Posamezna Številka 1 Din.
Leto X., St. 20.
PeltnlM pteCatta v gotovini.
lf Ljubljani, 19. maja 1923.
V	organizaciji J« mol, kolikor nod — todko pravice
Uredništvo in uprava.
Ljubljana, tetenburgova ulica št. 6/11.
(Slasllo Strokovne komisije za Slovenilo. (Pokrajinski odbor (SDSJ )
Izhaja vsako soboto. Stane posamezna štev. 75 p, mesečno Din 3'—. celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 para. ^
Oglasi: prostor 1X55 mm 1-50 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
Kje Je odpomoft
3. tabela.
Drogi kraji.
V člankih: »Nove smeri v mezdni politiki« ( Delavec« št. 14) in »Gospodarska kriza« (»Delavec« št. 19) smo dovolj natančno prikazali, odkod prihaja gospodarska kriza in kakšne bodo njene posledice za proletariat. Mislimo tudi, da smo s temi članki pozvali dovolj krepko vse zavedne člane naših organizacij, naj premišljujejo, s kakšnimi sredstvi bi se izognili najhujšim udarcem.
V normalnih časih, v dobi dobre konjunkture, je najvažnejše sredstvo proletariata, da pritisne na svojega delodajalca, če si hoče zboljšati svoj položaj.
V času splošne gospodarske krize pa dosežemo s takim pritiskom mnogokrat bas nasprotno, kar smo nameravali. Zato je jasno, da je treba prenesti ta pritisk na tiste faktorje, ki se dolžni skrbeti, da proletariat tudi ob času krize ne pomre lakote. In ta faktor je:
državna uprava!
Seveda bi bilo zaman pošiljati g, Pašiču aii kakemu drugemu ministru milostne prošnje ali udanoslne izjave. Ti gospodje natančno vedo, da se gode ljudstvu krivice in vedo tudi, da ravno na račun teh krivic, ki se gode ogromni večini prebivalstva, udobno živi nekaj tisočev parazitov. In gospodje meščanski ministri, ki so po veliki večini tudi sami taki izkoriščevalci, se prav dobro zavedajo, da so oni predstavniki teh mogotcev.
Iz teh vzrokov bi prošnje ali tihe pritožbe nič ne pomagale.
Proletariat se mora najpreje sam zavedati, da nima napram državi le dolžnosti, temveč, da ima tudi pravice.
Med našim ljudstvom in žalibog tudi med industrijskim delavstvom je še prav mnogo hlapčevskega duha. Seveda so povsod in tako tudi tukaj častne izjeme. Vendar je pri našem povprečnem človeku ukoreninjeno mnenje, da je vedno bilo in vedno bo tako, da je predstavnik države žandar ali policaj in da te, če se mu ravno zljubi, lahko uklerte in pelje v zapor.
Seveda je s takim ljudstvom potem težko zahtevati od države raznih pravic, kakor socialne zaščite gospodarsko šibkejših, brezposelnih, bolnih itd.
Če bi se ljudstvo ali vsaj industrijsko delavstvo zavedalo, da je brezpogojna dolžnost države, da ga zavaruje pred lakoto, potem bi bila v 6 mesecih vsaka vlada, ki bi tega ne upoštevala, nemogoča.
Iz tal bi zrastle akcije izkoriščanih, katerim bi se pridruževale ved-
no nove in nove množice proletari-jata.
In ta val bi bil tako močan, da bi morala vlada, bodisi upoštevati želje in zahteve teh množic, ali bi jo pa odnesla burja javnega mnenja.
*
V Strokovni komisiji združene strokovne organizacije predstavljajo prilično precejšnjo moč, če jo bodo znale izrabiti v pravem času in v pravi smeri.
Pritisk na vlado, da bo vršila napram državljanom svoje dolžnosti, je seveda treba organizirati.
Prvo, kar moremo storiti je: da zahtevamo od članstva več agilnosti in več volje za borbo.
Besedam naj slede dejanja I
Najboljše orožje - za informacijo javnosti je tisk.
Dobro razširjen in urejen tisk pomeni velesilo. Tu bo treba vzeti v roko Delavca« št. 11 z dne 17. marca, v katerem je priobčena resolucija s. Vrankarja o organizacijskem tisku, ki je bila predložena in sprejeta na kovinarskem kongresu.
To resolucijo je treba spraviti v življenje.
Noben delavec ali delavka, nobena kavarna, gostilna, brivnica ali drug javen lokal ne bi smel obstojati brez proletarskega časopisja. — Zlasti naš Delavce«, ki je v resnici pravi odsev delavskega gibanja, bi moral biti tako razširjen, da bi bila ž njim preplavljena vsa Slovenija. Potem bi ne bil njegov glas glas zgubljenega v puščavi, temveč bi se zganili tisti, katerim bi v stvarnih člankih dokazal, da je treba to ali ono krivico odpraviti.
Seveda ne more lista razširiti eden in tudi ne deset ljudi. Če bi pa vsak njegov naročnik, katerih je približno deset tisoč, vsak pridobil samo enega (prav mnogi, bi jih lahko sto) bi pa list izhajal takoj v 20 tisoč izvodih in državni faktorji bi ga morali vse drugače upoštevati, kakor ga sedaj.
Nemogoče bi bilo potem meščanskemu vladnemu časopisju prikazati vsako delavsko akcijo kot protidr-žavno in nemogoče bi jim bilo pisati, da so delavci presiti in da se jim predobro godi.
Razširjenje lista Jin pridobivanje delavskemu gibanju novih mas, naj bi bila prva	naloga vseh, ki ne marajo lakote	in izkoriščanja. Za to
nalogo je	pa treba pridnosti in
vztrajnosti,	zato odgovarjamo na
vprašanje:	kje	je odpomoč s tem,
da nasvetujemo:
več agilnosti!
Brez potu, ni medu!
Skupni službeni prejemki (v kronah) oženjen
Fr. Uršič:
Dohodnina od mezd.
(Dalje.)
3. Oženjeni uslužbenec v Zagorju s 3 otroci, je imel 6kupno službenih prejemkov 73.320 K. Draginjska doklada je znašala po tabeli 3. 61.320 kron. Obdavčljivi službeni, prejemki so znašali 12.000 K. Od tega znaša dohodnina, kakor bomo pozneje videli 401.70 K in invalidski davek 96 K.
4. Vdovec brez otrok v Mariboru je imel službenih prejemktfv 83.960
oama	brez oir.		- | —- 1 otrok 2 otroka	3 otroci	4 otroci	5 otrok	6 otrok
24.040	i 31.340 1	j 38.640 45.940	53.240	60.540	67.840	75.140
24.360	31 660	38.960 ; 46.260	53 560	60.860	68.160	75.460
24.680	31.980	39.280 46 580	53.880	61 180	68.480	75.780
27.720	35.020	42 3 >0 i 49.620	56.920	6A220	71.520	78.820
28.080	35 380	42 680 i 49 980	57.280	64 580	71.880	79.180
28.440	35.740	43.040 1 50 340	57.640	64.940	72.240	79.540
: 28 560	35 860	43.16C : 50 460	57.760	65 060	72.360	79.660
: 28.860	36.180	43 460 j 50.760	58.060	65.360	72.660	79.960
' 29.160	36.480	43.760 ! 51.060	58.360	65.660	72.960	80 260
29.460 !	36.780	44.060 i 51.360 i	58,660	65.960	73.260	80.560
\ ■ i od	od	od od	od	od	od	od
35.600	42 900	50.200 : 57 500	64.800	72.100	79.400	86.700
do	do	do do	do	do	do	do
40.400	47.700	55.000 j 62 300	69.600	76 900	84.200	90.500
znaša	znaša	znaša j znaša	znaša	znaša	znaša	znaša
drag. d.	drag. d.	drag. d. ! drag. d	drag. d.	drag. d.	drag. d.	drag. d.
i 29.200 | " ’	36.500	43 800 1 51 100 |	58.400	65.700	73.000	80.300 ■
I Od	od	od i od	od	od	od	od
44.120	51.420	58.720 j 66 020	73.320	80.620	87.920	95.220
do	do	do | do	do	do	do	do
| 51 320	58.620	65.920 ; 73.220	80 520	87.820	95.120	102.420
1 znaša	znaša	znaša j znaša	znašd	znaša	znaša	j znaša
j drag. d.	drag. d.	drag. d. ! drag. d.	drag d.	drag. d.	drag. d.	! drag. d.
! 32.120 I	39.420	46.720 j 54,020 i	61.320	68.620	75.920	83.220
Obdavč-
ljiva
plača
3.600
3.920
4.240
4.360
4.720
5.080
5.200
5.500
5.800
6.100
v > -w o J? I
.v; XI ;
■S E “ | xi a o
O O.T3
■°x
Sj "C' ^
« <u -O »1 « >N —' >o —i *-
“ “ M a£ «
n
rt £-xj
žig
— T3
>u o TJ > v
C3
D >
lahek. Razločevati imamo samo troje primerov:
a) samec ali vdovec brez otrok;
b) oženjeni brez otrok ali pa vdovec z enim otrokom;
c) oženjene, ki imajo vsaj enega nepreskrbljenega otroka, ali pa vdovec, ki ima vsaj dva nepreskrbljena otroka.
Obdavčljiva plača, ki* ne presega zneska 10.000 K, je davka prosta,
x> " £
JZ) >c/>
ker se je zvišal eksistenčni minimum, ki je bil pred vojno 1600 K, za leto 1921 in 1922 na 10.000 K, kar je mimogrede rečeno še vedno premalo.
Če ima uslužbenec poleg svoje plače še kake druge dohodke, se računajo k plači seveda tudi ti dohodki ter se davek odmeri od skupnega dohodka, ako znaša ta več nego 10.000 K.
kron. Po tabeli 1. je znašala draginjska doklada 37.960 K, ostanek 16.000 kron je obdavčljiva plača. Od tega znaša dohodnina (kakor je razvidno iz poznejših tabel) 728.12’K in invalidski davek 96 K.
3. Odmera dohodnine in invalidskega davka.
Ako imamo določeno na ta način crknemo podlago, je uadaljni ralu
Kovinarska Internacionala posreduje.
vsaka pokrajina drugačno administracijo in tudi drugačno vzgojo. Pri nas v Sloveniji n. pr. smo zelo natančni glede reda in naglega poslovanja organizacije. Posebno natančr in nezaupljivi smo pa pri denar’	^
čemer pa seveda nočem reči-	‘
jugi:	vsemu temu ni tako • **a ”
tam z denarjem lahkemu •; m	„„
Povdariti hočem le, d ^seluo rav strani mi jugu vse -*a gibanje in da imamo vs’ . premalo poz■ pred prehitrir	*f& tega pomislek
Ugotovi*' a zedinjenjem, katerem’	moram’,	da. tudi
ta pr’ d smo kot samcB>PTavna nar .udjučeni, ni i-^noGO ^'or ’ 1 «5 j.i vso tf*	xkA~ % "
« e P^sit-u - tu
S n“T'otao ~ v8asil> *>
™ nfh-?ar	1J3°preb tako, di
nam ni bilo mogoče Drinravi« l .
nih . statističnih podatkoi si nobc
nas je pa savez pozval nai ndn
mo tudi mi svojega i8min ?P°Slj-e
ravno polagoma na ?p . a’ &
važnost in i™™	, e stvari vel>ko
sj-
Na izvajanja s. Bračinaca je odgovarjal s. Fr. Svetek približno sledeče:	Če bi kovinarska internaci-
onala posadila kovinarje iz Slovenije na zatožno klop, lahko izjavim, da bi v teni slučaju ne zadela pravega krivca. Naj ugotovim najprvo, da smo mi napram internacionali storili vselej in vsikdar svojo dolžnost. Visoko smo držali zastavo naše internacionale tudi takrat, , ko so bili razni elementi z vso ogorčenostjo na delu, da jo razbijejo.
Napačno bi biio misliti, da mi zedinjenja ne želimo. Izjavljam, da smo se takrat, ko smo radi razbitja Avstrije bili odrezani od svoje centrale na Dunaju, že takrat smo mislili na to, da bo treba zediniti vse kovinarje v novi državi v eno enotm organizacijo; zato smo svojo cent' ' ustanovili le provizorično.
Nas pri zedinjenji! ne , beno osebno vprašanje	.	"j1'
že v tem, da na	!£ kaze
ben nastavljene* naše organizacije^
kazal*1 'da^Tip	?°VO«	£Sdo-
dedujemo nikakršnih separatističnih potov, temveč zabto.
dane	aedinimo,
OT8""”Ciie 8’8-
Pri celi stvari je treba vppetevati
P°kret v Jugoslaviji ne da ^ecfiniti kar fe, »p«, kar iZ
htevati garancij, da se bo z nami postopalo tako, kakor je prav.
Glede zedinjenja samega, pa lahko brez pretiravanja trdim, da smo sami, v kolikor nam je dopuščal čas, odstranjevali ovire, ki so na poti. Ce se pa hočemo zediniti in če se ne pustimo posiliti v kako stvar, katere pred svojini članstvom ne bi mogli zagovarjati, pa mislim, da smo storili le svojo dolžnost.
Če zagrebški kongres ni imel uspeha nismo krivi mi, temveč tisti, ki so pozabili, da pri zedinjenju ne sme biti bojnega glasovanja. Preostalo nam torej ni nič drugega, kakor zapustiti kongres, če nismo hoteli biti v tem vitalnem vprašanju majorizirani.
Predlog s. Domesa, ki gre za tem, da se izvoli šestčlanska komisija, ki naj pripravi zedinjenje in skliče kongres, je sprejemljiv in jaz
kakor tudi s. Otorepec bodeva ta predlog pri našem centralnem odboru zagovarjala. Izrecno pa zahtevam, naj se sklene, da se piri točki zedinjenje na kongresu ne bo glasovalo.
Glede takozvanih komunistov pa mislim, da bi bilo nepravilno delati jim v organizaciji kake težkoče. Zanje naj velja v organizaciji isto, kakor velja za vse druge. Dokler se drže pravil, pravilnika, kongresnih in centralnih sklepov, toliko časa mora biti brezpogojno tudi njim zagotovljena demokracija. Misliti je treba, da so strokovne organizacije predvsem obrambni inštrument in pri nas v Jugoslaviji imamo z obrambo dovolj posla.
Pametno bi bilo torej, da usmerimo naše delovanje tako, da omogočimo zedinjenje tudi z onimi sodru-gi, ki so še odvojeni.
Socialna politika.
Krvavo potrebna odredba. Podjetniki stavbinske stroke v Sloveniji dosedaj niso marali priznavati obratnih delavskih zaupnikov. Mnogo podjetnikov jih še sedaj ne priznava. Med temi junaki je tudi g. Karol Jezernik v Celju.
»Unija stavbinskih delavcev za Slovenijo v Celju« je prijavila 4. aprila omenjeni tvrdki in Inšpekciji dela dne
29.	marca izvoljene obratne zaupnike stavbišča Hude jame.	Tvrdka Jezernik
je na prijavo zaupnikov odgovorila pismeno, da ne more priznavati zaupnikov, ker se usti na mezdnih pogajanjih sploh niso priznali od gg. delodajalcev — stavbenikov seveda. S tem je tvrdka računala, da je zadeva rešena in da bodo stavbeni podjetniki kljub obstoječemu zakonu o zaščiti delavcev odklanjali priznanje zaupnikov še nadalje.
Tajništvo okrožne strokovne komisije v Celju je vložilo ovadbo na okrajno glavarstvo Celje radi te zadeve obratnih zaupnikov.
Vloženo ovadbo je okrajno glavarstvo odstopilo Inšpekciji dela v Maribor. Zadnja je rešila ovadbo z odlokom z
dne 26. aprila 1923. pod opr. št. 56(5. — Odlok Inšpekcije dela se glasi:
»G. Karol Jezernik, stavbena tvrdka H uda jama.
Tajništvo okrožne strokovne komisije je naznanilo podpisani inšpekciji, da ne priznavate dne 29. marca izvoljenih delavskih zaupnikov. Ker je neutemeljen razlog, katerega ste navedli v Vaši vlogi na >Uuijo stavbinskih delavcev za Slovenijo«, da namreč stavbeni obrtniki do danes niso priznavali zaupnikov pri splošnih mezdnih pogajanjih — se odre-juio. thi imate v smislu § 108. zakonu o zaščiti delavcev pripoznati in upoštevati izvoljene delavske zaupnike ravnotako, kakor drugi obrtniki z vsemi pravicami, ki jim pristojajo v smislu omenjenega zakona. S tem se obvešča Tajništvo okr. strok, komisije v Celju. Zoper navzočo odredilo Vam je prosto se pritožiti v 14 dneh po sprejemu.
Inšpekcija dela Maribor, inž. Dejak s. r. inšpektor.« — Upajmo, da bo gospodom ta odlok zadostoval za poduk, da ne bodo več skušali gaziti obstoječe jugoslovanske zakone.
Naše organizacije.
Kovinarska stroka.
Izvršite dolžnosti. Dne S. maja smo
razposlali okrožnico št. 11, ter priložili tozadevne pole v izpolnitev. Nekaj podružnic nam je izpolnjene pole že vrnilo, nekatere pa še ne. Dokler nimamo podatkov od vseh podružnic, nam ni mogoče pričeti z delom za enotni tarifni pokret. Zato pozivamo tem potom v«,e one podružnice, ki še nir.o vrnile p .j, da jili nemudoma izpolnijo m od-f-t šljejo centrali.
Pravilnik. Pretekli teden smo razposlali na vse podružnice pravilnike. Vsak član dobi pravilnik brezplačno in
naj ga vlepi v svojo člansko knjižico. Obenem opozarjamo vse člane, da pravilnik dobro prečitajo in se po njem ravnajo. Funkcijonarji nekaterih podružnic so še pretečeni mesec pobirali vpisnino po 4 Din mesto po pet in sprejemali nove člane v razred, v katerega je posameznik sam hotel vstopiti. Opozarjamo, da bomo od sedaj naprej zavrnili vse pristopne izjave onih članov, katerih tedenski prispevek ne bo odgovarjal enournemu zaslužku. — Tajništvo O. D. K.
Seja sekcije strugarjev se bo vršila v sredo, dne 23. t. m. takoj po delu.	Predsednik.
Živilska stroka.
Stavka pekovskih pomočnikov v Mariboru traja dalje. Stavka 37 pomočnikov, 39 pomočnikov pa je na delu, ker je devet obratov povišalo pomočnikom mezde za 25 odstotkov in triduev-m plačani dopust. Povišek bo teh 39 pomočnikov dalo za stavkovni sklad stavkujočih 37 pomočnikov; to bo znašalo okroglo 2500 dinarji- To prispevanje bo trajalo toliko časa, kolikor časa bo stavka trajala in stavkujoči pekovski pomočniki ne bodo dosegli svojih zahtev. Stavkokazi se pri stavki do danes še niso pojavili, kar vsekakor dokazuje dobro organizacijo.
Mlinarjem v Kranju! Na vašo pritožijo glede bolniške blagajne in tamkajšnjega nereda pri izplačevanju boleznine vam sporočamo, da nemudoma pošljete na ravnateljstvo Okrožnega urada pritožbo; če to ne bo pomagalo, storite za kar ste se odločili za dan
20.	t. m. Torej nameravano za 20. t. m. odpade. — Predsedstvo.
Rogaška Slatina. Dne 14. t. m. se je vršil pri nas strokovni shod, katerega se je udeležilo sicer malo število, a bili so to zavedni delavci, na katerih upamo, da bo nekoč sezidana stavba boljše organizacije in družbe. S. Meznarič je temeljito orisal položaj delavstva, ki si ga je napravilo delavstvo samo s svojo nezavednostjo. Dvema navzočima klerikalno navdahnjenima poslušalcema je resnica bodla v oči, zato sta se ponoči maščevala in pretepla nekega sodruga, ki je navedena dejstva zagovarjal. Ime tega razbojniškega tipa zaenkrat zamolčimo, pač pa smo že vse potrebno ukrenili. O shodu samem več prihodnjič.
Kemična stroka.
Medvode - Goričane. Naši krščanski socialci pošiljajo med delavstvo neke okrožnice, ki imajo zelo sumljivo in lažnjivo vsebino; tako nam je prišla slučajno v roke sledeča okrožnica: >Tovariši, delavci!
Na pritisk naše krščansko-socialne delavske organizacije je upravni svet združenih papirnic določil. da se vrše mezdna pogajanja lekoni 8 dni, ker je bilo preje nemogoče radi občnega zbora papirnice. Toliko za enkrat. Sedaj pa poglejmo naše in vevške socialne demokrate: Pri zadnjih sejah v Vevčah so sklenili nastopati z nami skupno pri mezdnem gibanju.
Naša organizacija je to vpoštevala, ter vložila zahtevo na upravni svet, medtem ko jih od social - demokratov upravni svet ni prejel.
Social-demokrati so torej hoteli pri t i do pogajanj preko nas po drugi poti — preko inšpekcije dela, toda pokazalo se je, da so se pošteno blamirali, ker so šli po drugi poti. a previsoko. S tem pa so naši focialni-domokratje zopet pokazali, da jim ni toliko za delavsko edinost, kakor za njihovo politiko.
Pokazali so, da je ž njimi vsak nadalj-ni stik nemogoč! Delavstvo zapomni si te tičke! Skupina papirniškega delavstva.<
Tako klerikalna okrožnica. Mi pa pravimo, da za to, kar se je sklepalo v Vevčah nismo odgovorni, kar vam bodo vevški sodrugi itak še odgovorili. Kar pa se tiče odložitve mezdnih žalitev so bile od naše strani vložeue prav take, kakor od vaie in sicer dne
30.	marca t. 1. Da jih upravni svet ni prejel, kakor pravi vaša okrožnica, je pa debela laž, katero hočete izrabiti za agitacijo.
Zelo se pa motile, kajti naši sodrugi so poučeni o stvari. Nadalje pravi okrožnica, da smo šli po drugi poti ia »previsoko«; s tem ste vnovič pokazali kakšni kapitalistični hlapci da ste, ker hočete s tem tudi nas odvrniti, da se poslužimo edino merodajnega državnega urada, katerega dolžnost je, da posreduje, ako se oholi kapitalizem ne zmeni za upravičene zahteve delavstva; sicer vam pa svetujemo, da napravite najprej med svojim članstvom red, da ne bo potreba omoženim ženam s petimi otroci hoditi v tovarno pretepavat drugih žensk. Gospodje, okrtačite i« osnažite najprej svoje perilo in blago, ki ste si ga sami napravili. Gospodu ravnatelju pa priporočamo, da napravi v tem oziru red, da ne bo potreba neprestano še posebej vlagati intervencij in posredovanj.
Vevče. Mezdno gibanje papirniškega delavstva Vevč in Medvod— Goričane je v polnem teku. Pogajanja, ki so se na podlagi vloge >Osred. društva kemičnih delavcev« vršila dne 11. t. m. so pokazala, da so zahteve delavstva tako skromne, da ni mogoče nič popuščati. Shod, ki se je vršil v nedeljo 20. t. m. v Vevčah, je istotako dokazal, da stoji za temi zahtevami vse delavstvo solidarno. Več o shodu in o gibanju bomo poročali, ko bodo pogajanja zaključena.
Zborovanje podružnic. Tajništvo osred. društva kem. delavcev poživlja članstvo v podružnicah: Gotovlje, Liboje, Štore, Radeče, da se članskega zborovanja glede skupščine osr. društva polnoštevilno udeleži. V podružnici, keramičnih delavcev v Go-tovljali »e bo vršilo zborovanje dne 26. maja takoj po delu. V Štorah se bo vršilo zborovanje dne 27. maja točno ob 10. uri dop. V Radečah se bo vršilo dne 27. maja točno ob 3. uri popoldne. Članstvo teh podružnic opozarjamo, da se v lastnem interesu točno udeleži zborovanja.
Zagorje. V podružnici steklarjev v Zagorju se bo vršil dne 23. maja
eh 1 uri občni zbor v prostorih rudniške restavracije s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika; 2. poročilo nadzorstva; 3. povišanje prispevkov; 4. volitev delegata za skupščino osrednjega društva kem. delavcev; 5. volitev odbora; 6. raznoterosti. Poživljamo članstvo podružnice, da se občnega zbora polnoštevilno in točno udeležil.
Podlistek.
Zakon RSFSR o delu.
IV.	Kolektivne pogodbe.
15. Kolektivi«! pogodba je pogodba, sklenjena med strokovno organizacijo kot zastopnico delavstva na eni in delodajalcem na drugi strani, ki določa delavne in namestitvene pogoje za posamezna podjetja in vsebino bodoči h osebnih delavnih pogodb.
Določbe kolektivne pogodbe veljajo za vse osebe, ki so v podjetju zaposlene ne glede nato, če so Člani strokovne organizacije, ki je sklenila pogodbo.
Opomba:	Kolektivna	pogodba
ne velja za ono upravno osobje, ki sme nameščati in odpuščati delojemalce.
17.	Kolektivne pogodbe so: Splošne (to so one, ki veljajo za posamezno produkcijsko, narodno - gospodarsko, upravno panogo) ali pa krajevne. Kadar so v veljavi splošne kolektivne pogodbe, se smejo sklepati krajevne pogodbe v onih slučajih in v onem okvirju, ki ga izrecno predvideva splošna pogodba.
18. čas, za katerega se sklepajo kolektivne pogodbe, določa ljudski komisariat dela v sporazumu z vseruskim centralnim sovjetom strokovnih organizacij.
19. Določbe kolektivnih pogodb, v kolikor podaljšujejo delavne pogodbe v primeri s tem zakonom, so neveljavne.
20. Strokovne organizacije ne jamčijo s svojim premoženjem za kolektivne pogodbe.
21.	Kolektivne pogodbe se sklepajo pismeno in se spisujejo pri organu ljudskega komisariata dela; ta organ sme razveljaviti vsako pogodbo, ki poslabšuje položaj delavcev in nameščencev v primeri s tem zakonom. Način vpisovanja sklenjenih kolektivnih pogodb predpiše ljudski komisariat dela.
Opomba:	Ce razveljavijo organi
ljudskega komisariata dela posamezna določila kolektivne pogodbe, se sme vendar pogodba uvesti v zapisnik, če soglašata s tem oba dela.
22. Vpisana kolektivna pogodba
stopi v veljavo z dnem, določenim v pogodbi.
23.	Če se preuredi zavod ali podjetje, ali pa preide v posest drugega, ostane pogodba v veljavi skozi ves določeni Sas.
Opomba: V tem slučaju sme vsaka pogodbena stranka predlagati, tla se kolektivna pogodba pregleda. O tem se mora obvestiti drugo stranko dva ledna preje; kolektivna pogodba pa ostane v veljavi do sklepa nove pogodbe.
24. Pogodbe, ki se sklenejo za novo dobo, če tudi pod starimi pogodbenimi pogoji, kakor tudi vse izprementbe in dopolnitve pogodbe, je treba vpisati v smislu splošnih določil.
25. Spori, nastali med delodajalci in delojemalci radi pogodbe, ki ni bila vpisana, se rešujejo na podlagi splošnih zakonitih določil, ne pa na podlagi sklenjene sporne pogodbe.
26. Nadzor nad izvrševanjem kolektivnih pogodb vrši v prvi vrsti cenilna in sporna komisija.
V.	Delavna pogodba.
Delavna pogodba je dogovor dveh ali več oseb, na podlagi katerega stavi na razpolago delojemalec svojo delovno silo delodajalcu proti odškodnini.
Delavna pogodba se mora skleniti v vsakem slučaju.
28.	Pogoje delavne pogodbe določita oba dela sporazumno. Neveljavna pa so ona določila delavne pogodbe, ki poslabšujejo delojemalcem položaj v pri-
meru z določbami zakona, kolektivne pogodbe in predpisi delavnega reda. Neveljavna so tudi vsa določila, ki omejujejo politično in državljansko svobod* delojemalčevo.
29. Obenem s sklenjeno delavno pogodbo mora vročiti podjetje vsakemu nameščencu in delavcu obračunsko knjižico. Izročitev obračunske knjižice ni obvezna, če velja delavna pogodba manj kakor teden dni.
Opomba: Če se sklene delavna pogodba z artoknu, se morajo vročiti poleg splošne obračunske knjižice za celokupni ar) el 5e obračunska knjižica za vsakega {Ir. na artela posebej.
0|)»inba:	Način vračanja obračunska
knjižice se določi polom posebnih zakonitih določil.
30. Delavne pogodbe se morajo sklepati s posamezniki, ali pa tudi s skupinami oseb (arteli itd.).
31. Mladoletni so v pogledu delavne pogodbe enakopravni polnoletnim. Starši in varuhi, kakor tudi zavodi in uradne osebe, ki vodijo nadzor nad izvrševanjem delavsko - zaščitnih zakonov, smejo zahtevati, da se pogodba pravočasno razveljavi, če škoduje zdravju mladoletnega ali pa mu je v škodo.
(Dalje prihodnjič.)
»DELAVEC«
STRAN 3.
Stavblnska stroka.
Mariborska podružnica > Unije stavb, delavcev« naznanja, da se je vršila kontrola centralne blagajne za leto 1922 do 31. marca letošnjega leta. — Razili obrekovalci so precej časa razširjali neutemeljena sumničenja o vodstvu naše unije. S tem so hoteli uničiti in razbiti našo stavbinsko organizacijo. Podpisani izjavljamo, da smo našli vse v najlepšem redu in poživljamo istočasno vse one, ki so razširjali neresnične vesti, da se tekom osmih dni zglase pri mariborski podružnici naše stavbinske unije, da bodo svoje govorice tudi utemeljili in dokazali, ali pa jim bomo v nasprotnem slučaju stopili na prste.
Maribor 24. aprila 1923.
Za nadzorstvo: za Maribor: Franc Adamič 1. r. K rane Sterbol I. r. za Celje: Jernej Koštomaj 1. r., Ivan Gojkovič 1. r.
Nekoliko pogleda resnici v obraz.
»Unija stavbinskih delavcev za Slovenijo*: je kakor običajno vsako leto 'udi tokrat vložila spomenico na >Zvezo in-dustrijcev« za reguliranje plač stavbin-skemu delavstvu. Zveza industrijcev ni smatrala za potrebno na vloženo spomenico odgovarjati, ter tudi ni povišala
sama mezde, kakor je to storila 1. 1921. Dne 4 maja pa se je :>Zveza industrij-
cev« vendar-le zganila, ter nam poslala dopis sledeče vsebine:
»Pozivno na Vaš dopis od 1. marca t. 1. Vas vljudno obveščamo, da se je na seji Odseka gradbene stroke, ki se je vršila dne maja razpravljalo o zahtevah izloženih v Vaši spomenici. Odsek gradbene stroke je po razmotriva-nju Vaše spomenice izjavil, da so Vaše zahteve pretirane, ter jih vsled tega ni mogoče vzeti za podlago pogajanj.
Vljudno Vas prosimo, da blagovolite z ozirom na stagnacijo v gradbeni stroki in splošno neugoden položaj Naše zahteve revidirati. Pripominjamo pa tudi, da je vsled slabe konjunkture gradbene stroke mnogo delavcev nezaposlenih ter so radi tega pripravljeni prevzeli delo tudi za sedaj veljavne oziroma še nižje mezde, kar je treba vsekakor upoštevati.^
To je odgovor organiziranih gospodov delodajalcev okrog >Zveze industrijcev organiziranemu in neorganiziranemu stavbinskemu delavstvu, ki jasno govori, da gospodje ne smatrajo delavce za nič drugega kakor za blago, s katerim se poljudno kupčuje. Kdo je največ kriv takemu ošabnemu in nesocialnemu odgovoru? Evo nekaj statistike nekaterih podjetnikov gradbene stroke v Celju.
Ime tvrdke	ObratovaliSče	i b "S ^ ° t cu cd "cu	Zikontti Mini Ut ti nori! nuhti i orah hntai m			a .=. |	Bell n pinti i arah tasljio tu			Bitnnv vet upo-ilmihpri
		N (rt _	dan	teden		a	dan	teden		Ioni
		£ c			mesec	i			mes.	dan
Karol Jezernik	Jadranska banka	80	640	3840	15360	10	160	960	3840	20-—
» »	Huda jama	78	624	3744	14976	10	156	936	3544	1904
Konrad Gologranc » »	Westen Cerkev Sv Jožefa	}5°	400	2400	9600	10	100	600	2400	1204
Franc Nerat	Ravnikar	30	240	1440	5760	11	90	540	2160	1102
Vinko Kukovec	Parna žaga in tes.	30	240	1440	5760	9	30	180	720	306
0. Eksner	Stavb, podjetje	15	120	720	2880	9	15	90	360	1 70
Wendl	»	10	80	480	1920	10	20	120	480	240
Verbnik	Tesarsko podjetje	12	96	576	2304	11	36	216	864	3-40
Mestna občina	Okrbnlštvo	20	160	960	3840	8				
Te številke jasno govore, da so delavci povzročili nezaposlenost sami, zlasti oni, ki niso imeli nikdar dovolj nadur. Uvedli so 9, 10 in 11 urni delavni čas po zaslugi nezavednih delavcev in raznih priganjačev in s tem povzročili brezposelnost. N. pr. Celje, ki šteje komaj sedem podjetnikov, bi pri 8 urnem delavnem času lahko zaposlili še 72 delavcev in bi se isto lahko zgodilo po celi Sloveniji. Celje nima 72 brezposelnih delavcev, temveč jim ima komaj 10 do 12, kar znaČi, da bi jih bilo treba še 60 naročiti od tistega kraja, kjer ni dela. S tem bi se delavni trg izenačil, plače bi se potem draginji primerno morale zboljšati.
Medtem, ko smo te vrstice napisali, nam je prišla pod roko neka »Samostojna unija«, glasilo Žerjavovih banko-kratov, iz katere posnemamo iz članka »Brezposelnost v stavbinski stroki« par prav zanimivih stavkov. Člankar pravi, da so krize krivi tujci (katere tujce misli, tega seveda ne pove), ker jih je preveč pri nas zaposlenih. Mi se čudimo gospodom okrog >Zerjavove« Unije, da nam danes pripovedujejo, da imamo toliko tujcev v Jugoslaviji. Saj so ravno ti gospodje temu krivi, ker so imeli svojega protektorja g. dr. Žerjava kot ministra za socijalno politiko, ki je imel končno besedo o uvažanju tujcev. Mi nismo nikdar zaprosili niti za delavce te, niti za delavce one narodnosti. Kako so dospeli tujci v Jugoslavijo? Celjska statistika nam pokaže, da niso tujci krivi brezposelnosti, ampak krivo je dr. Žerjavovo početje, ki je predlagal svobodo dela, da sme namreč vsak delavec delati kolikor časa hoče, to se pravi, da sme vsak kapitalist delavce izkoriščati kolikor hoče. Tako nesramno početje se godi povsod po celi državi, ki gre za tem, da se napravi iz zavednih proletarcev udane sužnje, katere bodo kapitalisti uporabljali za neskončno izkoriščanje na gospodarskem polju. Kapitalistični hlapci Zupancove vrste pa izrabljajo nevzdržen položaj za hujskanje v svrho dosega svojega egoističnega političnega cilja v prilog svojega delodajalca in samega sobe. Stav-hinskemu delavstvu pa se prifanjajo odpirati oči in ne be slepo sledilo na li-snianee raznim žerjavovcetn. Zavedamo
se, da je naša pomoč ie v nas samih, da ojačimo našo razredno organizacijo, Ivi stoji na stališču razrednega boja. Vsem, ki se strinjajo z nami naj priglasijo svoj pristop. Proč « lažnivci! ^roč s hujskači delavstva.
Rudarska stroka.
Stavka rudarjev v Zagorju. Dne 8. maja je izbruhnila stavka v Kisovcu, dne 9. maja pa v Kotredežu pri Zagorju; rudnika sta last trb. premog, družbe, ki je znana izkoriščevalca svojega delavstva. Razmere rudarjev postajajo čimdalje neznos-nejše. Na eni strani slaba mezdna pogodba, sklenjena med Trboveljsko premogokopno družbo in delavstvom ■/. dne 27. avgusta 1. 1., ki jo je sklepa! slavni g. Stefanovič (sedaj direktor radikalnih Jutranjih Novosti :) in ki daje Trboveljski družbi povsod priliko, da izrablja in izkoriššča delavstvo. Tako so rudarji zaslužili pri akordnem delu od 26—28 dinarjev dnevno; nekateri rudarji pa celo po 18 dinarjev. Mnogo so temu krive tudi delavne razmere posebno v Kisovcu; tam je obratovodja Lapornik, ki se sicer prav dobro razume na obkladanje delavstva z raznimi priimki, vendar se pa v rudarski stroki razume na strokovnem polju prav zelo malo. Razljuteni trpini so zato stopili v stavko in zahtevali, da se tega gospoda prav kmalu odstrani, sicer bodo izvajali iz tega nadaljne posledice. Stavko je vodila Zveza rudarskih delavcev r, ki je poslala rudarje pred kratkim zopet na delo, zapretila pa je, da stopijo v stavko vsi rudarski revirji Trboveljske premogokopne družbe, ako ista tekom osmih dni ne bo odpustila imenovanega Lapornika.
Stavka rudarjev v Zagorju. Iz do-šlih poročil posnemamo, da prično rudarji v Zagorju dne 14. maja zopet z delom. Trboveljski družbi so dali osemdnevni rok za odstranitev obra-tovodje Lapornika. V slučaju, da družba tej zahtevi rudarjev ne ugodi v omenjenem roku, bodo rudarji zopet stopllii v stavko.
Monopolska strok«.’.
Nezadovoljstvo z zadnjo intervencijo
je v tobačni tovarni precej narastlo. — Kdo to nezadovoljstvo neti, nam ni znano. Pripomnimo in konstatiramo le to, da se je pri izbiranju delavk, ki naj bi bile odpuščene, izbralo pač vse one delavke, ki nimajo družin in se je oziralo pri tem na one delavke, ki imajo družine. Sicer pa je bil pri intervenciji navzoč tudi odbor krščansko-soci-jalne zveze, ki je z zastopniki naše organizacije soglašal in odobril vse nasvete naše organizacije.
Neodločnost. Z ostalimi ogromnimi delavskimi množicami je praznovalo in proslavilo delavski praznik 1. Maj tudi krščansko-socialuo delavstvo. Celo gla-
silo tega dela delavstva »Pravica? je izšla v posebni slavnostni majski izdaji. Članstvo naše organizacije je hotel« 1. Maj brezpogojno proslaviti. Nasprotno agitacijo pa so razvili pred Prvim Majem člani in odborniki krščanskosocialne organizacije kljub temu, da je ta agitacija popolnoma nasprotovala navodilom in parolam vodstva Jugoslovanske strokovne zveze. To smo hoteti le konstatirati, da bo delavstvo za vse to tudi vedelo in znalo. Pa saj so videli vsi nagajivci, kakšne uspehe je žela ta njihova proti agitacija: vsi stroji so v tovarni stali, uboge zapeljane delavke pa so morale pomivati baje neke posode, mesto da bi se veselile z ostalimi delavkami lepega prvomajskega dne.
Dopisi.
I.esc«*. V soboto ‘21. t. m. je sklicala •J. S. Z. v Lescah javen shod, na katerega je bil odposlan tajnik ,1. S. Z. iz Ljubljane. Na dnevni red so postavili protest proti krivičnim pravilnikom v socialni zakonodaji in organizacijo J. S. Z. Kovinarji v Lescah smo takoj uvideli, kam pes taco moli. vedeli smo, da gre tej gospodi za razbitje naše ^podružnice kovinarjev. Radi lega smo pozvali, da se tega shoda udeleži polnoštevilno delavstvo tovarne za verige in smo obvetili o tem tudi s. Jerama z Jesenic. Gopod Cvikelj je otvoril shod in hotel razlagati svoj žegen, toda, ker smo ugotovili, da je imel in ima samo dva pristaša (delavca in eno delavko), pa nismo mogli dopustiti, da taka manjšina prevzame odgovornost za shod in smo zahtevali volitev predsedstva, nakar se je tsdi takoj izvolilo za predsednika s. Jerama. V kolikor se sploh razume je razlagal g. Cvikelj krivičnost, ki jih dela »Zveza industrijcev« delavstvu, smo ostali lojalni pri njegovih izvajanjih, o resolucijah pa, ki jih je predlagal, smo izjavili, da jih sicer priporočamo njegovima pristašema, da jih sprejmeta, mi pa se držimo discipline in bomo sledili vsem lakim pozivom le tedaj, kadar bo to akcijska iniciativa naših strokovnih forumov. Povedali smo g. Cviklju, da je sicer že malce pozno začel protestirati proti krivičnim pravilnikom, ker smo mi marksisti v enotni akciji to že storili in se proti vsem krivičnostim borimo vsak dan. Izjavljal je nadalje, da sicer industrijci v kovinarskih podjetjih še ne nastopajo po novih pravilnikih. da pa že v nekaterih drugih strokah. Na vse to mu je s. Jeram odgovoril, da morda po teh pravilnikih nastopajo industrijci tam, kjer ima J. S. Z. svoje organizacije, da pa v naših krajih, kjer so razredne organizacije te pravilnike izvajajo. Po zaključku te debate je 8. Jerani stavil g. Cviklju vprašanje, kakšne slabosti vidi v naši organizaciji, da se ji ne priključi? (i. Cvikelj na to ni odgovoril drugega, nego, da stojimo mi na stališču materialističnega svetovnega naziranja. oni pa, da so krščanskega naziranja, ki se ne strinja s tem, da ljudje živijo samo za ta svet. S. Jeram mu je pošteno analiziral njegovo izjavo in razliko med nami in .T. S. Z. Končno je sodrug Jerani g. Cviklju priporočal., da pove gosp. Korošcu, kadar pride Z njim v dotiko. koliko demokracije poznajo slovenski kovinarji in koliko njegovi kalini, ki niso dali v prisotnosti gospoda Korošca na Jesenicah s. Jeramu niti besede. Spoznali so že lahko vsi lovci na zavedne slovenske kovinarje, da vlada v njihovih vrstah Marksov duh in da se njihovo organizacijo razbije . lahko le preko njihovih trupel. — Kovinar.
Dobrava pri Jesenicah. Tudi delavci z Dobrave se moramo včasih oglasiti, da ne bo kdo mislil, da pri nas morda »pimo. Po boljši drobtinici marsikdo hrepeni, kajti znano je, da imajo vsi ljudje raje bel kruh. kakor pa črnega. In iako nekako je tudi pri nas na Dobravi. Naši kapitalisti izkoriščajo delavce prav na umeten način in sicer na ta način, da jim nudijo takozvane premije; s temi premijami izmozga-vajo in pijejo delavstvu kri. Pomagajo pa jim ljudje (delavci!), ki nič ali pa zelo malo mislijo na svoje sotrpine, pač pa se zelo trudijo za omenjene premije. Oni se ne zavedajo, da so tudi ljudje in da so kapitalisti in njih hlapci odvisni od delavcev in ne od kapitalistov.
Pri nas je tacega gnoja in smradu že precej in bo treba temeljito čistiti. Delavci priznavamo, da smo mnogo temu sami krivi, ker smo se do sedaj premalo zavedali in zanimali za to
stvar. Treba pa bo, da se za to nekoliko bolj pobrigamo. — Tako se je dogodil pred kratkim pri nas slučaj pri pečnem oddelku, da je mladoletni delavec s. V. Jančar nosil na ukaz svojega preddelavca njemu opojno pijačo; bil je cel teden vinjen in je potem zadnje četrt ure vajencu ukazal, da naj opravi svoje delo. Mesto, da bi čez dan opravljal delo, ki mu je bilo odmerjeno, je moral nositi v tovarn« pijačo, ko se je pa približal čas, da bi bilo treba oditi iz tovarne domov, mu je preddelavec ukazal, naj opravi svoje delo. Ker ta tega ni storil, je preddelavec drugi dan v svoji pijanosti mahal s palico po lirbtu vajenca; pri tem je mladoletni delavec zadobil na hrbtu 10 cm dolgo oteklino. Opravi! sem nat* svojo zaupniško dolžnost in sem opozoril prizadetega na zakon, ki ščiti mladoletne in na zaupniški sistem. Mož se je izrazil, da niti zakona, nili zaupni-škega sistema ne pozna. Obžalujemo, da je to preddelavec A. Z., ki je tudi član naše organizacije; ljudje takih besed in takih dejanj ne spadajo med nas. Ostalo, kar je potrebno za poduk takih ljudi, je preskrbljeno. -— Aleš La goja. delavski zaupnik.
Jesenice. Jeseniškim priganjačem delavstva je zrasel v zadnjem času zopet precej velik greben. Manevru teh jeseniških priganjačev bo moralo jeseniško delavstvo zopet posvetiti nekaj več pažnje in bo moralo javno /.vedeti grehe teli gospodov. Tozadevno bomo prosili, da nam bodo sodrugi sporočali vse incidente, ki se IkkIo morda še dogajali med delavci in mojstri.
Odlikuje se pri nas pač najbolj neki M., ki je rodom Korošec in je prišel v našo tovarno kot navadni delavec. Nekdaj je prav pridno ščitil interese avstrijske buržuazije in na liste .»blažene čase germanizacije slovenskih krajev še danes ni pozabil. S proti-delavsko gonjo in politiko se je g. ravnatelju Schillerju prav kmalu prikupil, kar je seveda razumljivo. V tovarni se je tako usidral in razšopiril, da misli, da je kar obratovodja. K temu pripomnimo le to. da mu bo jeseniško delavstvo prav kmalu in hitro pristriglo peruti. Priporočamo g. M., da naj ne hodi na solnce z maslom na glavi.
Ravnateljstvo K. L l). bi pri tej priliki vprašali, če ve. da se omenjeni gospod prav rad napije med delom? Ali tudi ve, da ga je moral nedavno g. obratni ravnatelj Schiller spoditi od dela domov? In, ali ravnateljstvo ve. da je nedavno posedal »tiri ure v gostilni, mesto, da bi pazil na delavce?
Tudi marsikatero osebno nečednost (presestvovanie!) bi lahko omenjenemu gospodu povedali. Zato delavstvo lakih in podobnih gospodov ne bo trpelo v svoji sredi in bo moralo ravnateljstvo vsekakor nekaj ukrenili. Delavstvo ne trpi, da bi v svoji sredi imelo priganjače, ki bi ga še bolj zasužnjevali kapitalu.
Kamnik. V tako brezupnem položaju, kakor se nahaja delavstvo v tovarni »Tttan« na Perovem pri Kamniku, se gotovo ne nahaja delavslvo nikjer v državi. Delavce se odpušča in daje na dopust brez vsake odpovedi ali odškodnine, šikaniranje je na dnevnem redu, plače ne zadoščajo nHi za hrano, kaj šele za obleko in stanovanje. Delavcev se polašča obup, ker ne vedo za izhod iz te bede. Mislil bi flovek, da se bo delavstvo izpametovalo ter se z vso silo in jekleno voljo oprijelo svoje bojevne kovinarske organizacije. a dogaja se ravno nasprotno. So tista peščica organiziranih zapušča svojo organizacijo. celo zaupniki so postali malo-dušni, odborove seje se ne sklicujejo redno.
lijer bi moralo hiti edino mesto za razmotri-■»anje položaja.
Resnici na ljubo moramo tudi konstati-rati, da je vzrok temu slabemu položaju delavstvo v največji meri samo. Prvič zato, ker ni organizirano vse tovarniško delavstvo, to pa seveda radi tega ,ker ni zavedno. Drugič zato, ker se delavstvo premalo izobražuje in ue pozna niti načel pravega razrednega boja. V najkritičnejšeni času obupa, ker se boji bojev in zapusti svojo bojno organizacijo. Tretjič zato, ker je celo zaupniški zbor sani izgubil zaupanje, da je mogoče spraviti vse delavce v organizacijo.
Delavci in delavke tovarne »Titan', ako hočete, da si ohranimo pravice, ki smo jih dosedaj h težkimi boji priborili, potem se organizirajte vsi do zadnjega.
Iv temu je treba še pripomniti, da dosti delavcev ne premore teti visokih prispevkov ter pravijo, da bi se radi organizirali. Golo dejstvo je, da v soboto, ko delavec dobi plačo, ne more dostikrat plačati niti brane in stanovanja. Ali sodrugi in sodružice, bodite prepričani, da je le v požrtvovalnosti, zavednosti in zanimanju za organizacijo vaša rešitev in spas.
*
Razno.
Objave.
Tajništvo Strok, komisije. Po soglasnem sklepu seje Strokovne komisije za Slovenijo, ki se je vršila v pondeljek 14. maja, je prevzel tajništvo Strok, komisiije za Slovenijo s. Filip Uratnik.
Zalivala. Podpisani se v imenu podružnice kemičnih delavcev v Medvodah-fiorifanah vsem darovalcem, ki so pripo-
mogli, da je podružnica razvila svojo društveno zastavo, najtopleje zahvaljujem. — Prav posebno izrekamo zahvalo s. Lipovžu za gmotni dar 100.— Din in s. Baštolcu, ki je skrbel za lepo in zanimivo zabavo. Izdatki za zastavo so znašali 1755.50 Din. Pri razvitju samem se je nabralo 581 Din. Še enkrat: vsem sodrngom najlepša hvala. — Janko Cvajnar.
Vestnik ..Svobode
46
9«
Stenografski tečaj za Ljubljano bo ustanovila »Svobodam, ako se priglasi dovolj interesentov. Tečaj se otvori v najkrajšem času, kakor hitro bo priglašenih dovolj prijavljen-cev. Prijavljencii morajo biti člani Svobode«. Priglase sprejema tajništvo Strokovne komisije in tajništvo Svobode« v Židovski ulici.
»Svoboda« na Bledu. V nedeljo 13. t. m. je bil sklican sestanek, kjer naj bi se dalo življenje novi podružnici Svobode . In res se je zbralo okoli 50 sodrugov, ki so se takoj vpisali. Človek, ki ni informiran, bi misli], da ni tukaj ničesar našega. Ali pokazalo se je obratno! Sodrugi Blejčani na delo, da uresničimo naše načrte in kmalu se bodo pokazali sadovi našega dela. Vsak, ki čuti z nami, naj pristopi, naj dela na kulturnem polju za zboljšanje bednega položaja našega delavstva. Sodrugi na delo!
Ustanovni občni zbor podružnice ^Svobode« na Dobravi (pri Jesenicah) se jc vršil na praznik 10. maja. Na zborovanju je poročal s. F. Svetek iz Ljubljane, ki je v daljšem govoru orisal potrebo izobrazbe in delovanje kulturne organizacije. Iz Jesenic sla bila navzoča ss. Smolej in Ambrožič, ki sta v lepih
Delavsko gibanje.
= Krojaška stavka v Celju. 14. maja t. 1. je izbruhnila v Celju stavka krojaških pomočnikov. Delavstvo je v stavki solidarno, le delavnica g. Mastnaka obrata ni ustavila. Delavci te delavnice so |>ač plačani separatisti, ki hočejo igrati posebno vlogo. Tozadevne zahteve so bile vložene že meseca februarja in so se od tedaj pa do danes pogajanja očividno namenoma zavlačevala. Stavka bo najbrže precej huda in dolgotrajna, zato se je treba dobro pripraviti.
= Kdo bo odlikoval jugoslovanske oblasti za njih požrtvovalnost in trud, se mora pač vsakdo vprašati, če sliši ali zve, da je zagrebška policija zaplenila na zagrebški carinarnici protivojne lepake in znamke za protivojno zbirko amsterdamske strokovne internacionale. Zaplenitev teh lepakov in znamk je odredilo ministrstvo notranjih del (policije). Lepaki in znamke še danes leže na zagrebški carinarnici zapečateni. Škandal je to pač za izborno poslujočo ‘jugoslavanslto upravo, ki rešuje fake spore mesece in mesece. Lepo spričevalo si daje jugoslovanski policijski režim pred svetom.
Konec poljedelske stavke na An-gloškjpin. Stavka angleških poljedelskih delavcev se je p.o pettedenskem trajanju končala. Pri pogajanjih med spornimi strankami je posredoval angleški delavski voditelj Ramsay Macdonald. 'Pri stavki je igral največjo vlogo delavni čas, ki bo po pogodbi znašal 50 ur tedensko. Nadure so plačane le štiri: kar je preko tega morajo plačati podjetniki še po prav posebnem tarifnem doložil«.	o . -V i v '	7'
— Ruska delegacija napadena. Član švicarske narodne lige (fašist) je izvršil atentat na rusko delegacijo na lo-zanski konferenci. Smrtno je v nekem hotelu zadel vodjo ruske delegacije Volovskega, smrtno nevarno pa je zadel oba ostala člana delegacije, ki sta spremljala svojega šefa. Atentat je napravil precej razočaranja zlasti zato, ker se je lo zgodilo v miroljubni Švici, ki je že od nekdaj mirno zatočišče vseh preganjanih, ki najdejo v njenem okrilju dobro zavetje pred preganjalci in sovražniki. Atentator opravičuje svoje dejanje s tem, da je z atentatom maščeval pogin svoje rodbine, ki je bila 'naje uničena od vojakov rdeče armade. Atentat je napravil na javnost slab vtis in ga vsi obsojajo. Tudi bo poostril mednarodni položaj, ki je že itak precej zavozlan.
— No, še lepe vojne nas čakajo. — Višji angleški vojaški uradnik je v razgovoru nedavno izjavil, da pripravljajo angleški učenjaki za bodočo vojno pri-
govorih toplo priporočala agilno delo za povzdigo izobrazbe. V odbor so bili izvoljeni naslednji sodrugi:	Janko	Pra-
protnik. predsednik; France Sodja, podpredsednik; Štefan Ladjarevič, tajnik; Tvan Stare I. blagajnik; v odbor: Edvard Fulle, Šimen Sodja, Joško Pihon, Tomaž Jansterle; v kontrolo: Tone Re-kelj in France Kahen. K podružnici je pristopilo dosedaj okoli 40 članov in članic. Da bo pa nova podružnica pridno delovala, pa kaže dejstvo, da so si tamburaši svoje tamburice kar sami izdelali. Odbor namerava nabaviti tudi knjižnico. Centrala bo pa pomagala s tem. da bo uvedla zbirko knjig, kateri se bodo sodrugi, ki imajo kako knjigo odveč, gotovo odzvali. Po tej poti naprej !
Podružnica v Mislinja. Meseca aprila t. 1. se je ustanovila oziroma zopet oživela podružnica >Svobode« v Mislinju, ki ima sedaj ‘24 elanov. Deluje že dramatični odsek, v najkrajšem času pa se osnuje pevski in knjižnični odsek. V novem odboru, ki je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru, so sledeči sodrugi: predsednik Ivan Prauhert, tajnik Franc Kranjc, blagajnik Jožef Osov-niker; odbornika: Avgust Ravlan in Andrej Pregant, ki je obenem vodja dramatičnega in pevskega odseka.
pravo, ki bo nekaj izrednega: letela bo po zraku kakor najboljše ptice, po vodi bo plavala in se potopila, kakor vodne race in po suhem se bo plazila, kakor tank. Na tajnih skritih krajih se vrše že dalj časa poizkusi z najnovejšimi iznajdbami. Te iznajdbe so sestavljene iz kovinastih plošč tako, da letajo po zraku kakor zrakoplovi, podajo se lahko na morsko gladino in režejo tam morsko gladino, lahko se potope pod morsko gladino, končno se plazi priprava} lahko tudi po suhem. Letalo, ladja, hidroplan, tank, vse te modeme priprave za vojno rušenje, so združene v eno. Letalo se spremeni lahko v ladjo, letalo povije svoja krila in reže morske valove, ladja pa lahko zapre krov in se skrije v morsko dno kot podmornik. Iz morja se splazi lahko na suho in se p.omika po zemlji kot tank. Priprave bodo velikanske iu z današnjimi bojnimi sredstvi nepremagljive. Kdaj bo človek miroval in. nehal rovariti proti sočloveku.
= • Delavstvo se bori za svobodo kapitalista. Francoske militaristične nasilne oblasti so obsodile znanega nemškega magnata in kapitalista Kruppa in več njegovih ravnateljev na dolgoletno ječo in večmilijonsko denarno globo. Krupp sam je bil obsojen na 15 let težke ječe in 100 milijonov mark (zlatih). Obsodba je napravila po celem svetu precej prahu in nemško delavstvo samo je ta dogodek precej razburil. V Esse-nu. kjer je bilo delavstvo pri vseh odredbah francoskih oblasti dalo vedno duška v splošnih stavkah, tudi pri tej obsodbi Kruppa ni ostalo hladnokrvno, temveč je proglasilo splošno stavko 11. t. m. Točno ob 11. dopoldne je delavstvo zapustilo vse tovarne in obrate in točno ob 12. opoldne' je izumrlo vse mestno življenje, ko se je ustavil ves promet cestne železnice. Kaj bo pač delavstvo imelo od takih bojev za člo-veka-kapitalista, Id je delavstvu napravil že toliko zla.
-= Ameriški železničarji v bojn.
1. julija lanskega leta je stopilo v stavko 500.000 ameriških železničarjev. — Podjetniki (železniške družbe) so jim hoteli znižati njihove mezde. Železniške družbe so se pričele z železničarji kmalu pogajati in so bila pogajanja toliko uspešna, da se je 350.000 železničarjev vrnilo na delo, ostalih 150.000 pa so v boju vztrajali še nadalje. In ta boj še danes ni končan. Zastopniki železničarjev so izvrševalnemu odboru pred kratkim poročali ameriški strokovni komisiji o položaju teh železni-Sarjev. Strokovna komisija je stavkujo-čim obljubila znatno gmotno podporo za vztrajanje v boj«.
Razgled po svete.
Ljubljana, dne 14. maja 1923.
Že od poeetka je Rusija zasnovala in vršila ogromno minersko delo po vsej Azitji, da na teh razvalinah postavi vladavino bodočnosti. Evropske države so z zavistjo in strahom zrle na to rusko prodiranje. Posebno bolestno je bila prizadeta Anglija, kateri so Rusi vznemirili Perzijo, Indijo, Mezopotamijo in Egipt. Da ustavijo ta ruski pohod, so prošli teden prav odločno nastopili in zagrozili Rusiji, da se ne bodo več smatrali vezane na trgovinsko pogodbo, ako bo Rusija vztrajala na svoji poti. Evropska javnost je menila, da se Rusija ne bo ozitrala na angleški protest. Zgodilo pa se je obratno. Rusija se je takoj vklonila in poslala v London svojega najboljšega finančnega strokovnjaka, da se sporazum izgla-di. Možno je seveda, da jo izvije s tem, da na spreten način zvali vso krivdo na angleško vlado. Vsekakor se bo vršil ta teden v Londonu srdit in važen diplomatski dvoboj.
Ostrost ruskega nastopa bo ojačena po zadnjem atentatu na rusko delegacijo na konferenci v Lozani, kateremu je podlegel kot žrtev vodja ruske delegacije Vorovskij. Usmrtila ga je kroglja švicarskega fašista. Ta čin nasilja ni vrgel lepe luči na to doslej tako svobodoljubno državo. Evropska javnost je splošno ogorčena nad dejanjem, ki more dovesti le do novih zapletljajev. Ruski delegaciji! sta izrekli hied drugimi sožalje tudi italijanska vlada in Vatikan.
Rusko-angleški spor je vplival tudi na komunistično internacionalo, ki je preložila mednarodno zborovanje stranke in ki bo med tem stranko znatno reorganizirala.
Po Evropi potuje general Foch (črtaj Foš), ki je v svetovnii vojni za-dejai Nemcem odločilne udarce. Njegovo potovanje je prav triumfalno: v Pragi je bil izvoljen za častnega meščana, v Krakovu za častnega doktorja tamošnjega vseučilišča. Foch snubi malo antanto za zaveznico proti morebitni zvezi med Rusijo in Nemčijo. Upajmo, da bo imela mala antanta dovolj politične razsodnosti), da se ne proda kar na slepo zapadnemu imperializmu.
Vprašanje Poruhrja je še vedno v kritičnem položaju. Na nemški odgovor glede reparacij je poleg Fran-cijle in Belgije odgovorila tudi Anglija, ki zavrača nemške protipredloge. Ni dvoma, da se bo po tem angleškem govoru ravnala tudi Italija, ta-
ko da pride Nemčija v železne škripce. Ker se antanta boji, da bi se Nemčija ojačila v zvezi z Rusijo, se trudi, da že v naprej onemogoči lo zvezo ali da ji vsaj postavi nasproti trden jez v obliki male antante.
V	Bolgariji se je vlada odločila, kar najodločneje nastopiti proti avtonomistom in federalistom, ki nastopajo proti redu v državi in se naziv-ljajo »makedonstvujočk. Ti hajduki so ogrožali ne le mir in varnost v Bolgariji, temveč še bolj ob naših mejah. Vdirali so na jugoslovansko ozemlje, kjer so pobijali, ropali in požigali. Ministrski predsednik Stam-bolinski je sedaj izdal silno ostre odredbe proti njim in razpustil vse njihove organizacije.	>
*	j
Homogena radikalna vlada se ima boriti z istimi težkožami kot vse dosedanje vlade, zato ne pride do nobenega zaključka. Verifikacijski odbor je dovršil svoje delo, a s parlamentom ni kar nič. V torek se sestane narodna skupščina k plenarni seji, ki naj odobril nesporne mandate. Nato se zasedanje zopet odgodi. Fi> se bo vleklo kot morska kača, kriza za krizo, odmor za odmorom, na zunaj pa poraz za porazom, to je slika našega parlamenta. Ljudstvo pa trpi...
Važnega političnega pomena je prihod dveh Radičevih odposlancev v Beograd. Delegata sicer nista izjavila nič obveznega, razvideti pa je, da Radič noče podreti mostov za seboj in da ni izključena radikalno-ra-dičevska koalicija. Vmes se seveda štuli tudi dr. Korošec.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Nerodnosti pri Bolniški blagajni oziroma Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev se neprestano ponavljajo. Da se tu nekaj ukrene od strani O. U. prosimo delavstvo, da nam naznani vsako nerednost in natančno navede tozadevne potrebne podatke, ki jih bomo mi zbrali in poslali material na Okrožni urad z zahtevo, da se od njegove strani ukrene vse, da se stvar preuredi tako, da ne bodo delavci — bolniki čakali na podporo po štirinajst dni iu celo po en mesec, kakor se je to nedavno zgodilo.
V	imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
Čevlji domačih tavaren Peter Ko zina & Ko z znamko »Peko« so naj-boliši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesla št. 1.
POZOR!
UGODNA PRILIKA!
Priporoča se velika izbira barvastega in navadnega bombaža, perila i. t. d. KARL PRELOG,
Ljnbljaua, Stari trg štev. 12.
Delavsko perilo, močno in po najnižjih cenah se dobi samo pri
■»DELTA«, zadruga *a izdelovanje perila r. Z. Z O. Z. T Ptuju.
JOSIP 0LUP
LJUBLJANA, STARI TRG 2 priporoča svojo trgovino z manufak-tumim blagom in oblekami domačega izdelka.