Zemljepisje v Ijudski šoli. (^Dalje.) J. Kteri rokodelci pa izdelujejo železo? 0. Rokodelstva, ki obdelujejo železo, nahajajo se, kolikor delajo robo za tergovino, kakor povsod tudi na Koroškem blizo rafinujočih fabrik. Naj več se to godi po fabrikah , in malokdo se peča več s to obertnostjo. L. 1857. vdeleževalo se je (akih rokodelstev satno 600 oseb, izdelki so imeli javalne ceno 40.000 gold. — Kosarnic je bilo 6 (v Volfsberku, v Bukovi, v Mali Glodnici, v Vinici, v št. Vidu pa v Spitalu, ki so izdelale 235.075 kos, 4100 serpov in 925 kosirjev, v ceni 90.000 gl. Kosarnice dajo naj boljše blago te verste v Avstriji, ki gre močno na Rusko. V Borovljah je od nekdaj slavno društvo puškarjev, ki razdeluje delo med družabnike, in ki je štelo še leta 1651. do 353 mojstrov z 218 pomagavci. J. Povejte mi še kaj od svinčene obertnosti! 0. Obertnost svinčena, perva za železno v deželi, daje dela s kopanjem vred 4500 Ijudem in izdela po 600.000 centov robe, cenjene pa 3 — 3V2 milj- gld. na Ieto. Plavi se pa svinčena ruda in druge rude, ki se je navadno derže zdaj v kakih 32 — 35 plavilnicah, ktere stoje naj več pri samih rudnikih. Mnogo plavilnic se nahaja v pliberškem okraji (8), potem v kapeljskem (6), v beljaškem (13) in paterjonskem (2). Fabrike za svinčeno belobo (po 30.000 cent. na leto) so v St. Vidu, v Celovcu, v Beljaku in Volfsberku, za cinkovo belobo je ena v Beljaku. Svinčene barve delajo zlasti v Kutnorfu v Holemberku (v okraju celovškena) pa v Čajni (v okr. beljaškem); tu delajo tudi barve cinkove. J. Kako pa je z drugimi. obertniškimi rečini? 0. Ostala obertnost ima odmerjene ozke meje. Kotlovino valjajo v Bukovi (po 100 cent. na leto), grafitna (orila narejajo v št. Martinu pri Beljaku. Steklarnice so v Cernibajmu (pri Grajfenburku) pa v Dravberku in nad Labodom pri st. Lorencu; obe poslednji narejate tudi da-si ne preobilo sercal. Za inoko nahaja se veliki (ameriški) mlin v Medgorku nad Celovcem, ki zmelje po 12—20.000 centov moke iz banaške pšenice na leto. J. Torej tožijo naši miinarji, da ne gre vec moka tako na Koroško, kakor nekdaj. 0. V Celovcu je cesarska fabrika za tobak; v tej so naredili 1860 iz 1011 centov listja 740 centov pivnega tabaka in skoro 10 milj. cigar ali smodek. Pertenina tke se zlasti v špitalskem in greifenburškem okraji za prodaj, preja iz bombaža se na rudeče barva v Celovcu pa v Seebachu pri Milstatu. Na obeh teb dveh krajih so tudi fabrike za usnjene izdelke, zlasti za jermena in sedla; fabrike za volneno robo, zlasti za sukno, so v Celovcu, v Trebezniku pri Celovcu pa v Vetrinji (bratov Morov); poslednjaje že 100 let stara in izdelujo zlasli belilt suken pa škerlatov. V Zrelci pri Celovcu je tudi fabrika za bukova sukna. Tergovina ali kupčija. 0. Sedaj ti pa povem se nekaj od kupčije v tej deželi. Po tej dobiva dežela potrebne kmetijske surove pridelke, kolonialno blago in obertnijsko robo, ki se ne izdeluje v deželi ; izvažva se pa iz nje surovina, izdelki rudniške obertnosti in vsakoverstno drugo obertnijsko blago, dalje govedina in drobnica in nekteri poljski pridelki. Stanovitno se izvažva zlasti oves, seno, deteljno seme (ki gre posebno na Beneško in sploh na Laško, kedaj tudi na Neniško), v dobrih letinah tudi krompir. Mnogo imenitnejša je, to se ve da, izvožnja železa, zlasti valjanega, kovanega in jekla, posebno v prostib, ploščah in plehih, pa železničnih šin in osi; vse to gre na druge avstrijske dežele. Černa železnina pa serpi in kose gredo v vzhodne dežele avstrijske, tudi celo na Turško, na južno Rusko pa v jutrove dežele, jeklo skoro po vsi vzbodni Europi tudi na Francosko. Tudi svinčene ploščice in cevi s sirovim svincein vred gredo na tuje. Tako poprašujejo tudi po svinčenih barvah v vsem cesarstvu in je ž njimi kupčija zeld živa. Cena vsega izvoza iz dežele smemo deti na 8 —10 milj. gold., od kterib spadajo na želeno kaki 3 milijoni. — Cena vsega vvoza iznaša kakih 6—8 milijonov gold. Prevozna tergovina, ki je bila pred letom 1849. morda naj veča v cesarstvu, peša in je skoro že popolnoma opešala, odkar so odperli južno pa beneško — bolzansko železnico, tako da je samo prevoz od vzhoda na zapad še besede vreden. J. Kteri kraji so pa v doniači deželi imenitni zavoljo tergovine ? 0. Notranja kupčija ima središča v Beljaku, (kjer je skladišče svinčenine iz okolice in izpod Rajbla, pa za železnino (zlasti od Sovodnja), v slarem Dvoru in Št. Vidu za železo, posebno pa v Celovcu za vso obertnost deželno in za vpeljano žito. Za poljske pridelke in blagd imajo veče sejmo Celovec, Vrlikovec, Št. Vid in Beljak. Kupčijska pota pa je zeld spremenila železna cesta, ki pelje iz Maribora v Celovec in Beljak; ta cesta se ima podaljšati po dravski dolini in po drugih do gore Bren na Tirolskem. Jugo-izhodna cesta, ki se bo napravila iz Beljaka v Ljubljano , vtegne biti zmed naj važnejših železničnih čert na Avstrijskem, kajti ona bo vodila od teržaškega morja in od ogerske Donave po naj bližnjem potu v Nemčijo. J. Ktere so pa naj imenitnejše ceste v deželi? 0. Od vzhoda proti zapadu derži ena sama 16 milj dolga, deržavna cesta; ta veže Štajersko s Tirolsko. Na Koroška tla stopi pri doljnem Dravberku in pelje potem čez Labud, Velikovec in poleg verbskega jezera do Beljaka, od koder derži' po dravski dolini na Tirolsko. (Frih. .laijo. >