Zanitnivosti. Kaznenec — izumitelj. Kaznenec Ivan Novak, iki sedi y Beogradu, obsojen radi poizkušenega umora na 15 letno ječo, je izumil v zaporu avtomatsko zatvomico za železniške prelaze. Ideja obstoji v tem, da se signalizira pri tračnki prihod vlaka, čim zadene vlak več 100 inetrov pred pr©Iazom na poseben klin ter se, ko zadene vlak na drugi klin, zatvomica avtomationo zapre. Novak je izdelal majhein model, ki ga je preiskala te dni posebna komisija strokovnjakov prometnega minisiTstva. Kaznenca pošljejo sedaj v železnišiko delavnico v Niš, da izdela tam še model, ki se bo labko preizkusil v praiksi. Če se iznajdba obnese, bo kaznenec nekoč še 'bogatas. Velikanski požar v Newyorku. V tem mestu gori 38 nadstropni nebotičnik, v katerem se je nahajal velik hotel. Odsev plaimenov se vidi po vsem mestu. Vrocma se čuti na razdaljo par sto metrov. Ognjegasci so napram požaru brez moči, ker je pritisk vode v brizgalnah za tako višino preslab. Potžar je izbruhnil v 20. nadstropju ter se je razširil kljub želefzobetonski stavbi z bliskovito naglico po vsem poslopju. Stanovalci so se sicer pravočasno rešili, docim pa na rešitev pohištva in dmgega materijala ni bilo niti misliti. Bati se je, da se bo ogromno poslopje zrušilo ter vmičilo vso okolico. Vsled tega so bile vse sosedne zgradibe izpraznjene, deloma pa celo demolirane. Dota v steklenici. Neka vdova v Lodzu na Poljskem, ki živi od tega, da pobira po smetiščih kosti, železo in sličoe odpadke, je nahranila tekom let pomalem večjo vsoto, ki je bila namenjena za doto njeni edini hčerki. Žena je drobiš od časa do časa zameinjala za dolarje. Dolarje je hranila v neki steklenici, katero je sknbno skrivala. Ko je prišla te dni domov, ji je povedala njena hčerka z veselim obrazom, da je zaslužila na lahek način 15 grošev: našla je bila med staro šaro par steklenic, ki jih je prodala nekemu ounjarjai, iki je prišel slucajno mimo. Prestrašena je šla mati pogledat in ugotovila, da je prodala njena hčerka med drugim tudi steklenico, v kateri se je tnahajalo 500 dolarjev. Žena je obvestila nemudoma policijo, fei pa išče nepoštenega knpca zaman. Užigalice so stare 100 let. Danes pač rabi vsak človek iižigalice. Dolgo časa je trpelo, predno so prišli na priprosti izum užigalic. Minulo je že sto let, odkar se je začela uporabljati užigalica pri netenju ognja. Dne 7. apr. 1827 je spravil angelški drogist John Walter na trg prvo •^katljioo užigalic. Seveda je porabil precej časa, predense mtlv je posrecilo sestaviti vžigalno sredstvo v dandanes razširjeni obliki. Najprej je prišel do spoznanja, da se les zelo rad vTiame, če mu omociš konec v kalijev klorat in potem, ko se tekocina posuši, drgneš s koncem po leseni ploskvi. Prve vžigalice so bile narejene brez fosforjeve primesi in je bilo treba precej truda, da so se vžgale. Uvidevni VValter je prilagal vsaki škatljici klinckov s pe&kom posut papir, ki je siužn za vžigola. Prve škatljice so bile iz pločevine m so veljalo en šiling i.n dve penei (okroglo 15 Din našega denarja). Vendar je Walter napravil veliko napako s tem, da^ ni dal užigalic patentirati. Zgodilo se je kmalu, da so začeli drugi izkoriščati njegov izum in na njegov račun bogatoti. Bil pa n-i zaviden olovek in je pustil, da so izdelovali njegovi konkurenti užigalice po mili volji. Žveplenke v porabni obliki je napravil šele 1. 1832. angleski inženjer Congreve, v svet jih je pa začd pošiljati tvorničar Kammerer v Ludwigsburgu. Velika železniška nesreča. Dne 12. aprila z}utraj se je pripetila na postaji v Brnu strašna železniška katastrofa. Dva nabito polna vlaka, ki sta vozila delavce iz brnske okolice v mesto na delo, sta trcila drug ob drugega. Ka- rambol je bil tako silen, da je vrgel loikomotivo in štiri vagone enega vlaka s tira. Pri drugem vlalcu }e skocil s tTačnic samo •službeni voz. Sunek }e imel strašne posledice. Iz vozov so se takoj oglasili obupni iklici pcaiesrečencev, v^pijocih na pomoč. Izkazalo se je, da je vec mrtvib. in mnogo težko ranjenih oseb. Pri prvem štetju so našteli pet mrličev in nad 120 težko ranjenih ljudi. Nesreča se je pripetila ob pol sedmih zjutraj, pol ure preden se prične delo v brnsikih tovarnah. Pravijo, da je strojevodja prezrl signal »Stoj« in da je katastrofa posledica njegove neprevidnosti.