ĄeMas(na proslavo dvofneaa fnbllcfa na narodnem tabora Ą trenšovcm Spredaj smo opisali najveličastnejži sprevod, katorega je doslej doživela Slovenska Krajina v proslavo 20 letnice Jugoslavije ia 25 letnice »Novin«. Ko se je razvrsttl tri Cetrt ure trajajoči sprevod po ogTomnem zborovalnem proetoru, na katerem je stala častna tribuna z oltarjem, se je podal voditelj dr. Anton. Korošec s spremstvom e balkona »Našega Ooma« na zborovališče, kjer je bil deležen vihaniega pozdrava 18 tisočglave Ijudske množice. Siužba božja Asiatirano sv. mažo e cerkveniin govcrom je &pravU koit zastopnik Skofa g. stoini dekan dr. Fr. Cukala, ki je tudi prečital pismo g. Skofa rir. Iv. Tomažiča, v katerem je po&Lal vladika vsem zbosrovalcem p<>zdrav in blagoslov. Pobožnost pri elužbi božji Je še posebno povzdigovalo terasno in ganljivo ljudsko petje. Voditelj Prekmurcev otvori tabor Po sv. maši Je Otvoril tabar g. Jožef Klekl, vo-. irliteJj Prekmtircev. Spomnil je navzoče na proBlavo 201etnice Jugoslavije, katera Je prinesla Prekmurcem totfkanj zaželjeno svobodo v narodini državl. G. Klekl je naznanil zborovalcem, da foodo odposlane s tab-ora vdanostne brzojavke ,vs©mu kralj-evskem.u domu, predsedniku vlade in gkofu dr. Iv. Tomažiču. Za eoglasno sprejetim jpredlogoin g. Ktekla je zaigrala godba državno bimno, na govomiški oder Je stopil z nepopisnmi bavdušenjem pozdravljeni g. notranji ministcr dr. SAnton Korošec kot glavni govornik. D€§c^a dr. A. Horošca Draga SloTenska Krajiua! Stolotja in stoletja po smrti kneza Roclja te nismo smeli pritisniti na svoje srce. Kakor mlada nevesta si nara bila skrivna in odtegnjena, naša ljubezen je morala biti ponižna in tiha. šele pred 20 leti si se nam smela pridružiti In videli smo tvojo lepoto, tvojo dobroto in tvojo rvestobo. Dancs slavimo na teli blagoslovljejub. tleh Slovenske Krajine 20 letnico, odkar ii se pridružila Slovenlji in Jugoslaviji. Sedaj si naša in nihče te nam ne m<«re reč vzetl. In nam te tudi nihče vzel ne bo! Namen slovenskih taborov Nehatcri raislijo ih trdijo, da smo mi slovensl;i JRZovci pri^eli s svojimi tabori in govori n«kako volilno borbo. Daleč od cilja! Kdor tako misli, se zelo moti. Mi nc stojimo v voliltii dobi. Tabori nam ne služijo za voiitve, eetadi to ne bi bilo nič bndega, tabari naiu shižijo, da vsemn svetu dokažemo svoja nacionalna in patriotska čustva, da pred vsem svetora priziiamo svojo «!ovensko in jagosiovaiisko zavednost ter da izjavimo vsem in vsakemu svojo zvestobo in vdasost našemu kralju in vsemu kraljevskemu domu. Te tabore prireja naša stranka JKZ saina, oprta na svoje lastne ljudi in moči, to pa zato, ker ncčemo ia ne moremo skupaj sedeti z našimi starimi denuncianti, ki so nam opljuvali našo vdanost do države, do naroda in do Cerkve, notemo pa tudi sknpaj sedeti z internacionalnimi brezboiniki, brezdomoviiici in prekucubi. Mi pa smo, hvala Bogu, tudi močni in številni dovolj, da sami lakko  prirejamo tako veličastne narodae in držŁvo!jnbne prireditve, kaker so naši fabori. Dr. Korošec o narodnih manjšiaah Slovenska Kra^na je, kakor že ime samo kaže, slovenska zemlja. Imamo pa na tej zemlji tndi nekaj tisočev Mazarov, po statistiki 760T, a Slov«ncev je 83.110. Toda teh Mažarov mi ne Pri" tiskamo, ampak jih upoštevamo. Mislim, da sc noben Mažar, ki živi pri nas v Jugo9laviji, ne pritožuje in ne more pritoževati. Mi smo polni obzirov do narodnili manjšin in izpolnjnjemo njib. npravičene želje. Mi pa imamo svojo kri tadi onkraj jugoslovansko-mažarske meje, la to Slovence, Hr\7ate in Srbe, torej sestavne dele celotncga jugoslovanskega naroda. Te krvi ne zatajujemo in je kot ftisti naclonalisti tndl ne moremo zatajiti. Naj govore Stevllke: Slovencev je na SSažarskenai 60S7, Bunjevcev ln Sokcev 150.312, Srbov 6078, tako da je jngoslovanskega nacionalncga elementa v Mažarski nad 160.000 duš. Ti našl bratje v manjšini si želijo isto, kar želijo Slažari v Jugoslaviji zase. Obojestransko upoštevanje teh želj bl nedavno sklenjeno prijateljstvo samo utrdilo ln potem bi bila Mažarska Si bliže mirotv-orni organizaciji Male zveze. Jngosiavija hi judovsko vprašanje Drngod v Stoveiuji nimamo judov, pad pa Jih je mak> število tukaj v Prekmurjii, vsega 476. Vseh jndov imarao v Jugoslaviji približno 70.000. Zato naj nekaj besed Izgovorim tndi o danes perečera jndovskem vpraSanjn. Pri nas t Jnfftsslaviji, femur ste vsl priča, ne ofostoji jndGvsko vprašanje. Jugcslavija je izmed redkih držar, kat«re to vprašanje ne Tznensrja. To je najboljši dotcaz, da judje pri nas uživa jo polno zaščito zakonov, da se judje pri nas tretirajo kot ravnopntvni driavljani. Vse dobrote sakona se delijo eoako jndom kakor drngim državljanom. kajpada tadi vse strogosti zakona. Kar pa se tiče priseljevanja judov iz drugih držav, kar je daaes na dnevr.em redn, pa ae držimo tega načela: Nabena država na. sveta v današnjiii prilikah ne žeU, fia se ji povcča ^teviio njenih manišin, naj »i bo to manjšiita jeziiioviia, verska all draga. Tega, načeta Re drži tudi kraljcvina Jugoslavija. I>fislim, da je to v sedanjih pritikah pametno in zdo trezno stallšče. Baziogi za prekmorski tabor Toda vrnimo so zopet nazaj k Slovcncem v Slovenski KrajJal In k tabora, ki ga dane« obhajamo! Vaše glasUo, vaS časopis »Novtnc Slovenslie Krajirte« od 4. septembra je navedlo lepo število razlogov, zalmj ste sklicali današnjl ta<bor. Naj navedem samo ooe, U se nd zdijo za političiii zbor najvažnejSe: 1. Ka smo dobili versko sloboščino, ka se nam ne sili na škodo vere drUgl jezik, šteroga ne bl raznieli, nego v milom slovenskom maternom jeziki se nam glasi boža reč v cerkvl in se vM V šoli. 2. Ka so so včakale naše »Novine«, kl so z ognjom krščanske lubezni zagovarjale pravice n»šaga naroda, 25 letnico svojega obstoja. 3. Ka je naš narod prišo v lastno državo, y šteroj je v 20 letah več pripomočkov pridobo, k&k prle v stotinaj let; 4. Ka je prišo po agTamoj reformi do krnha i strehe. 5. Ka se je rešo strašne boljševišlic oblasti. Iz teh razlogov, kl jih navaja vaše glasilo, se razvidi, kako ste vesell, da vam je sedaj v Jugoslaviji omogočeno, da se v popoliii svobodi Iab.ko poslužujete milega materinega jezika v cerkvi, šoli, uradu in vsepovsod. Razen tega neprisUjeno In iskreno priznavate, da nlstc v stotini let prej doblli toliko pripomočkov za svoj narodni in kulturni razvoj kakor v teku 20 let, odkar ste slnovi in hčere veiike Jugoslavije. Da vas je prišlo toliko število na današnji tabor, je dokaz vaše hvaležnosti napram svoji narodni OSržavi, Še dva razloga, ki sta navedena v »Novinah« za obhajanje današnjega tabora, to je hvaležnost, da vas je Bog rešil boljševizma in hvaležnost za 25 letno delovanje »Novin«. časi, ko so tudi pri vas kakor po vsej Mažarski zavladalo boljševiške oblast), so MH strašnL Zato si jih tadl nihče več ne želi nazaj. In bodite mirni, oni se tači veH ne vrnejo, kajtj Jugoslavija skrbno bdl nad tem, da se pri nas vse razmere razvijajo mirnitn potem. Jugoslavija je dovolj močna, da na svoji zemlji ohrani red ia mir. Zahvala »Novinam« in g. Klekiu Ta tabor pa naj izreče tudl zahvalo »Noviiiam«, ki že skozi 25 let butfijo med »vojim Ijudstvom ljubezea do našoga jezika in kl imajo uajve;jo zaslugo, da je narod z veseljem priSel v jugoslovacsko državo. Dah fi&inskega dr. Ivanočija, duh bogojanskega Baše in črensovsliega Klekla je vladal in še vlada v tdi »Novinah« in gre neprestano po preizkušenih potih do vsestr&nskega liapredka. Izmed te trojioe si še edinl Ti, gospod Klekl, živ. Tebi je dal Bog doživetl, <3a sc še udeležiš današnjega tabora, na katerem 8e j« zgrmila vsa Sloveaska Krajina okoll Tobe, da se 11 zahvati za \"se Tvoje delo. la Slovenski Krajini se pridrnžuje tudi vsa Slovenija In vsa Jugoslavija t hvaiežnosti za Tvoje narodno in domoljnbno delovanje. Nič ne želimo bolj, kakor da semena, kl si jih sejal, vzklijejo v bojno rast in donesejo bogat plod. živela Slovenska Krajlna! Živela Jugoslavija! živela Slovenija! Ostali govorniki in tolovadni nastop Za voditeljem dr. Korošcem so g-ovorill Se: 15811 dr. Marko Natlačen, prelat dr. Matija Slavič, ki si je na pariškl mirovnl konferenci največ prlzadel, da je pripadla Slovenska Krajina JugoslaVij], poslanec dolnjelendavskega okraja dr. Klar, poelanec murakosoboškega okraja Benko, banskl svotnik Bajlec, črensovski župan Horvat, v imenu 10.000 Prekmurcev. ld živijo v Franeiji, g. Camplin in končno se je zahvalil za izvedbo agrarne reforme g. žižek. Do^«j najlepšo prekmursiko narodno prireditev je zaključil popoldanski telovadni nastop, na katerem so se postavili pred tisočerimi glsdalci naši prekmaraki teki^-adci.