JANEZ HAMBROŠ — LETOŠNJI DOBITNIK ZLATEGA ZNAKA ZSS
Za dobro delavca — človeka
1
Janez Hambroš se je v politično delo vključil že leta 1948. Po-membno je njegovo delovanje v sindikalni organizaciji Pionirja v Novem mestu, kjerima posebne zasluge pri organiziranju prehrane in pri reševanju perečih problemov gradbenih delavcev. Zlasti dejaven pa je bil na športno rekreacijskem področju. ?rizadeval si je za krepi-tev samoupravnega sistema v Pionirju in za gospodarski razvoj te de-lovne organizacije.
Te besede, povzete iz suhe uradne obrazložitve, o Janezu Hambrošu. enemu od treh letošnjih dobitnikov zlatega znaka sindikatov Slovenije v naši občini, ne povedo vsega. Tudi iz celotne obrazložitve, zgoraj zapisano pa je le njena tretjina. ni mogoče zaokrožiti podobe o našem odliko-vancu. Besede skopo pripovedujejo le o dejstvih, naštevajo funkcije, opravljene naloge, bolj malo pa pri-povedujejo o njemu kot o človeku. o motivih, ki so ga pred tridesetimi leti vodili, da se je lotil dela v sindikatu.
Šport in rekreacija sta bila dolga leta osrednje področje delovanja Ja-neza Hambroša. Zaradi prizadev-nega dela je bil namreč kaj kmalu izvoljen v republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije. kjer je postal predsednik komisije za šport in rekreacijo. V športu je delal na or-ganizacijskem področju in bil je po-budnik terorganizatorprvih republi-ških in zveznih športnih iger gradbin-cev.
»Več kot 2000-članski kolektiv Pionirja je bil razt^esen po vsej Slo-veniji in Jugoslaviji. Na leh deloviš-čih so živelj in delali naši delavci. vsak s svojimi težavami. Daleč stran od doma. so imeli zlasti ob sobotah in nedeljah na voljo velikega prostega časa. Zato smo v sindikatu tem de-lavcem poskušali popestriti življenje sšportom inrekreaeijo. »sespominja začetkov naš sogovornik. ki je bil ta-krat vodja kadrovske službe v Pio-nirju in je zato še toliko bolj poznal življenje zaposlenih na gradbiščih.
Kasneje je Janez Hambroš v sindi-katih opravljal še številne dolžnosti,
med drugim je bil tudi predsednik komisije za organzacijo in kadre pri republiškem odboru sindikata, zdaj je predsednik  komisije za samou-
Janez Hambroš
pravne in družbenoekonomske od-nose in član zveznega odbora sindi-kata gradbenih delavcev Jugoslavije. Kot vodilnemu delavcu, bil je na-mreč tudi glavni direktor lzolirke. mu je bilo včasih kar težko usktaditi sindikalna načela s poslovodnimi in poslovnimi nalogami. Vendar je v vseh organih. kjer je deloval. tako v Gospodarski zbornici. Splošncm združenju gradbeništva in Industnji gradbenega materiala Slovenije in Jugoslavije, zastopal sindikalna sta-lišča in interese delavca — človeka.
»Zdajšnji čas pa zahteva pri delu sindikata nove dimenzije,« pravi Janez Hambroš. ki zdaj dela v Izolir-ki. industriji gradbenega materiala kot svetnik. »Sindikat se mora zdaj
• Zlati znak sindikatov Slo-venije je letos prejelo 30 posa-meznikov, 4 konference osnov-nih organizacij sindikata in 5 osnovnih organizacrj. Iz naše ob-čine so to najvišje sindikalno pnznanjc poleg Janeza Ham-broša prejeli še Boris Jenko iz Sa-turnusa, tozda Orodjarna in vzdrževanje ter osnovna organi-zacija ZS Gradis, tozd Gradbena <iperativa Ljubljana.
V__________________________/
ukvarjati tudi z razvojnimi odloči-tvami v podjetju. namenjati skrb uspešnemu poslovanju delovne or-ganizacije... Le na tak način se ta družbenopolitična organizacija lahko uveljavlja. Nekateri danes za-stavljajo vprašanje, ali je sindikat potreben ali ni. V teh zdajšnjih tež-kih gospodarskih razmerah včasih pozabljamo na našega človeka. Moje stališče je, da delavec, ki dobro dela osem ur, ne sme biti socialni pro-blem. Na tem področju se mora sin-dikat truditi za dosego tega cilja,« je o delu sindikalne organizacjje v zdajšnjem trenutku razmišljal Janez Hambroš. ki je zlati znak sindikatov Slovenije prejel tudi za prizadevanja pri uveljavljanju družbenoekonom-skega položaja delavcev.
D. J.