kadar nut priiik-i w<«it^t', t.^L-,l.» v«ntk.tti<ki? pr.i-
Mt«.n inojih arodajakiie, kjor im.t jv^-l.i
NSilja >f |m» poSlnen pfliiflJK.
:  />,.}>5meij*' hf v t.f tewkrm. i;t Akt-m, ns»-<kem. ptdj^kciu. italijanVhfTa, fr-uu-oaki-m in ansle^k^iu jczikit.
J. Pserhofer-ja
i  ««lt«na1a«> kr«B!Jlf*,
1. Slag*"
strass<» 15.
Wlen.
,n*ni il'nufo imW.i,;.ij ;P.i   Kri'd'.tra. kr., i>rt   r-if.-ntik.v3Bi iw.'.;ii»t»i r
:?>¦!.!. :
i« r«i!i»
Krlttf»ttl»e kapljlcc, ^u'
4«d«» *k*Ulk» a I* kraallcawl »5»a# 91 kr., J*J«a aailHk ititl».  rtatUIr  I   gW.
piTjA^a I a Id, 1» kr.                                       ....... .     ,..,,.„.   .
Ak'ta dtant n»pn.i p«M>, ni trail p!a»»tip:»f, va *{ano: t u\it^k kt->iOii?- I «; '-• ^'  I lilki 3 gel. .^ k«., + tatitti -t gia. *» it., i i^.U" 5 g:l. -" ki., l« s«tK->v !< k '»• -¦»'". iU»n,
FroHimo, da ne izredno zaliteva
„ J. PserhoferjeYe kriCistilne krogljice"
J* »Mltt ja, da Im» atkwr taaka ikatfllti i«ti paifla 1. Pitr*«*r * raotlfc ytiaienlb, katerega j» ridati na n»*jdi!n i» pnrib>
Balsam sn oeebline
Tffjaal#©V  liakf   i .uklwlfa 80 Ir.
Ameriknnnko mazilo sa trganje, Prah proti potenjn sag,
ik»tlii«» SO kr., poltnino pnita 75 %u
naiKam. sua goltanec, i %t»ki«ai«a «>»?., »«5taiM pte«t3 ea kr. SriVMeaflka e^eaca, (pra-lke kapljice) „,„„,„„. 23 kr. Jkaglelkt balHam, MMMl01tt, Pi]akei*Hkl prnnl |ira^ek, % ik,tuii* 33 kr., postnfm pronto «o kr. vanoKiiiiiiHKa pmnaila« j, f^otm^ poiwi^s r»i t»i, ik»tut«» 9 gia
lJalV©ff*alMa  plailCFa   PMf. gttttli», paiadii* SO kt., poStalna pjoato ^ft kr.
mi- «—s---------"tnem povzetju.                                                  •«-••# ¦*
denaarja p* poitaaj aakaacnici, atane porto doati manj kakor
naroeila turdi po poitaem powzetju' Pvi dopoiiljatvi -
TJ8tanoYil I. 1161 Johann Jakob Samassa.
c. in kr. dYomi svonar
HarmoiiiSni in  inelodi^ni glasovi z iz-
i)Orno pripr^.vo za zvonenje. Zvonoye do 40 cen-tov more sroniti en sam mo2. Cista kovina l. srebrobelo bliscobo. Mo can cisfc glas. — Craran-cija pet let.
Cerkvene priprave iz masivnega brona: svec-
niki, lustri, svctilke, oltami   kri^t,   kdrtonske ta-
blice, ionci za cvetlice itdv dalje gasilnice, pumpe, ograje pri studencih, ventili, itd.
Obgine in pozarne gtra^e dobe naroSila tudi
na obroke.
Ceniki brezplacno! Stoi Sastae diplome.                              21 svetinj.
Cista krv
zdrayje!
Razne bolezni, lisaji, spnsSaji, ble-dost, splosna utrnjenost, slabost, se izgabijo pri zdiavi krvi. Hi jam5imo za gotovi vspeh pri uporabljanju nase metode.
Pri vprasanjih je priloiiti powatno marko.
„ Office Sanites", Paris 3 • Fartorj? M»ntm*tre.
Andrei Jakil
strojarski   mojster   [tovamar] v Rupi pri Mirixu
otvoril je v Goriei, na levem vogla s Koraja
v Go^posko ulica (St. 12.)
prodajalnico   usitja
in vaeb v Cevljarsko stroko spadajofiih
potrebsCin. Yse nsnje izdeluje v lastni tovarni
in podsvojim nadzor3tvoni.Zat6 more postreSi
svoje p. n. gg. odjemalce dobro, tofino  in
po zmeraih cenah.
KAJVECjA IN NAJBOLJSA ZALOGA
v«nc«v   in   traftov   xa   v«nc«.
Naduljp nmetne cvptliw, voik-o za iif;ve.ste, rozp za Pfrkve, param^tttc, xoivt- iz koviim in portifiana, palmn, cvetke za novft ma^ in poroke, rakv**, mrrvanko oblck*-, pregrinjala iu blazinico, v«iitrnf> tam'icc, rcvljf, iio^avico, papir in druge r<*c'i /a ob'pSanje rukcv, vo^'fuc .svei'i*  (Kopur<»vr?>  itd.  itd.
so   tot'no  in   vc«tno    izvrsujcjo   in   sicwr
zlutit i .sr«'bfn«> rrk«s p1' Narorilu   od   drugod
po   postwm   povzetji.
Vh« po najiiizih cf:«ah priporoca
K, Riessner i Sin  |
v nunski ulici It. 10.  v  GORICI.           V
„SUVWA"
Tzajemuo zavarovalna   banka v Pragi
zavarujp
filoveSko 2ivljene
p vsch krtdiblnafijnh
mm Dpiif lo mh drop zavarovalnica.
Cleni bank© BSlavijeft imajo br ez posebuega pr i-plafiiia pravico do dividend©, katera je doslej iznaSala po 10%; 20%, 25% in jedno hto celo 48%.
Za Lkode izplafiaf* je doslej banka nSlavija" fiez dvajiet milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poi'oSt»*enJH fondih more se merit! z vsako drugo zavarovalnico.
Kako k 0 r i s t n 0 in pottebno je zavarovanjo zivljenja, dokaznjejo naalednje
primere:
1.  IMena Avbeljnotfa, kramartca v Ljnbljani, KavaroTftlft se je dne 5. maja 1884. Do stroje smrti dne 15. februvarja 1885 splacala je 35 gld. 54 kr. aaTOro-ralnine; banka „Siavijaff pa je izpla.m!a njenim dedieem 1090 gold.
2.  Dr. Fran Ambrose, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval se je due 30 jannvarjft 1875. Do s^oje  «mrti   dns II. februvarja   1891 npla^al je 1859
gld.
„    1393 .    „      .           njegoirej rodbini 3000 gld.
. Miha S'erdic, nradnik t Trstu, zavaroVal se je dne 30. "novembra 1878. Dasi je do swje swrti dne 14. jttlija 1880 uplacal la 80 gld. 16 kr., prejeli so dc-dici njegovi od banke ^Slavije" 1200 gld.
5.  Jkiarija l,mikom, pesesstBte* na Blamci ob Sayi, zavarovala se jft dne 5. maja 1870. Eo je nmrla dne 124. maja 1882, i*plauala je banka „3la*i-ja" dedieem njenim 5000 gld., da si je bila nplacane zararofalnine 1« 2292 gld. W kr.
6.  Ivan YIah. ncsestnik ˇ Jnsi^ib, zavaroval se je dne 25. nowmbr* 1888 za 1CHX) gld. in dne 30 aprila 18i»0 zopel za 1000 gld. Na obe mmio-va«ji splacai je do sroje imrti due 13. janmrarija 1892 T»ega vknp WJ gld. 18 tr.'t dedici njpgovi pa so prejeli od banke „Sta?ije'< 2000 gld,
7.  I?an Zeleznikar, nrednik wS1ot. Nawda" » Ljubljani, zamrotal ne je dne 30. junija 188L za 1000 gld. Do »roje wnrti dna 28. januvarja 1891 nplacal jo 381 gld. 60 kr. glairy*" pa je izplacak dedieem 1000 gld".
8.  Peter budnar, c. kr. poStni oficijal r Ljubljani, aavarova) m ie dne 10. maja 1876. ter je do sToje smrti dne 10 aprii» 1892 uplacal 697 gW. 12 kr. Banka „S!a?ijaB izplacala je pa rodbini njegoTej 1500.
15. dne maji
9.  Andrej Velikajnef gosftiMcar r llirskej Bistrici  bil je zr^arwan od
e maja 1880 do 3. dne janya 1887 in je r tej dobi nplacal 364 gld. 80 kr.; banka „SIairijaa pa je po smrti njegorej izplacala ndovi 1000 gld.
10.  Eeza Kerno?a, kraaarica v Cerkljah pri Kranji, zaTarorala se je dne 20. aprila 1884 za 1000 gld. in banka ^Slarya" izplacala je njenim dedieem ta znesjk, daai je do svoje smrti dne 21. septembra 1892 nplacala le 24! gld. 20 kr.                                                                                   F
11.  Ernesta Jelnli&w, soproga oMinskega blagajnika v Kastvn, bila je zavarovana od 5. febrararja 1884 do it. argnsta 1888 ^r je t tem ^asn nplacala 18! gld. 60 kr.; banka „8ia?ijapaj6 izplaMa njenemu soprogn 1000 gld.
Ysa pojasnila o zaFarovalnib zadovah daj« radoiol]oo
generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani
t lastni hM, Gospodsbe ulice st. 12.
¦

Prepotrebna za                                   Ysako hlSa                                   je
KathreiBer-jeva Kneippova slaclna Kava
z ofe^om prave kave. Ta daje nedosegljivo prednost, da se more opustiti SkMIjivo uzivanje eiate ali pa pomesane prave kave ter pripraTljati ie veliko okusnejsa in pri tem zdniveJHH ter recliliiina kava. — Xepresegljivo kot primes k pravi kavi. •Tako priporocljivo za 2enske, otroke in boluike. Pouafejauj treba se je skrbno ogibati. — i/2 kila po 25 kr. Bo-kiva se povsod.
Edino pravo v beliii paketih s podobo 2upnika Kneippa kot varstvena znamka.
Izdajatelj in odgovomi nrednik And. GabrMak. — Tiska A. M. Obizzi v Goriei.