ni
,1111 The Oldest Slovene " Daily in Ohio
m
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
"Ujme
XXII. — LETO XXII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) MAY 9, 1939.
ŠTEVILKA (NUMBER) 107
taisti stavijo v svoji nezaslišani drznosti Poljski dodatne, nove zahteve
'eg prejšnjih zahtev, ki jih je Beck že zavrnil, bo zahval zdaj Hitler od Poljske, da se slednja odpove sVoji vojaški zvezi z Anglijo in Francijo in da se pridruži antikomunističnemu paktu.
> RIM, 8. maja. — Fašistično časopisje je danes namignilo, da sta zdaj Hitler in Mussolini pripravljena, pogajati se glede evropskih "odprtih problemov."
Koliko evropskih zadev se smatra za "odprte probleme" in kateri so isti, tega fašistično časopisje ne pove, vendar pa je znano, da so v teh problemih vključeni mesto Gdansk, pas o-1
aPež poziva na sklicanje konference peterih sil
^ferenca, ki naj se skliče ClHl prej, naj bi se vršila v ^peževi palači v Vatikanu.
8 ' maja. — V tu-rjSlljih diplomatskih krogih se ,,°r'> da poziva papež Pij XII. ,ltelje Velike Britanije, Fran-f Nemčije, Italije in Poljske, Skliče jo medsebojno konfe-u s katero bi se odstranila evropske vojne. Poročilo pridobiva na ve-A jv, stojnosti z vestjo, da je pa-1 Nuncij msgr. Filipo Corte-
;lih
letil poljskega ministra zu-
zadev Becka, s katerim j^S daljši razgovor. Po pa-mnenju naj bi se skli-konferenca peterih sil ka-ro mogoče in zasedala ^ 1 v papeževi palači v Vati-
Štiriletno dete rešilo smrti svojo mater
DR. JUAN NEGRIN
j^Ja za ohranitev miru so se J?* preteklega petka, ko je nuncij v Nemčiji, msgr. ^ 6 Orsenigo, poldrugo uro ^eriral s Hitlerjem v njego-
vi
zemlja preko Pomorza in italijanske "narodne aspiracije" z o-zirom na Francijo.
Hitler grozi z novo zvezo BERLIN, 8. maja. — Nacistični voditelji izjavljajo, da je Hitler pripravljen, izkoristiti svojo novo vojaško zvezo z Italijo v grožnjah po novih koncesijah napram Poljski.
Nemško časopisje svari obe,' Poljsko in Veliko Britanijo, češ, da bo nova nemško-italijanska vojaška zveza dobila zdaj svoj ognjeni krst, ako Varšava ne u-gcdi Hitlerjevim zahtevam, ki gredo zdaj še za nadaljnimi koncesijami. Zdaj bodo zahtevali nacisti od Poljske še sledeče:
Poljska se mora odpovedati svoji vojaški zvezi z Veliko Britanijo in Francijo.
POLJSKA mora pristopiti k antikomumstičnemu paktu totalitarnih držav.
To' so nadaljne, dodatne za-
J Sorskem zatišju Berchtes- |hteve Nemčije napram Poljski,
od katere je Hitler že prej zahteval izročitev mesta Gdanska in 15 milj široki pas ozemlja preko poljskega Pomorza ali koridora, kar je Beck v svojem govoru pred poljskim sejmom (parlamentom) gladko odbil. Japonske overture TOKIO, 9. maja. — Japonska vlada je podvzela pri vladi Velike Britanije nove overture, da se doseže med obema vladama zadovoljiv sporazum, na čigar podlagi bi ostala Japonska nevtralna v slučaju splošne evropske vojne.
znaki papeževega priza-
dne je papeški nuncij konferiral s francos-Ministrom zunanjih zadev
^NTATI V ANGLIJI
JJ^DON, 7. maja. — Te-^ ene same noči je eksplodi-'vjV -^nghji 11 bomb, in sicer ^ Or»donu, 4 v Voventryju in || ^irminghamu. Gre za no-L irskih teroristov, kar .. 1 že po tem, ker so bile °^be enakega tipa.
Smrtna kosa
v.
\v 7O zjutraj je preminila v W ^ei, kamor je bila pripe-W v Petek, Marija Delly, po-\ P°d imenom Delisimuno-
V	°J- Glavič, doma iz vasi
pri Kočevju. Starši so ^ k^* v Hinjah. Soproga je Wija Dellyja, ki je doma ^^kovga sela, ograj žum-Hrvatskem. Poleg ža-1n soproga zapušča se-V^ov: Johna, Franka, Joe,
V	^ Nicka, Eddiea in Willi-Hjj Y^Hcel je bil ubit v avto-| k nesreči pred sedmimi ;yaPušča tudi štiri hčere: \j.!?0r- Sintič; Frances, por.
Karolino, por. Smith l^0. por. Shirilla. Zapušča '^e, Jennie Košmerl, So-CTfe Gertrudo Skebe in .^upančič, ter dva brata, S i ln Franka Glaviča. Zapu-„v ^ mnogo drugih sorod-}v'^fužina je stanovala več \ v aH sv. Lowrenca in po-Sandali, O. Pozneje so |ll ^ farmi v Painesville, zad-,\v so pa nastanjeni v S, ^°°du na 14804 Westropp jV. °greb se bo vršil iz hiše Vvcerkev Marije Vnebo-četrtek ob 9. zjutraj in ary pokopališče pod vod-. Trdina in Sinov. Bodi 'V ^jen blag spomin, preo-naše sožalje.
LEON BLUM NA ŠVEDSKEM
STOCKHOLM, 7. maja. — Semkaj je prispel Leon Blum, vodja francoskih socialistov. Prišel je kot predstavnik delavske socialistične Internacionale, v katerem svojstvu bo prisostvoval 50-letni osnovanja socialno demokratske stranke na Švedskem.
Seja
Seja gospodinjskega odseka Društvenega doma na Recher Ave., se vrši v torek, 9. maja, ob 7:30 zvečer. Opozarjam vse članice, da so gotovo navzoče, ker bomo razmotrivale radi proslave 3. in 4. junija. — Tajnica.
Vežbanje v žcgometu
Opozarja se vse mladinske člane društva Spartans, da se naj jutri, v sredo, zagotovo u-deleže vaje za žogomet, katera se vrši ob 5:30 popoldne v Gordon Parku, diamond No. 1.
Nesreča na zapadni strani
Poznana Mrs. Miklus, 3471 West 63 St., se je pri čiščenju doma tako ponesrečila, da si je zlomila roko. Nahaja se pod zdravniško oskrbo na domu, kjer io prijatelji lahko obiščejo-
Včeraj je štiriletna Marlene Mihelich, stanujoča na 426 E. 158th St., rešila s svojimi klici na pomoč gotove smrti svojo mater, 28-letno Mrs. Mamie Mihelich.
Na otrokovo vpitje je pritekel kot prvi sosed John Oblak, 424 E. 158th St., ki je našel 0-troka jokajočega in v klet ka-žočega na vrtu za hišo. Oblak je naglo stekel v klet, kjer je našel Mrs. Mihelich nezavestno. S po^ močjo drugih sosedov jo je odnesel na prosto, kjer so jo položili na stol ter poklicali ambu-lanco, ki jo je odpeljala v E-mergency bolnišnico, ki jo je pa. že po treh urah zapustila.
Mrs. Mihelich se je onesvestila od plina, ki je uhajal iz pokvarjenega grelca za vodo. Ko jo je mala hčerka opazila nezavestno v kleti, kamor je k sreči prišla, je brž poklicala na pomoč, s čemer je rešila mater pred sigurno smrtjo.
Prepoved dela ženskih točajk v barih
COLUMBUS, O., 8. maja. — Zbornica poslancev države je nocoj odglasovala, da se v bodoče prepove nastavljanje ženskih točajk za baro, ki bi opravljale posle moških bartenderjev. Nova postava se ne bo tikala prostorov, kjer so ženske lastnice ali kjer so za baro žene lastnikov.
Zbornica je odglasovala za sprejem te predloge s 76 glasovi proti 39. Nasprotniki predloge pravijo, da je bila predloga predložena samo za koristi unije bartenderjev. Predlogo je predložil kongresnik Martin E. Blum, republikanec iz Clevelan-da.
Lastniki pivovarn so odločno nastopili proti tej predlogi, češ, da bo, če bo predloga sprejeta,, stotine točajk ob delo ter da bodo morali mali salunerji najeti bartenderje ali pa opustiti svoj posel.
Kongresnik Blum je motiviral svojo predlogo z argumentom, da ženske ne spadajo za, baro in jih bo predloga rešila žalitev raznih pijancev, katerim so zdaj izpostavljene. .
Predloga se tudi ne tiče stre-žajk, ki strežejo pri mizah, temveč samo točajk, ki točijo za baro.
K u 11 u r a
Seja
V torek, nocoj, ob 7:30 zvečer, se vrši redna seja Jugoslovanske šole moderne umetnosti, v navadnih prostorih. Starši so vabljeni, da se tudi udeležijo.
PEVSKI VAJI Pevski zbor "Slovan" ima pred nedeljskim koncertom še dvoje važnih vaj, in sicer jutri, v sredo, in v soboto.
Koncert pev. zbora "Adrije" v Euclidu
Na sliki je dr. Juan Negrin, zadnji premier španske republikanske vlade, ki je prišel pred nekaj dnevi v Zedinjene države. Juan Negrin je na potu v Mehiko, kjer bo izposloval od mehiške vlade dovoljenje za naselitev lojalističnih borcev, ki so zdaj v Franciji, v Mehiki. Dr. Negrin je po poklicu zdravnik ter je bil pred vojno profesor na medicinski fakulteti madridske univerže.
PREMOGOVNI SPOR PRED ROOSEVELTOM
Danes opoldne se bodo zastopniki premogarjev in delodajalcev s e s tali h konferenci s predsednikom R o o s e veltom v Washingtonu.
NEW YORK, 8. maja. — Predstavniki unije premogarjev in reprezentantje delodajalcev so na nocojšnji konferenci sprejeli povabilo predsednika Roose-velta, da bodo jutri opoldne predložili njemu osebno svoj spor ter sprejeli njegovo pomoč, da se zedinijo za novo pogodbo.
Komaj nekaj ur pred tem je John L. Lewis, predsednik organizacije premogarjev in Kongresa za industrijsko organizacijo zvrnil krivdo, da vlada že toliko časa zastoj v industriji premoga, na administracijo.
Ne ve se še, kakšne predloge bo predložil predsednik Roosevelt, toda toliko je gotovo, da bo nujno zahteval poravnave v soglasju s svojo sobotno izjavo, da se mora nemudoma doseči sporazum, ker je to v javnem interesu.
Predsednikovo intervencijo je javila delavska tajnica Frances Perkins.
Vprašana, če je rivalnost med obema velikima delavskima organizacijama — Ameriško delavsko federacijo in C I O organizacijo činitelj v tem sporu, je delavska tajnica dejala, da je to vitalni, toda ne edini činitelj.
V bolnišnici
S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v Glenville bolnišnico Mrs. Caroline Usay, 781 East 185 St. Nahaja se v sobi št. 103. Obiski so dovoljeni.
Bolna na domu
Mrs. Klinec, 3557 West 65 St. se je dolgo časa nahaja na bolniški postelji. Prijatelji in prijateljice jo lahko obiščejo na do-
mu.
Prava riba pri Birku
,Kdar se ustavi te dni pri Birku, 6220 St. Clair Ave, si bo lahko ogledal pravo ribo, katero je pred par meseci ujel v Atlantskem morju ob Floridi prijazni točaj pri Birku, Joe Koprivec. Riba meri 6 in pol čevljev, ter i-ma veliko plavuto, ki meri nadaljne tri čevlje. Riba je fino obdelana v naturni barvi, tako, da je lahko Joe Koprivec ponosen na tak plen, ki ga ne dobi mnogo ribičev. Pred kratkim je bil Joe naslikan v "Newsu" s to ribo, kar kaže, da je tak veliki pl,en ne samo čast za domačega ribiča, temveč tudi za ribiče v splošnem.	\
Koncert, ki ga je priredil slovenski pevski zbor "Adrija" v nedeljo pod vodstvom svojega pevovodje g. Franka Vauterja, je dobro uspel. Kljub krasnemu dnevu je bila dvorana zvečer docela zasedena in občinstvo je bilo zadovoljno z užitkom, ki so mu ga dali mladi pevci in pevke Adrije.
Najboljša je "Adrija" kot celotni mešani zbor, kar je dokazala z vsakim skupnim nasto- j pom. V lepem programu so vse- j kakor najbolj ugajale "Izgub- | ljeni cvet," "Dalmatinski šaj- J kaš" in "Triglav", ki jih je res lepo zapel skupni zbor.
Nastopila sta tudi moški in ženski zbor posamezno, dalje duet, Elsie Yerak in Agnes Za-lokar, ki sta lepo zapeli "Deklica mila" in "Roža na. vrtu, Martha Kekic je zapela dvoje pesmi, med njimi težko Schuber-tovo seernado, Albert Žagar in Vera Leskovec sta podala v due-tu dvoje narodnih: "Čez tri gore" in "Dve let in pol," ki sta obe zelo ugajali, kakor je pričal aplavz navzočih. (Na tem mestu naj bo omenjeno, da bo mladi Albert Žagar "ronal" za slovenskega župana bele Ljubljane, Miss Vera Leskovec pa za "Miss Ljubljano").
"Lover Come Back To Me" je zapela Bertha Tegel, Agnes Za-lokar pa težko Prešernovo "Nezakonsko mater". Ženski trio: Lillian Verh, Violet Živko in Agnes Zalokar je dobro podal "Ciganskega otroka" in "Dobro jutro, Milka moja." Dobro se je obnesel tudi moški kvartet: Henry Sinkovic, Albert Žagar, Mathew Molk in John Verh, ki je zapel prelepo narodno: "Prelepo frišno jutro."
Zbor kakor tudi soliste je prav dobro spremljala na klavirju pianistinja Margaret Hulina.
Kar je najprijetneje dirnilo zunanjega posetnika tega koncerta, je dejstvo, da obstoja ta zbor iz samih mladih, v Ameriki rojenih pevcev in pevk, ki se tako vneto udejstvujejo v slovenski pesmi. To hvale vredno dejstvo jamči, da bo slovenska narodnost v Euclidu še dolgo živela, vse dotlej, dokler bo vladal med slovensko mladino takšen duh, kakor vlada danes. Kdor je videl v nedeljo slovensko mladino, nastopajočo s slovenskim koncertom, se ne bo več čudil, zakaj so si rojaki v Euclidu naprtili na ramena nove žrtve z razširjenjem Slovenskega društvenega doma, ker je postal Dom v prejšnjem obsegu premajhen za njihove sedanje kulturne in socialne potrebe. Slovensko udejstvovanje naše on-dotne mladine kaže, da se bo investicija plodonosno obrestovala, dokler se bodo naši mlajši zavedali, da polje po njihovih žilah slovenska kri.
Novi oder, ki stoji v novem poslopju, je širok in globok, krasno opremljen ter bo ustrezal vsem oderskim prireditvam euclidskih Slovencev.
Opremljen je s krasnimi kulisami in izborno razsvetljavo, tako da pridejo vse oderske scene do svoje polne veljave. Ko napoči čas, da bo še prednji del poslopja nadomeščen z novo zgradbo, bo to ena najlepših stavb v ondotni okolici, ki bo pričala še novim rodovom o marljivosti, žilavosti in narodni zavesti sedanjih slovenskih naseljencev te prelepe, cvetoče naselbine.
Po izčrpanem koncertnem
PREPOVED PRIVILEGIJEV OB PROSLAVI MATERINSKEGA DNE
Mestna zbornica je z 19 proti 12 glasovom zanikala posebni privilegij Materinskemu
dnevu.
PROTI PRIVILEGIJU SO GLASOVALI ŠTIRJE SLOVENSKI MESTNI OČETJE
CLEVELAND. — Po dve uri trajajočem trpkem argumentiranju je sinoči mestna zbornica z 19 proti 12 glasovi odglasovala, da se ne dovoli tako zvane-ga "Tag" dneva v zvezi s parado prihodnjo nedeljo po Euclid Ave., v proslavo Materinskega dne.
Na isti seji pa je mestna zbornica odglasovala, z 28 glasovi proti trem, da se dovoli pravico "Tag" dnevov Ameriški legiji dne 25. in 26. maja in Veteranom tujih vojen v dnevih 25. 26. in 27. maja.
Proti dovolitvi "Tag" dneva so glasovali tudi štirje slovenski councilmani, in sicer Novak, Pucel, Travnikar in Vehovec.
Mrs. Royce Day Fry, predsednica komiteja, ki prireja to parado, je zanikala, da bi bila komunistka, kakor trdijo nasprotniki prireditve. Mrs. Fry je prečitala pisma newyorskega župana La Guardije in bivšega predsednika češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša, ki sta oba indorsirala parado.
Za njo je govoril William Ball predsednik Young Americanists lige, ki je izjavil, da so v glavnem komunisti tisti, ki priporo-
čajo "Tag" dan. Dejal je, da sta bila LaGuardia in dr. Beneš o vsej stvari napačno informirana.
Parada utegne pretresti temelje ameriške vlade
Marvin C. Harrison, odvetnik, se je ponorčeval iz odloga mestne zbornice, rekoč: "Smešna je misel, da bi mogla parada, ki bi jo vodila Mrs. Royce, pretresti temelje ameriške vlade."
"Rečeno je," je rekel Harrison, "da zagovarjajo to parado uporniški elementi. Well, taki e-lementi so nam baš potrebni v našem mestu, sicer bodo ostali republikanci večno na oblasti. Ako se ni demokratje sploh šs kdaj združimo, bomo morali pričeti z uporniškim gibanjem, da vržemo republikance iz njihovih uradov."
Edward Kehoe, tajnik cleve-landskega koncila Kolumbovih vitezov, je označil Harrisona in ostale liberalce za "ateiste" ali brezbožnike.
Mc Cormack je izjavil: "Bili so časi, ko je ameriški državljan mogel izjaviti to, kar je i-mel na srcu, ne da bi se ga takoj ožigosalo kot komunista, kakor se dogaja dandanes."
Izjave bivšega šušnikovega ministra Zernatta
Bivši minister pravi, da ne bo Hitler Šušnika nikoli izpustil na svobodo, ker je Hitler pred šušnikom preveč poniževal Mussolinija.
PARIZ, 8. maja. — Guido Zernatto je edini član bivšega šušnikovega kabineta, kateremu se je za časa Hitlerjevega an-šlusa pošrečilo pobegniti iz dežele. Zernatto, ki živi zdaj v Parizu, je izjavil, da bo držal Hitler šušnika najbrže do smrti zaprtega, in sicer samo zato, ker je bil šušnik neprostovoljna priča Hitlerjevih izbruhov v Berchtesgadenu, za katere izbruhe je Hitlerju danes žal.
šušnik je povedal Zernattu, da mu je Hitler v Berchtesgadenu med drugim dejal:
"Britanski imperij je kolos iz ila. V slučaju evropske vojne ne bodo dominiji ob strani Velike Britanije. — Francija je notranje in zunanje paralizirana. Njena politična vloga v Evropi je
znatno okrnjena, če ne celo končana."
Z czirom na Mussolinija je Hitler izjavil šušniku svoje popolno nezadovoljstvo in zaničevanje, in sicer tako omalovaževanje Mussolinija kot prijatelja kakcrkor tudi kot sovražnika.
"Mussolini je absolutno odvisen od prijateljstva Nemčije," je dejal Hitler šušniku. V slučaju vojne z Italijo, bi 100,000 nmških vojakov zadostovalo, da zbijejo vso italijansko armado," je rekel Hitler.
Zaradi te zadnje indiskrecije, ki jo je zakrivil Hitler, ne bo šušnik, po Zernattovem mnenju, nikoli več izpuščen na svobodo, Kajti Mussolinijevo prijateljstvo od takrat preveč važno za Hitlerja in njegove načrte.
TEŽKA LETALSKA NESREČA
CUAYAQUIL, Ekvador, 8. maja. — Tukaj je treščilo danes na zemljo veliko vojaško letalo, pri čemer je bilo ubitih najmanj 18 oseb. Letalo se je po padcu vnelo, in oni, ki se niso na mestu ubili, so zgoreli. Goreči gasolin je povzročil silen o-genj, ki se je z bliskovito naglico razširil, tako da je pogorelo četvero hiš, preden se je posrečilo pogasiti plamene.
Slovenski program
Jutri, v sredo, se bo oddajal slovenski program na postaji WGAR od 1:45 popoldne. Od sedaj naprej se bo oddajal vsako sredo ob istem času. Poslušajte.
V bolnišnici
Poznani barvar in slikar Anton Jerina je bil odpeljan v Glenville bolnišnico, kjer ga lahko prijatelji obiščejo.
sporedu je bil ple& in prosta zabava.
Milwaukee. — Pred nekaj dnevi je bila Marie Roje težko pobita na glavi pri avtni nezgodi. — Pred dnevi je umrla Frances Hvala, stara 54 let. Zapušča, moža, sina, tri hčere in i brata. — V bolnišnici Muirdale je pa umrl rojak Joe Levar. — Poroke: Charles Medved in R. Nehls, Vincent. KokaJj in Kristina Miklič, David Joseph in R. Medved ter Rudolph Schafer in Elizabeth Slatinšek. — V sosednjem Sheboyganu se je omo-žila Albina A. Markelc z R. A. Kasabuskim-
\
BTRAW2
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
tti
Pa
t'Clfec
%n

»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................<5.50
ea 6 mesecev....................$3.00: za 3 mesece......................$1-50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00
m 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00
Za Zedinjene države za celo Jeto ........................................$450
ca 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: ca celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev...........v........$4.00;
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
ITALIJA - ŽALOSTNA ZAVEZNICA
Kakor naznanjajo zadnje vesti, sta sklenili Nemčija in Italija vojaški in politični pakt, s katerim sta se obvezali, da bosta druga drugi, če bo treba, tudi z orožjem pomagali. V koliko bi bila italijanska armada v slučaju vojne v resnično pomoč Nemčiji, o tem je bilo že dokaj ugibanj, ki se v bistvu ne razlikujejo drugo od drugega. V zvezi s tem je zlasti zanimiv članek, ki ga je priobčil predpreteklo nedeljo v "Plain Dealerju" Frederick Palmer, vojni poročevalec in vojaški zgodovinar izza leta 1897, ki je služil tekom svetovne vojne kot častnik ameriške armade v Franciji. On pravi:
Korporal Hitler vsekakor ne more pozabiti ob spominih na svetovno vojno, v kateri se je tudi sam boril,
kako šibkega partnerja je imela Nemčija v Avstriji. Ako	ob strani Nemčije v večjo vojno, da bo neprestano rotila
.	1	V*	^ J *	1-	l\ I W» /"n T /-v r» n v\ /-» W\ /™v <-» W	/M-<t-iTii Irn v\ v> i	t.-v» i -1» w i -■	«!-•■»■« w Ti
Hitler s svojim vdorom v Avstrijo, naVedil skupno mejo Nemčije z Italijo.
Od tamkaj bi Hitler lahko poslal svoje čete v napad na Francoske Alpe kakor tudi v Španijo, k jerebi napadle Francijo na njeni španski meji. Načrt se zdi dober, kakor se zde dobri vsi načrti na zemljevidu. Toda Nemci vedo iz izkušenj, kakšni bojevniki so Francozje. Svoje zadnje tozadevne izkušnje so doživeli ob Marni in pred Verdu-nom. Poleg tega pa Nemci tudi vedo, da bi prežalo na nemške čete na njihovem prevozu preko Sredozemskega morja stotine podmornikov in letal.
Hitler namerava po vsej priliki držati Francoze na zapadu, dočim bi pričel prodirati proti vzhodu. Toda na kakšen način mu more Mussolini tam pomagati? In koncem konca, kaj bo pa prav za prav Mussolini od vsega tega dobil?
Mussolini se mora soudeležiti prodiranja proti vzhodu ali pa pustiti Hitlerju, da dela po svoji volji. To bi pa pomenilo komplikacije za Hitlerja, ki bi šel rad na svoj vzhodni pohod brez Mussolinija. V tem slučaju bi utegnila biti tudi Jugoslavija povlečena v vojno, katera bi morda, če bi ostala nevtralna, zamižala na eno oko ter dovolila Hitlerju, da se iztihotapi do romunskih žitnih in oljnih polj.
V vojnem zavezništvu z Italijo utegne Hitler lepega dne ugotoviti, da je sam v vojni, in takrat bo tudi obžaloval, da je ni sam začel, mesto, da je nakopal Nemčiji na ramena novo breme — Italijo. Ni dvoma, da če gre Italija
se ozre proti jugu, se mora na vsak način vprašati, da-li bo imel on v Italiji kaj močnejšega zaveznika, kakor ga je imel kajzer v Avstriji. V svojem grmenju o titanski bojni sili rimsko-berlinskega osišča, s katero straši in blufa demokratične države, Hitler nikoli ne omenja tajnih poročil štabov svoje armade in mornarice, v katerih j tako žalostno polomila poročilih ga omenjeni štabi svarijo, naj se nikar preveč ne zanaša na svojega italijanskega prijatelja.
Nemški mornariški strokovnjaki dobro vedo, da moreta angleška in francoska mornarica zapreti oba konca Sredozemskega morja ter istočasno blokirati Italijo in Nemčijo. Torej kakšno pomoč naj nudi italijanska armada Hitlerju v njegovih ciljih, ki gredo vsi zatem, da za-gospodari raznim ozemljem na kopnem?
Nemški armadni strokovnjaki se ne dado zavesti —
Nemčijo za pomoč v moštvu, kanonih, municiji, olju, pre mogu in morda celo za pomoč v živilih. In utegne se zgoditi, da ji bo moral na vrat na nos poslati čete na pomoč v njenem polomu, kakor sta jih ji morali poslati Anglija in Francija, ko ga je italijanska armada pri Kobaridu
so prepričani, da ni imel s slič-nim nobenih stikov, le to, da je bil silno vnet za boje ameriških delavcev v obliki raznih 'stavk.' Brat mi je pripomnil, ko je dobil zadnjo plačo v tovarni, je celi ček-plače v znesku $56.12 daroval nekemu stavkovnemu odboru.
Zakaj je Rudolf Opara obsojen v dosmrtno ječo od fašistične justice? Na to vprašanje more odbor podati sledeča pojasnila, potom razne korespon-ce med USA državnim tajništvom in rodbino Rudolfa, so bi !a podana sledeča pojasnila:— ludolf je bil ujet v bojih ob re ti Ebro kot prostovoljec Med larodne brigade, poslan v ječo / Zaragozi in obsojen na smrt, lato pa pomiloščen na dosmrt-io ječo. Zakaj, o tem nam ne nore do danes dati še nobenih nformacij ne tajništvo države liti ameriški "Rdeči križ" organizacija, dasiravno sta odbo-a teh skupin jako zainteresi-ano v zadevo, ne samo ujetni-:a Opare, pač pa tudi o zadevi jstalih devetnajst ujetnikov z sto usodo.
Pred kratkim časom je bil organiziran odbor za osvobodi-
UREDNIKOVA POŠTA
I
tev Rudolf Opare, in sicer: Va-1 tro J. Grill, predsednik; John' ^ E. Lokar, podpredsednik; Anton Rupnik, podpredsednik; Louis Adamič, častni predsednik; William M. Boyd, častni podpredsednik; V. Coff, tajnik; Matt Petrovič, blagajnik; Aha-cij Prežel, zapisnikar; Joe Opara, Olga Opara, Frank Ipavec, Martin Plut, Louis Ilovar, in Ann Urbas, nadzorni odbor, člani odbora pa so tudi: J. F. Durn, Frank Pucel, in drugi (kar pa nimam slučajno pri roki zapisnika). Odbor ni te akcije podvzel poradi kakih političnih ambicij, pač pa radi humanitarnosti in dvomim, da je kateri član izmed odbora Rudolf Opare-ta sploh osebno poznal.
"If War Comes Tomorrow in vse ostalo v zvezi z rešitvijo Rudolfa, je odbor aranžiral poradi tega, da se dobi potrebnih finančnih sredstev za izvršitev začrtanega dela. Apeliramo na vsakega ameriškega delavca in delavko, da pride v petek zvečer videti ta znameniti film, in z tem moralično in finančno pomore, po svojih močeh Rudolf Opari iz dosmrtne ječe.
V. Coff
ŠKRAT
mv ttm
j ročei »je i
%g
1hnj, "tva? Wk,
"lira
I* it
Poda
Me
I *j»c
Ona: "Moderne žene sm° bedna bitja! Kako dobro Evi v raju v primeri z naItUJ ' On: "Tu ne vidim nobene n ^e like. Imaš vrt, imaš moža . maš, kakor si mi dejala prej, ničesar, kar bi si kla!"
IZKAZ DOHODKOV ZA SPOMENIK DR. IVANU LAH-U V LJUBLJANI
"If War Comes Tomorrow," je naslov filma, katerega se bo
predvajalo v petek zvečer dne
. .	. . 12. maja v Slovenskem Delav-
dasi se je Hitler morda dal — z raznimi paradami, ko , akem Eomu na Wateri0o Rd.
izbrani italijanski regimenti marširajo v gosjem koraku j posebnost tega filma bo, da se
v paradnih mimohodih in defilejih. Prav tako se nemški iga b0 predvajalo na 35 mm.
vojaški strokovnjaki, stoječ kot Mussolinijevi gostje na j projectorju, katere se rabi v
kakem griču, ne dado varati videzu, ko vidijo izbrane j vseh večjih kino gledališčih.
italijanske čete v navideznih bojih z namišljenim so-	b°de	vseh ozi'
■ ,	...	i ■> v	t	t nh vredno videti, film je pro-
vraznikom, ko se vršijo na določenem malem ozemlju j dukdja Rugke AMKIN0 film_
vojaške igre in vaje, pač pa se čudoma čudijo, kaj^ bi j ske industrije, bil je kazan že v mogla ta armada opraviti v boju z resničnim sovražni- , mestu v poznanem gledališču in kom, ki si bo sam izbral bojišče.	j filmska kritika mu je dalo čast-
... i no pripoznanje v umetniški in In dalje niso nemški vojaški strokovnjaki se pozabili ■: igralski produkciji'. Posebnost
rekordov svoje lastne, francoske in angleške armade v I pa je> da je v tej sliki vojna svetovni vojni, kateri rekordi izkazujejo ogromni kon- ' taka kot bo, ako se prične ju-trast med bojno zmožnostjo njihovih armad in italijanske [tri, ruska armada v polni bojni
armade. Med neštetimi italijanskimi porazi se spominjajo j borrow"11 Slikf ^ C°meS Nemci italijanskega poraza pri Kobaridu, ki je pomenil omorrow-
IF WAR COMES TOMORROW"
od tajnika od U. S. A.) Rudolf Opara je bil priden delavec i v tovarni The Cleveland Twist Drill Co', le s to idejo, da se je vedno poganjal za organiziranje delavcev v delavske unije, in ob prostem času šel med delavce drugih tovaren na agitacijo, da naj isti vstopijo v to ali ono delavsko unijo. Da je imel v mislih kako politično mahinacijo o tem ni bilo nikdar zr.ano ne njegovi materi, sestri ali bratu, še manj pa javnosti, ker še ni bil star 21 lpt, je prosil svojo mater, naj mu ona podpiše zato potrebne listine kot mladoletnemu mla-
i iuuiuiiuw. onn.c se bo pred-i vajalo v petek v dveh predsta-in sicer:
9. aprila je bila vprizorjena igra "Amerikanec na Trški gori po dram dr. Ivan Cankar v S. N. Domu, katere prebitek je društvo odločilo za fond spomenika.
Poleg te akcije so enako posamezniki prispevali v ta namen, da se je nabrala lepa vsota, ki je bila že odposlana na pristojno mesto.
Prostovoljni prispevki so sledeči. g. I. Zorman $10; Mr. in Mrs. Michael Lah $10 — Mr..A. Grdina, $5 — Mr. in Mrs. John Jeglich $5 — Mr. in Mrs. A. Šabec $3; Mr. A. Lah, 61 St. $3, Mr. L. Majer $2 — Mr. J. Ro-gel $2 — Mr. J. P. $1.50 — Mr. J. Birk $1.
Po $1.00: Mr. M. Debevec, Mr. J. Durn, Mr. V. Grill dr. F. J. Kern, Mr. in Mrs. Kline, Mr. J. Kumse, Mr. J. Marn, Mr. L. Ogrinc, Mr. M. Pazder, Mr. J. Sepic, Mr. in Mrs. J. Simčič, Mrs. F. Slapka, Mr. Fr. Slejko Jr. Mr. A. Smole, Dibble Ave. Mr. A. Komar in Frank J. Svi-
Šolski nadzornik je na 1 Baš je računska ura in uči1' ca je od nepričakovanega 0 ka še bolj razburjena neg"' troci. "Koliko je petnajst $ štirinajst?" vpraša. Nihče oglasi. Gospod nadzornik ^ pomagati in dvigne en prst trček skoči pokonci in £""' "Gospodična, ta mož tukaj
Na kokošjem dvorišču kaj je novi piščanec tako 11 stopen?" vpraša kokoš. "Izvira iz odlične r
Jauch, F. Klemenčič, M. Sušel, J. Steblaj, Miss Olga Marn.
Po 25 centov: V. Bonach, Fr. odgovori petelin. Bradač, F. Cimperman, Mrs. J. j "Kako to?" vpraša kok°': Kess, A. Kess, John Leken, Fr. Laurich Miss Angela Mlakar, J. Simčič, I. Taučar, Fr. Vrček in Camilus Zarnik.
Zahvalujem se vsem, ki so po- y Aberdeenu na škots^' magali, da se je tudi slovenska	društvo na od/_
metropola v Ameriki odzvala i.
j "Njegova prapraprababi^'
izlegla Kolumbovo jajce," ^ vori petelin.
vek, H i 'tali;
*w ti!
i. M lil;.,
|Wj
K
N Nč
, <*>
iS, $
deniču, da bi lahko šel v Španijo kot prostovoljec lojalistič-' gel.
ne armade, toda njegova mati: Po 50 centov: L. Dular, Jos
je to prošnjo odklonila in nje-.-;--—
gov brat mu je dal več lekcij v' Vse se lepo sliši. . .
spominu tega slovenskega književnika. Pred vsem gre priznanje dram. dr. Ivan Cankar za vprizoritev igre ter šlanom Sam, "Zarje" za sodelovanje in lokalnim dnevnikom za publikacije.
Iskrena zahvala g. Ivanu Zor-manu za plemeniti govor in enako Mr. Louis Adamiču, ki je prišel v ta namen iz New Yorka.
Zahvala direktoriju S. N. Doma za naklonjenost in vsem po-
napitnin. Pri nekem posve
P
^rn \ f
N
sf
\s
N
nju se je pokazalo, da se nekateri navzoči v ozadja zadnje je dejal predsednik kemu članu opozicije:	-
"To vendar ne gre! morate vstopiti, dragi	8
pomislite samo, kakšne sl11 A J ima društvo. A članarina $ jj1 samo šiling letno."
JN
"To je vse lepo," odvrne " M "a če stvar dobro premij'"1' • U
sameznikom, ki so dejansko pri-' moram priznati, da bo zan1^
pomegli do prispevkov.
igC11
neje, če bom še nadalje P' / m
1
Računi igre, kakor tudi posa- val svoje običajne napiti' pl;
mezni prispevki so so bili pre-	-
gledani od nadzornikov, odobre- "Marička, prav gotovo ni ter denar poslan na vodstvo'spet opazovali skozi luknj0 R za spomenik v Ljubljani.
M. I. Lah
I
Iz Euclida
ključavnici!" "Ni res

Si
milostiva. Saj mogla. Saj ste vrata od
Čitala. sem dopis v Enako-
Tem potom se želimo zahva-posetnikom našega
največjo nesrečo za zaveznike.	! vah in sicer: prva predstava' celi zadevi s pripombami, da
Usodepolnega jutra, dne 24. oktobra 1917 je petero [točno ob 7:30 zvečer, druga pa j naj &= tD idejo izbije iz glave pravnosti z dne 12. aprila o ve- liti vsem nemških in šestero avstrijskih divizij priredilo Italijanom ob 9. uri zvečer v Slovenskem ■ -n ge raje udejstvuje med liki nesreči, potem sem čitala koncerta 30. aprila. Upam, da največje presenečenje njihovega življenja, ko SO priple- Delavskem Domu, Waterloo Rd.j riško' mladin0 z agitacijo d°Pis 0 ljubezni do bližnjega, ki nas ne boste zapustili tudi v božale na višine nad Kobaridom. Tam so udarili na Italija- • Vstopnina za film in za ples ie, ^ ^ ^ golidarnogt	je bil priobčen 2. maja.	^ ^ * tem hostfi *™lni,i ne, ki so jih odrezali od njihovih dobav, in ko so vrgli 20c (pfcs se vrsi v spodnji dvo" i dasiravno mlajši kakor Joe> Vse se lepo sliši> in tudi ni ostanek italijanske armade nazaj na južni breg reke :'am. :§ra dobra orkestra). ( bratu dajal na vse nasvete take'mam nič proti temu, da vsi pri - iv. kulture Piave, je ostalo V oblasti Nemcev in Avstrijcev 1,800 "If War Comes Tomorrow" j odgovore in pojasnila o delav-1 zadeti sorodniki pomaga jo. To i tonov'in 200 000 ujetnikov 1 - 5e bo kazalo v prid slovensko-j skem pokretu in bojih lojalisti- je njih stvar, ne zadeva drugih.) V prvi vrsti gre najlepša hva-' ' ameriškega mladeniča iz Euclid,! čne Španije, da je bil starejši | Rada bi pa poklicala v spomin la našemu pevovodji L. Šemetu, čim SO zavezniki izvedeli za to porazno vest, SO Ohio, kateri , je ujetnik fašistič-j brat večkrat v pravi zadregi tudi mojo nesrečo, katere nisem kajti on vrši delo, katero je takoj naredili prostor na vseh francoskih železnicah za ne armade Francovega režima j nadaljnih pojasnjevanj, ker'sama kriva, ampak nekdo drugi, {vredno, da se ga zapiše z zlati-prevoz francoskih in angleških čet, ki SO odhitele na vrati v Španiji. Prvotno je bilo spo-1 mlajši brat Rudolf je bil vse ki spada med prizadete.
na nos na pomoč Italijanom.	. ;.	1 .
• Vojna je najboljša in najbolj gotova resnična pre- f^cn« justice na dvajset . , v J . J,	, ,. , ,	n xr -i. t- i 'letno jeco, toda po mformaci-
lzkusnja glede vrednosti kake armade. Nova italijanska j jah> fc. se jih je dobilo v 2ad.
izavesili!'

--A p*
ZGODBA O KROKODIL1 p
OTROKU
Ko je predsednik
IS It,
i v
ročano, da je fant obsojen od globokeje zainteresiran v probleme delavca, in delavske organizacije ter pravičnost bojev lojali3tične armade. Po zadevi, ko mu je mati odrekla podpis
armada'je imela doslej dvoje takih preizkušenj. Ta ar- i njem gasUj pa je obsojen na mad a je bila zmagovita nad Abesinci, ki so bili brez vsake 1 dosmrtno ječo. Izmed slovenskih delavcev v Ameriki se je organiziral odbor za rešitev te
vojaške izobrazbe, brez letal, topov in strojnic in katerih bose noge je sežgal gorčični plin, s katerim so italijanska letala pokrila ceste.
Težjo preizkušnjo so imele italijanske čete v Španiji, toda tudi tamkaj so se tako slabo obnesle, da nima Mussolini nobenega vzroka, biti ponosen nanje in da bo prav storil, če bo prej dobro premislil, preden jih pošlje proti pivo vrstnim Četam v kaki večji vojni.
Mussolini pravi, da ima nad sedem milijonov v
Deset tisoč dolarjev je bilo naloženih na The Cleveland Trust Co. kot zapuščina po mo-
potrebnih listin, je Rudolf molčal o celi zadevi vse do dneva,
jem prvem možu, pa se jih je časa, da nas je tako lepo naučil j preneslo na zafurano slovensko igrati. Lepa hvala našemu pred-| banko kjer sem izgubila skoro sedniku g. J. Jadrichu, katere-
doče, ker s tem boste spolnili	Je predsednik
prvič svojo narodno dolžnost, apeliral na Hitlerja, da o^ drugič pa pripomogli mladini do da vsaj za nadaljnih
let miroval, se je nacijska obrnila na male evropske jr l'Hj 7 vprašanjem, če se res boj" 5jj.k pada od strani fašističnih Z malo izjemo so vse odg^ da nimajo takega strahu, * vpričo obstoječe situacije.^k( vsem razumljivo. To je nc ^ I ameriškega časnikarja sP° lo na zgodbo o krokodil" otroku.	f\\
mi črkami v knjigo narodne zgo-| dovine.
Enake hvala režiserju F. Požaru, ki je tudi žrtvoval veliko
ko je izpolnil enoindvajseto le-! žrtve in film "If War Comes!to. Ko je dosegel dobo polno-Tomorrow," je aranžiran le za^ to, da bi se z dohodki pokrilo
vse ter ostala brez denarja po krivdi drugega.
mu je bila dana prilika da je z lepim nagovorom prvi ctvoril nov oder S. D. doma, in je tudi zelo navdušen za nas škrjančke.
Najlepša hvala njegovi soprogi katera je tudi neumorna
. , ., pisal razglednico iz New Yorka,
, V ^^ z& resitev U;ie ^a da je na poti v Španijo kot pro-...	r „	4 r lRud0lf Opara, bo se slišala ze j	ec Medmrodne bri de
orožju izvezbamh ljudi. Čemu ne prišteje k tem tudi mili-j razna vprašanja: zakaj je sel
letnosti, je Rudolf Opara pustil; To je tudi velika nesreča, delo v tovarni, obiskal svojega i kjer je "ljubezen do bližnjega" stroške v zvezi dela, ki si je ga ! brata in se od njega in ostalih j prenesla denar na propadlo sio-naložil odbor za to humanitar-[domačih poslovil kakor da gre v(vensko banko, ne da bi bila jaz idel^i/ka"za; nas no delo.	| posteijo spat; čez dva dni pa je'o tem obveščena, kot dedinja j D& ]e imeU škrjančki več
takih žena, bi bili na boljši po- KajU' ako mati reče ^^ dlagi kot smo.	krokodU odgovori: "US^f/
Hvala tudi naši predsednici
tat'izirane otroke obeh spolov, vse prav od zibeli? V takem slučaju bi štela njegova armada 44 milijonov ljudi.
Vprašanje je, kje se bo italijanska armada borila, kako veliko armado lahko Italija vzdržuje na fronti in kako se bo ta armada borila! Mussolini se obrača z za-
prostovoljno v vojno v Španijo in zakaj je obsojen na dosmrtno ječo. K temu je treba pojas-
mozeve zapuščine.
Debeli direktor slovenske ban-jke je bil večji bližnjik prizade-
Krokodil vidi otroka ' J <i(, pozorišče I1 t.'k
pograbi. Na
otrokova mati in prosi 141 y dila, da naj ga nikar liefj|i( goltne. V odgovor na prošnje ji krokodil reče: ,]r ka bom izpustil, ako ugan^j,' li otroka nameravam Vprašanje: Ali je krokod1 ^ jedel otroka. Odgovor: Ki
Ali se je brat kdaj aktivno temu, kakor sem bila jaz. Naj se .mlajši gdč. Angeli Kern za njen udejstvoval v kaki politični danes spomni, v kako nesrečo lep govor v čisti slovenščini.
stranki, o tem nam domači ne je spravil mene, in naj gleda na nila, in kolikor je to mogoče, | vedo dati nobenega pojasnila,' to, da bo iz nesreče spravil tu-to odbor rade volje podaja jav- j in o misli da je bil morda po-. di mene, ki sem v Ameriki, po-nosti. (Vsa poročila je odbor j slan v Španijo potom te ali one | tem pa lahko njegova žlahta. ko-Ujtan jem proti Brennerjevemu pasu, toda v tem zaupanju j dobil od njegovega brata Joe politične organizacije, tudi o lekta za druge dobre namene, je dobršen del skrbi. Tamkaj je namreč njegov prijatelj 'Opara in pa iz korespondence |tem njegovi domači ne vedo in	Mici Schaffer
Le vodi nas še naprej, in bodi zavedna Slovenka in narod te bo spoštoval.
Najlepša hvala g. J. Rottar-
'Ualfi na 3. str.)
in pogoltne otroka. Ako - ^ reče "ne," ji krokodil °dV jq "Nisi prav uganila," in t0 A kaže s tem, da otroka v pogoltne.

Oglašajte v — « "Enakopravno^

»laja, 1939.
ENAKOPRAVNOST
STRAH i
Rimski pozdrav in rimski korak
p*

Paul Gentizon, stalni poročene pariškega napol uradnega Ternpsa" v Rimu, uživa kot |ober opazovalec in temeljit po-wivalec italijanskih razmer, i"*«dvsem pa kot objektiven poročevalec velik ugled in saupa-italijanskih uradnih krogov. Vegove opise italijanskega živ-,etija, ki so podani suho in mo, brez izpadov in pred-soikov ter samo zaradi infor-JJJ*ranja, ponatiskujejo cesto tu-italijanski listi. Za primer )0dajamo tu v izvlečku njegov Slednji opis dveh značilnih "O Vosti v italijanskem življe-"rimskega pozdrava" in
%skega koraka."
* * *
Vse revolucije spreminjajo vi-in zunanji izraz dr"užb, ka-nrptrpsRin Kemalizem
ta

ter.
pretresejo. Kemalizem je primer zunanje lice turškega Poda popolnoma preobrazil, .^i v Italiji vnaša fašizem v '^jenje nešteto zunanjih ma-llfestacij in pojavov, ki niso lrez \pliva na navade in obi-italijanskega naroda. Člo-ki bi danes prvič po svetovi Vojni obiskal že znano mu a'ijo, bi naletel na vsakem na velike spremembe v ."liki, besedi, nastopu, gestah Navadah Italijanov. Ne pre
zdrav" skoraj že izpodrinil stisk rok, je treba vendarle priznati, da se italijansko občevanje s tujci ni bistveno spremenilo. Stiskanje rok se je v občevanju ž njimi ohranilo, kakor ni moglo doslej dviganje roke v pozdrav zamenjati kavalirskih poljubov roke damam v salonih. "Rimski pozdrav" je v svojem bistva ostal izraz neke politične vere.
Ko smo lani tuji novinarji v Rimu spremljali Mussolinija na njegovi poti po Libiji, se je v Tripolisu prišel od nas poslovit maršal Balbo. Poznal je mnoge izmed nas osebno in nam je vsem naglo stiskal roke s hudomušno opombo: "Le hitro, da nas ne vidi Starace!" Ker smo se vsi zasmejali, nam je resno povedal naslednjo anekdoto: Ob ogledovanju nekih arheoloških ostankov v spremstvu tajnika stranke Staraceja sva se znašla pred kipom Scipiona, ki stiska roko nekemu zmagovalnemu generalu. Starace pripomni: "Če bi kdaj postal guverner Libije, bi ta kip takoj odstranil." Jaz mu pa odgovorim: "Ne bi se to zgodilo, kajti če bi ti postal guverner Libije, bi postal jaz tajnik stranke in bi takoj spet uvedel stiskanje rok namesto

Ntila bi ga samo ci'ha srajca rimskega pozdrava . Wni fez miličnikov ter "ba-j Tudi uvedba "rimskega kora-"'" videl bi tudi čisto športnika" v italijanski armadi ni no-in svetlejši ton oblek, na
^ršne zlasti v južni Italiji ne-
v
in i k-
- niso bili navajeni. Vse je .J zračno, enostavno in higi-j^no. Italija se je v tem po-^ približala severu. Redke P03tale brade a la Garibaldi favour, redki pa tudi brki a Viktor Emanuel. Tipičen fa-t 1 je danes obrit kakor Mus-j^i- Med višjimi sta danes y ^ Pogledu edini izjemi Balbo ^ruzzi. Vsem drugim je i-Cezarjeva maska.
I	preminja pa se tudi jezik. ; ni italijanski "lei" v vi-
II	'.^U, ki je bil uveden v Italiji špansko nadvlado, izginja
'u jL znak suženjskega in 'iiaXVskega duha, namesto njega slllJ". Se na splošno uveljavljata
^nk" . ... ......J
leP1 ret°v

ki
tU" h. h
V tikanju in "voi" v vika ^ V armadi, v milici in v C*h uradih je že povsod zma-
ic r, Ul
bena malenkost. Poseben dekret natančno predpisuje gibe novega koraka: levo nogo je treba najprej energično potisniti naprej, tako da je peta dvignjena od tal najmanj 40 cm nato je treba pognati telo naprej, da se s polno težo približa noga k tlom, nakar sledi isti gib z cjg-sno nogo itd. Koleno se pri tem ne sme upogniti. To je tako zva-ni "račji korak," ki se bistveno ne razlikuje od podobnega ali e-nakega koraka v Nemčiji, Švici, Bolgariji, na Madžarskem itd. V Angliji imajo regimenti garde še bolj kompliciran paradni korak. "Wachtparade" v Berlinu je nekoč vzbujala pravo senzacijo, saj so se vojaki zdeli bolj roboti Čapkovega tipa kakor ljudje. Takega koraka seveda ni mogoče improvizirati, za to so potrebne dolge vaje, veli-
vrednost novega paradnega koraka ne samo fizičnega, temveč tudi psihološkega značaja.
O izvoru "rimskega koraka" se je v zadnjem času v Rimu med poklicanimi mnogo razpravljalo. Nekateri so mnenja, da ga je prvi uvedel Evgen Savo jski, Francozi ga pripisujejo Louvoisu, Nemci Frideriku Velikemu, Švicarji pa svojim plačanim vojakom. Skratka, vsi, ki so ga uvedli v svoji armadi, zatrjujejo, da je samo njih iznajdba. Na splošno se zdi, da je bilo ritmično korakanje uvedeno šele z iznajdbo strelnega o-rožja. Seveda'je ta korak v raznih državah zadobil razne oblike; tako je bil na primer v Franciji samo bolj počasen od navadnega koraka. "Račjo" obliko pa mu je najbrž dal Friderik Veliki. Mussolini ga je imenoval "rimski korak," vendar se zdi, da ga Rimljani v tej obliki niso poznali, dasi so rimske čete nedvomno poznale koračno kadenco in ritem kot prvi izraz vojaške discipline. Naj bo s tem kakorkoli, Italijanom pomeni tudi "rimski korak" nadaljevanje rimske tradicije ter večjo vojaško zbranost in vojaško disciplino v skladu z novim vojaškim duhom, ki preveva I-talijo. Zato predstavlja pomembno novost.
Urednikova pošta
PO ZAKONU SERIJE
Neki trgovec iz Bordeauxa po
(Dulie z 2. strani) ■ imenu Sevres Je doživel na cesti
(iz Aresa v Bordeaux avtomobil-ju in g. A. Ogrinu za njih lep !ski defetk. Med tem ko je sti-
j kal za vzrokom, je njegova že-Končno še enkrat lepa hvala jna ustavila neki voz, ki je pri-
dne vozj^ jn je prosila vozača, naj
vsem našim sotrudnikom, 28. maja pa vsi z nami v Pittsburgh, Pa., da bomo pokazali tudi drugim mestom in narodom, da Slovenec še živi.
Pozdrav Škrjanček
Vijolica Vigrin
TEROR V NEMČIJI
voi." Novi vzkliki, kakor: ki. napori mišic in popolna har-
lili® J
oK
"eia, eia, alala" itd. tudi presenetili marsikoga,
nii>c; Ulf Poznal samo predvojno I ' 'jo.
-nonija v izvedbi. Mussolini je novi korak tako-
:nj° k'
Uveljavljajo se mnogi kulti domovine ju z dosedanjimi tradi-
11.
(i*
le označil: "Paradni korak je simbol moči, volje in energije V! mladih liktorskih generacij. To je trd korak težkega stila, ki zahteva dolge vaje in pravi tre
/h,Vda pa ni nič težje kakor ning. Prav zato ga mi hočemo. ' >1lkVAiti najvsakdanjejŠe živ- Lenuhom, trebušnikom m vsem običaje. Potrebna je posedajočim ne bo ljub. Prav LJ fta primer posebna vera v | zato pa ugaja nam." V tem smi-Ll]I?j:> nove ideale, da se je me-!slu so o novem koraku pisali tu-s*iska r°k uveljavil
pozdrav." Fašizem ga 3°s^:LUVedel kot simbol vseh svo-
ob!r R uhovnih in z&odovinskih h	Zanj je predvsem sim
:a Vhd kovnega sorodstva mec
' drZ	dobo
boj"
med
in dobo Cezarjev
ji^^ato v prvi vrsti politične-
novi! di italijanski listi in ugledne revije, kakor na primer "Critica Fascista." "Rimski korak" je bil uveden kot znak moči, volje in energije v borbi proti dege-neraciji italijanskega naroda, to je smisel teh ugotovitev.
Znan je latinski individuali-zem, ona nagonska težnja po
n'11 jih ^ačaja. "Rimski pozdrav"
r0	tako razširjen v urad- živahni gesti slehernega poedm-
''- Vrv zasebnem občevanju, le 2asehnem občevanju nima 111/K Političnega značaja in sp0' d^^a kakor sicer. Tu pozna, ,dilU IO* sleherni pozdrav, vse f V0^ stopnje, od posebno to-' 'VO I)risr'čne do mrzle in in-P^^lv/^tne. Dasi je "rimski po-
ca zase. Novi korak naj v italijansko armado uvede disciplino, ritem in skladnost vseh v izvajanju istih gibov ter v zasledovanju istih ciljev. Korakajoča četa naj bo izraz ene same volje. General Grazioli je zapisal v listu "Giornale d'ltalia," da je
Pred kongresom Zedinjenih držav se nahaja zakonska predloga, ki bi v prihodnjih dveh let odprla vata Amerike dvajset tisoč otrokom nemških političnih beguncev. Med pričami, ki so nastopile pred tozadevnim odsekom v prilog omenjene predloge, je bil tudi bivši wis-consinski governer Philip La Follette, ki se je šele pred kratkim vrnil iz obiska v Nemčiji. La Follette je pred odsekom rekel, da objavljene vesti o nacij-ski strahovladi nad "ne-arijski-mi" niti zdaleka niso pretirane, temveč baš nasprotno, akoravno se večina nemškega ljudstva brez dvoma ne strinja s takimi metodami. Nejbolj t r a gična stran terorja tiči baš v tem, je izjavil La Follette, ker se na-cijske oblasti pri tem ogabnem poslu poslužujejo mladih ljudi. On ne dvomi, je rekel dalje,! da bi 75 odstotkov Nemcev danes volilo proti nacijskemu režimu, ako bi imeli priliko izraziti svojo voljo pri svobodnih in tajnih volitvah.
Izjavo za sprejem omenjene predloge je posiat kongresnemu odseku tudi bivši predsednik Hoover in zanjo je izpričeval zastopnik verske dobrodelne organizacije "Quakerjev," ki vodi rešilno akcijo med žrtvami na-cijskega terorja v Nemčiji.
Zanimivo pri tem je, da je proti predlogi nastopila cela vrsta profesijonalnih patrijotičnih organzacij, med temi tudi Ameriška legija, iri da je zastopnik ene od teh grup celo svetoval, da naj bi se Amerika najprej pobrigala za otroke "share-cropperjev" na jugu, predno se ukvarja z otroci političnih beguncev. To je prvič, da so ljudje tega kalibra priznali, da obstoji kaj takega kot je problem "share-cropper jev."
Nepričakovan koncert
Včeraj v petek, ko se vrši ta-kozvani "Fish Fry" v vsaki gostilni na našem St. Clairju, so oni, ki so zamudili posetiti lepe prostore Slovenskega narodnega doma, tudi zamudili poleg dobre večerje, lep pevski užitek.
Naše slovensko delavsko pevsko društvo "Sloga" se je pol-noštevilo udeležilo večerje in je ob enem praznovalo rojstni dan svojega pevskega vodje g. Na-gel-ja.
Po kratkem nagovoru predsednika "Sloge", g. Hrvatina, se je polagoma'razvila prosta zabava pri mizah.
Ker je že navada, da se pri takih prilikah rado poje, ni bilo tukaj izjeme. Pevci in pevke "Sloge" so se kmalu spomnili, da brez petja skoro ne bo šlo.
Po prvi pesmi, ki je bila angleška "Happy Birthday", in je veljala pevovodji, je zbor podal še več mičnih in priljubljenih pesmi v slovenščini. Zlasti je bila krasna "Ti planinski svet", katero so zapeli z vsem navdušenjem in zanosom. S slikami g. Peruška na stenah gostilniških prostorov Domove gostilne, bi človek skoro mislil, da se nahaja na naših slovenskih tleh v daljni domovini. Užitek je bil vsekakor izboren.
V Slov. nar. domu imajo različna društva, svoje seje,
jo vzame s seboj v Bordeaux, kjer bq lahko dobila mehanika za popravilo. Vso noč je potem trgovec čakal poleg svojega avtomobila,* da se žena vrne. Na zadnje se je prestrašil, obvestil je orožnike in je v svojo grozo zvedel, da so nekoliko ur prej našli v cestnem jarku razbit avto, pod njegovimi razbitinami pa trupli neke ge. Sevresove in gimnazijskega učitelja Laviella.
STRIHNIN KOT LIKER
V neko bolnišnico v Oslu so prepeljali devet oseb, ki visijo med življenjem in smrtjo. — Zdravniki so ugotovili težko zastrupitev. Med tem je policija preštudirala vlom v neko kemično tovarno, pri katerem je izginilo 17 kg strihninove tinkture. Osebe, ki so jih prepeljali v bolnišnici, so od tatu kupile "rjav liker", ki ni bil nič drugega nego ukradena, izredno strupena strihninova tinktura. Ker zadostuje količina, ki jo tat še ima za zastrupitev polovice norveške prestolnice, se trudi policija na. vse kriplje, da bi nevarnega zločinca prijela.
3
Q
o
o
o
]
Ravnokar je izšla ...
velepomembna knjiga
"THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY"
spisal Dragotin Lončar
prestavil v angleščino Anthony J. Klančar
Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev.
II
O
v
D
O
o
II
Knjiga je vezana stane $1
D
O
GEN. FRANCO VRNIL PREMOŽENJE ALFONZU
Fašistični režim v Španiji je vrnil bivšemu kralju Alfonzu, ki sedaj živi v Rimu, vse premoženje, vredno mnogo milijonov dolarjev, ki ga je republikanska vlada proglasila za last države oziroma ljudstva. Temu se menda pravi "reševanje socialnega problema," ki ga je fašizem ob-tako j ljubil španskemu narodu.
Dobi se v uradu Enakopravnosti,
/
6231 St. Clair Avenue
w
D


podporna, kakor tudi kulturna, to je pevska, dramska in druga. Po sejah in vajah pa se člani razgube po svojih petih, da-sira.vno bi se še radi pogovorili j o tem in onem.
Priporočljivo bi bilo, da se v bodoče bolj poslužujejo udobnih prostorov "Kluba društev" v starem poslopju Slov. Nar. Doma, ki jim nudi dobro postrežbo ob primernih cenah in z vso uljudnostjo.
V. O.
iif
Millions prefer it to
mayonnaise-
oojt^^kj/
Oglašajte v
PRVI MA IM Iv
Letos je minilo 50 let, odkar je postal prvi maj mednarodni praznik organiziranega delavstva. Edina dežela, kjer se je ta dan praznovalo v delavskem smislu, je bila Sovjetska Rusija. V Moskvi se je vršila ogromna parada, v kateri je korakalo milijon civilistov in 50 tisoč mož vojaštva, medtem ko je v zraku krožilo 600 bojnih letal. Vojni komisar Vorošilov je imel govor, v katerem je rekel: "Kdorkoli bi se drznil prestopiti prag našega doma, bo uničen. Mi ne samo, da se" ne bojimo j boja, temveč ljubimo boj!"
BENEŠ O RUSIJI Dr. Edvard Beneš je v razgo- j voru z Eriko Mann, hčerjo slav- j nega nemškega pisatelja, izjavil, da je tik pred Monakovsko ! konferenco poslal vojaško ko- j misijo, ki se je vrnila z najbolj
Zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 Schade Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718
I
Asthma Cause
Fought in 3 Minutes
By dissolving and removing mucus or phlegm that causes strangling, choking. Asthma attacks, the doctor's prescription Mendaco removes the causc of your agotiy. No smokes, r.o dopes, no injections. Absolutely tasteless. Starts work in 3 minutes. Sleep soundly tonight. Soon feel well, years younger, stronger, and eat anything. Guaranteed completely satisfactory or money back. If your druggist is out ask him to order Mendaco for you. Don't suffer another day. The guarantee protects you.
Get acquainted with this new wonder metal that cooks better, permanently retains its gleaming lustre, won't stain, rust or darken, cleans easier, lasts longer and safeguards health. Try it in your own kitchen—it's the best demonstration you can make of the economy and value of this beautiful cooking ware.
SEE IT TODAY AT
IX!
iT>
lit
♦
SUPERIOR HOME SUPPLY
6401-03 SUPERIOR AVENUE.

EXTRA
Remember—when you take a Smith Brothers Cough Drop you get Vitamin A—extra!
Smith Bros. Cough Drops are the only drops containing VITAMIN A
This is the vitamin that raises the resistance of the mucous membranes of the nose and throat to cold infections.
MARK
IIBBS^aUIEIUBBIIBlIIUIIIIIIUIHGBlllKIIBBIIllia
n
"FnalfATsrjivrjncii,,lšim POTOČil°m Sledo ruske mo" uiUUMJ!>i<iVHUMl iraJe in vojaške pripravljenosti.
THE AWFUL PRICE YOU PHY FOR BEING
• Miracle Whip is different-Ach-cious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chcfs rccommend for ideal flavor and smoothness - in the Miracle Whip -ifc- A beater that's exclu-J^TSxkfr*?} Sive with Kraft.
SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM...
Cheek Bolow And See If You Have Any Of The Signs
Quiverine nerveo can make you oW and haggard looking, cranky and hard to live with—can keep you awako nights ami rob you of good health, good timus and joto.
Don't lot youreclf "go" liku that. Start taking a good, roliablo tonic—one made cape-ci all u for women. And could you ask for anything whose benefits have been better proved thar. world-famous Lydiji E. Tinkham's Vegetable Compound?
the wholesome herbs and roots of Tinkham's Compound hdp Nature calm your shreldng norves, tone up your system, and help lessen distress frcm lemalo functional disorders.
Make a note NOW to get a bottle nf t Wo ttuie-proven Pinkham'o Compound TODAY
without fail from your druggist,. Over a million women have writton in letters reporting wonderful benefits.	v ^	(
For the past GO years T.ydia v Pinkham'n Vegetable Compound ha3 helped grateful women go "■miling thru trying orduala. Why not let it help VOt1'.'
6S

^Enakopravnosti'

STRAIN 3
HSNAKOPR'AVNOST


FR. REMEC
11
KRALJ MATJAŽ
ZGODOVINSKA POVEST

Takozvana "Zigeunerhatz" je bila končana šele proti jeseni. Vojščaki so se vrnili v Ljubljano, njim na pomoč dodeljeni graščinski hlapci so odšli na svoja domovanja, v samostanu je ostal le majhen oddelek voj-ščakov v varstvo samostana. Ko je pater Celestin s svojega okna gledal za odhajajočimi vojščaki, ga je prevzela jeza, da sedaj nima več upanja dobiti Erazma pl. Obričana v roke. Maščeval se je sicer kmetom, ali onega, katerega bi bil najraje ugonobil, ni mogel doseči.
Nadvojvoda Karel je bil sicer na prošnjo samostanskega pred-stojništva brez preiskave izrekel obsodbo nad Erazmom, da je pregnan na vse čase iz vseh avstrijskih dežela, da mu ne sme pod strogo kaznijo nihče dati ne zavetišča, ne hrane, nego ga mora kot zločinca in apo-stata izročiti cerkveni oblasti, ali pater Celestin je vedel, da se more ta obsodba brez vojaške pomoči samo slučajno izvršiti. In to ga je peklo in mu je ležalo na duši, mu je razvnemalo možgane in razgrevalo kri. Celo menihi niso mogli tega pojmiti, ker niso poznali prave nature tega groznega moža, ki je imel le eno samo, a silno strast, da je hotel uveljaviti vedno in povsod svojo voljo, in ki je poznal le eno radost, le en užitek, le eno razkošje, delirij volje.
Srepo je gledal pater Celestin za odhajajočimi vojščaki in ko so izginili v daljavi, je nje-nov pogled motril mogočno ravan, ki se je v svitu zahajajočega solnca razprostirala pred njim. In zdaj ga je obšel ponos, da je skoro vse, kar vidi njegovo oko, njemu podložno in pokorno, da je on kralj te pokra-1 to jih vendar preganjajo ko di-jine, gospodar imetja in življe-1 vje zveri in obešajo brez usmi-
obleko, v rokah pa je držal debelo palico. Vendar pa je zadovoljno žvižgal, ki je šel svojo pot do ovinka, izza katerega se ni več videlo na samostan. Tam se je usedel kraj ceste, da še enkrat ogleda mogočna poslopja, kjer je preživel toliko let in ki jih je danes zapustil za vedno.
—	Hej, kam pa ti, pa v tej obleki? S temi besedami je Anton Magajna, ki je prijezdil z Verda, prebudil dolgega Labana iz njegovih sanj.
Počasi se je Laban obrnil k Magajni, kakor bi se njegovi pogledi ne mogli ločiti od samostana.
—	Po svetu grem, gospod Magajna. Da, da, po svetu. Nič se ne čudite; res je tako. Savel je šel iskat očetove oslice, pa je našel kraljestvo, kdo ve, kaj jaz najdem.
—	Pred vsem bi se moralo vedeti, kaj iščeš, je menil Magajna.
—	Ali naj vam povem po pravici? No pa vedite, cigane grem iskat, je potihoma odgovoril dolgi Laban in videvši izraz začudenja, ki se je pojavil na Magaj-novem izrazu, je pristopil bližje in skrivnostno, skoro neslišno razodel Magajni svojo tajnost. Vam že zaupam, vi ste bili zmerom dobri z menoj. Veste zakaj grem cigane iskat? Kaj ne, da ne veste? Lejte, gospod Magajna, cigani so Aronovi sinovi. To je čisto gotovo. Jaz sem to slišal sam, ko je to pravil kralj David in ko sem ga vprašal, če je res, mi je to potrdil. Trikrat sem ga vprašal in trikrat mi je to potrdil.
—	A kaj naj to tebi pomaga, ljubi moj Laban; naj bodo ciga-I ni že Aronovi ali Luciferovi, za-
ne imeli njegovi sinovi - cigani?
-t- In ti bi se rad tega naučil pri ciganih?
—I kajpak, pa kako rad. Pa se tudi naučim. Le verjemite mi, cigani znajo res iz prahu delati ne samo uši, ampak tudi denar. Ko sem bil njih jetnik, sem videl tri vreče čisto novih cekinov.
Magajni se je Laban smilli, a-li izprevidel je, da s pametno besedo ničesar ne opravi.
— Laban, ti si osel, Jcadar boš to sam spoznal, pa pridi k meni. Če najdeš cigane, poizvedi, kje je Erazem in sporoči mi to. Z Bogom!
Magajna je odjezdil, dolgi Laban pa je smehljaje gledal za njim, kakor mož, ki si je svest, da ima velikansko misel in ka- i
pogibal vejevje, da je ječalo.
Onemogli tujec se za vse to ni zmenil in odprl je oči šele potem, ko je iz daljave slišal dr-dranje voza in peket konjskih kopit.
Videvši, da se bliža od Horjula gori voz, je poskusil vstati. Oprl se je ob palico in se dvignil, a bil je tako slab, da je padel nazaj na svoj sedež.
Voz, na katerem sta sedela prileten mož v dolgem plašču in kakih dvajset let stara plavolas-ka svetlih, prijazno smehljajočih se oči, se je ustavil, in lepa gospodična je sočutno priskočila k tujcu.
— Ali ste bolni, ali kaj vam je, je vprašala gospodična. Tako ste bledi, kakor smrt.
- Slab sem in bolan, časti-
teremu se smilijo vsi, ki njego-1 vredna gospodična, je s tihim
— Pregnan sem, je odgovoril nudši Erazmu roko, je s treso-tujec. Ali veste, kaj to pomeni ? čim glasom rekel: Ali poznate starodavno besedi- j — Ne morem vam povedati, lo te strašne kazni? Do tja kot kako sem vesel in srečen, da sem orel leti in seže veter, do tja kot vas našel. Ponosen bom, če se
svet zeleni in val šumi, bodi pregnancu odrečeno vse, kar rodi zemlja, odrečena voda in o-genj, zrak in prenočišče. Tu, bla-gosrčna gospodična, je vaša košara nedotaknjena; jaz nočem, da bi vas po moji krivdi zadela kako nesreča.
—	In zaradi česa ste pregnani? Ali so vaše roke krvave? je vprašal stari gospod na vozu in se obrnil k tujcu.
—	Ne! Moje roke so čiste in čista je moja vest. Obsodili so me, ne da bi me bili zaslišali. Edina moja krivda je, da ljubim resnico in pravico čez vse, bolj ko svoje življenje. Samo zato,
nja teh prebivalcev, katere je s svojo železno pestjo ukrotil tako, da se po pasje uklanjajo njegovi volji. Samo prijorskega križa na zlati verigi še ni imel, a vedel je trdno, da ga dobi, čim le iztegne roko, in zato je lahko čakal ugodnega trenutka.
Tedaj, ko je pater Celestin z razmišljevanjem o svoji moči tolažil svojo jezo, da se ne more maščevati nad Erazmom, je zapustil dolgi Laban samostan. Sedaj pa ni imel na sebi obleke samostanskih stražarjev, in ni imel na strani meča, s katerim je bil sicer vedno oborožen, nego je nosil oguljeno kmetsko
Ijenja. Kaj hočeš po sili priti na vešala, da se misliš pridružiti ciganom.
—- Saj ne ostanem pri njih, je menil Laban, je njihovo skrivnost bi se rad naučil, potem jih spet zapustim.
—	Kaka skrivnost je to?
—	Ali ne veste, kaj poroča sv. pismo? Egiptovski duhovniki so zasačili Arona in videli, da zna iz praha uši delati. Zato so ga zatožili pri faraonu. Ali zdaj razumete? Aron je delal uši, da je ž njimi trpinči Egipčane; če je znal uši delati, potem je znal tudi iz praha denar delati, in če je to moč imel oče, zakaj bi je
ve misli ne pojmijo in ne more jo slediti poletu njegovega duha.
VII.
Iz temnega gozda, ki obdaja Polhov gradeč, so prišli trije upehani možje in grede po bližnjicah krenili na pot, ki vodi čez Hladnik na Horjul in od tam na Vrhniko.
Na križpotu so se ustavili in se ločili.
— Tod naravnost gre zdaj vaša pot in čeprav se že mrači, pridete prav lahko še danes do Vrhnike.
Tako je govoril eden izmed kmetskih mož, ki sta zdaj svojemu spremljevalcu segla v roke in jo krepko stisnila, drugi pa je dostavil:
—In če bi nas prej potrebovali, kakor je domenjeno, da pridemo, pa nas pokličite; kje nas dobite, vam je znano.
Moža sta se vrnila v gozd, njiju spremljevalec pa je nadaljeval označeno pot. Hodil je počasi, kakor človek, ki se od silnega napora komaj pokonci drži, dostikrat so se mu opletale noge, težko se je opiral ob palico, njegovi pogled^, iz katerih je gledala bolečina in bojazen, pa so nemirno švigali na vse strani, kot bi za vsakim grmom in za vsakim drevesom iskale skritega sovražnika.
Grede čez Hladnik, je tujec o-mahnil, noge so mu odrekle oporo ; komaj se je privlekel do drevesa, ki je košato stal tik ceste; tam se je popolnoma onemogel zgrudil na mah in zatis-ni svoje temne oči, kakor bi hotel tu počakati zadnje ure.
Po nebu so se podili oblaki in se zbirali in stiskali v temne, u-sodepolne gore, oznanjajoče slabo vreme. V daljavi so že viseli k zemlji kot preproge, kažoč, da za, gorami že dežuje. Iz gozdov je pihal hladen jesenski veter, trgal listje z dreves in pri-
jeci,
glasom odgovoril tujec. Name- ker sem govoril resnico in bra-njen sem na Vrhniko, a tu sem omagal in se moram odpočiti.
Stari gospod na vozu je kaj nezaupno motril slabo oblečenega moža, ki je ležal ob cesti. Vzlic kmetski obleki je videl, da je tujec gosposkega stanu. Vse na njem se mu je zdelo sumljivo, najbolj pa to, da je hotel na Vrhniko, da se je moral torej doslej skrivati po gozdih za Polhovim gradcem.
Ljubko plavolaso dekle ni i-melo takih misli. Prevzelo jo je usmiljenje. Hitro je vzela z voza košaro, v kateri je bilo še nekaj mesa in kruha in v steklenici nekoliko vina ter postavila pred tuj^a.
—	Pokrepčajte se, potem pa vas vzamem na voz, da se pri nas v Polhovem gradcu odpočijete. Kaj ne, oče?
Stari gospod ni odgovoril, kajti z začudenjem je opazil, da se je tujec pač sklonil h košari, a jo zopet izpustil iz rok in od-kimaje z glavo, se naslonil ob drevo.
—	Hvala vam, častivredna gospodična, na vaši dobroti. Ne maram vas spraviti v kake zadrege.
—	Kako to, se je čudila pla-volaska, jaz vas ne razumem.
nil pravico, sem trpel v samo zato sem pregnanec.
Zdaj je pa plavolasa gospodična pograbila košaro in po-nudivši jo tujcu, zaklicala z blestečimi očmi:
—	Potem pa jejte in pijte. Dalje kot orel leti in seže veter, dalje kot zemlja zeleni ni val šumi, dalje sega ljubezen Boga, ki je za resnico in pravico na križu umrl.
Zdaj pa je stari gospod skočil z voza in se postavil pred tujca in nekako nejevoljno vzkliknil:
—	Veste mož — govoriva resno. Najprej povejte, kdo da ste.
—	Jaz sem Erazem plem. O-bričan, ubegli kartuzijanec iz
i Bistre.
Vtisk teh besed je bil nepopisen. Plavolaska se je nagnila naprej, kakor bi hotela Erazmu pogledati v obraz, oči so se ji smejale radosti in nežno lice je zažarelo veselja, stari gospod pa je spoštljivo snel klobuk in po-
odpočijete na mojem domu. In videvši vprašujoče Erazmove poglede, je dostavil: Jaz sem grajski sodnik v Polhovem gradcu, Martin Strniša. Lahko mi zaupate, kajti že davno sem vaš prijatelj.
—	Od kod me pa poznate? je vprašal Erazem.
—	Anton Magajna z Verda mj je pravil o vas. —
—	In tudi gospa Regina Za-vršanova, je dostavila sodnikova hčerka. A zdaj, gospod Erazem, pokrepčajte se, da pridemo prej domov.
Vožnja do Polhovega gradca ni bila dolga, dasi je rosil dež in je grmenje za gorami napovedovalo neurje, se je vendar E-razmu zdelo, da ni lepše stvari na svetu, kot taka vožnja v mraku, med temnimi gozdi in ob strani cvetočega dekleta. Vse se mu je zdelo tako lepo, da bi bil lahko pozabil, da so še drugi ljudje na svetu in obšlo ga je spoznanje, da bi bilo človeško življenje le sama grenkota in ničesar vredno, ako bi ne bilo ljubezni in prijateljstva.
Z grajskim sodnikom se je Erazem domenil, da nihče ne izve, kdo da je. Sodniku se je to zdelo potrebno, ker je bil graj-
ski sodnik podhograški pristaš papistov in bi bil Erazma la*1' ko izdal.
Bila, je že tema, ko se je pripeljal na grajsko dvorišč Razločile so se skoro same k°n'
ture mogočne graščine in
dru-
gih poslopij, a ko je Erazem stopil z voza in se ozrl krog sebe, je imel vendar vtisk, da Je tu našel toplo in varno zaveti' šče, da se tu končno odpočije od iJ od silnega truda in trpljenj3 * zadnjih mesecev in zbere m00' j»L za veliko delo, katerega se t 1"»
Th<
B
ton
hotel lotiti.
Ta zavest se je še poglobil3' ko je sedel s sodnikom in nJ® govo hčerko pri večerji. Ko J1 ma je pripovedoval o svojih doživljajih v samostanu, o muka! j ki jih je prestal v samostan^1 I ječi in o svojem potovanju s 01 ... gani, s katerimi se je skrival P" ^o. gozdih in podzemskih brio?1 | toliko časa, da je telesno doce oslabel in se moral odločiti, pri kakem prijatelju poišče za vetišča, je sodnikova Anka t'1^ sedela za mizo in poslušala. ^ dar je Erazma pri spomin" " prestano trpljenje obšla jeza' tedaj je pogledal v njene jaS oči in njen prijazni pogled f> je pomiril.
(Dalje prihodnjič) .
liji V
S \1
SC pški
S
Oglašajte v —
"Enakopravnosti
v

NOVICA...
Oblak Furniture Co.
Trgovina s pohištvom .Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 2978
Ako je kaj narobe z vašim pralnim, strojem pokličite nas. Imamo izkušenega človeka eksperta, ki vam ga popravi, da boste zadovoljni. Pri nas dobite Washer Parts za vse pralne stroje-
Mandel Hardware
15704 Waterloo Rd.
KEnmore 1282
Za 50c se vam namaže in u-redi vaš šivalni stroj na domu. Popravila tudi na vseh izdelkih pralnih strojev, čistilcih, pečeh in radijih. — Radio tubes tested free!
Norwood Appliance & Furniture
6104 ST. CLAIR AVENUE 819 E. 185 ST.
ENdicott 3635 KEnmore 6750
fi^jr
/

\
\
\
Naprodaj
Hiša naprodaj za dve družini na Cherokee Ave. $4200.
Hiša za eno družino, blizu 185 St., 5 sob $3200.
Nova hiša s petimi sobami na Meredith Ave., samo $5450.
Hi5a za dve družini na Gro-vewood Ave., 5 in 5. Vse v dobrem stanju — $5600.
Za več informacij vprašajte pri
Ed F. Kovach Realty
767 East 185 Street
son-vS^;
•W**^llffiwA AP0STK^BA
HITRA DIBEH* „ volni® mŠUova«
JfpgSft-^JSgsžS«
f3~ »KS: Kffi » »»".",
VuVcania	„.„,..„.,... »»■-"•'
k—
V1A 6ENOA	, lulila
,000 CHESTEK AVE.,
let Prj
Mloc Ijivi Solit« R
S
n
P
J*: fc
k

vam
VSE KARKOLI
potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zeb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov:
6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti Knausovo poslopje
ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnderson 5312.
Lahko jo sporočite našim zastopnikom
JOHN RENKO 955 East 76th Street
JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street	KEnmore 4680W
JOHN PETERKA 1121 East 68 Street	ENdicott 0653
i
m
©
in
m ifi
i
<D
i
i
m
as
<§>
hi
DJD
T • y	11	•
Lično delo j
ke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 jjj
w
m
1
<§>
i
I
m
I
i
Hi
M
[OBOJ
Knjige:~
Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi:
LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET
Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi* po 10c vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo.
Poslužite se te izredne prilike in pišite p° knjige dokler sc še v zalogi.
ENAKOPRAVNOST
6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio
I

e
(2) TA KUPON
z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičij0 osebo' do treh malih krožnikov za sadje. Zam®' njate lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil ne sprejemamo po pošti.
I
Naslov----------------------------------- tž
i
Mesto ---------------------------------^
= IME
Šli!


J

__
_____ -,.. . ...