/  R E V I J A  Z Z B  Z A  V R E D N O T E  N O B  S LO V E N I J E  /  julij 2016  /  cena 3 eur  /  letnik II  /  ISSN 2463-8218  
B E S E D A
9
9
772463
821805
Aktualno
Pod Vršičem 
pričakujejo ruskega  
predsednika Putina 
Jože Mencinger: 
Vse smo že 
imeli, a smo 
zavrgli
Sporočila:
ZZB o žaljivi pridigi 
upokojenega 
kardinala Rodeta
S T R A N  5 S T R A N  8  –  9 S T R A N  3 3
Piramida za Vinka in Jakca
julij 20162
S P O M E N I K I
Spominski park Taborska stena pripravljen na obiskovalce
Piramida za Vinka
in Jakca dokončana
»Spominski park Taborska stena, kamenček k piramidi za Vinka 
in Jakca, je dokončan in v celoti pripravljen sprejeti obiskoval-
ce.« S temi besedami je 2. julija  Jože Oberstar, član predsedstva 
ZZB za vrednote NOB in predsednik kočevskega borčevskega 
združenja, na spominski slovesnosti uradno končal petletno 
zgodbo zbiranja kamenčkov, s katerimi so številni obiskovalci, 
med njimi največ otrok, dograjevali kamnito piramido v spomin 
na partizanska kurirja Vinka in Jakca, ki sta tukaj leta 1942 umr-
la pod streli okupatorjev.
V jami pri Taborski steni se je spomladi in del poletja 1942 zadrževal del borcev Koče-vskega odreda, v času napa-
da 24. julija 1942 pa sta bila v votlini še 
ciklostilna tehnika in del štaba odreda, 
skupaj 13 bork in borcev. Zaradi izdaje 
domačinov so okupatorji jamo obkolili. 
Pred jamo sta bila na straži tedaj pionirč-
ka, domačina iz doline, ki so jima starše 
odgnali v taborišče na Rab, Jakec Turk 
in Vinko Kalčič iz Belce. Italijani so se 
jima prikradli za hrbet in oba ubili. Nato 
so napadli borce v jami in ti so se kar 12 
ur upirali sovražniku. Obrambo je vodil 
komandant zaščitnega voda Franc Bom-
bač - Matjaž, umrlo je sedem borcev. Po-
biti partizani so našli svoje zadnje domo-
vanje pod mogočnimi smrekami, Vinko 
in Jakec pa sta pokopana na jasi pred 
votlino. Slovesnost ob jami poteka od 
leta 1957, obiskovalci, predvsem učenci, 
pa so že od začetka pred jamo polagali 
kamenje v spomin na oba dečka. 
   Idejo za graditev piramide je dala 
na spominskem srečanju leta 2010 dr. 
Maca Jogan, takratna članica pred-
sedstva ZZB za vrednote NOB Sloveni-
je, in tako se je rodila akcija Kamenček 
k piramidi za Vinka in Jakca. Zamisel 
je podprlo tudi šolsko ministrstvo, ki 
je uresničitev naložilo Centru šolskih 
in obšolskih dejavnosti. V delo so bili 
vključeni še občini Osilnica in Kočevje, 
Republiški sklad za gozdove, Zavod za 
gozdove Slovenije, podjetje Snežnik in 
drugi izvajalci. V petih letih je bil pro-
jekt končan, ob vhodu v jamo pri tabor-
ski steni je zrasla piramida iz kamnov, 
vse skupaj pa je povezano v Spominski 
park, ki je tako varen za obiskovalce in 
pripravljen za obiske šol, najrazličnejših 
društev, skupin in posameznikov.
   Jože Oberstar se je na slovesnosti 
zahvalil vsem, ki so pri projektu sode-
lovali, poleg županov Osilnice in Ko-
čevja tudi številni predstavniki držav-
nih in javnih služb in seveda anonimna 
množica obiskovalcev, predvsem otrok, 
ki so ob učni uri iz zgodovine polagali 
svoje kamenčke, da je zrasla današnja 
spominska piramida.
   »To spominsko znamenje, podobno 
kot vsa druga, vsebujejo moralno spo-
ročilo nosilcev in dejanj v prelomnemu 
obdobju druge svetovne vojne, ko so 
okupatorji z vsemi sredstvi nasilja hoteli 
uničiti slovensko narodno skupnost, kar 
je netilo upor pri večini prebivalcev«,  je 
med drugim dejal Jože Oberstar. Slo-
vesnosti se je udeležil tudi Tit Turnšek, 
predsednik ZZB NOB.
// BESEDILO:  Jože Oberstar, Jožica Hribar  //  FOTO: Vasja Marinč
Cvetje so položili tudi ob vhodu v jamo, v kateri 
so se zadrževali borci.
Polaganje cvetja k piramidi za Vinka in Jakca
dr. Kohl (februarja 2005) z argumen-
tom, da Slovenija ni pravna naslednica 
Jugoslavije, zavrnil možnost, da bi se 
delegacija Državnega zbora RS na Du-
naju pogovarjala o položaju slovenske 
manjšine v Avstriji na podlagi 7. člena 
ADP. Žal slovenska vlada takrat ni prip-
ravila akta o notifikaciji nasledstva ADP. 
   V petindvajsetih letih po osamosvo-
jitvi nobena vlada ni pojasnila javnosti, 
zakaj državnemu zboru ni predložila 
ADP v notifikacijo. 
   Že Lojze Peterle kot predsednik prve 
vlade bi moral pojasniti, zakaj ni ADP 
v notifikacijo predložil že tedanji skup-
ščini, saj je bil to dolžan storiti v treh 
mesecih po sprejetju Temeljne ustavne 
listine. Lojze Peterle bi se moral slo-
venskim državljankam in državljanom 
opravičiti, da kot predsednik tedanjega 
izvršnega sveta (vlade) ni opravil svoje 
ustavne dolžnosti.
   Po prejšnjih odlašanjih pa je bila ideal-
na priložnost za notifikacijo aprila 2011, 
ko je na povabilo dr. Danila Türka obi-
skal Ljubljano avstrijski predsednik dr. 
Heinz Fischer. Takrat je dr. Fischer de-
jal, da so po avstrijskem pravnem stali-
šču članice ADP samo tiste države, ki 
so takrat pristopile k pogodbi, ne pa nji-
hove naslednice, kot sta Češka in Slove-
nija. Vendar pa to – poudarja dr. Fischer 
– ne ovira Slovenije, da ne bi notificirala 
ADP. Avstrija bo to vzela na znanje in 
se odnosi med državama ne bodo spre-
menili.
   Tudi po Fischerjevem obisku se nihče 
od pristojnih ni zganil. Kot da avstrijske-
ga predsednika ni bilo na obisku in kot 
da o notifikaciji ADP sploh ni bilo govo-
ra na skupni novinarski konferenci obeh 
predsednikov.
   Zveza združenj borce za vredno-
te NOB meni, da je zaradi spomina na 
žrtve, ki so padle za našo svobodo, ob 
25. obletnici osamosvojitve treba notifi-
cirati ADP, tako da bo Slovenija prevzela 
mednarodnopravni položaj v odnosu do 
Avstrije, kakršnega je imela Jugoslavija.
U V O D N I K
Notifikacija Avstrijske državne pogodbe (ADP) je dejanje, ki bi moralo biti opravljeno že pred petindvajsetimi leti, ko 
je razpadla SFRJ in se je Slovenija osa-
mosvojila. Z notifikacijo ADP bo Slove-
nija v odnosu do Avstrije prevzela polo-
žaj, ki ga je imela Jugoslavija, ta je ADP 
ratificirala leta 1956. 
   Notifikacija nasledstva ADP je pot-
rebna z državnopravnega vidika, ker 
bo šele s tem aktom uresničena Te-
meljna ustavna listina o samostojnosti 
in neodvisnosti Republike Slovenije. V 
Ustavnem zakonu za izvedbo Temeljne 
ustavne listine je namreč določeno, da 
veljajo na ozemlju Republike Slovenije 
mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila 
Jugoslavija in se nanašajo na Slovenijo. 
Da bi te pogodbe veljale, je treba notifi-
cirati nasledstvo ADP. 
   S to pogodbo (člen 5) so obnovljene 
meje Avstrije iz leta 1938, torej je z njo 
določena tudi meja z Jugoslavijo. Dolo-
čitev meja z mednarodno pogodbo je 
primarnega pomena za vsako državo, 
torej tudi za Slovenijo kot naslednico 
Jugoslavije. 
   Slovenija je kot naslednica Jugosla-
vije upravičena, da uveljavlja svoj inte-
res za uresničevanje vseh določb ADP. 
Poleg 5. člena so zanjo pomembne še 
druge določbe, med njimi 7. člen, v ka-
terem so določene pravice slovenske in 
hrvaške manjšine v Avstriji; 19. člen, ki 
se nanaša na ureditev vojnih grobov in 
spomenikov; in drugi odstavek 27. čle-
na, v katerem so določene pravice Ju-
goslavije v zvezi z avstrijsko lastnino na 
ozemlju Jugoslavije.
   Kot izgovor, da Slovenija do zdaj ni 
notificirala nasledstva ADP, so navaja-
li nasprotovanje Avstrije, in sicer stali-
šče, da Slovenija ni pravna naslednica 
Jugoslavije. Zoper to stališče se nista 
odzvala niti slovenska vlada niti državni 
zbor. Akt o notifikaciji nasledstva ADP 
bi morali sprejeti najpozneje takrat, ko 
je predsednik avstrijskega parlamenta 
Čas za 
notifikacijo ADP
// PIŠE:  dr. Ivan Kristan
    ustavni pravnik in član Sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije
B E S E D A
6 - 7: Kolumni: 
Jože Poglajen: Planet žensk
Martin Premk: Domoljubne in demokratične sile 
8 – 9: Aktualno: 
Dr. Jože Mencinger: Vse smo že imeli, a smo zavrgli
11: Aktualno:
Vrnitev k patriarhalni družini? Ne, hvala!
12 - 13: Naš pogovor: Jože Slokar 
14 - 15: Osamosvajanje Slovenije:
Brane Praznik: Teritorialci –varnostniki
z izkušnjami preteklosti 
16 – 17: V metežu zgodovine:
Pripoved Tončke Drobnič iz Grahovega
18 – 21 Reportaže:
Slovesnost na Pokljuki
Malo poznani dogodki v Loški dolini
Spominska srečanja na avstrijskem Koroškem 
22 -23: Mladi in vrednote
24 – 29: Dogodki
30 – 32: Pisma
39 – 40: Imeli smo ljudi
41 – 42: Vabila
Fotografija na naslovnici: Piramida za Vinka in Jakca 
ob Taborski steni pri Kočevju. (Foto: Vasja Marinč)
SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB 
Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, 
politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in 
po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu.
Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije
Zanj: Tit Turnšek, predsednik
Uredniški odbor: Janez Alič (predsednik), dr. Maca 
Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol, Franc Štibernik.
Odgovorna urednica:  Jožica Hribar
elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com
Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja
Naslov uredništva in naročnin:
ZZB za vrednote NOB Slovenija, 
Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana
telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17
romana.jemec@zzb-nob.si
Cena: 3 €
letna naročnina: 36 evrov, 
trimesečna naročnina: 9 evrov
ISSN 2463-8218.
Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225
Davčna številka:  SI 84151714
Tisk: Schwarz print, d. o. o. Ljubljana
3
julij 20164
Prva sodba v primeru 
spomenika v Grahovem
Pred dvema letoma postavljeni spomenik v spomin padlim 
domobrancem v Grahovem ni zanetil le spora med »parti-
zani« in »domobranci«, ampak tudi tožbo, ki so jo vložili so-
rodniki pokojnega Mihe Pelana, enega izmed omenjenih na 
spomeniku. Spomladi 2014, še pred odkritjem spomenika 
domobrancem, padlim v spopadu s partizani novembra leta 
1943, sta njegova nečaka Zdenka Zalar in Ernest Pelan od 
naročnika spomenika, društva Nova slovenska zaveza, zah-
tevala, da izbriše stričevo ime. Ker nista bila uslišana, sta na 
okrajno sodišče v Cerknici vložila tožbo za odstranitev stri-
čevega imena s spomenika. Zatrjevala sta, da njun stric, ki je 
večino življenja preživel z njuno družino, ni bil domobranec, 
temveč je s partizani celo sodeloval. »Zdaj bi se v grobu ob-
račal, če bi vedel, da se je njegovo ime znašlo na spomeni-
ku domobrancev,« sta med drugim navedla. Njegova smrt v 
spopadu med partizani in domobranci novembra leta 1943 je 
bila splet nesrečnega naključja. Skupina domobrancev se je 
iz svoje postojanke zatekla v hišo Pelanovih, po odhodu pa je 
nekdo od njih v hiši pozabil strojnico. Miha Pelan je strojnico 
želel odnesti iz hiše, ko pa je stopil ven, so ga partizani mis-
leč, da je oborožen domobranec, ustrelili. 
   Tožnika tudi menita, da uvrstitev imena na spomenik domo-
brancev pomeni kršitev pietete, ki spada k pravici do osebnega 
dostojanstva. Trdita še, da zapisi na spornem spomeniku ne 
navajajo dejstev in so ideološko obremenjeni, saj domobran-
ce prikazujejo le kot nedolžne žrtve, partizane pa kot zločince. 
Zdaj je sodišče na prvi stopnji dosodilo, da mora društvo Slo-
venska zaveza s spomenika domobrancev odstraniti ime Mihe 
Pelana. Sodba še ni pravnomočna. »Na odločitev sodišča se 
bomo seveda pritožili iz povsem preprostega razloga, ker mis-
limo, da imamo pravico na spomenik zapisati stvari, ki so res-
nične,« je izjavil Peter Sušnik, predsednik društva Nova sloven-
ska zaveza, ki sorodnikom Mihe Pelana ne verjame. Odločitev 
sodišča na višji stopnji je pomembna tudi zato, ker bo vplivala 
na nadaljnjo sodno prakso v podobnih primerih.
T. Č.
  
Zavrnjena pobuda Milana Zvera v EP
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je 17. juni-
ja v Bruslju zavrnil pobudo slovenskega evropskega poslanca 
Milana Zvera, da bi v prostorih Evropskega parlamenta pos-
tavili spominsko ploščo žrtvam medvojnih in povojnih mno-
žičnih pobojev, ali kot je zapisal, več kot 200.000 žrtvam ko-
munističnega genocida. Uradna razlaga za zavrnitev pobude 
predsednika Evropskega parlamenta je, da znamenje ne bo 
postavljeno zaradi nasprotovanja iz Slovenije. 
  Evropski poslanec Milan Zver je namreč 1. februarja na-
slovil pismo na predsednika Evropskega parlamenta Mar-
tina Schulza in na Manfreda Webra, predsednika največje 
parlamentarne skupine Evropske ljudske stranke (krščanskih 
demokratov), s predlogom za postavitev spominske plošče. 
Na Zverovo pobudo so v Evropskem parlamentu prejeli šte-
vilne odzive iz Slovenije. Predsednik Zveze združenj borcev 
za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek je v pismu Martinu 
Schulzu med drugim zapisal: »Pismo (Zverovo, op. ur.) upo-
rablja besedo genocid in trditev o žrtvah komunističnega na-
silja. Pojasniti je treba, da so bili med pobitimi večinoma pri-
padniki ustašev, četnikov, domobrancev in drugih kvizlinških 
formacij, ki so v času vojne povzročili mnogo zločinov med 
civilnim prebivalstvom po vsej takratni Jugoslaviji.« Odzval 
se je tudi predsednik slovenske vlade Miro Cerar, ki je v pis-
mu Schulzu tudi pisal, da »takšna zavajajoča pobuda ne za-
služi podpore Evropskega parlamenta. Dejstvo je namreč, da 
so za množične poboje na slovenskem ozemlju odgovorne 
tedanje jugoslovanske oblasti. To pomeni, da Republika Slo-
venija, ki je nastala leta 1991, ne more biti odgovorna za te 
žrtve. Še manj pa je zanje odgovoren 'slovenski narod', kot to 
namiguje gospod Zver v svoji pobudi.« 
   Dejstvo je, da slovenskim domobrancem, ki so po koncu 
vojne pobegnili v Avstrijo, zavezniki niso priznali pravice, da 
bi jih obravnavali kot pripadnike redne vojske. Obravnavali so 
jih kot paravojaško milico, ki je delovala pod poveljstvom SS, 
in jih vrnili v Jugoslavijo.
T. Č.
Ruska razstava v vojaškem muzeju
Ruski center zna-
nosti in kulture je 
v sodelovanju s 
Parkom vojaške 
zgodovine odprl 
razstavo z nas-
lovom Oni so se 
borili za domovi-
no, posvečeno 75. 
obletnici začetka 
napada nacistične 
Nemčije na teda-
njo Sovjetsko zve-
zo. Razstava zaje-
ma dogodke »ve-
like domovinske 
vojne« ter prika-
zuje neizmerno 
uničenje in izgube 
največjega spo-
pada v zgodovini. 
Odprtja so se udeležili Ljubov Glebova, vodja zvezne agen-
cije skupnosti neodvisnih držav za rojake, ki živijo v tujini, 
ter mednarodno humanitarno sodelovanje, Galina Zamjatina, 
svetovalka veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji, Jurij 
Metelev, direktor Ruskega centra znanosti in kulture, ter Bo-
ris Rebec, podžupan Občine Pivka. Razstava bo na ogled vse 
poletje, delovni čas v muzeju pa je vsak dan od 10. do 18. ure.
 
Poletna vodstva v Bolnici Franja
Za vse vedoželjne obiskovalce (posameznike, družine) bodo 
tudi letos poleti (julij, avgust) organizirana javna vodstva v 
Partizanski bolnici Franja. Vodenja v slovenskem jeziku bodo 
potekala dvakrat na teden, in sicer ob sredah in ob sobotah, 
obakrat ob 15. uri. Vodnik bo obiskovalce pričakal na parkiri-
šču pred Partizansko bolnico Franja, ob informativnih tablah. 
Cena vodenega ogleda je 5,5 evra na osebo za odrasle in 4 
evre na osebo za šolsko mladino. 
Za dodatne informacije lahko pokličete ali pišete v  
Cerkljanski muzej: telefon: 05/37 23 180. 
e-naslov: info@muzej-idrija-cerkno.si
N O V I C E
5
O B L E T N I C A
je kraj molitve, sakralno mesto, kjer je 
ujetnikom vera budila upanje. Po kon-
cu vojne se je večina ruskih ujetnikov 
vrnila v domovino, nekateri med njimi 
pa so ostali. Ob pravoslavnem prazniku 
svetega Vladimirja, ki goduje v juliju, so 
se srečevali ob Ruski kapelici. Tradicija 
srečanj je trajala od leta 1918 do leta 
1941, ko se je začela druga svetovna 
vojna, ponovno so zaživela na začetku 
šestdesetih let minulega stoletja.
Razstava Kobariškega 
muzeja v Moskvi   
V pripravah na obisk predsednika Pu-
tina v Sloveniji je v prostorih Muzeja 
sodobne zgodovine v Moskvi Kobariški 
muzej postavil razstavo »Velika vojna 
v Krnskem pogorju«. Razstava, ki je že 
gostovala na najimenitnejših lokacijah 
v številnih glavnih mestih, med drugim 
v Rimu, Parizu, Londonu, Budimpešti, 
Strasbourgu, na Dunaju in drugod, je 
v Moskvi dopolnjena z naslovom Sino-
vi Rusije v slovenskih Alpah. Novi del 
razstave govori o ruskih vojnih ujetnikih 
na soški fronti, še posebej o tragičnih 
dogodkih v marcu leta 1916. Razstavo 
spremlja obširen katalog na 76 straneh.
   Razstavo je sredi junija odprl slovenski 
minister za zunanje zadeve Karel Erja-
vec. Na odprtju je spregovoril tudi poseb-
ni predstavnik predsednika Ruske federa-
cije za mednarodno kulturno sodelovanje 
Mihail Švidkoj. Razstava je do konca 
avgusta na ogled v Planinskem muzeju v 
Mojstrani.
Sto let Ruske kapelice pod Vršičem
Obletnica v znamenju
obiska predsednika Putina
Letos mineva sto let od ene izmed največjih nesreč pod Vršičem, v 
kateri je leta 1916 umrlo približno 300 ljudi. Nanjo danes spominja 
Ruska kapelica, znamenitost Vršiča, ki je z nadmorsko višino 1611 
metrov najvišji slovenski cestni preval. Spominu na ta tragični dogo-
dek se bo konec tedna poklonil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Putin se bo  v soboto, 30. julija, dopoldne udeležil spominske slovesnosti pri ruski kapelici pod Vršičem, popoldne pa bo 
na ljubljanskih Žalah odkril spomenik 
na slovenskem ozemlju padlim ruskim 
vojakom med prvo in drugo svetovno 
vojno. V osmih letih obeh vojn je na 
naših tleh padlo okrog 3000 vojakov, 
zato spomenik sestavlja osem stebrov, 
na katerih so vklesana njihova imena, 
na vsakem stebru je upodobljen žerjav. 
Spomenik, ki je delo ruskih avtorjev je 
zgrajen iz slovenskega marmorja, stal 
bo okrog 400 tisoč evrov in ga v celoti 
financirajo Rusi.  
   Sredi leta 1915 se je med Avstro-ogr-
sko monarhijo in Italijo, ki je pristopi-
la k silam Antante, vnel spopad, tako 
imenovana soška fronta. To je bila med 
letoma 1915 in 1917 največja vojaška 
operacija, ki je do tedaj potekala na slo-
venskih tleh. Edina možnost za preskr-
bo avstro-ogrske vojske na soški fronti 
je bila graditev ceste čez prelaz Vršič, 
ki je povezala Gorenjsko z dolino Tren-
te. Pred začetkom zime leta 1915 jo je 
začelo graditi približno 12.000 ruskih 
ujetnikov različnih narodnosti.  Delo so 
spremljali hude vojne razmere, pomanj-
kanje hrane in oblačil, bolezni, mraz, 
bivanje v skromnih lesenih barakah. 
Nato pa se je 12. marca 1916 zgodila še 
nesreča: s strmin Mojstrovke se je usul 
plaz in pokopal od 170 do 300 ruskih 
ujetnikov ter od 10 do 80 avstrijskih vo-
jakov. Natančno število žrtev ni znano. 
   V spomin na ta dogodek so prežive-
li ruski ujetniki do 1. novembra 1916 s 
prostovoljnim delom zgradili leseno ka-
pelico, ki je dobila ime Ruska kapelica. 
Zgrajena je v pravoslavnem slogu in je 
bila med prvo svetovno vojno veliko več 
kot le spomin na trpljenje ruskih vojnih 
ujetnikov, ki so izgubili življenje tisoče 
kilometre stran od svoje domovine. Bila 
// PIŠETA:  Tea Černe, Vojko Hobič
Utrinek z razstave v Moskvi
(Foto: Željko Cimprič)
Spomenik ruskim vojakom na Žalah. (Foto: Luka Cjuha/Dnevnik) 
julij 20166
K O L U M N A
Jože Poglajen
Planet žensk
L
judski pregovor pravi, da ženska podpira tri vogale 
v hiši. Ženske naj bi torej bile sposobnejše, spretnej-
še, preudarnejše in učinkovitejše od moških. Toda v 
nasprotju s tem rekom so bile ženske – razen redkih 
izjem, denimo mitoloških boginj, Amazonk ali Devi-
ce Orleanske ter bolj stvarnih Kleopatre, Marije Te-
rezije, Katarine Velike – skozi zgodovino človeštva bolj ali manj 
odrinjene za štedilnik. Volilno pravico so denimo v Švici dobile 
šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. 
Danes se kaže drugačna slika. Poklici, v katerih so vedno pre-
vladovali moški, postajajo »ženski« poklici. Denimo v šolstvu, 
zdravstvu in tudi v novinarstvu. Tako so bile na čelu največjih 
treh osrednjih slovenskih dnevnikov in RTV Slovenija še nedav-
no – ženske. V vladi pa je bila za medije odgovorna ministrica 
Julijana Mlakar. Še bolj drastične spremembe se kažejo v politiki, 
ki je bila stoletja – predvsem zaradi pogubnega vpliva Katoliške 
cerkve – za ženske prepovedano območje. Kot je znano, je bila 
volilna pravica žensk v Evropi prvič uvedena v Veliki Britaniji po 
prvi svetovni vojni. V Franci-
ji in Italiji po drugi svetovni 
vojni. V Švici šele leta 1968 
in na Portugalskem še šest 
let pozneje. Ob takem odno-
su do žensk se torej ne gre 
čuditi, da jih med vodilnimi 
politiki prejšnjega stoletja 
ni najti. Izjema je Margaret 
Thatcher, ki je kot železna 
lady vladala Veliki Britaniji 
za številne – za sindikaliste, 
na primer – predolgih enajst 
let. Od leta 1979 do 1990. 
Dolgih zato, ker se z njo 
začenjata odpravljanje po 
strahotah svetovne vojne z muko uvedenih sestavin socialne dr-
žave in vnovično vzpostavljanje nebrzdane vladavine kapitala in 
brezkompromisnega neoliberalizma. Ki – kot vidimo skoraj vsak 
dan – veliki večini ljudi ne prinaša nič dobrega. 
Čeprav se je zdelo, da je Thatcherjeva v do tedaj povsem mo-
škem političnem svetu izjema, ki potrjuje pravilo, ni tako. Tri leta 
po smrti železne lady ima Velika Britanija na čelu vlade znova 
žensko – Thereso May. Še več, njena protikandidatka za položaj 
premierke je bila tudi ženska – Andrea Leadsom. Nenazadnje na 
ženski bum v politiki kaže tudi velika možnost, da bo krmilo labu-
ristov prav tako prevzela ženska – Angela Eagle. Res je, da je te 
spremembe v Britaniji povzročil šok, ko so s svojih funkcij odsto-
pili vsi moški, ki so navijali za izstop države iz Evropske unije. 
Rečeno nekoliko bolj grobo: ženske so prišle na vrh tudi zato, ker 
so moški, ki so zakuhali brexit, vključno z dosedanjim premier-
jem Cameronom, stisnili rep med noge in pobegnili s političnega 
prizorišča. 
Ženske se na vrhove oblasti vzpenjajo tudi drugod po Evropi. Tako 
Angela Merkel že drugi mandat spretno in – treba je priznati – tudi 
uspešno krmari nemško ladjo. Predsednico vlade imajo že drugič 
zapored Poljaki. Nicola Sturgeon je pred dnevi postala predsedni-
ca škotske vlade. Žensko premierko, Jadranko Kosor, so imeli tudi 
Hrvati. Le v Evropski uniji v tem pogledu enakih možnosti tičijo še 
v izključujočem moškem srednjem veku. Premika se le v posame-
znih evropskih državah. Zgodovinski korak se v tem pogledu obeta 
Američanom. V ZDA bo, kot kaže, prvič v zgodovini za šefa države 
izvoljena ženska, Hillary Clinton. S kančkom moškega šovinizma 
bi ob tem lahko pripomnili, da manjka samo še to, da tudi vode-
nje Rusije in Kitajske prevzameta ženski, pa bo svet postal planet 
žensk. Ne le na državnih ravneh, ženske napredujejo tudi lokalno. 
Tako je nedavno novo županjo 
dobilo večno mesto Rim. Nova 
županja Virginia Raggi je na-
povedala, da bo mesto rešila 
podgan. 
No, v Sloveniji je županj komaj 
za vzorec, a se na bolje obrača 
v parlamentu. Če je v prejšnjih 
letih v poslanskih klopeh sede-
la le dobra desetina poslank, se 
statistika v zadnjih letih izboljšu-
je. Tako danes med 90 poslanci 
najdemo več kot tretjino ženk. 
Še bolj se feminizira ministrska 
funkcija. In ne nazadnje, tudi 
Slovenija se je sicer po nekoliko čudnih poteh, a vendarle, z Alenko 
Bratušek vpisala na seznam držav, kjer je (bila) na čelu vlade ženska. 
  
Smo torej v trendu. Toda ali prevlada žensk res sama po sebi po-
meni nekaj dobrega? Ne nujno. In ne vedno. Slovenske medije 
je, kot že rečeno, do nedavnega obvladovala štiriperesna detelji-
ca žensk: Mateja Babič (Delo), Suzana Rankov (Dnevnik), Katja 
Šeruga (Večer) in Ljerka Bizilj (RTV Slovenija). V času njihovih 
vladavin so naklade dnevnikov in gledanost nacionalne televizije 
radikalno padale, še bolj kot prej je namesto sposobnosti in zna-
nja v teh medijih prevladovalo klanovstvo po načelu: ni važno, 
kaj zna, važno je, da je naš. 
   Ni torej vse zlato, kar se sveti. 
Rečeno nekoliko bolj grobo: ženske 
so prišle na vrh tudi zato, ker 
so moški, ki so zakuhali brexit, 
vključno z dosedanjim premierjem 
Cameronom, stisnili rep med 
noge in pobegnili s političnega 
prizorišča.
7
T
ako ali tako se ne bo zgodilo nič, a po govoru 
»škrlatnega princa« Franca Rodeta v Šentjoštu bi 
morala država Slovenija najmanj napovedati voj-
no državi Vatikan. Pri vojaškem napadu na Vati-
kan bi se tako lahko sklicevali, da gre za širjenje 
demokracije v totalitarno državo, v kateri voditelji 
niso izbrani z demokratičnimi volitvami, v kateri ženske nimajo 
nobenih pravic, kjer so vsi mediji pod nadzorom oblasti in v kateri 
diktatorski voditelji spijo na skritih gomilah zlata in denarja. Da 
pa vatikanski predstavniki lahko nekaznovano širijo sovraštvo v 
tujini, pa tako nenehno dokazuje plodoviti kardinal, ki nas je že 
pošteno ozmerjal z nemškimi ovčarji, ki svoje pokojne mečemo v 
smeti, a ima očitno še vedno pravico vsem nam soliti pamet. 
   A ker je njemu in še nekaterim dovoljeno vse, si je ljubitelj biva-
nja v razkošnih dvorcih spet privoščil izbruhe laži in sovraštva do 
narodnoosvobodilnega boja. Ponavljal je stare laži in zgodovinske 
izkrivljenosti, med drugim tudi ostudne primerjave, da bi morali 
tako kot drugi evropski narodi, Danci, Nizozemci, Belgijci, tudi 
Slovenci biti med drugo svetovno vojno nedejavni in čakati, da voj-
na mine. Pri tem se vedno molči, 
da med nacistično zasedbo za-
hodni narodi niso bili razkosa-
ni in obsojeni na uničenje kot 
manjvredni slovanski podljudje. 
Ni pričevanj o tem, da bi naci-
sti Dance trpali na živinske va-
gone in jih vozili v Srbijo; ne o 
tem, da bi nacisti Nizozemcem 
jemali otroke in jih dajali v po-
nemčevanje ali pa da bi Belgijce 
množično obešali na drevorede 
samo zato, ker so Belgijci. 
   Slovenci so bili med drugo sve-
tovno vojno tako kot Judi obsojeni na uničenje. Zato se ves zdravi 
svet sprašuje, zakaj se Judje niso upirali še bolj, kot so se. Tudi upor 
v varšavskem getu, čeprav od vsega začetka obsojen na neuspeh, je 
spoznan za junaško dejanje. Če ne zaradi drugega, so šli Judje v ta 
upor vsaj v upanju na pokončno in dostojanstveno smrt. Pri nas pa 
se najdejo zdraharski duševni ubožci, ki se sprašujejo, zakaj smo 
se med drugo svetovno vojno sploh uprli uničenju. Višek ogabnosti 
je razglasiti ljudi, ki so se bojevali za nacizem v okviru zločinske 
organizacije SS pod poveljstvom nacističnih vojnih zločincev, za 
»domoljubne in demokratične sile«. Za njegovo kardinalsko prev-
zvišenost so vsega gorja med drugo svetovno vojno seveda krivi 
»komunisti« in »revolucija«, pred katero so se morali zaščititi ubo-
gi »krščanski ljudje«. Začuda so se ubogi kristjani ščitili tako, da 
so služili okupatorju le na območju, kjer je imela vpliv ljubljanska 
nadškofija s knezoškofom Gregorijem Rožmanom na čelu. 
   Partizanska vojska se je bojevala za svobodo tudi na Gorenj-
skem, Primorskem, Štajerskem in v Prekmurju, pa tam zaradi 
»komunistov« in »revolucije« nihče ni množično podil ljudi v na-
ročje nacistov in fašistov. Pri vzpostavitvi vaških straž in pozneje 
slovenskega domobranstva pa je ljubljanska nadškofija imela po-
membno, če ne celo vodilno vlogo. In če že toliko govorijo o »revo-
luciji«, ki naj bi se jo šli komunisti, bi bilo treba začeti govoriti tudi 
o medvojni inkviziciji, ki jo je počela Katoliška cerkev. Marsikdo 
je končal pod noži domobrancev ali v koncentracijskem taborišču 
zgolj zato, ker je bil premalo veren. Katoliška cerkev je vojno že-
lela izkoristiti, da obračuna z vsemi neverniki in si deželo popol-
noma podredi. Pri tem ji je bilo vseeno, ali bo dežela nemška ali 
italijanska, samo da Cerkev obdrži oziroma razširi svojo oblast. 
   Ta vloga Katoliške cerkve pri narodnem izdajstvu ter hlapčevanju 
nacistom in fašistom je očitno za njene predstavnike bolečina, ki ne 
mine, in sramota, ki ne zbledi. Da bi morda priznali svoje napačno 
početje ter se ljudem opravičili za vse gorje, ki so ga povzročili, ni 
nikoli pričakovati. Zato se ne prenehajo poskusi, da se zgodovinske 
dogodke iz druge svetovne vojne spreobrne ali izbriše. Jasno mora 
biti, da »večna Cerkev« pri 
tem niti v sanjah ne misli 
odnehati ali popustiti. Za 
sabo ima dosti sredstev 
(gomile naropanega zlata 
in denarja iz raznih slepa-
rij, kot so Zvon holdingi ali 
razne banke Ambrosiane, 
dohodki iz veleposesti itd.), 
časovno omejitev za dose-
go tega cilja pa jim pred-
stavlja »večnost«. 
   Kot se je bilo treba upreti, 
da je Cerkev prenehala se-
žigati ljudi in knjige, spodbujati vojne in osvajanja, ter da je prizna-
la znanstveno razlago sveta, bo tudi zdaj treba z uporom prisiliti 
predstavnike božjega kraljestva na zemlji, da nehajo lagati o drugi 
svetovni vojni in s tem netiti sovraštvo med ljudmi. A kot je videti, 
so tako država kot vse »družbenopolitične organizacije« popolno-
ma ravnodušne do potvarjanja zgodovine, razen tistih seveda, ki to 
zavestno počnejo. Razglaševanje raznih domobrancev, ki so se ne 
samo bojevali proti lastnemu narodu, ampak so to počeli v okviru 
zločinske organizacije SS, bi moralo biti zakonsko prepovedano. 
Temelj bi lahko bila resolucija Združenih narodov proti poveliče-
vanju nacizma, a se ob njej vsi predstavniki države delajo neve-
dne, čeprav so vsa dejstva jasna. Ker bi se v tem primeru nehalo 
slepljenje javnosti s partizani in domobranci, ki včasih spominja že 
na otroške igre med partizani in Nemci, in bi morali predstavniki 
države in strank potem celo začeti delati v korist ljudi.
K O L U M N A
Martin Premk
Domoljubne in demokratične sile
Da pa vatikanski predstavniki lahko 
nekaznovano širijo sovraštvo v tujini, 
pa tako nenehno dokazuje plodoviti 
kardinal, ki nas je že pošteno 
ozmerjal z nemškimi ovčarji, ki svoje 
pokojne mečemo v smeti, a ima 
očitno še vedno pravico vsem nam 
soliti pamet.
julij 20168
li, spremenil v reprodukcijski material. 
Naše oblasti pravijo, da ne smejo poma-
gati, ker bi s tem, kot jim pravijo evrop-
ske oblasti, rušili tržno gospodarstvo, na 
katerem temelji EU. Toda ali smo kdaj 
poskusili ugovarjati njihovim odločit-
vam, čeprav je vse bolj jasno, da so rav-
nanja evropskih uradnikov pristranska, 
da so njihove analize zgrešene in da nji-
hove zahteve krizo poglabljajo in uniču-
jejo slovensko gospodarstvo? 
   V iskanju izhoda se spet pojavljajo 
rešitve, kot so soudeležba delavcev pri 
dobičku in soupravljanje ali celo samo-
upravljanje. Pojavljajo se osnutki zako-
nov, ki sramežljivo predlagajo skromne 
spremembe, a še ti najbolj skromni po-
skusi se ne premaknejo nikamor; kon-
čajo v klopeh parlamenta, ki se raje 
ukvarja z neumnostmi. 
   Zdaj postajo popularno govorjenje o 
socialnem podjetništvu, kar naj bi pokri-
valo prizadevanja za spremembe. Vse to 
in mnogo več smo že imeli, a smo leta 
1991 vse skupaj zavrgli! Zdaj naj bi se 
sramežljivo vračali tja, kjer smo že bili. 
   Pot pa je dolga in ne preveč ravna, s 
številnimi vračanji na že prehojeno, kar 
se pokaže, če gledamo nazaj. Samou-
pravljanje so si izmislili po letu 1950, 
potem ko so si jugoslovanski komuni-
sti v sporu s Stalinom nekaj let zaman 
prizadevali, da bi bili boljši komunisti od 
sovjetskih, denimo s kmečkimi delovni-
mi zadrugami. A dejanski razvoj samo-
upravljanja je imel mnogo stranpoti, bilo 
ga je zdaj manj, zdaj več. Še dolgo sta bili 
tudi formalno od štirih temeljnih gospo-
darskih odločitev, KAJ, KAKO, KOMU in 
KDAJ proizvajati, le prvi dve preneseni 
na podjetja in s tem na samoupravljavce, 
drugi dve pa sta še desetletje ostali drža-
vi. Ko sta bili v drugi polovici šestdesetih 
let tudi ti dve preneseni na podjetja in s 
tem na samoupravljavce, se je pokazalo, 
da so si odločanje prisvojili direktorji, pa 
tudi da je to začelo ogrožati moč politi-
kov in partije, ki je postala odvečna. 
A K T U A L N O
// PIŠE:  Jože Mencinger 
Razmišljanje ekonomskega strokovnjaka, podpredsednika v Demosovi vladi
Vse smo že imeli, a smo zavrgli 
Časi so čudni. Ne le da ne vemo, kam gremo, nič bolje ne vemo, 
kje smo. Tudi pri ugotavljanju stanja v gospodarstvu se vse bolj 
zanašamo na občutke potrošnikov, trgovcev, producentov in vse 
manj na podatke o dejanskem dogajanju. A tudi z merljivimi koli-
činami so težave; osrednjo makroekonomsko kategorijo bruto do-
mači produkt (BDP) sestavlja vse več storitev, ki spadajo v katego-
rijo »sezuvanja čevljev na letališčih«, kar formalno povečuje BDP. 
Tudi z razlagami, kaj in zakaj se kaj dogaja, ni bolje. Zdaj prvi ekonomist sveta, nobelovec Paul Krugman, meni, da je 
bila v zadnjih treh desetletjih ekonom-
ska veda, ki naj bi razlagala dogajanje 
in nanj tudi vplivala, »v najboljšem pri-
meru nekoristna, v najslabšem pa ško-
dljiva«. Od »ekonomskih zakonitosti« 
so krizo preživele le tiste, ki jih lahko 
uvrstimo med »common sense« oziro-
ma po slovensko v zdravo kmečko pa-
met – na primer, da bogastvo ne more 
kar naprej rasti po 30 odstotkov, če pro-
dukt, iz katerega nastaja, raste po pet, 
varčevanje pa po nič odstotkov. 
   Kriza je številne samoumevnosti spre-
menila v leporečja ali ideološko navla-
ko, denimo Lizbonsko strategijo in nje-
no ustvarjanje »družbe znanja« s polno 
zaposlenostjo. Pri njej je bilo sicer že ob 
nastanku povsem gotovo, da je uporab-
na le za politične govore in nič drugega, 
manj ocenljiva pa je bila velika posre-
dna škoda, ki jo je ustvarjala z iluzijami 
ekonomike ponudbe in s popolnim za-
nemarjanjem povpraševanja. 
   Tudi prepričanje, da globalizacija, ki 
temelji na neomejeni svobodi trgov, na 
brezmejni konkurenci in svetosti zaseb-
ne lastnine, vsem kar samodejno pri-
naša blaginjo ter odpravlja revščino in 
zaostalost, zdaj zamenjuje spoznanje, 
da sadove globalizacije uživajo le deli 
posameznih družb in le nekatere druž-
be ter da globalizacija v drugih poveču-
je revščino, brezposelnost in neenakost. 
   Kriza je sesula vero v koristnost kapi-
talskih trgov, ki naj bi zagotavljali zbi-
ranje prihrankov za investicije, dobro 
gospodarjenje s premoženjem in kazali 
njegovo pravo ceno. Nič od tega; gre za 
nekakšno globalno igralnico, v katero 
drobni vlagatelji prinašajo denar, z njim 
se upravitelji premoženja igrajo mo-
nopoli, rezultati njihovih iger pa imajo 
usodne posledice za tisoče zaposlenih 
po vsem svetu. 
   Tudi bolj temeljne »ekonomske zako-
nitosti« so postale vprašljive. Na primer, 
da gospodarimo zato, da bi odpravili 
pomanjkanje dobrin, a dejansko gospo-
darimo zato, bi ustvarili dovolj dela. Ali 
pa da je privatnik zmeraj dober, država 
pa zmeraj slab lastnik, da trg in konku-
renca zmeraj znižujeta cene, monopol 
pa jih povečuje. Vse je postalo relativ-
no: enkrat drži, drugič ne. 
Pred petindvajsetimi leti
Pred dobrimi petindvajsetimi leti sem 
verjel, da je privatna lastnina vsaj potre-
ben, če ne zadosten pogoj za gospodar-
sko učinkovitost. V to še verjamem, a 
manj trdno kot takrat, saj se je pokazalo, 
da so lahko privatni lastniki mnogo slab-
ši kakor država ali samoupravljavci in 
da nasilno uveljavljanje trga tam, kamor 
ne spada, zmanjšuje blaginjo. Res so bili 
lastniki pri nas ustvarjeni s certifikatsko 
privatizacijo, ki je lahko ustvarila le ne-
odgovorne lastnike premoženja na prvi 
stopnji in enako neodgovorne lastnike 
premoženja – finančne sklade – na dru-
gi. Ti so zbrano premoženja na borzi za-
pravili, za reševanje »njihovih« podjetij 
ni nič ostalo. Po njihovem mnenju bi bilo 
reševanje metanje denarja v vrečo brez 
dna, a na dnu te vreče so ljudje, ki so 
povsem nemočni, saj jih je kapitalizem, 
kakršnega smo sprejeli ali sami ustvari-
V iskanju izhoda se spet pojavljajo rešitve, kot so 
soudeležba delavcev pri dobičku in soupravljanje ali 
celo samoupravljanje. Pojavljajo se osnutki zakonov, 
ki sramežljivo predlagajo skromne spremembe, a še 
ti najbolj skromni poskusi se ne premaknejo nikamor; 
končajo v klopeh parlamenta, ki se raje ukvarja z 
neumnostmi. 
9
A K T U A L N O
Slovenija in pika! – 
knjiga treh mladih avtorjev
Knjigo Slovenija in pika! – junija je izšla pri Cankarjevi založbi – so 
napisali trije mladi avtorji: Boštjan Furlan, Ožbej Peterle in Marko 
Balažic. To besedno zvezo je prvi uporabil Borut Pahor, predsednik 
Republike Slovenije, piscem knjige pa se zdela primerna za naslov 
knjige, saj »je najlepše zadela bistvo edinstvenega zgodovinskega 
trenutka«. Osamosvojitve Slovenije.
V knjigi so zbrani intervjuji šti-riindvajsetih oseb, ki so bili nosilci slovenske osamosvo-jitve in pa ugledne osebnosti 
iz tujine, povezane z gospodarskim in 
političnim dogajanjem pri nas. Intervju-
ji si sledijo abecednem redu priimkov 
oseb: Igor Bavčar, France Bučar, An-
drej Capuder, Francis Fukuyama, Gre-
gor Golobič, Spomenka Hribar, Jaime 
Jaramillo Vallejo, Jelko Kacin, Marko 
Kremžar, Milan Kučan, David Lipton, 
Jože Mencinger, Ivan Oman, Borut Pa-
hor, Lojze Peterle, Ernest Petrič, Boris 
Pleskovič, Dušan Plut, Marjan Podob-
nik, Ciril Ribič, Dimitrij Rupel, Jeffrey 
Sachs, Anton Stres in Franc Zagožen. 
Knjiga ne pokriva samo osamosvojit-
vene tematike, ampak odkriva dejstva, 
»zakaj petindvajsetletni razvoj samo-
stojne države ni potekal v skladu s pri-
čakovanji državljanov, ki so na plebisci-
tu 23. decembra 1990 z veliko večino 
sprejeli odločitev, da Slovenija posta-
ne samostojna in neodvisna država«. 
Odstira tudi ozadja dogajanj, ki niso 
bila na očeh javnosti. Tako izvemo, da 
je bila Služba družbenega knjigovod-
stva (SDK) zaprta leta 1994 zato, ker je 
njen obstoj »predstavljal oviro pri pre-
hodu v neodvisen bančni sistem«, kot 
je izjavil Jaime Jaramillo Vallejo, višji 
finančni strokovnjak pri Mednarodnem 
denarnem skladu. O prodaji državnega 
premoženja je spregovoril tudi pokojni 
Razprodati gotovo ni 
rešitev. To je konec. 
Izhod je drugje
Od samoupravljanja 
do kapitalizma
Zato se je v sedemdesetih letih začelo 
»poglabljanje samoupravljanja«, de-
jansko pa smo ustvarili sistem, ki niti 
teoretično ni mogel delovati, saj ob 
množici institucij ni bilo več jasno, kdo 
odgovarja na katero od štirih vprašanj. 
Gre za razdobje TOZD-ov, POZD-ov, 
SISEOT-ov, samoupravnih sporazumov 
in družbenih dogovorov. Sistem je de-
loval, ker ni deloval. V osemdesetih se 
je začela jugoslovanska kriza, različni 
poskusi njenega reševanja pa so bili ne-
uspešni, Tito in Kardelj, ki sta zmeraj 
»vedela«, kaj je prav, sta umrla. No, ne-
kaj od samoupravljanja je predvsem v 
Sloveniji ostalo celo po političnih spre-
membah – da ni šlo le za nekaj, kar je 
štirideset let prej vsilila politika, se je 
pravzaprav najbolj pokazalo šele, ko je 
bilo formalno odpravljeno. Kazalo se 
je v veliki pripadnosti delavcev svojim 
podjetjem. Potem pa je tudi to počasi 
izginjalo; delavci so se vse bolj spremi-
njali v dninarje, ki jih najameš, ko jih 
potrebuješ, in odpustiš, ko jih ne potre-
buješ, postali so »delovna sila«, ki mora 
biti poceni. Tako vsaj pravijo »deloda-
jalci«, zbrani v Gospodarski zbornici, ki 
pri vsem tem niso nič drugega kot de-
lojemalci z individualnimi pogodbami. 
  Zdaj je večina ljudi prepričana, da smo 
kapitalizem uvedli z zmago Demosa na 
volitvah leta 1990. Pa ne drži. Uvedla 
ga je še jugoslovanska oblast oziroma 
natančneje Mikulićeva komisija v letu 
1988, čeprav tega najbrž sploh ni vedela. 
V dveh zakonih, ki sta sledila, to je v Za-
konu o tujih vlaganjih in v Zakonu o pod-
jetjih, je bila uvedba kapitalizma nedvou-
mna. Vsebovala jo je določba, da odloča 
tisti, ki prinaša kapital, in ne tisti, ki daje 
delo. Nam je v takratni oblasti ostalo le 
še, da kapitalizem uveljavimo. O tem, da 
ga ne bi, sploh nismo razmišljali. Ne mi, 
ki smo dvomili o prejšnjem sistemu, in ne 
tisti, ki so nekaj let prej verjeli v združe-
no delo. Kako uvesti kapitalizem, da ne 
bi povzročili škode, pa ne takrat in ne 
zdaj ni bilo nikomur prav jasno. Poskusi 
to narediti počasi s postopno desetletno 
privatizacijo s pomočjo dokapitalizacij, ki 
bi jo začeli notranji lastniki in ki so odra-
žali nauke Aleksandra Bajta o lastnikih v 
pravnem in ekonomskem smislu, so bili 
na začetku 1991. zavrnjeni, ker naj bi šlo 
za prikrito nadaljevanje samoupravljanja. 
A takrat je veljalo, da je treba vse, kar 
smo imeli prej, takoj odpraviti in pozabiti, 
saj bosta privatna lastnina in trg odpravi-
la vse težave in prinesla splošno blaginjo. 
Besedi samoupravljanje in socializem sta 
za dobri dve desetletji postali psovki. 
Franc Zagožen, pobudnik ustanovitve 
Slovenske kmečke zveze (SKZ): »Raz-
prodati gotovo ni rešitev. To je konec. 
Izhod je drugje.« Milan Kučan je na 
vprašanje, kako si je predstavljal pro-
ces sprave po tem, ko sta si z nadško-
fom Alojzijem Šuštarjem segla v roke 
pri maši zadušnici v Kočevskem rogu 
8. julija 1990, odgovoril: »Spravno slo-
vesnost sem razumel kot pietetno in ne 
politično dejanje. A v Sloveniji je prev-
ladalo stališče, da je to politični problem 
in da ga je treba politično reševati.«
Kot so na predstavitvi povedli avtorji, je 
v pripravi že naslednja knjiga, v kateri 
bodo svoje poglede na slovensko osa-
mosvojitev predstavili še nekateri drugi 
tedanji pomembni akterji.
T. Č.
julij 201610
soočili z eksodusom (med 1880 in 1910 
se je, po podatkih Enciklopedije Slo-
venije, odselila približno tretjina naše-
ga prebivalstva). Drugače od takratnih 
razmer si bodo tokrat morali ljudje, ki 
bodo ostali, za svoj obstoj zelo verje-
tno pomagati z razbojništvom. Gre za 
obliko preživetja obstrancev, izključe-
nih ali ubogih (teoretično jo je v knjigi 
»Razbojniki« obdelal angleški zgodovi-
nar Eric Hobsbawm). V sodobnem sve-
tu razbojniške tolpe oziroma združbe 
imenujemo »gangs«. 
Naj končam optimistično. Ko je Nobelov 
nagrajenec Simon Kuznets (pojasnilo 
za bralce Svobodne besede: od 1942 do 
1944 je vodil  državni organ, ki je v ZDA 
organiziral proizvodnjo za vojaške pot-
rebe – »Bureau of  Planning and Statisti-
cs, War Production Board«,) empirično 
analiziral, kaj vpliva na moderno gospo-
darsko rast, je odkril štiri tako imenova-
ne nacionalne dejavnike (velikost, lega, 
naravne danosti in zgodovinska dediš-
čina narodnega gospodarstva), zaradi 
katerih se ta med državami razlikuje. Po 
drugi strani pa je ugotovil, da obstajajo 
tudi trije tako imenovani transnacional-
ni (vsem skupni) dejavniki: (1) sistem 
produkcije, ki temelji na tehnološkem 
potencialu, danem z dosežki znanosti; 
(2) želja po višjem življenjskem stan-
dardu ter (3) nacionalna država. Proces 
razprodaje Slovenije (njenih ključnih 
podjetij) je po letu 2012 postal mogoč 
zaradi nedelovanja (neustreznega delo-
vanja) Kuznetsovega tretjega transnaci-
onalnega dejavnika: organizirane nacio-
nalne države. Začetek sodne obravnave 
odgovornih za destabilizacijo Slovenije 
(namenjeno ustvarjanju možnosti za 
razprodajo Slovenije) pomeni, da tak 
scenarij ni neizogiben. Morda pa ven-
darle lahko ostanemo optimisti.
A K T U A L N O
// PIŠE:  France Križanič
Slovensko gospodarstvo
O razprodaji Slovenije
Odločitev države za prodajo lastnega deleža v nekem danem 
podjetju je stvar mikroekonomske presoje in ne vodenja gospo-
darske politike. Če je podjetje pomembno za delovanje narodne-
ga gospodarstva, ima njegova prodaja lahko tudi večje narodno-
gospodarske posledice. 
Za podjetja, ki so naravni mono-poli (na primer Telekom in Ae-rodrom Ljubljana), je prodaja tvegana, saj prepušča mono-
polni prihodek privatnikom in najver-
jetneje njegov odliv v tujino. Nekateri 
gospodarski subjekti (kot sta na primer 
NKBM ali pa Mercator) s svojimi sto-
ritvami omogočajo delovanje dobršne-
ga dela našega gospodarstva. Delujejo 
torej kot tako imenovana »mrežna pod-
jetja«. Za podjetja, kot so Elan, Fotona, 
Helios in Unior, velja, da so razvojno in-
tenzivna. Prevzemnik jih bo v procesu 
prilagajanja svojemu načinu poslovanja 
ustrezno zmanjšal in prilagodil svojim 
interesom (pri Elanu lahko ta proces 
opazujemo ob opustitvi programa ra-
zvoja in proizvodnje skakalnih smuči). 
Kupec podjetja pridobi trg in odpravi 
konkurenco, slovensko narodno go-
spodarstvo pa izgubi delovna mesta 
srednjega sloja: upravljavce, razvijalce, 
tržnike, tehnologe in vsa druga delov-
na mesta, vezana na uspešno delujoča 
jedra podjetij.
Prodaja podjetij, ki nimajo narave mo-
nopolov, niso zelo razvojno intenzivna 
in ne oskrbujejo ali odkupujejo blaga 
in storitev od večjega dela slovenskega 
gospodarstva, na prvi pogled ne pred-
stavlja večjega makroekonomskega 
vprašanja. Takšni primeri, vključeni v 
različne državne načrte odprodaje, so: 
Aero, Cinkarna Celje, Paloma, Terme 
Olimia. Podjetja, kot so Žito, Ljubljan-
ske mlekarne, Pivovarna Union in La-
ško, smo že odprodali. Vprašanje je, kaj 
bo od teh gospodarskih subjektov osta-
lo po njihovem prevzemu. Iz dosedanjih 
središč razvoja na nekem sicer omeje-
nem območju bodo postala hčerinske 
družbe za proizvodnjo in prodajo. La-
stnik jih bo uporabljal, dokler se stroški 
(zlasti plače) ne povišajo do take mere, 
da se mu bo splačalo proizvodnjo pre-
seliti tja, kjer so ti stroški (plače) nižji. V 
jeziku teorije mednarodnih ekonomskih 
odnosov bi rekli, da smo podjetja proi-
zvodnega ciklusa (ta, ki z angažmajem 
znanja oblikujejo raznovrstnost ponud-
be na trgu) spremenili v tako imenova-
ne »footloose podjetja« (ta, ki se selijo 
na območja z najnižjimi stroški).
   Seveda pa so v Sloveniji podjetja, ki 
bi jim zelo koristil verodostojen stra-
teški partner. Vendar jih je treba temu 
partnerju tudi prodati. Takšno podjetje 
je bilo na primer Adria Airways. Tako 
kot je bilo prodano, predstavlja »labo-
ratorijski primer«, na katerem bomo 
lahko opazovali, kako bo novi lastnik 
spreminjal poslanstvo tega podjetja ne 
glede na potrebe mobilnosti sloven-
skega prebivalstva.
Vprašajmo se še, kakšne bodo konč-
ne posledice, če bo začeti proces raz-
prodaje podjetij s sedežem in težiščem 
njihovih razvojnih funkcij v Sloveniji 
stekel do konca (Mercator ob prevze-
mu ni bil državno, ampak zasebno pod-
jetje, proces prodaje podjetij po letu 
2012 je sprožila država, a je bil precej 
širši od prodaje državnih deležev). Ob 
nadaljevanju nepremišljene razprodaje 
in transformacije samostojnih podjetij 
v podružnice bo Slovenija namreč do-
segla raven, ko pri nas ne bo več mogo-
če uvajati gospodarskega razvoja, aku-
mulacija bo odtekala, podjetja infra-
strukturne narave pa bodo skrčila svo-
jo ponudbo. Spet bomo polkolonija in 
tako kot na koncu 19. stoletja se bomo 
Ob nadaljevanju nepremišljene razprodaje 
in transformacije samostojnih podjetij v 
podružnice bo Slovenija namreč dosegla 
raven, ko pri nas ne bo več mogoče uvajati 
gospodarskega razvoja, akumulacija bo 
odtekala, podjetja infrastrukturne narave pa 
bodo skrčila svojo ponudbo.
11
A K T U A L N O
vsakdo od njih dosegel svoje življenjske 
cilje in kako si bodo med seboj pri tem 
pomagali. Vsaka trajna skupnost ljube-
če in s skrbjo drugega za drugega pove-
zanih ljudi je družina. Zakonska zveza 
je le ena od takih skupnosti. O svojem 
telesu, spolnosti, partnerskih zvezah, 
morebitni poroki ženska odloča sama. 
O rojevanju odloča sama. Da bi lahko 
bila dobra mati, rojeva zaželene otro-
ke in v političnem procesu je sposob-
na doseči, da družba naredi vse, kar je 
potrebno, da ona in njena družina lahko 
živita polno, svobodno, odgovorno živ-
ljenje zasebno, v poklicu, v javnosti. 
   Zavedam se, da družine, kakršne 
nam kot edino zveličavni model ponuja 
skrajna klerikalna desnica, v Sloveniji še 
obstajajo. Dopuščam, da so v njih sreč-
ni moški in ženske, ki so se za takšno 
družino svobodno in zavestno odločili. 
Dvomim, da so v takih družinah srečni 
tudi otroci, ker jim je odvzeta pravica, 
da rastejo v svobodi in odgovornosti za 
prevzemanje vrednot in stila življenja, 
ki jim bodo krojili odraslo življenje. Ni-
kakor pa ne sprejemam, da bi kdor koli 
na to kopito ene od oblik družine, ki se 
zgodovinsko poslavlja, s silo politizira-
ne Cerkve in totalitarne države posku-
šal nategniti vso pisano paleto različnih 
družin, v katerih si ljudje s svobodo in 
odgovornostjo za svoje življenje v inti-
mi postavljamo temelje za svobodno in 
odgovorno družbenost. 
   Sicer pa, zadnja javnomnenjska anke-
ta je prepričljivo pokazala, da se z menoj 
strinja velika večina ljudi v Sloveniji. Na 
vprašanji o uvedbi verouka v javne šole 
in o prepovedi splava je prišel prepričljiv 
večinski odgovor: Nikakor ne, ne, hvala! 
Javno mnenje o tem, kakšno družino želimo
Vrnitev k patriarhalni družini? 
Ne, hvala!
Po vseh skozi desetletja ponavljajočih se javnomnenjskih raziska-
vah v Sloveniji je razvidno, da je družina prva in najpomembnejša 
vrednota ljudi v naši državi ne glede na starost, spol, socialni položaj 
ali politično prepričanje. To sploh ni čudno, saj odločitve politike že 
leta zmanjšujejo podporne mehanizme družbene solidarnosti in dru-
žina vse bolj spet postaja edina prestrezna mreža v kakršni koli stiski: 
ko ljudje ne dobijo dela ali ga izgubijo, ko jih stisnejo revščina, starost, 
bolezni ali jih udari osebna čustvena stiska. 
Hkrati pa je v zadnjem času vse več poskusov, da se od-prto razumevanje in spreje-manje raznovrstnosti družin, 
kakršno imamo zapisano v Ustavi ter v 
dokumentih in zakonodaji o družinski 
politiki, izriva in nadomešča z izredno 
nazadnjaškimi opredelitvami. Skrajna, 
klerikalna desnica nas očitno poskuša 
vrniti v čase »vse za vero, dom, cesarja« 
in vse, ženske, moške, otroke, stare star-
še, potisniti v davno presežene družbe-
ne vloge. 
   Kako se razlikujemo v vrednotah ljud-
je, ki pridigajo vrnitev k tradicionalni – 
recimo bobu bob – patriarhalni družini, 
in mi, ki živimo svoje raznovrstne dru-
žine 21. stoletja?
   V tradicionalni družini je oče najvišja 
avtoriteta, hranilec in branilec družine, 
z ženo se posvetuje, a njegova beseda 
je zadnja. Edini pravi otroci so biološki 
otroci, edini pravi starši so biološki star-
ši. Oče je tu, da mater in njih usmerja 
in vodi s trdo roko. Otroci v patriarhalni 
družini so lastnina in odgovornost star-
šev in vloga staršev je, da jih ukrojijo po 
svojih vrednotah in svoji podobi.
   Ženska je v prvi vrsti mati, vzgojite-
ljica in skrbnica družine, oče ji pomaga, 
a temeljna odgovornost za gospodinj-
stvo, dobrobit vseh družinskih članov je 
njena in njej mora podrediti vse svoje 
druge potrebe in ambicije. Glavni smo-
ter družine je rojevanje otrok, zakonska 
zveza je najvišja oblika družine. O tele-
su ženske odločajo krščanske cerkvene 
dogme in država prevzame vlogo, da 
jo k spoštovanju teh dogem po potre-
bi tudi prisili. Rojevanje ni samo njena 
osebna odločitev, ampak tudi nacional-
na dolžnost. 
   V družinah 21. stoletja so njeni odra-
sli in drugi člani enakopravni, otrok ima 
neodtujljive pravice. Naš otrok ni samo 
naš biološki otrok, ampak vsak otrok, do 
katerega smo se pripravljeni vesti kot 
odgovorni in ljubeči, skrbni starši. Star-
ševstvo ni predvsem biološki odnos, je 
v prvi vrsti socialni odnos. Nihče otroka 
nima pravice zanemarjati ali ga »vzga-
jati« z ustrahovanjem, poniževanjem 
ali nasiljem. Država mora vedno zava-
rovati in poskrbeti za najboljši interes 
otroka, kadar se izkaže, da tega njego-
vi biološki ali socialni straši ne znajo ali 
ne zmorejo. V družinah 21. stoletja so 
otroci svobodna in odgovorna bitja, ki 
prevzemajo svoje odgovornosti v skla-
du s svojo starostjo in zrelostjo. Odrasli 
smo njihova opora, odgovorni smo za 
to, da ob naši ljubeči pozornosti in po-
moči razvijejo vrednostni sistem, svojo 
individualnost, najdejo svojo identiteto, 
negujejo svoje talente in da postanejo 
socialno odgovorna, ustvarjalna druž-
bena bitja. 
   Ženska v družinah 21 . stoletja je svo-
bodna in enakopravna, z drugimi dru-
žinskimi člani se dogovarja, kako bo 
// PIŠE:  Sonja Lokar
Nikakor pa ne sprejemam, da bi kdor koli 
na to kopito ene od oblik družine, ki se 
zgodovinsko poslavlja, s silo politizirane  
Cerkve in totalitarne države poskušal nategniti 
vso pisano paleto različnih družin, v katerih 
si ljudje s svobodo in odgovornostjo za svoje 
življenje v intimi postavljamo temelje za 
svobodno in odgovorno družbenost. 
julij 201612
N A Š  P O G O V O R
// POGOVARJALA SE JE :  Jožica Hribar 
Jože Slokar, slovenski minister za promet v zadnji jugoslovanski vladi 
Ko ti lastna država  
razpada pred očmi 
Pri založbi Modrijan je tik pred obletnico osamosvojitve izšla knjiga Listi iz dnevnika, Slovenci v Beogradu v 
času osamosvajanja, ki jo je napisal Jože Slokar, nekdanji zvezni sekretar za promet in zveze – danes bi rekli mi-
nister – v vladi Anteja Markovića, zadnji vladi nekdanje Jugoslavije. V knjigi, ki sicer zajema celotno življenje av-
torja, rojenega v Ajdovščini leta 1934, ki je izkusil življenje pod italijansko oblastjo, Slokar opisuje svojo poklicno 
pot v Primorju Ajdovščina, na čelu Slovenskih železnic, v Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odno-
se s tujino (SISEOT) in danes težko razumljive bitke za konvertibilne devize ter delo v zadnji jugoslovanski vladi.
V drugem delu pa knjiga pri-naša zanimivo in dragoceno osebno pripoved človeka, ki je doživljal razpad države, v kateri je bil del izvršilne ob-
lasti. Hkrati pa je bil kot Slovenec loja-
len do svoje nove države in nove oblasti, 
zato sta z Živkom Preglom, podpredse-
dnikom Zveznega izvršnega sveta (ZIS), 
na zahtevo slovenskega vodstva, da ju 
potrebujejo v Beogradu, vztrajala v zvez-
ni vladi vse do napada JLA na Slovenijo. 
   Predgovor h knjigi je napisal Slavko 
Pregl, brat pokojnega Živka Pregla. »Ob 
vrnitvi ni zmagoslavja. Zasluge se piše-
jo na novo in v novi zgodovini za vse ni 
prostora,« pa Pregl povzame tudi Slo-
karjevo neprijetno izkušnjo po vrnitvi iz 
Beograda.
Kaj bi kot prometni minister storili v 
aktualnem primeru Luke Koper?
Predvsem bi od vlade in obalnih občin, 
še posebej od Kopra, zahteval, da jas-
no povedo, kaj je strateška opredelitev 
Kopra in Izole ter pristanišča med nji-
ma. Če bi bila opredelitev, da je Koper 
pristaniško mesto, potem je drugi in po-
zneje mogoče še tretji tir potreben ne 
glede na to, koliko tovora ima prista-
nišče zdaj. Avstrija je dva tira z Duna-
ja do Trsta zgradila, ko sploh še ni bilo 
nobenega tovora in je šele proga ustva-
rila možnosti za industrializacijo dežel 
ob njej. V našem primeru bi takšna 
usmeritev zahtevala, da Koper postane 
okno v Evropo (za Kitajsko ali pa še za 
koga drugega). V tem primeru je treba 
za namene pristanišča rezervirati vso 
obalo med Koprom in Izolo. Če bi že 
naše prejšnje vlade tako razmišljale in 
se opredelile, bi že takrat ves izkopani 
material iz graditve predora Markovec 
nasipavali v ta predel morja in ustvarili 
osnovo za prihodnje pomole.
   Če pa naj Koper in Izola postaneta tu-
ristični, univerzitetni, mogoče celo igral-
niški mesti, potem je treba pristanišče 
usmeriti v butično pristanišče s speci-
fičnim tovorom: avtomobili, zabojniki ..., 
obalo med Izolo in Koprom pa je treba 
nameniti najsodobnejši, moderni rivie-
ri z verigo hotelov na hribčkih nad njo. 
V tem primeru bi bilo treba obstoječo 
progo le občutno posodobiti in jo avto-
matizirati, vključno z dodatno zgraditvi-
jo novih izogibališč in napajalnih postaj.
Kako pa gledate na medsebojna 
obtoževanja o pristojnosti nad 
lastništvom Luke Koper?
Najpomembnejše je neizpodbitno dej-
stvo, da je lastnik infrastrukture pristani-
šča v Kopru država, in te ne sme in ne 
more odtujiti ali prodati. Glede na način 
njenega financiranja je lastnik pravza-
prav tudi slovensko gospodarstvo, ki je 
desetletje in več vsako leto na podlagi 
individualnih pogodbenih obveznosti od-
vajalo za graditev pristaniške infrastruk-
ture 0,5 odstotka svojega bilančnega do-
hodka. Operater na tej infrastrukturi je 
v pristanišču zdaj kolektiv Luke Koper. 
Tako kot na avtocestah, v BTC, tudi na 
železniški infrastrukturi ... je skladno z 
evropsko direktivo lahko operater kdor 
koli, ki je najboljši in najkonkurenčnejši 
in prinaša lastniku največje dolgoročne 
koristi. Luški kolektiv si ne more svoje-
ga položaja na pristaniški infrastrukturi 
izboriti s štrajki, ampak z najučinkovitej-
šim delom in najboljšimi rezultati.
   
Bili ste tudi dolgoletni direktor 
Slovenskih železnic, leta 1988 pa ste 
doživeli znameniti štrajk strojevodij, 
zaradi katerega ste zapustili železnice, 
kjer so takrat »prevzeli oblast« 
sindikati. Kako ste doživeli ta čas in 
kako danes gledate na to?
S štrajkom se je poslovna politika na že-
leznici in do železnice namesto na tran-
sportno tržišče preusmerila v naročje 
države. Ob taki usmeritvi in omejenih 
možnostih ukrepanja tam nisem imel 
več kaj iskati. Moja takratna ocena se 
je, na žalost, uresničila. Obseg dela se 
je katastrofalno zmanjšal, čemur so sle-
dile (sicer »mehke«) odpovedi zaposle-
nim. Ducat direktorjev se je zamenjalo, 
skoraj na vsako leto. Začeli so se tudi 
objektivni zunanji vzroki za tako sta-
nje. Tudi za ladijskega kapitana je or-
kan objektivna ovira, toda od njega in 
posadke je odvisno, ali bo ladjo rešil ali 
potopil. Menim, da nobena vlada pri že-
leznicah ni odigrala svoje vloge in ures-
ničila svoje dolžnosti in odgovornosti 
do slovenskega naroda.
Ko ste bili vi direktor železniškega 
gospodarstva, je bil narejen program 
13
graditve nove železniške postaje v 
Ljubljani po zamisli arhitekta Marka 
Mušiča. Kaj je ustavilo gradnjo, kateri 
interesi so bili v ozadju, da celo po 
32 letih v prestolnici države še vedno 
nimamo sodobne železniške postaje?
Po mojem vedenju je sedanji projekt že 
četrti, ki so ga ljubljanski arhitektni in 
finančni lobiji uspešno potopili, spod-
bujeni z velikim pohlepom po zasluž-
kih. Od zrušenega projekta Marka Mu-
šiča so minila celo desetletja »veselega« 
projektiranja sedanjega projekta, ki ga, 
kot kaže, čaka enaka usoda kot prejšnje. 
Cela plejada županov in županj je to 
mirno dopuščala. 
Po poklicu ste gradbeni inženir, 
svojo kariero ste začeli v domačem, 
ajdovskem Primorju, v katerem ste 
prehodili pot od praktikanta do 
direktorja in iz podjetja po devetih 
letih odšli, »ne da bi slišal eno besedo 
zahvale«, kot pišete. Kaj so vam tako 
zamerili?
Vsakega obdobja, poti in potovanja je 
enkrat konec. Menim, da je bil pred 
mojim odhodom iz Primorja končan 
pomemben razvojni ciklus. Primorje 
je postalo pomemben graditelj v jugo-
slovanskem merilu. Imelo je na voljo 
najsodobnejšo tehnologijo, opremo in 
kadre. Poslovalo je finančno povsem 
neodvisno od bank, ker je opremo na-
bavljalo le ob delnih blagovnih kreditih 
dobaviteljev. Največja prednost pa smo 
bili domačini, ki smo imeli podjetje za 
svoj drugi dom.
Kako ste kot Ajdovec doživljali 
propad Primorja in zlom slovenskega 
gradbeništva, kje se je po vašem 
mnenju zalomilo?
Menim, da je slovensko gradbeništvo 
spravilo na kolena od države tiho toleri-
rano postopno usmerjanje k monopolu 
na tržišču, posledica tega je bila spre-
vrženost, ki se je kazala v tem, da so 
bili obračunske vrednosti in izvedbeni 
roki celo nekajkrat prekoračeni. Vlade 
pa so vodile kampanjsko investicijsko 
politiko: enkrat je bilo dela preveč, dru-
gič premalo. Primorje je nekaj od pred-
nosti, ki sem jih naštel prej, zanemarilo. 
Zato je ob začetku krize potonilo. 
Leta 1989 ste postali minister za 
infrastrukturo v vladi Anteja Markovića, 
ki ga je vsa Jugoslavija videla kot 
rešitelja. Kakšne so bile takratne 
razmere v Beogradu?
Nasledili smo vlado Branka Mikulića s ka-
tastrofalno inflacijo in usihajočim gospo-
darstvom. Mene je pritegnil Markovićev 
program. Predvideval je enakopravnost 
lastnin in svobodo gospodarskega orga-
niziranja, konvertibilnost dinarja in spro-
stitev deviznega poslovanja, svobodno 
politično združevanje v stranke in ukini-
tev monopola partije. In seveda vključe-
vanje v evropske povezave ...
   Naši začetki in prvi uspehi so bili 
zelo spodbudni. Večji del programa 
smo intenzivno uresničevali. Tudi 
na prometnem področju smo dosegli 
lepe uspehe. Z »bencinskim dinarjem« 
smo zagotovili soudeležbo pri najema-
nju tujih posojil za graditev avtocest. 
V Sloveniji so takrat odprli pet novih 
gradbišč avtocest. Za železnico smo 
sprostili cene prevoznih storitev in 
pripravljali enak koncept financiranja 
železniške infrastrukture. Razbili smo 
monopol letalskega prevoznika Jata in 
omogočili Adrii Airways, da je iz čar-
terskega postala še mednarodni linij-
ski prevoznik, ter ji odprli šest medna-
rodnih liniji.
Kakšen človek je bil Marković, je po 
vašem verjel v svoje reforme?
Marković je svoje reforme živel, dihal. 
Zavedal se je, da so takrat znane obli-
ke socializma preživete, neprilagojene 
in zbirokratizirane. Hotel je ustvariti 
temelje »novega jugoslovanskega so-
cializma«. Prvi koraki so začeli kazati 
prve spodbudne rezultate. To pa ni bilo 
po volji »trdorokcem«, ki so se združili 
okrog Miloševića in znamenitega me-
moranduma, ki je imel za cilj »Veliko 
Srbijo«, in začeli so Markovićevemu 
programu »puščati kri«. Zgodili so se 
znamenite jogurtne revolucije, ukinitev 
avtonomnih pokrajin, vdor Srbije v ju-
goslovanski monetarni sistem, srbski 
embargo na gospodarske odnose s Slo-
venijo, ustanovitev Srbske krajine ...
   Vlada in premier Marković sta bila vse 
bolj na stranskem tiru in le nemočno smo 
gledali za odhajajočim vlakom, imeno-
vanim »novi socializem«. Pomagala niso 
več niti nenačelna zavezništva, ki se jih 
je Marković v svoji nemoči posluževal. 
Slovenci v vladi smo s skrajnimi napori 
ta paktiranja poskušali ovirati, nekatera 
nam je celo uspelo preprečiti.
   Z gotovostjo pa trdim, da smo čla-
ni slovenske ekipe v zvezni vladi indi-
vidualno sprejemali ukrepe, ki so bili v 
korist Sloveniji in Jugoslaviji, odločno 
branili interese Slovenije in se odloč-
no upirali ukrepom, ki bi ali so škodili 
Sloveniji. Vse to je potekalo ob tesni in 
konspirativni, skoraj dnevni povezavi 
s predstavniki slovenskih oblasti. Naša 
vrnitev domov je bila dovoljena šele s 
posebnim sklepom Predsedstva Repu-
blike Slovenije. 
V svojih spominih pišete tudi o 
tem, kako ste kot zvezni minister 
obiskali Knin, ko se je tam začela tako 
imenovana »balvanska revolucija« in so 
s hlodi blokirali ceste. Ste se tedaj že 
zavedali, da države ni več mogoče rešiti?
Moj obisk Knina se je zgodil na zahte-
vo hrvaške vlade in je bil zadnji poskus 
tudi zvezne vlade, da obvlada pobesne-
li stampedo prometnega kaosa, ki se je 
tam začenjal. Moj predlog je bil kratek 
in jedrnat. Dosegel sem, da je vlada 
sprejela ukaz, da armada zasede progo, 
jo varuje in prepreči njeno vsakonočno 
miniranje, odstrani vse cestne barikade 
in zagotovi mir v Krajini. General An-
ton Tus, bodoči načelnik Tuđmanove-
ga armadnega poveljstva in moj prija-
telj, mi je naslednji dan povedal, da je 
na seji generalštaba postavil vprašanje, 
kako namerava štab izvršiti ukaz vlade. 
Odgovoril mu je Kadijević: »Kaj si ne-
umen, ali hočeš, da bo Milošević mislil, 
da smo proti njemu?« 
Čeprav ste v Beogradu vztrajali, 
vse dokler je slovensko vodstvo to 
zahtevalo, v prepričanju, da vas tam 
potrebujejo, pa vas je po vrnitvi v 
Slovenijo čakalo razočaranje. Niso 
vam ponudili službe in nikogar ni 
zanimal vaš ekonomski položaj. So se 
vas novi oblastniki bali ali vas niso več 
potrebovali? 
Menim, da so to spoznanja, ki jih do-
življajo bolj ali manj vsi »veterani«. 
Po bitki nastopi čas »vnazajšnjih žrtev 
in naknadnih junakov« kot je zapisal 
Slavko Pregl v predgovoru k moji knji-
gi, citat pa si je sposodil pri Matjažu 
Kmeclu. 
julij 201614
P R I P O V E DO S A M O S V A J A N J E  S LO V E N I J E
Premalo znanja
Znanja je manjkalo predvsem ljudem, 
ki so takrat zasedali vodilne položaje v 
varnostni službi. Po večini so prišli na 
dolžnosti v varnostno službo Teritori-
alne obrambe (TO) iz policije, zato so 
njihove razlage in pojasnila bili prej po-
licijski kot vojaški. Takšen je bil tudi di-
rektor VI. uprave, kot se je imenovala 
varnostna služba MORS (Ministrstvo z 
obrambo). Končal je vojaško akademi-
jo, zapustil vojsko, se zaposlil v policiji 
v Tacnu, se nato povezal s Peterletom 
in naredil strmo kariero do brigadirja in 
trgovca z orožjem.
   Vsem v opravičilo je treba povedati, 
da takrat obveščevalnih in protiobve-
ščevalnih strokovnjakov, ki bi jim lahko 
zaupali usposabljanje, preprosto ni bilo. 
Starim varnostnikom je bilo jasno, da se 
vsaj metode protiobveščevalnega dela 
bistveno razlikujejo od metod dela po-
licije. Tega neznanja vodilni niso mogli 
nadomestiti čez noč s prizadevnostjo in 
dobro voljo, kakor ga je večina mlajših 
fantov, ki so jih vključili v operativno 
delo varnostne službe. Mlajši so pravi-
loma manjkajoče znanje med agresi-
jo nadomestili z veliko prizadevnostjo, 
improviziranjem in odpovedovanjem. 
Vodilni pa so pozneje marsikdaj samo 
(slabo) improvizirali. 
   Nekateri »strokovnjaki« so si domiš-
ljali (in si pogosto še domišljajo), da so 
»kupili« vse znanje z dvakratnim ogle-
dom kakšnega vohunskega filma ali s 
prebiranjem knjig s podobno vsebino. 
»Samouki« v obveščevalnem in proti-
obveščevalnem delu, kot je na primer 
Anton Krkovič, so TO in državi med 
agresijo in po njej naredili veliko škode. 
Seveda gre predvsem za tiste »samou-
ke«, ki so bili že takrat blizu politikov na 
oblasti ter blizu vojaških funkcionarjev 
in so bili zato praviloma zaupanja vred-
ni ter pozneje postavljeni na dokaj od-
govorne položaje. Začeli so uveljavljati 
svoja kadrovska merila, predvsem pa 
nezaslišane metode obveščevalnega in 
protiobveščevalnega dela, ki so temelji-
le na oblikovanju konstruktov, na pod-
tikanjih in sejanju laži. V »svobodi« so 
te metode postale kar nekakšna stalni-
ca, seveda predvsem v podporo politi-
// BESEDILO IN RISBI :  Brane Praznik
Dogajalo se je pred 25 leti 
Teritorialci – varnostniki  
z izkušnjami preteklosti
Avtor zapisa je bil leta 1991 pripadnik obveščevalno-varnostne 
službe Ministrstva za obrambo, danes je upokojeni častnik Slo-
venske vojske in član ZB na Veliki Loki pri Trebnjem. Izhaja iz 
partizanske družine, partizani so bili njegov oče in trije njegovi 
bratje. Leta 2000 je izšla njegova knjiga Branilci domovine, leta 
2007 pa knjiga Trgovci s smrtjo. V obeh kot neposredni udeleže-
nec piše o preprodaji orožja, danes »materi vseh slovenskih afer« 
in sramotnem madežu na osamosvojitvi. Je tudi avtor dela Tisk 
in tiskarji na Medvoškem v letih 1944-1945. 
Kakšnih štirinajst dni pred agre-sijo smo imeli varnostniki iz vseh enot in z vseh koncev Slovenije urjenje v Centru za 
obrambno usposabljanje v Poljčah. Ta-
kratni vodilni delavci iz varnostne služ-
be ministrstva za obrambo in nekateri 
strokovnjaki iz policije so nam razlaga-
li novonastale razmere ter nam skušali 
dopovedati, kaj bodo naše naloge v mo-
rebitni vojni. 
   Ne spominjam se, ali je takrat kdor koli 
glasno ali naravnost omenjal kot možne-
ga bodočega nasprotnika JLA. Med vrsti-
cami pa nam je bilo jasno povedano, da 
je treba pričakovati prav takšno možnost. 
V dveh dneh usposabljanja so nam sku-
šali vcepiti nekaj osnovnih postopkov in 
prijemov iz protiobveščevalne dejavnosti 
ter nas naučiti osnove samoobrambe. 
   V Poljčah sem takrat med množico 
neznanih in mladih obrazov srečal ne-
kaj starih znancev še iz obdobja, ko 
smo se slovenski varnostniki teritori-
alne obrambe večkrat usposabljali na 
Pokljuki. Našel sem celo dva znanca, s 
katerima sem bil skupaj kot rezervist na 
daljšem tečaju v Pančevu, kjer je imela 
JLA center za usposabljanje obvešče-
valcev, protiobveščevalcev in vojaških 
policistov. Po dolgem času smo si ve-
selo stiskali roke in si na obrazih brali 
zadovoljstvo, ker so nas vendarle vklju-
čili v rezervni sestav. Toliko soli smo že 
imeli v glavah, da nam je bilo popolno-
ma jasno, kam pes taco moli. Navsezad-
nje so nas, nekoč preverjeni (partijski) 
kader, na tečajih v nekdanji vojski šolali 
prav zato, da bi v morebitni vojni odkri-
vali svojo in tuje neumnosti. 
   Veliko nismo govorili. Tisti, ki smo šli 
skozi daljša šolanja, smo se samo muza-
li, ko so nam odgovorni možje z vso re-
snostjo, vendar zelo preprosto razlagali 
metode in postopke obveščevalnega in 
protiobveščevalnega dela ter nas učili 
samoobrambnih veščin. Starim mačkom 
sta bila učenje samoobrambnih veščin in 
razlaga posebnih metod nepotrebna, za 
nove pa je bilo vse skupaj preskromno. 
Odprtih ust so spremljali usposabljanje.
   Prav zaradi tega nas je zaskrbelo, kaj 
bo, če bo res prišlo do zaostritve. Kot 
se je pozneje izkazalo, nas ni skrbelo 
zaman. Novincev, protiobveščevalnega 
dela popolnoma neveščih ljudi, ni mo-
goče v dveh dneh usposobiti za tako 
zahtevne naloge in jih pahniti v boj s 
šolanimi obveščevalci in protiobvešče-
valci JLA. 
   Strokovnjaki so nam na usposabljanjih 
v preteklosti pogosto govorili, da pot-
rebujejo za šolanje dobrega poklicnega 
operativca v varnostni službi pet let, za 
rezerviste pa se čas šolanja še podaljša 
– še enkrat dlje. Komuniciranja, uporabe 
posebnih operativnih metod, analitične-
ga obveščevalnega in protiobveščeval-
nega dela, uporabe tehničnih sredstev 
za prikrito snemanje, prisluškovanja in 
sledenja ter tisoč drugih veščin se res-
nično ne da naučiti v dveh dneh. 
V vsaki vojni so 
največ šifrantov 
postrelili lastni 
ljudje. 
15
Dogajalo se je pred 25 leti 
Teritorialci – varnostniki  
z izkušnjami preteklosti
kom, ki takšne strokovnjake postavljajo 
na položaje. V praksi se je pokazalo, da 
politizacija in nestrokovnost lahko vodi-
ta ta del obrambnega mehanizma – iz 
afere v afero. 
   Pot usposabljanja za delo v varnostni 
službi je bila v teritorialni obrambi obi-
čajno dolga, povezana z različnimi pri-
godami. 
Moja izkušnja
Sam sem začel »kariero« rezervista var-
nostnika, ko so me spomladi leta 1971 z 
vabilom poklicali na takratni republiški 
štab TO v Ljubljani in me – kar je bilo 
za tiste čase kar neverjetno – vljudno 
vprašali, ali bi bil pripravljen opravljati 
naloge šifranta. 
   Sprejel me je postavni podpolkovnik 
Lojze Lenič, ki je po videzu sodil v ge-
neracijo mojega očeta. Že v prvem delu 
zelo prijaznega pogovora se je izkazalo, 
da sta z mojim očetom resnično gene-
racija in da sta nekaj časa skupaj celo 
partizanila. Med klepetom se je izkaza-
lo, da je poznal tudi nekatere moje stri-
ce, da ve, koliko bratov imam, kje sem v 
službi ... Požiral sem kepo, ko je po vrsti 
našteval osebne podatke in opisoval 
moje življenje, ki sem se ga pravzaprav 
šele dobro zavedal. Takrat se mi je ko-
maj kaj malega sanjalo, kaj pomeni tako 
imenovana popolna »preverka« (pre-
verjanje, op. ur.) kandidatov kot metoda 
in dela varnostne službe.
   »Mi smo ugotovili, da si med služenjem 
vojaškega roka opravil šolanje za šifranta 
in radiotelegrafista ter da si služil v izvi-
dniški enoti,« je pripovedoval in me sku-
šal kar najbolj prepričati, da sem v pra-
ven času pravi človek za pravo nalogo. 
   »V Šiški so mi povedali, da si bil precej 
dejaven in da si kot mladinec precej so-
deloval s TO. Menda ste imeli celo svoj 
vod mladincev prostovoljcev? Kako pa 
je bilo s tisto zadevo – ste resnično so-
delovali na vajah TO kot diverzanti?«
   Vprašanja o oboroženem mladinskem 
vodu, ki smo ga neformalno ustanovili po 
tihem dogovoru z občinskim štabom TO, 
so bila precej nadležna. Prav lahko bi jih 
povezali s hrvaškimi dogodki, ki so v tis-
tem letu v javnosti še močno odmevali. 
Kar oddahnil sem si, ko mi je verjel, da je 
šlo samo za pretiran militarizem naše ge-
neracije, in ko je nadaljeval z manj nad-
ležnimi podatki iz mojega življenja. 
   »Zvedeli smo, da si bil med služenjem 
vojaškega roka večkrat nagrajen za 
športne uspehe ... dobil si tudi značko 
najboljšega vojaka ... pa strelsko meda-
ljo,« je bral z nekakšnega kartona in ga 
pazljivo skrival, da mi ne bi oči zašle na 
zbrane zapise.
   
Po približno polurnem klepetu je dejal: 
»No, kaj praviš, bi šlo?«
   Prepričan je bil, da me je z laskanjem, 
z znanstvom z mojim očetom in s strici 
tako omrežil in prepričal, da bom od ve-
selja kar poskočil in hitro privolil v njego-
vo ponudbo. »Veste, tovariš podpolkov-
nik – ne bo šlo!« sem mu odgovoril.
đ   Prvi pogovor s podpolkovnikom Loj-
zetom se mi je globoko vtisnil v spomin, 
posebej pa njegov razočarani obraz, ko 
sem odklonil ponudbo. Obraz se mu je 
skremžil, kot da je vanj brcnil konj.
   »Prav nič se ne branim, celo vesel 
sem, če bi me vključili v TO,« sem mu 
pojasnjeval, »ampak za šifranta ne bom. 
V vsaki vojni so največ šifrantov postre-
lili lastni ljudje. Toliko sem že prebral 
vojaških knjig, da vem, da kadar je šlo v 
poveljstvih kaj narobe – narobe pa gre 
vedno – ali če je nasprotnik odkril zau-
pne podatke, so bili za to krivi šifranti. 
Poleg tega si na vsaki vaji – ker gre za 
zaupne podatke – zaprt med štirimi ste-
nami. Z nikomer se ne smeš pogovarjati 
... To ni zame! Dajte mi kakšno drugo 
nalogo. Jaz sem rad med ljudmi.«
   Zaman so bili tudi njegovi dodatni 
poskusi, da bi me prepričal. Vztrajal 
sem, da tega dela ne bom prevzel, in 
pika. Navsezadnje, če so me že pokli-
cali na pogovor, potem imam menda 
pravico povedati svoje mnenje. »Lahko 
pa mi ukažete in me razporedite na to 
dolžnost, saj se v vojski tako dela, am-
pak z veseljem je ne bom opravljal,« 
sem dejal.
   Najbrž mu je bilo žal, da bi za prazen 
nič vložil toliko prizadevanj za preverja-
nje mojih osebnih podatkov in zbiranje 
informacij o tem, kakšen tič sem, pa me 
je zato razporedil med varnostnike.
   V naslednjih letih sem tudi sam kot 
rezervist sodeloval pri kadrovanjih lju-
di na odgovornejše – predvsem na po-
veljniške naloge v TO. Toda če smo že 
našli fanta, ki je bil pošten in je ustre-
zal po strokovni plati, ga je bilo največ-
krat treba skoraj dobesedno izpuliti iz 
krempljev kadrovikov, ki so popolnjeva-
li rezervne enote JLA. 
   Vodilni delavci v takratnih sekretari-
atih za obrambo so bili tesno povezani 
z vojsko. Nekateri so bili celo nekdanji 
poklicni častniki. Najprej so odmerili 
svoje ljudi JLA, šele »ostanek« je lahko 
dobila TO. Na srečo je imela nekdanja 
vojska svoja merila kadrovanja, ki se 
niso povsem skladala z razmišljanjem v 
TO. Najbrž je prav zato TO rasla in se 
razvila v učinkovito vojsko.
julij 201616
A K T U A L N OP R I P O V E DV  M E T E Ž U  Z G O D O V I N E
mogla, sem se obrnila in zbežala. V veži 
sta me prestregla oče in svak Franc Bre-
celj z velikim mesarskim nožem in mi 
grozila, da me bosta razsekala na tna-
lu. Prezir me je pognal do malih vrat na 
balkon in stekla sem po stopnicah stran 
od hiše. Bežala sem na vas med ljudi. 
Šla sem k sosedovim, Ulečim. Sesedla 
sem se na klop pred hišo poleg Uleče 
mame in njene hčerke Malke, s katero 
sva bili prijateljici. Nič nisem govorila, 
kaj sem pravkar doživela doma – le nju-
na bližina mi je dala občutek varnosti. V 
sebi namreč še nisem mogla dojeti vse-
ga, kar se je zgodilo doma. V meni pa je 
kljuvalo: zakaj tako, domači, zakaj?
   Tresla sem se, Malka me je objela in 
občutila sem neizmerno toplino, zato 
sem se nekoliko pomirila pri teh prija-
teljskih, a vendar tujih ljudeh. Takrat sva 
se z Malko zadnjič videli in bilo je, kot bi 
se poslovili za vedno. V meni je dozore-
lo spoznanje, da v Cerknico na kvesturo 
ne smem, ker se od tam ne bom nikdar 
več vrnila. Čez nekaj dni so fašisti od 
podpori belogardistov odpeljali mojo 
prijateljico Malko Gornik, ki ni prišla niti 
do sosednje vasi Martinja, kajti v ovinku 
Trstenik so jo zvlekli v gozd pod Slivni-
Spomini Tončke Drobnič iz Grahovega
Edina iz družine sem 
se odločila za partizane
Tončka Drobnič se je rodila 29. marca 1919 v Grahovem pri 
Cerknici, umrla je 19. avgusta 2007. O svoji odločitvi za odhod 
v partizane je pogosto pripovedovala, leta 1982 je svoje spomi-
ne tudi zapisala. Spomine je uredil borec Rakovške čete in njen 
znanec Jože Simčič - Jelen, skrajšan spominski zapis objavlja-
mo v sodelovanju z njenim sinom Andrejem Drobničem, ki je 
k maminemu zapisu dodal nekaj podrobnosti. Njena pripoved 
je zanimiva zato, ker je bila edina iz družine, ki se je odločila za 
odhod v partizane. 
Grahovo, julija 1942
Bilo je v nedeljo, na začetku julija leta 
1942 v Grahovem pri Cerknici, kjer smo 
imeli sestanek mladinske organizacije 
Skoj. Takrat sem prijateljevala z Ivanom 
Turšičem - Iztokom z Rakeka, poznejšim 
narodnim herojem, ki je že bil v partiza-
nih. To me je spodbudilo, da sem zače-
la razmišljati o tem, da grem za njim in 
se tudi sama pridružim partizanom. Na 
tem sestanku sem jim zaupala svojo od-
ločitev, da vstopim v Rakovško četo, in 
dogovorili smo se, da me bodo prevzeli 
borci partizanske enote, ki je taborila na 
Križni gori. 
   Razmere v naši družini so postajale 
nevzdržne. Med mladimi naprednimi 
Sokoli je veljalo prepričanje, da nam 
okupator ne bo prinesel nič dobrega, a 
bolj desno usmerjeni pripadniki kato-
liške mladine niso mislili tako in med 
njimi so pozneje rekrutirali največ pri-
padnikov bele garde. Po tem sestanku 
sem si začela pripravljati opremo, ki jo 
bom potrebovala v partizanski enoti, 
doma pa sem pazila, da se ne bi z niči-
mer izdala. Pri nas doma namreč nismo 
bili vsi enakih misli in prepričanja o tem, 
za katero stran se opredeliti, domači so 
me gledali postrani in oprezali za me-
noj. Njihovo mnenje je bilo, da »rdeči« 
v gozdu ne morejo preživeti. Sosedi in 
prijateljici Malka Gornik Uleča in Jelka 
Prhne, Štefinova Jelka, s katerima sem 
sodelovala v vaškem odboru OF, sta mi 
pomagali zbrati denar za hlače, ki mi jih 
je sešil Jože Gornik - Grabelnikov. 
   V tistem času se je polno vojaštva in 
vojaške tehnike valilo proti Loški doli-
ni, Blokam ... Začela se je velika roška 
ofenziva, okupatorji so prečesali vasi, 
polja in posebno gozdove. Pobijali so, 
požigali, ljudje so si sami kopali grobo-
ve, veliko ljudi se je znašlo v preiskoval-
nih zaporih, številne so odpeljali v inter-
nacijo. Bilo je gorja, solz, strahu. Za nji-
mi so ostajala pogorišča. To so bili za-
četki bele garde in domobrancev, ki so 
se zbirali v postojankah na Blokah in v 
Begunjah. Ti okupatorski pomagači so 
zverinsko pobijali partizane. Vse zveze 
s partizani so bile pretrgane, zato sem 
morala ostati doma in čakati. Govorili 
so, da so po ofenzivi vsi partizani pobi-
ti, toda bila sem trdno odločena, da ob 
prvi priliki odidem v partizane.
»Visoki« obisk
Nekega dne je v mojo sobo vstopila se-
stra Pepa in mi rekla, naj grem v sose-
dnjo sobo, v »hišo«, kot smo ji rekli. Ko 
sem vstopila, sem obstala sredi sobe. 
Na klopi je sedel visok, v črno fašistično 
uniformo oblečen moški. Govoril je, da 
dobro ve, kje in kdo so partizani, da ima 
tudi slike, na katerih sem slikana skupaj 
z njimi. Zahtevala sem, naj mi slike po-
kaže. On pa je ostro zahteval, da moram 
priti v Cerknico. Še ostreje je dodal, da 
ve, da sem zbirala hrano za partizane. 
Ko sem odgovorila, da o tem ničesar ne 
vem, se je začel ozirati v sestro. Pepa je 
gledala v tla in molčala, čutila sem, da 
se v fašistovi glavi nekaj ne ujema. To 
sem izkoristila in se nekako izmuznila 
iz sobe in zbežala iz hiše, pred njo pa 
sem zagledala očeta, sestro Angelo z 
možem in prevajalko Slakovo, ki so ča-
kali fašista. Stekla sem nazaj v zadnjo 
sobo, kjer me je dohitela sestra Angela 
in mi s srepim in sovražnim pogledom 
fizično grozila ter me zmerjala z mrho. 
Z prezirom, ki ga do tedaj nisem pre-
Tončka Drobnič med NOB 
(Foto: arhiv Andrej Drobnič) 
17
Spomini Tončke Drobnič iz Grahovega
Edina iz družine sem 
se odločila za partizane
co, jo posilili in zverinsko ubili. Lahko bi 
tudi sama tako končala, zavedla sem se, 
da sem za las ušla aretaciji.
   Fašisti so me iskali še dvakrat. Enkrat 
sem se skrila v svinjskem hlevu, ko so 
vstopili v hišo, sem ušla in se ulegla 
med liste repe v zelniku za kozolcem, da 
me niso našli. Drugič so me presenetili 
v hiši, ker jih je bilo zunaj polno, se ni-
sem mogla izmuzniti iz hiše. V veži sem 
vzdignila pokrov na podu nad vodnimi 
koriti, ki so vodila vodo na mlinska ko-
lesa za pogon kovaškega kladiva – nor-
ca v spodnjih prostorih, saj je skozi hišo 
na sredini tekla voda iz vodnega zajetja. 
Legla sem v vodno korito tako, da je iz 
vode gledal samo nos, da sem lahko di-
hala. Italijani so natančno preiskali hišo 
in okolico, prišli so tudi do vodnih korit, 
ki so bila pod stropom spodnjih prosto-
rov, fašist je segel z roko preko roba le 
nekaj centimetrov od mojega nosu in 
ugotovil, da je tu le voda. Za las sem 
ušla aretaciji, usoda mi je namenila, da 
sem se vedno izmuznila skozi šivanki-
no uho in preživela. Ostala sem živa in 
rečem lahko, da so me varovale nadna-
ravne sile, moj angel varuh.
Oče mi je pljunil v obraz
V kuhinji sem nekega dne pomivala po-
sodo, ko sem zaslišala po kamnitih tleh 
trde očetove korake. Bili so nenavadno 
trdi. Že po tem sem vedela, da se bo ne-
kaj zgodilo. Prišel je naravnost v kuhinjo 
in se postavil pred mene. Kričal je name 
in mi pljunil v obraz. Samo pogledala sem 
ga, očeta! Izmila sem si obraz v vodi, v 
kateri sem pomivala, solz pa nisem mog-
la zadržati. Pustila sem delo in šla ven, tja 
na konec vrta. Hotela sem biti sama, da 
sem se lahko zjokala, za menoj je prišla 
moja domača muca, ki mi je, kot da bi 
vedela za moje težave, zlezla v naročje.
   Vedela sem, da je moj odhod nujen, 
spraševala pa sem se, kje dobiti zvezo s 
partizani. 
   Moje noči so bile zaradi stiske brez 
spanja. Ofenziva je še trajala, če je 
kdo kaj vedel o partizanih, je raje mo-
lčal. Mene je gnalo med ljudi. Skrivaj 
sem obšla vse, za katere sem upala, da 
bi pri njih kaj zvedela o partizanih ali 
dobila zvezo. Bila je nedelja 15. avgu-
sta 1942, na veliki šmaren, ko sem se 
praznično oblekla in odšla k maši z na-
menom, da me vidijo, da sem tu, med 
vaščani. Že vsa utrujena od iskanja sem 
pozno popoldne prišla do mlina k Ve-
selovim (pisali so se Šega) v Žerovnici 
in premišljevala, kako bi prišla z bese-
do na dan in jih vprašala, ali partizani 
kaj pridejo pri njih. Takrat pa zagledam 
dva partizana, sovaščana Staneta Šego 
in Vrbčovega Ivana iz Cerknice, ki sta 
prihajala iz gozda. Pozdravili smo se in 
se kar gledali od veselja in preseneče-
nja. Svojim očem nisem mogla verjeti, 
da sem se srečala s partizanoma. Stane 
me je takoj spoznal in predlagal deseto 
uro zvečer v borovem gozdu za odhod v 
partizane. Ne vem, ali sem se poslovila 
od Veselovih, vem le, da so mi dali velik 
kos kruha. Tekla sem domov, na glav-
ni cesti nedaleč od Perkusa sem začela 
stopati z bolj umirjenim korakom, da ne 
bi vzbujala suma, čeprav je bila takrat 
cesta prazna.
Odhod k partizanom
Zvečer sem pustila v svoji sobi gore-
ti luč, kot da sem doma. Previdno sem 
se izmuznila iz hiše, nisem se mogla 
posloviti od nikogar, ga objeti ob slo-
vesu. Pred hlevom me je čakal domači 
pes Runo, da sem ga pobožala, in odšla 
sem od doma v temo. Za menoj sta šli 
dve domači mački do gozdička za hišo. 
Mačke so bile edine, ki so se poslovile 
od mene in so ostale moje vseživljenjske 
spremljevalke. Še isti večer sem postala 
partizanka. Sestri Pepa in Angela sta ta-
koj zjutraj šli karabinjerjem prijavit, da 
me ni. Domači so me začeli iskati, zasli-
ševali so ljudi in verjeli, da me bodo Ita-
lijani ujeli živo. Jaz pa sem bila tedaj že 
v partizanski četi na Križni gori nad Šte-
berkom. Težko je najti besede, kaj sem 
tedaj v sebi čutila in doživljala. Preve-
val me je občutek olajšanja, varnosti in 
sproščenosti. Tak občutek se poloti člo-
veka, ki je srečno prebil hude nevarnosti 
in stiske. Imela sem občutek, da mi je 
življenje podarjeno v tem novem, popol-
noma drugačnem življenju sredi dobrih, 
zvestih, hrabrih ljudi in tovarišev.
   Približno deset dni zatem je naša par-
tizanska enota odšla s Križne gore na 
nove položaje nad Babno polico, kjer so 
osnovali Loški odred iz Rakovške čete, 
Zidanškovega bataljona in Kočevskega 
odreda. Loški odred je imel ob ustano-
vitvi štab in dva bataljona. Dodeljena 
sem bila v 1. četo 1. bataljona. Kmalu 
zatem smo v Loškem odredu ustanovili 
Dekliško četo, ki je štela 16 deklet. 
   V partizanskih enotah je bilo posebno 
doživetje partizanska prisega, ko smo za 
komisarjem ponosno izgovarjali besedi-
lo: »Bojeval se bom z vsemi svojimi moč-
mi za svobodo slovenskega naroda, če 
bo treba, bom dal tudi svoje življenje ...« 
S Faniko Črnugelj Urhovo iz Podcerkve 
sva bili takrat v odredu sprejeti v komu-
nistično partijo. Sprejel naju je Franc 
Cimperman - Tesar. Začelo se je moje 
partizansko življenje. Med boji z Itali-
jani in belogardisti na Babni polici sem 
bila ranjena, imela sem prestreljeno 
desno nogo, ki je močno krvavela. Eden 
izmed partizanov mi je iz zaklona potis-
nil puškino kopito, da sem se ga oprije-
la, in me je potegnil na varno v zaklon. 
Ivan Turšič Iztok pa mi je rešil življenje, 
ko je prerešetal sovražnika. Italijani pa 
so vpili »glejte blondinko iz Grahovega 
– ne streljajte« (guarda bionda di Gra-
hovo – non sparate), hoteli so me ujeti 
živo. Pa jim ni uspelo. Ranjeno so me 
prenesli v bolnišnico na Birinščku nad 
Babnim Poljem, ki jo je vodil zdravnik 
Aleksander Gala - Peter. Z 9. korpusom 
smo leta 1945 vkorakali v Trst.
Svoboda, toda …
Prišli so tudi konec vojne ter svoboda 
in novo življenje. S kolikšno radostjo in 
srečo so si svojci, znanci, prijatelji pa-
dali v objem po vsem prestanem! Tudi 
jaz bi rada prijahala pred domači prag 
in mojim povedala, da sem se vrnila. Pa 
ni bilo tako, moji domači niso bili mo-
jih misli in moje politične opredelitve 
– na naši strani in z mojim konjem pa 
sva bila toplo in z navdušenjem spre-
jeta sredi vasi, ljudje so se veselili, da 
sem se vrnila živa in zdrava. Domačega 
praga nisem prestopila še vrsto let … 
A kot se rado zgodi, sem se na koncu, 
leta 1978, vendarle spet vrnila domov, 
v svojo rojstno hišo.
Tončka Drobnič je služila kot model kiparju 
Zdenku Kalinu za stranske kipe na spomeniku 
na Urhu. Na enem od teh kipov drži v naročju 
svojega sinčka Andreja. (Foto: Jožica Hribar)
julij 201618
A K T U A L N OP R I P O V E DR E P O R TA Ž A
harmoniki zaigral dve Avsenikovi sklad-
bi, med njimi tudi zahtevno skladbo Ve-
ter nosi pesem mojo … 
Vtisi pohodnika 
Franca Štibernika
Že od pete ure zjutraj so se v petek vile 
kolone pohodnikov, članov ZZB za vred-
note NOB, veteranov vojne za Sloveni-
jo, članov združenja Sever in slovenskih 
častnikov, s Pokljuke proti Triglavu. Po-
budo za vseslovenski spominski pohod 
partizanov in mladih na Triglav je leta 
1985 dal odbor skupnosti borcev Pre-
šernove brigade v spomin na partizan-
sko patruljo 16 borcev Prešernovega 
bataljona, ki so 5. avgusta 1942 skušali 
na vrh ponesti slovensko zastavo, a so se 
morali zaradi vzpenjanja italijanske pa-
trulje s trentarske in nemške proti Kreda-
rici umakniti. Svojo namero so uresničili 
dve leti pozneje. Prva je 30. maja 1944 
slovensko zastavo s peterokrako zvez-
do razvila skupina partizanov 3. SNUB 
Ivana Gradnika. Drugo partizansko pa-
truljo, ki se je 2. avgusta 1944 na Triglav 
povzpela s trentarske strani, so sestav-
ljali člani igralske skupine 9. korpusa, ki 
jih je vodil Herman Šrebrnič, župnik iz 
Soče. Tretja partizanska odprava se je na 
vrh Triglava povzpela 20. oktobra 1944 
v počastitev osvoboditve Beograda. V 6. 
spominskem pohodu borcev in mladine 
na Triglav so leta 1991 prvič sodelovali 
pripadniki Teritorialne obrambe Sloveni-
je. Od leta 1995 je postal pohod skupna 
Slovesnost na Pokljuki ob 31. spominskem pohodu na Triglav
Triglav je kot simbol svobode
Dve odlični potezi sta letos uspeli organizacijskemu odboru 31. 
spominskega pohoda na Triglav ob sklepni slovesnosti na Pok-
ljuki: izbira Luigie Negro za slavnostno govornico in Katje Stušek, 
ki je s svojimi varovanci, učenci otroške gledališke šole v Gledali-
šču Toneta Čufarja na Jesenicah vodila in pripravila program. Če 
k temu dodamo še vedno odlične glasbenike orkestra Slovenske 
vojske in ubrano petje članov Partizanskega pevskega zbora ter 
prelepo kuliso gorskih očakov okrog Pokljuke, je slika popolna.
Uspešne prireditve seveda ne bi bilo brez 494 pohodnikov, od katerih se jih je na Triglav povzpelo 385, brez množice 
praporščakov in seveda brez nekaj tisoč 
obiskovalcev, ki so prišli z vseh koncev 
Slovenije. Seveda so bili toplo pozdrav-
ljeni žal vse bolj redko prisotni borci: An-
gelca Vidic - Vlasta, ki je bila leta 1943 
v partizanski patrulji, ki je na vrh Trigla-
va ponesla jugoslovansko zastavo, Ivo 
Miklavčič in Janko Heberle, borca Pre-
šernove brigade, pa Franc Sever - Fran-
ta, borec Šlandrove brigade, Albin Piber-
nik, najmlajši udeleženec igmanskega 
marša, prekomorca Danilo Škorja in Os-
vald Močnik, morda smo koga spregle-
dali. In gostje: prvi predsednik Milan Ku-
čan z ženo Štefko, župani Bohinja, Bleda 
in Doberdoba: Franc Kramar, Janez Faj-
far in Fabio Visintin. Pa Ladislav Lipič, 
predsednik Zveze veteranov vojne za 
Slovenijo, Tomaž Čas, predsednik Zve-
ze policijskih veteranskih društev Sever, 
Alojz Štajner, predsednik Zveze sloven-
skih častnikov, in številni drugi. 
   Partizanskih patrulj, ki so se med vojno 
z zastavo povzpele na Triglav in Janeza 
Brojana, ki je leta 1991 ob osamosvoji-
tvi Slovenije na očaku razvil devetmetr-
sko trobojnico, se je v svojem nagovoru 
spomnila Danica Mandeljc, predsedni-
ca organizacijskega odbora. Slavnostna 
govornica Luigia Negro, predsednica 
slovenskih kulturnih društev in neut-
rudna borka za pravice manjšine v Reziji, 
je v svojem nagovoru spomnila na to, da 
del našega naroda živi tudi onstran meje, 
da se še vedno bojuje za svoje pravice, 
ob tem pa odkriva in spoznava svojo ma-
tično domovino. »Počasi nam gre, a se 
trudimo,« je dejala in opozorila na pra-
znjenje slovenskih vasi v Reziji, na izgu-
bo identitete, na pozabljanje slovenskega 
jezika. Ko je zbrane nagovorila v rezijan-
skem narečju, je seveda niso razumeli …
   Z recitacijami in pripovedmi pa je sko-
zi program svoje učence vodila povezo-
valka Katja Stušek. Mladi člani gleda-
liške šole Gledališča Toneta Čufarja so 
obiskovalce navdušili z žarom, s katerim 
so recitirali pesmi znanih slovenskih av-
torjev, največji aplavz pa si je prislužil 
mladi David Matej Mandeljc, ki je na 
// BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar, Franc Štibernik
Franc Štibernik, predsednik ZZB Grosuplje, s 
praporom pri Aljaževem stolpu
Katja Stušek in njeni varovanci na prireditvi
19
P R I P O V E DR E P O R TA Ž A
// BESEDILO: Saša Jankovič FOTO: Mišo Ivačič 
Nedelja med prijatelji in tovariši v Loški dolini
Slabo poznani kraji in dogodki
»Loška dolina je dolina prijaznih ljudi. Prikrita v objemu mogoč-
nih notranjskih gozdov skriva številne lepote in skrivnosti … /…/ 
Tu živimo že iz roda v rod in s ponosom čuvamo in ohranjamo 
svoja naravna in kulturna bogastva našim zanamcem ter vsem 
obiskovalcem od blizu in daleč ...«
Tako piše na spletni strani Lo-ška dolina.net. Loška dolina je res blizu, pa za marsikoga tudi zelo daleč in slabo poznana. 
Zato smo bili nadvse hvaležni Janji Ja-
než in njeni družini, da so nam skupaj 
s številnimi tovariši iz doline pripravili 
nepozabno in poučno nedeljsko sre-
čanje in nas popeljali skozi zgodovino 
doline. Seveda se zgodovina tega sko-
raj skritega dela naše domovine ni za-
čela šele v temačnem in za marsikoga 
usodnem času druge svetovne vojne; 
kljub temu pa je zanimivo, da na isti 
spletni strani prav o tem času izvemo 
bore malo. O njem piše le: »Med drugo 
svetovno vojno je bila Loška dolina pod 
italijansko okupacijo, po kapitulaciji Ita-
lije pa je bila okupirana od Nemcev.«
   Med italijansko in nemško okupaci-
jo pa se je dogajalo marsikaj. Ob ve-
ličastnem spomeniku na Ulaki, delu 
Plečnikovega učenca Vinka Glanza in 
njegovega svaka Borisa Kalina, pos-
večenega 419 borcem NOB in žrtvam 
fašizma iz Loške doline, nam je zgodo-
vinar Anton Avsec pripovedoval: »V 
sodelovanju s krajevno duhovščino, ki 
je pripravila sezname vseh pripadnikov 
OF, so Italijani začeli izvajati tridnevne 
uničevalne akcije. Najprej so vas obko-
lili, pobrali moške in jo požgali, vsaj ne-
kaj hiš; drugi dan so jih vozili sem na 
streljanje, tretji dan pa ostale v interna-
cijo. To so ponavljali tri tedne, vsaka vas 
je prišla en dan na vrsto.« 
   Najhujše pa je doletelo Babno Polje po 
veliki italijanski ofenzivi leta 1942. 30. 
julija so na Vražjem vrtcu pobili 40 civil-
nih žrtev iz Babnega Polja. Dan prej so 
italijanski vojaki v  bližini ustrelili devet 
Slovesnost na Pokljuki ob 31. spominskem pohodu na Triglav
Triglav je kot simbol svobode
prireditev treh veteranskih organizacij in 
Zveze slovenskih častnikov.
   Člani ZB NOB Grosuplje smo letos že 
desetič zapored ponesli prapor združenja 
na Triglav. Sam nosim prapor na vrh Tri-
glava z izhodišča na Pokljuki in nazaj tako, 
kot so slovensko zastavo na vrh nosili naši 
partizanski borci. Posebni občutki me pre-
vevajo, ko na vrhu Triglava iz nahrbtnika 
potegnem društveni prapor in ga obesim 
na težak lesen drog. Plapolanje prapora 
ob Aljaževem stolpu odpihne vse bolečine 
in utrujenost ter vzbudi nepopisen obču-
tek sreče in nacionalnega ponosa. 
   Po osvojitvi Triglava, kratkem nagovo-
ru in pevskem nastopu članov Partizan-
skega pevskega zbora smo se pohodniki 
podali proti Kredarici, kjer je zvečer po-
tekala spominska prireditev z nagovori 
organizatorja, pohodnih skupin in pred-
stavnikov zvez. 31. spominski pohod je 
minil v lepem vremenu in odličnem to-
variškem razpoloženju članov vseh ve-
teranskih organizacij. 
Prapori in zastave na KredariciLuigia Negro in Milan Kučan
Kostnice padlih in v bolnišnicah umrlih 
partizanov v Loški dolini
julij 201620
Babnopoljcev med košnjo trave. Drugih 
40 so odpeljali v koncentracijsko tabo-
rišče na Rabu, domove in gospodarska 
poslopja na Vražjem vrtcu pa požgali. 
Na to spominjajo kamnit spomenik v 
obliki Triglava in železni križi na kraju 
ustrelitve. Starčki in matere z otroki so 
se zatekli v civilna taborišča pod Snež-
nikom in celo v Gorskem Kotarju. 
   Skoraj hkrati so začele v bližini Bab-
nega Polja delovati slovenske vojaške 
partizanske bolnišnice Snežnik, ki so jih 
vse do konca njihovega delovanja os-
krbovali obubožani prebivalci Babnega 
Polja. Nikoli niso bile izdane. Na Župa-
novem lazu so jim leta 1976 postavili 
spomenik, na številnih lokacijah, kjer 
se delovale, pa so postavili znamenja 
iz hrastovega lesa z imenom in časom 
delovanja. Ob poti stoji tudi okrogla, 
iz lomljencev zidana grobnica s kam-
nito napisno ploščo, obdana z železno 
verigo. V njej so pokopani ranjenci iz 
snežniških bolnic in drugi borci. V bli-
žini Babnega Polja je leta 1943 začela 
delovati tudi terenska lekarna Planjava. 
   Spomin na snežniške bolnišnice se je 
ohranil le po zaslugi peščice posame-
znikov, tudi naših gostiteljev, čeprav so 
si zdravnica dr. Božena Ravnihar Nataša 
in številni, ki so v njih delali, prizadevali, 
da bi njihov pomen v knjigi ovrednotili 
zgodovinarji. Vodič po poteh partizanskih 
bolnišnic pod Snežnikom je v letih 2009 
in 2014 izdal v dveh delih Mitja Jerič - 
Dimitrij.
   Naše tovariško srečanje se je sicer za-
čelo v Pudobu pri Žnidaršičevih. Obi-
skali smo letališče Nadlesk, od koder 
so zavezniki ranjene partizane vozili v 
Bari. Pot nas je nato vodila v Podcerkev, 
rojstni kraj pisatelja Matevža Haceta, 
komisarja 4. grupe odredov in XIV. di-
vizije. Njegov sin nam je razkazal lepo 
urejeno domačijo. Loška dolina je tudi 
sicer tesno povezana z legendarno XIV. 
divizijo. Vanjo oziroma v njene briga-
de je bilo vključenih veliko domačinov, 
mnogo se jih z znamenitega pohoda ni 
nikoli vrnilo. Ljudje se še spominjajo 
mitingov poleti 1943, predvsem mlade-
ga pesnika Karla Destovnika - Kajuha. 
Ko je pozneje padel pri Žlebniku, ga je 
na vrtu domačije pokopal prav Franc 
Bavec, oče enega naših gostiteljev iz 
Podcerkve. S XIV. divizijo je z Markovca 
krenila na pohod na Štajersko tudi Bra-
čičeva brigada, prej Loška. 
   V Ložu stoji znamenje, ki spominja 
na prvi napad oktobra 1941 na italijan-
sko vojsko pri nas. Vodil ga je izkušeni 
jugoslovanski oficir Ljubo Šercer, ki se 
je takoj pridružil OF. V Ložu se je rodil 
P R I P O V E DR E P O R TA Ž A
tudi narodni heroj Janez Hribar, eden 
prvih organizatorjev NOB, med drugim 
namestnik političnega komisarja 14. 
divizije in član slovenske delegacije na 
drugem zasedanju Avnoja in po vojni 
pobudnik za ustanovitev podjetja Kovi-
noplastika Lož.
   Naše srečanje v Loški in Babnopoljski 
dolini se je končalo z druženjem s po-
tomci ljudi, ki so med vojno bivali v ta-
boriščih in bolnišnicah pod Snežnikom 
in se bojevali v 14. diviziji: s Pavličevi-
mi, Bavčevimi in Kovačevimi iz Pod-
cerkve, z Žnidaršičevimi in Kočevarje-
vimi iz Pudoba, pa z Blažem Lipovcem 
iz LD Babno Polje. Na poti skozi Dolino 
so nas spremljali Slavko Vesel, Branko 
Plos in predsednik KO ZB Loške doline 
Ivan Plos. Z nami pa so bili legendarni 
poveljnik Franc Sever - Franta, borec 
3. prekomorske brigade Danilo Škorja, 
zgodovinar Anton Avsec, člani Društva 
za ohranjanje spomina na pohod 14. di-
vizije iz Laškega, pripadniki Zveze slo-
venskih častnikov iz Laškega in drugi. 
Za številne od nas so bili ti kraji in tu-
kajšnji dogodki povsem nova odkritja. Na letališču Nadlesk
Mogočen spomenik na Ulaki, delo Vinka Glanza in Borisa Kalina
21
P R I P O V E DR E P O R TA Ž A
Komelj
Tradicionalnega pohoda na Komelj se je 
letos udeležilo več kot sto pohodnikov, 
med njimi so bili člani ZZB iz Celja in Žal-
ca. Na slovesnosti ob spomeniku pri Cim-
prcu, ker so se pohodnikom pridružili še 
obiskovalci iz Slovenije in domačini,  pa 
so se spomnili na dogodke pri Apovniku, 
ko je v boju z nacisti 12. oktobra 1944 
padlo 12 borcev Domnove čete. Ob spo-
meniku so letos postavili tudi dvojezični 
zapis o tem tragičnem dogodku. Priredi-
tev se je začela z mašo, ki sta jo darovala 
domači župnik Ivan Olip in pater Bogdan 
Knavs iz Ljubljane, in nadaljevala s kultur-
nim programom, ki ga je vodil Andrej Mo-
kar. V njem so sodelovali moška pevska 
zbora Foltej Hartman in Vinko Poljanec, 
z recitacijami pa Jožica Ocvirk in Aljaž 
Verhovnik, ki je zbrane tudi pozdravil v 
imenu ZZB za vrednote NOB Slovenije. 
V imenu Zveze koroških partizanov pa jih 
je nagovoril predsednik Milan Wutte.
   Slavnostni govornik je bil Gregor Kri-
štof, predsednik Zveze pregnancev in 
pregnank Koroške. »Šele v zadnjih letih 
tudi avstrijski politiki priznavajo parti-
zanski odpor kot pomemben prispevek 
k osvoboditvi Avstrije, pa čeprav je ta 
odpor že omenjen v osnovnih listinah 
te republike. Zavedam se, da smo imeli 
v Evropi kar 70-letno obdobje miru … 
zato vas prosim in rotim: pripovedujte 
mladim, kaj ste doživeli, da se bodo spo-
sobni upreti desnim populistom, ki vse 
poenostavljajo. Kajti le obširno in utrjeno 
znanje pripomore k temu, da odpravimo 
probleme našega časa. Predvsem se mo-
ramo truditi, da sovraštvo, ki je povzroči-
lo toliko žalosti, gorja in smrti, ne bo ime-
lo odločilnega vpliva na našo družbo,« je 
med drugim dejal.
   
// PIŠETA:  Jožica Hribar, Saša Jankovič
Pestro spominsko dogajanje na avstrijskem Koroškem
Kdo in zakaj ponareja zgodovino
V organizaciji Zveze koroških partizanov sta v zadnjem času na 
avstrijskem Koroškem potekali dve odmevni in zanimivi spomin-
ski prireditvi, ki sta privabili veliko domačinov in obiskovalcev iz 
Slovenije, odmevni pa sta bili tudi v medijih. Konec junija je bila 
spominska slovesnost na Peršmanovi domačiji nad Železno Ka-
plo, dobra dva tedna zatem pa pohod in spominska slovesnost 
na Komelju nad Pliberkom. 
Na Peršmanovi domačiji v Le-peni nad Železno Kaplo že tradicionalna slovesnost po-teka v spomin na tragični 
25. april 1945, ko so pripadniki SS-e-
not in policije zagrešili strahovit po-
kol enajstih članov družin Sadovnik in 
Kogoj. Gorska kmetija družine Sadov-
nik je bila namreč že od leta 1942 po-
membno oporišče odporniškega giba-
nja, poboj na Peršmanovi domačiji pa 
je prerasel v simbol trpljenja koroških 
Slovencev pod nacističnim režimom, 
zato se tu vsako leto zbere veliko svo-
bodoljubnih ljudi, nekdanjih borcev in 
protifašistov. Letos se je spominskega 
srečanja z lepo izvedenim kulturnim 
programom, v katerem je med drugim 
nastopil odličen mešani pevski zbor 
Danice iz Škocjana, udeležilo veliko 
ljudi iz Slovenije, Avstrije in tudi iz Bo-
sne. Slavnostna govornica je bila rekto-
rica Akademije za slikarsko umetnost 
na Dunaju Eva Blimlinger, v imenu 
ZZB za vrednote NOB pa je navzoče 
nagovoril predsednik Tit Turnšek. 
Goste sta pozdravila tudi župan Žele-
zne Kaple Franc Josef  Smrtnik in pred-
sednik Zveze koroških partizanov Mi-
lan Wutte.
   Odmeven je bil govor Eve Blimlinger, 
ki je govorila v nemščini, a so prevod 
njenega govora razdelili udeležencem 
slovesnosti. Razmišljala je namreč o 
tem, zakaj prihaja do ponarejanja zgodo-
vine in zakaj jo »ponarejajo in zanikajo 
tisti, ki sebe še zmeraj vidijo … v fašistič-
ni, nacistični tradiciji,« kot je v Objekti-
vu, sobotni prilogi Dnevnika, 9. julija ob 
njenem govoru zapisal Oto Luthar.
Slovesnost pri Peršmanu (Foto: Bojan Jeram)
Prireditev na Komelju (Foto: Jožica Hribar)
julij 201622
A K T U A L N OP R I P O V E DM L A D I  I N  V R E D N O T E
naliv odnesel 14 barak, tako ostajata le 
še dve iz časa vojne, to sta baraka 1 za 
ranjence z bunkerjem in baraka 9, to je 
prostor za ranjence in mizarska delav-
nica. V tej bolnici naj bi se zdravilo več 
kot tisoč vojakov. Bolnica Franja je ime-
la srečo, saj je okupator ni odkril.
   Po ogledu smo se z avtobusom odpe-
ljali proti domu. Z izleta mi bodo ostali 
nepozabni spomini, saj sem izvedela ve-
liko novega o času druge svetovne voj-
ne in se sprehajala po čudoviti naravi.
Pripoved Petre Jurečič, 8. razred OŠ Podbočje
Sodelovala sem na literarnem natečaju 
Začelo se je aprila leta 2015, ko je učiteljica slovenščine učence ob-
vestila o literarnem natečaju, ki so ga razpisali pri Združenju borcev 
za vrednote NOB Krško. Sama sem seveda takoj začela razmišljati, 
kaj bi napisala, saj me takšne teme zelo zanimajo. Učiteljica je pre-
dlagala, naj poskusim napisati kakšno pesem o vojni. Naj se pogo-
vorim s svojo staro mamo, ki je vojno doživela daleč stran od doma!
Žal ni šlo po mojih načrtih in mi ni uspelo narediti intervjuja, ker se moja stara mama zelo malo spomni. Zato sem na podlagi 
mojega znanja in zanimanja za zgodo-
vino napisala pesem z naslovom Vojna. 
Na pomoč je priskočila tudi učiteljica 
zgodovine, ki mi je razložila še nekaj 
zgodovinskih dejstev. Tako je v pesmi 
zajeta resnica o dogajanju v tistem času 
in izraža nesmisel vojne. Zanimivo je, 
da sem dobila navdih za pesem in jo 
napisala med šolskim odmorom. Moj 
sošolec in prijatelj je pesem pretipkal 
na računalnik, učiteljica pa je popravila 
pravopisne napake. Na koncu sem z uči-
teljicama za zgodovino in slovenščino 
analizirala napisano pesem in tik pred 
rokom smo jo poslali na natečaj.
   Učiteljica likovne umetnosti pa je pre-
dlagala, da narišem še risbo na temo 
druge svetovne vojne. Res sem narisala 
risbo z naslovom Okupatorjevo opusto-
šenje, na kateri sem prikazala surovost 
Nemcev do partizanov.
   Ko sta bila izdelka oddana, sem bila 
nestrpna in ogromno sem spraševala o 
rezultatih natečaja. Ob koncu letošnje-
ga šolskega leta pa se je zgodilo prese-
nečenje. Vsi sodelujoči smo za nagrado 
prejeli izlet v bolnišnico Franja, ki smo 
se ga udeležili 17. junija. Na avtobu-
su je gospod Alojz Štih razlagal o pre-
teklosti partizanskih bolnišnic, ki jih je 
bilo med vojno na Slovenskem več kot 
dvesto, nam najbližja je bila na Bohorju. 
Poleg tega smo med potjo izvedeli tudi 
ogromno drugih zgodovinski dejstev iz 
časa druge svetovne vojne. Med drugim 
tudi o tem, kako so izdajali partizane 
Italijanom in Nemcem, ti so jih ujeli in 
pobili. Tujci so svoje vojake odpeljali v 
bolnišnice, medtem ko so ponekod par-
tizani umirali po gozdovih, zato so na-
stale partizanske bolnišnice.
   Na avtobusu sem doživela še eno pre-
senečenje. Prejela sem nagrado za naj-
boljšo pesem, dobila sem MP3-predva-
jalnik. Ob prijetnem druženju smo po 
postanku na bencinski črpalki v Idriji 
kmalu prispeli v vas Dolenji Novaki na 
Cerkljanskem. Pričakala nas je vodni-
ca Sanja in pot nas je vodila ob slapu 
in po gozdu do soteske, kjer se nahaja 
bolnišnica. Med potjo smo izvedeli, da 
je zdravnik Viktor Volčjak leta 1943 vo-
dil graditev te bolnišnice, imenuje pa se 
po Franji Bojc Bidovec, ki je kot zdravni-
ca delovala v tej bolnici. Včasih poti po 
gozdu do bolnice niso poznali, edina pot 
do bolnišnice je bila po reki Pasici. Ogle-
dali smo si 16 barak. Žal je leta 2007 hud 
Utrinek z izleta v Bolnišnico Franjo
 Vojna 
Nekoč huda vojna je bila 
in slovenske kraje je opustošila. 
Hvala vsem sestram, 
da so se posvečale partizanom 
trpečim!
Hvala vsem, ki so ljudi rešili
v mislih bolečih! 
Hvala vsem, ki so se borili 
in domovino pred hudim rešili!
Koliko mater slovenskih je jokalo, 
ko se je na bojiščih toliko krvi prelivalo? 
Koliko truda so vložili, 
da so domovini zmago priborili?
A so tudi partizani 
ogromno porazov doživeli 
in močno trpeli. 
Velika nevarnost nam je grozila, 
a pogum in vztrajnost 
partizanov sta nas rešila.
Zdaj pa srečni smo vsi v Republiki 
Sloveniji,
vojne 70 let že ni. 
Da takšna stvar se ne ponovi, 
to želimo vsi. 
Po vojni pa se je bilo treba potruditi
in domove prenoviti. 
Avtorica: Petra Jurečič
Razred: 7.
Šola: OŠ Podbočje
Mentorica: Suzana Čuš
23
M L A D I  I N  N O B
heroja Toneta Trtnika - Tomaža, od kate-
rega se je morala posloviti v svojih rosnih 
letih, saj so ga okupatorji pokončali kot 
mnogo drugih. Izgubila je tudi mamo, ki 
jo je iskala med trupli žrtev na Urhu in je 
nikoli ni našla. 
   Na našem srečanju ni manjkalo nos-
talgičnega zgodovinskega razpoloženja, 
domovinske zavednosti in izliva razno-
vrstnih čustev pričevalcev. Naslikali so 
nam podobe določenega obdobja, ki se 
nikoli ne bi smele pripetiti. Priče smo bili 
tudi solzam, ki nas lahko opomnijo, koli-
ko grozot so povzročali okupatorji na slo-
venskem in drugih ozemljih.
   Ne le da so požigali, kar je bilo lju-
dem dragega, ter pokončali njihove sa-
nje, ki so jih dolgo gradili na svoji tež-
ko priborjeni zemlji. Pobili so mnogo 
ljudi, ki niso ničesar zagrešili. Življenje 
so odvzeli mnogo materam in očetom. 
Razdrli so družine in vezi, ki nikoli ne bi 
smele biti razdrte.
   Stanislav Smrekar, Janko Heberle, 
Jože Prepeluh, Ivan Benedikt Matiček 
in Magda Zovec so nas poleg pripove-
dovanja o svojih izkušnjah v času dru-
ge svetovne vojne počastili tudi z mod-
rostjo, ki je zaslužna, da sta se Slovenija 
in Evropa rešili izpod nadzora italijan-
ske in nemške oblasti. Skrivnost našega 
uspeha se skriva v enotnosti ljudi, ki so 
si izborili svobodo, da jo danes skupaj 
uživamo. Le če stopimo skupaj, lahko 
premikamo meje. 
Obisk spominske hiše Molniške čete v Sostrem
Datumi so oživeli z zgodbami
V ponedeljek, 12. junija, smo se učenci devetih razredov Osnovne 
šole Sostro odpravili do spominske hiše v Podlipoglav. Toplo nas je 
pozdravil Stanislav Smrekar, ki je v njej rojen. Pospremil nas je v not-
ranjost hiše, kjer je začel govoriti o svojih spominih na drugo svetov-
no vojno, ko so okupatorji prišli in požgali vse, kar so ljudje imeli: 
hleve, hiše in kozolce. Družine so bile prisiljene oditi, iz svojih domov 
so lahko ljudje vzeli le najnujnejše. Gospodu Smrekarju so se pozneje 
pri pripovedi pridružili še drugi.
Janko Heberle, ki je bil doma z Gorenjskega, dolga leta pa vodi mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, nam je pojasnil 
potek zgodovinskih dogodkov, ki jih je 
predstavil v kronološkem zaporedju in 
vsakemu dodal osebno noto iz svoje-
ga življenja. V datume iz preteklosti, ki 
nam prej niso pomenili nič drugega kot 
le številke, je vtisnil spomine in jih s tem 
oživil za vse prisotne.
    Nihče izmed nas 15-letnikov, ki smo 
na tak sončen ponedeljek sedeli v tis-
ti sobi, si ni mogel predstavljati, kako 
je, ko te na brezskrben dan fašisti po-
berejo s ceste, ko se kot navaden naj-
stnik v coklah in majici vračaš domov, 
in te napotijo v delovno taborišče na 
Rabu. To se je namreč zgodilo Jožetu 
Prepeluhu, ki je bil v času bivanja na 
Rabu še deček. 
    Tam je med množico ljudi spoznal do-
mačega duhovnika, s katerim sta si bila 
z vsakim dnevom bližje, saj sta preživlja-
la podobne stiske. Sanjala sta, da bo du-
hovnik ob njuni odrešitvi iz taborišča v 
domači cerkvi govoril zgodbe, ki sta jih 
skupaj doživljala, vendar se to nikoli ni 
zgodilo, saj se je duhovnikova molitev 
končala v nečloveškem taborišču. Gos-
pod Prepeluh je preživel vse grozote in 
se čez leta vrnil nazaj domov, kjer se je 
v času, ko ga ni bilo, dogajalo marsikaj.
   O bitki na Molniku in o nastanku 
Molniške čete je pripovedoval Ivan 
Benedikt - Matiček, ki je bil borec 
v tej četi. Povedal nam je pretresljivo 
zgodbo o tem, kako je v bitki izgubil 
oko, ki mu ga je odrezal kar frizer. Svo-
je izjemne hrabrosti ni kazal le pred 
mnogo leti, ko se je bojeval proti oku-
patorjem, temveč na plano pride nje-
gov brezmejni pogum vsakič, ko se so-
oči s svojimi spomini in o njih pripove-
duje mladim. 
   Najmlajša izmed vseh, ki je obudila 
spomine – v primerjavi z gospodi, ki so 
vsi stari že več kot 90 let – je bila Magda 
Lovec, ki šteje 85 let. Pripovedovala nam 
je o dogodkih, ki jih je doživljala kot tedaj 
desetletna deklica. Bila je hči narodnega 
// PIŠE IN FOTO:  Martina Vogel
Pripovedovalci: Janko Heberle, Ivan Benedikt - Matiček, Jože Prepeluh, Magda Lovec in Stanislav 
Smrekar
S pripovedmi so datumi postali zgodbe.
Pripoved Petre Jurečič, 8. razred OŠ Podbočje
Sodelovala sem na literarnem natečaju 
julij 201624
D O G O D K I
Jasenovac/Hrvaška: 
Člani ZB za vrednote NOB Kočevje smo se na začetku junija podali na stro-
kovni ogled Spominskega parka in nekdanjega koncentracijskega tabori-
šča Jasenovac na Hrvaškem in spominskega območja Donja Gradina v BiH. 
Čeprav so grozote ustaškega koncentracijskega območja Jasenovac števil-
nim znane, smo z zanimanjem poslušali razlage, na tem območju pa je še 
vedno čutiti grozote, ki so se tukaj dogajale med drugo svetovno vojno. 
Do zdaj je znanih nekaj čez 80 tisoč imen ubitih v tem koncentracijskem 
taborišču.
   Nato smo se odpravili še čez reko Savo na območje Spominskega parka 
Donja Gradina v Bosni in Hercegovini, kjer je bila neke vrste »podružni-
ca« Jasenovca oziroma taborišče za hitro ubijanje ljudi. Tukaj so ustaši ubili 
približno 300 tisoč ljudi. Večino so ubili z noži, sekirami in kladivi, ker je bila 
krogla za taboriščnike predraga. Do zdaj so odkrili 120 grobišč, v vsakem 
je bilo po nekaj tisoč ostankov taboriščnikov. Kot pravijo, pa naj bi bilo še 
vedno veliko neodkritih posmrtnih ostankov ljudi, šlo naj bi za nekaj tisoč 
ostankov taboriščnikov. 
   Na Spominskem območju Gradina še vedno obstajajo kotli, v katerih so 
kuhali človeške ostanke pobitih, pomešanih s sodo, in nato iz tega izdelo-
vali milo. V taborišču Jasenovac je bilo največ ubitih Srbov, Judov, Romov ter 
mnogo pripadnikov drugih narodov: od Bošnjakov, Hrvatov do drugih naro-
dov, med njimi tudi 266 Slovencev, od tega osem slovenskih duhovnikov.
   Obe taborišči sta lep primer človeške norosti in nesmiselnosti vojne. Do-
dajam zapis preživele taboriščnice: »Težko je pozabiti, kako ustašica zaradi 
enega aspirina ubije mlado Judinjo, ni mogoče pozabiti, kako so srbske ot-
roke trgali iz materinih naročij, jok in kriki me še danes spremljajo. Ti otroci, 
številni komaj rojeni, so umrli od lakote in bolezni.« 
Jasmin Rizvić, foto: Pavel Majerle  
Sutjeska/BiH: 
Delegacija ZZB za vrednote NOB Slovenije se je tudi letos udeležila spo-
minske slovesnosti v čast bitke na Sutjeski, od katere je minilo že 73 let. 
Žal pa sta bili tudi letos slovesnosti dve: na prvi, v soboto, 11. junija, ki jo 
je pripravil Sabnor BiH, smo se zbrali protifašisti iz vseh nekdanjih repu-
blik naše skupne domovine; na drugi, v nedeljo, 12. junija, so se slavnega 
preboja partizanskih sil v peti sovražnikovi ofenzivi, imenovani Schwarz, in 
hkrati ene najpomembnejših bitk v drugi svetovni vojni sploh spominjali 
predstavniki Republike Srbije, Republike srbske in dela Črne gore. 
Kljub prizadevanjem članov Sabnora iz Sarajeva, da bi se dogovorili za 
skupno slovesnost, zgladili nasprotja in začeli iskreno sodelovati, Subnor 
iz Banjaluke vztraja pri svojem. In čeprav je predsednik Sabnora BiH, dr. 
Bakir Nakaš, poudaril, da »Jugoslavija ter bratstvo in enotnost ne glede 
na dogodke iz zadnje vojne še živijo«, kar so s svojo navzočnostjo dokazali 
še živeči borci in protifašisti iz vseh nekdanjih republik, so bile še kako na 
mestu besede vodje slovenske delegacije Milana Gorjanca, ki je v kratkem 
in jedrnatem nagovoru med drugim dejal: »Tito nam je kar naprej naročal, 
da moramo čuvati bratstvo in enotnost kot punčico svojega očesa. Žal smo 
bratstvo utopili v bratski krvi naših narodov v zadnji nesrečni vojni, ki se 
je kakšen dan pozneje začela tudi v Sloveniji. Enotnost pa smo izgubili! 
Najprej, ker so nas ločili kot narode, ločili so nas kot stranke, zdaj pa nas 
hočejo ločiti še kot dediče vrednot NOB. Ne dovolimo jim tega!« Venec so v 
imenu ZZB NOB Slovenije h grobnici položile Valerija Skrinjar Tvrz, Lilijana 
Pahor in Janja Janež.
Besedilo: Saša Jankovič //Foto: Jože Jeram
Trebnje, Novo mesto:
 ZZB za vrednote NOB Trebnje je dvakrat sodelovalo na dnevu odprtih vrat 
vojašnice Franca Uršiča v Novem mestu. Pripravili smo razstavo fotografij 
dogajanja med NOB v Mirnski in Temeniški dolini in kopije oziroma foto-
grafije dokumentov, ki jih je izdajala takratna partizanska oblast. Prvič smo 
sodelovali na dnevu odprtih vrat 14. maja letos, ko so bila vrata vojašnice 
odprta za vse občane Mestne občine Novo mesto. Razstavo si je takrat ogle-
dalo veliko starejših obiskovalcev, ki so z zanimanjem motrili obraze na fo-
tografijah. Marsikdo je med njimi prepoznal svojega sorodnika in se spom-
nil težkih časov osvobajanja domovine. Razstava je bila nato postavljena v 
jedilnico vojašnice in namenjena predvsem zaposlenim v vojašnici. 
   6. junija pa je bil dan namenjen dijakom Srednješolskega centra Novo 
mesto. Razstave se je udeležilo 800 dijakov, bodočih elektrikarjev, računal-
nikarjev, gimnazijcev, zdravstvenih tehnikov, gradbincev, lesarjev in vzgojite-
ljic. Del razstave je bilo tudi orožje iz druge svetovne vojne in je pritegnilo 
največ pozornosti tako med dekleti kot med fanti. Manj zanimanja pa so 
dijaki pokazali za dogajanje med drugo svetovno vojno. Očitno jim je tema-
tika v izobraževalnem procesu zelo slabo predstavljena, pa tudi sicer mlade 
dogajanje v tem obdobju kot tudi v obdobju osamosvajanja Slovenije ne 
zanima. Raje se osredotočajo na sedanjost in prihodnost, ti dve obdobji pa 
prepuščajo političnim prepirom. Škoda, da se ne zavedajo, da je preteklost 
25
naroda pomembna in da se je iz nje treba kaj naučiti! Očitno smo se tudi mi 
naučili bolj malo, zato je težko pričakovati, da bo to zanimalo mlade. 
Besedilo in foto: Boštjan Sladic 
Kotlje: 
ZZB za vrednote NOB Mežiške doline je na začetku junija organiziralo spo-
minsko slovesnost pri Rimskem vrelcu v Kotljah v spomin na tukaj na gro-
zovit način ubite brata Ivana (Anzana) in Jožeta (Zepa) Zdovc, po domače 
Rožanka, Avgusta Kotnika in Apohaljevo Mico ter ustreljenega Alojza Štaj-
nerja. Spomin na tukajšnji zločin in dogajanje v letih 1943 in 1944 je obudil 
predsednik ZZB Mežiške doline Stanislav Ovnič. Spominu pokojnih žrtev 
se je poklonilo skoraj 50 udeležencev. V programu sta sodelovala recitator 
Aljaž Verhovnik, sicer tudi podžupan Občine Ravne, in ansambel Koroški 
harmonikarji pod vodstvom Alena Rožeja. 
   Konec oktobra bo minilo 73 let, odkar je prišla v Kotlje prva koroška četa, 
ki je vkorakala v cerkev. S kora je sredi maše zadonela slovenska pesem ob 
prisotnosti nemškega župnika. Zatem so pod lipami izpeljali miting in kar 
šest govorcev je spregovorilo o OF, med njimi tudi Pavel Žavcer - Matjaž, 
ter o fašizmu, ki ne bo zmagal, saj je obsojen na propad. Na triurnem shodu 
so bili tako prepričljivi, da so spreobrnili kar nekaj omahljivcev, ki so začeli 
verjeti v partizansko zmago. Partizani so zasedli vse dohodne poti v Kotlje, 
ki so bile ta dan svobodne. Sočasno s potekom Hotuljskega tabora pa je na 
Ravnah zborovalo približno 300 vermanov. 
   Osvobodilna fronta je v Kotljah spomladi leta 1943 že ustanovila osem 
novih odborov, odpor proti okupatorju je rasel, ljudje so bilo politično pre-
bujeni. Z rastjo OF pa je rasel tudi okupatorjev teror. Nemci so se na ko-
tuljski partizanski miting ostro odzvali. Aretirali in v gestapovske zapore v 
Celovec in na Prevalje so odpeljali več kot 50 ljudi iz Kotelj in okolice. Kljub 
zasliševanjem in pretepanjem pa izdaj ni bilo. Na Rimskem vrelcu so po 
kotuljskem taboru gestapovci ustanovili svojo postojanko. Stavbe Rimskega 
vrelca so se spremenile v pravo gestapovsko trdnjavo. Začeli so se izseljeva-
nje, požiganje in ubijanje. Ob robu gozda pa so gestapovci pokopavali žrtve, 
ki so izdihnile po zasliševanju in strašnem mučenju. 
   V tej policijski postojanki so Hitlerjevi policisti na začetku junija 1944 
storili strašen zločin, ko so na grozovit način usmrtili brata Zdovc, po do-
mače Rožankovega, Avgusta Kotnika in Mico Apohaljo ter ustrelili Alojza 
Štajnerja. Na Rožankovi kmetiji pod Uršljo goro je živela poštena, delavna, 
zavedna slovenska družina Zdovc, v katero je spomladi leta 1944 grdo po-
segel okupator in je izgubila kar štiri sinove: Franca, Zorka, Zepa in Anzana. 
Marmorno spominsko ploščo na pročelju stavbe so petim žrtvam na Rim-
skem vrelcu odkrili 6. julija 1954. Spomenik, ki stoji nedaleč stran ob cesti 
na Ivarčko jezero, je prav tako posvečen tukaj ubitim kotuljskim žrtvam in 
vsem neznanim žrtvam fašističnega nasilja, odkrili so ga 27. aprila 1978. 
Besedilo in foto: Stanislav Ovnič 
Celje: 
Na prsi predsednika KO ZB za vrednote NOB Tone Grčar iz Celja, Lenarta 
Horvatiča, so predstavniki veleposlaništva Ruske federacije iz Ljubljane pri-
peli medaljo  ob 71. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom. To visoko 
čast so Lenartu Horvatiču pred dnevi izkazali na njegovem domu. Visoko 
odlikovanje si je tovariš Lenart Horvatič prislužil z neutrudnim delom v vseh 
letih svojega delovanja v borčevski organizaciji. Pred leti je bil gost na radiu 
Moskva, sicer pa se vsa leta intenzivno in z vsem žarom zavzema za pravilno 
tolmačenje in priznanje velikanske vloge ruske Rdeče armade v času druge 
svetovne vojne v pomurskem predelu takratne skupne domovine Jugosla-
vije. Vedno je dosledno zagovarjal pošten boj ruskih vojakov in slovenskih 
partizanov. Največji vzornik mu je bil njegov pokojni oče, ki je bil aktiven 
med vojno in po njej. Med drugim se je bojeval tudi za ohranitev sloven-
skega ozemlja, ki si ga je lastila sosednja država. Preziral je domače izda-
jalce. Za pravice Slovenije in Slovencev se je bojeval tudi s pismi v kabinet 
predsednika Tita. Nekaj let pred smrtjo je iz rok predsednika Milana Kučana 
prejel visoko državno odlikovanje.
   Lenart Horvatič nas nenehno opominja, kako velik človeški davek je dala 
Rusija med drugo svetovno vojno. 
Besedlio in foto: Srečko Križanec
 
Šmarje pri Jelšah: 
Med številnimi čestitkami, ki jih je ob svojem 
92. rojstnem dnevu prejel Alojz Dolničar, no-
silec partizanske  spomenice, borec 14. divizije 
in dolgoletni predsednik Skupnosti borcev 14. 
divizije, je bila letos tudi čestitka veleposlani-
ka Ruske federacije v Sloveniji Doku Zavgajeva. 
Veleposlanik je v njej med drugim zapisal, da v 
Rusiji visoko cenijo vlogo slovenskih borcev v 
narodnoosvobodilnem gibanju med 2. svetovno 
vojno, ki so pomembno prispevali k skupni zma-
gi nad  fašizmom in nacizmom. Alojzu Dolničaju so predstavniki ruskega 
veleposlaništva lani podelili posebno medaljo ob 70. obletnici zmage. 
D. D. 
Podraga: 
V organizaciji KO ZB za vrednote NOB Podraga, ZZB za vrednote NOB Aj-
dovščina - Vipava in novoustanovljenega društva Mala Moskva je 22. maja 
v Podragi potekala tradicionalna slovesnost v spomin na delovanje kurirske 
postaje P 2 – P 14.
   Junija leta 1942 je Anton Semenič - Medved iz Podrage nad vasjo zgra-
dil bunker, karavlo 2, ki se je pozneje preoblikovala v Kurirsko postajo P 2 
in nato v P 14. V njenem okviru je delovalo 43 kurirjev, ki so odigrali po-
D O G O D K I
julij 201626
D O G O D K I
membno vlogo v NOB. 18. decembra 1942 je karavla zaradi izdaje doživela 
napad in bila uničena. Ta dogodek je bil usoden za vso vas. Italijanski vojaki 
so aretirali 53 mož – vse, ki so jih našli v vasi in so bili stari od 16 do 60 
let, ter jih odpeljali v tržaške zapore. Vrnili so se šele po kapitulaciji Italije.
  Letošnja prireditev se je začela s krožnim pohodom po poteh kurirjev s 
postanki na Vousci, Ucjnci in pri Postaji P 14, kjer sta predsednik ZB za vred-
note NOB Podraga Erik Šček in predsednik krajevne skupnosti Podraga Uroš 
Janežič postavila označevalne table. V kulturnem programu so sodelovali 
ženski pevski zbor Večernica pod vodstvom Mirana Rustje, harmonikar Erik 
Gregorič in Vanda Žvanut. Zbrane sta pozdravila Erik Šček in predstavnik 
krajevne skupnosti Podraga Valter Likar. 
   Slavnostni govornik Marijan Križman, član predsedstva ZZB za vrednote 
NOB Slovenije in predsednik Združenja protifašistov, borcev za vrednote 
NOB in veteranov Koper, je v svojem govoru poudaril pomen kurirskih služb 
in se kurirjem zahvalil za vse, kar so naredili in žrtvovali za to, da danes 
živimo v miru, imamo svojo državo in govorimo slovensko. 
   V NOB je padlo 24 prebivalcev Podrage. Njim v spomin in v zahvalo v Pod-
ragi stoji spomenik padlim borcem in drugim vojnim žrtvam, h kateremu je 
delegacija KO ZB Podraga položila lovorov venec. S celotno prireditvijo so 
se zbrani poklonili hrabrosti, odločnosti in iznajdljivosti kurirjev, ki so de-
lovali v okviru ene prvih kurirskih postaj na Primorskem. »Ponosni smo na 
vas in ohranjali bomo zgodovinski spomin in vrednote, ki ste nam jih izročili 
po krvavi moriji druge svetovne vojne,« so bile glavne misli slavnostnega 
govornika, ki so odmevale na prireditvi.
T. Š. K. ; foto: B. Ž.
Brezovica v Brkinih: 
Na pobudo Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Tržišče na Dolenj-
skem je občina Hrpelje - Kozina skupaj z ZZB NOB Sežana in Občinsko orga-
nizacijo ZB NOB Hrpelje - Kozina priredila spominsko slovesnost na Brezo-
vici v Brkinih v spomin na padlega komisarja komande mesta Koper Janeza 
Leniča - Rudarja. Dolga leta je bil Rudar na spomeniku na pokopališču na 
Brezovici vpisan kot neznani partizan. Pred leti so ugotovili njegovo ime in 
enoto, saj je zapisan na spomeniku v Slivju. Zdaj so njegovo ime vklesali še 
na spomenik na Brezovici.
   Janez Lenič - Rudar se je rodil leta 1903 v Pavli vasi na Malkovcu pri 
Tržišču. Za boljšim kosom kruha se je podal v rudnike na Nizozemskem. 
Tam se je vključil v boj za delavske pravice. Ko je izgubil delo, se je vrnil 
domov in se preživljal z delom na siromašni zemlji in z dninami. Družil se 
je z razgledanimi ljudmi in širil med vaščani resnico o delavskih in kmečkih 
težavah. Ob okupaciji je organiziral mlade vaščane za zbiranje orožja in 
vojaške opreme. Po prihodu 2. čete 1. dolenjskega bataljona na Otavnik je 
organiziral srečanje domačinov s partizani v Čehnarjevi dolini, nekaj dni 
zatem je povedel 13 mladeničev v Duletovo četo, ki je po nekaj tednih pre-
rasla v 2. bataljon Dolenjskega odreda in nato v Krški odred. Po odhodu ba-
taljona v Gubčevo brigado je ostal v Zapadnodolenjskem odredu v junaški 
Robkovi četi. Ob kapitulaciji Italije je iz odreda nastala 9. SNOUB Kočevska, 
ki jo je bojna pot zanesla v Gorski kotar. Tam je postal komisar čete. Njegov 
bataljon je aprila 1944 okrepil Istrski odred. Sredi septembra 1944 je postal 
politkomisar komande mesta Koper. Na začetku druge nemške ofenzive 25. 
novembra 1944 na Brkine in Čičarijo je skupaj z dvema kurirjema padel pri 
Povžanah. Je nosilec partizanske spomenice 1941.
   V krajšem spominskem programu je navzoče najprej pozdravil predsednik 
ZZB NOB Sežana Bojan Pahor, nato pa še županja občine Hrpelje - Kozina 
Saša Likavec Svetelšek. Prisrčno je pozdravila goste z Dolenjskega in jim za-
želela prijetno bivanje v Brkinih. Zbrane je nagovoril še predsednik skupnosti 
borcev Istrskega odreda in Rudarjev soborec Jože Furlan. Rudarjevo bojno 
pot je opisal Milan Gorjanc kot slavnostni govornik. Posebej je opozoril na 
prispevek dolenjskih partizanov v bojevanju na Primorskem in na Primorce 
v partizanskih vrstah drugod po Sloveniji. Napis na spomeniku sta odkrila 
Rudarjeva hči Štefka Keše in sin Janez Lenič, ki je dolga leta vodil borčevsko 
organizacijo v Tržišču. Umetniški program je pripravil Franc Jankovič skupaj 
z oktetom pevcev Partizanskega pevskega zbora in nekaj recitacijami. Za or-
ganizacijo srečanja je poskrbel predsednik Občinske organizacije ZB Hrpelje 
- Kozina Vili Sluga ob pomoči in podpori občine. Podjetje Marmor Kras iz 
Sežane pa je na spomenik brezplačno vklesalo Rudarjevo ime.
   Spominske slovesnosti so se udeležili domačini iz Mirenske doline in Sev-
nice, bilo jih je za poln avtobus. Z manjšim avtobusom pa so prišli še člani 
borčevske organizacije Zadobrova - Sneberje. Oboji so pred slovesnostjo 
obiskali še zloglasno jetnišnico Rižarna v Trstu. Druženje so nadaljevali ob 
prijetnem pogovoru in okusni pogostitvi. 
Vladka Blas //Foto: Marjan Povšič
 
Lendava, Izola: 
Člani ZB za vrednote NOB Lendava smo se skupaj s krajevnimi organizaci-
jami udeležili vsakoletnega srečanja z našimi prijatelji v Izoli, ki poteka iz-
menično, eno leto pri njih, drugo leto pri nas v Prekmurju. Tokrat so nas naši 
gostitelji najprej odpeljali v Trst, kjer smo si ogledali zloglasno taborišče 
Rižarna in se seznanili z vsemi strahotami takratnega zločinskega dejanja 
okupatorja. Nato nas je pot vodila po mestnem vrvežu Trsta, zamudili pa 
nismo niti obiska razgledne točke na Občinah, ki ponuja prekrasen razgled 
na Trst in na skoraj celotno naše slovensko Primorje.
   Nad Izolo so nas nato pričakali člani tamkajšnjega borčevskega združenja. 
Z njimi smo se družili ob kosilu ter ob zvokih harmonike in violine, ki je 
trajalo vse do našega odhoda proti domu. Preživeli smo lep in prijeten dan 
z našimi prijatelji iz Izole in seveda se že pripravljamo na prihodnje leto, ko 
bodo oni naši gostje.
Besedilo in foto: Edi Vogrinec
Hruševje: 
KO ZB za vrednote NOB Hruševje je na letošnjem občnem zboru podelila 
priznanja za zavzeto delo v krajevni organizaciji ZB članicama Branki Černi-
goj in Branki Čotar. Priznanji jima je izročil predsednik KO ZB Hruševje Rado 
Škrjanc in odločitev v imenu KO ZB tudi utemeljil. 
   Branka Černigoj je skupaj s še nekaterimi članicami prestopila iz KO ZB 
Postojna v KO ZB Hruševje. Takoj po vključitvi je začela zavzeto delovati v 
organizaciji in v njej prevzela vsa organizacijska dela. Pomembne naloge so 
ji bile zaupane pri pripravi programa za izvedbo proslave ob 70. obletnici 
poboja Sočanovega bataljona v Sajevčah. Program je bil pripravljen uspešno. 
   Branka Čotar se je rodila v Prestranku, živi pa v predmestju Trsta. V KO ZB 
Hruševje se je vključila zato, ker veliko časa preživi v vasi Rakulik na Hruše-
vskem. Takoj po vstopu v ZB se je zaradi njenega delovanja število članstva 
27
še povečalo. Je članica Tržaškega pevskega zbora Pinko Tomažič, v katerem 
uživa veliko zaupanje. Tudi z njeno pomočjo smo ta zbor že nekajkrat prido-
bili za nastopanje na prireditvah naše organizacije, predvsem na proslavah, 
ki jih vsaki dve leti organizira KO ZB Hruševje v sodelovanju z Občino Po-
stojna v spomin na padle borce Sočanovega bataljona. 
Besedilo in foto: Anita Berra 
Kostel: 
Člani občinske organizacije ZZB za vrednote NOB Kostel smo ob 25. oble-
tnici razglasitve samostojnosti in ob 75. obletnici ustanovitve OF organizi-
rali prireditev v počastitev teh jubilejev. Potekala je v prostorih PIK Pirče v 
Kostelu. V pestrem kulturnem programu se je vojna tematika prepletala z 
domovinsko. Nastopili so učenci OŠ Fara z recitacijami in pesmimi, učenec 
Matija Marinč kot harmonikar, recitatorji Jelka, Majda in Vasko, nonet Če č'š 
posluš'. Zbrane je pozdravila županja Kostela Lilijana Butina. Slavnostni go-
vornik, zgodovinar dr. Martin Premk, je poudaril pomen odpora proti okupa-
torju pod vodstvom OF in vse pridobitve NOB. Ko je govoril o kolaboraciji, je 
med drugim dejal: »Prav druga svetovna vojna nas opozarja, kakšne grozote 
se zgodijo, če prevladajo zločinske ideje, kot so ideje nacizma in fašizma. 
Zato je pred nami samo pot resnice, ki jo moramo zmagati, če ne se lahko 
vrnemo v brezno mračne preteklosti.« 
   V nadaljevanju so zazvenele bojne in domovinske pesmi, še posebej tista Bo 
moj vnuk še pel slovenske pesmi. Puntarka Špela Peršl Mlakar nas je opozorila 
na aktualno dogajanje v domovini in poudarila, da se Puntarji Slovenije skupaj 
z vsemi naprednimi silami v Sloveniji bojujejo za spoštovanje vrednot NOB 
kakor tudi za vrednote samoupravljanja in da želijo povrniti delu čast in oblast.
   Iz rok predsednika OO ZZB za vrednote NOB Kočevje in člana predsedstva 
ZZB za vrednote NOB Slovenije Jožeta Oberstarja so dobili priznanja naši 
zaslužni člani: Ljudmila Bratož, Vilma Ofak in Slavko Klarič. Prireditev je 
pripravila in vodila Vanda Bratož. Po končani prireditvi je sledilo tovariško 
srečanje ob hrani in pijači gostišča Janežič in z dobrotami, ki so jih spekle 
članice OO ZZB za vrednote NOB Kostel. 
Besedilo in foto: Igor Volf 
Ljubljana:
 V organizaciji mestnega odbora ZZB za vrednote NOB Ljubljana so se tudi 
letos v ljubljanskem Mostecu na tradicionalnem srečanju ob nekdanjem 
dnevu borca zbrali člani in simpatizerji. Zbrane je že po tradiciji nagovoril 
župan Ljubljane Zoran Janković, osrednji govornik pa je bil Jože Hartman, 
predsednik KO ZZB Ljubljana Bežigrad. V kulturnem programu so s pesmim 
sodelovali člani Partizanskega pevskega zbora. Kljub zelo slabemu vreme-
nu je bila udeležba nad pričakovanji, člani ZB in njihovi svojci pa so se 
zadržali v sproščenem in prijateljskem druženju.
J. H.  // Foto: Luka Cjuha/Dnevnik
Jagršče pri Cerknem: 
Pri spomeniku v Jagrščah so krajevne organizacije ZB za ohranjanje vrednot 
NOB Krnice - Masore, Cerkno - Bukovo, Otalež in Kanomlja v sodelovanju z 
Društvom vojnih invalidov severne Primorske pripravile slovesnost v spo-
min na 71. obletnico tragičnih dogodkov. Jagršče pri Cerknem je marca in 
aprila 1945, med zadnjo nemško ofenzivo, doživljalo hude čase, ko je nem-
ška esesovska vojska s pomočjo četnikov najprej ujela bolničarja, nato pa še 
ranjene partizane iz okrevališča št. 2 vojaške partizanske bolnišnice Pavla v 
Jagrščah. Več dni so jih zverinsko mučili, nato pa na grozovit način umorili. 
   Med udeleženci na spominski proslavi so bili tudi nekateri še živeči par-
tizani, med njimi komandir okrevališča št. 2 v Jagrščah Leopold Tavčar, šte-
vilni člani Kluba prijateljev SVPB Pavla in Franja, Društva vojnih invalidov 
severne Primorske, potomci in sorodniki umorjenih ranjencev in osebja tega 
okrevališča ter številni obiskovalci iz idrijsko-cerkljanske regije, Nove Go-
rice ter celo iz Ljubljane in Dolenjske. Ob spominski slovesnosti je potekal 
tudi pohod iz Idrijskih Krnic in z Želina, od koder so pohodniki nadaljevali 
pot do Jagršč, kjer so se udeležili spominske proslave.
   Na slovesnosti so govorili Aldo Carli, član Odbora Kluba prijateljev SVPB 
Pavla in Franja, Leopold Tavčar, komandir Okrevališča št. 2 v Jagrščah, in slav-
nostni govornik Boris Kovšca, člana Sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije. 
Med drugim je poudaril, da smo morali v ZB negovanje tradicij NOB začeti 
dopolnjevati in nadgrajevati z bojem za te vrednote, z bojem proti nasprot-
niku NOB, saj je očitno, da današnja slovenska desnica te vrednote zanika in 
vsiljuje svoja sprenevedanja in laži, s katerimi skuša prebolevati svoj zgodo-
vinski kompleks kolaboracije. Dobro se pri tem zavedamo, da ne gre več za 
boj z orožjem, marveč preprosto za boj za pridobivanje volilnih glasov. 
Aldo Carli //Foto: Jože Jeram
Maribor:
 Že četrto leto zapored v mariborski borčevski organizaciji prirejamo tovariško 
srečanje članov. Srečanje je posvečeno 4. juliju – nekdanjemu dnevu borca, 
vsako leto pa mu damo tudi pečat pomembne zgodovinske obletnice. Pripra-
vimo bogat kulturni program, se ob malici in pijači družimo in se pogovorimo 
D O G O D K I
julij 201628
D O G O D K I
o svojem delu in vrednotah, zaradi katerih smo člani borčevske organizacije. 
   Člani so nas letos znova nagradili z dobro udeležbo. V soboto, 2. julija, se 
nas je več kot 200 zbralo na zelenici KUD Angel Besednjak v Mariboru, kjer 
smo sami pripravili prostor z 250 sedeži pod šotori Slovenske vojske, pester 
govorni in glasbeni kulturni program in pogostitev. Letos smo naše srečanje 
posvetili 75. obletnici ustanovitve OF.
   Predsednik mariborske borčevske organizacije dr. Marjan Žnidarič nas je s 
pozdravnim nagovorom opozoril na pomen negovanja vrednot organizacije, 
vključevanja mladih in takšnih druženj članstva. Slovenske narodne pesmi 
so nam zapeli Ljudski pevci s Tezna, med njimi je večina članov naše orga-
nizacije. Gostja iz Izole, Marjetka Popovski, je s svojim ognjevitim nastopom, 
lepim glasom in vsestranskim repertoarjem pesmi upora in partizanskih 
pesmi dobila gromek aplavz, marsikdo se ji je pridružil pri izvedbi. Še pose-
bej pa se nas je dotaknil nastop 21-letnega člana Matica Matjašiča, ki nam 
je s svojega zornega kota enega najmlajših članov govoril o pomanjkanju 
vrednot v Sloveniji, o pomanjkljivem izobraževanju, vlogi in vzgoji mladih. 
   Navdušile so nas tudi deklamacije, še posebej v izvedbi ene naših naj-
starejših članic, 96-letne Tihomile Dobravc, ki nam je s svojim živahnim in 
iskrivim nastopom predstavila nekaj svojih pesmi in na koncu zapela še 
lepo makedonsko pesem o popu Ordanovu. S kitaro in petjem ji je pritegnila 
tudi Marjetka Popovski; ustvarili sta prav posebno razpoloženje. Po koncu 
kulturnega programa je sledila pogostitev, za katero je bil zaslužen Tomaž 
Matjašič. Srečanje smo končali v popoldanskih urah ob pohvalah naših čla-
nov, ki so nam položili na srce, da se taka srečanja morajo nadaljevati in 
postati tradicionalna. 
Besedilo in foto: Jože Vrhnjak 
Veliko Polje: 
V vasi pod obronki Štjaka, Velikem Polju, rojstnem kraju herojinje Mihaele 
Škapin - Drine, se v organizaciji požrtvovalnih domačinov Velikega Polja, 
Zveze za Primorsko, Združenja borcev za vrednote NOB Sežana in Občine 
Sežana vsako leto zbere veliko nas, ki v srcu dobro mislimo, da se dostojno 
poklonimo spominu na junaško smrt herojinje Drine in drugih žrtev Vrhov, 
padlih v NOB. Tovariško srečanje je letos obogatila številna udeležba prija-
teljev iz Žirov, kraja Drinine smrti.
   Pozdravni nagovor je imela dr. Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB za 
vrednote NOB Slovenije in podžupanja občine Sežana. Spomnila je na tra-
gično usodo Drinine družine in na vlogo in nemajhen prispevek partizan-
skih Vrhov v času NOB. Osrednji govornici na prireditvi, dramski igralki Lari 
Jankovič, se je v izredno čustvenem, samoizpovednem govoru uspelo misel-
no povsem poistovetiti z bojem herojinje Drine – obe borki za pravičnejši 
in humanejši svet, vsaka v svojem času. Govornica je svoj govor končala z 
vzklikom »smrt fašizmu«, tako aktualnim za današnji čas. Kulturni program 
sta prispevali Vrhovska godba in plesno-pevska skupina Borjač.
Karlo Mahnič //foto: Zvone Vatovec
Bodonci:
 KO ZB za vrednote NOB Bodonci pod vodstvom predsednika Daniela Pelca 
že več let organizira tovariško srečanje 25. maja ob dnevu mladosti, spomi-
nu in resnici o tovarišu Titu. Tudi letos se nas je zbralo približno 150 ena-
komislečih, ki smo ob prijetnem druženju in obujanju spominov na življenje 
v skupni državi Jugoslaviji dočakali prihod Titove štafete, ki jo je prinesla 
mladinka iz pobratene srbske občine Šiškovac. O pomenu nekdanje Titove 
štafete je spregovoril predsednik območnega združenja ZZB NOB Murska 
Sobota, tovariš Evgen Emri. Ob prepevanju pesmi o Titu in revoluciji je go-
vorila Viola Bertalanič, predsednica PZDU za Pomurje, ki je predstavila tudi 
Titovo osebnost ter njegovo življenje in delo. Dotaknila se je še današnjega 
časa, v katerem nekateri životarijo, drugi pa ne vedo, kako bi izkazovali svoj 
ego in bogastvo, ki so ga tako ali drugače nagrabili. 
   Srečanja se je udeležil tudi član Slovenske samouprave porabskih Sloven-
cev iz Monoštra Jože Hirnök in bil je navdušen nad našo prireditvijo.
Besedilo in foto: Milan Gaber
Cerklje ob Krki:
Tukajšnja območna združenja Policijskega veteranskega društva Sever, Zve-
ze borcev za vrednote NOB in veteranov vojne za Slovenijo ter vojašnica 
Jerneja Molana so skupno spominsko prireditev pred vhodom v letališko 
vojašnico 25. junija posvetili premalo znanemu, a pomembnemu dogodku 
iz slovenskega osamosvojitvenega procesa. To je bil prestop skupine pilotov 
JLA v slovenske osamosvojitvene oborožene sile, ki se je zgodil 25. junija 
1991, kar je na letališču sprožilo tudi prebeg Slovencev izmed tehničnega 
in pomožnega osebja ter vojakov na služenju vojaškega roka. Zaradi tega so 
postale tukajšnje letalske sile JLA bojno nesposobne in so morale letališče 
za vedno zapustiti. 
   Temu dogodku je bil posvečen tudi glavni del slavnostnega govora, ki 
ga je imel generalni direktor Policije Slovenije, Marjan Fank. Že prej smo 
29
slišali pozdravna nagovora namestnika poveljnika vojašnice, podpolkov-
nika Mojmirja Liparja, in brežiškega župana Ivana Molana. Prireditelji so 
dogovorjeni, da bo prireditev prihodnje leto posvečena napadu na nemško 
letališče, ki ga je leta 1943 izvedla Cankarjeva brigada.
   Venca k spominskima ploščama na pročelju stražarnice sta položili de-
legacija borcev Cankarjeve brigade in ZB NOB Brežice ter delegacija ve-
teranov Teritorialne obrambe. V spomin na zgodovinski prebeg pilotov je 
bila tokrat slovesno odkrita še tretja spominska plošča, častni straži dveh 
vojakov pa se je pridružil pripadnik veteranov PVD Sever. 
   Kulturni del programa, ki ga je povezoval Robert Perc, je bil izredno bo-
gat. Sestav štirih trobil Policijskega orkestra je na začetku zaigral državno 
himno in pozneje še nekaj skladb. Vse drugo so prispevali učenke in učenci 
Osnovne šole Cerklje ob Krki pod mentorstvom Sandre Glogovšek in Jas-
mine Vučič: zborno petje učenk sedmega razreda (Eliška, Nives, Maša, Eva, 
Ema in Hana) je s plesom spremljala Kiara iz četrtega razreda; učenke dru-
gega razreda (Kiara, Liza, Ana in Zala) so doživeto deklamirale pesem Ivana 
Sivca; Hana iz sedmega razreda je zaigrala na prečno flavto, Zea iz drugega 
razreda pa je navdušila najprej kot solo pevka, pozneje pa še v duetu z Ma-
jem (tudi iz drugega razreda) ob spremljavi diatonične harmonike (Urh) in 
kljunaste flavte (Hajdi). 
Besedilo in foto: Stojan Pertovt
Črnomelj: 
11. junija so Belo krajino obiskali člani Združenja borcev (Udruge boraca i 
antifašista) iz Zagreba in si z zanimanjem ogledali tudi spomenik koman-
dantu slovenskih partizanov Francu Rozmanu -Stanetu na Lokvah pri Čr-
nomlju, kjer so v spomin na njegovo 
tragično nesrečo položili cvetje. V po-
govoru so izrazili zadovoljstvo nad na-
šimi prizadevanji za ohranjanje in pre-
našanje tradicij NOB in nad zglednim 
vzdrževanjem spomenika in njegove 
okolice.
   Spomenik Francu Rozmanu - Stanetu 
so obiskali tudi člani Združenja borcev 
Bled in Gorje. Ti so si v okviru svojega 
izleta v Belo krajino ogledali še spo-
menik 1250 belokranjskim žrtvam na-
silja v času NOB na Gričku v Črnomlju 
(na sliki), Kulturni dom, kjer je potekalo 
zasedanje SNOS, zgodovinsko muzej-
sko zbirko mesta Črnomelj s poudar-
kom na obdobju NOB v muzejski hiši 
Mirana Jarca in muzejski del Rudnika 
Kanižarica. V sproščenem pogovoru s člani Združenja borcev za vrednote 
NOB Črnomelj so se seznanili tudi z drugimi zanimivostmi.
   Člani ZZB za vrednote NOB Črnomelj z zadovoljstvom in ponosom pokaže-
mo in obrazložimo pomnike slovenske zgodovine na območju Bele krajine, 
ki kažejo na začetke udejanjanja narodove enotnosti in samostojnosti. Ve-
čina državnih institucij je bila med drugo svetovno vojno ustanovljena prav 
na območju osvobojenega ozemlja Bele krajine. S svojim delovanjem tako 
tudi mi prispevamo svoj delež k mozaiku turistične ponudbe Bele krajine.
Martin Skube// Foto: Jožica Hribar 
Debenec:
Na prvo julijsko soboto je bilo v počastitev nekdanjega praznika dneva 
borca, 75. obletnice ustanovitve OF in 25. obletnice slovenske države na 
Debencu tovariško srečanje članov in simpatizerjev ZZB za vrednote NOB 
Mirnske in Temeniške doline ter Dolenjske in Bele krajine. Dogodek sta 
skupaj pripravili ZZB za vrednote NOB Trebnje in Občinska organizacija ZB 
za vrednote NOB Mirna, med drugim pa so bili na prireditvenem prostoru 
postrojeni člani Duletove, Gorjanske, Novomeške in Slobodanove čete, ki 
skupaj sestavljajo spominsko enoto Dolenjskega bataljona.
   Prisotne je v uvodu pozdravil župan občine Mirna Dušan Skerbiš in jih 
na kratko seznanil o opravljenem delu v zadnjih petih let, saj je na ta dan 
občina praznovala občinski praznik in pet let samostojnosti. Boštjan Sladič, 
predsednik ZB za vrednote NOB Trebnje, je posebej pozdravil borce Mar-
ka Bulca, Lada Kocijana, Jožeta Sladiča in Ivana Urbančiča. Spomnil je, da 
smo 4. julija nekoč praznovali v spomin na leto 1941, ko je Komunistična 
partija pozvala vse napredne sile k organiziranemu oboroženemu odporu 
proti okupatorju. Prav na ta dan pred mnogo leti je bila v tej planinski koči 
postavljena in pozneje obnovljena spominska plošča udeležencem NOB, ki 
so za težko pričakovano svobodo žrtvovali svoje življenje. 
   Kot slavnostni govornik je zbrane nagovoril domačin Marko Bulc, borec 
Gubčeve brigade. Dejal je, da bi morale vrednote, ki so bile sprejete med NOB, 
veljati tudi danes. Te so med drugimi potreba po razvoju Slovenije ter potreba 
po prenovi socialne in pravne države. Treba se je vrniti k vlogi ljudi pri javnih 
zadevah. To vlogo imajo žal danes stranke in strankarski veljaki. Zgodovina je 
dobra učiteljica za življenje. Kar je bilo vredno, je treba uveljavljati tudi danes, 
vendar ne z revolucijami, ampak z vsakodnevnim umnim delom.
Besedilo in foto: Anica Janežič
Mokronog: 
Sporočilo je jasno: vojna je največja norost, ki si jo je izmislil človek. In kadar 
plane iz mračnih umov, prizadene vse, kar je živega in kar je ustvarjenega. 
Nešteto knjig, filmov, slik, kipov in pesmi pripoveduje o tem, nešteto grobov, 
spomenikov in spominskih plošč spominja in opozarja. Vendar človek še ved-
no ureja spore s silo. Še vedno noče razumeti, da je v vsaki vojni poražen. Že 
res, da generali podpišejo kapitulacijo in se ve, katera stran je zmagovalka. 
Kljub temu je poražen človek! Seveda je bilo naše sporočilo nedvoumno tudi 
v tem, da je dolžnost vsakega odraslega braniti svobodo svoje domovine, kot 
so jo pred okupatorji branili in ubranili slovenski partizani. 
   S tem prepričanjem so maja sedli pred mokronoške devetošolce trije, ki jih 
je druga svetovna vojna ne krive ne dolžne zgrabila s svojimi čeljustmi, jih 
oropala otroštva in mladosti ter zaznamovala za vse življenje. Oleg Igor Kri-
žanovskij, partizan, zapornik, nekajkratni obsojenec na smrt, črnogledi hu-
morist, avtor petih knjig in pri triindevetdesetih letih klen, nepopravljiv op-
timist. Mirko Mirtič, upokojeni general, nekaj mlajši od Olega, pri šestnajstih 
letih kurir v 12. partizanski brigadi, ki se je formirala v Mokronogu, in Stane 
Peček, domačin, ki je konec druge svetovne vojne dočakal kot osemletnik v 
neki ljubljanski sirotišnici, ker mu je vojna zaprla očeta najprej v koncentra-
cijsko taborišče na Rab, nato v Dachau, od mame pa so ga odtrgali.
Pogovor je organiziral Mišo Hrovat, predsednik OO borcev za vrednote NOB 
Mokronog - Trebelno. 
Besedilo: Stane Peček// Foto: Bojan Plauštajner
D O G O D K I
julij 201630
P R E J E L I  S M O
Odprto pismu 
predsedniku vlade 
Spoštovani gospod Cerar!
  Udeležil sem se nedavnega upora v 
Luki Koper, bil sem tudi na Titovem 
trgu, kjer je le edino on zbral večjo 
množico, le da smo tokrat prišli prosto-
voljno. Bil sem pred Luko in tudi pred 
vašo rezidenco.
   Ugotovil sem, da mi nismo problem. 
Problem je in obstaja za tistimi tesno 
zaprtimi in zastraženimi vrati in okni. 
Ugotovil sem, da zmerljivke, ki ste 
nam jih dobrohotno namenili, v nobe-
nem primeru ne veljajo za tisoče pro-
testnikov iz vse Slovenije, za vrhunske 
umetnike, ki so se nam pridružili, še 
najmanj pa za poštene delavce Luke 
Koper.
   Do včeraj smo bili vaša volilna baza 
in ste se obračali na nas z »dragi volivci 
in volivke«. Kar naenkrat pa smo posta-
li »prostaška ulica«, s katero se nimate 
namena pogovarjati, javnost zavajate 
z lažmi in polresnicami. Kaj pa je dru-
gega potvarjanje podatkov o resnični 
uspešnosti Luke? Podatki izpred nekaj 
let vsekakor ne! Velecenjeni Dragonja 
to dobro ve in na pravem mestu je, da 
ima na voljo tekoče in pravilne podatke. 
Zato imam njegovo zavajanje in mani-
puliranje za skrajno omalovaževanje in 
že zaradi tega bi moral za svoje početje 
odgovarjati.
   Očitate, da smo podlegli različnim 
lobijem. Toda, dragi prvi minister, ozri-
te se okoli sebe! Kako lahko nekdo, ki v 
svojem zagovoru pri sprejemanju mini-
strskega stolčka javno pove, da ne na-
merava graditi drugega tira, sploh pos-
tane minister? Država, ki jo vi upravlja-
te, mora za svoje premoženje skrbeti in 
ga plemenititi. Kaj ta naša država dela 
za to pristanišče? Kot lastnica ji je na 
zadnji skupščini delničarjev s sklepom 
odvzela ves dobiček do leta 2020 in 
ga namenila za dividende! Še tako ne-
umen kmet jeseni del pridelka prihrani 
za spomladansko setev.
   Luški uspešni način vodenja želite 
zamenjati za manj uspešnega in manj 
transparentnega, toda kaj ste do danes 
kot država naredili za Luko? Avtocestni 
križ, ki se gradi že od sedemdesetih let 
prejšnjega stoletja, še ni prišel do Luke. 
Edini tir je Luka sama zgradila že pred 
petdesetimi leti. Vsa ostala železniška 
infrastruktura pa je še od Franca Jožefa. 
Oglejte si bližnji pristanišči Reko in Trst.
   Državni prostorski načrt je v preda-
lu od davnega leta 2004, ko smo ga na 
Obali večinsko zavrnili. Za pozitivne 
predloge lokalnih skupnosti pa ste po-
polnoma gluhi. Kot upravnemu organu, 
ki bi moral delovati po zakonu o uprav-
nem postopku, bi se spodobilo, da na 
našo vlogo odgovorite v zakonsko ra-
zumnem roku.
   Očitate delovanje mafijskih združb 
na pristaniškem območju. Žal pa je gro-
žnja s smrtjo prvi nadzornici Luke, ki ni 
prišla iz naših logov, temveč od zgoraj, 
dokaz, da kleptomafija deluje pod okri-
ljem naše vlade. Javno objavljene grož-
nje so razkrile vso bedo poskusa obvla-
dovanja na silo. Od teh groženj se niste 
distancirali, pa tudi niste ukrepali z or-
gani pregona. 
   Zato me je dejansko groza in zaradi 
takega ravnanja vladnih uslužbencev 
me je postalo strah. Ne samo mene, 
tudi tisoče navzočih na protestih.
   Vstaja ne sme zamreti! Roditi mora 
sadove! Ustvariti mora Slovenijo, mojo 
domovino, spet prijazno in varno.
Zoran Markuža, Ankaran
Slovenija – domovina: 
mati ali mačeha?
V prejšnjih dneh smo z velikim vese-
ljem in ponosom praznovali 25. rojstni 
dan naše domovine Slovenije. Vsaka 
obletnica je enkraten dogodek, zato si 
nedvomno zasluži določeno mero po-
zornosti. Verjamem, da je tako bilo in 
bo ostalo tudi v prihodnje, kar je prav 
in pošteno. Ob tem pogosto poslušamo 
nauke, naj državljani razmišljamo, kaj 
lahko storimo za domovino in ne kaj 
bo domovina storila za nas. Večina dr-
žavljanov se s tem brez zadržkov stri-
nja, prvi pogoj pa je, da za to obstajajo 
potrebne razmere. Kakšne so te razme-
re in kdo jih zagotavlja, je težko vpra-
šanje, na katero nihče ne odgovori. Ve-
likokrat slišimo tujce, ki na obisku pri 
nas ne morejo razumeti, zakaj smo tako 
nepopustljivi in trdi do svoje domovi-
ne. Vprašam jih, kdo pa vam je to pove-
dal in kako ste do tega prišli, a pravega 
odgovora ni. Seveda ne, ker to sploh ni 
res! Nihče ni nepopustljiv do domovine, 
ampak do tistih, ki naj bi to domovino 
dobro in pošteno vodili v korist vseh 
državljanov, ki tukaj živimo, in vseh, ki 
bodo v prihodnje živeli.
   Odgovor na to vprašanje je načelno 
preprost in je zapisan tudi v naši Usta-
vi. Pravi približno tako: »V Sloveniji ima 
oblast v rokah ljudstvo! Državljanke in 
državljani jo izvršujejo neposredno in z 
volitvami, po načelu delitve oblasti na 
zakonodajno, izvršilno in sodno.« 
   Kako pa je v resnici? Očitno precej 
drugače, kar se hitro opazi na vsakem 
koraku in po resničnem stanju na več 
področjih. Najpomembnejše je gospo-
darstvo, ki je glavni temelj za blaginjo 
državljanov in prihodnost vse države. 
Jasno pa je, da je naše gospodarstvo 
v nezavidljivem položaju in bi moralo 
biti kljub vsem političnim in drugim te-
žavam v bistveno boljšem stanju. Spet 
smo pri vprašanju, kdo je za to kriv: 
politika, vodilni, državljani …? Kdo je 
sploh odgovoren za tako slabo stanje in 
koliko moči in besede imajo državlja-
ni pri vodenju podjetij, njihovi usodi in 
uspešnosti, razen nekaterih elit, ki so si 
prisvojile ogromen kos pogače, čeprav 
jim ta ne pripada? 
   Že površen pogled zadnjih 25 let jas-
no pokaže, da so državljani nekje daleč, 
odnos do delavcev je sovražen in skraj-
no neprimeren, delavce celo najvišji 
politiki označujejo za mafijo, kriminalce 
in ulico, kot se je dogajalo v Luki Ko-
per. Pa ne samo tam. Razmere, v katerih 
danes delavci delajo, so velikokrat bolj 
podobne suženjstvu kot pa sodobni de-
mokratični družbi. Nasprotniki in sim-
patizerji turbokapitalističnega sistema 
velikokrat vpijejo, da to ni res, pogledi 
tistih, ki to trdijo, pa da so skrajno na-
zadnjaški in da smo ostali nekje v letu 
1945. Pa mi povejte, kaj se je takrat do-
gajalo, jih povprašam. Odgovora ni, vse 
je tiho. Odgovorim jim sam in povem, 
da smo si takrat skupaj z zavezniki pri-
borili svobodo in pregnali okupatorja, 
ki je več desetletij tlačil naše ljudstvo 
in domovino, kar prizna ves pošten in 
napreden svet. Prekinejo me s trditvi-
jo, da je bil naš osvobodilni boj zloraba, 
s katero so se zmagovalci postavili na 
oblast. »In kdo naj bi po vašem mne-
nju dobil oblast po osvoboditvi? Morda 
simpatizerji in sodelavci okupatorja, ki 
so bili oboroženi, opremljeni in plača-
ni od okupatorja, da se bojujejo za 'svo-
bodno domovino Slovenijo'? Torej jih je 
okupator plačal in oborožil, da se bo-
rijo proti njemu?! Ta ugotovitev ne bo 
zdržala in lahko Franc Rode to še ve-
likokrat ponavlja na vašem zborovanju 
v Šentjoštu. In ne pozabite, da so bili 
domači izdajalci največji rablji v oku-
patorjevih taboriščih in pri sestavljanju 
spiskov ljudi, ki so bili odpeljani v kon-
centracijska taborišča, kar nedvomno 
potrjuje domobranski žig na teh sezna-
mih. Danes pa nam potomci in simpa-
tizerji teh sovražnikov naše domovine 
hočejo pisati našo zgodovino in priho-
dnost, kar jim celo uspeva in razmere 
so, kakršne so. In vprašajte se, zakaj se 
31
vi in vaši voditelji sprenevedajo, lažejo 
in spreminjajo zgodovino za lastne ko-
risti, če ne za to, da se zrinejo na ob-
last?« jih vprašam.
     Ivan Cankar je že pred mnogo leti za-
pisal: »Narod si bo pisal sodbo sam!« A 
od tega ni ostalo nič. Usodo državljanov 
in domovine krojijo osebe in pripadniki 
elit, ki za to nimajo osnovnih možnosti 
in morale. S svojim nečloveškim in ne-
demokratičnim ravnanjem so dejansko 
zlorabili oblast čez vse dopustne meje, 
si podredili državo in vse njene organe, 
ki bi morali delovati izključno v korist 
poštenih in delovnih ljudi, ne pa v ko-
rist skorumpiranih elit. Visoko mesto 
naše države na seznamu najbolj skoru-
mpiranih držav to jasno potrjuje. 
   Bolje in drugače morda sploh ne 
more biti, dokler so posamezniki iz 
teh elit nad državo in njenimi organi. 
Večmesečno kričanje po ulicah in pred 
sodišči, prižiganje sveč in nenehno ovi-
ranje sodnih postopkov na sodiščih so 
nedopustna dejanja, ki v demokratično 
družbo ne spadajo. Postopki morajo biti 
ustrezno končani, tako kot državljani 
pričakujejo in si zaslužijo. Na vodilna 
in vodstvena mesta ter v parlament pa 
naj pridejo ljudje, ki si to zaslužijo in so 
za zastopanje državljanov sposobni ter 
premorejo določeno mero vesti. Nedo-
pustno in nesprejemljivo je, da pošte-
ne državljane zastopajo moralno sporni 
ljudje, ki za to nimajo osnovnih pogojev 
in moralnih vrednot ne glede na to, iz 
katere stranke so. 
    To pa ni pomembno samo za drža-
vljane, ampak tudi za domovino. Poskr-
bimo, da tujci ne bodo več hodili domov 
z zgrešenimi ugotovitvami o nas in naši 
domovini. Potrudimo se, da bodo tujci 
in vsi intelektualci imeli o nas in naši 
domovini dobro mnenje. Kaj bo v priho-
dnosti, je v veliki meri odvisno od nas 
samih. Potrudimo se, da bo domovina 
dobra mati! Zagotovo se bo splačalo!
Igor Hreščak, predsednik KO ZB za vred-
note NOB Lokev
 
Navijajmo za Slovenijo
Ob 25. obletnici razglasitve samostoj-
nosti naše države se moramo spomni-
ti ljudi, ki so se tiste dni zavedali, kako 
zelo pomembna sta za prihodnost naše 
domovine enotnost in spoštovanje 
med ljudmi, ki sicer razmišljajo druga-
če, vendar imajo radi svojo domovino. 
S hvaležnostjo se lahko spominjamo 
nadškofa Alojzija Šuštarja, ki je takrat 
vodil slovensko Cerkev, saj je hotel in 
želel skupaj s takratnim predsednikom 
P R E J E L I  S M O
države Milanom Kučanom doseči spra-
vo med ljudmi in tako zagotoviti sode-
lovanje vseh na različnih področjih živ-
ljenja mlade države. Tako sta postav-
ljala temelje prihodnosti nove države, 
kajti država smo ljudje, ne pa skregane 
politične stranke. 
   Kaj pa imamo danes po toliko letih? 
Same zdrahe in obtoževanja. Nekateri 
ne premorejo niti toliko spoštovanja do 
države, da bi se udeležili proslave ob 
obletnici razglasitve neodvisnosti. SDS 
in njen vodja sta očitno tako zasleplje-
na s sovraštvom do drugače mislečih, 
da svojim članom in sledilcem nista 
privoščila deliti veselja in ponosa z dru-
gimi državljani Slovenije ob praznova-
nju naše državnosti. Nikoli ne bomo vsi 
enako mislili, vendar pa se lahko spoš-
tujemo in imamo ne glede na vse radi 
svojo domovino. 
   4. junija je bila v Kočevskem rogu spo-
minska slovesnost za vse, ki so izgubili 
življenje v povojnih pobojih. Udeležil 
se je je tudi predsednik države Borut 
Pahor. Tako je bila na slovesnosti pri-
sotna tudi država Slovenija. Našemu 
narodu se je v času njegovega obstoja 
dogodilo veliko hudih stvari, od posku-
sov potujčevanja, ki so jih izvajali Ita-
lijani, Madžari in Avstrijci, do morije v 
obeh svetovnih vojnah. Vsak narod ima 
v svoji zgodovini svetle in temne tre-
nutke, vojni čas pa vsem prinaša og-
romno nesreče. Povojni poboji civilistov 
so temna stran zgodovine našega na-
roda, prav tako pa tudi koncentracijska 
taborišča in poboji zavednih Slovencev, 
ki so se bojevali proti okupatorju in so 
jih izvedle domobranske sile, ki so pri-
segle nemškemu okupatorju. Tudi drugi 
narodi v Evropi so bili priče podobnim 
dogodkom med vojno in po njej, vendar 
se danes ne ukvarjajo več s tem. 
   Po toliko letih bi bil res že čas, da si 
priznamo, da so vse strani v tistih tež-
kih časih delale napake. Za pravo spra-
vo je treba resnici pogledati v oči in se 
opravičiti. Borci NOB smo se bojevali 
proti okupatorju za svobodo domovi-
ne in slovenskega naroda in se za to ne 
bomo opravičevali, lahko pa izrazimo 
obžalovanje za to, kar se je zgodilo po 
vojni. Obtoževanje partizanskih borcev 
za poboje kar povprek pa je žalitev, ker 
s tem nismo imeli nič, naša edina mi-
sel je bila svoboda slovenskega naroda. 
Želel pa bi slišati opravičilo in obžalo-
vanje naslednikov domobranske strani 
in slovenske Cerkve zaradi kolaboracije 
in za vse storjene napake v tistem času. 
   Končno pokopljimo mrtve in pustimo 
živim živeti v miru in sožitju. Zgodile 
so se hude stvari, vendar ločevanje na 
vaše in naše zaradi dogodkov pred 70 
leti res nima več smisla. Kdor si s tem 
nabira politične točke in zaradi svojih 
koristi vnaša razdor med slovenske lju-
di, ponavlja napako izpred 70 let. 
   Danes ima slovenski narod svojo dr-
žavo. Borci NOB smo se bojevali zanjo 
v slovenski partizanski vojski, pa tudi 
druga stran zatrjuje, da se je bojevala 
za domovino. Čas je, da usmerimo svoje 
misli v prihodnost svoje države. Spom-
nimo se letošnje Planice in morja slo-
venskih zastav. Peter je združil Sloven-
ce, leve in desne in tiste vmes. Pokazali 
smo, da imamo radi svojo državo. Na-
vijajmo za Slovenijo – vsak dan znova.
Ivan Urbančič, Mirna
Petindvajset
let pozneje 
Visoki oficir JLA, generalpolkovnik An-
drija Rašeta, je pred časom v enem iz-
med intervjujev na televiziji na vpraša-
nje novinarja, komu se lahko zahvalimo, 
da JLA ni tistega nedeljskega dopol-
dneva leta 1991 bombardirala Sloveni-
je, kratko in jedrnato odgovoril, da Mi-
lanu Kučanu. Prav zato me je začudila 
nedavna ovadba združenja VSO proti 
Milanu Kučanu in posameznim članom 
tedanjega slovenskega predsedstva. Te-
levizija Slovenija ima zagotovo v arhivu 
ta posnetek in ga je mogoče poiskati in 
pogledati. 
   Zame je namreč resnica nad vsem. Bil 
sem pripadnik Teritorialne obrambe in 
aktivni udeleženec osamosvojitvene 
vojne za Slovenijo. Dokaj dobro poznam 
potek dogodkov iz tistega obdobja, zato 
me danes boli srce, ko poslušam neka-
tere, kako blatijo vsepovprek, predvsem 
pa tiste, ki niso pri srcu stranki SDS. Po-
zorno sem poslušal tudi predsednika 
Odbora za obrambo na tiskovni konfe-
renci, ki je dejal, da bo moral nekdanji 
predsednik Milan Kučan marsikaj po-
jasniti, in če bo treba, ga bodo prisilno 
pripeljali na Odbor, če seveda ne bo pri-
šel sam. SDS še predlaga, da bi ustano-
vili nekakšno preiskovalno komisijo o 
odgovornosti Milana Kučana in drugih 
pri razoroževanju TO v letu 1990. Jaz pa 
dajem pobudo kakšni politični stranki 
ali pa združenju, da bi ustanovili komi-
sijo, da bi ugotovila, kam je poniknilo 
140 milijonov takratnih nemških mark 
od prodaje orožja v letih 1990-1991. 
Ko mi bodo anonimneži po objavi tega 
vprašanja spet pisali in me zmerjali, da 
sem komunistični ..., naj takoj povem, 
da jaz s komunizmom nimam popol-
julij 201632
noma nič skupnega. Vsem tistim, ki se 
mi oglašate anonimno in se pod svoje 
grožnje ne upate podpisati, ker vas ni 
dovolj v hlačah, saj nimate hrbtenice, 
ker ste pač reve, pa sporočam, da se s 
takšnimi lizuni ne bom ukvarjal. Vseka-
kor imate bogat besedni zaklad psovk. 
In na to stavite. O kakšna človeška 
beda! Vi, SDS-ova gobezdala in pa VSO 
(vlagatelji sluzastih ovadb), ki Milanu 
Kučanu pripisujete veleizdajstvo, vi vsi 
skupaj ne sežete nekdanjemu predse-
dniku Milanu Kučanu niti do stopal.
Srečko Križanec, Štore
   
Ob spominski 
slovesnosti na
Menini planini
Z radostjo v srcu sem se letos udeležil 
slovesnosti na Menini planini, ki so jo 
pripravile občine Zgornje Savinjske do-
line in sodelujoča združenja borcev za 
vrednote NOB Zgornje Savinjske doline, 
Celja, Kamnika, Maribora in Zasavja. Na 
spominski slovesnosti so počastili 75. 
obletnico OF in obletnico legendarne-
ga preboja iz sovražnikovega obroča na 
Menini planini. Slavnostni govornik je 
bil Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB 
za vrednote NOB Slovenije.
   Njegov govor mi je segel globoko 
v srce. Pred očmi so se mi kot v filmu 
prikazovali prizori, ki sem jih kot otrok 
doživljal med okupacijo v drugi sve-
tovni vojni. Vse premalo pozornosti se 
v vzgojnih institucijah posveča vzgoji 
v domoljubju in svobodoljubju, kar pa 
je predvsem v sedanjem času zelo po-
membno, saj so vse glasnejše tiste sile, 
ki hočejo prikazati zgodovino drugače, 
kot je resnično potekala. Ob tem se lah-
ko tisti, ki spoštuje in ceni etiko in mo-
ralo, le nemočno sprašuje, kje je etika. 
Kje morala? Kje je človekoljubje? Pre-
vladujejo strankokracija, egoizem, na-
men posvečuje sredstva ...
   Vesel in ponosen sem bil, da sta mi 
prisotnost na letošnji nepozabni slove-
snosti omogočila in bila ob tem tudi za-
dovoljna moja sin in hči. Posebno sem 
bil zadovoljen tudi zato, ker sta spozna-
la danes legendarnega partizanskega 
komandanta, pred 71 leti pa mladega 
fanta, tovariša Franca Severja - Franto.
Mi stojimo neomajno kakor naše plani-
ne – naj preklet bo izdajalec svoje do-
movine!
 Metod Škerjanec, Ljubljana
P R E J E L I  S M O J U B I L E J I
// PIŠE:  Milan Rejc
90 let 
Boruta Rusa
Predsednik KO ZZB za vrednote NOB 
Bled Borut Rus bo 12. avgusta prazno-
val 90 let. Funkcijo predsednika ZZB 
je prevzel kmalu po osamosvojitvi 
Slovenije.
 
Leta 1941 je kot mlad fant zapustil Lju-
bljano z italijanskim spričevalom male 
mature, saj je bilo takrat mesto že pod 
italijansko okupacijo. Že takrat je imel 
informacije očeta Zdravka in strica Jo-
sipa o ustanavljanju OF. Kmalu so mla-
di fantje začeli zbirati orožje, ki so ga v 
blejsko jezero ob kapitulaciji Jugoslavi-
je odvrgli orožniki. Ustanovili so mla-
dinsko organizacijo, iz nje je na začetku 
leta 1943 nastal Skoj. Povezali so se s 
partizani in Borut Rus postal je terenski 
obveščevalec. 
Vse, ki so imeli poziv za nemško vojsko, 
so nagovarjali, da gredo v partizane, pri 
tem pa so bili izdani. Boruta so ujeli v 
Celovcu in ga zaprli, nato pa premestili 
v zapor v Radovljici. Od tam so ga pos-
lali na prisilno delo v mlekarno v Pusti 
dolini, od koder je hitro ušel domov in 
se pridružil partizanom. Najprej je de-
loval v okolici Bleda, v mobilizacijskem 
vodu na Mežaklji. Pozneje je deloval v 
obveščevalni točki na Pokljuki kot ob-
veščevalec za območje Bleda. Od tam 
je leta 1944 odšel na Primorsko, v Go-
renjo Trebušo. Med največje dogodke 
šteje zadnjo ofenzivo, ki so jo Nemci po-
imenovali Winterende. Takrat so Nem-
ci obkolili 9. korpus v okolici Trnove-
ga z namenom, da ga uničijo. Zajeli so 
30.000 ljudi, od tega 3.000 partizanskih 
borcev. Borut Rus je s soborci pogumno 
in uspešno kril umik štaba. Nato se je 
vrnil v Cerkno in čez Kras kmalu odšel 
v Trst, kjer je dočakal konec vojne. Ob 
koncu vojne je bil tudi ranjen, dobil je 
strel v glavo. Na srečo ga je krogla le op-
lazila in jo je odnesel s posneto kožo in 
precejšnjo izgubo krvi. Še v času vojne 
je prejel medaljo za hrabrost. Partizan-
stvo je končal kot komisar čete. Ima čin 
kapetana I. razreda. 
 
Po vojni je Borut Rus končal študij me-
dicine. Večinoma je služboval na Bledu, 
kjer je bil poznan kot spoštovan zdrav-
nik. Svojo poklicno pot je sklenil kot 
primarij dr. medicine in direktor Zdra-
vstvenega doma Bled, ki so ga gradil v 
sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. 
Graditev je vodil kot predsednik grad-
benega odbora. 
 
Organizacija ZB, ki jo vodi Borut Rus, 
deluje dobro, pri članstvu pogreša le 
vključevanje mlajših. Skrbi za redno 
izvajanje vseh spominskih slovesnosti. 
Pod njegovim vodstvom je bil postav-
ljen spomenik narodnem heroju Jaku 
Bernardu in spomenik pisatelju Tonetu 
Svetini. Za svoje delo je prejel številna 
priznanja in odlikovanja, med drugim 
odlikovanji za vojne zasluge s srebrni-
mi meči in s srebrnim vencem, veliko 
plaketo Občine Radovljica, srebrno pla-
keto in naziv častni občan Občine Bled, 
zlato plaketo ZZB NOB, zlati častni 
znak TZ Slovenije, častni član Združe-
nja zdravnikov družinske medicine. Pra-
vi, da ga žalosti današnja politika. Meni, 
da bi morali vse sile posvetiti napredku 
in razvoju, ne pa da se nenehno vrača-
mo v zgodovino, saj konfrontacija in 
prepiri ne koristijo nikomur. 
33
SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 
33
Izjava za javnost KoDVOS ob 25. obletnici samostojne Slovenije 
IZJAVA 
Zveze združenj borcev Slovenije
o žaljivi pridigi upokojenega 
kardinala Rodeta
V Šentjoštu nad Horjulom je upokojeni kardinal 
dr. Franc Rode v pridigi 10. julija 2016 označil 
medvojni boj slovenskega ljudstva proti nacizmu 
in nacističnim kolaborantom za »zločin«, hitler-
jevske sodelavce pa za »demokratične sile«, ki da 
so bile prisiljene sprejeti orožje od okupatorja, saj 
da druge izbire niso imele. Ta nenavadna razlaga, 
ki je svojevrstna v pohitlerjevski Evropi, nam na-
rekuje začudenje, saj je ni izrekel kdor koli in kjer 
koli, temveč ena od kardinalskih avtoritet v javni 
pridigi, in to med verskih obredom. 
   Slovenci smo bili med drugo svetovno voj-
no obsojeni na uničenje kot narod in kultura; s 
takšnim ukazom je prišel v Maribor Adolf Hitler 
osebno že prve dni vojne. Na svojem zasedben-
em ozemlju so takoj nato nacisti nasilno izgnali 
in deloma pobili slovensko intelektualno elito, 
tudi duhovništvo, mariborskega škofa so za ves 
čas vojne konfinirali v hišnem priporu, s kazensko 
prisilo so uvedli nemščino kot edini jezik v javni 
rabi, začeli streljati talce, tudi po več sto skoraj 
hkrati. Jasno je, da je bil frontalni odpor ob tem 
neizogiben in neideološki – velikanska večina 
partizanske vojske so bili kristjani pod vodstvom 
krščanskih socialistov. Šlo je za biti ali ne biti, in 
to kot Slovencev, ne kot ideoloških opredeljencev. 
Žal je edina izjema pri tem bil le del ljubljanske-
ga vodstva Rimskokatoliške cerkve, kar je potem 
Obsodba lažnive 
obtožbe  
o »veleizdaji« 
članov predsedstva 
Republike Slovenije  
v času osamosvajanja 
naše države
V zvezi Združenj borcev za vrednote NOB Slo-
venije z ogorčenjem obsojamo ovadbe o izmišl-
jeni »veleizdaji« štirih članov predsedstva iz časa 
osamosvajanja Republike Slovenije, ki sta jih 
javno predstavila Janez Janša in Aleš Hojs. Vsi 
vemo, da so člani predsedstva v tem času častno 
opravili svojo državniško in domovinsko vlogo in 
bistveno pripomogli k osamosvojitvi naše države. 
Zato je obtoževanje Milana Kučana, dr. Matjaža 
Kmecla, dr. Dušana Pluta in Cirila Zlobca groba 
politična manipulacija in podlo obrekovanje, 
obenem pa tudi diskreditiranje osamosvojitve. 
Politika laži, podtikanja in kar je še drugih izlivov 
sovraštva nimajo prihodnosti. Zato v sedanji Slo-
veniji zanje ne sme biti prostora. 
za ZZB NOB Slovenije
dr. Tit Turnšek, predsednik
Spoštovane državljanke in 
državljani Republike Slovenije!
Koordinacija domoljubnih in veteranskih organi-
zacij Slovenije (KoDVOS), v kateri se združujejo 
organizacije iz različnih zgodovinskih obdobij 
(Zveza društev general Maister, Društvo za nego-
vanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Pri-
morske, Zveza združenj borcev za vrednote NOB 
Slovenije, Zveza vojnih invalidov Slovenije, Zveza 
društev civilnih invalidov vojn Slovenije, Zveza 
slovenskih častnikov, Zveza veteranov vojne za 
Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev 
Sever in Zveza društev in klubov MORiS), Vam 
državljankam in državljanom Republike Sloveni-
je ob 25. obletnici razglasitve samostojnosti in 
državnosti Republike Slovenije iskreno čestitamo 
ostal črn madež na njeni podobi.
   Namene, da uniči slovenski narod v celoti, so 
imeli tudi italijanski okupatorji, kar so dokazovali 
ne le med vojno, temveč že dvajset let prej z zati-
ranjem primorskih Slovencev. Izjema niso bili niti 
madžarski okupatorji v Prekmurju.
   Od pamtiveka do danes velja sodelovanje s 
sovražnikom, ki je napadel in okupiral domovino, 
za zavržno in kaznivo dejanje, za katero je bila 
celo že v kazenskem zakoniku Kraljevine Jugo-
slavije zagrožena zaporna kazen, za sodelovanje 
v boju na strani sovražnika pa smrtna kazen. Zato 
za sodelovanje v protikomunistični milici (MVAC), 
ki so jo ustanovili, oborožili, vzdrževali in plačeva-
li italijanski okupatorji, in v slovenskem domo-
branstvu, ki so ga ustanovili, oborožili, vzdrževa-
li in plačevali nemški okupatorji, ni nobenega 
opravičila. Ni ga bilo med vojno 1941–1945 in 
ga ni danes, ne iz verskih ali političnih razlogov 
ne zaradi strahu ali česa podobnega. Popolnoma 
nesmiselno in nezgodovinsko je tudi prevračati 
krivdo za kolaboracijo na komuniste in revolucijo.
   Pridige kardinala Rodeta torej ne moremo raz-
umeti drugače kot protikomunistično in v bistvu 
profašistično propagando in kot politično manip-
ulacijo. V vsakem primeru pa predstavlja potvar-
janje zgodovine in globoko žalitev tisočev padlih 
za domovino ter žalitev domoljubnih čustev ve-
likanske večine Slovencev. Žal ostaja tudi močan 
vtis sprenevedanja in neavtentičnosti oziroma 
agitacijskega izkoriščanja verske pripadnosti za 
politične namene, kar je – prepričani smo – v 
globokem nasprotju s poslanstvom Cerkve.
 Dr. Tit Turnšek
predsednik ZZB NOB Slovenije
ter Vas pozivamo, da bi ta dogodek praznovali z 
veseljem in ponosom v srcu. 
   Lastna državnost je bila sen mnogo generacij 
slovenskega naroda. V različnih zgodovinskih ob-
dobjih so za ta cilj, v katerem mi vsi skupaj danes 
živimo, številni pred nami trpeli, se žrtvovali in 
dali tudi tisto, kar je največ – svoje življenje. Ob 
proslavljanju srebrne obletnice obstoja lastne 
državnosti ne smemo pozabiti, da je bila razgla-
sitev samostojnosti naše domovine izvedena na 
podlagi izražene večinske volje slovenskega naro-
da na referendumu decembra leta 1990 in da smo 
komaj razglašeno državo v osamosvojitveni vojni 
leta 1991 morali braniti tudi z orožjem in s krvjo. 
   Seveda pa se ob proslavljanju tako pomem-
bnega jubileja naše domovine organizacije, ki 
smo povezane v KoDVOS, ne moremo strinjati z 
vse pogostejšimi poskusi spreminjanja pretekle 
in polpretekle zgodovine kakor tudi ne z javnimi 
manifestacijami, kot je organiziranje vzporednih 
državnih proslav, ki ne združujejo državljank in 
državljanov Republike Slovenije, temveč jih s tem 
celo razdvajajo. 
   Zatorej »srečno, Slovenija« in še na mnogo let, 
ki so pred nami.
Ljubljana, 22. junija 2016
Koordinacija domoljubnih in veteranskih organi-
zacij Slovenije:
Društvo TIGR Primorske
Zveza društev civilnih invalidov Slovenije
Zveza društev general Maister
Zveza društev in klubov MORiS
Zveza društev vojnih invalidov Slovenije
Zveza policijskih veteranskih društev SEVER
Zveza slovenskih častnikov
Zveza veteranov vojne za Slovenije
Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
julij 201634
5. 7.
1. Presedstvo
Vsak torek, razen prvega v mesecu 
2. Kolegij predsednika 
Informacija o uresničevanju sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje, ocena proslavl-
janja 25. obletnice razglasitve osamosvojitve RS, sklep o povračilu potnih stroškov, 
dogovor o sodelovanju članov(ic) predsedstva s pokrajinskimi sveti in združenji ZB, 
informacija o uresničevanju finančnega načrta Zveze v prvem polletju 2016, sodelovanje 
ZZB pri filmu Strah, druga medsebojna obvestila in dogovori.
Člani predsedstva so se ali se bodo udeležili:
pogovora z Antonom Peršakom, ministrom za kulturo, 
spominske slovesnosti ob 71. obletnici legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča na 
Menini planini, 
srečanja članstva ob dnevu borcev v Mostecu, 
slovesnosti ob odkritju obnovljenega spomenika padlim kurirjem P15 v občini Komen - 
Sveto, 
sprejema predstavnikov KODVOS-a pri predsedniku RS Borutu Pahorju, 
slovesnosti MO Ljubljana s podelitvijo priznanja ob 70-letnici Mitje Omersa, soavtorja 
idejne zasnove za »Pot spominov in tovarištva, 
31. zaključne prireditve pohoda na Triglav na Rudnem polju na Pokljuki, 
slovesnosti ob 70. obletnici ustanovitve Molniške čete v Zadvoru, 
srečanja predstavnikov SUBNOR-jev v Črni gori, 
slovesnosti v spomin padlim aktivistom na Pristavi pri Stični, 
spominske slovesnosti ob 75. obletnici ustanovitve Ribniške čete na Travni gori, 
zaključne prireditve ob 37. pohodu na Komelj, 
seje Pokrajinskega sveta ZB Zgornje Savinjske doline, 
slovesnosti v spomin na ustanovitev Prešernove brigade, slovenski odpor in na žrtve 
okupatorja pri spomeniku talcev v Dolenji v vasi v Selški dolini, 
slovesnosti ob 73. obletnici tragičnih dogodkov na Igrišah, 
spominske slovesnosti ob 100-letnici Ruske kapelice pod Vršičem. 
1. 7.
2. 7.
3. 7.
3. 7.
5. 7.
8. 7.
9. 7.
9. 7.
11. - 13. 7.
16. 7.
16. 7.
17.7.
18.7.
23. 7.
23. 7.
30. 7.
julij 201634
SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 
Predstavniki 
domoljubnih in 
veteranskih organizacij 
pri predsedniku RS 
Borutu Pahorju 
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 
5. julija 2016 povabil predstavnike Koordinaci-
je domoljubnih in veteranskih organizacije Slo-
venije (KoDVOS) na srečanje. KoDVOS-u v tem 
trenutku predseduje ZZB NOB Slovenije. Teme 
pogovora so bile:
1. kratko poročilo o delovanju KoDVOS-a v letu 2016;
2. problematika potvarjanja zgodovinskih de-
jstev glede NOB, organizacije TIGR in osamosvo-
jitvene vojne;
3. dileme novega Zakona o obrambi in podpora 
KoDVOS-a nacionalnovarnostnemu sistemu;
4. uporaba slovenskega jezika na slovenskih 
univerzah;
5. spomenik Cerje in Pot miru;
6. notifikacija Avstrijske državne pogodbe.
V KoDVOS se združujejo: Zveza društev »Gen-
eral Maister«, Društvo za negovanje rodoljub-
nih tradicij TIGR Primorske, ZZB NOB Slovenije, 
Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, Zveza 
veteranov vojne za Slovenijo, Zveza slovenskih 
častnikov, Zveza policijskih veteranskih društev 
SEVER, Zveza društev in klubov MORiS in Zveza 
društev civilnih invalidov vojn Slovenije.
Izjava ZZB NOB 
Slovenije o Luki Koper
Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote 
NOB Slovenije je na svoji 10. redni seji 5. juli-
ja 2016  razpravljalo o dogodkih v gospodarski 
družbi Luka Koper. Sklenilo je, da podpira priza-
devanja Združenja protifašistov, borcev za vred-
note NOB in veteranov Koper, ki tvorno sodeluje v 
okviru fronte Vstala Primorska – Vstani Slovenija. 
Luka Koper je dobro delujoče podjetje v Sloveniji 
in mora ostati v državni lasti z vsemi možnos-
tmi za nadaljnji razvoj. Predsedstvo pa pri tem 
opozarja na nujnost smotrnega in strpnega di-
aloga med vlado, upravo ter delavci in je proti 
takim oblikam ravnanja, s katerimi se povzroča 
gospodarska škoda.
Predsedstvo ZZB NOB Slovenije
Mladi borci tudi v Celju
18. julija smo v kavarni Muzeja novejše zgodovine 
v Celju ustanovili pokrajinski odbor Mladi borci v 
okviru Pokrajinskega sveta borcev za vrednote 
NOB za savinjsko območje. Na našem prvem ses-
tanku smo sprejeli pravilnik o delovanju in ok-
viren program dela. Pokrajinskemu svetu bomo 
pomagali pri izvedbi prireditev in delavnic. Sredi 
oktobra že načrtujemo tabor za mlade na Sveti-
ni. Našega sestanka sta se udeležila tudi dr. Tone 
Kregar, v. d. direktorja Muzeja novejše zgodovine 
Celje, in Aljaž Verhovnik, predsednik Mladinske 
komisije pri ZZB za vrednote NOB Slovenije. 
Mladi borci smo organizacija, ki združuje mlade, 
ki so nam skupne vrednote narodnoosvo-
bodilnega boja. Delujemo avtonomno, v okviru 
določil aktov o mladinski organizaciji ZZB NOB 
Slovenije. V našo organizacijo se lahko včlani 
vsak med 15. in 29. letom starosti. Trenutno 
imamo samo pet članov, zato vabimo vse zain-
teresirane, da izpolnite prijavnico in se nam 
pridružite. Naš sedež je v Celju, Gledališka ulica 
2, z nami pa lahko stopite v stik preko e-pošte: 
alex_wirth15@hotmail.com. 
3535
SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 
Predsedstvo Zveze združenj borcev za 
vrednote NOB Slovenije je na seji 5. ju-
lija 2016 sprejelo
DOGOVOR
o sodelovanju članov(ic) pred-
sedstva s pokrajinskimi sveti in 
združenji ZB
1.
Člani(ice) predsedstva Zveze soglašajo, da bodo 
sodelovali s pokrajinskimi sveti in združenji po 
razporedu v tem dogovoru z namenom:
− tesnejše povezanosti Zveze s pokrajinskimi 
sveti, boljše medsebojne informiranosti in po-
moči pri napredku organiziranosti in delovanja;
− sodelovanja na sejah pokrajinskega sveta, po 
možnosti pa tudi na pomembnejših prireditvah 
v združenjih.
2.
Člani(ice) predsedstva bodo posebej sodelovali:
1. Tit Turnšek s Pokrajinskim svetom ZB Podravja;
2. Slavko Grčar s Pokrajinskem svetom ZB savin-
jske pokrajine;
3. dr. Ljubica Jelušič s Pokrajinskim svetom ZB 
južne Primorske;
4. dr. France Križanič s Pokrajinskim svetom ZB 
Pomurja;
5. Meta Mencej z Mestno Zvezo ZB Ljubljana;
6.Marko Vraničar s Pokrajinskem svetom ZB 
Gorenjske;
7. Marjan Križman s Pokrajinskim svetom ZB No-
tranjske;
8. Janez Alič s Pokrajinskim svetom ZB severne 
Primorske;
9. Tilka Bogovič s Pokrajinskim svetom ZB Posavja;
10. Milan Gorjanc s Pokrajinskim svetom ZB 
Zasavja;
11. Aljaž Verhovnik s Pokrajinskim svetom ZB 
Koroške;
12. Branka Kastelic s Pokrajinskim svetom ZB 
osrednjeslovenskega območja;
13. Jože Oberstar s Pokrajinskim svetom ZB 
južnoslovenskega območja.
3.
Člani(ice) predsedstva bodo občasno poročali 
predsedstvu o svojih dejavnostih in ugotovitvah 
iz sodelovanja v pokrajinah.
4.
Predsedstvo predlaga pokrajinskim svetom, da 
obveščajo člane(ice) predsedstva o sejah, drugih 
pomembnejših prireditvah in o svojih pobudah 
za sodelovanje z njimi.
5.
Ta dogovor sporočamo pokrajinskim svetom in 
objavimo v Svobodni besedi ter naj bi ga začeli 
uresničevati takoj.
Predsednik Tit Turnšek
Program aktivnega oddiha za člane  ZB NOB in društva upokojencev
Talaso Strunjan,   4. 9.–9. 9. 2016 
Vabimo vas na poletno 5-dnevno okrevanje članov vašega društva v Strunjan! Za vas smo pripravili širok izbor telesnih 
dejavnosti pod strokovnim nadzorom in pester animacijski program. Oddih v Talasu Strunjan na enem najlepših 
koščkov zelene obale, v prijetni družbi in med prijaznimi gostitelji bo zagotovilo za vaše boljše počutje.
Naša ponudba vključuje:
•namestitev v sobah hotelov Laguna ***, Vile **** ali Svoboda ****, 
•polpenzion ali polni penzion z bogatimi samopostrežnimi obroki,
•neomejeno kopanje v bazenih z ogrevano morsko vodo v hotelu Svoboda in prost vstop na plažo,
•vsaj tri dnevne dejavnosti vodene telesne vadbe (jutranja hidrogimnastika, vodna aerobika, vodeni sprehodi, 
nordijska hoja, sprostitvene vaje ob morju), 
•bogat večerni animacijski program in organizacijo izletov po željah društva,
•1 (eno) brezplačno zdravstveno predavanje ali predavanje o zdravi prehrani,
•10 % popusta na vse zdravstvene storitve in storitve welnessa, 
•možnost obročnega odplačila aranžmaja s  plačilno kartico na 3 obroke,
•brezplačni avtobusni prevoz v zdravilišče in nazaj*.
5-dnevno okrevanje v dvoposteljni sobi 
polpenzion
HOTEL LAGUNA***
VILE ***
HOTEL SVOBODA****
210 EUR
220 EUR
305 EUR
260 EUR
270 EUR
355 EUR
255,50 EUR
265,55 EUR
385,50 EUR
305,50 EUR
315,50 EUR
435,50 EUR
polni penzion polpenzion polni penzion
5-dnevno okrevanje v enoposteljni sobi 
Doplačilo za enoposteljne sobe  v hotelu Laguna in v Vilah je 9,10 €/dan, v Hotelu Svoboda pa 16,10 €/dan.
Cene veljajo na osebo, turistična taksa ni vključena v ceno (1,27 EUR na dan na osebo).
Navedene cene že vključujejo zgornjo mejo vseh popustov in nanje ni mogoče uveljavljati dodatnih popustov. 
*Brezplačni avtobusni prevoz je vključen v ceno v primeru vsaj 20 udeležencev izleta iz vseh društev. 
Opcija za potrditev ponudbe: 1. avgust 2016, 
Rezervirane sobe za celotno skupino: 18/2 Vile, 5/2 Laguna in 5/2 Svoboda.
Kontaktna oseba: Marija, gsm: 031/303 755
julij 201636
R E K L I  S O
»Naše veterane moramo 
vprašati, kako so videti 
fašistične milice, ki div-
jajo po vaseh in zaži-
gajo hiše ter napada-
jo nič hudega sluteče 
civiliste. Kako se poja-
vijo takrat, ko država ni 
sposobna zagotoviti varnosti 
vsem svojim državljanom. Ali takrat, ko 
podcenjuje svoje lastne policijske ali vo-
jaške enote, in se pojavijo škvadristi, po-
litične milice, garde, ki hočejo varnost vze-
ti v svoje roke. To opozorilo potrebujemo 
tudi za našo lastno državo, ki je v 25 letih 
obstoja vojsko in policijo vse bolj potiskala 
na obrobje družbenega pomena. Da se ji 
to ne bi kdaj maščevalo?
   Naše veterane moramo vprašati, kako 
je, ko se boriš za druge, skrbiš za sotova-
riše, misliš na prihodnost, ki morda ne bo 
tvoja, ampak tistih, ki bodo preživeli vojno 
morijo. Kako je, ko ne pričakuješ najprej 
zase ugodnosti, ampak skrbiš za to, da bi 
se prebili vsi! Danes nimamo več tega ob-
čutka! Zdi se celo, da so z vstopom v demo-
»Novembra 1918, potem 
ko je v Mariboru general 
Maister prevzel vojaško 
oblast, je zaradi neure-
jenih razmer v takratni 
vojaški realki predlagal 
Narodnemu svetu v Lju-
bljani, naj z Dunaja pokli-
če podpolkovnika Davorina Žunkoviča in 
ga tu imenuje za poveljnika. To se je tudi 
uresničilo in razmere v Kadetnici so se te-
meljito uredile. Kraljevska vojaška realka 
pa se je 15. decembra 1918 z 200 gojenci v 
dveh stotnijah v Mariboru udeležila velike 
proslave zedinjenja in se izkazala na pa-
radi. Eden izmed ključnih korakov na naši 
poti do samostojne države pa se je zgodil z 
zmago slovenskega narodnoosvobodilne-
ga partizanskega boja skupaj z zavezniki 
nad okupatorjem – proti fašizmu in naciz-
mu – v drugi svetovni vojni. 
   Tudi v tem boju ima Maribor posebno 
mesto, tako zaradi prve uporniške akcije 
kracijo nekateri to razumeli kot trenutek 
za lastno bogatenje in ugodno preživetje 
na plečih številnih slabo plačanih delavcev 
in prekarnih tlačanov.
   Skrbeti moramo ne le za tiste veterane, ki 
so še živi in med nami, temveč tudi za tiste, 
ki smo jih napisali na premnoge spomeni-
ke po naši državi. Vsaj štiristo spomenikov 
imamo, ki so posvečeni narodnoosvobo-
dilnemu boju. Nekateri so vzorno urejeni 
in obnovljeni, ob njih se zbirajo vaščani in 
veljajo za središče vasi. Nekateri pa so po-
zabljeni, zaraščeni, skriti pred očmi ljudi in 
pred vestjo. Prav danes je pravšnji čas, da 
premislimo, ali imamo povsod register teh 
spomenikov in kako skrbimo zanje. Ne mo-
remo pričakovati, da jih bodo urejali naši 
stari veterani, ki v mnogo primerih hodijo 
obiskovat te spomenike, jih čistijo po svojih 
močeh in se tam spominjajo svojih mrtvih 
tovarišev, soborcev in sobork, ki so za 
vedno ostali na straži za njih neizsanjane 
domovine. Pojdimo z njimi k tem spome-
nikom, očistimo jih in poslušajmo pripo-
vedi naših veteranov! Videli boste, koliko 
znajo povedati o človečnosti, pogumu, to-
na Slovenskem v drugi svetovni vojni, ki 
je bila tu organizirana že aprila 1941, kot 
seveda zaradi številnih štajerskih partiza-
nov, ki so se z vsem domoljubjem hrabro 
uprli okupatorju, ki je imel trden namen 
izkoreniniti našo narodno identiteto. Leto 
1945 je prineslo težko pričakovano svobo-
do in boljše življenje, utemeljeno na večji 
socialni pravičnosti. In utrla se je pot do 
samostojne in suverene države. 
   Za uresničenje tega hrepenenja so bili 
v predosamosvojitvenem in osamosvojit-
venem obdobju potrebni ogromni napori. 
Vodila nas je velika enotnost, ki smo jo 
Slovenke in Slovenci izkazali na plebisci-
tu. In čeprav smo naredili vse, da se osa-
mosvojimo mirno, je bilo žal treba našo 
mlado državo obraniti tudi v obrambnem, 
oboroženem spopadu. 
  Tudi v tem zgodovinskem obdobju ste se 
Mariborčanke in Mariborčani zelo izka-
zali. Ko je maja 1991 JLA prvič z vojaško 
silo posegla v miren proces osamosvajanja 
varištvu in vzdržljivosti! Videli boste, kako 
se bo njihov pogled zazrl nekam mimo vas 
v preteklost, v obraze tistih njihovih mladih 
soborcev, v požgane domačije, kri talcev in 
trpljenje izgnancev. 
   Veteranom moramo prisluhniti zato, da 
bi razumeli, zakaj se je treba bojevati proti 
vojni in proti sovraštvu med narodi. Pred 
tednom dni smo vsi v Evropski uniji ime-
li vajo iz sovraštva do tistih, ki zapuščajo 
našo skupnost. K odhodu Velike Britanije 
iz EU so pozivali desničarji, skrajni desni-
čarji. Nasedli pa so jim vsi, tudi navadni 
ljudje brez lastnega mnenja, ki so v hujska-
nje in propagando verjeli bolj kot v svojo 
zdravo pamet. Le spomnimo se primera 
tiste vasi, v kateri so vsi glasovali za izhod 
iz EU, ko pa so jih vprašali, zakaj, so rekli, 
da od EU nimajo nič. Živijo pa v vasi, ki 
so jo v celoti obnovili s sredstvi EU! Ne gle-
de na sovražnost, ki jo zdaj nekateri gojijo 
proti Britancem, moramo mi člani Zveze 
borcev ohraniti v spominu, da so za svobo-
do Evrope v prvi in drugi svetovni vojni na 
tleh Evrope umirali desettisoči britanskih 
vojakov!«
     
Republike Slovenije in hotela onemogoči-
ti usposabljanje pripadnikov nastajajoče 
Slovenske vojske v učnem centru v Pekrah, 
ste se odločno uprli in javno izkazali svojo 
pripadnost slovenstvu. Ob teh dogodkih je 
v Mariboru žal padla tudi prva žrtev za 
samostojno Slovenijo.
   Samostojna in suverena Slovenija je bila 
dejansko naš skupni cilj. Razumski in srč-
ni cilj. Le skupaj je bilo mogoče uspeti. Za 
ta cilj so se poenotile tudi tedanje politič-
ne stranke. Predosamosvojitvena in osa-
mosvojitvena dejanja so slovenski narod 
združila v prizadevanjih za lastno držav-
nost. Prav zaradi takratne enotnosti smo 
zmagali. Zato ni prav, da si nekateri po 
25 letih pripisujejo vse zasluge za najpo-
membnejši trenutek slovenske zgodovine, 
vsem drugim pa to odrekajo. Osamosvoji-
tev Slovenije je namreč zasluga vseh drža-
vljank in državljanov Republike Slovenije, 
ki so se na referendumu plebiscitarno odlo-
čili za samostojnost.«
Dr. Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije, 
na Srminu, 2. julija 2016 na tradicionalni proslavi petih krajevnih organizacij ZZB iz Slovenske Istre
Andreja Katič, ministrica za obrambo,
na slovesnosti ob dnevu državnosti in ob 160. obletnici odprtja Kadetnice v Mariboru, 23. junija 2016
37
R E K L I  S O
»Sicer tega še nihče ni re-
kel, toda predsednik 
naše vlade je že podprl 
natovska prizadeva-
nja na mejah z Rusijo, 
čeprav se bo čez nekaj 
dni slikal ob ruskem 
predsedniku Putinu. Nato 
hoče poleg ZDA, da tam sodelujemo v tej 
brambovski menažeriji z Angleži, Franco-
zi in Nemci. Njim se bodo zagotovo prid-
ružili naši natovski nadzavezniki Italijani 
in oni nas bodo ljubeznivo povabili, da 
stražarimo ob njihovem oporišču, kot so 
to primeri že več kot desetletje od Albani-
je, Bosne do Kosova in Afganistana. Za 
skupno obrambo je treba prispevati vsaj 
denar in še kakšnega vojaka. Rusija da 
grozi Poljski, baltskim državam, Ukrajini! 
»Če primerjam to, kar je 
danes tu, in kaj je na 
naši strani, moram po-
vedati, da je pri nas pot 
na Triglav – kot simbol 
slovenstva – še dol-
ga. Ovinkasta je, včasih 
ozka, včasih malo nevarna, 
včasih piha veter ali burja, včasih je veli-
ko smerokazov, ki peljejo drugam, zgodi 
se, da tolče tudi toča, a mnogokrat je tudi 
lepo vreme. Na tej poti smo kot nekakšni 
prvošolci, ki se morajo še veliko naučiti. 
   Pri nas smo ostali skoraj tako, kot je bilo 
v Sloveniji pred nekaj stoletji. Nismo – ve-
čina – doživeli kulturnega, jezikovnega, 
identitetnega procesa, ki je potekal in še 
poteka v Sloveniji od Trubarja in od prve 
polovice 19. stoletja dalje. V Videmski 
pokrajini, morda prav v Reziji, smo med 
zadnjimi, tisti bolj oddaljeni tako z narav-
nega vidika kot z vidika samozavesti. To-
rej smo daleč ne samo zaradi oddaljenosti, 
ampak tudi zgodovinsko.
  In kaj delamo? Trudimo se ohraniti vse 
to, kar je mogoče – na primer naša nare-
čja, ki so povezava s slovenskim jezikom, s 
slovenskim svetom, in se učimo knjižni je-
Kapitalistična Rusija naj bi spet ogroža-
la svetovni mir, kot je to počela komuni-
stična Sovjetska zveza. Treba je ustvari-
ti novega močnega sovražnika, da se bo 
ameriška vojaška industrija opomogla od 
25-letne letargije zaradi slabe in nemočne 
Rusije. Treba je Rusijo prisiliti, da proda 
svoje bogastvo zahodnim kapitalistom, si-
birska nafta in plin jih mikata. Če nas Ru-
sija ogroža kot članico Nata, zakaj pa ne 
izstopimo iz te militaristične in militantne 
druščine in ne postanemo nevtralni kot 
Avstrija?
   In spet je naš predsednik izrekel zelo žal-
tavo besedo: Evropa bo federalna ali pa je 
ne bo. Zelo modro rečeno od človeka, ki je 
sicer zelo malo pripomogel, da smo pobeg-
nili iz federacije, v kateri smo bili prvi, vo-
dilni in najbogatejši. Zdaj naj bi pa zlezli 
zik. Počasi se učimo tudi našo skupno zgo-
dovino. To bolj malo poznamo. V šolah se 
učimo zgodovino Egipčanov, Rimljanov, 
srednjega veka, naše pa ne.
   Dobre izkušnje in rezultate na jezikov-
nem področju imamo predvsem v Beneči-
ji, kjer so v 70. letih začele uspešno delo-
vati naše slovenske ustanove: naj omenim 
samo uspeh dvojezične šole v Špetru, de-
lovanje Kulturnega društva Ivana Trinka 
in Inštituta za slovensko kulturo, Glasbene 
matice, raznih kulturnih društev, tednika 
Novi Matajur, 14-dnevnika Dom, radijske 
oddaje … Širi se zanimanje za slovenski 
knjižni jezik. Vse to pomaga tudi nam v 
Terski dolini, Reziji in Kanalski dolini. Pri 
nas v Reziji se je začelo zavedanje, da go-
vorimo slovensko narečje, v 80. letih prej-
šnjega stoletja. Prva knjiga, napisana od 
Rezijana, v kateri je zapisano, da je rezi-
jansko slovensko narečje, je iz prve polovi-
ce osemdesetih let prejšnjega stoletja. 
   Včasih je pot strma in malo nejasna. Še 
danes, ko razni javni upravitelji trdijo, da 
se pri nas ne govori slovenskega narečja – 
se skoraj bojiš, kam boš padel. In veliko 
naših ljudi se tako usmeri drugam. Za nas, 
ki se zavedamo, da govorimo slovensko 
v federacijo, v kateri bomo najmanjši, med 
najbolj revnimi in naš glas ne bo segel niti 
do sosednje vasi, kaj šele v deveto deželo. 
V vsaki federaciji se veliki dogovorijo na 
škodo majhnih. Zagotovo bomo na nem-
ško-francoskem vlaku stali na hodniku na 
eni nogi. Mogoče pa bomo nekoč postali 
cokla temu vlaku, kot smo to bili v rajnki 
Avstro-ogrski, pa v Kraljevini in pa v Tito-
vini. Samo zdaj ne bomo izstopili po svo-
ji volji in s svojo odločnostjo. Brcnili nas 
bodo z vlaka, pa še hvaležni jim bomo! 
Spet bomo imeli priložnost, da se združimo 
in postavimo na svoje noge, da zaživimo 
svobodno vse do dne, ko nas bo neka nova 
politična elita zvlekla v neko novo drušči-
no. Predsedniku države pa bi svetoval stari 
slovenski pregovor, da je vsaka neizrečena 
beseda zlata vredna.«
narečje in da naša identiteta ni samo lo-
kalna, domača, ampak lahko gre čez hri-
be, da se združi z drugimi našimi, ki govo-
rijo kot mi, pa so naša stalna opora stroka 
(jezikoslovci), kultura/znanje in zaščitni 
zakoni. To nam pomaga ostati na poti. 
   Tako kot je prav po gorah, da hodiš po-
časi in previdno, a vedno naprej, tako je 
tudi z nami, ki smo na tej poti. Počasi in 
previdno. Naše delovanje gre naprej. Sku-
šamo delati pozitivno. Skušamo delati lepe 
reči, dobre volje in dobrega razpoloženja 
nam ne manjka. 
   Skrbi pa nas, da se doline počasi prazni-
jo, rodi se malo otrok, mladi ne dobijo dela 
in gredo po svetu. Asimilacija pa je v teku. 
Zato je skrb naših institucij v okviru sloven-
ske manjšine, predvsem v Videmski pokraji-
ni, če je le mogoče, usmerjena tudi v gospo-
darski razvoj naših dolin, da bi lahko dali 
možnost našim ljudem ostati doma v naših 
krajih. Pri tem je tudi treba omeniti, kako je 
pomembno čezmejno sodelovanje, na primer 
v okviru evropskih projektov. Ne gre samo za 
sredstva, pomembno je tudi, da se družimo, 
da se poznamo in da skupaj nekaj naredimo. 
Dobro je tudi to, da se govori o Evropi, tako 
da so naše vizije bolj visoke in širše.
Milan Gorjanc, član Predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, 
ob 71. obletnici preboja na Menini planini, 2. julija 2016
Luigia Negro, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev za Videmsko pokrajino in borka za 
pravice slovenske manjšine, na slovesnosti ob 31. spominskem pohodu na Triglav, Pokljuka, 9. julija 2016
julij 201638
R E K L I  S O
»Osvobodilna fronta je pove-
ljevala celotnemu osvobo-
dilnemu gibanju na Slo-
venskem in izpolnila 
večino narodnopolitič-
nih ciljev, osvobodila je 
slovenski narod in uspe-
lo ji je je priključiti Primor-
sko. Z osamosvojitvenimi pro-
cesi in osamosvojitveno vojno v letu 1991 
pa smo izkoristili pravico do samoodločbe 
in odcepitve, ki je bila izborjena po drugi 
svetovni vojni po zaslugi OF. Koncept na-
rodne zaščite je v letu 1990 omogočil or-
ganiziranje Manevrske strukture narodne 
zaščite, ki se je nato preoblikovala v Slo-
vensko teritorialno obrambo (Čepič in dru-
gi, 2010: 10) in pozneje v slovensko vojsko. 
   Dovolite mi, da v kratkem opišem neka-
tere manj znane, vendar zelo pomembne 
dejavnosti slovenske milice konec osemde-
setih let 20. stoletja, ki jih lahko uvrščamo 
med zelo pomembne demokratične in osa-
»Danes se zdi, da se naša 
družba nevarno odda-
ljuje od vrednot, na ka-
terih temelji naša svo-
boda. Vedno glasnejši 
so tisti, ki nas želijo raz-
deliti na dve Sloveniji. 
Na levo in desno, na bogato 
in revno. Ne verjamem v prihodnost dveh 
Slovenij. Ne verjamem v Slovenijo, v kate-
ri delavci hlapčujejo tujemu kapitalu. Ver-
jamem v enotno domovino, ki temelji na 
vrednotah narodnoosvobodilnega boja, 
mosvojitvene procese, in sicer: 
− uprli smo se zahtevi ZSNZ, da je treba 
uniforme milice v celotni državi urediti 
tako, da nihče ne bi opazil, da je miličnik 
prestopil republiško mejo;
− uprli smo se poskusu vzpostavitve eno-
tnega informacijskega sistema organov za 
notranje zadeve v Jugoslaviji;
− uprli smo se pritiskom Jugoslovanske 
ljudske armade po širjenju pristojnosti vo-
jakov pri varovanju državne meje Republi-
ke Slovenije s stometrskega pasu v kilome-
trski obmejni pas, v primeru izrednih raz-
mer pa celo na od 5- do 10-kilometrski pas 
(Celar, 2001: 9);
− že konec leta 1989 je milica od JLA 
prevzela širše varovanje objektov Gotenica 
− in uprli smo se tudi širjenju zvezne pri-
stojnosti na področju javne varnosti itd.
Zelo pomembno je poudariti, da je milica 
že leta 1989 začela v strogi tajnosti prip-
ravljati celoviti sistem varovanja državne 
meje z Republiko Hrvaško. Tako je bil že 
na pogumu bork in borcev v drugi svetovni 
vojni, na njihovi želji, da živimo svobodni.
   Zato me boli, ker moram vedno znova 
spremljati poskuse razvrednotenja pome-
na narodnoosvobodilnega boja za dnev-
nopolitične cilje. Laži, s katerimi želijo 
poraženci zabrisati svojo sramotno sled v 
zgodovini, so vedno bolj predrzne. Zato 
moramo biti tudi mi pri obrambi resnice še 
bolj odločni. To je naš dolg do junakov, ki 
so pred skoraj sedmimi desetletji v teh kra-
jih umirali za našo svobodo in prihodnost.
   Zato se moram iskreno zahvaliti Obmo-
aprila 1990 pripravljen prvi predlog va-
rovanja državne meje, ki je določal 600 
miličnikov in mejne prehode, ki jih imamo 
danes (Čas, 1999: 28). Vse to je milica po-
čela zaradi svoje pripadnosti službi, ki je 
delovala po načelu pravne države oziroma 
zaradi svoje lastne identitete, ki je bila ve-
zana na identiteto slovenskega naroda, na 
domoljubje Slovencev (Čas, 2009/1:179).
    V teh procesih je bila izjemno pomembna 
tudi akcija Sever leta 1989, ki je preprečila 
»miting resnice«, saj če bi 'miting resnice' 
uspel, ne bi bilo prvih svobodnih volitev in 
vsega drugega povezanega s tem. Z akcijo 
Sever je bil preprečen poskus, da bi sloven-
sko vodstvo na zrežiranih mitingih zame-
njevale nahujskane množice iz drugih re-
publik. Slovenska milica je dokazala, da v 
Sloveniji veljata red in zakon in da demo-
kratizacija poteka organizirano, dogovor-
no, s postopnim sprejemanjem zakonodaje 
in njenim spoštovanjem ter s spoštovanjem 
legalnih institucij.«
čnemu združenju borcev za vrednote NOB 
Piran, ki pri nas tako vzorno skrbi za ohra-
njanje izročila NOB, za pridobitev osamo-
svojitvene vojne in slovenstva. Zavedam 
se, da svoje poslanstvo opravljate v vedno 
težjih razmerah, saj vam lokalna skupnost 
zaradi zaostrenih gospodarskih razmer 
ne more zagotoviti toliko sredstev, kot jih 
potrebujete. Kljub temu pa svojo vlogo pri 
ohranjanju zdravih temeljev domovine in 
skrbi za to, da se družba razvija na nače-
lih pravičnosti, enakosti in solidarnosti, še 
naprej opravljate brezhibno.«   
Dr. Tomaž Čas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever,
na slavnostni razširjeni seji glavnega odbora ZZB NOB v Ljubljani, 21. junija 2016 
Peter Bossman, župan Pirana, ob praznovanju 4. julija, nekdanjega dneva borca, pred domom kraja-
nov na Belem križu nad Piranom, 2. julija 2016
B E S E D A
www.svobodnabeseda.si
facebook: Svobodna beseda
e naslov: svobodna.beseda@gmail.com
Vsi govori so v celoti objavljeni na naši spletni strani.
39
Dimitrij Jerič - Mitja
Na začetku decembra lani je po hudi bolezni ugasnilo živ-ljenje uglednega upokojenega podpolkovnika JLA Di-
mitrija Jeriča – Mitje iz Logatca. Mitjev življenjski opus je 
bil zelo bogat in ustvarjalen. Rodil se je v Žireh 20. januarja 
1927 v napredni uradniški družini. Ker je bil oče financar, so 
družini premestili na Rakek. Mitjeva soproga Tilka omenja, 
»da je Mitja svoj najlepši del otroštva preživel na Rakeku in 
ostal nanj čustveno vezan vse do poznih let. Na Rakeku je s 
šestim letom stopil v šolo in jo 1942 tudi končal.«
 V času okupacije je simpatiziral s partizani, saj je bil član ZSM, zato so ga poslali na prisilno delo, kar je v njem še po-
večalo odpor proti okupatorjem in domačim kolaborantom. 
Po osvoboditvi se je kot aktiven mladinec vključil v udarni-
ško delo in leta 1946 sodeloval pri gradnji proge Brčko – Ba-
noviči. Naslednje leto pa je odšel v oficirsko artilerijsko šolo. 
Nato je končal višjo šolo za šport, tedaj imenovano DIF, in 
postal učitelj smučanja na Jahorini ter sodeloval na vojaških 
prvenstvih v športnih panogah. 
   Leta 1955 se je poročil z domačinko Tilko. Po upokojitvi 
sta v skromnih razmerah zgradila dom v Logatcu in se tako 
rešila stalnih premeščanj po 
vsej nekdanji državi. Kot nav-
dušen športnik in planinec je 
s soprogo Tilko prehodil slo-
vensko planinsko transver-
zalo, številne vrhove planin. 
Aktiven je bil tudi v domačem 
smučarskem klubu in vanj 
vključil tudi prijatelja Jožeta 
Omerzuja, ki mu je kasneje 
pomagal s fotografijami za brošuri o partizanskih snežniških 
bolnicah. Ob vseh teh dejavnostih pa je bil še posebej akti-
ven član Zveze borcev za vrednote NOB. Udeležil se je šte-
vilnih srečanj in proslav ter vodil ljudi na oglede znanih par-
tizanskih krajev. Svoje bogate izkušnje in znanje, predvsem 
iz topografije je izkazal z izdelavo skic za monografijo dr. Da-
mjana Guština in dr. Martina Premka o Notranjskih odredih. 
To ga je tudi spodbudilo, da je sestavil vodič Po poteh slo-
venskih partizanskih poteh pod Snežnikom. Pripravil je tudi 
drugi del z naslovom Vodič po poteh slovenskih partizanskih 
bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški 
strani meje. V to delo je vložil veliko truda in naporov ter to 
delo pretežno tudi sam financiral. Predstavitev druge bro-
šure pa mu je preprečila bolezen in prezgodnja smrt. 
   Vrednost tega dela je predvsem v tem, da so kraje posto-
jank vnesli v kataster, da je zarisal poti, koordinate in azimut, 
oddaljenost ene od druge ter čas hoje. Brošuri sta tako trajen 
spomin na čase NOB. Pokojni Mitja je poudaril, da sta oba 
vodiča posvečena vsem ranjencem, zdravniškemu osebju ter 
ostalim, ki so skrbeli za varstvo in oskrbo bolniških posto-
jank – prebivalstvu tostran in onstran stare Rapallske meje 
ter prebivalstvu Gorskega Kotarja. Vsem, ki smo ga poznali 
in z njim sodelovali, bo ostal v srcih in mislih - še zlasti pa pri-
jateljem, ki so mu pomagali pri realizaciji njegovega projekta.
Anton Avsec
Karel Sever
Na bodonskem pokopališču smo se oktobra lani s spošto-vanjem poslovili od partizana Karla Severja, iskrenega 
prijatelja in tovariša, borca Prekmurske brigade in srčnega 
Bodončarja. Mirno in tiho je bilo slovo, takšno kot je bilo 
I M E L I  S M O  L J U D I
vse njegovo življenje. Vse življenje se je razdajal drugim, za 
družbo, za vas in pomoči potrebnim ljudem. V času druge 
svetovne vojne se je kot mladenič vključil v NOB in na razne 
načine pomagal borcem. Postal je borec Prekmurske briga-
de in sodeloval v bojih z izdajalci pri Dravogradu. Kasneje se 
je aktivno vključil v izgradnjo porušene domovine. Pri tem je 
bil tudi zelo uspešen, saj so mu bile zaupane odgovorne na-
loge, ki je zelo dosledno in uspešno ter odgovorno opravljal. 
Bil je dolgoletni zelo aktivni član borčevske organizacije, 
nadvse uspešno in plodno je 
sodeloval z Domoljubnim kra-
jevnim združenjem Puconci. 
Radi smo se družili z njim, še 
posebej takrat, ko se je med 
nami pojavil v partizanski uni-
formi in nam je pripovedoval 
življenjske zgodbe iz NOB in 
iz svojega bogatega življenja. 
Pogosto je govoril tudi o krivi-
cah današnjega časa in nespoštovanju vrednot NOB. Krivice 
so ga zelo razburile in mnogokrat je dejal, da se zanje ni boril 
in da bi tudi skoraj žrtvoval svoje mlado življenje. 
   Za njim bo ostal nepozaben spomin na skromnega in srč-
nega tovariša in domoljuba. 
Jože Časar, 
predsednik Domoljubnega krajevnega združenja Puconci
Tilka Blaha
Konec junija smo se poslovili od aktivistke OF, interniranke, 
povojne vsestranske družbene delavke, članice ZZB za vred-
note NOB Ljubljana – Tilke Blaha, rojene Pirnat. 
   Življenjska pot tovarišice Tilke Blaha je bila burna in težka. 
Rodila se je leta 1925 v kajžarski družini v Zgornjih Gamelj-
nah pod Rašico nad Ljubljano. Pri hiši so bili štirje otroci, dva 
brata in dve dekleti. Oba brata sta bila v partizanih, najmlajši 
je padel kot borec, starejša sestra pa je umrla že leta 1943. 
Leta 1941 so Nemci požgali 
vas Rašico. Nato so sledili iz-
seljevanja ljudi in grožnje dru-
žinam, katerih svojci so bili v 
partizanih. Zajeli so tudi veči-
no borcev Rašiške čete. To je 
občutila tudi Tilkina družina.
   Tilka je kot 18-letno dek-
le postala aktivistka OF, leta 
1943 je postala tudi članica 
Skoja in zatem KPS. To je bil čas, ko so aktivisti OF, posebno 
skojevci, dobivali težke naloge in sprejemali odločitve tudi za 
ceno lastnega življenja. Tilka je pogosto pripovedovala o akci-
jah, ki so jih izvajali aktivisti OF, med drugim tudi kurirske na-
loge. 30. julija 1944 so Nemci obkolili Gameljne, zaradi izdaje 
je gestapo večino aktivistov OF in Skoja aretiral in zaprl v Be-
gunje na Gorenjskem, med njimi je bila tudi Tilka. Zdržala je 
mučenje in bila obsojena in poslana v taborišče za kriminalce 
Aichach pri Augsburgu v Nemčijo. Z njo so bile še zapornice 
Mara Bešter, Marica Brejc, Slavka Dovgan. V taborišču so bile 
nemogoče razmere, toda z medsebojno pomočjo so vzdržale 
vsa ponižanja, domov se je Tilka vrnila julija 1945.
    Po vojni je delala na področju ljudske oblasti, bila je čla-
nica CK Ljudske mladine (1945–1956), odgovorna za delo 
osnovnošolske in srednješolske mladine. V tem času je bila 
tudi urednica časopisa Mladina. Diplomirala je leta 1964 na 
ljubljanski Visoki šoli za politične vede. Kot diplomirana po-
julij 201640
I M E L I  S M O  L J U D I
litologinja je delala v zvezi Svobodnih in prosvetnih društev 
Slovenije, v sindikatih, v Zvezi delavskih univerz Slovenije. 
Ukvarjala se je z izobraževanjem in kulturo, preučevala mo-
tiviranost za usposabljanje in učenje delavcev ob delu in o 
tem veliko pisala. Kot podpredsednica Republiške konferen-
ce SZDL (1979–1983) se je največ posvečala družbenoeko-
nomskemu položaju kmetov, delavk in položaju žensk. Vo-
dila je koordinacijski odbor za družbenoekonomski položaj 
žensk. Vseskozi se je zavzemala za enakopravnost žensk, 
zato je bila leta 2000 kot članica glavnega odbora ZZB NOB 
Slovenije pobudnica za ustanovitev Društva Dobrnič, ki 
skrbi za ohranjanje spomina na vlogo žensk v NOB in na-
daljuje delo AFŽ, ki je bila ustanovljena 1943 v Dobrniču. 
Tilka je bila častna članica Andragoškega društva Slovenije 
(ADS), saj je bila med pobudniki, ustanovitelji in nosilci tega 
društva v Sloveniji. Do leta 2005 je bila predsednica Kluba 
brigadirjev Ljubljane in ustanoviteljica koordinacijskega od-
bora klubov Mladinskih delovnih brigad (MDB) Slovenije, ki 
so do leta 2000 delovali pri glavnem odboru ZZB NOB Slo-
venije. Zaradi njenih zaslug so ji podelili naziv častna pred-
sednica Kluba MDB Ljubljana. Sodelovala je v uredniškem 
odboru pri nastajanju knjige V korak s časom o mladinskem 
prostovoljnem delu in pri dokumentarnem filmu pod avtor-
stvom Neve Kodelja z naslovom Bili smo mladi takrat. Film 
so prikazali na nacionalni televiziji in tudi na srečanjih bri-
gadirjev in v šolah. Prav tako je sodelovala v uredniškem 
odboru za izdajo knjige Ilegalčki. 
   Vse dokler ji je zdravje dopuščalo, je bila Tilka Blaha zelo 
delavna tudi v ljubljanski mestni borčevski organizaciji, v 
Društvu izgnancev in internirank ter društvu Zeleni prstan 
in Društvu Dobrnič. Za svoje delo je bila večkrat odliko-
vana, med drugim je prejela red dela z zlatim vencem in 
Žagarjevo nagrado kot najvišje priznanje za delo v kulturi 
in izobraževanju. 
Julijana Žibert
Marija Operčkal - Jasna
V juniju smo se poslovili od Marije Operčkal - Jasne, ki se je rodila leta 1927 na Tolstem Vrhu pri Slovenskih Ko-
njicah v kmečki družini kot druga izmed treh otrok. Že v ot-
roštvu je kazala nenehno željo po znanju in spoznanju nove-
ga, in to tako da je bila pripravljena v snegu in temačnih urah 
pešačiti čez goro v meščansko šolo v Slovenskih Konjicah.
Med vojno se je vključila v OF. Sodelovala je s kurirji, ki so se 
utaborili v bližini njenega doma, hranili pa pri njih doma. Or-
ganizirala je mladinsko organizacijo, ki je sodelovala v vseh 
pomembnih akcijah pri zbira-
nju hrane in skrbi za ranjence, 
saj je bila nedaleč stran par-
tizanska bolnica. Neposredno 
zvezo je imela z odborom OF 
celjskega okrožja. 
    Po vojni je Jasna nadalje-
vala šolanje v Mariboru in do-
bila prvo zaposlitev kot učite-
ljica v Zrečah pod Pohorjem. 
Tega obdobja se je vedno rada spominjala. Kljub ljubezni do 
domačih krajev jo je pot vodila naprej v Ljubljano, kjer se 
je strokovno izpopolnjevala in nato zaposlila. Leta 1962 je 
prevzela vodenje vrtca Mladi rod v Savskem naselju. Tedaj 
je bil to majhen vrtec z malo otroki. Sledila je potrebam in 
zahtevam časa in si prizadevala za nenehen razvoj ustano-
ve Mladi rod, ki se je pod njenim vodstvom razširila na več 
enot. Vrtec je postal velika in sodobna ustanova na visoki 
ravni. Vodila ga je vse do upokojitve.
   Marija Operčkal – Jasna je znala pritegniti ljudi in v nje-
ni družbi je bilo vedno veselo. Skrb za otroke, predvsem za 
revne in zapuščene, jo je vedno globoko pritegnila, pomoč 
potrebnim je bil njen življenjski moto. Bila je aktivna tudi 
na družbenem in političnem področju v mestu Ljubljana in 
občini Bežigrad. Izvoljena je bila v mestno skupščino, kjer 
je predsedovala zboru občin. Aktivno je sodelovala v Zve-
zi združenj borcev za vrednost NOB in v drugih političnih 
organizacijah. Za svoje delo je dobila vrsto republiških in 
občinskih priznanj, med drugim red dela z zlatim vencem in 
najvišje priznanje za delo v prosveti – Žagarjevo nagrado v 
letu 1976, na katero je bila zelo ponosna.
Julijana Žibert
Vida Kulovec
Konec junija smo se poslovili od Vide Kulovec, partizan-ke, aktivistke, povojne družbene delavke.
Rodila se je 15. novembra leta 1919 v družini z desetimi ot-
roki v kraju Dobe pri Kostanjevici na Krki. Živeli so v eno-
sobnem stanovanju, ki ga je 
njen oče dobil v najem kot 
gozdarski inšpektor. Imela je 
zelo dobro, dobrodušno, ve-
selo, zelo močno in predvsem 
izjemno pogumno mamo. 
Oče je umrl v njenem dese-
tem letu življenja. Po smrti 
očeta so živeli z mamo, brati 
in sestrami zelo skromno živ-
ljenje v hišici blizu Kostanjevice na Krki. V veselje sta ji bila 
plavanje v Krki in lovljenje rakov v bližnjem studencu, kar 
je bila velikokrat edina hrana za vso družino. Skrbela je za 
mlajše brate in sestre. 
   V partizane je stopila 7. maja 1942. Bila je borka v Zahod-
nodolenjskem odredu, od maja leta 1943 pa v 1. Cankarjevem 
bataljonu. Sodelovala je v številnih bojih. Velikokrat je pripo-
vedovala, kje vse so napadali okupatorje, in v šali dodala, da 
je preživela zato, ker je hitro tekla in je krogle niso mogle zade-
ti. Povedala je, da so jo njeni sovražniki domobranci, ker niso 
imeli njene fotografije, opisali kot svetlolasko z divjim pogle-
dom. Med vojno je spoznala Cirila Kulovca, spomeničarja, ki 
je v partizane vstopil takoj po začetku vojne leta 1941.
   Vida je bila zelo dejavna na različnih pomembnih položa-
jih. Zaposlena je bila kot načelnica v takratnem Republiškem 
sekretariatu za notranje zadeve, pozneje v Skupščini Slove-
nije kot pomočnica republiškega sekretarja in na številnih 
pomembnih funkcijah. Sodelovala je tudi v Zvezi združenj 
borcev NOB. Več mandatov je bila članica predsedstva zve-
znega in republiškega odbora ZZB NOB. 
   Posebej se je ukvarjala s socialnimi in zdravstvenimi vpra-
šanji borcev. Na začetku devetdesetih let je bila članica Sve-
ta Republike Slovenije. Kot rezervna oficirka je bila aktivna 
tudi v Zvezi rezervnih vojaških starešin, bila je pobudnica 
ustanovitve skupnosti borcev VOS OF in članica odbora za 
zgodovinopisno dejavnost. 
   Vida Kulovec je bila vojna veteranka. Dobila je števil-
na odlikovanja, med drugimi red zaslug za narod III, red 
bratstva in enotnosti II, red za hrabrost, red dela III., red 
republike s srebrnim vencem, red dela z rdečo zastavo, red 
zaslug za narod z zlato zvezdo … 
MO ZZB NOB Ljubljana
41
U T R I N K I
Marjetka Popovski in pevska skupina Cvet v laseh postajajo vse bolj priljubljene gostje na 
prireditvah. 
Plaketo mesta Ljubljane je letos prejel tudi 
Taboriščni odbor Ravensbrück - Auschwitz, na 
fotografiji nekdanji taboriščnici, dr. Stanka Krajnc 
Simoneti in Dara Valič, ter Matjaž Špat. 
Srečanje borcev na Pokljuki (z leve): Ivo Miklavčič, Janko Heberle, Franc Sever Franta in Albin 
Pibernik 
Obiskovalci na Jančah: v ospredju borca Stanislav Simšič (Dolomitski odred) in Jože Simšič Jelen 
(Rakovška četa)
Za vodenje in program slovesnosti na Poljani pri 
Prevaljah, na kraju zadnjih bojev druge svetovne 
vojne, so letos poskrbeli dijaki Gimnazije Ravne 
na Koroškem. V ospredju je evropska poslanka 
Tanja Fajon.
Množica na slovesnosti na Menini planini.
Gregor Krištof, slavnostni govornik pred 
spomenikom na Komelju.
julij 201642
V A B I L A
Lehen: 
ZB za vrednote NOB Radlje ob Dravi, KO borcev 
za vrednote NOB Podvelka, vabi v soboto, 30. 
julija, ob 11. uri na tradicionalno slovesnost 
pri pomniku NOB ob Urbančevi koči v spomin 
na ustanovitev Prve pohorske čete. Spominsko 
slovesnost bo popestril kulturni program, v kat-
erem bodo sodelovali: Moški pevski zbor Stane 
Sever z Ribnice na Pohorju, pevke Šentjančanke, 
Pevski zbor upokojencev Vuzenica, pevka Ana 
Grdadolnik, domači pevski zbor KUD Lehen, Ga-
brijela Planinšič, Tadej Vilar, Milena Končnik in 
drugi. Slavnostna govornica bo Ljubica Jelušič, 
podpredsednica ZZB NOB Slovenije.
Zagorje ob Savi: 
ZZB za vrednote NOB Zagorje ob Savi v sodelo-
vanju z Občino Zagorje ob Savi vabi na tradicio-
nalno prireditev v spomin na ustanovitev Re-
virske partizanske čete. Slovesnost bo v nedeljo, 
31. julija, ob 11. uri pri spominskem znamenju 
četi v gozdu nedaleč od planinskega doma na 
Čemšeniški planini. Obiskovalci z osebnimi avto-
mobili se lahko pripeljejo pod planino na Prvine, 
od koder je potem približno uro hoje do kraja 
dogodka. Osrednji govornik bo Miloš Prosenc, 
predsednik ZZB za vrednote NOB Zagorje ob Savi.
Murska Sobota: 
Zveza Romov Slovenije in Mestna občina Murska 
Sobota vabita ob svetovnem dnevu spomina na 
romske žrtve holokavsta v drugi svetovni vojni 
na odkritje spominske plošče, ki bo v torek, 2. 
avgusta, ob 17. uri v Slovenski ulici 11 v Murski 
Soboti. Spominsko ploščo bodo odkrili Damjana 
Pečnik, državna sekretarka na kulturnem minis-
trstvu, župan Aleksander Jevšek in Jožek Horvat 
- Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije.
Polom, Kočevje: 
ZZB za vrednote NOB Kočevje skupaj z odborom 
XVIII. divizije vabi na srečanje v spomin na usta-
novitev in boje jurišnega bataljona XVIII. divizije 
v Suhi krajini in obletnico roške ofenzive, ki bo v 
Polomu pri Kočevju v soboto, 6. avgusta, ob 11. 
uri. Spominski dogodek bodo obogatili z boga-
tim kulturnim programom. Ob 9.30 bo polaganje 
vencev v spominskem parku na pokopališču v 
Starem Logu, ob 10.30 pa bo polaganje venca 
ob spomeniku padlih v Polomu. Osrednji del pro-
grama bo pri Vaškem domu v Polomu.
Radovljica: 
Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica 
vabi v soboto, 6. avgusta, ob 11. uri na spomins-
ko slovesnost ob 75. obletnici ustanovitve Can-
karjevega bataljona in ob prazniku Občine Ra-
dovljica. Slovesnost s kulturnim programom bo 
pri Partizanskem domu na Vodiški planini (Jelovi-
ca). Za dolgoletno prizadevno delo v organizaciji 
Zveze borcev bodo na prireditvi podelili plaketi 
ZZB za vrednote NOB Slovenije dvema članoma 
ZZB za vrednote NOB Radovljica.
Cerklje na Gorenjskem: 
Združenje borcev za vrednote NOB Kranj, občins-
ka organizacija ZB Cerklje na Gorenjskem, vabi 
v soboto, 13. avgusta, na pohod in spominsko 
slovesnost v spomin na padle borce 2. grupe 
odredov in Krvavške čete – Kokrškega odre-
da. Zbrali se bomo ob 9. uri pri lovski koči LD 
Krvavec na Štefanji gori. Po poti spomina in to-
varištva bomo prišli do grobišča padlih borcev na 
Brezovici pod Krvavcem, položili venec in izvedli 
krajši kulturni program. Zatem se bomo vrnili na 
izhodišče, kjer bosta pri lovski koči kulturni pro-
gram in se tovariško druženje. 
Žlan v Bohinju:
 ZZB za vrednote NOB, KO Polje Bohinj, vabi na 
sedmo tradicionalno proslavo v počastitev prvega 
padlega talca Bohinja, Franca Podlipnika, in vseh 
žrtev druge svetovne vojne v Bohinju. Proslava 
bo v soboto, 20. avgusta, ob 13. uri v vasi Žlan v 
Bohinju, pred stanovanjsko hišo Žlan 2. Slavnos-
tni govornik bo predsednik ZZB za vrednote NOB 
Tit Turnšek, v kulturnem programu bodo med 
drugim nastopile tudi članice ženskega pevskega 
zbora KD Bohinj, sledila bosta polaganje venca k 
spominski plošči in tovariško druženje.
Graška gora/Velenje: 
Veteranske in domoljubne organizacije občine 
Velenje, Planinsko društvo Velenje in Društ-
vo brigadirjev Velenje vabijo na 30. spominsko 
srečanje borcev, planincev in članov veteranskih 
organizacij, ki bo v soboto, 27. avgusta, ob 11. uri 
na Graški gori – gori jurišev. Slavnostna govornica 
bo obrambna ministrica Andreja Katič. V kultur-
nem programu bodo sodelovali Moški pevski zbor 
Slava Klavora iz Maribora, Moški pevski zbor KUD 
Ravne pri Šoštanju, Marjetka Popovski in drugi.
Iz Ljubljane bo organiziran avtobusni prevoz z 
odhodom ob 8. uri izpred dvorane Tivoli. Prijave 
zbira Danica Dolničar na telefonski številki: 
051/420-919.
Semič: 
Občina Semič, odbori domicilnih enot VII. korpu-
sa in območni odbor ZZB za vrednote NOB Semič 
vabijo na 57. srečanje borcev in krajanov Bele 
krajine, ki bo v nedeljo, 28. avgusta, ob 11. uri v 
parku pri gasilskem domu v Semiču. Po pozdravu 
županje občine Semič Polone Kambič bo sledil 
belokranjski folklorni program. Slavnostni gov-
ornik bo poslanec državnega zbora Janko Veber. 
Spominjali se bomo bojev za obrambo svobodne 
Bele krajine, skupnih bojev z enotami hrvaških 
partizanov proti nemškim in kolaborantskim 
enotam in delovanja partizanske bolnice Topolo-
vac v vasi Črešnjevac, od koder je bilo več kot 
2800 ranjencev evakuiranih v zavezniške bolnice.
   Iz Ljubljane bo organiziran avtobus z odhodom 
ob 8.30 izpred hale Tivoli. Prijave zbira Tatjana 
na telefonski številki: 1/4325-241. 
Ljubljana: 
ZZB za vrednote NOB Ljubljana Bežigrad vabi 
v Strunjan na enodnevne kopalne izlete s kosi-
lom. Izlete organizirajo vsak četrtek v avgustu in 
septembru. Cena izleta za skupine nad 25 oseb 
je 25 evrov na osebo in vsebuje samopostrežno 
kosilo v restavraciji hotela Svoboda in prevoz. 
Odhodi so: ob 7. uri tržnica Koseze (postaja LPP, 
smer mesto), ob 7.10 Kino Šiška (postaja LPP, 
smer mesto) in ob 7.15 Razstavišče (postaja LPP, 
smer mesto). Prijave so obvezne vsaj dva dneva 
pred odhodom na telefonski številki: 031/ 303 
755. V primeru, da bo prijavljenih manj kot 25 
udeležencev, bo izlet odpovedan. 
Jubilejno srečanje 
internirancev v Portorožu
Taboriščni odbor Ravensbrück Auschwitz pri ZZB 
za vrednote NOB Slovenije pripravlja tradicional-
no, tokrat že 55. vseslovensko srečanje nekdanjih 
internirank in internirancev, političnih zapornic 
in zapornikov, izgnank in izgnancev ter ukradenih 
otrok nekdanjih nacifašističnih taborišč in zapor-
ov, njihovih svojcev in prijateljev. Srečanje bo 
potekalo od petka, 9., do ponedeljka, 12. sep-
tembra, v hotelih Life Class (Slovenija, Riviera) v 
Portorožu. Osrednja slovesnost pa bo v nedeljo, 
11. septembra, ob 11. uri v Kongresnem centru 
dvorane Colombo Hotela Slovenija v Portorožu. 
   Slovesnost bo potekala pod osebnim pokro-
viteljstvom predsednika države Republike Slo-
venije Boruta Pahorja, slavnostna govornica bo 
obrambna ministrica Andreja Katič. V kulturnem 
programu bodo sodelovali: Partizanski pevski 
zbor iz Ljubljane, orkester Slovenske vojske s 
solisti, Tinkara Kovač in recitatorji.
   Cena polpenziona v dvoposteljni sobi je 51 ev-
rov na dan – skupaj tri dni 153 evrov. Dodatek 
za enoposteljno sobo je 18 evrov na dan. Na-
mestitev bo v hotelih Riviera in Slovenija. V ceno 
je vključeno: DDV, pijača dobrodošlice, uporaba 
zunanjega in notranjega bazenskega kompleksa 
hotela, rekreacijski in animacijski program, vstop 
v igralnico Casino Portorož. Prijavite se lahko do 
vključno ponedeljka, 5. septembra, na naslov: 
ZZB za vrednote NOB Slovenije, Einspielerjeva 
6, 1000 Ljubljana, ali po telefonu: 01/434-
4445, 01/434-4619, gsm: 051/392-120; ali 
na e-naslov: info@zzb-nob.si.
Rab: 
Taboriščni odbor Rab – Gonars vabi ob 73. oblet-
nici osvoboditve taboriščnikov iz italijanskega 
fašističnega koncentracijskega taborišča Kampor 
na otoku Rabu na spominsko slovesnost,  ki bo na 
pokopališču v Kamporju na otoku Rabu, v soboto, 
10. septembra ob 16. uri.
Iz Ljubljane in Kočevja bo organiziran avto-
busni prevoz. Informacije na telefonski številki 
01/434-44-45 oziroma na območnih odborih 
ZZB. Za odhod iz Kočevja pa na številko 041 
953 065, Jože Oberstar. Za odhod iz Kočevja pa 
na številki 041/953-065, Jože Oberstar.
43
Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: 
ZZB za vrednote NOB Slovenije
Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana
N
A
R
O
Č
IL
N
IC
A
Ime in priimek:
................................................................................................................................................
Kraj, ulica, poštna številka: 
................................................................................................................................................
................................................................................................................................................
Telefonska številka:  .........................................................................................................
Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite)
 četrtletno 9 €, letno 
 36 €. Podpis:  ......................................................
K N J I G A
Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija je praznovala dvajsetletnico
Vrt spominov in tovarištva
V baročnem salonu Pomurskega muzeja v Murski Soboti so na 
začetku julija proslavili dvajsetletnico delovanja Ustanove dr. 
Šiftarjeve fundacije. Prav tam je bila namreč 5. julija leta 1996 
podpisana ustanovna listina, ki jo je podpisal tudi dr. Vanek Šiftar 
(1919 –1999), ustanovitelj in gonilna sila te ustanove. 
Dr. Vanek Šitar je bil profe-sor prava in zaslužni profesor univerze v Mariboru. Izhajal je iz napredne kmečke druži-
ne Šiftar na Petanjcih v Prekmurju. Sku-
paj z družino je tam zasnoval Vrt spo-
minov in tovarištva, v katerem so zasa-
dili rastline s simbolnim pomenom. Vrt 
je tudi kulturni spomenik. Posebnost 
tega vrta so številne podarjene rastline 
in predmeti zgodovinske vrednosti. Pri-
našali so jih nekdanji borci proti fašiz-
mu, posamezniki in predstavniki orga-
nizacij iz Evrope pa tudi z drugih celin. 
S spominskimi darili so bile povezane 
tudi pretresljive izpovedi usod ljudi med 
drugo svetovno vojno. 
   Na tokratni slovesni seji so predsta-
vili publikacijo Začrtana in prehojena pot 
Ustanove Dr. Šiftarjeva fundacija 1996 
–2016, ki jo je uredil Franc Kuzmič. 
Predsednik uprave Ernest Ebenšpan-
ger je poudaril, da se uvršča ta funda-
cija med najdejavnejše v Sloveniji. Dr. 
Aleksander Jevšek, župan Murske So-
// VIR:  spletna stran Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija
bote, je zaradi odličnih rezultatov dela 
fundaciji izročil zahvalno listino Mestne 
občine Murska Sobota. Pozdrave pred-
sednika Zveze združenj borcev za vred-
note NOB Slovenije Tita Turnška je 
udeležencem seje prenesel Evgen Emri, 
predsednik ZZB NOB Murska Sobota. 
O pomenu ustanove, rezultatih njenega 
dela in o njenem ustanovitelju dr. Vane-
ku Šiftarju so na slavnostni seji razmiš-
ljali med drugimi Franc Horvat, župan 
občine Tišina, dr. Darja Peče, profesori-
ca na pravni fakulteti, dr. Ludvik Toplak, 
nekdanji rektor mariborske univerze, 
Rudi Cipot, nekdanji direktor Zavaroval-
nice Triglav, in drugi. Akademik Anton 
Vratuša se je spominjal 65 let izjemnega 
sodelovanja z dr. Vanekom Šiftarjem in 
tudi zdaj, ko je v 102. letu, je dejal, da bo 
še naprej sodeloval v njenih programih. 
   Marjan Šiftar, sin dr. Vaneka Šiftarja, 
pa je ob tej priložnosti povedal: »Sko-
raj petdeset let sva z očetom prehodila 
skupaj; kot oče in sin, kot prijatelja, kot 
zaupna tovariša in sodelavca, kot sou-
stvarjalca Šiftarjeve fundacije. Bilo je to 
bogato in dinamično obdobje v družbi, 
naši prejšnji in sedanji državi, v Prek-
murju, v mojem, najinem in našem sku-
pnem življenju.«
Utrinek s slovesnosti
Vrt spominov in tovarištva je zanimiv vseh letnih časih.
julij 201644
B E S E D A
Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov:  
ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom 
»nagradna križanka«, do 18. avgusta 2016.
Ime in priimek:  ________________________________________
Naslov:  _______________________________________________
______________________________________________________
______________________________________________________
Geslo 8. številke SB:
______________________________________________________
______________________________________________________
Izžrebani reševalci križanke iz 
8. številke revije Svobodna beseda 2016: 
1. Jožica Krapež, Ob žici 60, 5270 Ajdovščina
2. Sergej Čas, Roška cesta 23, 8333 Semič 
3. Doroteja Nared, Vodovodna pot 40, 1381 Rakek
Rešitve križanke:   
ISKRENOST, VTAKNITEV, KOP, KNEŽA, OLEŠA, PAR, VELAR, 
ANI, MOČNOST, TIR, ALEN, USTAVOVERCI, KOCA, SLIVAR, 
LUETIK, LAV, DOTIS, EMONCI, IBO, BRESKEV, OER, ME, 
HAAG, EM, TESLA, ALOR, TOK, BLAŽ, IN, NOSAČ, BRALEC, 
ANK, KSENIJA PREDIKAKA, ATLANT, AHMATOVA.
Geslo: STO LET RUSKE KAPELICE
B E S E D A
Rešitve križanke pošljite do 18. avgusta 2016
Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo.   
GESLO
LETALEC,
AVIATIK,
PILOT
SLADKO-
VODNA
RIBA Z
VELIKO
GLAVO
GOVORNIK
KONEC
GESLA
TEŽA
OVOJNINE
OLIVER
TELBAN
VEČJA,
NAVADNO
OKROGLA
POSODA
PREBI-
VALCI
TAJSKE
NEVID-
NOST
OČEM
POSLANKA
SEČEVOD
LJUB-
LJANA
TEKMA V
VOŽNJI
S ČOLNI
HONORAR-
NI
DELAVEC
FRAN
RAMOVŠ
NAJSTAREJŠA
ZNANA IZUMRLA
PTICA, OHRANJENA
KOT KAMNINA,
ARHEOPTERIKS
IZSTRELI-
TEV
AZIJCI
(SLAB-
ŠALNO)
TUR FRANCEONIČ
ENOTA ZA
GLASNOST
EMISIJA
RUDI
VAVPOTIČ
NAŠ
LUTKAR
MAJARON
IZPITJE
NA DUŠEK
OSNOVA,
TEMELJ
SLOVENSKI
VESLAČ
(IZTOK)
MAROGA,
LISA
SOKRATOV
TOŽNIK
ODVOD V
RAZLIČNE
SMERI
PASTIRKA
OVC
NEKDANJI
KOZAŠKI
POGLAVAR
KROJILEC
IN
ŠIVALEC
OBLEK
(POMANJ.)
ŠPORTNIK
V
KRALJICI
ŠPORTOV
ANTIČNO
IME ITA-
LIJANSKE
REKE
ANIENE
BARVNO
SLEPA
ŽENSKA
(DALTO-
NIZEM)
REJEC
PSOV
OČKA,
ATEK
RAHEL
PREMIK
ZRAKA
ALBERT
EINSTEIN
SATIRIK
BUCH-
WALD
FRANCE
ONIČ
NAŠ
PESNIK IN
PUBLICIST
VIDMAR
SLUZ
V ZEMLJO
NAREJENA
VDOLBINA
HUMORIST
TONE
FORNEZZI
RADO
ČASL
OSKAR
LANGE
HUDIČ,
SATAN,
ZLODEJ
BARVASTI
DEL
OČESNE
ŽILNICE,
ŠARENICA
ENOTA ZA
JAKOST
EL. TOKA
UŠESNI
NAKIT
KRAJ PRI
MOJSTRA-
NI
KRAJ PRI
OPATIJI
ČINGIZ
AJTMATOV
LIV
ULLMANN
PRIPADNIK
ILIROV
JASOV
ANTON
INGOLIČ
NEKDANJI
VZHODNI
SLOVAN
VOJAŠKA
STOPNJA
HRVAŠKA
PEVKA
JUVAN
OTOČJE V
ALEUTIH
EG. BOŽAN
STVO
MEMFISA
INDU-
STRIJSKO
MESTO
V RUSIJI
NA
DESNEM
BREGU
OKE
VOHANJE,
DUHANJE
RIKO
DEBENJAK
DELAVEC,
KI KOPLJE
ROMAN
HORVAT
ŽDANOV
ANDREJ
STRASTEN
ČLOVEK
VPAD
VOJSKE NA
SOVRAŽNO
OZEMLJE
GLASEN
IZDIH
ZRAKA
TAČICA
/  R E V I J A  Z Z B  Z A  V R E D N O T E  N O B  S LO V E N I J E  /  julij 2016  /  cena 3 eur  /  letnik II  /  ISSN 2463-8218  
B E S E D A
9
9
772463
821805