St, 141 PiitBlna	li puta
Izbafa, Uvzemii poodeljelc, AsiEkejja 20, L nadstropje. Dotfai pisma •« em sprejemajo, rokopisi ProL F. IVo. — Lastnik tiskarna rafifeSsfc crtala za m«s«o L 7.—, 3 mesece L 19.

v torek 16* Junija 1925.
Posamezna stevnjca zo cenu
La nsK L
Uc
.tvo, «Hca ^	tonji-i^^
a^o urednUtv cO^	-
o. — Odg škara« Edb
L 31— in oeio ..
rtism " -
Za inozemstvo mmlM 5 Br to«. — Telofoo oredaUtv. io opror. It 11-57.
DINOST
Posamezna številka v Trstu in okolici po 20 cenL — Oglasi *e računajo % U rek os ti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanic« in vabila po L I.—, oglasi decarnih zavodov om po L 2.—. MaH oglasi po 20 c«ot. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnin« in reklamacije s« pošiljajo Uklfučno upravi Edinosti, v Trstu, ulio« lT< FranfiUka Asiikega štev. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57
Važna razbrltja o tesni roojeilolMil Krizi u nemSKo-avstfljsbi zvezi
V	letu 1898. je začela nemška vlada izganjati avstrijske državljane poljske narodnosti. To postopanje nemške zaveznice je izzvalo silno razburjenje ne le v poljskih, marveč tudi v drugih nenemških krogih. Sledila je interpelacija v dunajski poslanski zbornici. Odgovor tedanjega ministrskega predsednika grofa Thuna v seji dne 20. novembra 1898. je bil presenetljivo oster. Zagrozil je z raipresalijami — z vračanjem z enako mero — če bt -se nadaljevalo z izganjanjem. Ta odgovor je zopet izzval silen vihar »v Berlinu, pa tudi v avstrijskih nemških krogih. Nemški poslanik na Dunaju, grof Eulenburg, je poslal v Berlin ostro poročilo, v katerem je trdil, da se v Avstriji obračajo stvari v češko smer. Na nekem mestu je napisal cesar Viljem pripombo: F i ni s triplicae — konec trozveze!! Dalje je pripomnil nemški cesar: Će bi se to zgodilo, bodo vsa S'«c»vani rovarili proti Nemčiji in potegnejo za seboj tudi Poljake v Nemčiji. K temu stori tudi Rusija svojo in Habsburg bo izgubljen. Zato <si mora Nemčija za časai napraviti trden most do — Rusije.
Na to je nemški odpravnik poslov Sich nowski izvajal v svojem poročilu, kako se vedno bolj širi uverjenje, da -bi priključitev avstrijskih Nemcev k Nemčiji povsem Ustregla devetim milijonom avstrijskih Nemcev. Po mnenju veČine politikov —r izvzema dvorne in cerkvene kroge — more le taka priključitev preprečiti pogubo nemštva v Avstriji in pa ustanovitev češke države. Na to poročilo je državni kancelar Bulow izrazil željo, da bi Avstrija spoznaja, kako! kriva je njena politika, obenem se je pa izrazil proti propagandi za priključitev, ker more le omajati zvezo, kajti v interesu Nemčije da je, da se Avstrija ohrani kot velesila. Čim bi bil boju avstrijskih Nemcev zadnji cilj ta, da se nemški deli Avstrije odcepijo, bi nastopilo stanje, kakor je bilo pred letom 1866. Zato ne morejo nemški nacijonalci pričakovati, da bi Berlin podpiral njih na-črte.
Nekoliko pozneje je pisal Biilow na Dunaj, da duh, od katerega je prežet govor grofa Thuna, vzbuja dvome, ali ne bi nadaljevanje zveze ob takih okolnostih pomenilo le še neko obliko. Če bi se grožnje grofa Thuna — ali izrecno aH molče — sprejele kot politična norma, bi bila nemška vlada javno prisiljena zahtevati pojasnilo. Doisedaj da se niso hoteli oibrniti naravnost do avstrijskega cesarja, toda temu da se bo težko izogniti. Biilow omenja, da mu je Eulenburg sporočil o razgovoru z avstrijskim ministrom za vnanje stvari, grofom Goluchowskim, ki da je izjavil, da se avstrijski cesar nikdar ne ukloni kaki kljubovalni politiki avstrijskih Nemcev. Cesar da je sicer — nadaljuje Eulenburg — zvest zaveznik, ali vezane da so mu roke in hodi <s svojimi ministri in .svetovalci krivo pot. Boji se, da Avstrija ostane na tej poti do konca! K temu poročilu je cesar Viljem napisal pripombo: «Za božjo voljot, kam naj dovede to!»
Nato je cesar Viljem pisal avstrijskemu cesarju dolgo pismo z oziroim na izjavo grofa Thuna v parlamentu. V tem pismu zagotavlja nemški cesar, da je v veliki skrbi radi nevarnih posledic za zvezo. Groženj grofa Thuna da se odkrito veselijo vsi sovražniki trozveze. Te grožnje obžaluje tem bolj, ker ni bilo nikakega povoda zanje! Take izjave da jačijo le pogum sovražnikov trozveze in miru.
Grofu Euleniburgu, ki je izročil avstrijskemu cesarju to pismo, je izjavil ta poslednji: «Meni so Nemci ravno tako pri srcu kakor narodi, ki so s svojim naglim razvojem zadobili pomembnost, kar se ne da več tajiti!v Jaz sem sicer — dostavlja Eulenburg — občutil, da je tu vmes sovraštvo, toda cesar je dostavil: Ne pride do tega, česar se vi bojite. Med tem pa so doznali v Berlinu od nemškega konzula v Pragi, da je besedilo odgovora grofa Thuna na ono interpelacijo sestavil cesar sam!
V	tem svojem odgovoru nemškemu cesarju zagotavlja cesar Fran Josip svojo nepremično zvestobo napram trozvezi. Nadeja se, da osebno posredovanje cesarja Viljema odstrani vse obžalovanja vredne posledice tega dtagodka. Nobena senca ne sme pasti — tako zaključuje — na najino dragoceno osebno in politično razmerje.
Bulow je sporočil Eulenburgu na Dunaju, da to pissmo avstrijskega cesarja ne odgovarja pričakovanjem cesarja Viljema. Ta da smatra položaj kot zelo resen. Če bi se Avstrija hotela bližati Rusiji — meni Viljem — je pa tudi pot iz Berlina v Petro-grad krajša, nego na Dunaj. To pa ibd povzročilo vehko spremembo v nemški vzhodni politiki in bi odprlo vrata nedoslednim eventualnostim.
Ta senzacionalna razkrrtja, ki so posneta iz zbirke berlinskega urada za vnanje stvari: «Evropske vlasti med seboj* pripovedujejo, v kaki hudi krizi je bilo na Koncu prejšnjega stoletja razmerje med Nemčijo in Avstrijo. Pozneje j« seveda prišlo drugače. Avstrijska politika je zopet zaplula v povsem nemško strugo. Ali prišla je tudi svetovna vojna, katere posledice so pokazale, da je Avstrijo pogubila ravno trsta politika, ki so ji jo Viljem, Bulovvi, Eulenburgi in Lichnowsky pripo-
ročali kot edino pravo m spasonosna Veliko datekoglednef&a se je pokazala cesarica Friedrich, soproga pokojnega nemškega cesarja in očeta zadnjega nemškega, cesarja Viljema. V nekem pismu, ki to je pisala vrhovnemu dvornemu mar&cdu v Reiachachu, toda cesarica bridko, ker ji j« Bismarck popolnoma odtujil dušo njenega sina, cesarja Viljema, ter pripoveduj«, koliko Je pretrpela duševno. Na koocu pravi cesarica, da to, četsar se je cesar Friedrich nadejal in pa čemer je stremel, pride morda zopet, toda se dolgo — dolgo ne. Morda Sele po težkih časih! Ona da ne doživi tega. Pravi dalje, da ji je srce polno bolj in grenkobe, ko misli na Berlin. Potem pa poetaja zopet mirna, ko ve, da je par desetletij v življenju narodov toliko, kolikor par minut.
Ta prortUjena lena je tore« slutila že
tedaj _ ▼ Wtu 18931 — da se bližajo
nemškemu naroda — «težki časi» po krivdi nje vladarja, drfavnikov in politikov.
Se par ugotovitev v označbo duševnosti bivšega cesarja, Viljema. Trdi, da za govor groia, Tbtma m bilo nobenega povoda! Ta trditev kaže, da ta sedaj likvidirani mo-
gotec nima lAakega »poštovanja pred ne-utajljivo resnico. Pravi tudi hinavsko, da se noče »vtikati v notranje razmere Avstrije. V resnici pa se ni hotel le vtikati, marveč s svo^m pismom odločilno vpfa-vati na razvoj notranjih stvari. V svojih drugih izjavah m pripombah pa je celo odkrito grozil Dunaju z »mostom do retro-grada», če mu ne bo po volji tudi v notranji poHtiki	, _
Nemiri na Kitajskem
Poulični boji v Kantonu — Zmaga rdečih — MZIg britanskoga Japonskega konzulata — Bolno razpoloženja Kitajcev
LONDON, 15. Agencija Reuter je pre- paroplovne družbe. Pil tem je bil težko jela iz Pekinga: Kitajski zunanji minister ranjen en Japonc. Številne hiše inozemcev je predložil včeraj protestno noto radi i so bile oplemene in poškodovane. Kita.)-incidentov v Hankeu-jiv Nota je bila iz-ske čete so vzpostavile red Japonska ročena britanskemu poslaništvu in ne de-	^—
DNEVNE VESTI
Svilodni trg
kanu inozemskih poslaništev. Zdi se, da namerava kitajska vlada naprtiti izključno Veliki Britaniji odgovornost za vse poslednje nemire na Kitajskem.
Iz Kantona je prispelo naslednje poročilo: Bitka, ki se je razvila okolu Kantona proti Yunnanskrm tolpam, se ie zaključila včeraj. Kantonske čete so ptoo zaščtto artilerijskega ognja torpedovk prekoračile reko in odbile napad YunnamstkLh čet. Poslednje so se spustile v divji beg. Na bojišču je obležalo več tisoč mrtvih m ranjenih.
Za zmago se imajo Kantonci zahvaditi ruskim oficirjem, ki so vodili operacije.
S 15. t. m. se je otvorU prvi tržni dan svilodov. Na trgn je bilo okrog 100 kg blaga, ki pa po večini ni bilo prvovrstno. Cena za kilogram okrog 24 lir.
Vzrok tako nizki ceni moramo iskati v tem, da je na trg prišlo malo kupcev, a še ti so se držali nazaj s ceno, pa tudi blago, rečeno, m bik> prvovrstno. Naši ljudje se morajo naučiti prebirati blago. Pri srfodnih mešičkih imamo 3 vrste, in sicer I. vrsto popolnoma brez napake, zdrava, čista, brez peg in v pravilni obliki ter trda.
V	H. vrsto spadajo mehkejši, a čisti; nadalje ki nimajo pravilne oblike, grbavi in dvojčki, pa tudi taki, ki so nekoliko umazani, vendar pa suhi. V drugo vrsto spadajo tudi taki svilodi, ki so pre-
ln vrtani od metuljev in miši.
V	IH. vrsto spadajo vsi svilodni mešički, ki so popolnoma umazani in mokri, pa tudi taki, v katerih leži mrtva svilo-prejka in so pajčevinasti ter zmečkani Ta vrsta je seveda najmanj vredna.
Priporočamo našim sviloprejcem, da svi-Lode preberejo in jih razdele v £ ori navedene vrste. Kajti le na ta način bo mogoče doseči visoko ceno. Visoka cena ne zavisi samo od tržnega položaja na splošnem trgu s svilodi, ampak večinoma od kakovosti blaga.
Kmetje, pazite in priučite se sortiranju. Slabo blago uniči trg in ga dezorganizira. Trg v Gorici je sicer eden najslabših in kot
križarka je izkrcala oddelek mornarjev. V kratkem prispe v Kju Kjang m Shanghai ena britanska torpedovka.
LONDON, 15. Iz Pekinga poročajo: Poročevalcu kitajskega lista «King Pao» je izjavil general Kristjan Feng Yuh Siang. čigar simpatije napram boljševikom so obče znane, da bi v slučaju spopada z Veliko Britanijo kot prvi stopil v boj. General je pripomnil, da se Kitajska nikakor ne j tak tudi razkričan.
sme bati Velike Britanije. Ta razpolaga z Potrebna je temeljita organizacija veliko mornarico, a njena ivoiska je ne-j strani kmeta samega, tn ta je treba v prvi znatna.	i vrsti, da pride blago na trg lepo, zdravo
SHANGHAI, 15. Stavka se nadaljuje. I in pravilno prebrano in sortirano. Dokler Mednarodna komtsšja, ki je prispela sem-; ne bo tega, bo naš trg vedno slab in kmet
kaj pred par dnevi, skuša sporazumno s
Nad dva tisoč Kantoncev je zasedlo rečno j kitajskimi oblastmi rešiti krizo. Za jutri je obrežje. Vsi nosijo rdeče kokarde. Bati se napovedana v Pekingu velika manifestaje, da bodo boljševiški vojaki po tej lahki	Franoosko poslaništvo in britanske zmagi organizirali prebivalstvo k uporu j Plasti w ^ sporazumele, da bodo odpo-proti tujcem. Do sedaj je v mestu vse alajc v	potrebe čete na mejo.
Sovjetska podpora Kitajcem
MOSKVA, 15. Agencija Rosta javlja, da se po ruskih mestih nabirajo denarni prispevki za starvkujoče in družine padlih delavcev na Kitajskem. Generalni svet ruske sovjetske socijalistrčne strokovne zveze je nakazal zopet 50.000 rubljev podpore za kitajske žrtve, tako da znaša dosedanja podpora 100.000 rubljev. Tudi druge strokovne zveze so sklenile nabirati prispevke za stavkujoče Kitajce.
mirno; zaznamovati je bilo le par slučajev plenjenja.
KANTON, 15. Po zmagi kantonskih čet so meščani pobili vse one, ki soi bili rojeni v Yunnanu. Trupla so vrgli tp reko.
LONDON, 15. Iz Shanghaia poročajo agenciji Reuter to-le: Stavkujoči so popolnoma uverjeni, da jih vlada podpira. Radi tega narašča njih odpor proti tujcem dan za dnevom. Vesti iz Kju Kjanga zatrjujejo, da je množica napadla in sežgala britanski in japonski konzulat Ln urade japnmske
Odkritje spomenika padlim vojakom
RIM, 14. Danes je bil odkrit na trgu VHtorio Emanuele spomenik padlim vojakom iz okraja Esquilino Macao Vimi-nale. Otvoritvi je prisostvoval tudi kralj.
Marlalska palica Diazu in Cadornt
PADOVA, 14. Ob »velikih slovesnostih sta bili izročeni maršatski palici Diazu in CadornL
Kongres faiistovskih novinarjev
MILAN, 14. Danes je bil tu otvorjen II. kongres sindikata narodnega tiska. Navzoč nih je bilo okoli 150 novinarjev iz vse Italije, med njimi tudi Mussolinijev brat Amaldo. Ministrski predsednik on. Musso-lini je poslal pozdravno brzojavko.
Velik požar v Tržiču
TRŽIČ, 15. Danes zjutraj je izJbruhnil v tovarni olja Luzzati & Co. potžar, ki se je zelo naglo razširil. Zgorelo je novo in ne še popolnoma dograjeno skladišče, kjer je bilo naloženih kakih 7200
katerem je eden izmed kmetov v gostilni zabodel z nožem Rožiča, ki je kmalu nato umrl. Kmet je šel sam 1* Zagreb in se prijavil policifL Z njim je šel tudi gostilničar in vse ostale prič*, ki so soglasno izpove dale, da je Rožič sam izzival in da ni čudno, da je ostalim zavrela kri.
Ifoue smrtne obsodbe 9 Bolgariji
Trije «zarotniki* obsojeni* na veSala, več na težko ječo — V zaporih fe nad 3000 političnih aretirancev
SOFIJA, 14. Vojaško soc&fcče je danes obsodilo na smrt na vešalih Milteneva, bivšega načelnika delavnic inženjerskih čet, njegova tovariša Pančeva in Lulčeva pa na 8 in pol Ista ječe, ker so pripravili skrivališče v hiši zarotnikov. Soudeleženec te afere Gradov, ki je ukradel nekaj predmetov iz državne imovine, je bil obsojen na globo 2000 levov
Odgovarjajoč na vprašanje socijalistov o postopanju z aretiranimi osebami, je raz
uho naloženih kakih 7200 stotov razno- -	.	„ *___ - .
vrstnega jedilnega olja. Po štiriurnem delu Povijal notranji minister v pranju o u _Jui: i«	„A,54li krepih, ki so ph voraska oblastva storila 1
so gasilci ogenj omejili in deloma udušili. Skoda se ceni na približno 3 milijone lir.
Danes se izroči francoski odgovor na nemške predloge
v
svrho hitrejšega paraliziranja nevarnega rovarenja zarotnikov, ki 90 razpredli po vsej državi tajne organizacije. Minister je izjavil, da <se nahaja sedaj v preiskavi
PARIZ, 15. Odgovor francoske vlade na l^fŽ™*"? ^	in.d& fi•
nemško noto od IT februarja glede pakta	** pre^skav^čtmpre, zaključi.
za zaščito bo izročil jutri g d! Margerve, ^ !?č«	v zaporih,
francoski poslanik v Berlinu, kancllarju * Rjavil mm^ter da ,erzdal stroge na-
Lutherju. Odgovor bo nato v četrtek ob-'redbe< ** * iz»le<* vsakdo' 0 katerem
javljen skupno z nemško spomenico in s prvim načrtom francoskega odgovora.
RIM, 14. Francoski poslanik je izročil včeraj po nalogu lSvoje vlade ministrstvu za zunanje stvari odgovor, ki ga bo francoska vlada dala na nemško spomenico od 9. februarja, tičočo se garancijskega pakta.
govori, da je izginil. Večina teh oseb je izginila šele tedaj, ko so bile izpuščene iz zaporov.	_
Gospodarska vojna
med Nemčijo in Poljsko
VARŠAVA, 15. Nemška vlada je sporočila poljski vladi, da je uvoz premoga iz Poljske šlezije v Nemčijo z današnjim dnem prepovedan. Poljski listi pravijo, da znači ta nemški ukrep napoved gospodar-vojne Poljski Nemčija hoče potom
Poljske
važne politične koncesije, v prvi vrsti zada se odpove Poljska nekaterim
Shod samostojnih demokratov
BEOGRAD, 15. (Izv.) Današnji in vče ra^šnji dan sta minila brez vsakih važnej-1 ske
ših političnih dogodkov. Večina poslance v j gospodarskih represalij iztisniti iz je odšla iz Beograda.
Prosvetni minister Pribičevič se je vrnil1 bteva, iz Siiska, kjer so priredili samostojni de- pravicam, ki jih je pridobila z versaillesko
roekrati velik shod. Shod je dobro uspel. Pravijo, da je bilo okoli 15.000 ljudi na shodu. Govoril je tudi sam Pribičevič. Med zborovalci je bilo tudi mnogo radičevcev, ki počasi prehajajo v tabor samostojnih demokratov.
Političen umor med hrvatskimi kmet!
ZAGREB, 14. V Markufievcu pri Zagrebu se je včeraj v Pavletlčevi gostilni kmet Rožič začel nepovoljno izražati o	_
vladarju in žaliti ministra Pribičeviča, ko	Fatnlev« m vrača ▼ Francijo
je zagledati na steni sliko kralja Aleksan- BARCELONA, 15. Francoski ministrski dra. Ostali kmetje so ga nekaj Čama. poslu- predsednik je prispel semkaj ob 13.5 in je šali, potem pa vzrojili. Nastal je pretep, v nadaljeval svojo pot v Toulouse ob 14.15
pogedbo. Listi dostavljajo, da je poljska vlada v predvidevanju nemjfth represalij pripravila celo vrsto ukrepov v svrho za-Mite poljskega gospodarskega žMjenja. Priporočajo feufetvu, naj ne kupuje nemških izdelkov na trgu.
«Kurjer Roranny» pMs, da je smatrati to gospodarsko vojno kot politično ofenzivo Nemčije proti temeljem poljske neodvisnosti.
bo izkoriščan.
Ako pomislimo, da je bila včeraj cena v Furlaoiji od 30—32 lir za en kg lepih in suhih svilodnih mešičkov, medtem ko je bila pri nas 20—24 lir, se čudimo, odked ta razlika v razdalji par kilometrov. Vzrok je v neorganiziranem trgu in ▼ neprebranem blagu.
Slov. kmetijsko društvo — Gorica.
Ifemlko manjšinsko Šolstvo
na Poljskem
Po statističnih podatkih posnemljemo:
Po stanu dne 1. junija 1923 so imeli Nemci v šolskem okrožju Poznanjskem 637 javnih nemških šol s 726 učiteljev in 37.510 učencev. Z nemškimi zasebnimi šolami se postopa na isti način kakor s poljskimi. V prvem polletju 1923—1924 je bilo med nemškimi zasebnimi Šolami: 23 ljudskih šoli, 21 srednjih šol z ukupno 94 učiteljev in 1618 učencev.
V	šolskem okrožju Pomorjanakem je bilo v šolskem letu 1923—1924 186 javnih šol z nemškim učnim jezikom, 232 učitelji in 11.149 učencev. Razen teh je bilo na poljskih šolah 90 razredov za nemške otroke, katerih število je iznašalo 4490. Javni nemški srednji Šoli sta bili 2. Razredov 6, učiteljev 13, otrok 276. Na poljskih .srednjih Šolah je bilo 12 nemških oddelkov z 10 učitelji za 223 otrok. V Weithorevu, Golubu, Grucznu, Jablovu, Radzynvarenu je bilo 5 zasebnih srednjih šol, na katerih je poučevalo 17 učiteljev v 11 pripravljalnih razredih in 20 razredih. Prve so obiskovali 103 otroci, druge 251.
V	nekdanjem ruskem delu Poljske je bilo: v šolskem okrožju Lodz 123 javnih nemških ljudskih šol z 296 učiteljev in 10.105 otrok. V šolskem Okrožju varšavskem je bilo 90 šol s 97 učitelji. Isto sorazmerje je bilo v okrožjih Bialy<stok, Krakovo, Lvov, v poljskem delu Zgornje Šlezije. Nemci imajo1 tu odgovarjajoče število gimnazij, oziroma realnih gimnazij, ljudskih šol, tečajev z nemškim jezikom, in tečajev za veronauk.
Učitelji za nemške šole se izobražujejo v državnem učiteljišču v Grudziadzu. V letu 1923—1924 so bili tu 4 razredi vadni-ce in 5 učiteljiščnih razredov. Državno učiteljišče v Lodzu je imelo v letu 1923—1924 5 tečajev .s 173 učenci in 14 učitelji. Razen državnih obstojijo tudi zasebna semenišča. Tako evangeljsko žensko semenišče v Bielskem, mestno evangeljsko deško semenišče i sto tam, potem zasebno katoliško žensko semenišče sester «De Notre Dame» istotam in sester sv. Jerneja Cieszynu. Vsi ti zavodi so izenačeni državnim učiteljskim semeniščem.
Povdariti pa meram o posebno, da teh statističnih podatkov o nemškem Šolstvu na Poljskem ne prinaša morda kak dvomljiv poljski vir, marveč glasilo zveze narodnih manjšin Nemčije «Kulturwille»l torej zanesJijiv vir. Če te podatke, ki služijo Poljski v čast, priobčujejo Nemci sami, ne moreno dvomiti na njih točnosti in resničnosti. V svojih polemikah z laškim tiskom o položaju narodnih manjšin glede šolstva v Jugoslaviji in Čehoslovaški smo mi — istotako na podlagi statističnih podatkov — že opetovano naglaiaH, da bi irri hvatiH Boga in pravičnost naše državne uprave, če bi bili na polju šolstva tako zatirani, kakor so na pr. Nemci /v rečenih dveh, slovanskih državah. K zgledu Čeho-slovaAke |n Jugoslovane «se fc zgornjimi podatki pridružuje še poljski zgled tako zgovorno, da nam legat grenkoba na dudo, če primerjamo z njun naše šolske razmere. Kako neki bi bilo pri drušl našim gospodarjem. če b! si hoteli nekoliko otfledati to
zrcalo nemškega šolstva v slovanski Potf-akftl V zavest m jim moralo priti, kako — da ne rabimo hujše besede — ničevni iat nevredni so razlogi, ki jih narvajajo v opgmvičbo raznarodovanja našega šolstva! Tudi Poljska je suverena država, tudi ona ima svoje državne meje, za katerih varnost mora skrbeti. Vendar se ne straši pred pravičnostjo napram narodnim manjšinam na šolskem polju!! In velika in močna Italija naj tri ne imela poguma za tako pravičnost in kulturnost postopanja napram lastnim narodnim manjšinam?!
—	Šestdesetletnica plemenitega Človeka
Dne 12. t m je slavil 60-letnico svojega roj. stva mož, iti je blaga duša v najlepšem in naj« resnejšem pomenu te besede: go&pod Ariui Lokar, notar v Ajdovščini. Plemenit mož ie to kot sin svojega naroda in kot človek. Tera plemenitejši, ker to svojo plemenitost kaže v dejanjih Jobrotljivosti in človeškega usmiljenja, ne da bi pričakoval kakega priznanja ali hvale, kakor je to n. pr. pokazal na naravnost ganljiv način v tistih strašnih dneh. ko so morali tisoči naših ljudi zapuščati pred vojno vihro svoje domove in bežati v tuje kra;e v najhujši bedi. Na stotine teh nesrečnežev je bežalo preko Ajdovščine. Tedaj je bil siavlje-nec pokonci po dnevu in po noči, da je nudil obupnim beguncem tolažbo in dela usmil enja. Zlasti se- je Lokarjevo zlato srce obračalo ubogim otročičem. Vedno se mož ravna po zapovedi pesnikovi: odpri roko in srce, ko vidiš trpačega brata! Blag in radodaren je Artur Lokar posebno še napram največjemu bratu-siromaku — svojemu narodu. Številne narodne in kulturne ;nstitucij«, naše šolstvo, naša šolska deca ga štejejo med svoje izdatne in naj-rednejše podpornike in dobrotnike. Lahko rečemo, da malokdo med Slovenci v Julijski Krajini žrtvuje sorazmerno toliko v narodne in dobrodelne namene, kakor.Artur Lokar Tudi grenkobe opetovanih internacij ga niso tnog'e spremeniti. Me- moremo si misliti, da bi imel ta blaga duša kakega nasprotnika, marveč smo uverjeni, da vsa naša javnost želi prav iz srca, da nam Bog ohrani Arturja Lokarja še mnogo let, tja do skrajnih mej človeškega življenja!	M. C.
—	Dobrodelna prireditev pri Sv. Ivanu v prid otrokom tamkajšnjega otroškega vrtca se je vršila včeraj popoldne na prav odličen način ob udeležbi številnega občinstva od Sv. Ivana in iz mesta. Zabava je obsegala več pevskih točk, s katerimi sta tekmovali med seboj pe.vsko društvo «Kolo» in svetoivanski moški zbor. S par točkami je nastopil tudi svetoivanski mešani zbor. Med pevskimi točkami je pri-dno in ubrano svirala mladinska godba iz Barkovelj. Vsa sodelujoča društva so bila deležna priznanja in hvaležnosti s strani občinstva v obliki burnega ploskanja. Gmotni uspeh te dobrodelne prireditve je bil povo-ljen. Prireditev se je- zaključila ob 9. uri zvečer.
—	Določbe o dajanju stanovanj vojaškim četam. Uradni list «Gazzetta ufficiale* od 2-jtinija je objavil kr. odlok-zakon od 4. maja 1925., 775., ki vsebuje nekatere važne določbe o dajanju stanovanj vojaškim četam s strani občin. Novi zakon vsebuje predvsem važno določbo, da je najemnina za stanovanja, ki jih dajejo občine častnikom in četam kr. armade in mornarice, zvišana na 400% v primeri z zneski, ki jih. vsebuje tabela, priložena h kr. odloku-zakonu cd 26. julija 1917. Nadalje je določeno, da se bodo najemninske tarife lahko revidirale vsako leto.
Važna je dalje določba, da morajo dajati občine stanovanja tudi osebju kr. zrakoplovstva, kr. finančna straže in državne prostovoljske (fašistovske) milice.
Oprostitev od dolžnosti dajanja stanovanj, katero predvideva odlok iz 1. 1917. Za gorske občine, se bo podeljevala v bodoče le izjemoma, in sicer z odlokom vojnega ministra, ki se izda v sporazumu s finančnim ministrom.
—	Spremembe v uredbi o občinskih seznamih prebivalstva. Gazzetta ufficiale» od 10. "junija je objavila kr. odlok od 14. maja 1925., št. 831, s katerim se spremin ata člena 15. in 29. pravilnika glede uredbe občinskih seznamov prebivalstva od 21. septembra 1901, št. 445. Po tej preuredbi omenjenih seznamov se bodo vpisovali v bodoče v občinske sezname prebivalstva samo častniki armade, mornarico in zrakoplovstva, dalje marešjali in njim enaki, naj bo njih civilni sta_n kakršenkoli, in med drugimi podčastniki in vojaki le tisti, ki ima,o svojo družino in živijo z njo v dotičnem kra.u. Ostali podčastniki in vojaki se ne bodo vpisovali poimensko v seznam prebivalstva o-bčine, v kateri opravliajo vojaško službo, temveč tiste občine, kjer prebivajo njihove družine; a tisti, ki nimajo družine, v seznam one občine, kjer so bili vpisani v naborne sezname
—	Na držžavnem ženskem učitelliscu v Ljubljani se vrši za šolsko leto 1925—26 vpisovanje v prvi letnik v torek dne 30-junija. Vpisati se morejo le absolventke 4. razreda srednje ali meščanske šole, ki so z uspehom napravile nižji tečajni, oziroma končni izpit. Prinesejo naj s seboj krstni (rojstni) list in tozadevno šolsko izpričevalo.
—	Tehniški srednji šoli (prej državni obrtni šoK) ▼ Ljubljani se vrši vpisovanje v I. letnik višje stavbne šole in višje strojne Šole v torek dne 30. junija, v prvi letnik ženske obrtne šole v sredo dne 1. julija. Sprejemni izpiti se vrše 1. julija, odnosno 2. julija. Vpisovanje v ostale letnike in druge oddelke te šole se vrši po 1. septembru.
—	Državna realna gimnazija v Novem mestu. Sprejemni izpiti v L razred na državni realni gimnaziji v Novem mestu za šolsko leto 1925—26 se vrše po tem-le sporedu: Vpisovanje v nedeljo dne 21. junija od 9. do 12. In v četrtek dne 25. junija od 8 do 9.; pismeni izpiti v četrtek dopoldne od 9. dalje, ustni popoldne od 15. dalje. K vpisu naj se zglasijo * učenci starši ali nriih namestniki in pHneso s seboj obiskovalno izpričevalo osnovne Sole hi rojstni Hst. Vpiše se lahko tudi pismeno.
Društvene vesti
—	Planinsko društvo ima danes zvečer redno sejo ob 19. 30 v pisarni g. predsednika.
—	S. D. Adrla. Danes važna cdborova seja ob 20. uri. Prosijo se gg. odborniki, da se seje
tfrvtovo tid c* 1 ci i Lev
•EDINOST*
V. Trstu, dne 16. junija
sta poklicanega zdravnika reiilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kaka 2 tedna. Vzroki prepira niso znani, Id ni hotel Vitrani nič povedati.
SPORT
—	Nedeljska tekma med hazenagkima dru-itn a m a «Adrie» in «Vala» in nogometna tekma med prvima četama obeh društev je privabila na trateniftko igrišče ogromno množico občinstva, ki je s napetostjo sledilo poteku igre. l»d hazenaike tekme 9: 8 v prid «Valu» a nogomene tekme 4 : 1 tudi v prid «Valu».
—	Za nedeljsko dirko, ki jo priredi «Vat» na 100 km progi, so se prijavili dosedaj sledeči
dh-kači: Barič, Breoelj, Kalin Drago in Milko, krilim, kTje obiskal Sežano v" 1. 1922. V ta na-Pertot Milivaj in Stanko, Perovfcek, Peras, Ku- , mcn' ^ ^ i,VoHl pripravljalni odbor. Ne peii, Starec, Spanger m Trappuš, vsi član*; vgm	kd<> ^ ^ v tem odboru, vem samo
«Vala»; Markocfcič {gorifika «Sparta») Malala®
in Sosič' (openska «Ad	Budihna in Vodo-
pivec (tržaška «Adria»).
Postojnsko telovadno društvo je naprošeno, da javi svoje člane čim prej, istotako S. K. • Jadran« v Vrtojbi.
Odhod dirkačev je določen na 8. uro pred-poldne.	_•
Iz tržaškega iivlienia
Iz tržaške pokrajine
_Tatjana Komaj je Sežana zaključila praznovanje petiadvajeetletnice kralja, se že pripravka na drago slavnost, katera se bo vršila v juliju, namreč odkritje spominske plošče
to, da s.e je med nekaterimi gospodi pokazalo nesoglasje radi napisa na spominski plošči.
Občinski tajnik gospod dr. Sisgoreo zastopa stališče, da mora biti napis na spominski plošči dvojezičen.
— Tragična posledica otroške nepnividnosti. — Električni tok ubil dečka. Včeraj zjutraj se je dogodila pri Lonjerju grozna nesreča, pri kateri je radi lastne nepremišljenosti na tragičen nač n prišel ob življenje mlad pastir, 11-letni Anton Cok, stanujoč v Lonjerju št. 62. Zgodaj zjutraj je deček gnal živino na pašo na ,
Zdravnik g. dr. Ciraolo pa se je temu uprl. n pravi, da mora biti napis na spominski
«»• !!!•»__Irar lrai VtfiHo TP-k! I
nico. Ako prestane srečno življansko krizo, bo Peršolja ozdravil v teku treh tednov.
—	Pasja štetima? V nedeljo je bila prepeljana v goriško bolnico 27-letna Marija Lapajne iz Masor pri Cerknem, katero je v sredo ogri-zel pes, o katerem sumničijo, da je bil stekel. Ker tudi v Gorica sumničijo, da je sumnja najbrže opravičena, bodo Lapajnejevo po vsej verjetnosti prepeljali v Pasteucjev zavod v Padovi.
—	Iz Idrije. (Sijajen dan našega dijaštvia.) Na binkoštno nedeljo- smo pozdravili v našem meistu prvikrat, odkar so nam odvzeli nas zavod, slovenske <fijaike « slovenskega zavoda v Vidmu. Z radostjo in veseljem smo pričakovali prihoda našega di-jastva in z navdušenjem so se pripravljali tukajšnji dijaki na sprejem svodih tovarišev, dokler niso priSK med nas v nedeljo
društvo» Kv Trstu prejelo 400 L in sicer nakazuje dr. Fornazarič odv. v Ajdovščini iz neke vipavske kazenske poravnave L 200; mesto venca na grob pok. Ivana Šapla iz Šturij darujejo: Jouco Cermelj, posestnik, Šturje 50 L; dr. rornazarič 30 L; naotar A. Lokar, Stanko Logar, mesar« Malik Miha, trgovec, Križaj Anton, trgovec, Bratina Miro, posestnik, Repič Franc, trgovec, Bralnik Rudolf in Neimenovani vsi iz Ajdovščine vsak po 10 L; Anton Bianchi posestnik in Neimenovani iz Ajdovščine po 5 lir; dr. Emil Patrič pa iz zbirke veseiih Ajdovcev in Vipavcev 30 L; skupno 400 L. Vsem darovalcem srčna hvala!
V počastitev spomina pokojnega Matije Grgič iz Padrič, se je nabralo med pogrebci in pevci 32 L za «Šolsko društvo*. Vrlim Pa-dričanom, ki se ob vsaki priliki spomnijo naših malčkov srčna hvala!
Ob priliki poravnave nekega računa, daruje g. N. N. trgovec z ogljem L 20 za «Šolsko dru-*tvo». Srčna hvalaf
Mesto venca na krsto pok. Svetka Vekjet,
ZAHVALA.
Povodom tragične smrti našega ljubljenega sina in brata
RUDOLFA
se na>iskrenejie zahvaljujemo vsem onim, ki so čustvovali v naši težki boli. Posebno se za^ h valju jemo čast. g. župniku Šonc-u iz Dutovetf, domačemu g. župniku, vsem udeležencem pogreba, pevcem za ganljive žalostiruke, železniškemu osobju in vsem darovateljem vo&cev in cvetja.
Skopo, 9. junija 1925	477
Družina Furlan.
G. dr. Ciraolo, sedaj pridemo pa mi Slovenci do besede.
Naša Sežana je po velikanski večini slovenska vas. Polovico pa je Sežancev ki dobro govorijo italijanski jezik, s tem pa ni rečeno, da niso Slovenci.
lonjerski občinski pašnik, ki se razprostira nad i . »a se bo pa govorilo
cesto, k, vodi v Bazovico. Tam se je sestal z|m več te tih še dovensk:. zato =skrbjo, bodo m drugimi pastirji, ki so pasli v bližini visokih bomo skrbeli ocet>e in matere.
In ker smo prispevali za spominsko ploščo s prostovoljnimi prispevki tudi mi Slovenci,
zjutraj z tf. prof. Pavšičem na čeki. Spre ^KOT« kaj lH73K jeti si ul £ članov Dijaškega kr ožkai. Z
ItalijaniTkateri bodo prišli v Sežano od zda, | obrazov pm,e sevalo zadov<jfe _ _7------
to let ko bodo videli na spomeniku, da so ; morejo po dolgem času zopet pozdraviti daruje gospodarsko društvo «rri lirolcu* L »lli v Sežani tudi Slovenci!!!	Idrijo, kjer je večina njih že študirala, in 100— za Magdalenski otroški vrtec. Srčna
~ * ^ -1- --J-: —« —	se sestati s svojimi stanovskima tovariši Ji vala!
višješolci, da v medsebojnem objemu po--zabijo na svoje težave. Nič manj pa ni navdušil njihov prihod tudi one peščice zavednih Slovencev, ki se zavedajo pomena našega dijaštva.
Po krasnem sprejemu, ki je bil združen z govori m deklaracijami, 90 «i gostje
ogledali igrišče, kjer je bila napovedana	^jJ^j
nogometna tekma ob 2. uri pop.
Borana porodila.
DEVIZE Amsterdam od 101 a.—do 1085 — Belgija od 121— do 122.50; Pari* 123.25 do 123.75 London od 124.40 do 124.G0 ; New York od 25.55 do 25.6}; Španija od 360.— do 365.— ; Švica od 494. -- do 497.— ; Atene od 41.— do 43.—; Berlin od 602. — do «09.— ; Bnkarešt od 11.50 do 12. - : Praga od .75.70 do 76.20: Ogrska od U.035* do ~ * od •.0355 do 0.0365; Zagreb od
odločno zahtevamo, da se vkleše na ploščo: na desnem J,rcgu Idrijce ot> tovarni je dol-tudi slovenski napis.	tfo 80 m in široko 35 m. Zadostuje sicer
Capito, Sjor Dottore! K stvari se o priliki *otrcbam „asega mesto, kjer nogomet m
zadobH še mkakegja razmaha, ima pa zelo neprikladne* lego o*> vodi, kamor žoga večkrat zaide.
Nato so gostje obedovali pri naših dija-
' f	_ J_* 1	____ M 1 m U	n Inmm
°Sk<^?Dfie 21. t. m. priredi bralno društvo -Kras* v Skopem veselico s sledečim sporedom: Vogrič: «Večerni zvon*, Vodopivec: .Naša zvezda«, Adamič: «Sem pevec« Brani-
44.60 do 44.90.
VAIAJTA; AvBtrijske krone od 0.0353 do 0.0363 dinajji od 44.25 do 44.65; dolarii od 2i.50 do 25.6«); novci po 20 frankov od 99.— do Ungod 124.25 do 124.50
Benečijske obveznice 75.90.
100 — fnut šter-
železnih stebrov po katerih je napeljana od Soče preko Opčin več tisoč voltov močna električna struja.
Kakor se pač pastirji pogostoma izmislijo kaj nespametnega v zabavo in kratek čas na paši, j« nekdo izmed njih šel na nesrečno misel, da bi plezali na bližnji električni steber. Ne da bi dolgo pomišljali; so bili veči-dal pregovorili in ne zavedajoč se, da se izpo-noma vsi zato; prigovarjali so Čoku, naj prvi pokaže svojo plezalsko spretnost. D-sček se je postavlja smrtni nevarnosti, je. pričel plezati na steber, dasi je bil ta spodaj na široko pre-prežen z bedeče žico. Ko je priplazil v bližino elektrovodmh žic, so pastirji, ki so ostali spodaj in opazovali tovariša, s strahom zapaz. kako se Čok nenadoma močno stres omahnil nezavesten, a ni padel; obdržal se je krčevito za prečn e« stebra, kakor da b: £a nevidna sila or kienila nanje; v tem položaju le osfal rtprem.'čnc in n: se odzval presiraše-
nim klicem tovarišem. Tadaj so pastirji epo- • " ^ vsakdanji kruh je Gorica ma znah, da sc je zgod:lo nekaj strasnega; t;cka- V trdem do.u za ^^u i	'	• b
teri so naglo hiteli v vas ter obve stili ljudi O looane	^	: viaeio pa ^	— ™	f-
žalostnem dogodku. Raz,-n številnih vaščanov se dvigal na goriškem gradu kakor ^e iu , ^^ ^ ^ ^^ ^ mag^ksi) odpraviti so se podali na lice mesta tud: orožniki. Ne- skora, docela pozabila na^ zlato ^rabrostno (^	^ Skora> ves	- tako v
srečni deček je še vedno čepel na stebru; pač svetm o, katero sameva uor c	» sicer ' prvem kakor v drugem polčasu — je pre- PEKOVSKEGA vajenca, od 15 do 16 let sta
n, bilo težko uganiti, da je revež mrtev; ubil Pranje ^ ^T^l^vlL^i j Z^vaiaćeta iz I^ki ima iiv^tnei «	^t. VU Giulia 3-
*	m . «•	_ - ___A^lilr Airanio
lina m
p v
v Šmarjah
s sedežem
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi k
XV. rednemii GMnomn zlinra
ki se bode /vršil
v nedeljo, dne 28. junija 1925.} ob 4. uri pop. v uradnih prostorih.
slav Nuš^Č- »Navaden č!ovek», komedij v	zavednih gospodinjah, katerim gre
- "regorčič: «V pepelmčm no-	čast in hva]a
„ . , .	Tekma se je .vršila v najhujši vročini,
l2mo _ -------- a zabava. ^ače-Uk pnre-	^ ^ ^ ^^ tekmovalcev. U ob
spo- ditve točno ob treh popoldne^ Ker e ta ^	^ ^ ^ D R yidem
i"1' '^vno SstvoTa s!' U ^^ ^ iD K-	^ - Popravljali z vso vne- |
-n slavno obcinsivo, aa y	_ ^ d ^ ^ ^ cetl
jem številu.
mo. Par minut pred drugo odkorakali na igrišče, kjer je predsednik D. K. Idrija izročri četi D. K. Videm šopek Sledil je trikraten zdravo, nakar se
Ob 25-letnici poroke
Angele in Andreja Kjun
želijo obilo sreče in veselja
Danilo, Ivan, Ludovik
sinovi. 1925.
476
Trst-Sv. Ivan, 16. junija
HBBOI
roz.
Vesti z
— Za spomenik zmage na goriškem gradiv je na žvižg socfeiika začela tekma, v trdem bo u za vsakdanji kruh je Gorica ma- j .	veg čas j^p^ta in zanimiva.
1 oda ne pozabila naspomcnikzmage,kina)^i; Vidclo pa ^ -c	da sta ofee četi še
Pretresljivi prizor je ^ i	edstavha mnog^ Van|8e odlikovanje ne-j moćit vendar pa nekaterim primaajkure
navzočnim tem mucneisi, ker raai elektncncga pa p.easia^vi,a^g«____7atn Gorica i...' '
re sprejme Robert Rože, Trst, Via Giulia 34
806
ga je električni tok.
MTe	StoK S SK -etinja. Zato je Gorica , vcžban^ Zato> bolj prevladala moč______________________ .
,e ° 1 P "pojaviti nevarnosti,! noče spreje-ti, marveč vztraia trmasto pn svoRoedincew nego pa skupno in fmo izvaiaiiie. ; serija L^er, s 24 sedeži, v najboljšem sta '	usoda. Zalo so ' zahtevi po vojaški svetinji za hrabrost, Katero
i."F Virlmn ima doftvre- moči »ven- ! n vit rnKlin	SP7lin. S(> takoi Tiroda. Ogledi
Tudi četa iz Vidma ima dobre moči, »ven-
»AUTOuSOURER omnibus 45—50 P. H. karo-
ifrmaetn on SVOU	. 1 - ________r___n. (mn TTiroi-inio
dečka, če se ni hotel da ga doleti enaka žalostna
tralo n a^ Op či n a h ^ k / jT p r e k fifi 1 a "tok Yn po si ala j nameravajo	. ^^^remen^Tspom^mk ; boj.' Le izvrstnemu vratarju, katerega smo _
par elektrotehnikov pod vodstvom ^enirja^ | akcijo,^ VeSar Te mafhna je ra enkrat verjet- v,si občudCvaM^se ^jo zahvaliti, da	BABICAi auiorizirana se priporoča. Slavec,
u	r	o	.	t~	• T_____ t. alr^ii«
Za-'	* " * ¥---^—	- - —
y /.a li i v * i w »	— — — - —	r	-	j V^^	m ar v ivuiiu lil 1U w	w — ^	—
moral: orožniki telefonirati na ekektrično cen- j so dobila le redka	dar, kar je manjših, so se nekako bali
nameravam goriški vodeči krog, naaaijevau ^ ,	i™^*«--«,*	katerccJa «sn
nju, robija «oo sezijo. se takoj proda. Ogleda se ga lahko pri lastniku Francu Ostan v Bovcu.	807
Šele U so rešil nesrečnega dsčka iz ooupnega	T	^	'akriia oosreči Za-
položaja, a seveda mrtvega. Revež je visel na t nosi. da se Gončanom ta akcMa posrecu ^a
stebru dobro poldrugo uro, pred očmi presu- črtan: spomenik zmage: bi ^ njene množice ljudi, ki ni vedela, kaj početi! ' lnonskc zneske, katere bi se le težko dalo
Okoli 11. ure je dospela na lice mesta sod-
na komisija in po izvidu je bilo truplo nesrečnega pastirja prepeljano v mrtvaško kapelico na Katinari.
Tragični dogodek je vzbudil v Lonjerju in vsej tamošnji okolici zelo mučen ujtis.
— Mlad kočjaž zaboden — z dežnikom- 23-
_______nekeg«
neznanih vzrokov hudo sporekel. Ker je uvidel i v
liionske zneske,----------.
tisniti iz žepa skopega finančnega
_ Koliko je znašal izvoz sadja
Tudi sadiereja se na
roz sadja v L 1924?	Sodnik z učiteljišča w Toiminu sicer
?tTtkaCdTla ToslfSSa nepristranski, vendar premalo atrog. ToJ.
nasprotniki niso zabili še već golov. G o- via Qmiia 29.
tov o pa je, da »o bolj vajam igrišča in	-
žoge nego prva četa.
Izid tekme je 4:1 (1:3) v prid D. K.
64
HIŠA z dobroidočo pekarno v Jugoslaviji se proda po ugodni ceni. Inserati nai se obr-apin na V. Horvatiček. Unec — Rakek.
oejo
787
imajo Idrija
PREVZAMEM zastopstvo za nakupovanje lesa in drugih deželnih pridelkov za solidne tvrdke. Naslov pri upravništvu.	791
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2.	Poročilo načelništva in nadzorništva.
3.	Odobritev letnega računa za 1. 1924.
4.	Čitanje revizijskega poročila.
5.	Volitev načelništva in nadzorništva.
6.	Prememba pravil.
7.	Slučajnosti.	(474)
%%%%
t Zlato, srebro, krone, * Z platin, zobovje S
Q	kupuje	ft
I Zlatarna ALBERT POUHg
if Trst, Via Ma sini 46 J
OKralna posojilnica u M\\
zavezo
Teg. zadr. z neom. vabi svoje člane na
lil redni oiioii M
ki se bo vršil
v petek, dne 26. junija 1925, ob 18. uri v lastni hiši.
večletne zapuščenosti sadnih j oživela na tem polju? Pta tekmi »e je vršil 500 q APNA je na prodaj v Merčah pri Sežani ~ * * * * do l®ta kratek izlet dijaštva v bližnjo okolico. Nav-j na ravni poti.	795
,c _____________>-*-	o da je i dušenje je bHo nepopisno in iz mfeudib grl
1 1924 po statistiki goriške kmetijsko-poto- j $e ■e	^^ J^ slovenska, pesem. Le
v inozemstvo škoda°|e ^ je b« ča« zek> kratko odmerv
da utegne prerekanje končati v pretepu se je valne šole izvoz	"f'% miUionov lir. j f- t ' '	i-	- ^
Crocera, kf se muni ljubilo vihati rokavov, i dosegd	jr^^kemu ^esku pa | |fn, ker so fo^mnr* odp^tovafe z* ch
končno obrnil, da bi odSel. Iona tedai nasprotnik sunil s spodnjim koncem dežn s tako silo v vrat, da mu je zadal precej ne- sadja dvi|ne
iKavov, uuscgci	------—	i	; »en Ker 90 bumic ium<ui	» 1 ————	--
! ga je Navzlic temu razmero^a visokemu ^esku pa I ^	^zadnjikrat so «i stisnili naši MLEKARNA, prodajalna ]estvm ;
ležnika bo Se dolgo tra,alo, Podno se goriški «voz	P^P	je zaoril pol "dief v sredmi mesta, s*. proda
.Pi ne- I sadja dvigne na svojo predvojno višine, ce jo aijaKi	j	^	^ ugodni cem. Via Giuliani 34/V, Ul
mesec
varno rano; presekal mu je tudi debelo žilo na levi strani vrata. Crocera, ki je bil mahoma ves krvav, je moral s pomočjo nekaterih mimoidočih oseb v mestno bolnišnico, kjer so ga načrt o	iahko d sprejeli v hiru?iin, oddelek in se bo mc,a. koj-k«. « ^S^M^^ zdraviti kaka dva ledna
Ranjenec ni hotel povedati vzrokov prepira in šele po daljšem obotavljanju je- povedal, da ga je ranil neki Karel L , stanujoč v ul ci Na-
sploh kedaj doseže.	„
— Iz strahu zrn vsakdanje krah. Morda se ta bo p osi. zbornica sprejela zakonsfci državnem uradništvu, ki bo, sprejet da lahko do 31.
decembra 1926 odpusti vse uradnike, ki se s svojim obnašanjem v službi ali izven službe postavijo v nasprotje s splošnimi političnimi smernicami vlade. To lahko tudi, da bodo om uradniki, ki niso vpisani v fašiste.,
zraku v dkm> našim malim.
Tekmo sta naznanjala dva velika umetniško izdelana letaka, delo naših dijakov, vendar pa fe bilo občinstva zelo malo —
AVTOMOBIL Itala. 22 H. P. 6 prostorov, Fiat 20 H. P. 6 prostorov. Priklopen voz na 2 kolesi. Via Linfe 611 Sv. Ivan._800
zelenjave,, po zelo Ukmar
803
KLEPARSKI pomočnik se spre-jme takoj. Kleparski mojster Anton Filipič, Kanal. S05
J.
DNEVNI RED:
1.	Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Čitanje revizijskega poročila.
3.	PoroCilo načelništva in nadzorništva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1924.
5.R*	zdelitev čistega dobička.
6.	Volitev načelništva in nadzorništva.
7.	Slučajnosti.	(475)
NAĆELNIšTVO.
Ako ne bo ob določeni uri zbrano zadostno število zadružnikov, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje in bo sklepal ob vsakem številu zastopanih deležev. (§ 35 zadf pravil.)
rekel bi skoraj nič. S kakSnim vtisom set KUHARICO srednjih let išče duhovnik, za na odšli naši dijaki iz Idrije, ali niso morda deželo. Pojasnila pri upravništvu.
• !•!• J. _1__jhfAim mo/1 evAnim
mislili, da niso bili med svojci, med svojim narodom?
državni uradnikKi niso vpisani v	DADAVI
V	~	V	kC/ C1	ustanovni M p ^^^ """ "L druMvo-.
V	nedeljo opoldne sta dvamornar;aukrc,na Zaloj**	sindakata sodnih	^Sč daruj« L 15, Alojz Kudrič L 5, na parmku -Sa vatore zasidranem ob pomolu k^erega se je udeležUa ogromna Gombač FerSnand L 10, trg. Rebec L 20;
^ndXskTo\teenkt°ž nenadoma1 naglej pri- j večf^a^goriških sin^^ ^^o L 50 za magdalensko Jodn*«co -Sol.
fe k	Vd^lla TTezn^cTt t ZnTp^^^^ ^	I ^ podruinico sta nabrali o prilik: bir- I
sDravila na bre^. Zdravnik rešilne postaje, ki je
^ ^ ^O T 1 P	,	_ _ __»»irtiril	1	1. A	-i. A 1 .	T ■* A
bil telefon^o poklican na lice mesta, ga	cav. Marcus, k, ,e »avzoom fj^f 0^^ »cer so darovah: čerg* Anton L 10 Brezo-
e da nato po prvi pomodi prepeljati v mest-	šene namene ustanavl^ jčegasesmd^ta_J> vec Franc L 7 .botra Man,aCok L 5, birman-
no bolnišnico. Tam se je samomorilni kandidat	svojimi vznešenirm besedami v pa.c: holel pn ka Vida L 3, Jos^a Cok L 5, Štefanija Ba-
, ° , , Ti , / „!0 • ^	Krilnik	kriti oni prozaični an morda edini namen sin- t l 5 Franc Cergolf L 5, Cantarutti Marija
izkazal za M-Mnega ^»k,^Joj.p. ftamA.	$i svoj Tsakda„ji kruh. Nate,., L 5. Aaaton Cantartrtti L 5. Srftna hvala vsem!,
bil seveda enoglasno sprejet sklep o ustano- j^eg^a hrani vrtnarica.) vitvi s ndikata. O vanitas vanitatum!	Med veselo dražbo «zrakoplovnega kluba
Naročajte in širite .EDINOST"
99)
za
stanuočega v ulici Crosada št. 12, in izjavil, da je hotel v smrt radi brezposelnosti.
— Pretep v znamenju brivne britve. V ka-varn; «Montefiore» v ulici Ponte so Se pred-sinočnjim okoli 20 ure sprli trije težaki, vsi
_ Usodna nedelja. Medtem ko je za večino jc nabra| g Karel Vittori L 20 za šentjakobska
Hudi — kakor pač vsako nedeljo -- delo po-lJ. , • '__i ic lotili Antrvn Periolia IZ
očnum okoli A} ure sprli tnie lezaKi, vsi	—	_	Ant_n perj0lia
Južne Italije; med njimi je bil tudi 41-letni ; čivalo, ,e nnel 45-teni AaU« P«*ol,a
Josip Vitrami stanu;oč v zagati Pancogole št! Smartnega pri
4 Možje so se najprej pošteno obkladali z raz- : cementa v Anhovem, ^deljsko^	^
novrstnimi psovkam., a končno se je enemu strojih, ki ne poznaj počitka K* e rersoi^a izmed njih z a zdel boj z jeziki predolgočasen; ravno stregel enemuiiz teh	»e
potegnil je Iz žepa brivno britev ter pričel a zagrabiT^^Meko	^
udrihati z njo po Vitraniju; pore^al ga je po ko vred drsal s se^ dokler ga ni teiebmi levi roki, levem sencu, brad:, posebno hudo približno 4 m globok	V
pa po trebuhu. k,er mu je zasekal kakih 20 ' ^^ ^	^v^^ ^f
CmVit°at jeradnSbil prvo pomoč od na lice me- i SE«1 VV^lj^PeHoljo v gorico bol-
podružnico D.». Srčna hvala I
Potom pos. in hran. v Ajdovščini je «Šolsko
Predno kaj nakupite, oblšatt©
Veliko skladišče pohištva
-K
tvrdke
ALESSANDRO LEVI MINZI
Via Rettorl 11. 1 — Via Malcanfton št. 7-13
Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki izberi.
sta izborno in blago-
PODLISTEK
V. J. KRI2ANOVSKA:
Ho t preteklosti
Roman i; treh delih. Iz ruičine prevedel Ivan Vouk.
181)
Homo, mamica, zakaj
Evo kako sprejmejo otroci čokoladni bonbon ARR1BA proti glistam in odvajalni bonbon ARRIBA, ki sta izborno in dejno zdravilo. Kljub tkkojftijemu učinku sta popolnoma neškodljiva in izbornega okusa. Proti glistam v zelenih zavitkih L odvajalni v rudečih zavitkih 50 cent Dobivata se v vseh lekarnah.	______
,	.. Ur se ie izpovedal skesani
m« ie knez daroval živlienie in pritrdil, da m» dega sorodnika Montignosov, ki ga je vzel graf Giro-	razvila, ,e znano samo to, Kar
krvnik odreže roko pri zapestju- Po tem dogodka sc lamo v hišo iz razlogov, o katerih bi treba dolgo pri-	Oaleazro, ko je umir .
mizi in se potfovariali. ko ie
ie Peter odstranil vManSSoso, kjer je iivel nekaj povedorati. kar pa je brezpomembno za to zgodbo.	.Bih so v tre« P £a.Q Jolandin ,
rt ^lno^ LLli" Kak« oteta so £a preja- trata je pristav*, da e bila Parfema čudna ženska;	"ekoLo, se je naglo vzpel, zakaj
■prikazni in končal je s samomorom. imela je preroške -rnie. prikazm m pnkazo^Ue so	Ko_ ,e grof strupa in zavpU z grozeie dvig-
o omenjam Petrovega sina Girolama K MooK- se ji duJe umrbh. Tako pnpovedu,e kaplan. da e	čatd K delov
>, prihajam do ^Snega dogodka, ki je imel ona pri pogrebih veScrat jndela, kako |e po^n^	n,enoroko.
nocrp^n moietfa sina Paola. stopal in vedel za roko tistega mea navzocmmi, ki ___
.	_	,	M	_ Podleža, zastrupila sta me... Čutim, kako mi
tragično podobnost z nesrečo mojega sina Paola. stopal in vedel za roko Ustefr med	"	dreveni telo. Oj! Bodita prekleta in ta zločin naj stoj!
dobro znane, ker je bil Girolamo um je bilo prvemu za njim v grob. To mu je grofica	dre^em^
pravila pri Izpovedi
vama!
hčerko
njale prikazni in končal je s samomorom.
«Ko	"
^^čno^ podobnost z "nesrečo mofega sina Paola. stopal in vedel za roko tistega
-Njegova hči Angelina je bila v resnici angelske Te podobnosti so mi lepote, toda vsem, ki so je ljubili, je prinesla ne- moj praded.
■rečo. Več mladeniče v odličnih družin se je usmrtilo	«Girolamo se je zgodaj oženil s
utr adi nje, ker je bila brezčutna led in se je samo norčevala
Slednjič se je zaljnbil van^o „,.„„_„.	^	^ An i® Hlo kdo med nilma si ie zamislil peKiens«	-p—-- § pomočjo dveh oprod, ki sta povedala, da sta
" neke noči odšel tz gradu, so rax-„„ j« bil Girolamo zapUtea ▼ tam« pustolovščino in da »o ga bržkone o ne« Neka> dni potem so naili v oholkJ
6__________________________	t	trpnotic«. aa se izdskmm	__________,T.|-.i groiov plaSč. Toda večkrat se stfodv
sorodstvu s kneževsko rodbino, a sam PeTer"je v let vse dobro; soproga sta živela srečno m mirnodo	„f^f^ta0'da en zločkT£©raja za seboj Se druge,
nekem rešil življenje knezu, pri katerem je služil, tedaj, ko je naatopila nesreča v osebi Galeaaza, mla- rolama. ki m mč siuui. u «m.	^ ,
vila pil Irpoveai.	- - 0 in	.Glas mu je zamrl in črez nekaj minut ;«
,	Jl^Z^^JSteZeZ Girolamo izpremenU v kip. Pravijo.^dj^-jB«
najti vkljub «krb-
j e^ zamislil pSienški načrt spraviti