GLAS LETO XXIII. ŠT. 13 (1075) / TRST, GORICA ČETRTEK, 12. APRILA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Slovenska delegacija na sedežu Južnotirolske ljudske stranke Predaja podpisov Minority SafePack lovenska delegacija je na sedežu Južnotirolske ljudske stranke predala sveženj slovenskih podpisov za evropsko državljansko pobudo Minority SafePack. Podpisi so bili zbrani na celotnem območju Furlanije Julijske krajine, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost. Za slovensko delegacijo so bili prisotni Igor Gabrovec in Julijan Čavdek (SSk), Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ). Dogodka so se udeležili tudi evropski poslanec Herbert Dorfmann iz južnotirolske stranke SVP, pokrajinska odbornica Martha Stocker, ki je bila dolga leta podpredsednica Fuen, novi senator Meinhard Durnwalder. Prevzema podpisov se je udeležil tudi predsednik pokrajine Bocen Arno Kompatscher, ki je tudi prevzel vso dokumentacijo in se zahvalil za doprinos k prodornemu uspehu evropske državljanske pobude Minority SafePack. Med pogovorom pred predajo podpisov so vsi izrazili prepričanje, da je bil dosežen odličen rezultat, kar pa je šele prvi korak. Potrebno bo namreč spremljati, kako bosta evropska komisija in parlament odgovorila na poziv več kot 1.200.000 državljanov, ki pripadajo narodnim in jezikovnih manjšinam. Minority SafePack je namreč ustvaril pomembno solidarnost in sodelovanje med narodnimi manjšinami v Evropi. Dosežen uspeh pa bo zdaj odprl razpravo o evropski zaščiti, ki bo morala vsekakor garantirati neko skupno raven. V tem smislu bosta morali Evropska komisija in Evropski parlament v kratkem predstaviti konkretne pravne akte za ovrednotenje in zaščito ogroženih jezikov, za pravice na ravni izobrazbe, za redno in nemoteno delovanje manjšinskih medijev ter za določeno teritorialno avtonomijo. Zmaga evropske državljanske pobude je le začetek pomembnega dela, ki bo v korist skoraj 50 milijonom Evropejcem, ki pripadajo narodnim skupnostim, in tudi skupni evropski kulturni dediščini. Predstavniki SVP in slovenska delegacija so se dotaknili še drugih tematik, ki zadevajo zaščito narodnih manjšin. S senatorjem Durnwalderjem je bil govor o potrebi po zagotovljenem predstavništvu in o sodelovanju s slovensko senatorko Tatjano Rojc. Aktualne so bile tudi volilne teme tako v zvezi z deželo FJK kot s pokrajino Bocen, kjer bodo volitve letos jeseni. Manjšine v Italiji so zdaj zelo pozorne na politično dogajanje v parlamentu, ki bi lahko prineslo pomembne novosti. S www.noviglas.eu Čar nekdanjih dni Kraška hiša ima novo razsvetljavo Predstavitev goriških kandidatov za deželne volitve “Z nami gre zares”! SLOVENSKA SKUPNOST omembno je, da lahko nastopamo s samostojnimi listami in da s križem na simbolu lipove vejice ne bo izgubljen noben slovenski glas. To je v soboto, 7. aprila, v dvorani Dora Bassi v ul. Garibaldi v Gorici poudaril deželni tajnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec na predstavitvi petih goriških kandidatov, s katerimi bo slovenska zbirna stranka nastopila na deželnih volitvah 29. aprila letos. Nosilec liste je dosedanji deželni svetnik in v zadnjem mandatu tudi podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, ostali pa so Franca Padovan, Marco Jarc, Tamara Kosic in Simon Peter Leban. “Nastopamo s prepričljivimi imeni”, je poudaril Gabrovec. Vsi glasovi, od Milj do Trbiža, bodo zbrani “v isti košari”. Tako zagotovimo predstavnika, ki si lahko samostojno prizadeva za slovensko stvar. Deželni volilni zakon je boljši od državnega: listi, ki je izraz slovenske narodne skupnosti, omogoča, da v povezavi z drugimi (tudi tokrat z Demokratsko stranko) lahko doseže 1- odstoten volilni prag. Norma ne daje nobenega zagotovila: da izvolimo svojega predstavnika, se bomo morali “krepko potruditi”. S svojim delom v minulih letih si je deželni tajnik SSk prizadeval za dobro vseh rojakov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki jih je redno obiskoval. Izvoljeni predstavniki so za manjšinsko skupnost posebno pomembni, saj pri političnih odločitvah prispevajo občutljivost, ki je drugi nimajo in ne poznajo. “Na vseh nivojih potrebujemo italijanske kolege, da se uresničijo naši interesi”; toda če ni zraven Slovenca, “v dobri veri preprosto pozabijo na nas”. Za naša vprašanja je leva sredina trenutno še vedno bolj občutljiva od desne sredine; “a to verjetno ne bo trajalo v nedogled”. Gabrovec je prepričan, da je ta uprava - kljub nekaterim napakam - delala dobro, “makroekonomski podatki so nesporni, gospodarska slika se je izboljšala”. / str. 2 DD P Foto damj@n Svet okrog nas12. aprila 20182 Povejmo na glas Vilko Fajt in spomin nanj Slovenska skupnost na deželnih volitvah Dvajset kandidatov v igri tranka Slovenska skupnost je vložila kandidatne liste za deželne volitve, ki bodo v nedeljo, 29. aprila. V petih volilnih okrožjih bo samostojno slovensko stranko zastopalo skupno 20 kandidatov, od katerih je 14 moških in 6 žensk. Vsi skupaj se bodo v volilni kampanji zavzemali za dosego primarnega cilja: potrditev uspehov iz let 2008 in 2013, ko je SSk presegla 1 % volilnih glasov. S tem je stranka, ki je izraz slovenske narodne skupnosti v FJK, na osnovi posebnega določila v volilnem zakonu izvolila samostojnega slovenskega predstavnika v najvišjo deželno institucijo. Profili kandidatov odražajo željo stranke, da s prepletanjem izkušenih javnih upraviteljev in novih sil poveže ves slovensko naseljeni prostor v prepričljivo in raznoliko politično ponudbo. Na listi SSk ponovno kandi- dira dosedanji deželni svet- S nik SSk Igor Gabrovec (Trst,Gorica, Videm), ki je vkončanem mandatu zasedal tudi mesto podpredsednika deželnega sveta. Na listah SSk so tudi števerjanska županja Franca Padovan (Trst, Gorica, Videm) in re- pentaborski župan Marko Pi- sani (Trst) ter tržaški občin- ski svetnik in podpredsednik tržaškega občinskega sveta Igor Svab (Trst). Razpoložljivost in podporo stranki je potrdil prof. Boris Pahor (Trst, Videm, Porde- non), ki je obenem častni predsednik SSk. Z njegovo kandidaturo hoče slovenska stranka izpostaviti predanost vrednotam in načelom, ki jih prof. Pahor pooseblja in od nekdaj zagovarja: odklan- janje vsake oblike totalitariz- ma, zaverovanost v demo- kratično ureditev, enako- pravnost in enakovrednost slovenske narodne skupno- sti, pomen samostojnega po- litičnega nastopanja, priza- devanje za sožitje med naro- di pod skupno evropsko stre- ho, družbeno solidarnost in socialno pravičnost. Na listah SSk je tudi lepo šte- vilo mladih obrazov. Od podpredsednika mladinske deželne konzulte in goriške- ga rojaka Simona Petra Leba- na (Gorica, Videm, Porde- non) do geometra in občin- skega svetnika v Dolini Davi- deja Štokovaca (Trst). Na Videmskem kandidirata zdravnica Manuela Quaranta Špacapan (Videm in Porde- non), vdova po pokojnem Mirku Špacapanu, ter znani slikar, oblikovalec in sodela- vec štirinajstdnevnika Dom Moreno Tomasetig (Videm). Na Tržaškem se bodo za vstop v deželni svet potego- vali še prof. Katja Dolhar (Trst, Tolmeč, Videm), far- macistka Milena Rustia Ota (Trst) in Miljčan Danilo Sa- vron (Trst). V Gorici bosta listo SSk za- stopala še kulturna delavka Tamara Kosic in odvetnik mlajše generacije Marko Jarc. Zelo dobro bo predstav- ništvo SSk v volilnem okrožju Tolmeč, kjer ponov- no kandidirata rojakinja iz Kanalske doline in pokrajin- ska predsednica SSO Anna Wedam ter rojak iz Rezije, si- cer kulturni delavec Sandro Quaglia. Njegova kandidatu- ra je za SSk še posebej po- membna, saj je stranka v do- lini pod Kaninom pred peti- mi leti dosegla odličen rezul- tat in presegla 7 % vseh od- danih glasov. Stranka SSk je tudi aktivno sodelovala pri pisanju volil- nega programa predsed- niškega kandidata leve sredi- ne Sergia Bolzonella. V pro- gram je bilo tako vneseno posebno poglavje glede zaščite slovenske narodne skupnosti v FJK. Poseben poudarek je bil dan vlogi na- rodne skupnosti v organih javne uprave in pri upra- vljanju teritorija, ki je zaob- jeto v 32 občinah, v katerih se izvaja zaščitni zakon 38/2001. elo težko je pisati o Vilkotu Fajtu in nje- govi družini, a o njem ne pisati bi bilo nečastno. Pomenilo bi, da se želimo iz- makniti njegovi zgodbi, ki jo je on živel in mo- ral živeti v prvi osebi, namreč zgodbo, ki jo v teh krajih vsi poznajo, že malo dlje pa verjetno ne več. In to, kar je Vilko kot zadnji član svoje družine doživljal, presega vse, kar si je mogoče hudega predstavljati. Pred mnogimi leti se je še mlada za vedno poslovila hči Nadja, pred niti ne tako mnogimi leti se je v gorah smrtno ponesrečil sin David, da bi pred nedavnim svo- jo življenjsko pot sklenila žena Dana. Zdaj pa je od nas odšel še Vilko kot družinski oče družine, ki je ni bilo več oziroma je od nje ostal le on sam. Zgodba, ki ni samo preko vsake me- re pretresljiva, ampak se je ob njej mogoče vprašati, kako da se sploh lahko zgodi, in to v mirnih časih, saj je sicer le vojna tista, ki seje takšno uničenje in toliko smrti. Vse skupaj spo- minja na grško usodo, ki se je znesla zdaj nad tem, zdaj nad onim, da bi ljudi opomnila, kako je ona vladarica, ki udari s svojo trdo roko, ka- dar se človek njene moči več ne zaveda in je ne upošteva. Ali je Vilko s svojo družino res to- liko hudega zaslužil, je res zaslužil toliko ne- popisnega trpljenja? Ne, zagotovo ne, tega ne zasluži noben človek in vendar se prav to zgo- di. - Njega in njegovo ženo Dano sem pobliže spoznal po nesreči njunega sina Davida v go- rah. Bila sta ta starša enkratna v pretežki vlogi, ki ju je doletela. Tu ni bilo prostora za kakšno sočustvovanje, kaj šele za pomilovanje, pogo- vori so bili svetli in usmerjeni navzgor, kjer so prostori odprti in so širjave in ni bolečine in kjer je mogoče videti težke stvari v svetli luči, ki vsaj za nekaj časa odvzame vsakršno bo- lečino. Vilko je bil vselej ljubezniv in gostolju- ben, rekel bi, da v nekem smislu ponosen na svojo držo, ter živo vpet v dnevno skrb za svoj dom. In skupaj z ženo mi je podaril nekaj si- novih fotografij, ki so bile in so osupljivo po- menljive in čudovite po svojem namenu in iz- vedbi. To so žareče podobe sonca v gorah, re- snično žareče kot sonce, ki te oslepi, ko za hip pogledaš vanj, podobe želje in hrepenenja po tisti blagodejni svetlobi, ki nam bo nekega dne podarila srečo in mir, mir in srečo že v tem življenju. Na podoben način nam Vilkotova zgodba osvetljuje našo pot, zgodba, ki para srce, da je namreč preprosto treba vzdržati in prenesti vse težave, ki nas doletijo, pa če so še tako hude. In v tem je vsekakor zelo jasno vse- bovano enkratno spodbudno pričevanje, ki nam je lahko v nadvse dragoceno in rešilno pomoč: da namreč v mislih na Vilkotove skraj- ne in krute preizkušnje lažje prenašamo svoje stiske in križe, kar sploh ni malo, nasprotno, je ogromno. Zato smo mu hvaležni, predvsem pa nas tolaži dejstvo, da je zdaj rešen teže tega sveta in da se bo končno spet srečal s svojimi dragimi v radosti in svetlobi, kjer ni in ne bo več trpljenja, kjer vlada pomirjujoči smisel in kjer se bodo vse prestane muke spremenile v srečno olajšanje in srečo samo. Janez Povše Z TRST: 1. Igor Gabrovec 2. Katja Dolhar 3. Boris Pahor 4. Franca Padovan 5. Marko Pisani 6. Milena detta Milenka Rustia vdov. Ota 7. Danilo Savron 8. Igor Svab 9. Davide Štokovac imen. Stolli GORICA: 1. Igor Gabrovec 2. Franca Padovan 3. Marco Jarc 4. Tamara Kosic 5. Simon Peter Leban VIDEM: 1. Boris Pahor 2. Manuela Quaranta ved. Špacapan 3. Igor Gabrovec 4. Katja Dolhar 5. Davide Grinovero 6. Franca Padovan 7. Simon Peter Leban 8. Anna Wedam 9. Matjaž Pintar 10. Silvestro Primosig 11. Sandro Quaglia 12. Moreno Patrizio Tomasetig TOLMEČ: 1. Anna Wedam 2. Sandro Quaglia 3. Katja Dolhar PORDENON: 1. Boris Pahor 2. Manuela Quaranta ved. Špacapan 3. Davide Grinovero 4. Anna Wedam 5. Simon Peter Leban 6. Sandro Quaglia 7. Bernardo Spazzapan Kandidati stranke Slovenska skupnost Volitve za Deželni svet FJK 2018 Predsednika krovnih organizacij, Walter Bandelj za SSO in Rudi Pavšič za SKGZ, sta tudi v imenu slovenskih tržaških občinskih svetnikov Valentine Repini in Igorja Švaba pisala tržaški prefektinji Annapaoli Porzio, potem ko sta svetnika prejela odgovor od glavnega tajnika Občine Trst Santija Terranove. “Želiva Vas seznaniti z dejstvom, da Občina Trst ne namerava izobesiti volilnih plakatov in drugih institucionalnih obvestil, vezanih na bližnje deželne volitve, ki bodo 29. aprila, v slovenskem jeziku, kot predvideva zaščitni zakon št. 38/2001 v 3. odstavku 8. člena. Zaradi povedanega se obračava na Vas s prošnjo, da bi nas čim prej sprejela in posegla pri občinski upravi, da poskrbi za objavo institucionalnih volilnih obvestil tudi v slovenskem jeziku”. Pismo predsednikov SSO in SKGZ tržaški prefektinji edanja volilna kampanja je “težka in zapletena”: pomembno je, “da skušamo kapilarno doseči vse naše volivce in sogovornike”. Če bo koalicija zmagala, “bo prostor za marsikoga”; če bo poražena, “ima SSk, statistično gledano, edina realno možnost, da izvoli v deželni svet vsaj enega predstavnika”. Stranki ni nič podarjeno, “borili se bomo za vsako preferenco”. Če bo Gabrovec izvoljen, za kar si prizadeva, bo to njegov tretji in zadnji mandat; že zdaj pa si prizadeva, da bi ustvarili pogoje za vidljivost naših upraviteljev in tudi novih obrazov, ki bi bili čez pet let še bolj konkurenčni na prihodnjih volitvah. Kot moto si je izposodil Kosovelov verz “bodočnost je tistega, ki veruje v njo”. Ni dovolj, da obstajamo, je podčrtal: “Hočemo biti protagonisti v javnih upravah, na teritoriju, v družbi, v kateri živimo. Da bi bili konkreten prispevek k rasti celotne družbe”, je sklenil Gabrovec, ki je še dejal, da je ponosen na stranko, izvoljene upravitelje in kandidate. S Tajnik pokrajinske sekcije Julijan Čavdek je povedal, da pet kandidatov lepo predstavlja ozemlje, na katerem je zgodovinsko prisotna naša slovenska narodna skupnost, hkrati pa tudi različne družbene sloje. Na kratko je nekaj povedal o vsakem izmed njih in dodal, da vsi čutimo potrebo, da se v novi zakonodajni dobi več naredi za Goriško, ki je bila v zadnjih letih zapostavljena, ima pa svoje bogastvo, ki je prav, da se primerno ovrednoti. “Gorici moramo povrniti središčno mesto, ki naj bo osnovano na čezmejnem sodelovanju”. V nadaljevanju je orisal glavne smernice strankarskega programa, med drugim skrb za mlade (“politika mora zagotoviti mladim, da bodo tu ustvarili svojo prihodnost”), nadaljevanje uveljavljanja naših pravic na osnovi zaščitne zakonodaje, vprašanje zdravstva, oživitev mestnega središča itd. Slovenska skupnost ima namen še naprej razvijati svoje poslanstvo zbirne stranke slovenske narodne skupnosti v Italiji, kar postaja posebno pomembno danes, ko se je politična scena v državi in deželi korenito spremenila. Stranka je aktiven in pomemben del levosredinske koalicije, ki podpira predsedniškega kandidata Sergia Bolzonella. “Pot bo strma”, in vendar te volitve bodo “ključnega pomena, da se Slovenci odločimo, kaj hočemo biti na politični ravni. Rešitev je zbirna politična stranka. Samo na tak način bomo imeli težo, ki si jo zaslužimo na deželni ravni”. Razprševanje glasov v strankah, kjer slovenski kandidati menda nimajo možnosti izvolitve, se Čavdku ne zdi primerno, čeprav te izbire spoštuje. “Premislimo, kaj je na politični ravni zares koristno za našo narodno skupnost”. Za to bo pomemben vsak glas: naš cilj je na deželni ravni doseči 1 % glasov. Za to se trudijo, v to verjamejo, saj nastopajo z motom: “Z nami gre zares”! V skladu z določili zakona št. 28 z dne 22. 2. 2000 in odloka št. 2/18/CONS Oblasti za jamstva v komunikacijah (AGCOM) z dne 10. 1. 2018, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 8 z dne 11. 1. 2018, na podlagi predpisov na področju političnega komuniciranja med volilno kampanjo in enakih možnosti dostopa do medijev, Zadruga Goriška Mohorjeva kot založnik tednika Novi glas sporoča, da namerava Novi glas objavljati vol i lna politična sporočila in oglase za volitve Predsednika deželne vlade in deželnih svetnikov Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, ki bodo v nedeljo, 29. aprila 2018. Volilno oglaševanje bo možno v tiskani in spletni izdaji Novega glasa. Volilna sporočila bo možno naročiti na našem uredništvu v Gorici (Travnik 25, tel. 0481 550330, mail gorica@noviglas. eu). Prostor za volilna politična sporočila morajo naročniki rezervirati najkasneje do petka zjutraj (za objavo naslednji četrtek). Pri določitvi prostora bomo upoštevali kronološki vrstni red sprejema naročil. Objavljamo izključno v slovenskem jeziku. Sporočila naj bodo v barvah, po možnosti v digitalnem formatu. Objava je možna na vseh straneh. Volilna politična sporočila morajo imeti pripis “Volilno politično sporočilo”, ki mora biti vključen v oglas. Oglaševanje mora biti opremljeno z imenom naročnika s pripisom “Odgovorni naročnik”. Volilni oglasi morajo biti plačani na upravi Zadruge Goriška Mohorjeva (Travnik 25, Gorica) pred vsako objavo. Cene za volilno oglaševanje so enake za vse naročnike in niso dovoljeni popusti, niti brezplačna objava. Cene in mere oglasov na tiskani izdaji Novega glasa so: 1 modul (44 x 44 mm) – 37,00 evrov 2 modula (92 x 44 mm) – 72,00 evrov 3 moduli (92 x 66 mm) – 103,00 evre 4 moduli (92 x 88 mm) – 132,00 evrov 8 modulov (92 x 176 mm) – 203,00 evre četrt strani (140 x 215 mm) – 258,00 evrov pol strani (284 x 213 mm) – 515,00 evrov cela stran (284 x 430 mm) – 858,00 evrov Na spletni izdaji Novega glasa sta možna dva oglasna prostora, in sicer: 782 x 90 px in 372 x 310 px. Cena obojnih oglasov je 20,00 evrov na dan. Cenam je treba dodati DDV. Deželne volitve 2018 / Obvestilo o volilnem oglaševanju Predstavitev goriških kandidatov SSk “Z nami gre zares!” S 1. STRANI foto dd Aktualno 12. aprila 2018 3 Emil in Peter Povšič ob 50-letnice trgovine jestvin Povšič Naš cilj so kakovost in sveži izdelki Intervju ružina Povšič je decem- bra praznovala 50 let de- lovanja trgovine jestvin “Alimentari Povšič”. Trgovino, ki je zdaj v lasti sina Petra, je odprl leta 1967 Emilio, za prijateje Milče. Pogovorili smo se z obema. Pojdimo na začetek. Kako se je začela družinska dejavnost pred 50 leti? Takrat sem delal kot vajenec v trgovini v Raštelu v Gorici in ne- kega dne sem se enostavno odločil, da odprem sam svojo trgovino jestvin. Koliko uslužbencev ste imeli in koliko jih imate zdaj? Začel sem sam s svojo mamo, ki mi je začet- no zelo pomagala. Na- to so v trgovini delali razni naši slovenski ljudje, kasneje pa mo- ja hčerka Veronika in sin Peter, ki je zdaj tu- di lastnik trgovine. Kako se je razvila dejavnost v teh pet desetletjih? Časi so se precej spre- menili. Pred leti ni bi- lo toliko trgovin in konkurence. Bila je še meja. Slovenci so pri- hajali v Italijo kupovat pridelke in pripo- močke, ki jih v takrat- ni Jugoslaviji ni bilo: riž, testenine, kavo, pi- jačo, razne praške. Šoferji tovornjakov so se kar naprej ustavljali in kupovali kaj za pot ali za domov. Zdaj pa je okoli naše trgovine, kot lahko vidite, kar pet drugih marketov. Konkurenca je neverjetna. Druga sprememba je nakup pri- delkov in izdelkov. Nekoč so pri- hajali potniki oz. prodajalci in so ti ponujali razne izdelke, ali trgov- ci na debelo, ki jih zdaj ni več, ker jih je požrla velika distribucija. Med njimi si iskal izdelek, ki se ti je bolj splačal in ki si ga bolj pro- dajal. Zdaj tega ni več. Treba se je povezati s kakšno večjo družbo, ki ima veliko ponudbo in kompe- titivne cene. Pri koliko različnih družbah se je trgovina oskrbovala? V resnici smo bili vedno zvesti družbi Vega, ki deluje v Venetu ter Furlaniji in ima zdaj več kot 300 trgovin na tem območju. Pred leti je družba dala ime trgo- vini na podlagi velikosti, zato se D je naša imenovala Tuttidď, potempa so se odločili, da se bodo ime-novale vse Maxď. Obrnemo se zdaj na novega la- stnika, triintridesetletnega Pe- tra. Kdaj si pravzaprav začel de- lati in kdaj si postal lastnik? Lastnik sem postal leta 2009, a že pred tem sem rad pomagal očetu v trgovini. Zdaj se je situacija obrnila in sem jaz lastnik, oče pa mi na srečo še vedno priskoči na pomoč predvsem pri narezkih. Drugače trgovino upravljam sam. Verjetno je precej naporno... Ja, včasih je res težavno biti sami, predvsem ko se bližajo prazniki in je ogromno naročil in dela. Si- tuacija je pač taka. Male trgovine si ne morajo več privoščiti uslužbencev, ker potem enostav- no nimajo nobenega dobička. Kot je povedal moj oče, časi so se spremenili in se je treba prilago- diti. Kako je z birokracijo? Grozno. Birokracija te enostavno požre. Treba je urejati ogromno dokumentov, obiskovati številne tečaje in medtem voditi trgovino. To je predvsem za malega trgovca zelo naporno. Zato tudi mnogi zapirajo. Sicer gre krivda zapiran- ja včasih tudi zelo impulzivnim mladim, ki ne vedo točno, čemu gredo naproti. Začnejo dejavnost nepremišljeno in potem ne spoštujejo raznih obveznosti ali mislijo, da si bodo lahko vzeli proste dni kadarkoli. Treba se je res dosti žrtvovati, drugače tvega- mo zaprtje. Gremo na delovanje. Kaj naj- več prodajate? Moram povedati, da suhomesnih izdelkov prodamo res dosti, ker imamo zelo visoko kvaliteto. Tudi zabojev piva prodajamo precej, verjetno, ker smo na cesti in je manj nerodno prevažanje zaboja iz trgovine v avto, poleg tega ima- mo tudi veliko in raznoliko izbi- ro. Torej ciljate na kakovost? Absolutno. Na kakovost in na sveže izdelke. Gle- de suhomesnih izdelkov smo opa- zili, da ljudje ku- pujejo pri nas, ne da bi preverili ce- ne, ker vejo, da jim je izdelek všeč in si želijo kakovo- stno hrano, ne pa poceni. Pred časom smo po- skusili prodajati tudi pršute v akci- ji, a smo opazili, da so ljudje še ved- no raje kupili tiste dražje in višje ka- kovosti. Je kakšen poseben izdelek vreden omembe? Vsak četrtek pri- pravimo pršut pečen v kruhu. Sa- lame nam pride- luje kmet iz Faga- gne, ker v bližnji okolici nismo do- bili nobenega, ki bi ustrezal našim pričakovanjem. Največ povpraševanja pa je v ve- likonočnem času, ko delamo ve- likonočni pršut po tradicional- nem receptu slovenskih predni- kov v naših krajih. To je tako uspešno, da zadnja leta delam sa- mo po naročilu in naročil je vsa- ko leto več. Imate tudi lokalne izdelke? Ja, a tudi tu ostajamo vedno pri suhomesnih izdelkih in nekate- rih pijačah. Nekaj časa smo imeli tudi pridelke v vazicah, a smo opazili, da so jih ljudje malo ku- povali. Pripravljate tudi zakuske? Večinoma pripravljamo narezke. Ljudje pridejo in vzamejo narezke za zakusko ali pa peljemo mi na kraj in občasno tudi nesemo cel pršut in ga režemo. Moram reči, da je tega precej in je tudi kori- stno za trgovino, ker ljudje posku- sijo hrano pri zakuski in potem večkrat pridejo ter vprašajo tisto, kar so že pokusili. Imam občutek, da se vrača žel- ja ljudi po osebnem in prijatel- jskem odnosu s trgovcem, ki se je v velikih marketih izgubil. Kaj se ti zdi? Drži, a ne v taki veliki meri, kot bi se lahko zdelo. V resnici se to dogaja bolj v določenih časih, kot na primer med prazniki, ko ljudje iščejo kako posebnost, ki jo velik market ne nudi, kot že omenjeni velikonočni pršut. Sicer, ni več ene stalne baze odjemalcev kot nekoč, to se ne dogaja več. 2. decembra ste praznovali prvo polovico stoletja. S kakšnimi obeti gledate v drugo polovico? Glavni izziv je preživetje! (se smeje). Pred kratkim smo deloma prenovili prostore. Večja dela smo naredili v zunanjosti, kjer smo obnovili pročelje. Ideje imam tu- di za notranje prostore, a bomo videli, če se bo poslovanje pozi- tivno nadaljevalo. Drugače bi rad v prihodnosti razširil delovanje, a ne v Gorici, ker za zdaj to ob- močje ne nudi več prostora trgov- cu. Gorica umira zaradi napak, ki jih dela stara politika, ki misli sa- mo na lastne interese in ne na ko- rist mesta. Ni prostora za sveže ideje, ki bi lahko spremenile me- sto. Če gremo na primer v center Tržiča, vidimo ljudi, ki se spreha- jajo, vidimo, da se nekaj dogaja, da je živahno. Zato, če bo pri- ložnost razširiti naše trgovanje, bom gotovo pomislil na drugo mesto. To mi tudi večkrat ponu- jajo, ker imajo te družbe, kot je Vega, velike težave, ker ni genera- cijskega pretoka. Je malo mladih lastnikov. Ko gre kdo v penzijo, trgovina tvega zaprtje, čeprav je uspešno delala. Matevž Čotar ponedeljek, 9. aprila 2018, je na sedežu deželnega sveta v Trstu potekala uradna predstavitev zbornika Druge deželne konference o zaščiti slovenske jezikovne manjšine, ki je bila novembra lani. Na predstavitvi so sodelovali predsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Franco Iacop, podpredsednik Igor Ga- brovec, ki je tudi predsedoval konferen- ci, in predstavniki Slori-ja, kateremu je bila zaupana vsebinska priprava same konference in zbornika. Srečanje je uvedel predsednik Iacop, ki je izrazil zadovoljstvo z delom, ki so ga opravili sodelujoči člani konference. Ia- cop je prepričan, da bodo ti dokumenti zelo koristni tudi za novo deželno vlado pri sprejemanju smernic za prihodnje vladne ukrepe. Sledil je poseg podpredsednika Igorja Gabrovca, ki se je najprej zahvalil za zau- panje, ki ga je bil deležen pri pripravah konference in zbornika. Gabrovec se je iskreno zahvalil Slori-ju, ki je bil strokov- ni in znanstveni partner, delovni skupi- ni, ki so jo sestavljali funkcionarji dežel- nega sveta, Kseniji Dobrila, predsednici paritetnega odbora, predsednikoma krovnih organizacij, Bandlju in Pavšiču, Stefanu Ukmarju ter še drugim, ki so so- delovali pri tem. Podpredsednik dežel- nega sveta Gabrovec je povedal, da “je konferenca potekala v zelo pozitivnem in naklonjenem vzdušju, na njej je bilo soudeleženih veliko več ljudi, kot jih je sodelovalo na dvodnevni novembrski konferenci, in mislim, da je pomembno, da je vse gradivo o konferenci že zdaj do- segljivo na spletu in v tiskani obliki”. Igor Gabrovec je dodal, da je razm- noževanje te zajetne publikacije, ki je izšla v samozaložbi deželne tiskarne, neomejeno in za vse na razpolago v slo- venskem in italijanskem jeziku. V duhu prijateljstva, zgodovine in sožitja med tu bivajočimi narodi je uvod publi- kacije tiskan v vseh štirih deželnih jezi- kih - italijanščini, slovenščini, furlan - ščini in nemščini. Spregovoril je tudi deželni svetnik Ste- fano Ukmar, ki je voščil celotni manjšini vso srečo pred bližajočimi volitvami. V imenu Slovenskega raziskovalnega inštituta sta spregovorila Dejan Jagodic in Adrijana Janežič, ki sta orisala nasta- janje zbornika. Slori je pripravil štiri znanstvene uvodne raziskave, ki so bile dejansko osnova konference in nastale publikacije. Teme referatov je predlagal kabinet predsednika deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, obravnaval pa koordinacijski odbor, ki mu je po nalogu kabineta predsedoval Igor Gabrovec. Obširni zbornik vključuje poročila, iz- vajanja in sklepe vseh, ki so sodelovali pri dvodnevnem zasedanju konference, ki je po zakonu določena, da vsaj enkrat v petletnem zakonodajnem mandatu preverja uresničevanje zaščitnih norm deželnega zakona št. 26 iz leta 2007. Iz- med poglavij publikacije velja omeniti pomemben del, ki je namenjen Sloven- cem v videmski pokrajini. Publikacija obsega tudi šest pozdravnih nagovorov, ki so jih napisali Rodolfo Zi- berna, Igor Gabrovec, Vojko Volk, Alek- sandra Pivec, Debora Serracchiani in Ta- mara Blažina. Med prisotnimi gosti je bila tudi nova senatorka Tatjana Rojc, ki je čestitala vsem, ki so soustvarili to publikacijo, in izjavila: “Ta zbornik mora postati instru- ment, s katerim bomo gradili prihod- nost naše skupnosti”. Prihodnja konferenca bo po zakonu po- tekala čez dobri dve leti in Gabrovec je že izrazil željo, da ne bi naklonjenost Slo- vencem v naslednjem mandatu šepala. Konferenca predstavlja odskočno desko v prihodnost, predstavlja slovensko na- rodno skupnost pred številnimi cilji z re- alnimi številkami in podatki. Marko Manin V Foto damj@n Predstavitev zbornika Druga deželna konferenca o zaščiti Slovencev TRST Kristjani in družba12. aprila 20184 Stopnišče poimenovano po furlanskem kapucinu Bl. Marko iz Aviana ima svoje mesto v Gorici a nedeljo Božjega usmiljenja pred 15 leti je bil raz- glašen za blaženega fur- lanski kapucin p. Marko iz Aviana (1631-1699). Bil je ponižen Frančiškov brat, čudodelnik, ki je pri- digal kesanje množicam po trgih in cerkvah vse Evrope, zaupni svetovalec tedanjih vladarjev (zlasti habsburškega cesarja Leo- polda I.). Papež ga je po- slal, da bi odpravil nee- notnost med vojskovodji: privedel jih je do tega, da so 12. septembra 1683 složni rešili Dunaj, ki so ga oblegali Turki, in torej Evropo. Na nedeljo Božjega usmiljenja letos, 8. aprila, se je bl. Marka s hvaležnostjo spomnila Gorica. Nanjo je bil navezan: v letih 1643-1647 je namreč študiral v slovitem jezuitskem kolegiju na Travniku, tu je imel prijatelje, h katerim se je rad vračal vse življen- je. Spomnila se ga je velika množica, zbrana pri ju- tranji maši v cerkvi Srca Jezusovega: župnik Sergio Ambrosi je v homiliji poudaril, da je bil p. Marko velik pričevalec Božjega usmiljenja in je zaznamo- val zgodovino. Sam papež Janez Pavel II. ga je ob njegovi beatifikaciji imenoval “razoroženi prerok Božjega usmiljenja”, ki je “branil svobodo in enot- nost krščanske Evrope”. Zato je tudi prav, da so mestne oblasti z goriškim županom Rodolfom Zi- berno na čelu po maši uradno odkrile tablo na uličici med omenjeno cerkvijo in središčem Stella Matutina, kjer so dolga leta delovali patri Družbe Jezusove: tamkajšnje stopnišče je zdaj poimenova- no po bl. Marku. Znamenje je blagoslovil gvardijan goriških kapucinov p. Giorgio Basso; “molitev za Evropo”, ki so jo na dan beatifikacije, 27. marca 2003, prebrali na Trgu sv. Petra v Rimu, so prejšnjo nedeljo v Gorici prebrale tri goriške redovnice v italijanščini, nemščini in slovenščini, jezikih, ki jih je Marko v družbi 400 mladih iz premožnejših in plemiških družin avstrijskega cesarstva govoril v kolegiju, kjer se je navzel evropskega duha. To je podčrtal koordinator Odbora blaženi Marko Wal- ter Arzaretti, ki je povedal, da Gorica ni več obrob- no mesto ob zaprti meji, temveč kraj sožitja ra- zličnih jezikov in kultur, ki pomenijo pristno bo- gastvo tega ozemlja. Ziberna je poudaril evropsko razsežnost Gorice, ki danes gleda v prihodnost, ki bo skupaj z Novo Gorico kandidirala za evropsko prestolnico kulture leta 2025. “Na tej poti je igral pomembno vlogo tudi Marko iz Aviana”. Še isti dan je ob 17.30 okrog 50 članov amaterske gledališke skupine združenja iz zaselka Corva v občini Azzano Decimo uprizorilo v Kulturnem do- mu skrbno pripravljeno dveurno predstavo o življenju in delu Marka iz Aviana, ki jo je v zadnjem letu že odigrala v 13 različnih krajih naše dežele in Veneta. Uvodoma je predstavnik društva prebral odlične besede, ki jih je pred 20 leti kapucinu na- menil Celso Macor: med drugim je dejal, da Gorica in p. Marko imata isto “evropsko poslanstvo”: združevati različna ljudstva. DD N Jezusove skušnjave Jezus je bil pri krstu maziljen za poslanstvo trpečega Mesija. Trije evangelisti pripovedujejo, da je Božji Duh odvedel Jezusa v puščavo na ne- kakšne duhovne vaje. Ob postu in molitvi, ob težkih razmerah pustinje, je vstopil v vse globine človeškega bivanja in doživljal nasprotovanja hu- dobnega duha, ki ga je hotel odvrniti od te poti. Višek tega je doživel v Getsemanskem vrtu in na križu, kjer se je povsem izročil v Očetove roke. Skušnjave v puščavi pa so nekakšen začetek tega boja, ki je trajal ves čas njegovega javnega delo- vanja. Evangelist Marko v kratkem poročilu o skušnja- vah (Mr 1, 13) predstavi Jezusa v puščavi, ki se bori z zvermi, in angeli mu strežejo. Puščava je kraj smrti in samote, popolno nasprotje edenskega vrta, v kate- rega je bil postavljen prvi človek. Ta je bil nai- ven in neizkušen, zato je padel na preizkušnji. Drugi Adam pa se je na začetku svojega poslan- stva podal v puščave in se boril s hudičevimi skušnjavami. Zato jih je tudi premagal. Matej in Luka poročata o treh Jezusovih skušnja- vah, v katerih mu je hudič napovedal boj za nje- govo poslanstvo. Papež Benedikt XVI. vidi v vseh skušnjavah problem zavračanja Boga in pove- ličevanje vloge človeka. Tudi ruski religiozni mi- sleci poudarjajo, da želi hudobni duh s svojimi skušnjavami razbiti Jezusovo bogočloveškost in njegovo odrešenjsko poslanstvo. Hudičeve skušnjave so potvarjanje stvarnosti, hočejo pred- staviti življenje na enostranski, lažni način in ga odvrniti od poti, ki vodi skozi križ v vstajenje. Če si Božji Sin, reci, naj bodo ti kamni kruh. (Mt 4,3) Posmeh in skušnjava za človeka, ki se je postil in bil lačen. Hudič skuša Jezusa, da, če je resnični Božji Sin, naj poskrbi zase, da ne bo lačen. Ta skušnjava se nanaša na hrano, do katere je imel Jezus spoštljiv odnos, saj je čudežno nasitil veliko množico v puščavi, prav tako je pri zadnji večerji kruh spremenil v svoje telo in večni spomin na svojo ljubezen. Skušnjava je še vedno prisotna in se kaže v pogledu na Cerkev, ki bi morala biti bolj socialno usmerjena, kar je poudarjal tudi marksi- zem. Sodobna tehnika postavlja v središče mate- rialne stvari in človekovo blagostanje, odriva pa verske norme in duhovne vrednote. Človek mora priznati svojo odvisnost od Boga, v tej luči bi mo- ral gledati na hrano, spolnost, skrb za stanovanje. Drugo skušnjavo je mogoče razumeti kot napad na Jezusovo poslanstvo. Hudič se pokaže kot ra- zlagalec Svetega pisma in ob Ps 90, 11-13 skuša Jezusa, da bi se vrgel s tempeljskega griča in bi ga angeli obvarovali. To je skušnjava senzacije in za- bave, ki je nekakšna nadgradnja skušnjave preživetja in prvinskih potreb. Jezus je zavrnil skušnjavo, ker je vedel, da je v Božjih rokah. Tretja skušnjava pred- stavlja vrhunec dogod- ka. Hudič je v videnju peljal Jezusa na visoko goro Gospoda, svojega Boga, moli in samo njemu služi. (5 Mz 6,13) To je tudi osnova izraelskih zapovedi: sa- mo Boga je treba častiti. Krščanstvo je v zgodovini padlo pred to skušnjavo in skušalo napraviti vero za politično dejavnost. Toda Jezus je zavrnil vsak tak poskus. Ko so ga hoteli narediti za kralja po pomnožitvi kruha, se je umaknil na samoten kraj v molitev. Bil pa je obsojen prav v tej smeri, ko so duhovniki in pismouki raje izbrali kriminalca in prevratnika Barabo kakor njega. Bilo jih je strah Jezusa, kot jih je tudi danes strah pred njim, ker ni tak, kot so ga oni pričakovali. Peter je vzel Je- zusa v stran in mu začel govoriti, naj ne gre v Je- ruzalem, kjer bo trpel. Toda Jezus mu je ostro od- govoril, naj gre proč od njega, če misli kot hudič, da bi ga odvrnil od poti, ki mu jo je začrtal Oče. Krščansko cesarstvo in svetna oblast nista danes več skušnjava, kljub temu Jezus zmaguje nad zlom in prinaša kraljestvo, ki ni le napredek in splošna blaginja, ampak živi odnos z Bogom v Jezusu Kri- stusu. ZAKAJ PRAV JEZUS? (22) PRIMOŽ KREČIČTrst / Gledališče Silvio Pellico Drugi Biblični festival četrtek, 22. marca, je po- tekala druga izvedba ško- fijskega Bibličnega festi- vala. Dogodek, ki ga je organizi- ral škofijski šolski urad, je dija- kom vseh šol iz Trsta in okolice ponudil enkratno vzgojno iz- kušnjo. Sklepnemu dogodku v gledališču Silvio Pellico v Trstu so prisostvo- vali tržaški nadškof msgr. Giam- paolo Crepaldi, tržaški rabin Ariel Haddad in imam Nader Akkad. Tema letošnjega festivala je bila osredotočena na biblijskega očaka Abrahama z na- slovom “Glej nebo in preštevaj zvezde”. Lanski biblični festival je ponujal razmišljan- je na tematiko Babi- lonskega stolpa, kot je opisan v Svetem pi- smu. Letošnji festival pred- stavlja zadnje dejanje didaktične poti, katere cilj je bil predlagati, poglobiti, razmišljati in odkriti besedilo Svetega pisma na nov in kreativen način, ki je bolj blizu mladim. Na tak način so organizatorji želeli poudariti kulturno globino in sporočilnost Svetega pisma. Dogodek v gledališču Pellico so v celoti oblikovali mladi dijaki v obliki gledališkega spektakla. Na začetku je izrekel pozdrav nadškof msgr. Crepaldi, ki se je v nagovoru povezal na letošnjo te- matiko festivala. Nadškof je dejal: “Ko pogledam na Zemljo in vi- dim, da je vse preveč temno, obrnem svoj pogled v nebo, kjer V vidim Gospoda. Z Gospodom sepojavijo zvezde, ki razjasnijo vsenebo. Kot Abraham poslušam in razmišljam in skušam prinesti nekaj neba na Zemljo”. Msgr. Crepaldi je dijakom povedal, da tudi na Zemlji obstajajo zvezde, ki razsvetljujejo temo. Te zvezde so otroci in dekleta, ki imajo do- bro srce. Tisti moški in ženske, ki imajo čist um. Vsi tisti ljudje, ki si prizadevajo za uresničevanje dialogov, ljubezni do sočloveka in gostoljubnosti. Nadškofovemu nagovoru je sle- dil pozdrav imama Naderja Ak- kada, ki je prisotne dijake pozval, naj se spomnijo velikega Abraha- ma v luči velikega preroka, ki združuje vse monoteistične ve- roizpovedi in ki nas uči bratstva, ljubezni in miru med osebami. “Abraham je naš milostljivi prija- telj”, je sklenil Imam. Rabin tržaške judovske skupnosti Ariel Haddad je mlade v dvorani nagovoril s prijateljskimi beseda- mi. Predstavnik judovske skup- nosti v Trstu je govoril o Abraha- movem šotoru in pojasnil, da Abrahamov šotor predstavlja od- prtost in gostoljubnost. Areil Haddad se je povezal na Crepaldijeve besede in dejal: “Ko vidiš temo, ko nimaš prijateljev okoli sebe, ko ni ničesar vredne- ga okoli tebe in si žalosten, odpri svojo hišo, odpri svojo sobo in deli to, kar imaš, z drugimi. Kar boste dali, boste tudi prejeli na- zaj. Samo razdajanje vas bo osrečilo. To nas uči Abraham”! Rabin je ponovil, da je Bog izbral Abrahama, ker je v njem videl ti- stega, ki je vedel, kako deliti vse, kar je imel z drugimi, tudi v naj- slabših trenutkih. Umetniški prizori dijakov so bili polni avdiovizualnih efektov, gla- sbe (ki so jo v živo izvajali mladi glasbeniki in pevci), recitacij in plesnih koreogra- fij. Skupna pred- stava je trajala do- bri dve uri. Direktor škofijske- ga šolskega urada g. Fabio Visintin je izrazil veliko zado- voljstvo z uspe- hom prireditve. Povedal je, da je na letošnjem festiva- lu sodelovalo več kot štiristo dijakov iz dvajsetih različnih zavodov. Naj omenimo, da so na bi- bličnem festivalu sodelovali tudi slovenski dijaki Državne večsto- penjske šole Josipa Pangerca iz Doline pri Trstu. Festival si želi vzpostaviti dialog med mladimi pripadniki iz ra- zličnih skupnosti in je namenjen vsem, ne samo katoličanom. Or- ganizator g. Fabio Visintin je po- jasnil, da bodo za prihodnje leto poiskali večji prireditveni pro- stor, ki bo omogočil prisotnost še večjega števila nastopajočih. Marko Manin velikem tednu je obiskala občin- stvo, ki se je zbra- lo v mali dvorani Kultur- nega centra Lojze Bratuž, direktorica teološko-pa- storalnega oddelka v va- tikanskem tajništvu za komunikacijo dr. Nataša Govekar. Na Srečanju pod lipami, ki sta ga pri- redila KC Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič, se je direktorica pogovar- jala s časnikarjem Julija- nom Čavdkom o posre- dovanju vizije papeža Frančiška po medijih. Nataša Govekar je diplo- mirala leta 2001 iz slovenske književnosti na filo- zofski fakulteti v Ljubljani, nato končala še magi- sterij iz teologije in opravila doktorat na Papeški univerzi v Rimu. Živi v skupnosti sester centra Aletti v Rimu, ki ga vodi pater Marko Ivan Rupnik. V tem centru veliko predava predvsem o temi teologije in ikonografije oz. vsega, kar je povezano z duhovno- stjo in umetnostjo. Februarja 2016 jo je Papež Frančišek imenoval za ravnateljico teološko-pasto- ralnega oddelka za komunikacijo, ki ga je sam pa- pež leto prej ustanovil. Gostja je opisala delovanje, ki poteka v centru Aletti, in tudi funkcijo, ki ga ima- ta atelier duhovne umetnosti, kjer se posvečajo mo- zaikom, in teološki atelier, poimenovan po patru Tomašu Špidliku. Ta atelier so ustanovili, da bi vsi teologi ustvarili neki most med znanjem in duhov- nostjo. V tem je bil mojster pater Špidlik, zato je tu- di atelier po njem imenovan. V nadaljevanju je bil govor o delu, ki ga dr. Gove- karjeva danes opravlja na oddelku za komunikacijo. Bila je zelo presenečena, ko jo je papež izbral za to nalogo in od takrat veruje in je priča tega, da ima Bog veliko fantazije, je žaljivo povedala. V rimski kuriji je prišlo do ra- zličnih reform, komuni- kacija je bilo tisto po- dročje, ki je še posebej potrebovalo spremem- be. Papež Frančišek je ustanovil to tajništvo, da bi Cerkev v današnjem času bolje komunicirala in odgovarjala na to, kar je njeno poslanstvo. Bi- stvena naloga teološko- pastoralnega oddelka je tudi, da tke vezi s krajev- nimi Cerkvami in drugi- mi katoliškimi institucija- mi. Vse oblike komunika- cije gredo skozi to taj- ništvo: od tiska in radia do televizije in modernih so- cialnih omrežij. Ta zadnja so še posebno pomem- bna v današnji moderni družbi, kjer so ljudje po- vezani s svetom po računalnikih in pametnih telefonih. Sporočilo Cer- kve po teh omrežjih je po- stalo bolj bistveno in veliko bolj strnjeno. Tudi pa- pež Frančišek zagovarja to tezo in pravi, da se je tre- ba osredotočiti na tisto, kar je globlje, dragocenejše in najlepše, ne da bi zaradi tega izgubili resnico in pomen. Dr. Nataša Govekar je potem opisala tudi novo vi- zijo Cerkve, ki jo ima papež Frančišek. Glavna misel te vizije je, da Cerkev ne sme biti namenjena sama sebi, ker je njen prvi smisel, da je združena s Kri- stusom in da ga posreduje svetu. Papež uporablja to močno podobo, ko pravi, da rajši vidi Cerkev poškodovano in umazano, ker je šla naproti člove- ku, kot pa, da je bolna od zatohlosti in zaprtosti. Smisel Cerkve je, da svetu razodeva božje kraljestvo, ne da bi mislila samo nase. V to papež verjame in je zato priljubljen tudi med tistimi, ki niso verniki. Na koncu je dr. Govekarjeva posredovala prisotnim velikonočno misel. Cerkev je skupnost tistih, ki so prerojeni iz Kristusove prebodene strani, Kristus je izvir in Cerkev je reka, je skupnost tistih, ki so prišli iz smrti v življenje in so pridruženi h Kristusu, in skupnost tistih sinov, ki razodevajo, da imajo Očeta. MČ V Gorica / Dr. Nataša Govekar na Srečanju pod lipami “Kristus je izvir in Cerkev je reka” foto dd Četrto pismo iz Etiopije, tokrat iz mesta Kobo (1) Vožnja po slikoviti pokrajini et iz Adis Abebe do Me- kelle traja dobro uro. Skozi okno letala sem zrla na rumeno rjave hribe, ki se kot dolge gube na ka- kem krilu nadaljujejo v vse smeri. Cesta se vije mimo večjih ali zelo majhnih vasi, rumeno pokrajino poživlja zelena barva redkih dreves. Na letališču v Mekelle sem počakala sestro Abebo in uživala v soncu in vetru, ki me je spominjal na svežino burje. Ko so odšli že skoraj vsi potniki, ki jih tudi na tem letališču pričakajo taksi- sti v prastarih avtomobilih, sem naenkrat zaslišila svoje ime. Poklical me je šofer Samson, ki je nekoč delal pri sestrah v Kobu in je še danes vedno pripravljen priskočiti na pomoč, kadar koli ga po- L trebujejo. Prevzel je obe po-tovalki in ju naložil vprtljažnik toyote, sestra Abe- ba pa me je s toliko topline in domačnosti pozdravila in povabila, naj sedem poleg nje, da se je moje srce skoraj stopi- lo. Najprej smo se odpeljali v me- sto, v neko resta- vracijo na pozen zajtrk, to je frtal- jo z jajci in veliko pikantnimi začimbami, in odličen “ka- pučino”. Obiska- li smo še družino sestre Abebe. Njena sestra ji je dala bergle, s ka- terimi si zdaj po- maga pri hoji, saj se je pred meseci poškodova- la in jo še danes boli gleženj. Na poti v Kobo pa se nam je pridružila še malo večja de- klica, ki je zrasla v sirotišnici pri sestrah. Naše potovanje je trajalo kake tri ure in lah- ko sem ugotovila, da imajo Samsona po pravici za odličnega šoferja. Cesta je ozka, velikokrat ovinkasta, včasih razrita, tu in tam srečaš kak star kombi ali ka- mion, najpogosteje pa kame- le, krave, koze, konje, osle in govedo z mogočnimi rogovi in majhno maščobno grbo, ki tem živalim omogoča preživeti tudi sušna obdobja. Torej si lahko predstavljate, kako je videti prometni za- mašek na taki cesti. Skoraj pred vsakim ovinkom je Samson, da bi se izognili ka- kemu neprijetnemu srečan- ju, glasno potrobil. Peljali smo se mimo vasic s tradi- cionalnimi hiškami, nareje- nimi iz lesenih palic, slame in gline, in kakega malo večjega naselja, ki bi mu pri nas kar težko rekli mesto. In vsepovsod ob cesti otroke v šolskih unifor- mah, s kakim zvezkom pod pazduho, kako gredo veseli v šolo, do katere je včasih kar uro hoda. Pa tudi pastirje, starejše ali še otroke, in žen- ske in dekleta z velikimi rume- nimi plastični- mi kantami, v katerih domov prinašajo vodo. Prostrana po- krajina in čisto, modro nebo že tako dajeta občutek svobode, ko pa vidiš ob cesti dirjati konja z jezde- cem, se ti zazdi, da še sam dobivaš krila, kot velike pti- ce, ki jadrajo visoko nad sušno zemljo z rumenimi travami, posejano z gostimi opuncijami in drugimi dre- vesom podobnimi kaktusi, ki jih pri nas vidimo le v cve- tličnih lončkih. Do Koba bi sicer lahko prišla tudi z avtobusom, po cesti, ki pelje iz Adis Abebe, a pot bi trajala skoraj ves dan, vse- kakor pa več kot dva- najst ur. Taka vožnja je, po pripovedovan- ju slovenskih prosto- voljk, svojevrstna do- godivščina, saj si pro- stora ne deliš le z do- mačini, ki se jih v av- tobus natlači dvakrat več, kot je sedežev, pač pa tudi z njihovo prtljago, pa še koza- mi, kokošmi in ovca- mi za povrh. Tudi to je nekaj, kar ostaja za drugič. / dalje Špela Pahor Kristjani in družba 12. aprila 2018 5 Na Sveti Gori in Kostanjevici: maše in obiski SVETA GORA: urnik svetih maš: ob nedeljah ob 8., 10., 11.30 in 16. uri. Ob praznikih: ob 8., 10. in 17. uri.  Ob delavnikih: jutranja sveta maša ob 7. uri v kapeli prikazanja. Večerna sv. maša od 1. maja do 2. novembra je ob 17. uri v baziliki. Ostalih 6 mesecev pa v kapeli prikazanja. Vsak dan - razen ob nedeljah -  je rožni venec v baziliki ob 17.45. Sledijo večernice. Skupine, ki nimajo svojega duhovnika in želijo imeti sveto mašo, naj pokličejo na telefon: +386 (0)5 330 40 20 in sporočijo, kdaj bi želeli imeti službo božjo. Spovedovanje: vedno pred sveto mašo in med njo od 7.45 do 12. in od 14.30 do 17. Izven tega časa pozvonite na samostanski zvonec. Marijanski muzej je odprt ob nedeljah med 9. in 18. uro, pozimi (od 1. novembra do 1. aprila) je zaprt. Več informacij na: www. svetagora. si. KOSTANJEVICA: urnik svetih maš: ob nedeljah ob 7., 8., 10. in 18. uri. Ob praznikih med tednom: ob 7., 10. in 19. uri. Ob delavnikih: ob 7. in 19. uri. Spovedovanje je pred začetkom maše. Obisk grobnice Burbonov in Škrabčeve knjižnice: ob delavnikih (pon-sob): 9. - 12. in 15. - 17. Nedelja in prazniki (samo grobnica): 15. - 17. Za organizirane skupine je potrebna predhodna najava in rezervacija. Knjižnica je na ogled samo organiziranim skupinam. Med obredi v cerkvi ogled ni možen. Ob posebnih priložnostih (čas pred Božičem, novim letom in Veliko nočjo) in večjih praznikih (Božič, novo leto, Velika noč, velikonočni ponedeljek, praznik Vseh svetih...) je grobnica zaprta. Za informacije, najavo skupine in voden ogled: info@samostan- kostanjevica. si, tel: +386 5 330 7763, mirjambrez@gmail. com. Več informacij na: www. samostan-kostanjevica. si. Goriška12. aprila 20186 Lep večer za goriške upokojence Laponska, s pasjo vprego v divjino ... ospa Ingrid, članica Društva slovenskih upokojencev za Go- riško, me je povabila, da bi ime- la predavanja o tujih deželah, ki sem jih obiskala. Februarja letos sem predstavila Antarktiko, 21. marca pa sem pripovedovala o dogodivščinah s pasjo vprego na severu Finske. Najprej me je gospod Emil De- vetak, predsednik društva upo- kojencev za Goriško, predstavil zbranim poslušalcem, nekaj pa sem še sama dodala. Pred nekaj leti sem potovala na Finsko. Preko Helsinkov smo le- teli proti severu na Laponsko, kjer smo pristali na letališču me- steca Ivalo. Odpeljali smo se v Sariselko, ki je oddaljena le ka- kih trideset kilometrov od fin- sko – ruske meje. Naslednji dan smo se z motor- nimi sanmi odpeljali na farmo severnih jelenov. Sani smo vo- zili sami, skupino pa sta sprem- ljala dva vodiča. Zvečer smo se vozili na saneh z jelenjo vprego in čakali, kdaj se bo na nebu po- javil severni sij. Ni bilo treba čakati dolgo in imeli smo srečo, da smo lahko opazovali enega najlepših naravnih pojavov. Tretji dan smo s pasjo vprego odpotovali proti vzhodu, čez prelepo zimsko pokrajino. Vsa- ka vprega je imela vpreženih pet G psov pasme husky, ki so bili zeloprijazni. Vodniki so nas najprejnaučili, kako se vozi sani in kako moramo ravnati s psi. Pozno po- poldne smo prispeli do koče sre- di divjine, brez elektrike, vode, kopalnice in stranišča. Stranišče in tudi savno smo imeli v nepo- sredni bližini. Vsak naslednji dan smo s sanmi prevozili pri- bližno dvajset kilometrov. Kosi- la smo imeli v naravi, vodič je zakuril ogenj in nam pogrel pri- pravljeno hrano. Zadnji dan v divjini je bil izred- no lep, vendar naporen, ker je ponoči zapadlo precej novega snega, tako da so psi pot komaj zmogli. Srečno smo prispeli v hotel. Sledil je še polet proti do- mu, kamor smo prišli zadovol- jni in polni lepih in za nas ne- koliko nenavadnih doživetij. V mali dvorani društva sem imela veliko poslušalcev. Preda- vanje so pozorno spremljali in me precej spraševali. Gospod Emil Devetak se je na koncu predavanja v imenu vseh lepo zahvalil in me povabili, naj še pridem. Naslednjič bom pri- povedovala o Gruziji in Arme- niji. To sta gorata in pozabljena krščanska dragulja, potopljena v muslimanski svet. Tako ju ime- nuje profesor dr. Bogomir Ferfi- la. Katjuša Rabzelj Primorska poje 2018 v Kulturnem centru Lojze Bratuž Kraljica večera je bila ljudska pesem ot vsako leto v marcu in aprilu kraljuje na Primor- skem zborovska pesem. Od petka, 2. marca, do 22. aprila 2018, se namreč po raznih odrih vrstijo koncerti 49. prilju- bljene zborovske revije Primor- ska poje, ki je eden izmed naj- večjih in najbolj žlahtno ljud- skih pevskih dogodkov v letu. Na njem sodelujejo slovenski ljubiteljski zbori iz širše Primor- ske, ki seveda obsega tudi naše kraje na tej strani nekdanje me- je. Nanjo se je prijavilo 208 zbo- rov, ki so jih organizatorji poraz- delili na 32 revij po Sloveniji in zamejstvu. Primorska poje 2018 je posvečena 50. obletnici smrti skladateljice Brede Šček, 140. obletnici rojstva skladatelja Vin- ka Vodopivca in 200. obletnici rojstva skladatelja Miroslava Vil- harja. V nedeljo, 18. marca 2018, so bili tako na programu kar štirje koncerti: v Senožečah, Sovodnji v Benečiji, na Trbižu v Kanalski dolini in v Gorici, v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Tu je zbrane ljubitelje zborov- skega petja nagovorila Martina Valentinčič, še sama že od mla- dih nog vpeta v zborovsko de- javnost. Na retorično vprašanje, ali sta glasba in petje še sodobna in potrebna, je odločno odgo- K vorila pritrdilno. Saj si Slovencine moremo predstavljati prosla-ve, poroke, vaškega praznika brez petja in glasbe. Res bi bilo žalostno, ko ne bi mogli več za- peti ali poslušati tistih lepih pe- smi, ki so nam jih ponudili tudi Breda Šček, Vinko Vodopi- vec in Miroslav Vilhar, ka- terim je letos posvečena Primorska poje. “Glasba dviga duhovno raven ose- be, pripomore k osebni ra- sti, odpira nova miselna obzorja, vzbuja občutke … Zato je prav, da podpiramo glasbeno šolstvo, zborov- sko delovanje, da dajemo dirigentom, predvsem mladim, možnost, da se izobražujejo, nadgrajujejo znanje in tako tudi dvigne- jo kakovostno raven zbo- rov. Prav je, da pevce spod- bujamo, da se na vsaki vaji potrudijo, skušajo iz- boljšati, ne zato, da bi tek- movali z drugimi, ampak naj- prej sami s seboj. Če bomo namreč vzgojili dobrega glasbe- nika, dobrega pevca, bomo vzgojili dobrega človeka”, je za- trdila Valentinčičeva in prepu- stila oder pesmi. Ob napovedo- vanju mlade Eme Terpin, ki tudi sama sodeluje pri dveh pevskih sestavih, je nastopilo šest zbo- rov (Nonet Primorsko iz Mačkolj je odpovedal nastop). Vsak je zapel štiri pesmi. Najprej se je predstavil Učiteljski pevski zbor OŠ Pivka. Pod vodstvom Damjane Morel in ob klavirski spremljavi Katje Smrdel Zafred so pevke zapele pesmi iz projek- ta Ljubezen je v zraku. Popeljale so nas v zlata leta slovenske po- pevke z znanimi pesmimi Jureta Robežnika (G. Strniša, Na vrhu nebotičnika), Mojmirja Sepeta (zaslišala se je tudi čarobna Po- letna noč Elze Budal), Boruta Izvestje št. 14 “na kavi s knjigo” Doprinos k obujanju lika velikega Goričana KATOLIŠKA KNJIGARNA rečanje “na kavi s knjigo” 5. aprila v Ka- toliški knjigarni je bi- lo posvečeno štirinajsti šte- vilki Izvestja, ki nosi letni- co 2017 in je posvečena dvestoti obletnici rojstva velikega goriškega učenja- ka, poliglota, jezikoslovca, polihistorja, zvestega opa- zovalca goriškega prostora Štefana Kociančiča (1818- 1883). Publikacija, ki jo iz- daja Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica, je nekaj enkratnega, je v poz- dravu dejala prof. Marija Češčut, ki je jutranje srečanje ob kavi PrimoAro- ma v imenu prirediteljev uvedla in povezovala. Kot piše tudi uvodničar Gregor Pobežin, se je Izvestje razvilo v resno (znanstve- no) revijo; njena neprekinjena in bogata tradicija je živ dokaz za- vezanosti pomembnemu cilju, namreč vzdrževati živo znanstve- no dejavnost tudi zunaj središča države. Raziskovalna postaja je s svojim dragocenim poslanstvom izjemna pridobitev za ves goriški prostor, saj so njene sodelavke tu- di v prejšnjem letu ogromno na- redile, o čemer priča res bogato poročilo v zadnjem poglavju re- vije. Za vse to jim je prof. Češčutova iskreno čestitala. Višja strokovna sodelavka in glavna urednica Izvestja Petra Ko- lenc je najprej orisala razvejeno delovanje. V prejšnjem letu so so- delavke, avtorice znanstvenih in strokovnih člankov, urednice in sourednice revij, ki sodelujejo tu- di z drugimi institucijami, orga- nizirale dva simpozija, opravile več kot 30 predavanj z različnih področij, v COBISS prispevale 73 enot. Vpete so v 12 raziskovalnih S projektov in v štiri evropske pro- jekte. Lik Štefana Kociančiča je goriški javnosti že lepo osvetlil simpozij leta 1983 v organizaciji Inštituta za versko in družbeno zgodovi- no; v zadnjem Izvestju so objavili še nekaj drobcev, je dejala Ko- lenčeva, ki se mu je posvetila kot bibliotekarju: mnogo, preden so bibliotekarska navodila prišla v Ljubljano, je Kociančič v Gorici pripravil knjižico z navodili, kako urejati knjižnice. Tudi sam je bil knjižničar v bogoslovnem seme- nišču, kjer je zgledno uredil knji- ge in se posvečal pridobivanju gradiva. Učeni mož je poznal kar 31 jezikov. Na neki način je bil začetnik vzajemne katalogizacije, COBISSA, “vendar je postal suha veja”, osrednja Slovenija ga ni ne opazila ne prepoznala. Alenka Di Battista je o Ko- ciančiču spregovorila kot umet- nostna zgodovinarka. Posvetila se mu je kot enemu izmed prvih piscev o umetnikih in umetno- stnih spomenikih na Goriškem, hkrati pa ga je tudi postavila v širši kontekst. V svojem članku je predstavila odgovore, ki jih je Ko- ciančič objavil v glasilu Arkiv za povjestnicu jugoslavensku in kjer je izpostavil nekaj za Goriško pomembnih umetnikov. Med drugim omenja zgodovinske vi- re, ki so pomembni za nastanek nekaterih cerkva (npr. za Sveto Goro in Barbano), pa tudi grado- ve, dvorce in vile (med drugim Vilo Vipolže in Grad Dobrovo), knjižnice, tiske in rokopise, likov- na dela in umetnike. Najbolj se je razpisal o Jožefu Tomincu in sinu Augustu. Avtorica članka je na koncu skušala ugotoviti, kako to, da je stroka tudi pomembne Kociančičeve spise zapostavljala, zaradi česar je tudi šel v pozabo. Kociančič sam je raziskoval, obe- nem pa je k temu spodbujal pri- jatelje. Znanstvena sodelavka Špela Ledinek Lozej je za Izvestje prispevala zapis o zapisih duhov- nika Tomaža Rutarja, ki je razi- skoval arheologijo, o tolminskih planinah sredi 19. stol. Znanstve- ni svetnik v pokoju Branko Ma- rušič je opozoril na stike med Ko- Lesjaka (Ne čakaj na maj Frane- ta Milčinskega Ježka). Iz Opat- jega Sela sta prišla kar dva zbora, MoPZ in ŽePZ Kras. Prvega vodi Pavel Pahor, drugega pa Alek- sander Zavadlav. Oba najraje posegata po domačih sloven- skih avtorjih in sta tudi tokrat izbrala predvsem ljudske pesmi v raznih priredbah. Iz Pulja na Hrvaškem je prispel MePZ Enci- jan, ki deluje v KD Istra od l. 2005 in s seboj, kljub “gorske- mu imenu” prinesel vonj po morju in tisto značilno istrsko melodioznost, ki spominja na valovanje morja. Njihov nastop pod vodstvom Paole Stermotić je bil pravi koncert v malem. Pevce so namreč spremljali gla- sbeniki Alen Belullo (kitara, mandolina), Tomo Divić (bas kitara), Srečko Savretić (violi- na), Sandra Vešligaj (klavir) in vokalna solistka Milica Mar- kežič. Poslušalci so se zazibali na Belih ladjah Mojmirja Sepeta in Gregorja Strniše, v priredbi zbo- rovodkinje Stermotić, poslušali popularne Naša fešta, Avseniko- vo Slovenija, od kod lepote tvoje in ljudsko v ritmični priredbi Stermotićeve Zeleni Jure. Po ljudski zakladnici je posegel tu- di zbor MePZ Košana, ki ima bo- gato pevsko tradicijo. Pod vod- stvom Barbare Dolgan so zapeli Pleši črni kos, slovaško ljudsko Tancuj, tancuj, koroško ljudsko Ta drumelca je zvomlana in Slo- vo od gozda na glasbo F. Men- delssohna Bartholdyja. Nazad- nje sta na oder stopila zamejska zborovska sestava, Ženska vo- kalna skupina Barkovlje, ki je nastala l. 2013, in Glasbena kambrca, ki jo je ustanovila l. 2006 zborovodkinja obeh sesta- vov, Aleksandra Pertot. Otroški glasovi so lepo zazveneli ob zre- lejših ženskih in ob koreograf- skih podobah razgibali predv- sem šaljivo pesem Cupranje (be- sedilo Aleksander Furlan), med katero je ena izmed pevk kot prava coprnica izvedla kar nekaj čarodejskih tri- kov. Iskrivo so se oglasile tudi Uganke, Letaj, zavest in Lepu je spomlade (Aleksander Furlan), ki je prinesla s seboj pomladni piš. Škoda, da nismo na kon- certu slišali niti ene sklad- be avtorjev, katerim po- klon namenja letošnja Primorska poje, ki jo pri- rejajo JSKD Nova Gorica, ZPZ Primorske, ZSKD Trst, Gorica, Videm, ZSKP Go- rica in ZCPZ Trst. Soprire- ditelj goriškega nedeljske- ga koncerta je bil MePZ Lojze Bratuž. Priložnostni dar sta zborovod- jem izročali ljubki dekletci Mar- ta Pasi in Arianna Figar. V preddverju so udeleženci kon- certa imeli možnost podpisati za evropsko državljansko pobu- do Minority Safepack. Iva Koršič ciančičem in ruskim jezikoslov- cem poljskega rodu Baudouinom de Courtenayjem (1845-1929), ki je raziskoval rezijanščino in je še mlad, leta 1872, prišel v Gorico; Kociančič je le s časom razumel, da gre za resno osebo, in mu je nato zapel slavo. V času življenja je bil zelo proslavljen, danes pa ga je treba obujati iz spomina, je poudaril Marušič. Vsekakor “ponuja veliko iz- točnic, ki bi jih bilo vredno še obdelati”. V Izvestju so še drugi članki: zgodovinarka Neva Makuc je raz- mišljala o pojmu časti v historični perspekti- vi, Petra Testen in An- drej Koren pa o besedi Caporetto, sinonimu za popoln poraz. Koordinatorka znan- stvenih sodelavk, Da- nila Zuljan Kumar, je pisala o treh sodobnih festivalih v Beneški Sloveniji. V zadnjih časih se je namreč precej posvetila temi od- nosa med jezikom in identiteto, in to še zlasti na slovenskem obrobju. O tem je tudi objavila dva članka v tujih revijah. Sen- jam beneške piesmi, Postaja To- polove in LiwkStock niso folklo- ra, je zatrdila; teme iz preteklosti naslavljajo organizatorji na nov, sodoben način, ki je blizu estetiki in čutenju mladega človeka. “Soudeleženi so mlajši beneški ustvarjalci, ki pomenijo prihod- nost” in čutijo s prostorom; po- dirajo se pregrade, postavlja se brezmejen in brezčasen prostor. Beneška skupnost se bo ohranila, samo če bodo njeno realnost ustvarjali mladi. “Teh ni veliko, njihovo jedro pa je zelo močno”. Danila Zuljan Kumar je med dru- gim izrazila veselje, da je novo- goriška postaja v lanskem letu pridobila novo mlado moč, Alen- ko Di Battista; ta predstavlja slo- vensko skupnost v Italiji, “kar je zelo pomembna zadeva”, je do- dal Marušič. DD Ženska vokalna skupina Barkovlje in Glasbena kambrca (foto DP) P. Kolenc, D. Zuljan Kumar, A. Di Battista in M. Češčut (foto dd) Goriška 12. aprila 2018 7 nedeljo, 15. aprila 2018, bo v Kulturnem centru Lojze Bra- tuž v Gorici v or- ganizaciji Prosvet- nega društva Vrh Sv. Mihaela in Združenja cerkve- nih pevskih zbo- rov - Gorica pote- kala že 18. revija otroških in mla- dinskih pevskih zborov Zlata grla. Na odru bo zapelo 20 zborov, skupaj 335 otrok. Na tekmovalni del, ki se bo pričel ob 14.30, se je le- tos prijavilo osem zborov: Mali V otroški zbor KD Sovodnje (Va-lentina Nanut), Otroški pevski zbor vrtca A. Fakin na Colu (Silva Perčič), Otroški pevski zbor Škrjančki OŠ F. Bevka - Tolmin (Barbara Kovačič), Otroški pevski zbor Emil Komel – Gorica (Damijana Čev- dek Jug), Otroški pevski zbor KD Sovodnje (Valenti- na Nanut), Združeni mladin- ski zbor GŠ in OŠ A. Žnideršiča – Ilirska Bistrica (Elena Sed- mak), Mladin- ski pevski zbor Emil Komel – Gorica (Damija- na Čevdek Jug) in Dekliški pev- ski zbor Igo Gruden – Na- brežina (Mirko Ferlan). Stro- kovno žirijo bo- do sestavljali Maja Cilenšek, Lucija Lavrenčič Terpin in Denis Monte. Ob 17. uri se bo na re- vijskem delu predstavilo kar 12 zborov: od Tržaške do Benečije: OPZ Vrh Sv. Mihaela (Karen Ulian), OPZ Rupa – Peč (Zulej- ka Devetak), Mali OPZ F. B. Se- dej – Števerjan (Martina Hle- de), OPZ Mali Veseljaki – Do- berdob (Mateja Jarc), OPZ Mali Briški slavčki – Števerjan (Va- lentina Cibic), OPZ Waldor- fska šola Primorska (Michela De Castro), OPZ Pet pedi – Na- brežina (Mirko Ferlan), Otroška pevska skupina “Z ul'- ce” - Mačkovlje (Breda Sosič), OPZ Mali Lujerji – Špeter (Da- vid Klodič), Mladinska pevska skupina Vihar – Vrh Sv. Mihae- la (Mateja Černic), Mladinska pevska skupina Igo Gruden – Nabrežina (Mirko Ferlan) in Mladinski pevski zbor F. B. Se- dej – Števerjan (Martina Hle- de). Letos bo na Zlatih grlih v sodelovanju z zborovodsko šolo Glasbene matice spet po- tekal study tour z zborovodkin- jo Nedo Sancin. Udeleženci bodo z mentorko spremljali nastope zborov in se po tekmo- vanju pogovorili ter analizirali tekmovalne nastope. Dve predavanji v šolskem središču Vzgoja za zdravje sklopu dejavnosti Vzgoja za zdravje, ki jih je vodila prof. Nadia Gruzovin, smo dijaki slovenskega višješol- skega centra v Gorici prisluhnili dvema predavanjema, ki so ju priredili v šolskem avditoriju. Prvo je potekalo 9. marca, drugo pa 13. marca. Osrednja tema prvega srečanja je bila darovanje kostnega mozga. Predavatelja sta bila odv. Giulia Martellos, pred- sednica goriške sekcije združenja ADMO, ki nas je uvedla v svet darovanja kostnega mozga s kratkim govorom, ter dr. Luca Mascaretti, direktor oddelka transfuzijske medicine (Medici- na Trasfusionale del distretto Giuliano-Isontino), ki nam je opisal darovanje kostnega moz- ga z zdravniškega vidika ter V podčrtal izjemen pomen to-vrstne geste. Pojasnil nam je,katero funkcijo ima mozek kot notranje tkivo kosti, ki pri- speva k splošni dobrobiti našega telesa. V njem nastaja- jo rdeče krvničke, prinašalke kisika celicam in odnašalke ogljikovega dioksida, ter bele krvničke, ki uničujejo pov- zročitelje okužb. Besedo je na- to prevzel Giorgio Grattoni, ki je pomen darovanja orisal z vidika prvega darovalca v deželi. Svojo izkušnjo je primerjal s so- dobnim načinom darovanja. Na- zadnje pa smo prisluhnili pretre- sljivi pripovedi Daniela Fiorelli- ja, prejemnika kostnega mozga, ki nam je razkril zgodbo človeka, ki je prebolel kar tri rakava obo- lenja. Vztrajen, boleč boj zoper Obvestila Mladinska skupina M+ Dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana vabi mlade, ki bi radi kaj več izvedeli o gledališki tehniki, na brezplačni tečaj usposabljanja gledal iških tehnikov, in sicer 14. aprila (od 16.30 do 18.30) in 15. aprila 2018 (od 19.00 do 21.00). Tečaj, ki bo v prostorih društva Sedej v Števerjanu na Trgu svobode 6, bosta vodila Janez Terpin in Vasja Križmančič. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sklicuje redni letni občni zbor v petek, 13. aprila, ob 20. 30 v prvem sklicu in v soboto, 14. aprila, ob 16.30 v drugem sklicu v sejni dvorani KB centra nad društvenim sedežem v Gorici na korzu Verdi 51. NŠK, Društvo “Maestro Rodolfo Lipizer” in založba Nuove edizioni della Laguna vabijo na predstavitev knjige Acma – l’anima del mondo 1958 v torek, 17. aprila, ob 18. uri v Trgovski dom. Knjigo, ki jo je napisal Max Fabiani , sta uredi la Diego Kuzmin in Patrizia Ugrin. Predstavitev bo potekala v italijanskem jeziku. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 19. maja, izlet v Pivko za ogled Parka vojaške zgodovine. Odhod iz Gorice ob 7. uri. Vpisujejo po tel. 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 ali 3461206031 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Romanje v Medjugorje bo od 11. do 14. maja 2018. Vpis in spored lahko dobite: za Goriško pri g. Darku (tel. 0481 32121 ali 370 3201305), za Tržaško pri g. Jožetu Markuži v Zgoniku (tel. 040 229166) in za Slovenijo pri gospe Ani v Novi Goric i ( tel . 00386 5 3022503). SPDG načrtuje od 16. do 22. junija izlet v Piemont. Obiskali bodo Turin in si ogledali najbolj znane spomenike in zanimivosti, med temi tudi Muzej egipčanske kulture. Nadalje bodo obiskali dve alpski dolini na meji s Francijo (dolina Chissone in trdnjava Fenestrelle) ter se povzpeli do izvira Pada. Drugi del izleta bo namenjen spoznavanju in odkrivanju zanimivost i v pokrajini Langhe in ogledu mesta Pavia. Prevoz z avtobusom iz Gorice. Informacije in prijave Vlado (3317059216). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 30. junija, celodnevni iz let v pokrajino Evganejskih gričev, v zibelko venetske in rimske kulture, za ogled parkov in krajev Este, Monselice itd. Vpisujejo po tel. 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 ali 3461206031 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Darovi Za Novi glas: Marija Porovne, Kanada 100 evrov; Kati Burjes, ZDA 22 evrov; Anton Ravnik, ZDA 58 evrov. Za GMD: Anton Ravnik, ZDA 29 evrov. Čestitke Na 26. slovenskem državnem tekmovanju otroških in mladinskih zborov v Zagorju ob Savi je Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice prejel z lato pr iznanje z odl iko, posebno nagrado za najboljši pevski zbor debitant, posebno nagrado za najboljš i srednješolski zbor in posebno nagrado za najboljšo izvedbo zborovske novitete. Za izjemen rezultat zboru in dirigentu Davidu Bandlju čestita Zveza slovenske katoliške prosvete. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 13. 4. 2018 do 19. 4. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dol ino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 13. aprila (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 14. aprila (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezi janskem in ziljskem narečju. Nedelja, 15. aprila: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 16. aprila (v studiu Sanja Vogrič). Torek, 17. aprila (v studiu Matjaž Pintar) : Utr inki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 18. aprila (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Koze nekoč in danes 2. del - Izbor melodij. Četr tek, 19. aprila (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivost i , obvestila in humor. bolezen in končno zmago je po- drobno opisal v knjigi Infine la luce. Na drugem predavanju pa je na- stopil Štefan Tomsič, predsednik sovodenjskega društva krvoda- jalcev. Temu predavanju smo prisluhnili le dijaki četrtih razre- dov licejskega in tehničnega po- la. Predavatelj nam je podal ve- liko informacij ter navedel množico dobrih razlogov za da- rovanje krvi in plazme. Navedel je pogoje, ki jim moraš zadostiti, da postaneš krvodajalec. Tem pogojem pa zadošča veliko zdra- vih ljudi med 18. in 65. letom starosti. Izpostavil je izjemen po- men te humane geste, ki je po- polnoma anonimna in rešuje človeška življenja. Znanstveniki namreč še niso odkrili umetne krvi, zato je lahko le zdrav človek edini vir te nepogrešljive življen- jske tekočine. Darovalec krvi ne ve, kdo bo prejemnik. Potreba po krvi pa je izredno velika, saj že vsakih nekaj minut kdo po- trebuje kri. Ob koncu predavan- ja nam je gospod Tomsič razdelil tudi krajši priročnik o darovanju krvi in krvnih sestavin, v kate- rem je proces temeljito opisan. Miha Kovic Mladinska skupina M+ Dramske družine SKPD F. B. Sedej Dvodnevni tečaj za gledališke tehnike Mladinska skupina M+ Dramske družine SKPD F. B. Sedej, ki se je v lanski sezoni izkazala s predstavo Dracula in katere nova predstava Baron sedi na veji je že pred skorajšnjo premiero, prireja, v sklopu izobraževalnih gledaliških tečajev za mladino, tečaj usposabljanja gledaliških tehnikov. Zato vabi mlade, ki bi radi pobliže spoznali skrivnosti gledališke tehnike, na tečaj, ki bo potekal 14. in 15. aprila 2018 v prostorih društva Sedej v Števerjanu na Trgu svobode 6. V soboto, 14. aprila 2018, bodo tečajniki od 16.30 do 18.30 spremljali lekcije, ki jih bodo uvedle v oblikovanje gledališke luči in gledališkega zvoka, in sicer v teoriji in praksi. V nedeljo, 15. aprila 2018, bo tečaj potekal v večernih urah. Od 19.00 do 21.00 bodo zainteresirani izvedeli, kaj je to gledališki zvok, v teoriji in praksi. Brezplačni tečaj bosta vodila Janez Terpin, tehnični vodja Dramske skupine SKPD F. B. Sedej, in Vasja Križmančič, tonski tehnik na deželnem sedežu Rai v Trstu. Za dodatne informacije in prijavo ms.dramske.druzine@sedej.org ali pa lahko pokličete na +39 3336966793 (Miha Kovic, organizacijsi vodja M+) ali +39 3454566365 (Ilaria Bergnach, organizacijski vodja Dramske družine SKPD F. B. Sedej). / IK Priznanja za igro Čaj za dve Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež je v letošnjem januarju premierno uprizoril Partljičevo komedijo Čaj za dve v režiji Jožeta Hrovata. Predstavo so že večkrat ponovili v raznih krajih. Povsod jo je številna publika lepo in navdušeno sprejela. Tudi strokovna komisija je predstavo zelo pozitivno ocenila in na tekmovanju v Pekrah je Polonca Cijan prejela prvo nagrado za žensko vlogo. Ista igralka je bila nagrajena tudi na regijskem Linhartovem srečanju primorskih gledaliških skupin. Nostalgična komedija je bila na teh srečanjih izbrana kot najboljša predstava in se tako uvrstila v državno Linhartovo tekmovanje. Lep uspeh skupine štandreškega dramskega odseka! / DP Kratke V četrtek, 5. aprila 2018, je naštel 90 pomladi naš ljubljeni mož oče in nono ANTON PODVERŠIČ Da bi bil še naprej zdrav, zadovoljen in poln delovnega zagona, mu iz srca želimo žena Marica, sin Jadran, snaha Cinzia in vnuk Aaron. Zlata grla 2018 Zapelo bo 20 zborov, skupaj 335 otrok ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA vabi na REDNI OBČNI ZBOR v sredo, 18. aprila 2018, ob 21. uri v prvem sklicu in v četrtek, 19. aprila 2018, ob 16. uri v drugem sklicu Občni zbor bo na sedežu Zadruge, Travnik 25 v Gorici. Kultura12. aprila 20188 ario Magajna, ime, ki je pri nas si- nonim za fotografijo, bo v nasled- njih tednih v gosteh v Ljubljani. Razstava, ki je bila premierno postavljena v Trstu v palači Gopčevič, je svoje novo, začasno domovanje našla v enem od ugled- nejših razstavnih prostorov v Ljubljani, v Ja- kopičevi galeriji. Izbor iz izjemnega opusa tržaškega fotografa bo v Ljubljani na ogled do 13. maja. Razstavo so v slovenski prestol- nici odprli v torek, 20. marca, v večernih urah. Že zjutraj pa so organizatorji za sedmo silo priredili poseben vodeni ogled. Skozi razstavo je novinarje vodil eden od kurator- jev, Tržačan Robi Jakomin, ki je skupaj z An- drejem Furlanom tudi najbolj zaslužen, da je do razstave sploh prišlo. Jakomin je pou- daril, da gre zelo obsežno in dolgotrajno de- lo. Cilj je bil, da se razstava po tržaški pre- mieri seli tudi v Ljubljano. Naslednji cilj ku- ratorjev je ponesti slike Maria Magajne v Rim. Jakomin je priznal, da je Magajnov svet začel spoznavati šele potem, ko se je tudi sam nav- dušil za fotografijo. V posnetkih tržaškega fotografa je po njegovih besedah mogoče odkriti ne samo izjemen talent, temveč tudi predanost in smisel za umetnost fotografije. Magajna je bil samouk, je pri tem še pouda- ril Jakomin. Prvi fotografski aparat je kot da- rilo prejel v najstniških letih, kasneje je za krajši čas delal v fotooptiki. S fotografijo se je v polnosti začel ukvarjati po drugi svetov- ni vojni, ko je bil kot fotoreporter v službi Primorskega dnevnika vse do začetka osem- desetih let prejšnjega stoletja. Magajnova za- puščina“znaša” 260 tisoč negativov, skozi katere sta se prebila kuratorja s pomočjo so- delavcev. Razstavo so tako razdelili v več sklopov. Najobsežnejši je seveda tisti, ki se nanaša na fotoreportersko delo Maria Ma- gajne. Gre za portrete spreminjajočega se obličja Trsta skozi ves povojni čas. Posebno pozornost je Magajna se- veda vselej namenjal slovenske- mu človeku. Fotografije portretirajo shode Slo- vencev, od političnih manifestacij do etnoloških prire- ditev, kakršne so na primer podobe s prve Kraške ohceti. Magajna je bil tudi avtor prvih fotografij takoj po osvoboditvi Trsta 1. maja 1945, slikal pa je tudi trenutke, ko je po Londonskem memorandumu leta 1954 Trst ponovno prešel pod italijansko upravo. Dalje je tržaški fotograf veliko slikal v Slove- niji, kjer je večkrat v svoj objektiv ujel tudi najbolj znane obraze političnega in družbe- nega življenja. Prav tako je fotografiral vsa- kodnevno življenje na vasi. V Ljubljani je razstavljenih tudi nekaj fotografij, ki jih je Magajna posnel v vaseh v Beneški Sloveniji in ki v Trstu niso bile razstavljene. Kuratorji so se odločili, da bodo razstavo obogatili tudi s posnetki, ki primarno niso spadali v fotoreporterski del Magajnovega opusa in so zaradi tega nekoliko različni. Po- seben oddelek razstave je namenjen posnet- kom, na katerih so otroci. Gre za fotografije s celotnega sveta. Posebej si gledalci nato lahko ogledajo sklop posnetkov, ki je po- svečen portretom. Tudi v tem primeru je v ospredju Magajnova vsestranskost: posneti so namreč znani obrazi iz sveta politike in kulture, pa tudi čisto navadni ljudje ob vsak- danjih opravilih. Magajna je bil dalje večkrat prisoten tudi na športnih dogodkih, kar sta kuratorja uvrstila prav tako v poseben od- delek. Nazadnje je tukaj še sklop umetniških fotografij, ki so nastajale “mimogrede” med opravljanjem službe. “Mario Magajna je izjemen fotograf, ki ga še premalo poznamo”, je še sklenil Jakomin. “Zato je pomembno, da ga najprej spozna- mo Slovenci, nato pa bi bilo še vredno, da ga spoznajo drugod”, je pojasnil svoje načrte kurator razstave in namignil, da bi po go- stovanju razstave v Rimu lahko začeli raz- mišljati tudi o drugih evropskih glavnih me- stih. kil M Predstavitev v Ljubljani Skozi taborišča do sreče Pri tržaški založbi Mladika je izšla tretja knjiga iz zbirke Zapisi iz zdomstva, ki je posvečena spominom, pričevanjem in razmišljanjem naših ljudi po svetu. Prvo knjigo je napisal rajni prof. Alojzij Geržinič iz Argentine (Od Save do Srebrne reke, 2015), drugo danes 92-letni časnikar Pavle Borštnik iz ZDA (Moj čas, 2016), tretja pa je iz pretežno kanadskega ustvarjalnega okolja. Gre za knjigo Skozi taborišča do sreče, katere glavni avtor je 95-letni Jože Mihevc iz Toronta. Pred leti je svoje spomine objavil v angleščini. Na pobudo knjižničarke dr. Rozine Švent iz Ljubljane jih je za to izdajo bistveno obogatil, ona pa je pridobila še pričevanji njegove sestre, danes 92-letne Milke Mihevc Koščak iz Toronta, in že pokojnega brata Toneta Mihevca. Besedila je opremila z uvodom in opombami. V knjigi Skozi taborišča do sreče, ki šteje 255 strani in prinaša številne dokumentarne fotografije, se pred nami razgrinja zgodba o hudih preizkušnjah in nato družbenem dvigu članov preproste kmečke družine iz Notranjske, ki je okusila težko življenje rojakov, ki so po prvi svetovni vojni prišli pod Italijo, nato se je izselila iz Hruševja pri Postojni preko meje v Cerknico, okusila revščino v predvojni Jugoslaviji, nato pa usodno zarezo vojne in revolucije. Maja 1945 so se vsi trije avtorji podali proti Avstriji. Jože je šel skozi avstrijska, Milka skozi italijanska begunska taborišča, Tone pa je bil kot domobranec vrnjen v Jugoslavijo in je preživel teharsko tragedijo. Jože in Milka sta se nato izselila v Kanado, Tone je ostal doma. Novo knjigo so krstno predstavili 5. aprila v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani, 17. aprila pa bo predstavitev še v Knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici. Kot je v uvodnem pozdravu povedal predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič, je bila to verjetno zadnja javna prireditev v zelo lepih in središčnih prostorih SSK, saj je ljubljanska občina prodala stavbo Banki Slovenije in si morajo dosedanji uporabniki v najkrajšem času najti nove sedeže. Sledil je pozdrav ravnatelja založbe Mladika Marija Maverja. Ob okrogli mizi, ki jo je povezoval urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, so nato sledili posegi urednice knjige dr. Rozine Švent, poznavalke opisanih krajev in ljudi mag. Andreje Mele iz Cerknice in daljnega sorodnika treh avtorjev, strokovnjaka za krasoslovje in jamarstvo dr. Andreja Mihevca. Sledil je še krajši, zelo zanimiv razgovor. Odprtje razstave Ženski čari V sredo, 21. marca, so ob polni udeležbi občinstva v prostorih sprejemnega centra in foyerja gledališča Franceta Prešerna v Boljuncu odprli umetniško razstavo ročnih del z naslovom Ženski čari. Organizatorja ogleda vredne razstave sta slovensko društvo Hopla in Občina Dolina. Članice društva Hopla, ki ga sestavljajo slovenske in italijanske žene iz Brega, Istre in s Krasa, so v to razstavo vložile ogromno truda, požrtvovalnosti, potrpežljivosti in predvsem veselja. Zraven izdelkov iz ročnih del, ki so bili ustvarjeni ad hoc za to razstavo, pa dobimo tudi druge predmete. Razstava zaobjema štiri osrednje teme: pozdrav pomladi, dan žena, oljčno nedeljo in odprto mejo. Razstavljalke predstavljajo izključno ženska umetniška ročna dela. Ustvarjalnost se ni omejila samo na tradicionalne tehnike ustvarjanja. Obiskovalci te razstave si bodo lahko ogledali posebne izdelke, ki so izdelani iz najrazličnejših predmetov in v najrazličnejših tehnikah. Vse se prepleta z žensko motiviko in z motiviko tipičnih naravnih elementov. Izstopa pa tudi slovenska narodna motivika, ki prihaja še posebej do izraza v papirnatih čipkah. Razstava je razdeljena na dva dela, in sicer: v enem delu so posebej izpostavljeni oljnate slike in akvareli; v drugem prostoru pa so na ogled ročna dela, čipke, razni predmeti iz blaga, keramični izdelki, usnjena ročna dela, predmeti iz gline, stilna oblačila in drugo. Predsednica društva gospa Tatiana Turco, nekdanja odbornica za kulturo na občini Dolina, je povedala, da si članice prizadevajo za ohranjanje nestvarne kulturne dediščine in so pri tem vzbudile precejšnje zanimanje. Želijo si predvsem, da bi obudile zavzetost za to dejavnost tudi pri mladih. / Marko Manin Kratke DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (11) Dimitri Tabaj Andrej Komel pl. Sočebran Na Goriščku v Solkanu najdemo na betonskem nosilcu cestnega nadvo- za napis, ki se glasi: “Na tem mestu je stala rojstna hiša Andreja Komela pl. Sočebrana - 3. 10. 1829 - 12. 11. 1892 - utemeljitelja slovenskega vo- jaškega izrazoslovja - Ob stoletnici smrti - KS Solkan”. Gorišček je pre- del Solkana v bližini vaškega poko- pališča; tukaj je stala tudi pokopa- liška cerkvica sv. Roka, podružnica cerkve sv. Štefana v Solkanu, ki je nekoč veljala tudi kot kužno zna- menje po zadnji epidemiji v naših krajih leta 1682. Posvečena je bila leta 1689. Pri tej cerkvi so marca 1713 molili tolmin- ski, kanalski in drugi puntarji pred poho- dom nad Gorico in prav tukaj so se srečali z grofom Coro- ninijem, ki jih je skušal prepričati, naj bi se vrnili domov: le- ta 2017 so prav ta pri- zor uprizorili na dru- gem betonskem no- silcu istega nadvoza. Cerkev, ki je bila močno poškodovana v dveh svetovnih voj- nah, so porušili leta 1955, kljub nasprotu- jočemu mnenju žup- nika in upravnika Okrajnega muzeja in arhiva v Novi Gorici, pesnika Ludvika Zor- zuta. V utemeljitvi je Zorzut tudi napisal, da gre za “spomenik, ki izpričuje tedanji boj za staro pravdo” in predstavlja “zgodovinsko po- membnost, čeprav je delna razvali- na”. Žal zelo pametne besede zna- nega pesnika niso zalegle in oblasti so porušile cerkev, čeprav ni bila v tako slabem stanju. Ruševine so uporabili za gradnjo mrtvašnice in obrobnega zidu pokopališča. V tem kraju se je 3. oktobra 1829 ro- dil častnik, vojaški pisatelj in rodol- jub Andrej Komel. Oče Anton je bil kovač in manjši posestnik. Po ljud- ski šoli je leta 1848 končal dveletno učiteljišče v Gorici. Istega leta je po- stal “orglavec” v Solkanu in občin- ski tajnik; naslednje leto je odšel k vojakom. Postal je učitelj v vojaški šoli v Čedadu. Po dolgi karieri, ki ga je peljala v Ber- gamo, Belluno, Olomuc, na Du- naj, v Budejovice in Terezin, je leta 1868 kot pripad- nik 7. koroškega pešpolka prišel v Celovec. Ker je bi- lo v tem polku pri- bližno 30 % Sloven- cev, se je odločil iz- dati pri- ročnik za vojake v sloven- skem jezi- ku in je svojo eno- to poučeval v slo- venščini, kar je na- letelo na odobra- vanje po- veljstva, ki je tudi tujim častnikom ukazalo, naj ravnajo enako. Andrej Komel je pre- vedel glavne vojaške priročnike in pravilnike. Leta 1879 mu je cesar Franc Jožef I. podelil plemiški na- slov Sočebran. Po premestitvi v Kro- meriž in Olomuc se je leta 1886 upokojil s činom majorja. Umrl je v Gradcu 12. novembra 1892. Leta 1894 je revija Dom in svet ob- javila lep življenjepis Andreja Ko- mela pl. Sočebrana, izpod peresa Komelovega prijatelja Franca Hrašovca iz Gradca, c. kr. okrajnega sodnika v pokoju. Uvodoma Hrašovec opisuje Ko- mela kot “moža ple- menitega ne le po imenu, ampak tudi po značaju” in na- daljuje: “Odevala ga je vojaška suknja, a pod njo je bilo ju- naško srce, bilo je za dom in cesarja. Ko- mel je bil zvest Bogu, udan svojemu vla- darju, gorel je za svoj narod: s tem smo kratko označili vse njegovo življenje in delovanje”. Sledi Ko- melov življenjepis: “Tistega leta [1848, op. p.] vnela se je na Laškem vojska; Avstrija je potrebovala mno- go vojakov, ker so jo nadlegovali mnogi sovražniki. Leta 1849 sta bila brata Miha in Andrej pozvana k na- boru. Andrej videč, da bi utegnili Miho potrditi k vojakom, stopi pred komisijo ter poprosi, naj bi brata, izučenega in spretnega kovača, oprostili, njega pa, četudi šib- kejšega, vzeli v vojake. Res so odpu- stili brata domov, Andrej pa je po- stal vojak. Z drugimi novinci je odrinil v Oglej, kjer so se vežbali za vojsko. Uvrstili so ga v 20. kompa- nijo. […] Ker so napravljali Ogri naši Avstriji hudo preglavico, pora- bili so Sardinci to ugodno priliko in pritisnili k bregu v Istriji. Avstrijska 30. kompanija pa, v katero je bil Ko- mel uvrščen, zasedla je Primorje pri Bujah, in sardinska mornarica se je umaknila proti Benetkam, ko je spoznala, da ne more h kraju. Upor- niki na Ogerskem in Laškem so bili srečno premagani”. / dalje Andrej Komel plemeniti Sočebran (1829-1892). Avtor slike Josip Germ. Grb Andreja Komela plemenitega Sočebrana. S cesarskim sklepom z dne 30. oktobra 1879 mu je bilo podeljeno plemstvo z naslovom, ki si ga je sam izbral - Sočebran - v spomin na leta, ko je branil bregove reke Soče proti laški vojski. Velika naslikava in napis na betonskem nosilcu nadvoza z naslovom “Srečanje tolminskih puntarjev s predstavniki oblasti pri nekdanji pokopališki cerkvi sv. Roka v Solkanu (marec 1713) ”. Naslikala sta Vasja Klavčič in Gorazd Prinčič, 2017. Napis na betoskem nosilcu nadvoza pri solkanskem pokopališču. Odprtje razstave v Jakopičevi galeriji Mario Magajna osvaja Ljubljano Predstavitev knjige Skozi taborišča do sreče v Ljubljani. Sedijo z leve: Andrej Mihevc, Andreja Mele, Rozina Švent in Ivo Jevnikar, stoji predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič (foto: Arhiv SSK). Kultura 12. aprila 2018 9 Založba Mladika / Nova publikacija Kratkoprozno delo za različne bralce ri založbi Mladika v Trstu je izšlo novo kratkoprozno delo, ki je namenjeno širokemu krogu bralcev. Avtobiografsko delo Iz dnevnika mlade družine pokojne Matejke Peterlin je pripoved o življenju mlade petčlanske družine v sedemdesetih letih (v letih 1975–1979 so te kratke zgodbe izhajale v reviji Mladika), vendar ko zgodbe začnemo prebirati, odkrijemo, da se ta družina ne razlikuje od današnjih in od naše. Saj se mamica, ki zgodbe prvoosebno pripoveduje, sooča z vsakdanjimi problemi, ki se pojavljajo v vsaki družini z majhnimi otroki na katerikoli zemeljski širini: rojstvo novega bratca, izbira pustne obleke, želja po dragem darilu, kako otroku dati primerno versko vzgojo, obisk pri frizerju itn. Težave, ki nastanejo, se seveda sproti rešujejo, lahko to uredi mama sama, največkrat priskoči na pomoč oče, ki je v knjigi poimenovan “On”. Pri reševanju se dobro vidi, da sta moški in ženska različna, da imata različni vlogi: “On” je strog, bolj razumski in hudomušen, mati pa čustvena in ljubeča in se drugače loteva vsakodnevnih družinskih izzivov – na koncu vsake zgodbe pa razumemo, da se oče in mati v družini dopolnjujeta, saj sta skupaj eno in se v ljubezni razdajata svojim otrokom, da bi se ti razvili v odgovorne odrasle osebe. Zaradi svežega sloga in simpatične vsebine je knjiga namenjena tako mlajšim kot odraslim bralcem. Spremno besedo v knjigo je napisala avtoričina hčerka Manica Maver. Matejka Peterlin Maver se je rodila v Ljubljani 30. marca 1943 kot prvorojenka Jožeta Peterlina in Lojzke Lombar, ki sta po radijskih valovih tržaškega radia v prvih povojnih letih ponesla izbrano slovensko besedo v slovenske domove na Primorskem. Tudi sama je v okviru igralske družine Radijskega odra nastopila pred radijskim mikrofonom že v otroških letih. Po starših je podedovala igralski talent, izreden glas in posluh, s katerimi je v kasnejših letih odigrala nič koliko ženskih vlog na radiu in na odru. Zaljubljena je bila v slovenski jezik, v katerem je pri igranju dosegala vrhunske uspehe. Rada je tudi imela klasične jezike (latinščino in grščino). Več let je poučevala slovenščino in latinščino na slovenskih višjih šolah v Trstu. Svoj prosti čas je posvečala Marijinemu domu v Rojanu in organizacijam, ki delujejo v okviru Slovenske prosvete v Trstu. Učila je dikcijo in umetniški govor na gledališki šoli Slovenskega stalnega gledališča Studio Art. Bila je med ustanovitelji Tečaja lepe govorice in Male gledališke šole, ki je po njej prevzela ime. Umrla je po hudi bolezni v 65. letu, 26. aprila 2008. P JEZIKOVNICA Vladka Tucovič Prav ali narobe, ustrezno ali pa ne? Zdaj, ko ste prebrali že krepko čez trideset mojih Jezikov- nic, že tudi veste, da hodim po svetu z odprtimi očmi in ušesi, kar pomeni, da mi marsikateri jezikovni spodrsljaj ne uide. Vse to pa zato, da lahko opozorim na neustrezno rabo. Ali boste to upoštevali ali ne, je seveda vaša stvar, čeprav se tudi jaz pogosto sprašujem, ali je večno opozar- janje na rabo, ki bi lahko bila pravilnejša in stilistično boljša, sploh smiselno. Jezik se namreč nenehno spremin- ja. To je razlog, da ne moremo vedeti, v kaj se bo neka jezi- kovna oblika preobrazila v pri- hodnosti. Se bosta mogoče dajalnik in mestnik zlila in bo pravilno zgolj to, kar je sedaj napačno (čeprav marsikdo meni, da je pravilno in v taki veri tudi uporablja), torej na tistemu le- senemu stolu, čeprav je zdaj v mestniku normirano na tistem lesenem stolu – končnica - u pri zaimku in pridevniku pa je zgolj v dajalniku (tistemu lesenemu stolu bi ustrezala rumena barva)? In se bodo ko- difikatorji vdali in dopustili različne končnice pri imenu Marko – ne le sedaj pravilnega z Markom, pač pa še po lju- bljansko z Markotom, prleško Markojom in po koroško Markonom? Najmanj toliko je namreč neknjižnih oblik orodnika imena Marko, tako da tudi ne bi bilo ustrezno, če bi kodificirali zgolj Marko – Markota – z Markotom, saj to v pogovornem jeziku ni edini način sklanjanja moškega imena Marko. Nekoč je bilo vljudno in edino možno pisati osebne in svojilne zaimke vi, vam, vaš, ko je šlo za vikanje v pisni ko- munikaciji, z veliko začetnico, torej: Vi, Vam, Vaš (celo Ti in Tvoj), že dolgo pa velika začetnica ni obvezna in je v da- našnji (pre) hitri elektronski komunikaciji celo odvečna, vsekakor pa nepotrebna. Kaj pa to, da se cele generacije ne zmorejo naučiti pravilno sklanjati samostalnikov mati in hči in nenehno slišimo in beremo, da so vi- deli mati in hči namesto mater in hčer, celo učitelje pa sem že slišala reči z otroci, čeprav je pravilno z otro- ki? Tudi pomensko razločevanje med gla- goloma morati in moči je večen pro- blem, zato učenci rečejo, da so mogli napisati nalogo, čeprav bi jo bili mo- rali, ker je to njihova dolžnost, pa je niso mogli, ker so bili zaposleni z dru- gimi dejavnostmi ali so zboleli. Ali pa nikoli dokončana zgodba o tem, da se narazen napiše v redu, ne vem in ne bom, skupaj pa vnaprej. Še in še bi lahko naštevala, pa se mi včasih zazdi, da bi bi- lo včasih bolje pokazati na pravilno rabo, ne pa vedno iz- postavljati napak, kaj menite? Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakul- tete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Ko- per) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vpraša - nja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu. 37 Leopoldovem muzeju na Du- naju odpirajo ta teden veliko pregledno razstavo slikarja in grafika Zorana Mušiča (1909-2005). Kot piše na spletni strani muzeja, bo s podnaslovom Poezija tišine med 13. aprilom in 6. avgu- stom ponujala vpo- gled v vsa pomem- bna obdobja opusa tega “tihega samo- tarja”. Na ogled bo več kot 160 del iz različnih zbirk. Razstavljena dela izvirajo iz javnih in zasebnih zbirk iz Avstrije, Italije, Slo- venije in Švice. K razstavi je s svojo evidenco Mušičevih del, na- jobsežnejšim arhi- vom Zorana Mušiča v Sloveniji, in orga- nizacijsko pripo- mogla Moderna ga- lerija, ki je iz svoje zbirke posodila de- lo Preprosta ograda (1960) in arhiv- sko gradivo. Moderna galerija sicer hrani 60 Mušičevih del in evidenco 348 del. Pri Moderni galeriji so pojasnili, da zgodovina rednega sodelovanja z Mušičem oz. obravnava njegovega dela, ki traja še danes, na uradni ravni sega v leto 1955, v čas 1. grafičnega bienala. Mušičeva dela so odtlej vključili v 38 razstav, ki so jih prire- dili, od tega sedem samostojnih. Pokojni direktor Moderne galerije Zoran Kržišnik je leta 1966 Mušiču pripravil prvo retrospektivo v avstrij- skem Gradcu, ki se je leto pozneje preselila še v Moderno galerijo, izbor del pa je nato potoval v Nemčijo. Kržišnik je bil tudi prvi, ki je v tujini opozoril in pisal o Mušičevem ciklu Nismo poslednji. Ne le da so Mušičeva de- la redno vključena v postavitve stalnih raz- stav Moderne galerije, leta 2009 so pre- novljene gale- rijske prostore odprli z veli- ko pregledno razstavo Zo- ran Mušič v javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji, ki jo je pripra- vila tedanja kustosinja Moderne galerije Breda Ilich Klančnik, so še pojasnili pri Moderni galeriji. Kustosa pregledne razstave v Leo- poldovem muzeju, ki jo bodo od- prli 12. aprila, sta direktor muzeja Hans-Peter Wipplinger in Ivan Ri- stić. Ta je v pogovoru za časnik De- lo sredi marca povedal, da razstava skuša predstaviti vsa pomembna ob- dobja Mušičevega opusa: najprej dela iz 30. let minulega stoletja, njegove obiske v Dalmaciji, njegovo delovan- je, ko je bil član umetniške skupine Brazda v Mariboru, prva de- la, ki so nastala v Benetkah med vojno in okupacijo, ri- sbe iz Dachaua ter dela iz Be- netk iz poznih 40. let prejšnjega stoletja. Po Ristićevih navedbah so v postavitev vključeni tudi znameniti dalmatinski Kon- jički, sienske in umbrijske krajine, izlet v abstrakcijo okoli leta 1960, vrnitev k fi- gurativni umetnosti v 60. le- tih ter serija Nismo po- slednji, ki jo je umetnik ustvarjal leta 1970 in se nanaša na njegovo življenje v koncen- tracijskem taborišču. Razstavljena bo- do tudi poznejša umetnikova dela: dvojni portreti, beneške vedute in drugo. Ristića kot umetnostnega zgodovi- narja pri Mušiču navdušuje predv- sem, “da se ni uklonil zahtevam trga oziroma modnim smernicam v umetnosti, njegov izraziti individua- lizem, njegova trditev, da mora vsaka prava in dobra umetnost izražati umetnikovo notranje življenje”. Zato, kot je še dodal za Delo, sodi med ve- like individualiste, velike samotarje umetnosti 20. stoletja, med katerimi so bili Alberto Giacometti, Francis Bacon in Lucian Freud. V Bukovici na Primorskem rojeni umetnik, ki je bil leta 1944 interniran v koncentracijsko taborišče Dachau, je večino svojega zrelega življenja preživel med Benetkami in Parizom. Svoje motive je ves čas nave- zoval na Kras in na kraške pri- zore. Z upodabljanjem kon- jičkov je pritegnil zanimanje evropske javnosti, s ciklom Nismo poslednji pa postal svetovno prepoznaven. V Veliki oder Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je bil v sredo, 21. marca, prizorišče drugega dogodka Glasbenega festivala za otroke, ki ga prireja Hiša glasbe v Trstu. Tokrat so si organizatorji izbrali Mozartovo čarobno opero za otroke Bastien in Bastiena, ki jo je čudežni Wolfgang Amadeus Mozart napisal pri dvanajstih letih. Instrumentalni del opere je izvajal Komorni orkester FJK pod taktirko maestra Romola Gessija. Mozartova opera pripoveduje o dveh zaljubljencih, Bastienu in Bastieni, ki sta se zaradi ljubezenskih problemov sprla. Čarovnik Kolas pa se je odločil, da bo zaljubljencema pomagal s čarovnijami. Na odru so brezhibno nastopili operni pevci Daniel Osman Spangher, Ilaria Zanetti in Andrea Binetti. Med uprizoritvijo so poleg orkestra in pevcev nastopili še mladi baletni plesalci, ki so na odru uprizorili zelo razgibane koreografije. Uprizoritev so iz odrskega ozadja spremljale animirane video projekcije. Režijo predstave je podpisala izkušena anglo-beneška režiserka Rosalba Trevisan, ki deluje v Trstu. Premierna izvedba je produkcija združenja Aurora Ensemble in Mednarodnega združenja operete FJK. Polna dvorana občinstva je glasbenike in ustvarjalce nagradila z bučnim aplavzom. / Marko Manin Mozartova opereta Bastien in Bastiena Dunaj Razstava poezije tišine Zorana Mušiča Zoran Mušič: Konjički, 1951. Foto: Nada Žgank © Bildrecht, Wien, 2017 Zoran Mušič: Atelje, 1990. Zasebna zbirka, posojeno Palazzo Fortuny. Foto: Archivio Cadorin Barbarigo Music © Bildrecht, Wien, 2017 Tržaška12. aprila 201810 55. literarna nagrada Vstajenje za leto 2017 27. marca 2018 se je sestala na sedežu Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici 3 v Trstu komisija literarne nagrade “Vstajenje” v sestavi prof. Lojzka Bratuž, prof. Robert Petaros, prof. Zora Tavčar, prof. Diomira Fabjan Bajc, prof. Neva Zaghet, prof. Magda Jevnikar in urednik Marij Maver. Iz lanske izvirne knjižne bere je komisija pregledala 29 del zamejskih in zdomskih avtorjev z letnico 2017. Odločila je, da nagrado Vstajenje prejme Lučka Peterl in Susič za mladinsko delo Mali gledališki vrtiljak, ki je izšlo pri GMD z letnico 2017, in za živ l jenjsko delo. Avtor ica Lučka Peterlin Susič je vse svoje življenje posvetila mladinski literaturi in gledališču. Napisala je zelo veliko igric za radio in oder, je tudi mentorica mnogih mladinskih igralskih skupin, za katere je ustvarila veliko izvirnih tekstov, ki jih je tudi sama režirala. Knjiga Mali gledališki vrtiljak z ilustracijami Mateja Susiča je izšla ob 70- letnici revije Pastirček. V knjigi je zbranih pet prizorčkov za razne priložnosti. Svoje navdušenje je znala prenesti tudi na mlade, s katerimi je pripravila celo vrsto predstav. Za marsikoga je bilo srečanje z Lučko Peterlin Susič prava šola in vabilo v gledališki svet. Nekateri so se iz ljubezni do gledališča celo odločili za to poklicno pot. Svečana podelitev nagrade je bila v ponedeljek, 9. aprila 2018, v Peterlinovi dvorani v Trstu. Denarno nagrado je prispevala Zadružna kraška banka z Opčin. Komedija Čaj za dve v Mačkoljah Dramski odsek prosvetnega društva Štandrež je v soboto, 24. marca, gostoval s komedijo Toneta Partljiča Čaj za dve v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. Goriške igralce je povabilo Slovensko prosvetno društvo Mačkolje, ki si je zaželelo sproščen večer s smehom in dobro voljo. Komedija Čaj za dve je pravi biser v slovenski dramatiki. Tone Partljič na piker in satiričen način opisuje življenje v domu za ostarele, kjer se srečujejo v zadnjih letih življenja pripadniki različnih slojev: bogati in revnejši, izobraženi in preprostejši ljudje. Obdobje starosti pa učinkuje podobno na vse like. Nekateri so osamljeni, brez sinov in prijateljev, kot upokojena igralka Jasmina, ki v času službovanja ni nikoli igrala glavnih vlog in jih zdaj preigrava sama v sobi. Tisti, ki pa imajo sinove, kot kmetica Angela Berdon, pa dočakajo njihov obisk samo v trenutkih, ko jim to služi. Obe se znajdeta v isti sobi in si med pitjem čaja delita vse svoje skrivnosti. Na dan pridejo močni občutki in ljubezen, ki so prisotni tudi v tretjem življenjskem obdobju. V igri nastopa enajstčlanski sestav, v katerem sta glavni vlogi zaupani Mojci Dolinšek in Polonci Cijan. Kot upokojenec nastopa tudi Božidar Tabaj, ki je januarja letos prejel srebrno priznanje JSKD za dolgoletno dramsko udejstvovanje. Komedijo je režiral član ansambla SNG Nova Gorica Jože Horvat in je do zdaj doživela že deset ponovitev. / Erik Kuret Kratke Lep dogodek v Repnu Kraška hiša ima novo razsvetljavo red pol stoletja je bila današnja kraška hiša še ruševina, danes pa je po zaslugi domačinov dobila novo preobleko z novo raz- svetljavo. Vsem prisotnim, ki so se v petek, 6. aprila, zbrali med zidovi dvorišča kraške hiše - borjača, se je biser kraške arhitekture pokazal v očarljivi in privlačni preoble- ki. Dogodek je bil namenjen trem pomembnim jubilejem. Letos v Repnu obeležujejo 50-letnico ustanovitve Zadru- ge Naš Kras, ureditve Kraške hiše in prve Kraške ohceti. Na slovesnosti so obeležili do- končana obnovitvena dela ter postavitev spominske plošče tridesetim ustanovitel- jem Zadruge Naš Kras, ki so pred petdesetimi leti prispe- vali denarna sredstva za od- kup kraške domačije. Edi Kraus, predsednik omenjene zadruge, je poudaril, da so to bile osebe različnih poklicev, prepričanj in političnih sta- lišč, ki so se v tem primeru združile in investirale sred- stva v korist celotni skupno- sti. Povedal je, da so s skupni- mi močmi izpolnili vse zasta- P vljenje cilje, predvsem pa, daje muzej Kraške hiše postalznamenje prisotnosti Sloven- cev na tem ozemlju. Večer je uvedel repentaborski župan Marko Pisani, ki je na- javil, da je ta dogodek le začetek niza prireditev ob le- tošnjem trojnem jubileju. Celoten prispevek za novo osvetljavo in obnovitvena de- la je s štiridesetimi tisoči evri prispevala Dežela Furlanija Julijska krajina. Med slove- snostjo sta župan Pisani sku- paj z guvernerko Deboro Ser- racchiani odkrila spominsko ploščo ustanoviteljem Zadru- ge Naš Kras. Spomenik krasi- jo verzi Miroslava Košute v italijanskem prevodu Raula Kodriča ter imena tridesetih ustanovnih članov. Med pri- sotnimi gosti sta bila tudi no- va senatorka Tatjana Rojc in deželni odbornik za kulturo Torrenti. Za Rojčevo je bil to prvi nastop v naših krajih v vlogi senatorke. Edi Kraus se je zahvalil dežel- nemu odboru, podpredsed- niku deželnega sveta Igorju Gabrovcu in deželnemu svet- niku Stefanu Ukmarju za do- deljeno denarno podporo. Novo razsvetljavo si je zami- slil arhitekt Andrej Križnič, ki je vodil tudi obnovitvena de- la in postavitev plošče. Pod- jetje Martina Rebecchija je poskrbelo za obnovo elek- tričnih naprav in razsvetljave v notranjih in zunanjih pro- storih. S pomočjo prispevka so obnovili še nekaj lesenih tra- mov, popravili so kamnite strešne skrle in lesen balkon. Luči so se na slikoviti lokaciji prižgale ob pesmi MoPZ Kraški dom pod vodstvom Vesne Guštin. V Rep- nu napovedujejo za letošnje poletje bogat niz dogodkov, kljub temu da novega po- ročnega para ni. Predsednik Kraus pravi, da letos tradi- cionalne kraške oh- ceti ne bo. Pri odbo- ru Zadruge Naš Kras so mnenja, da je tre- ba tradicije spoštova- ti in ohranjati v ori- ginalni obliki, brez nobenih sprememb. Pri odboru za pri- hodnje leto pričakujejo, da se bo končno kakšen par opo- gumil in da bo ponovno zaživela kraška ohcet. Marko Manin uhovno misel kot pripra- vo na velikonočno skriv- nost je v Društvu sloven- skih izobražencev posredoval Pri- mož Krečič, župnik koprske stol- nice. Uvodno je dejal, da mora- mo Veliko noč najprej postaviti v okvir. Božič je blizu čustvom in rojstvu, ljudje pa ne vedo, kaj bi počeli z Veliko nočjo. Povezavo je vzpostavil med tem, zakaj je moral Jezus umreti in zakaj mora danes toliko nedolžnih umreti, zakaj je treba vse, kar je pozitivno v naši družbi, oblatiti, dotaknil se je vprašanja nasilja ter mučeništva. D Nasilje je prisotno v naši kulturi,ker zavestno rušimo izvire člo-veškosti, sprave in odpuščanja, pozitivnosti, ki gre čez prepade individualizma. Prav ta je izvir nasilja. Če hočemo sprejeti dru- gega v njegovi drugačnosti, mo- ramo najprej sprejeti sebe. Mora- mo se čutiti ljubljeni in sprejeti, šele nato nastopi korak, da sprej- memo drugega. Kristusa so obso- dili veliki duhovniki in Pilat je moral to izpeljati. Kristusova smrt ni bila naključje, saj je že njegovo življenje kazalo na kon- flikt. V tako zaprtem krogu ju- dovske družbe je bil njegov pri- stop zelo izzivalen, kot je pristop vseh prerokov. Se osvoboditi do- ločenega kalupa in polževih hišic vrže marsikoga s tira. On je bil svoboden človek, ustava pa je bila predpisana in se je je bilo treba slepo držati. Bog, ki ga je on razodeval, je bil dru- gačen od boga v tistem času. Razodeval je Boga, ki se zavze- ma za grešnike. To je oče, ki čaka izgubljenega sina, da se vrne domov - kar je bilo takrat nekaj nezaslišanega. Farizeji so razlagali postavo in pristajali na izpolnjevanje vseh predpi- sov. Odnos prečiščevanja. Je- zus ni spreminjal postave, am- pak je napadel pokvarjene stvari: odnos do templja, do svobode in do Boga. Primož Krečič se je dotaknil tudi sedanjosti in se poglobil v to, kako je za današnjega človeka pomembno, da se čuti sprejet, ker ima ljudi okrog sebe, ki so mu tujci. V Kopru ima navado, da ponudi kosilo brezdomcem za Božič, Veliko noč in petnajstega avgusta, ker so ti ljudje za prazni- ke najbolj osamljeni. Večina jim podari nekaj evrov, a si nihče ne vzame časa zanje. Jezus se je znašel sam. Izdal ga je njegov prijatelj, apostol. Množice so se oddaljile in ostal je sam. Za- pisano je bilo, da mora biti obso- jen. Privedli so ga v hišo velikega duhovnika, kjer je bil sojen. To pa ni bilo uradno sojenje, ker te- ga niso smeli početi ponoči, temveč je bi- la to obsodba na ver- ski ravni, za katero pa ni bila predpisana smrt. Obsodili so ga kot lažnega preroka. Mučili so ga, a sami niso mogli postaviti obtožbe. Zato so šli k rimskemu prefektu Pilatu in spremenili obtožnico – iz verske na politično. Pilat je takoj spoznal, da je ta človek nedolžen. A se je zaradi ljudstva odločil za najhujšo obsodbo. Rimljani so imeli tri vrste obsodbe: skrajšanje glave z mečem, metanje zverem, in najhujšo – križanje. Pribili so jih nad zapestjem, da niso ranili preveč žil, zato se je žrtev mučila zelo dolgo, noge pa so jim pribili skupaj, da so zgubile moč. Žrtev je bila gola, vzeli so ji dostojan- stvo. Umirali so pred drugimi. Princip križanja je bil princip za- dušitve. Kristus pa ni umrl na ta način. Zlomili so noge razbojni- koma, on pa je bil že mrtev. Rim- sko platno govori o tem, da je Je- zus doživel srčno kap. Kdo je kriv za to smrt? V prvi vrsti veliki du- hovniki, to se pravi judovska ve- ra. Kazen je bila porušenje Jeru- zalema. Cerkev bi danes morala rešiti vprašanje pedofilije, homosek- sualnosti in zakona. Preveč smo osrediščeni na vero kot mašo, medtem ko bi iz krščanstva mo- ral iziti nov stil življenja. Metka Šinigoj Razstava Pogled s Primorja Niti zmagovalci niti poraženci v Boljuncu prostorih boljunske srenje na glavnem vaškem trgu bo do no- vembra na ogled razstava o prvi svetovni vojni z naslo- vom Pogled s Primorja – Niti zmagovalci niti poraženci. Zgodovinsko razstavo s pro- stim vstopom je pripravilo kulturno društvo Zenobi. Ta bo odprta ob sredah, sobo- tah in nedeljah med 16. in 18. uro. S to pobudo se končuje sklop štirih razstav o prvi svetovni vojni, ki jih je navedeno društvo priredilo v sodelovanju z občino Dolina in boljunsko srenjo vse od le- ta 2014. Razstava prikazuje manj znan pogled na prvo svetov- no vojno o krajevnih in dru- gih skupnostih, ki so se bo- V jevale na avstro-ogrski strani.Splošni italijanski pogled nadogajanje iz prve svetovne vojne je ovrednotil samo ita- lijanske vojake, tiste, ki so bi- li drugih narodnosti, pa prezrl. Šele obhajanje sto- letnice vojne je v naših kra- jih priklicalo pozornost še na spomin na “poražence”. Večina razsta- vljenih ekspo- natov sega v leto 1917. Ravno v ti- stem obdobju se je 97. tržaški pešpolk boril v Galiciji proti carski Rusiji. Po besedah raziskovalca Fa- bia Todere je pešpolk sesta- vljalo 60 odstotkov sloven- skih in 40 odstotkov italijan- skih vojakov. Razstavljena mapa središča Trsta prikazuje vojašnico na Oberdankovem trgu, ki je delovala od leta 1914 in jo je uporabljala tudi italijanska vojska do odprtja nove v ulici Rossetti leta 1927. Prikazanih je veliko vojnih predmetov in spo- minkov z bojnih front, predvsem iz Galicije, Romu- nije in Črne gore. Na steni vi- si velika podolgovata slika, ki ponazarja uniforme pehote, bošnjakov in gorskih enot. Domačin Stojan Glavina je zbral fotografije dvajsetih dolinskih in boljunskih fan- tov, ki so se borili v avstro- ogrskih enotah na raznih frontah. Poleg zemljevidov in zemljepisnih kart so na ogled še risbe s prizori vojnih dogodkov. V glavni dvorani so prikazane značilnosti vojaških pokopališč v Galiciji, kjer so vojaki nasprot- nih sil in različnih ve- roizpovedi pokopani na istem mestu. Novembra letos bo ob izteku razstave na vrsti še strokovni po- svet o prvi svetovni vojni, na katerem bo- do poglobili teme, ki jih obravnava razsta- va. Erik Kuret Društvo slovenskih izobražencev Kristusova smrt ni bila naključje Foto dd Foto damj@n Foto damj@n ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA vabi na REDNI OBČNI ZBOR v sredo, 18. aprila 2018, ob 21. uri v prvem sklicu in v četrtek, 19. aprila 2018, ob 16. uri v drugem sklicu Občni zbor bo na sedežu Zadruge, Travnik 25 v Gorici. Tržaška 12. aprila 2018 11 Obvestila Romanje v Medjugorjebo od 11. do 14. maja 2018. Vpis in spored: za Goriško pri g. Darku (tel. 0481 32121 ali 370 3201305), za Tržaško pri g. Jožetu Markuži v Zgoniku (tel. 040 229166) in za Slovenijo pri gospe Ani v Novi Gorici (tel. 00386 5 3022503). Sožalje S hvaležnostjo se spominjamo dolgoletne družbenice in odbornice Bojane Simčič in izrekamo iskreno sožalje sinu Tomažu in vsem sorodnikom – Marijina družba Marije Milostljive. Dolgoletno članico in sodelavko Bojano Simčič bomo ohranili v hvaležnem spominu - sinu Tomažu in sorodnikom izreka občuteno sožalje Slovenska Vincencijeva konferenca. Darovi V spomin na Antona Parovela darujejo za svetoivanski cerkveni pevski zbor Ida Klarič 20 evrov, Marta in Boži Kocijančič 50 evrov, Doro in Oliva Čok 100 evrov. Ob izgubi dragega Ninota Parovela daruje za Marijin dom pri Sv. Ivanu 50 evrov Zinka Cerkvenik. V spomin na Ninota Parovela daruje za Marijin dom pri Sv. Ivanu Aleksander Rustja 100 evrov. Misijonski krožek Rojan je prejel: Za slovenske misijonarje: sestra Jelka Rupnik 30, Radovan Legiša 70, Estell in Pavlina Zieberth 10, N. N. 2,50, S. A. 10, Marija Čurin 10, družina Franceschi 50, A. M. 50 evrov. Za misijon p. Ernesta Saksida – Brazilija: T. S. 50 evrov. Za lačne otroke v Etiopiji: U. M. M. 50 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: Zadružno kraško banko IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst atere novosti prinaša nova italijanska zakonodaja na športnem področju? Kakšna bo stvarnost slovenskega športa v Italiji čez deset let in kaj lahko naredimo, da to stvarnost spremenimo oz. jo ohranimo? Kaj nam nudi civilno služenje v zvezi s športnimi društvi? O tem in še marsičem so poslušali in raz- mišljali udeleženci seminarja, ki ga Združenje slovenskih športnih društev v Italiji že tradicionalno organizira za odbornike svojih društev. Seminar je potekal v prostorih društva Igo Gruden v Nabrežini v soboto, 7. aprila. Na začetku se- minarja je odbornike pozdravil podpredsednik ZSŠDI-ja Igor Ko- cijančič. Sledilo je prvo predavan- je, ki ga je predstavil Adriano Ko- vačič, o novostih na področju davčnih obveznosti in zakonoda- je za športna društva pa je preda- val Diego Zorzetto. Zaradi itali- janske zakonodaje je vsako leto težje spremljati delovanje v društvu, ker se pravila stalno spre- minjajo in je zelo veliko birokra- cije. Zaradi tega Združenje vsako leto na svojem seminarju nudi podobno predavanje, da so lahko odborniki z večjo lahkoto na te- kočem z vsemi novostmi na tem področju. Seveda je bil predava- telj tudi pripravljen odgovarjati na vsa vprašanja odbornikov. Mladi, ki so se pred velikonočni- mi prazniki udeležili dvodnevne- ga seminarja za mlade odbornike na Otočcu, so predstavili, kaj so tam ustvarili. Poleg tečaja za no- gometne trenerje in splošno mo- toriko so imeli še splošno delav- nico, pri kateri so mladi po kora- kih ustvarili spletno stran: imeli so tečaj fotografije, spoznavali so, kako spletno oglaševati dogodke, kako pripovedovati zgodbo in ka- ko narediti poslovni načrt v okvi- ru dejavnosti športnega društva. K Vse to so delali na konkretnemprimeru za Europeado 2020, zakatero so ustvarili spletno stran. Svoje delo so “starejšim odborni- kom” prikazali predstavniki sku- pin Matej Perčič, Nasya Skerk in Peter Jerič. Drugi del seminarja je bil bolj de- batno obarvan. Pri okrogli mizi z naslovom Slovenski šport v Italiji, danes in jutri so sodelovali Peter Verč (novinar), Sara Brezigar (predsednica SLORI), Martina Milič (profesorica telesne vzgoje in športnica), Danilo Venanzi (nogometni trener) in Dražen Grbac (košarkarski trener in pro- fesor telesne vzgoje). Okrogla mi- za je bila zelo zanimiva, kajti po- segali so ljudje z različnih po- dročij. Vodil jo je Evgen Ban. Pe- ter Verč je najprej izpostavil, da pojem slovenski šport v Italiji ni zelo poznan, ko gremo izven naše stvarnosti, tako v Italiji kot tudi v Sloveniji. Poudaril je, da tudi sami ne znamo točno definirati, kaj ta pojem sploh pomeni: so to špor- tniki, ki tekmujejo v slovenskih društvih, ali so to tudi Slovenci, ki tekmujejo tudi v italijanskih društvih? Sara Brezigar je poveda- la, da je v našem zamejstvu vedno več ljudi (predvsem mladih), ki se ne čutijo povezani z matično Slo- venijo in so neki hibrid, ne Itali- jani ne Slovenci. Pravi, da na identiteto ljudi ne moremo vplivati, lahko pa na njihov je- zik in je torej naša skrb, da jih dobro naučimo slovenskega jezika, kar delamo premalo. Verč meni, da mora slovenski šport v Italiji do- ločiti svoj smisel: ali so to vrhun- ski rezultati ali pa skrb za slo- venščino in našo narodno iden- titeto. Martina Milič je povedala, da se po njenem mnenju mladi ne uk- varjajo z narodno zavestjo, ven- dar ko razmišljajo o tem, znajo zavzeti neko stališče. Zdi se ji po- membno, da v šoli poudarjamo, da je slovenska šola in da je zato prav, da se pogovarjajo v slo- venščini. Danilo Venanzi, ki je nogometni trener, je Italijan, ki se je naučil slovensko. Najprej se je je učil, ker je igral nogomet pri Primorju, kjer so bili vsi soigralci Slovenci, potem je še študiral v Ljubljani in tudi njegovo dekle je Slovenka. Ker je tudi profesor, je povedal primer, kaj so mu slovenski otroci odgovorili, ko jih je vprašal, zakaj se pogovarjajo po italijansko. Re- kli so mu, da zato, ker jih vsi silijo v to, da bi govorili v slovenščini in je torej to neki način upora. Zdi se mu, da je pri nogometu preve- liko število slovenskih društev in je zato v društvih vedno več Itali- janov. Sam pa si želi, da bi bilo čim več takih, ki bi sledili njegovi poti. Dražen Grbac je poudarjal predv- sem pomen učiteljev, kajti zelo je pomembno, kdo so trenerji, ki učijo otroke. Brezigarjeva je poleg tega izpostavila, da so v našem okolju prisotne velike jezikovne težave. Meni, da je treba dati mla- dim dober razlog, zakaj naj govo- rijo slovensko, ne samo zato, ker je prav tako: razumeti morajo, da jim bo v življenju znanje slo- venščine služilo in treba se je po- truditi za to, da se bodo znali izražati v slovenščini tako kot v italijanščini. Verč meni, da je uso- da v naših rokah. Mogoče bi bilo treba racionalizirati slovensko športno gibanje, mogoče bi po- trebovali kakšno športno društvo manj, vendar bi potrebovali društva, ki so kakovostna, imajo dobre trenerje in ustvarjajo slovensko okolje. Treba se je zavedati, da ni več sa- moumevno, da grejo otro- ci iz slovenskih šol tudi v slovensko društvo. Sledila je debata, v kateri so nekateri odborniki pred- stavili svoj vidik na temati- ko jezika in slovenskega športa v Italiji nasploh. Večinoma je prevladalo mnenje, da bi morali širiti naše športno udejstvovanje tudi na tuje govoreče špor- tnike, čeprav se je v dvorani oglasil tudi kdo, ki se s tem ne strinja in meni, da je slovenščina na prvem mestu, šele nato pride- jo po pomembnosti na vrsto re- zultati in številčnost društva. Okrogli mizi je sledil še zadnji del seminarja, v katerem je Igor To- masetig s Costanzo Iannone in Giulianom Gelcijem predstavil, kaj nudi civilna služba za športna društva oz. kako lahko mladi opravljajo civilno služenje pri športnih društvih. Po seminarju je bila na Trgu sv. Roka v Nabrežini slavnostna predstavitev tretjega športnega avtobusa, ki je že prejšnji teden varno peljal mlade bodoče odbor- nike na seminar na Otočec. Prire- ditev sta obogatila Godbeno društvo Nabrežina in Cheerdance Millenium. Urška Petaros Tržaška občinska svetnika Igor Švab (SSk- DS) in Valentina Repini (DS) Na srečanju z županom Robertom Dipiazzo o nujnih zadevah eševanje vprašanja sloven- skih prevajalcev na Občini Trst je deležno podpore župana Roberta Dipiazze, ki se zavzema za takojšnjo rešitev pro- blematike s konvencijo z zunan- jim kvalificiranim podjetjem po modelu okoliških občin, ki so čla- nice Julijske medobčinske terito- rialne unije, kot je bilo predlaga- no odborniku za osebje Michele- ju Lobiancu. Isto naklonjenost je župan pokazal reševanju vprašan- ja slovenskih vodenih ogledov v Rižarni. Vprašanje se je pojavilo pred kratkim, ko je gospod Liam Hlede pisal didaktični službi občine Trst s prošnjo za vodeni ogled Rižarne v slovenskem jezi- ku za organizirano skupino iz Mladinskega gledališča Ljubljana. Z občinskega urada je gospod Hle- de prejel odgovor, da muzej ne razpolaga s slovenskimi vodiči in da so na razpolago le vodeni ogle- di s slušalkami. Občinska svetnika Igor Švab in Valentina Repini sta nemudoma seznanila odbornika za kulturo Giorgia Rossija. Naka- zana rešitev, ki jo podpira tudi župan Dipiazza, predstavlja obno- vitev pogodbe iz leta 2001 z odse- R kom za zgodovino in etnografijoNarodne in študijske knjižnice vTrstu, ki je omogočala nad 100 vodenih obiskov letno v sloven- skem jeziku. Beseda je tekla tudi o postavitvi spominske table pred spomeni- kom Bazoviškim junakom v Ba- zovici, kot izhaja iz sklepa št. 296/ 3. 6. 2016, ob tem sta svetnika sez- nanila župana, da sta predsednika krovnih organizaciji sprožila po- stopek pri spomeniškem varstvu s ciljem, da bi spomenik dosegel državni status spomenika rele- vantnega kulturnega pomena. Pomembno točko srečanja pred- stavlja tudi vprašanje slovenskih suplenc v občinskih vrtcih, jaslih in integrirani šolski službi. Pre- dlog občinskih svetnikov se je na- slanjal na dolgoročno rešitev pro- blematike vzgojno-izobraževalne- ga dela v slovenskem jeziku. Saj problem nadomeščanja sloven- skih vzgojiteljic in vzgojiteljev ter pomožnega osebja v slovenskih jaslih, vrtcih in šentjakobskem re- kreacijskem središču je občinska uprava skušala rešiti z odprtjem dveh dodatnih seznamov izven uradne lestvice v šolskem letu 2017-2018. Ta rešitev omogoča, da so v letošnjem šolskem letu le- stvice okrepljene s slovenskimi suplenti iz dodatnih seznamov, ne gre pa za dolgoročno rešitev. Slovensko govorečih kandidatov je še vedno premalo, da bi se za- jamčil nemoten pouk v sloven- skem jeziku. Zato se je predlog svetnikov Švaba in Repinijeve usmeril v ministrski odlok št. 371/ 29. 12. 1994, 22. člen, ki obravna- va suplence na državnih šolah in omogoča ravnateljem, ko so urad- ne lestvice izčrpane in na njih ni več kandidatov, da suplente izbi- rajo na podlagi življenjepisa, tudi če kandidati nimajo izpolnjenih vseh pogojev za poučevanje. Občinski pravilnik tega ne pred- videva, zato se je župan zavzel, da skupaj z občinskimi uradi sestavi nov predpis za občinske vrtce in jasli s slovenskim učnim jezikom. V zvezi s šolstvom je župan po- trdil pripravljenost na odprtje slo- venskih jaslih na Krasu in je svet- nikoma zagotovil, da bo na dnev- nem redu ta tema ob sprejetju le- tošnjega proračuna. Med sestankom je župan Dipiazza poklical pristojne urade z zahtevo, naj uredijo prehod za pešče pred osnovno šolo Fran Saleški Finžgar v Barkovljah, kot je bilo zagoto- vljeno v dveh komisijah, ki so o tej temi potekale na občini in z ogledom ulice Cerreto. Igor Švab in Valentina Repini sta župana zaprosila, naj čim prej preverita projekt za ureditev vho- da v tržaški Kulturni dom in poi- menovanje ploščadi po Mariu Magajni ter da se v čim krajšem času izvedejo potrebna dela, ki bodo ovrednotila slovensko hišo kulture in mestni predel ob trgu Perugino. V zvezi z javnimi deli je župan občinskima svetnikoma zagoto- vil, da se bo obnova cerkvice sv. Roka v Križu začela v kratkem. Srečanje se je končalo s pozivom županu, naj se v čim krajšem času poimenuje zelenica pri Sv. Ivanu po Marici Nadlišek Bartol, kot je pred tremi leti odobrila komisija za toponomastiko, saj je tabla že pripravljena in čaka le na posta- vitev. Tržaška občinska svetnika Igor Švab (SSk - DS) in Valentina Repi- ni (DS) pozitivno ocenjujeta srečanje z županom Robertom Dipiazzo, ki je ponovno zagotovil svojo pripravljenost za sodelovan- ja s slovensko manjšino in reševanja vseh problematik, ki za- devajo našo narodnostno skup- nost v tržaški občini z upanjem, da bo isto naklonjenost pokazala tudi večina, ki to upravo podpira. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na DEKANIJSKI REVIJI VELIKONOČNIH PESMI sobota, 14. aprila, ob 20. uri - Marijino svetišče na Repentabru nedelja, 15. aprila, ob 17. uri - cerkev sv. Janeza Krstnika v Štivanu TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vljudno vabita na predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes v četrtek, 19. aprila 2018, ob 18. uri v Tržaškem knjižnem središču Z avtorjem se bo pogovarjal dr. Egon Pelikan Prenehalo je biti plemenito srce BOJANE SIMČIČ organistu sinu Tomažu in njegovi ženi izrekajo iskreno sožalje cerkveni pevci in slovenska župnijska skupnost od Novega S. Antona Užaloščeni ob smrti gospe BOJANE SIMČIČ sočustvujemo s sinom Tomažem in njegovo ženo Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst in Združeni zbor Zveze Nabrežina / Odborniki športnih društev na seminarju O prihodnosti našega športa Skorajšnja premiera gledališke skupine MOSP V soboto, 14. aprila, bo v Peterlinovi dvorani na ulici Donizetti v Trstu premiera gledališke skupine MOSP-a. Letos bodo uprizorili nekaj povsem novega za naše odre, in sicer Rossum Universal Robots, ki ga je že daljnega leta 1920 napisal Čeh Karel Čapek, nato pa prevedel Osip Šest. Drama je utopija, njena zvrst je znanstvenofantastična. Čapek je prvi, ki je v tej drami uporabil besedo roboti. Gledališka skupina društva MOSP se je letos precej prenovila. Lanskim članom se je letos pridružilo še veliko mlajših, ki skupaj z njimi gojijo strast do gledališča. Tudi režiserski stolček so zaupali novemu sodelavcu, in sicer igralcu Luki Cimpriču. Ker je delo znanstvena fantastika in nekaj, česar nismo vajeni videti na naših odrih, vas lepo vabimo, da si tudi sami ogledate, kaj so pripravili mladi. Premiera bo 14. aprila ob 18.00, za zdaj sta znana že dva datuma ponovitev, in sicer 22. aprila ob 18.00 in 27. aprila ob 20.30. Predstava spada v redno delovanje društva, ki ga sofinancirata Dežela FJK in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. / Urška Petaros Znanstvenofantastična predstava Videmska / Aktualno12. aprila 201812 Priimek Požar je nastal iz besede, ki pomeni ve- lik ogenj. Čeprav je požar nekontroliran, pa v tem pomenu besede gre za kontroliranega. Pa- vle Merku' pravi, da gre za “apelativ za novino, pridobljeno s požarjem”. V običajnem jeziku to pomeni izkrčeni del gozda, ki je nastal s požigom. Požigalništvo velja za starodaven in primitiven način pridobivanja plodne zemlje. V resnici pa gre za bistveno večji pojem, saj se je požiganje kot metoda v poljedelstvu ohranilo vse do prejšnjega stoletja. Kmetje so namreč požigali tudi poseke, da se tam ne bi zaredili škodljivci, ali podrast, da so drevesa bolje rastla, ali dela gozda, ki so ga po nekajletni uporabi ponovno pogozdili. V nekem smislu bi lahko govorili celo o ekološkem kmetovanju. Tej razlagi dodaja še eno Janez Keber. Prvi Požar je mogoče dobil ta priimek, ker je bil vzkipljiv, ognjevitega značaja. V Istri obstaja možnost, da se je Požar razvil v različico Pucer, kar naj bi prišlo iz ponemčene oblike Puzzer. To hipotezo je postavil Marino Bonifacio. Merku' pravi, da je priimek Požar “zelo pogo- sten na Goriškem, v Cervignanu in Tavagnaccu v pisni varianti Pozzar, v Tržiču v poitali- jančenih zapisih Posar, Poz- zari in Posarelli. V Gorici najdemo leta 1507 v urbar- ju zapisanega Matijo Požar- ja (Mathia Posziar). Eno le- to po izidu prve slovenske knjige 1551 najdemo med podložniki planinskega go- spostva v Planini zapisane- ga Jakoba Posharja. Najsta- rejšega Požarja v Istri najde- mo v Krkavčah, kjer je služboval duhovnik Tomaž Požar iz Koštabone (Tho- mas Puzzar). Danes je v Sloveniji 638 Požarjev. Število počasi upada: leta 1971 jih je bilo 809, leta 1997 pa 754. Na Primorskem je Požarjev 351, saj gre izvorno predvsem za pri- morski priimek. Sorodna priimka sta Požarnik in Požaršek. Pri prvem lahko iščeno izvor tudi v pomenu gasi- lec, pri drugem pa za prišleka iz kraja Požar ali Požarje. Tako Janez Keber. Jezikoslovec Marko Snoj pa ugotavlja, da lahko gre tudi za obraten postopek: da je vas Požarje nastala iz priimka Požar. Najbolj znani Požar da- nes je gotovo Bojan Požar (61), za katerega je celo predsednik vla- de po televiziji rekel: “Vsi vemo, kdo je Bo- jan Požar”. Novinar, urednik in pravnik, ki je nedavno ustanovil svojo politično stran- ko, Listo novinarja Bo- jana Požarja (LNBP), je Mariborčan. A koreni- ne ima primorske, saj so njegovi predniki ta- ko kot tisoči Primorcev zaradi fašizma emigri- rali v Jugoslavijo. Nje- gov ded, tudi pravnik, ki mu Primorski bio- grafski leksikon na- menja celi dve strani, je bil Danilo Požar (1914- 2005). Rojen je bil v tržaškem Rojanu. Nje- gov oče Franc (1890) je bil ključavničar iz Brki- nov (Vatovlje), mama pa Tržačanka Ema Mladovan (1896). Kot naka- zuje že njen priimek, gre za hčer priseljenca, Jožefa Mladovana iz Šempasa. Izvoru Požarjev pa težje sledimo, saj so se praktično v vsaki ge- neraciji selili. Danilov ded Mihael (1856) je bil kovač, rojen v Kozjanah, praded pa Blaž (1825) tudi kovač, rojen v Ostrožnem Brdu. Franc in Ema sta se že kmalu po nastopu fašizma prese- lila v Maribor, kjer je Danilo doktori- ral iz prava in po- tem poučeval na ekonomski fakul- teti, predvsem na področju tran- sporta. Bil je tudi aktiven športnik, jugoslovan- ski reprezentant, trener ter povojni funkcionar, tudi v Beogradu. Med znanimi Požarji je tudi duhovnik Anton Požar. Ne le eden. Dva omenja Primorski slo- venski biografski leksikon, a poznamo vsaj še dva. Poglejmo po vrsti. Anton Požar (1861-1933) z Goč na Vipavskem je bil publicist, narodni buditelj in oporečnik. Ko je postal kaplan v Ricmanjah, je hotel obu- diti staroslovansko bogoslužje. Prestop v grko- katoliško skupnost so mu v Rimu zavrnili, zato je kar sam v cerkvi uvedel starocerkveno slo- vanščino in glagolico. Tržaški škof ga je suspen- diral in začela se je t. i. ricmanjska afera, ki je odmevala tudi preko državnih meja. Po nekaj letih zasebnega življenja je sprejel mesto upo- kojenega duhovnika v Koprivi na Krasu, kjer so feldmaršala Borojevića po njegovi zaslugi raz- glasili za častnega občana in mu odkrili spo- menik. V času fašizma je bil skupaj z Virgilom Ščekom eden od pobudnikov Zbora svečenikov sv. Pavla. Mlajši soimenjak ustanovitelja Zbora pa je bil pomemben v času, ko so duhovniki v okviru Tajne krščansko-socialne organizacije svoje de- lo zastavili za družitev Primorske z matico. Dok- tor slavistike msgr. Anton Požar (1912-1996) iz Petelinja pri Pivki je takoj po vojni izrekel zna- menite besede: “V času, ko se odloča usoda Pri- morske, se slovenski du- hovniki odločno izreka- mo za Jugoslavijo, kajti režim se bo spremenil, državne meje pa bodo ostale”. Po vojni je bil ta veliki ljubitelj kulture in umetnosti, ki je bil pre- ganjan tako od fašistov kot od komunistov, dol- ga leta ravnatelj in profe- sor v vipavskem seme- nišču. Še vsaj dva duhovnika Antona Požarja pozna- mo. Anton Požar, ki je deloval pri Sv. Antonu in v Marezigah, je naročil velike slike, ki še danes krasijo župnijsko cerkev. Tudi njega so fašisti oz- načili za “slovenskega fa- natika” in ga zato opom- nili (1932). Še vedno pa v Kobjeglavi neutrudno dela upokojeni duhovnik Anton Požar (1929) iz Malih Loč v Brkinih. A tu je še peti Anton Požar (1885-1974), ki pa ni duhovnik, ampak tržaški gledališki in operni igralec ter pevec. Bil je benjaminček tržaškega občinstva. Med zna- menitimi Požarji je tudi tigrovec in partizan Matevž Požar (1899-1979) iz Pivke. Pravzaprav gre za celotno družino tigrovcev, saj so to bili tudi njegovi bratje: Štefan, Jožef in Tone. Pa smo spet pri Antonu, že šestem. PRIMORSKI PRIIMKI (68) Tino M a m ić Znani profesor dr. Anton Požar leta 1992 na svojem domu v Vipavi. TAKI SMO (33)Katja Ferletič V večnost je odšla Winnie Mandela Bila je revolucionarka, strastna ženska, a tudi nasilne narave. Južnoafriška republika žaluje ob smrti gospe Winnie Mandela, druge žene Nobelovega nagrajenca Nelsona “Madibe” Mandele, “Matere države”, ki je 2. aprila v jo- hannesburški bolnišnici, v 81. letu starosti, podlegla dolgi bolezni. Nomzamo Winifred Zanyiwe Madikizela je bila 34 let poročena z Nelsonom Mandelo, bila je simbol boja proti južnoafriškemu apartheidu, simbol revolucije in boja za enakopravnost, njeno podobo pa so zasenčile številne afere in obtožbe o ugra- bitvah, mučenjih in umorih. V Mandelovih zapisih lahko preberemo veli- ko strani, namenjenih njuni ljubezenski zgod- bi, ki se je začela leta 1958, ko se je 22-letna Winnie poročila z 18 let starejšim odvetni- kom Nelsonom, ki je bil že ločen od svoje prve žene. Winnie je v polnosti razumela Nel- sonovo željo po svobodi in ena- kopravnosti tem- nopoltih južnoa- friških ljudi, saj je bila že pred poroko politično zelo aktivna in je, kot prva tem- nopolta ženska, dosegla diplomo socialne delavke. Po poroki je bila soudeležena v moževem poli- tičnem boju, čeprav se je že od vsega začetka za- vedala, da bo to škodilo njunemu zasebnemu življenju. Dolgo let je bila na čelu organizacije African Natio- nal Congress Women's League in članica državnega izvršnega odbora institucije Afri- can National Congress. Winnie, bleščeče lepa in z izredno močno osebnostjo, vsekakor ni v celoti spoštovala po- litičnega sporočila Nelsona Mandele. Nobe- lov nagrajenec je bil s svojo vizijo o pisani Rainbow Nation prepričan, da je za izgradnjo nove in svobodne Južnoafriške republike nuj- no potrebno oprostiti in pozabiti nepravično- sti in grozote apartheida, Winnie pa je trdno verjela, da krvavega boja ne more nikoli biti konec. Boj proti apartheidu in nenaklonjena usoda sta privedla do konca poroke zakoncev Man- dela. Nelsona so leta 1963, na procesu v Rivo- niji, obsodili na dosmrtno zaporno kazen na Robben Island v mestu Cape Town in rasi- stični režim je Winnie le redkokdaj dovolil, da je obiskala svojega moža in ostala z njim v stikih: ločili so jo od Nelsona, ko je imela le 27 let, dva otroka in po komaj petih letih po- roke. O svoji poroki je večkrat izjavila: “Moje življenje z njim je bilo življenje brez njega”. V zaporu je nastal mit Nelsona Mandele, ki je bil prepričan, da je kompromis z južnoafriški- mi belci neobhodno potreben za dosego ena- kopravnosti, Winnie pa je v tem času šla po drugi, revolucionarni in nasilni poti: skušala je ustvariti politično gibanje, ki ni pojmovalo nikakršnega dialoga z belci. V okolici Johan- nesburga je ustanovila Nelson Mandela Uni- ted Football Club, ki ni bil le športna organi- zacija, njen resnični namen je bil iskanje vo- jakov za oborožen odpor proti rasistični vladi. V tem času naj bi bila vključena v različna ne- zakonita in nasilna dejanja, zaradi katerih je bila veliko let kasneje, v demokratični in ena- kopravni Južni Afriki Nelsona Mandele, are- tirana in na procesu obsojena. 11. februarja 1990, ko je bil Mandela končno, po 27 letih zapora, osvobojen, mu je Winnie hodila ob strani, držala ga je za roko, a oba sta že dobro vedela, da nista več mož in žena: dolga ločitev in prevelike razlike v političnem mišljenju so privedle do formalne ločitve leta 1992. Šest let kasneje se je Nelson tretjič poročil, in sicer z Graco Machel. Winnie ni bila le druga žena Nelso- na Mandele, ni bila le politična borka, bila je ikona stila, simbol močne in pisane afriške duše, navdihujoč mit za več generacij afriških ljudi. Nosi- la je tradicionalna oblačila žensk ple- mena Zulu, klobu- ke in pisana pokri- vala, a tudi vojaške jopiče in hlače. Res je bila neupra- vičeno prepričana, da je za dosego cilja dovoljena tudi raba nasilnih metod, a Winnie Madikizela Mandela se je vsekakor borila za enakoprav- nost. Bila je tudi predhodnica gibanja za kre- pitev vloge žensk, popolnoma samozavestna in dosledna s svojimi ideali, lepa, z lasmi, ve- zanimi v kitke, z živahnimi fularji in turbani na glavi in pisanimi ogrlicami okoli vratu. Oblačila je izbirala okusno in premišljeno: na enem od svojih procesov je npr. nosila tradi- cionalno ogrlico Xhosa, čeprav je takratni ra- sistični režim prepovedal uporabo tipičnih afriških oblačil, tako da je javno izkazovala svojo narodno pripadnost. Danes jo afriški umetniki v svojih delih poveličujejo, mladi pa objavljajo njene slike na družbenih om- režjih na spletu. Temnopolto svetovno znano manekenko Naomi Campbell, ki je pred krat- kim sodelovala na modnih defilejih v Lagosu v Nigeriji z namenom, da bi spodbudila zani- manje svetovne javnosti za afriško modo, ka- kovost tkanin, krojev in izvirnost mladih afriških modnih ustvarjalcev, je smrt gospe Winnie močno prizadela. Na Twitterju je na- pisala: “Bila si izredno močna ženska, žrtvo- vala si se in borila proti težavam. Ljubila sem vsak trenutek, ki sem ga preživela v tvoji družbi” - kratko in ljubeče sporočilo sodobne modne muze za brezčasno ikono stila in sim- bol boja za enakopravnost, za “mater Južnoa- friške države”. V Košani je ohranjena ena od najstarejših slovenskih poročnih knjig. Požarja najdemo že v njenem prvem vpisu. 4. januarja 1650 se je ponovno poročila Helena, vdova po Tomažu Požarju iz Nove Sušice. Knjiga je danes v Škofijskem arhivu Koper. POŽAR Poroka kovača Mihaela Požarja, sina Blaža, in Helene Cergol v Rodiku leta 1881. Poročno knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Prva izvedba knjižnega sejma v manjšinskih jezikih Furlanščina in beneško narečje pod isto streho ČEDAD Palači De Nordis v Čedadu je bilo minuli konec tedna pestro. V petek, 6. aprila, so odprli prvi sejem slovenskih in furlanskih založb z naslovom Skrite knjige ali, po furlansko, Libris tal scansel. Gre za hvalevreden kulturni dogodek, ki sta ga priredila urada za slovenski in furlanski jezik v sklopu čedajske občine. Svoj doprinos je prispevala tudi deželna agencija za furlanski jezik. V pritličnih prostorih poslopja je sejem do nedelje ponudil vpogled v bogastvo krajevnih založniških hiš. Prireditelji so se osredotočili V na ponudbo sloveskihzaložb v Benečiji in nazaložbe, ki delujejo v sklopu furlanske jezikovne skupnosti v Vidmu in na Čedajskem. Dogodek je pomemben zato, ker se prvič pod skupno streho združujeta dve manjšinski stvarnosti, ki sta v preteklosti živeli vsaka na svojem “bregu”. Sejem je bil zato priložnost, da se zlasti mlajše generacije domače šolske populacije zavedajo lastnih korenin. Na odprtju, na katerem je uvodoma spregovorila podžupanja občine Čedad Daniela Bernardi, so pristojni izpostavili pomen, ki ga manjšinski jeziki - v tem primeru slovenski in furlanski - imajo pri kovanju identite posameznika. Poleg založniške ponudbe, s katero sta se na tridnevnem sejmu med drugim predstavili zadrugi Most in Novi Matajur ob sodelovanju ostalih kulturnih organizacij Beneških Slovencev, je bil dogodek širšega kulturnega in ustvarjalnega značaja. Na programu je bilo namreč branje pravljic v beneškem in furlanskem narečju, ob tem pa še vrsta okroglih miz o glasbeni ustvarjalnosti v manjšinskih jezikih. Slovenija 12. aprila 2018 13 Krstno bodo zaživele Evripidove Trojanke V četrtek, 12. aprila 2018, ob 20. uri bo na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica doživela slovenski odrski krst ena izmed tragedij velikega grškega tragika Evripida. V prevodu Jere Ivanc in režiji Jaše Kocelija, prvič gosta v novogoriškem gledališču, bodo uprizorili Trojanke. Tragedijo je Evripid napisal l. 415 pr. Kr. in je postavljena v dobo trojanske vojne. Vojna se je končala. Trojanski junaki so umrli. Pred razvalinami mesta Trojanke in njihovi otroci čakajo na odhod v grško suženj - stvom in objo ku - jejo žalostno usodo. Li terarni preu - čevalci menijo, da je verjetno Evripid s to vsebino želel izraziti svoje mnenje o takratni peloponeški vojni, v kateri so se Atene bojevale s Šparto, morda pa je tudi hotel opozoriti na atenski pohod na nevtralni otok Melos in poboj ter zasužnjenje tamkajšnjega prebivalstva. V svojih delih se je Evripid večkrat zavzemal za sužnje in ženske, za vse tiste, ki jim je vojna prinesla samo gorje. Ker je drama Trojanke obsodba nepravičnih vojn in vseh, ki so krivi zanje, je bila že večkrat uprizorjena, saj je njena tematika žal vse preveč aktualna. V predstavi igrajo Kristijan Guček, Helena Peršuh, Marjuta Slamič, Raiven k. g., Patrizia Jurinčič Finžgar, Arna Hadžialjević, Jure Kopušar, Miha Nemec (glas), Isaak Hrovatin k. g., Lev Lipušček k. g., Siniša Bukinac k. g., Ana Facchini, Dušanka Ristić, Mojca Cej k. g., Vida Fabčič k. g., Hana Ferizović k. g., Kati Harej k. g., Petra Kolenc k. g., Ajda Podgornik Valič k. g, Helena Simčič k. g., Barbara Simčič Veličkov k. g., Anja Trobec k. g., Lucija Zorn k. g., Ana Žnidarčič k. g. Pesnica Farah Chamma k. g. / IK SNG Nova Gorica / Sedma premiera v sezoni 2017/18 Sloveniji je pozornost javnosti in politike še vedno namenjena an- gleško-ruski aferi v britanskem mestu Salisbury, ki ostaja tudi ena osrednjih in aktualnih tem v mednarodnih odnosih. Naše bralke in bralci sicer po večini že vedo, da se je tam pred več kot enim mesecem zgodil na- pad z živčnim strupom, imeno- vanim Novičok, na dvojnega vohuna, 66-letnega Rusa Ser- geja Skripala in njegovo 33- letno hčer Julijo. Javnost je razburjena in prestrašena, mnoge države, pretežno tiste na zahodu političnega prizo- rišča, pa so prepričane, da je šlo za teroristično dejanje, nepojmljivo za sedanjo raven kulture in civilizacije, ki ga je izvedla Rusija, morda po na- ročilu njihovega predsedni- ka, Vladimirja Putina. Zahodne države, pa tudi tiste najbolj oddaljene, kot je Av- stralija, zoper Rusijo izvajajo sankcije, katerih začetek je bil izgon ruskih diplomatov. Največ jih je bilo prisiljenih oditi iz Anglije in Združenih držav Amerike, skupaj več kot sto. Nekatere med njimi so označevali in obtoževali, da so ruski vohuni. Rusija je odgo- vorila na enak način, to je z iz- gonom diplomatov zahodnih držav iz Moskve. Med sankcija- mi je bilo tudi zaprtje nekaterih ustanov oziroma zgradb v pri- mer zastrupitve vpletenih držav. Hkrati z izgonom diplo- matov se je razplamtela poli- tično-diplomatska vojna, ki še traja. Del le-te je bila tudi izred- na seja Varnostnega sveta OZN, nekateri pa zastrupitev v Angliji presojajo celo kot začetek nove hladne vojne med zahodnim in ruskim političnim in vojaškim blokom. Odziv slovenske vlade, koalicije in levo usmerjene politike, na primer zastrupitve Sergeja Skri- V pala in njegove hčerke Julije jebil zmeden in politično pre-računljiv. Premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec zatrjujeta, da je v zadevi treba biti previden, strpen in odgovo- ren, tako kot je Avstrija. Slove- nija ni izvedla nobenega kazen- skega ukrepa proti Rusiji, urad- no je le slovenskega veleposla- nika v Ruski federaciji, Primoža Šeligo, poklicala na posvet v slovensko zunanje ministrstvo. V resnici pa se je s tem ukrepom le osmešila, ker je bil zlagan. Ve- leposlanik je bil namreč na do- pustu v domovini in torej ni mogel biti od nikogar poklican na posvetovanje v Slovenijo. Na sprenevedanje vlade, posebej še zunanjega ministra Karla Erjav- ca, ki velja za prorusko usmer- jenega, se je odzval tudi pred- sednik države Borut Pahor. Po njegovem prepričanju “bi Slo- venija morala izkazati solidar- nost z Veliko Britanijo in s preo- stalimi zaveznicami, ki so se odločile za izgon ruskih diplo- matov ali za katerega od drugih ukrepov. Slovenija ni nevtralna država, kot je Avstrija, na katero se sklicujeta slovenski premier in zunanji minister. Zaradi tega bi morala Slovenija, kljub do- brim odnosom, ki jih vzdržuje z Rusijo, sprejeti določene ukre- pe zaradi afere ob zastrupitvi nekdanjega dvojnega vohuna in njegove hčerke. Slovenija je članica Nata, članica Evropske zveze. Mislim, da je prav, da Slo- venija pove, kdo je, kje je in s kom je”. Podobno razmišlja in poudarja tudi Jožef Horvat, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Za- radi svojih stališč, tako meni, je dobil tudi grožnjo s smrtjo. Odločen je bil tudi odziv Brenta R. Hartleyja, veleposlanika ZDA v Sloveniji. Povedal je, da je bil o primeru zastrupitve v stikih s slovensko vlado, toda ni mu uspelo v pričakovanju, “da bi se tudi Slovenija pridružila dru- gim članicam EU in Nata in s tem izkazala svojo podporo Združenemu kraljestvu”. Sicer pa veleposlanik Združenih držav Amerike “še vedno misli, da slovenska vlada lahko spre- meni svojo odločitev, da ne bo ukrepala zoper ruske diploma- te. Pogovori o možnih sankci- jah zoper Rusijo s slovensko vla- do še potekajo”. Veleposlanik je v intervjuju za tedenski maga- zin Reporter nadalje povedal, “da ga je osupnila tolikšna na- klonjenost Slovencev do Rusije. Slovenci bi vendar morali dol- goročno presoditi, kaj je njihov interes. So to demokratične vrednote Zahoda, svobodni trg ali pa so bolj naklonjeni ruske- mu modelu družbe”. Dodali bi, da je Slovenija zaradi svojih dvoumnih stališč in spre- nevedanja o celotnem primeru zastrupitve in tudi trmastega vztrajanja vlade, da je treba takoj priznati državo Palestino, povzročila jezo in dvome o svoji verodostojnosti, pa tudi nezaupanje pri obeh velikih silah, v ZDA in Ruski federaciji. Mnogi v Sloveniji se boje, da na posledice sprenevedanja slovenske politike ne bo treba dolgo čakati. Zapleti, spori in v nekaj primerih celo grožnje s smrtjo pa se pojavljajo tu- di pri drugih aktualnih zadevah slovenske politi- ke. Vili Kovačič, aktivist civilne družbe, ki naspro- tuje odločitvi državne volilne komisije, da bo 13. maja pono- vljen Referendum o zakonu o gradnji drugega tira železniške proge Divača - Koper, in se zav- zema, da bi referendumsko gla- sovanje, zaradi varčevanja z de- narjem, izvedli skupaj bodisi s skorajšnjimi parlamentarnimi volitvami ali pa z lokalnimi vo- litvami jeseni, je zaradi svojih stališč in delovanja prejel grožnjo s smrtjo. Pravi, da bo prosil za policijsko zaščito. Vlada zaradi bližajočih se voli- tev nima več polnih pristojno- sti in pooblastil, vendar kljub temu napoveduje večje število izrednih zasedanj državnega zbora. Na njih naj bi sprejeli ve- liko novih zakonov, češ da jih Pred začetkom parlamentarne izkušnje Tatjana Rojc na institucionalnem obisku v Ljubljani ovoizvoljena slovenska senatorka Tatjana Rojc se je dan pred “prvim šolskim dnem” v Rimu, ko se je še pred umestitveno sejo regi- strirala v palači Madama, pred- stavila tudi uradnim oblastem v Ljubljani. V torek, 20. marca, je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v svojih prostorih le lučaj stran od predsedniške pa- lače priredil tiskovno konferen- co, na kateri je minister Gorazd Žmavc predstavil Rojčevo slo- venskim medijem. Delegacija slovenske narodne skupnosti v Ljubljani je bila široka. Poleg se- natorke Tatjane Rojc so se srečanja s slovenskimi mediji udeležili tudi odhajajoča po- slanka Tamara Blažina, pod- predsednik deželnega sveta Igor Gabrovec in predsednika krov- nih organizacij Walter Bandelj in Rudi Pavšič. Tiskovne konfe- rence se je udeležilo precejšnje število medijev, tudi vseh naj- pomembnejših na državni rav- ni. Omeniti morda velja še to, N da je bila Rojčeva še isti večer tu-di gostja v Odmevih. Skratka, ti-skovna konferenca je bila s tega vidika uspešna, posebej ker je slovenska narodna skupnost svoj prostor tako dobila v vseh osrednjih medi- jih. Omeniti velja tu- di to, da je pred srečanjem z mini- strom Žmavcem in tiskovno kon- ferenco na USZS delegacijo s sena- torko Tatjano Rojc na čelu spre- jel tudi premier v odstopu Miro Ce- rar. Šlo je sicer bolj za vljudno- stni stisk rok in za čestitke ob izvo- litvi kot pa za pra- vo srečanje. Po besedah Rojčeve je premier vsekakor izpostavil dejstvo, da so slovenski izvoljeni predstavniki na vseh ravneh lahko most med Slovenijo in Italijo. V tem primeru je omenil aktivno vlogo, ki bi jo lahko odigrala slovenska senatorka za vzpostavitev sodelovanja Slove- nije s Trstom pri projektu Esof 2020. Tiskovno konferenco je odprl minister Žmavc, ki je najprej pozdravil obe parlamentarki, komaj izvoljeno senatorko Rojčevo in odhajajočo poslanko Blažinovo. Njej se je posebej zahvalil za opravljeno delo. Iz- postavil je sistemsko ureditev fi- nanciranja slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki je v skladu z določili zaščitnega zakona in s popravkom za triletje 2017- 2019 doseglo vrednost 10 mili- jonov evrov letno. Rojčevi pa je minister izrekel čestitke in izra- zil zadovoljstvo, da je njena kan- didatura požela podpo- ro širšega dela slovenske na- rodne skup- nosti v Italiji. Preden je be- sedo predal Blažinovi, je nekdanjo po- slanko tudi počastil s pri- ložnostnim darilom. Blažinova je v svojem pose- gu Rojčevi zaželela srečo. Na vprašanje, katere so po njenem mnenju prednostne na- loge v novem parlamentarnem mandatu, pa je odgovorila, da noče vplivati na delo senatorke Tatjane Rojc. Ob tem pa je vsee- no dejala, da je po njenem mnenju zelo pomembno vprašanje šolstva in ponovna vzpostavitev vladnega omizja za slovensko manjšino na notran- jem ministrstvu. Besedo je zatem prevzela seveda senatorka Tatjana Rojc. Zahvali- la se je vsem, ki so ji pomagali do izvolitve v Rim. Posebej je omenila Demokratsko stranko, stranko Slovenska skupnost, krovni organizaciji in volivce. Pohvalila je delo Tamare Blažina, glede svoje usmerjeno- sti pa dejala, da bo še naprej skušala delovati povezovalno kot predstavnica vseh Slovenk in Slovencev. Pri delu, ki jo bo najprej čakalo v Rimu, je izpo- stavila potrebo po spremembi volilnega zakona, ki naj vsebuje ustrezna določila za resnično olajšano izvolitev slovenskega predstavnika. O tem – tako Rojčeva – sta se pogovarjala tudi s Tommasom Cernom, senator- jem, čigar mesto je na listi De- mokratske stranke v večman- datnem deželnem okrožju prev- zela Rojčeva. Slovenska senator- ka je sicer dejala, da do za- jamčenega zastopstva pri nas ne moremo priti, ker tega ne pred- videva ustava. “Za izvolitev pri- padnika manjšine pa je potreb- no ustrezno prilagoditi volilni zakon”, je še dejala Rojčeva. Igor Gabrovec je svoj poseg usmeril tudi v zastopstvo slo- venske narodne skupnosti v Ri- mu. Sam je sicer zagovornik za- jamčenega zastopstva v duhu recipročnosti, kot se izvaja za italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji. “Če je za zajamčeno prisotnost slovenske manjšine v Rimu potrebno spre- meniti ustavo, si morajo pristoj- ni politični akterji pač prevzeti to odgovornost in izvesti ustav- no spremembo”, je še dejal Ga- brovec. Pred deželnimi volitva- mi je izrekel podporo stranke Slovenska skupnost Demokrat- ski stranki. To je bil tudi Ga- brovčev odgovor na Žmavčevo ugotovitev, da je za slovensko narodno skupnost nadvse po- membno, da ohrani predstav- ništvo tudi v deželnem svetu. Tudi predsednika krovnih orga- nizacij sta svoj pogled usmerila v zdajšnje politično stanje. Prvi mož SKGZ Rudi Pavšič je opozo- ril na to, da se slovenski volivci vse bolj odločajo “netradicio- nalno” in za vse širšo pahljačo strank, kar prinaša precej dru- gačno podobo glede na dose- danje volilne navade. kil je koalicija že uskladila. Dejan- sko gre za zakone, ki bi bili všeč voliv- cem sedanje koali- cije, dejansko pa bi finančno zelo obremenjevali pri- hodnje slovenske vlade. Med zakoni, ki bi jih koalicija rada sprejela pred volitvami, je tudi sporni zakon o kulturnih pravicah manjšin iz nekdanje Jugoslavi- je, katerih pripadniki živijo v Sloveniji. Tvorci tega predloga zakona zdaj celo izjavljajo, “da si bodo prizadevali za vpis svo- jih pravic v slovensko ustavo, kot je to urejeno za italijansko, madžarsko in romsko narodno skupnost v Sloveniji”. Na ovoj- nici tednika Demokracija pač niso brez razloga zapisali, “ali bomo Slovenci res dopustili, da nam vsilijo jugomanjšine”. Pa še v vednost in morda v po- duk. V knjigi o Winstonu Chur- chillu, največjem angleškem politiku vseh časov, ki jo je iz- dala Založba Mladinska knjiga, je zapisano, da je Churchillova moč vplivala tudi na Slovence tako, da je med prvo svetovno vojno podpiral tajni pakt, ki je Italiji vnaprej dodelil tretjino slovenskega ozemlja in četrtino prebivalstva. Med drugo svetov- no vojno je podprl partizansko gibanje, hkrati pa naj bi si s Sta- linom razdelil Jugoslavijo po načelu “vsakemu polovica”. Le- ta 1953 je pristal na rešitev mej- nega vprašanja z Italijo, s kate- rim je Slovenija izgubila Trst, a dobila izhod na morje južno od Trsta. Marijan Drobež Po mnenju veleposlanika ZDA je še čas za premislek o kazenskih ukrepih Po aferi zastrupitve v Angliji se Slovenija ni pridružila obtožbi zoper Rusijo! Brent Hartley, ameriški veleposlanik Aktualno12. aprila 201814 NATUROPATSKI NASVETI (192)Erika Brajnik OTROCI IN STARŠI Veliko otrok in najstnikov starši pripeljejo k meni, češ da so bolni in imajo težave. Saj ni čudno, ko pa se tako slabo prehranjujejo, tarnajo starši. Ti- pičen dan povprečnega najstnika se zjutraj začne s skromnim zajtrkom: kakav in nekaj keksov, ali pa nič! Potem pa v šoli za malico sendvič ali pica. Ko pride domov, si po navadi skuha testenine, če si kosilo pripravi sam. Redki so tisti srečneži, ki pri noni dobijo kosilo na žlico. Zvečer pa spet nekaj lahkega, na hitro, najbolje sendvič. Tako se torej pre- hranjujejo naši otro- ci: bolj ali manj v ce- lem dnevu uživajo le ogljikove hidrate, večinoma rafinira- ne. Ti v telesu uničujejo vitamine, posledica take pre- hrane pa je tudi po- manjkanje vlaknin in beljakovin, ki so še posebej pomembne za rast. In kako se prehranjujejo starši teh otrok? ENAKO! In tako pripeljejo k meni otroka, ki ima težave s hipotirozo ali hiertirozo, z motnjami pozornosti ali dermatitisom, da bi si - poleg zdravniške obrav- nave – uredil še prehrano. Seveda otroku takoj odleže, ko izboljša prehrano. Ampak zdrava prehrana ne sme biti kazen ali zgolj odgovor na bolezen! Otroku mora pomeniti nekaj dobrega, nekaj, s čimer izraža ljubezen in spošto- vanje do samega sebe, tako da skrbi za svoje zdrav- je in se veseli življenja. Bolj ko smo zakisani, slabše ko se prehranjujemo, bolj smo črnogledi, jezni, ljubosumni, nevoščljivi, prestrašeni, neodločni, bolni ali leni. Starši so prvi, ki morajo biti otroku dober zgled! Njihovo po- slanstvo je dati zgled pravilnega prehranjevanja, lepega vedenja, dobrih navad, vrednot, načel in pravil. Biti starši je veliko delo, velika odgovornost, ki se je moramo zavedati. Družina mora biti pozorna na vsak svoj člen. Če je najšibkejši člen otrok, se mu morajo vsi ostali v družini prilagodi- ti, mu prisluhniti, se določeno obdobje hraniti kot on, do- kler mu ne bo bolje. Vsi za enega, eden za vse! Ničkolikokrat mi mame zaupajo: “Otrokom skuham mineštro, sama pa je ne pojem. Ko gre- do spat, ko je mir, pa po hladilniku iščem neum- nosti”. Kakšna prevara samega sebe in vse družine! Ko verjamemo v družino, v njeno moč, takrat vla- gamo vanjo dejanja, ne besede. Vse življenje se trudimo, da napredujemo na delovnem mestu, da več zaslužimo. Mar se za družino ni vredno po- truditi? Službo lahko zamenjamo, kri pa ni voda. Družina nam ostane za vedno, zato je naše naj- večje bogastvo. / dalje www. saeka. si a depresijo naj bi vsaj en- krat v življenju zbolel vsak šesti Slovenec, antidepresi- ve pa pri nas jemlje že vsaka tretja ženska. Zato bo tematika 3. Natu- ropatskega kongresa, ki ga 21. aprila v Ljubljani organizira Združenje naturopatov Slovenije, še posebej aktualna. Devet priz- nanih predavateljev z vsega sveta bo osvetlilo problem anksiozno- sti in depresije, kongres pa je na- menjen tako študentom naturo- patije in zdravilcem, kot tudi vsem, ki se soočajo s tovrstnimi težavami ali bi želeli komu poma- gati. “Tematika je zelo aktualna, saj je bilo lani v Sloveniji izdanih kar 525.000 receptov za antide- presive. Še bolj pogosto kot de- presija sama je torej jemanje antidepresivov. Posebej žen- skam v menopavzi, ki so večkrat brez energije, raz- dražljive, slabo spijo, jih obli- vajo vročinski valovi ipd., zdravniki predpišejo antidepre- sive, čeprav gre za hormonska nihanja. Zaradi podobnih vzrokov ženskam diagnostici- rajo depresijo tudi po porodu. Pri hormonskem neravnovesju pa naturopati lahko zelo učinkovito pomagamo”, poudarja predsed- nica Združenja naturopatov Slo- venije Erika Brajnik, ki ji je tudi na tretji kongres uspelo privabiti izjemno ugledne in zanimive pre- davatelje iz tujine. Ena izmed njih je Alba Rosario Ibanez, ki v Gvatemali vodi dve bolnišnici, devet zasebnih klinik in naturopatsko šolo. “Depresija je zelo pereča težava povsod po svetu in prizadene vse – od otrok, najstnikov, odraslih in starostni- kov. Gre za pomanjkanje seroto- nina v možganih in ne za psiho- loški problem, čeprav se depresija po navadi tako obravnava, ” meni ta južnoameriška strokovnjakinja za različna področja alternativne medicine. Vzrok depresije pa ni le poman- jkanje serotonina, ki ga imenuje- mo tudi hormon sreče. Telo je Z lahko tudi preobremenjeno s tok-sičnimi kovinami, in takrat semoramo prečistiti. Še posebej po- membno je, da prečistimo čreve- sje, kjer se tvori 90 odstotkov se- rotonina. Depresijo pa lahko tudi podedujemo. “Mama in otrok sta prva tri leta otrokovega življenja v simbiozi; v naturopatiji ju obravnavamo kot eno. Zato ma- mina poporodna depresija slabo vpliva na otrokov imunski spo- min”, Brajnikova razloži, zakaj je danes depresija pogosta tudi pri otrocih. Predavatelji na kongresu se bodo trudili to perečo problematiko osvetliti z različnih zornih kotov. “Obstaja več vrst depresije. Od preproste oblike, skrb vzbujajoče, vznemirjene, upočasnjene, hlad- ne, zmedene, s psihotičnimi sim- ptomi - do take s kognitivnimi motnjami”, pravi pionir naturo- patije v Italiji Rudy Lanza, ki bo predaval o povezavi med Bacho- vimi cvetnimi esencami in never- balno komunikacijo depresivnih ljudi. S šestimi Bachovimi esen- cami si lahko zelo učinkovito po- magamo pri depresiji, trdi Lanza. Iz Italije na tretji slovenski kon- gres prihajata še Heide de Togni, farmacevtka iz Verone, ki se uk- varja s preučevanjem črevesne mikroflore in probiotikov, ter Lu- ca Speciani, kirurg in agronom, ki pravi: “Simptomi depresije so podobni sindromu prekomerne- ga treniranja pri športnikih, kjer prihaja do preobremenitve na- dledvične žleze, predvsem na račun pretiranega uživanja slad- korjev in rafinirane moke”. Prepričan je, da se proti depresiji lahko uspešno borimo s primerno prehrano in pravilnim načinom življenja, pri čemer sta pomem- bna tako fizična aktivnost kot počitek. Na kongresu bodo udeleženci iz- vedeli, kako si lahko s pomočjo praktičnih tehnik na preprost način pomagajo sami. Tina Haus- ser, podpredsednica Svetovne na- turopatske federacije, bo predava- la o učinkih uporabe zelišč na čustvene motnje, uspešne prime- re zdravljenja depresije pa bosta predstavila tudi Alfredo Abascal, priznani naturopat iz Madrida, in Noemia Rodrigues, predsednica portugalskega naturopatskega združenja. Iva Lloyd, ustanoviteljica naturo- patske klinike v kanadskem On- tariu, bo poudarila pomen misli in čustev na zdravje in ozdravitev. “Zavedanje o vplivu stresa, an- ksioznosti in depresije na kro- nične bolezni so začeli raziskovati šele pred kratkim, od nekdaj pa je to del naturopatskega pristopa, ” pravi Lloydova, ki zagovarja celo- vit pogled na zdravje in bolezni. Kongres bo potekal v Austria Trend Hotelu s pričetkom ob 9. uri. Vsi zainteresirani se lahko pri- javijo na spletni strani naturopa- tija. org ali na dan kongresa, ki se bo končal ob 18. uri s skupinsko meditacijo. Ves dan bodo študen- tje tretjega letnika Naturopatske šole Saeka izvajali iridološke pre- glede in aurikuloterapijo za sim- bolično ceno pet evrov. Naslov za prijavo na konres: zdru- zenje-naturopatov@naturopatija. org Alja Tasi ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 10. aprila 2018, ob 13. uri NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (6) Mariza Perat Za Juanom Diegom je opaziti še mlad ženski obraz temne polti. Zelo verjetno je to obraz črnke, ki je služila pri msgr. Zumarraga in kateri je podelil svo- bodo. Takrat je namreč v mehiškem mestu žive- lo tudi nekaj črncev. Ob zunanjem robu šarenice levega očesa je vid- na oseba z brado. Po mnenju izvedencev bi bil to lahko škof Ramirez, ki je v Mehiko prispel oktobra 1531. Zelo verjetno je bil tudi on prisoten, ko je Juan Diego pred msgr. Zumarrago odgrnil tilmo in se je na njej prikazala podoba Matere Božje. Škof Ramirez je viden tudi v desnem očesu. Njegova slika je tu dosti bolj jasna. Škof za- mišljeno sklanja glavo, z levo roko pa si gladi brado. Znanstveniki so sredi levega očesa opazili še nekaj postav, ki pa so mnogo manjše od ostalih. Vidni so moški, ženska in otroci. Ženski obraz je mlado- sten, nežnih potez. Na pokrivalu je viden neke vrste glavnik, na hrbtu pa je otrok, zavit v ogrinja- lo, kot je to v navadi pri Indijancih. Kot se zdi, pred- stavlja ta slika družino. V desnem očesu je skupina oseb, ki jih v levem očesu ni. Zdi se, da stojijo za mladenko. V njenih laseh je tudi tu, kot v levem očesu, viden neke vrste okras. To so gotovo presenetljiva odkritja, ki jih ni mogoče razložiti. V zvezi z Marijinim prikazovanjem na Tepeyacu je bila večkrat izražena želja, da bi 12. december obhajali kot praznik s posebnim mašnim obredom. Tozadevno dovoljenje je izdal pa- pež Benedikt XIV. 25. maja 1754. Hkrati je izjavil, da je “Božjo Mater, Sveto Marijo Guadalupsko, treba priznati, prositi in častiti kot glavno Za- vetnico in Zaščitnico Nove Španije”. Leta 1895, dne 12. ok- tobra, je sv. oče Leon XIII. odredil, naj Gua- dalupsko Božjo Mater slovesno kronajo. Kot poročajo sodob- niki, je bila v tem času zaradi popravil v mehiški katedrali Marijina podoba začasno v kapucinski cerkvi, vendar so jo za to priložnost prenesli v ka- tedralo. Kronist Velasquez v zvezi s tem piše: “Pod baldahinom je bil oltar iz belega kararskega marmorja. Oltar je izdelal rimski kipar Carlo Nicoli. Na oltarju je stal velik zlat okvir, sredi tega pa se je dvigala po- doba Presvete Device. Podo- ba je bila pritrjena na nav- pično os, s pomočjo katere se je lahko obračala na vse strani”. Dne 10. decembra 1933, v jubilejnem letu našega odrešenja, je Pij XI. (1922- 1939) Našo Gospo Guadalupsko slovesno kronal v Rimu ter jo, kot njegov predhodnik Pij X., znova proglasil za Zavetnico Latinske Amerike. Ob 50. obletnici kronanja Guadalupske Matere Božje je Pij XII. 12. oktobra 1945 mehiškemu ljud- stvu v radijski poslanici “Vzcvetel je čudež” zatrdil, da so “na tilmi Juana Diega naslikali čudovito po- dobo čopiči, ki niso s tega sveta”. Isti papež je v vatikanskih vrtovih 24. septembra 1939 dal postaviti spomenik, ki predstavlja Juana Diega v trenutku, ko škofu msgr. de Zumarraga kaže tilmo. Sv. Janez Pavel II. je guadalupsko svetišče obiskal 27. januarja 1979 ob priložnosti generalne konferen- ce južnoameriških škofov v Puebli. Pričakala ga je večmilijonska, nadv- se navdušena množica. Sveti Janez Pavel II. je Mehiko znova obiskal leta 1990. Ob tisti priložnosti je 6. maja Juana Diega proglasil za blaženega, leta 2002 pa je, prav tako v Mehiki, Juana Diega dne 31. julija prištel k svetnikom. Guadalupski dogodki so globo- ko posegli v zgodovino in kultu- ro mehiškega ljudstva. Marijine besede Juanu Diegu so bile na- menjene vsem, ki so, kot on, bili prezirani, odrinjeni, potisnjeni na rob. Danes je Guadalupe najbolj obi- skovana Marijina božja pot na svetu, saj tja vsako leto poroma okrog 20 milijonov oseb. Viri: Perfetti Claudio: Guadalu- pe - La tilma della Morenita - Ci- nisello Balsamo (Milano) Ediz. Paoline - Terza edizione 1992; Testoni Manuela: Guadalupe - Storia e significato delle appari- zioni, Cinisello Balsamo (Mila- no) Ediz. San Paolo 1998. / konec Papež Leon XIII. Stara bazilika Guadalupske Matere Božje Sv. Janez Pavel II. pred staro baziliko Guadalupske Matere Božje Nova bazilika Guadalupske Matere Božje Ljubljana / Tretji naturopatski kongres Tokrat o depresiji Aktualno 12. aprila 2018 15 avno pred Veliko nočjo je bilo, ko mi je znanka po- vedala, da ji je pred dve- ma tednoma umrla mama. Bilo mi je žal, ker jo imam rada, za hudo izgubo pa sploh vedela ni- sem, saj tu v Idrski dolini že tri tedne ne prejemam na dom časopisa. Segla sem ji v roko, ker vem, da je v takih trenutkih težko, zelo težko. Ko umre ma- ma, je občutek tak, kot bi nekdo izbrisal del tvojega življenja. Ni tako hudo, mi je priznala pri- jateljica, povedala je, da je mama umrla mirno, pri častitljivi sta- rosti osemindevetdesetih let. Kmalu bi praznovala devetinde- vetdeseto, zamišljeno doda. Pri- poveduje mi z nežnim nasme- hom, mirno, kot lahko pripove- duje o smrti tisti, ki je z njo spra- vljen in ima lahko vest. S sestro sta stali ob bolniški postelji umi- rajoče matere in skupaj molili molitev, za katero ju je nekaj me- secev prej sama zaprosila, se spo- minja. Ko sta izmolili, je mirno, z nasmehom na ustih izdihnila. Sama pri sebi pomislim, da da- nes malokdo še umira tako. Mir- no. Med svojimi. Brez strahu in dvomov. Živimo namreč v časih, ko za smrt v našem življenju ni več prostora. Naša družba jo je potisnila čisto na rob vsega. Kot bi smrti ne bilo ali bi je ne smelo biti. Kot bi ne bila, žal, del našega vsakdana. Kot bi ne bila navsezadnje samo del življenja, brez vseh tistih grdih, težkih pri- ponk, zaradi katerih je še bolj grenka in težka. Brez osamljeno- sti, brez izobčenja, brez po- nižujočega hiranja v domu za ostarele, brez težkega občutka, da si odveč vsakomur in vsem. Brez grenkega zavedanja, da si sam, prekleto sam. Dolgo sem razmišljala o prijateljičini pripo- vedi. O ženici, ki je umirala z na- R smehom. In je skoraj do zad- njega živela do- ma, pri svojih. Nekaj dni poz- neje, ko je poštarka končno prine- sla k nam do- mov časopis, Matajur, je bila v njem slika po- kojne mame. Na njenem obrazu sem zaznala isti sproščeni, neo- madeževani nasmeh, ki ga je imela hči, ko je pripovedovala o njeni smrti. Smrt skušamo na vse načine iz- gnati iz našega okičanega življenja. Potiskamo jo na rob. Ne omenjamo je. Nočemo raz- mišljati o njej. V našem vsakda- nu ni prostora, niti časa za to. Bolezen in umiranje ne spadata v svet, ki zahteva, da si vedno zdrav in menda tudi večno mlad. In lep seveda, če je le mo- goče. Lepi in mladi ljudje, polni energije in denarja, kupujejo, plačujejo, uživajo. V družbi, kjer moraš biti pogumen in zahteven potrošnik in v kateri sta mladost in popolnost simbol uspeha. Mladost in lepota se nam smeje- ta iz reklamnih oglasov. Mlado- sti in lepoti je namenjen svet. Užitek je edini cilj, ki si ga posta- vljamo. V tej družbi, kot je v svo- jih razmišljanjih napisal barski duhovnik Renzo Calligaro, še za Jezusa ni več prostora. Nikjer. Odrivamo ga iz našega vsakda- na, kot odrivamo vse, kar ni iz materije in česar se ne da kupiti. Potrošnja, denar, hitenje. Ni časa, da bi se človek ustavil, začutil, prisluhnil. Iskal v sebi in izven sebe. Se ozrl v nebo. Neba ni v prodajnih centrih. Ni ga več v mestih. Težko ga sploh še kje najdemo. In življenje znamo ce- niti samo, dokler lahko hitimo, uživamo, potujemo... Ko je treba upočasniti korak, ko se je treba vprašati, čemu, kam, zakaj... te- daj se najraje poženemo v beg. Resnice in smrti nas je strah. Ko razmišljam o prijateljičini mami, ji zavidam. Moja mama ni umrla tako. Umrla je sama, skoraj sto kilometrov daleč od svoje hčerke, edinke. Ni umrla doma, ampak v žalostni bolniški sobi, kamor so jo preselili iz do- ma za ostarele. Iz hiralnice. Pa čeprav se tolažim, da zaradi nje- ne bolezni ni bilo mogoče dru- gače. Morda bi bilo mogoče, ko bi imeli veliko denarja. Ampak res veliko. Spet denar. Ljudje, ki živimo sredi cest in trgovin, umiramo v velikem trpljenju. Neprištevni. Razburjeni. Pre- strašeni. Tisti, ki so še ohranili stik z naravo, s tišino, z nebom, z Bogom, umirajo nirno. Moja mama je umrla sama. Jaz sem prišla prepozno. Predaleč je bilo. Drugih sorodnikov ni ime- la. Sama. In jaz nisem vedela, ka- ko naj se dotaknem njene roke, ki je nisem več prepoznala, ob trpečem, razmaličenem telesu. Nisem vedela, kako naj ji po- vem, ko med nama ni moglo bi- ti več besed. In nisem si upala moliti na glas, tam med postel- jami in bolniškim osebjem, ob oknu, ki je gledalo na Tržaški za- liv. Spominjam se, kako je moj prst drsel mimo njenega obraza k rokam in iskal odgovora na to odhajanje in upanje, da odha- janje vendar ne pomeni popol- nega konca. Strah me je bilo ti- stega telesa, ki me je nekoč obje- malo in je bilo zdaj samo ogle- dalo neizmernega trpljenja in konca. Kako mirno sprejemajo smrt živali. Tako, kot bi bila del življenja. Saj je del življenja. In nočem verjeti, da je konec. Trdno verjamem v začetek, v večnost, v prehajanje, v pona- vljanje. Videla sem umirati mačke, psa ne, ker smo ga vedno evtanazirali. Preveč je podoben človeku, da bi ga pustili umirati. Mačke pa so umirale mirno. No- benega strahu ni bilo v njihovih očeh, nobenega boja, nobenega upiranja. Niti trpljenja. Samo ravnodušen mir. Kot bi moralo biti pri človeku. Kot je bilo pri človeku, ko je bil še del tega stvarstva. Ko potrošništvo ni izri- nilo smrti in vere iz življenja. Vem za ljudi, ki načrtujejo predčasno smrt. Samomor ob podpori bolniškega osebja. Va- ren samomor pravijo temu. In nekako nas prepričujejo, da je to dobro in lepo. In v Švici, kjer to “umetno smrt” izvajajo, za de- nar seveda, sploh ni starostnih omejitev za tiste, ki se odločajo. Ljudje plačujejo, zato da se še pri močeh odpeljejo nekam v tuji- no, da prekinejo z življenjem. Tedaj, ko je še “spodobno” za našo potrošniško družbo mladih in lepih. Pozabili smo na tisti ljudski pregovor, ki pravi, da je upanje zadnje, ki umre. Ljudje ne verjamejo več v čudeže. Od- kar so pozabili moliti, ne verja- mejo več vanje. Ljudje hočejo umreti, preden se pravzaprav odhajanje začne. Tedaj, ko še ni trpljenja, ko še ni slutnje smrti, ko še ni odhajanja. Kot bi imeli občutek, da se ji tako lahko izo- gnejo. Če že ne smrti, vsaj umi- ranju. Morda je ravno umiranje tisto, česar nas je najbolj strah. Tale prehod, ki ostaja neznanka. Pogum moraš namreč imeti, da mu pogledaš v oči. Da razumeš, da je tudi ta prehod pravzaprav del velikega izkustva, ki mu pra- vimo življenje. Ampak umiranje v naši družbi nima več smisla, niti prostora. Ne najde odgovo- rov. In nekako ne spada v ta hrup, v ta vrvež, v to naglico, v to hlastanje po denarju. V mestu pravzaprav sploh ne moreš umirati. Še najmanj, ko si komaj izstopil iz trgovskega centra. Še najmanj, ko si ko- maj kupim nov avto. Še naj- manj, ko je vse okoli tebe tako malo življenja, tistega pravega, pristnega namreč. In vse pre- več denarja. In imetja. Med trgovinami in cementom je težko umirati. Še najbolj tam, kjer je potrošnja izpodrinila vsakršnega boga. Najtežje je ti- stim, ki imajo vse. Ki se okle- pajo tega Vsega. In še hlepijo po njem. Po predmetih. Po de- narju. Tudi smrt bi predprodaja- li, oddajali, se zanjo pogajali. Spet pomislim na mamo, na svojo mamo, ki je umirala po dolgi odsotnosti v tuji postelji, sredi tujih ljudi. Sama in že dol- go brez vsega. In se sprašujem, ali se je vendarle obrnila k oknu, da bi zaslutila luč in neizrečeno molitev. V misli si skušam prikli- cati njen nasmeh in upam, da je tudi ona umirala mirno. Da bi šla in ji stisnila roko, je zdaj itak prepozno. Suzi Pertot Boris Pahor gost na TV Slovenija “V bratomorni vojni smo Slovenci postali antihumanisti!” oris Pahor v svoji stoletni zvestobi slovenski kulturi, jeziku, identiteti in svobodi na naj- boljši način simbolizira slovensko vest stolet- ja. Njegovo izjemno pričevanje, ki ga je v treh obi- skih na njegovem domu v Trstu posnel Jože Možina, lahko razumemo tudi kot pisateljevo oporoko Slo- vencem. V drugem delu nas Boris Pahor povede v svet boja za slovenstvo ter svobodo izražanja, ki je potekal tudi ob močnem nasprotovan- ju takratnega jugoslovan- skega režima in ob vohun- jenju Udbe. Pahor se je bil ne glede na posledice ved- no pripravljen izpostaviti, ko je šlo za laži in napade na osebnosti, ki jih je ce- nil, tudi Edvarda Kocbeka, za katerega pravi, so ga ko- munisti izrabili za svoje cilje. Režimu se je zameril, ko je v Primorskem dnevniku pohvalno ocenil Koc- bekov Strah in pogum. Drugi tak primer je bil, ko sta z Alojzom Rebulo izdala revijo Zaliv s pogovo- rom Edvard Kocbek – pričevalec našega časa, v ka- terem le-ta spregovori o pomoru domobrancev. Sle- dilo je preganjanje, najvišjo ceno pa sta z zaporom plačala Viktor Blažič in Franc Miklavčič. “Jaz se raz- pištolim, ko je krivica”! so njegove besede, ko obudi spomin na uspeh pri internacionalizaciji primera. Tudi Pahorju je bil prepovedan vstop v Jugoslavijo, njemu pa je šlo za narodno identiteto, in to je javno izpovedoval: “Jaz sem napadel Kardelja, ker on je rekel, da bodo komunisti odpravili narod”, se spo- minja. Boris Pahor v nadaljevanju izraža veliko zaskrblje- nost za prihodnost našega naroda: “Je treba dati v slovenske šole dijakom zavest, da so Slovenci in da imajo svojo tradicijo”, pravi in nasprotuje pritiskom, ki skušajo že imenovanje nacio- nalne zavesti vrednotiti kot nekaj negativnega. Akade- mik Pahor izpostavlja sloven- ski humanizem, ki sta ga vzpostavila Trubar in Prešeren, kot močan zgled za sedanjost, od tod tudi njego- vo prizadevanje, da se v be- sedilu slovenske himne uvel- javi tisto, kar je najprej izpo- stavil največji slovenski pe- snik: “Bog živi našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet. In potem Bog živi narode. Saj to je naš huma- nizem! Skazili smo ga med drugo svetovno voj- no…”, še doda Pahor. 104-letni tržaški pisatelj konča z obžalovanjem in opozorilom, da smo Slovenci z medsebojnim ubijanjem med drugo svetovno voj- no postali veliki antihumanisti: “To imamo danes še vedno v sebi in namesto, da bi se rešili in naredili neko zvezo za rešitev slovenske države, še vedno vztrajamo pri tem. To pa ni smisel Evropske unije in to ni v smislu obstoja slovenske države”! B Vse preveč jo potiskamo na rob Smrt kot del življenja Projekt o Schengenu: o filozofiji meja in uprizoritev Odrezani Kaj pa meja? nedeljo, 25. marca, se je z eksperimentalno gledališko uprizoritvijo Odrezani končalo prvo poglavje projekta, namenjenega Schengenskemu sporazumu, Slovenske prosvete iz Trsta, ob financiranju Dežele Furlanije Julijske kra- jine, v izvedbi Devinskega mladinskega krožka, istočasno pa je bil to zadnji dogodek v nizu Kultur- na pomlad, ki je na devinskem sedežu zborov cve- tela minula dva meseca. Devinski kulturniki, OPZ Ladjica, DMK in MoPZ Fanjte izpod Grmade, so posamezne dogodke Kul- turne pomladi namenili raznim starostnim skupi- nam. Otrokom sta bila na voljo dva dogodka, in si- cer predstavitev in branje knjige Medved zoboz- dravnik (17. 2.) ter ustvarjalna delavnica z Vesno Benedetič (24. 2.). Februarja se odrasli niso mogli odreči Prešernovi proslavi, na kateri so (18. 2.) združeno zapeli pevci MoPZ Fantje izpod Grmade in Fantovske skupine Devin Nabrežina, sledil pa je satirično poetični program Mateja Grudna in Iztoka Cergola ob spremstvu KUD Grešni Kozli. Sred- nješolci so za svoje prijatelje priredili popcorn par- ty, na katerem so si ob peki popovke ogledali slovenski film (3. 3.). 11. marca je publika lahko prisostvovala vrhunski gledališki predstavi Leto šlagerja, v izvedbi Dram- ske družine F. B. Sedej iz Števerjana. Z Aperitivom s filozofom (18. 3.) pa se je začel tematski sklop, namenjen obletnici pad- ca meja. Jernej Šček, profesor filo- zofije na tržaškem liceju, je svoje predavanje osno- val kot dialog med zgodovino filozofije in proble- matikami današnje družbe. Skupaj s številno in v povprečju zelo mlado publiko je razmišljal o mejah v najrazličnejših smislih. Od naših osebnih mej, ki so v vsakem izmed nas, je prišel do pojma vzgoj- nosti meja, ki nam jih najprej postavljajo starši in vzgojitelji in nam pomagajo v življenju najti smisel. Dotaknil pa se je tudi meje kot zakona, ki nam po- maga, da lahko živimo v urejeni družbi. Ob misli predsokratikov se je dotaknil tudi motiva brezmej- nosti in z Demokritom tudi koncepta državljanstva sveta. Prav Demokrit pa je o meji spregovoril tudi kot o pravi meri, o zmernosti, vrednoti, ki jo da- našnji svet še kako pogreša. Kaj pa meja med re- sničnostjo in lažjo? Tudi o tem je bil govor, in sicer v povezavi s Sokratom, pa tudi z Descartovim raz- mišljanjem o mejah našega spoznavanja. Ob branju Montaigna se je Šček dotaknil tudi meje med “na- mi”- civiliziranimi, normalnimi, in “njimi”- bar- bari, ljudožerci. Ta iztočnica je prisotne pospremila še do zadnjega postanka pri Popperjevem paradok- su o intoleranci, ki pravi, da mora vsaka tolerantna družba, če želi taka ostati, biti netolerantna do ne- tolerantnih. Udeleženci pomladanskih tečajev Devinskega mla- dinskega krožka pa pravzaprav o meji, čeprav tisti med dvema državnima stvarnostima, razmišljajo že dolgo. Iz uvodnega zgodovinskega predavanja Aleša Breclja o mejah v naših krajih (3. 2.), pisanega pričevanja iz Brestovice izseljene Anastazije Anto- nič, ki si je nato ustvarila družino v Jamljah, in vi- deo pričevanj oseb različnih generacij o temi meje je nastala inovativna in dinamična eksperimental- na uprizoritev pod naslovom Odrezani. Z zamislijo režiserke Jasmin Kovic so se gledalci srečali že pri vhodnih vratih, ko so morali odgovarjati “polica- jem” ob “meji” ter dovoliti, da jim je stražar na za- pestje dal žig. Tako so izvedeli, ali bodo v dvorani z odrom na sredini sedeli v coni A ali v coni B, morda ločeno od svojega partnerja. V popolni temi so se na platnu, ki je zastiralo po- gled z ene cone na drugo, v črno-belih slikah vrtele podobe vlaka, ki pelje begunce v izgnanstvo, zem- ljevidi, kratke zgodbe o meji naših ljudi, na koncu pa tudi svobodno nebo. Pričevanja so ob mentor- stvu Marije Brecelj in Marka Civardija zbrale Tina Fabi Pahor, Ivana Pahor ter Petra Pahor. Igralke, Martina Bearzi, Antje Gruden, Arianna Mo- ro, Mira Tavčar in San- ja Vogrič, so dokazale, da mojstrsko obvlada- jo ne le recitirano in brano besedo (mentor za govor je bil Jan Leo- poli), temveč tudi igro, petje, žvižganje, ustvarjanje raznih zvočnih efektov ter klavirsko spremljavo. Zelo posrečena se je izkazala izbira ma- jhnih namiznih lučk, ki so jih dekleta sama upravljala in so služile za branje, a med predstavo postale marsikaj, tudi svečke v premikajoči se procesiji. Kakovost predsta- ve pa je nedvomno tudi v emotivni soudeleženosti gledalcev, ki se ob nizanju zgodovinskih podatkov in dokumentov zlahka poistovetijo z glasom pre- tresljivega prvoosebnega pričevanja gospe Anasta- zije Antonič. Čutva pa še poglobi pesem Moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade pod vodstvom Hermana Antoniča, ki z melodijo še bolj podčrtajo melanholijo čustvovanja na odru in v dvorani. Pri pisanju scenarija je pomagala Tamara Peteani, zah- tevno tehnično delo pa so zaupali Danielu Petea- niju in Janezu Terpinu. Oba dogodka, s katerima se je v Devinu končalo pestro dvomesečje, sta s svojo svežino, treznostjo in sporočilnostjo vsem soudeleženim in publiki po- nudila veliko umetniških in intelektualnih vzgibov in tudi mlajšim generacijam omogočila, da se na kritičen način soočijo s temo meja. Mladostniška razigranost glavnih akterjev je kot pomladanski ve- ter zavela med publiko in nam pomagala otresti se zimske otopelosti. Naj le naprej raste in brsti, da nas bo spet predramila naslednje pomladi. LT V Aktualno12. aprila 201816 isatelj Boris Pahor nam je v dneh, ko smo priče ne- nasilnemu in pravičnemu boju Kataloncev za svojo narod- no avtonomijo, ponudil v obja- vo svoj zapis, ki je izšel leta 1978 v številki 3-4 tržaške revije Zaliv. Pisatelju smo iskreno hvaležni, pričujoči zapis pa je še en dokaz o tem, kako se je Boris Pahor od nekdaj zavzemal za ohranjevanje narodne slovenske identitete, a prav tako tudi drugih narodnih manjšin. Ured. V kongresni dvorani smo se ne- kako rešili s tem, da smo razpra- vo o poročilu o Kurdih odložili na popoldne. Vse drugo se je po- tem razvilo v hitrem tempu. Sprejeli smo poziv avstrijski vladi v prid hrvaški in slovenski skup- nosti; poziv francoski vladi glede Bretoncev, Okcitancev, Baskov, Kataloncev, Flamcev in nemško govoreče skupnosti v Alzaciji; po- ziv španski vladi v prid narodom v Španiji; poziv italijanski vladi glede vseh enajst skupnosti v P njeni republiki; poziv ameriškimvladam itd.V odmoru sem Armandu zaupal svojo zamisel o novem tajniku. Ideja ga je presenetila, a kmalu se je vanjo vživel. Tako sem imel pripravljeno rešitev za primer, da bi zašli v zagato. Pred kosilom smo v gledališki dvorani kongresnega poslopja gledali katalonske plese. Res izra- zite noše, domiselnost različic, temperament, razpršen z lahkot- no eleganco, - vse je bilo dovršeno. Vendar bi skoraj rajši kot stilizirane interpretacije ljud- skih motivov gledal pristne na- rodne plese. Na primer sardano. Plesali so jo meščani na tržiču pred Generalitat, potem ko se je končal naš obisk v vladni palači. Z Armandom sva bila prehitro odšla in bila tako ob doživetje. Meni pa je bilo še posebno žal zato, ker mi je pred začetkom kongresa predstavnik društva prijateljev sardane pisal in prosil, naj mu prevedem v slovenščino tekst, ki tujce seznanja s svojsko- stjo sardane. Jordi, da mu je posredoval moj naslov. Ko sem prevod poslal, sem na- ročil, naj mi zavoljo pregle- da strešic pošljejo v korektu- ro krtačne odtiske. A dopi- snik iz Lloret de mar se je zahvalil za prevod, obenem pa se pohvalil, da bo brošura o sardani izšla v petdesetih jezikih in da bom dobil nekaj izvodov! Moral si bom, preden odidem, kupiti nekaj kaset s sardanami. Pri kosilu pa sem bral v da- našnjem Avui-ju, da bo podpred- sednik Katalonskega narodnega sveta Jordi Vilanova i Cardona na nekem slavju nadomeščal dr. Batista i Roca, ki da je hudo bo- lan. Tako sem z mislijo odšel v Ando- ro, v čudovito gorsko postojan- ko, kjer smo se zbrali na enem naših prvih kongresov. Takrat je bil naš tajnik znameniti jeziko- slovec prof. Pierre Naert. No, in z nami je bil tudi predstavnik ka- talonskega vodstva v begunstvu dr. Batista i Roca, s katerim sva se kmalu strinjala v analizi raz- merja levičarskih strank do na- cionalnega vprašanja. Tako sva si postala blizka, da mi je priletni gospod predlagal, naj bi se od- peljal v Barcelono in spoznal na kraju samem položaj katalon- skih ljudi, obenem pa... bi obi- skal nekega njegovega dobrega znanca. Seveda me je taka zarot- niška naloga mikala, a prevozil sem bil pot iz Trsta v Andoro v rekordnem času, bil sem zdelan in mi ni bilo do dodatnih pod- vigov. Batista i Roca je poskušal vztrajati, a potem se je nasmeh- nil in se vdal. Videla sva se še na Bledu na kongresu PEN kluba; potem sem mu v Anglijo poslal izvod prevodov Kosovelovih pe- smi, ki so izšle pri Seghersu. Vest o njegovi bolezni je zdaj vzbujala v meni zelo zaple- tene občutke. Žal mi je se- veda bilo, da je tako nebo- gljen prav zdaj, ko njegov narod prihaja k sebi. Obe- nem se mi je zdelo, da vem, s kakšnim zadoščenjem se je vrnil domov po toliko le- tih romanja, po toliko po- skusih, da bi na kongresih in srečanjih poslušalce razvnel za usodo svoje do- movine. In zazdelo se mi je, da ga vidim, kako nasto- pa z zadržanimi, nekoliko pa tudi neučinkovitimi po- segi, tako da je vsekakor bolj uspešen v osebnih sti- kih. In nazadnje se mi je ob vesti v časniku razodelo, kako globoko smo kdaj bili ra- zočarani pri svojih akcijah, kako malodušni in omahljivi; kako pa bi bila naša vera zagotovo bolj živa, ko bi si mogli predstavljati, da bo star in betežen doktor v kratkem spet vidna osebnost in da bo v prerojeni Kataloniji pred- sedoval množičnemu slavju! Dragi dr. Batista i Roca, da bi kljub letom spet mogel med svo- je ljudi! Primer vašega apostolata po evropskih deželah pa naj nam bo potrdilo v naši veri v vstajenje narodnih identitet! 25. julija popoldne Popoldansko zborovanje je bilo eno izmed najbolj razgibanih srečanj, kar smo jih od nastanka sploh doživeli. S poročilom o kurdskem vprašanju je ne- pričakovano prišlo do razpleta, ko so predlagalci izpustili stavek, s katerim so zahtevali, naj se ek- sekutiva v svojih intervencijah pri vladah zvesto drži teksta po- ročila. S tem je bila potrjena do- sedanja praksa, kar je bil še en dokaz več, kako dosti laže je najti sporazumno rešitev, ko se razgre- ti duhovi unesejo. Seveda bi lah- ko uvedli tudi drugačen slog v naših dopisih vladnim organom dežel, ki ne priznavajo pravic na- rodnih, etničnih ali samo jezi- kovnih skupnosti; a Jordijeva di- plomatska linija je bila prav tako priznanja vredna kot vsaka dru- ga; vprašanje pa je, ali bi z bolj udarnimi dopisi kaj več dosegli. / dalje (Zapiski s kongresa) Boris Pahor: Montserrat kot domovina (10) omorodci posedujejo zem- ljo, so samozadostni, s tem ohranjajo svojo iden- titeto, katere del so jezik, znanja, etika in kultura na splošno. (So tudi polno zaposleni z delom, družino, skupnostjo. Imajo vse, samo časa ne, da bi se ukvarjali z zaščito interesov. To praznino so zapolnili lobiji, ki delajo v svo- jem, predvsem fi- nančnem interesu.) Letos je leto evropske kulturne dediščine. V sečanu oz. svečanu je pod okriljem Etnografskega muzeja v Ljubljani potekal seminar Kulturne rastline kot del svetovne dediščine. Zbrala se je prvovrstna družba predavateljev, ki se je drugega dne uglasila na osnovnem sporočilu, da so zemlja, pridelava hrane in z njo gojenje rastlin vse bolj plen apetitov multinacionalk. Pri tem pa so domorodci, ki zemljo posedujejo in so tudi samozadostni, neodvisni, ena od tarč izbrisa. Ta okvir je postavil Anton Komat in izpostavil izgubo zemlje, monopol nad semeni in poskuse prevzema vodnih virov. Večina vsebin je dopolnjevala to sliko na različnih ravneh in z različnih zornih kotov. V Istri ima ta nezadržni svetovni proces svoje posebnosti. Izgubljanje samostojnosti in zemlje kot osnove preživetja se zapisuje v nesnovnem delu istrskega parka, ki se je predstavil pod naslovom Etnobotanični park Pod Vardo zabavsko - kulturne rastline v zapuščini Istre. Kulturne rastline so rastline, ki jih človek goji za hrano, krmo in sploh za vsako porabo. So izraz človekovega dela, znanja, torej kulture. Ugotavljamo, da je meja med kulturnimi in negojenimi, samoniklimi rastlinami tenka, skoraj nemogoče jo je začrtati. Zakaj nista kulturni rastlini lipa ali kostanj, če pa sta žlahtni in ju negujemo in s pridom uporabljamo tako njuno cvetje, kot plodove in les sam? Celotna kultura je zrasla iz te povezanosti z zemljo in gojenja rastlin in poljedelstva. Ta povezanost in mesto kmečkega dela se najbolj verno odraža v jeziku, to je v izrazih za rastline in njihovo pridelavo ter uporabo, kot tudi širše za zemljo, orodje in pridelke. V 20. stoletju je bilo kmetijstvo kot glavni vir preživetja in način življenja v glavnem opuščeno. S tem je izginila večina poljščin, lep del besedišča in spremenila se je podoba kulturne krajine. Plastični odraz življenja je ostal v tradicionalni kuhinji. Mineštre, njoki in bleki ter sto prilog polente so zadnji dražljaji za vstajanje slik žetve, košnje in oranja iz spomina domačinov. V jeziku je zapisano vse: vedenje, znanje skupnosti, humor in domišljija, prav tako pa tudi preteklost, ki je potonila. Poimenovanja njiv, lazov in izvirov nosijo prvobitna imena, ki so zgovorna: Brde, Ravna, Kozlovca, Žlebić, Prek in Potok … Pa tudi Brajde, ki so označevale prvi tip nasadov trt. Jezik in rastline v njem govorijo o ustvarjalnem potencialu neke skupnosti. Danes so se ohranili reki in izštevanke, ki jim kljub navidezni površnosti in slučajnemu sestavu besed tudi naši raziskovalci pripisujejo neko vrednost. “Ajde pu brajde”! se glasi eden rekov, z otroki pa so se igrali: “Ta stara gundarca je vidla Pjerata, kaku von gor sedi, pubira na fige kusti”. Manj pozorni pa so raziskovalci pri odkrivanju globljih sporočil vzklikov in kletev, ki so morda ključ do starega vedenja in verovanja. / dalje Leda Dobrinja D Brajde, parede eno pergole; prve oblike nasadov so bile brajde. Trto so zasadili skupaj z drevesom. Kasneje so trte vzgajali v paredih in pergolah. Vsako hišo je pred pripeko tudi varovala pergola, največkrat s plezalko divje trte. Na prvi sliki trta, ki je oporo in pot k soncu našla preko drevesa v desetletjih zaraščanja kmetijske zemlje. Na drugi sliki lice kažete z mladimi sadikami stare sorte, pinele. Etnobotanični park je nadaljevanje domoznaskega dela in ohranjanja naravne in kulturne dediščine iz programa Hiše od Ćiuda v Loparju. Lep del dejavnosti teče po študijskih krožkih, eden od njih se posveča tudi ljudskemu znanju o rastlinah. Na 1. sliki Hiša od Bardinca z zadnjima gospodarjema v 70. letih prejšnjega stoletja, na 2. in 3. sliki prvotni poskus vključevanja ljudskih veščin in znanja o rastlinah v program krajevne domoznanske zbirke. Pri prikazovanju del so sodelovali vaščani. Istrski park nadaljuje oživljenje spomina o povezanosti našega ljudstva z zemljo in naravo. Ohranja izvirne prvine in stare sorte rastlin, beleži pa tudi izginjanje in kulturne ter gospodarske spremembe. Na prvi sliki vidimo ob lovorju priseljenko juko, na drugi pa ob peruniki, po domače uporju, izginulo cvetočo silino. Silina, stara evropska rastlina za pridobivanje indigo modre barve, je danes v Evropi le še umetno gojena. Na sliki vidimo ženske s plenjerji iz krožka Beseda slovenske Istre. Razmišljanje ob letu evropske kulturne dediščine Zakaj vse so kulturne rastline kulturne