Glasilo Občine Lukovica Marec 2021, letnik XXII, številka 2, izid: 18. 3. 2021 stran 6 stran 9 Kulturni praznik malo drugače Intervju: Maja Per, perspektivna tekačica iz Javor pri Blagovici 60 let trojanskih krofov OGLASI Rokovnjač z uami ze 120 let KZC KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O. Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje Tel: 04/252 90 10, info@kzcerklje.si , www.kzcerklje.si Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani. F3 VSE ZA KMETIJO, DELAVNICO, DOM IN VRT - 15 % na izbrane sorte semenskega krompirja v prodaji SEMENSKI KROMPIR za vrtičkarje in večje pridelovalce Trgovina BLAGOVICA, Blagovica 10, tel: 041/370-437 Trgovina MORAVČE, Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84 VSE ZA VRTIČKARJE zelenjavne in sadne sadike, okrasne grmovnice, semena, zemlja za presajanje in sajenje, gnojila, vrtno orodje, zaščitne koprene in folje, ... DOMAČE DOBROTE suhe mesnine, paštete, domači siri, domači piškoti, sveži kruh, ... 2 RENAULT Passion for life RENAULT CAPTUR 15.590 € Z BOGATO OPREMO* Z UGODNOSTMI DO 2.700 € EURO^i^NCAP džjS^Bi *cena velja za model renault captur I imite d tce 90 in že vsebuje redni popust v višini 500 € ter dodatni popust v višini 800 €, ki velja ob nakupu z renault financiranjem, ostalih 1.400 € ugodnosti sestavljajo subvencionirano obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 99 € v vrednosti 351 podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti 500 € in vzdrževanje za motor tce 90 po polovični ceni (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti 550 €. pogoj akcije je sklenitev finančne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 6.000 minimalnim trajanjem 36 mesecev z renault financiranjem, pridržujemo si pravico do napak, več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renaultsi. poraba pri mešanem ciklu: 5,7-6,6 1/100 km. emisije co.: 129-145 g/km. emisijska stopnja: euro6dfull. emisija nox: 0,0214-0,0336 g/km. emisija trdnih delcev: 0,00022-0,00033 g/ km. število delcev (xlO11): 0,4-0,55. vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev vvltp. ogljikov dioksid (co2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje, emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizem ne ga ozona, delcev pm]0 in pm.5 ter dušikovih oksidov slika je simbolna, renault nissan Slovenija d.o.o., dunajska 22,1000 ljubljana. Renault priporoča i^tfi-TH'li več na renault.si VáL trgovec v Ljubjjani ■ na Avtohisa REAL Avtohiša Real d.o.o„ Vodovodna c. 93, Ljubljana marec 2021 UVODNIK 3 UVODNE BESEDE Marca mineva natanko eno leto odkar smo se pričeli spopadati s koronavirusom. V enem letu smo se dodobra spoznali z vsemi težavami in neprijetnostmi, ki jih je virus prinesel praktično vsakemu izmed nas. Z njim smo se in se še vedno spopadamo sleherni dan. Od mask, razkuževanja, policijske ure, druženja samo v ožjem krogu, tako imenovanih mehurčkih, ustavitve družabnega in kulturnega življenja, zaprtja šol, trgovin in drugih javnih ustanov, do cepljenja, ki je pogosta tema v zadnjem času. Tudi telovadnice in drugi športni objekti so bili zaprti, tako, da smo se malo bolj športno aktivni znašli po svoje, v domačih za vadbo improviziranih kletnih prostorih in z različno dolgimi oziroma zahtevnimi izleti v naravi. Vse skupaj se sedaj umirja in normalizira, zagotovo si vsi želimo, da se čim prej vse vrne na stare tirnice. Skupaj bomo počasi, ampak zanesljivo iz te bitke prišli kot zmagovalci. Mesec marec je čas, ki ga zaznamuje prebujanje narave. Po letošnji relativno dolgi zimi, ki nam je prinesla kar nekaj snega, bo 21. marca nastopila težko pričakovana pomlad. Čas, ki ga zaznamujejo prve travniške rože. Zvončki, trobentice, teloh in žafran so prvi znanilci pomladi in ne glede na to, da jih občasno prekrije sneg, nam s svojimi barvami in vonjavami sporočajo, da nastopa obdobje, ko se bo prebudila narava in nas zopet očarala s svojo lepoto. Pomlad je tudi čas, v katerem se bo potrebno posvetiti zelenjavnemu vrtu. Tudi letos se bomo z veseljem lotili raznih opravil na vrtu, setve vrtnin, obrezovanja sadnega drevja in ostalih dejavnosti, ki nas bodo zvabile iz udobja dnevne sobe na vrt oziroma v naravo, če vrta ne premoremo. Najbolj zagnani pridelovalci vrtnin so v tem času že pričeli s sejanjem solat in graha na prostem. Vendar je v mesecu marcu nihanje temperature še vedno dokaj veliko, tako da je s sejanjem bolje počakati še kakšen dan, da se zemlja ogreje na temperaturo, ki ustreza posevkom. Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 22. aprila, zato vam že sedaj, v svojem imenu in imenu članov uredniškega odbora Rokovnjača zaželim vesele in prijetne velikonočne praznike. In če se izrazim v semantiki trenutnega časa, preživite jih v svojem najljubšem mehurčku. Iztok Obreza Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 22. aprila 2021; rok za oddajo člankov je 13. aprila 2021, do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski (word, PDF) obliki. Za več informacij pošljite sporočilo na zgoraj navedeni elektronski naslov. VSEBINA Uvodnik županje 4 20 let Športnega kluba Bleščica 18 Kulturni praznik malo drugače 5 Grof in grofica v Preddvoru 20 Intervju: Maja Per, perspektivna tekačica 6 Zdravje 22 60 let trojanskih krofov 9 Skrb za okolje 23 Čepljan Miha Zajc je zaznamoval svoj čas 10 Obvestila 25 Klavdija Strmšek prejela Prešernovo nagrado 12 Politika, križanka 27 Turistično društvo sv. Vid praznuje 16 Zahvale 28 i ii Mr' C / S pomladnimi sapami, ki oživljajo naravo in sproščajo življenjske sile, prihajajo marčevski prazniki za ženske in naše družine. Naj Vas ogrejejo in napolni nijo z upanjem, ponosom, samozavestjo in ob novih spoznanjih spet navdihnejo za združene moči v vseh naših sredinah. Naj potrjujejo enakovrednost in enakopravnost obeh spolov za odgovorni osebni in družbeni razvoj. Iskrene čestitke in nagelj priznanja vsem ženam, materam in dekletom. Naša vloga v družini in v družbi je neprecenljiva, spoštujmo in negujmo jo. ^mmMkms < Županja s sodelavci »1*1** šz*Z*Z*Z*Z*Z*Z'Z*Z*Z'. Z*Z*Z*~*ZK*Zi21 ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; začasni odgovorni urednik: Iztok Obreza, uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Čokl, Drago Juteršek in Petra Pavlič; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, jezikovni pregled: Anja Zabkar; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Zvončki, foto: Katka Bohinc. UVODNIK ŽUPANJE, OBČINSKA UPRAVA fdf Rokovnjač 4 Proračun je sprejet, nadaljujemo začrtano delo Spoštovane občanke in občani, kar naenkrat je pred vrati pomlad, ki nas navdaja z dobro voljo in optimizmom. Gregorjevo, ko se po ljudskem izročilu »ptički ženijo«, in praznika žensk, mater in družin, dajejo marcu poseben pridih življenja. Lansko leto se je ob tem času z razglasitvijo epidemije življenje ustavilo, šolski hodniki so samevali, spraševali smo se, kaj bodo prinesli naslednji meseci. Zato sem toliko bolj vesela, da je letošnji marec prinesel ponovni vrvež v šolske klopi, pa čeprav pod strogim režimom zaščitnih ukrepov. Prepričana sem, da bo odločitev ljudi za cepljenje do poletja prinesla še boljšo epidemiološko sliko tako v šolah kot v javnem življenju celotne države. Strokovnjaki, ki jim pri tem moramo zaupati, pravijo, da virus ne bo izginil, med nami bo počasi krožil, dokler ga skupaj ne premagamo. V človeški zgodovini je bil vsak virus premagan oziroma je počasi slabel in tako bo zagotovo tudi z novim koronavirusom. Občina Lukovica je ob lanskem prvem valu epidemije takoj pristopila k izdelavi zaščitnih mask, ki jih je razdelila med občane. Skupaj s civilno zaščito smo sproti obveščali javnost o razmerah in ukrepih za zaščito pred okužbo in pomagali pri dostavi nujnih življenjskih potrebščin, hrane in zdravil. Zamaknili smo tudi roke zapadlosti plačil nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ob drugem valu so bili naši občani z zaščitno opremo že dobro preskrbljeni, bolje smo poznali pravila ravnanja. Žal nekaterim tudi nenehno prigovarjanje ali celo izrečene globe ne pomagajo. In zato ni odveč, če ponovim, da le s svojim ravnanjem lahko pomagamo sebi in drugim. V dveh letih mojega županovanja sem se ob različnih dogodkih in priložnostih srečala s številnimi občani, se pogovarjala z njimi, jim prisluhnila in pomagala po svojih močeh. Prav tako so moja vrata odprta za vsakogar, ki to želi. Nemalokrat dobim s strani občanov tudi vzpodbudo in pohvalo, kar mi daje pogum in moč za nadaljevanje zastavljenih nalog. Sprejeti proračun za prihodnji dve leti prinaša podlago za nove investicije in nadaljevanje začrtanega dela. Zadovoljna sem, da smo skupaj z občinskim svetom in občinsko upravo premagali finančne ovire in uspešno zaključili vse začete investicije, tudi tiste, ki niso imele ustreznega finančnega kritja. Nadaljujemo s prizadevanji za čimprejšnji sprejem novega prostorskega plana kot temeljnega razvojnega dokumenta občine. Z veliko volje in optimizma bomo skupaj premagali vse ovire. Ostanite zdravi. vaša županja Čiščenje priobalnega območja vodotoka Radomlje Z rednim vzdrževanjem pretočnosti vodotokov in odgovornim odnosom ljudi do okolja se lahko znatno prispeva k zmanjšanju poplavne ogroženosti na poseljenih območjih. Pri tem je sodelovanje med pristojnimi državnimi institucijami, lokalno skupnostjo in prebivalci nujno potrebno, saj s preventivnim in sprotnim ukrepanjem na tem področju lahko preprečimo negativne posledice delovanja voda. Občina Lukovica je ob izrednih poplavnih dogodkih obveščala pristojne službe na Direkciji RS za vode in njihovega upravljavca vodotokov o stanju na terenu. Prav tako je Občina v lanskem letu Direkcijo RS za vode pisno obvestila o zaskrbljujočem stanju vodotokov in hudournikov na območju občine in jo pozvala k ustrezni ureditvi, s katero bi se zagotovilo varnost ljudi in zaščitilo njihovo premoženje. Direkcija se je že odzvala in v začetnih mesecih letošnjega leta začela z odstranjevanjem odvečne vegetacije in odpadnega materiala na območju glavnega vodotoka Radomlja. S strani pristojnih smo dobili tudi zagotovilo, da bodo s potrebnimi ukrepi nadaljevali tudi na nekaterih drugih hudourniških pritokih. Najpogostejši vzroki naraščanja vodostajev in poplav so t. i. plavni čepi v strugah neurejenih vodotokov, ki ne omogočajo normalnega pretoka vode. Z odstranjevanjem propadajoče vegetacije in odpadnega materiala z območja priobalnih in vodnih zemljišč predvsem pri manjših vodotokih se prispeva k izboljšanju vodnega režima ter stanja voda, hkrati pa se bistveno zmanjša pojav plavja v strugi, bočne erozije na brežinah in odlaganje naplavin. Besedilo in foto: občinska uprava Izgradnja °dpadne kanalizacije v delu naselja Prevoje pri Šentvidu (Zaboršt) Na delu naselja Prevoje pri Šentvidu se je v letošnjem letu začelo z izgradnjo ločenega sistema odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode, s katerim se bo nadomestilo obstoječi mešani sistem kanalizacije. S tem bo zagotovljeno tudi delovanje ločenega sistema čiščenja odpadnih voda. V lanskem letu je bil izveden postopek javnega naročila za izbiro izvajalca del. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje Lavaco, d.o.o., podjetje za gradbeništvo in trgovino. Zaključek investicije je po terminskem planu predviden v začetku meseca aprila 2021. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša 86.860,69 EUR, strošek izdelave varnostnega načrta in koordinacije ter strošek strokovnega gradbenega nadzora znaša 2.400,00 EUR. Besedilo in foto: občinska uprava marec 2021 OBČINSKA UPRAVA 5 Kulturni praznik malo drugače Občina Lukovica je letošnji slovenski kulturni praznik zaradi še vedno veljavnih ukrepov preprečevanja širjenja epidemije koronavirusa obeležila s prenosom spletnega dogodka. srajce, ki je nastala po vzoru oblik sodobne arhitekture, Ana Jeretina je z metodo zasnove starodobnih predmetov prikazala rabo le-teh z modernim pridihom. Klara Oražem nas je s klavirskim samospevom popeljala v čas bratov Ipavec. Ob koncu nas je Doroteja Kink povabila na potep po zahodni lukovi-ški kulturni poti, dolgi 8,2 kilometra. Na tej poti srečamo in spoznamo umetnike in ustvarjalce, ki so našim krajem pustili velik pečat. Spoznamo naše sakralne kulturne spomenike in drugo kulturno dediščino, ki je bogato prepredena z življenjem in delom velikih mož: Janka Kersnika, Franceta Marolta, Frana Milčinskega, Janeza Vesela Koseskega, duhovnika dr. Jakoba Zupana in slikarja Ivana Groharja. To je le del naše bogate zgodovine, ki si jo lahko ogleda prav vsak. Županja je v svojem letošnjem nagovoru dejala: "V teh nemirnih dneh vse bolj potrebujemo umetniške dobrine, še bolj pa tisto življenjsko kulturo, ki oblikuje naše dnevne izkušnje: strpnost, potrpežljivost, pravično presojo, razumevanje, zgled, pogovor; vse, kar gradi našo človečnost in določa naše odločitve." Da bi bilo to leto čim bolj srčno! Besedilo: Občinska uprava, foto: arhiv Občine Lukovica Dogodek so pripravili lukoviški srednješolci, ki so, kot je v uvodniku prejšnje številke zapisala županja Olga Vrankar, resnično dokaz, da kultura vedno živi in preživi. Mladi so s svojim dosedanjim znanjem, ustvarjalnostjo in kreativnostjo pod mentorstvom Matevža Kinka in s spretnostjo montažerja Ožbolta Kinka v ozadju pripravili kulturni praznik malo drugače. Uvodoma smo lahko prisluhnili stihom našega velikega poeta dr. Franceta Prešerna, ki so ga predstavili in upodobili Sara in Korina Žibert ter Tim in Maša Korošec. Nika Močnik je predstavila svoj projekt bele INTERVJU mm Rokovnjač 6 Intervju: Maja Per Perspektivna tekačica iz Javor pri Blagovici Naša mlada občanka je v preteklosti dosegla že veliko zavidljivih rezultatov. V letošnjem letu se vrača po poškodbi, ki jo je za eno leto onemogočila od resnejših tekmovanj, a se trenutno že pripravlja na novo sezono. Občutki so se vrnili, tudi forma je že prava. Letos jo torej čakajo dvojne priprave, pripravlja se namreč na maturo in na državna prvenstva ter svetovno prvenstvo v gorskih tekih, ki bo letos novembra na Tajskem. Andora, SP. Kako se je pričela tvoja športna pot, si že prej trenirala kakšen šport? Že kot majhna deklica sem imela vedno preveč energije, zato smo se skupaj s starši odločili, da se pri 7 letih vpišem v Atletski klub Domžale. Še danes sem staršema hvaležna, da sta me vpeljala v svet športa, še posebej v svet atletike, saj si sebe ne predstavljam v drugem športu. Ko si nekaj let v tem športu, si težko predstavljaš početi kaj drugega. Moja atletska pot se je torej začela v 2. razredu osnovne šole, pred tem sem se nekaj malega ukvarjala s plesom, vendar sem kmalu ugotovila, da to ni zame. Že od nekdaj sem bila hitra, energična in precej tekmovalna. Sprva sem trenirala le 1-2x tedensko, vendar je bilo vse mišljeno kot neka zabava, saj so bili treningi prilagojeni moji starosti. Bolj resno se je začelo nekje v 5. in 6. razredu, ko sem začela tekmovati na pionirskih tekmovanjih. Prve rezultate sem začela dosegati na gorskih tekih. Zaradi mojih uspehov so me v klubu uvrstili v starejšo skupino, kjer sem bila daleč najmlajša. Na treningih s starejšimi sem se morala dokazovati in z njihovo pomočjo sem zelo napredovala. Za uspešnimi in napornimi treningi pa seveda pridejo dobri rezultati. Od tam naprej se je moja športna kariera nadaljevala z veliko »vzponi«, prav tako pa tudi nekaj »padci«. Kaj vse potrebuješ, da postaneš odlična tekačica? V ospredju sta predvsem volja in želja po naporu ter posledično uspehu. V mladih letih je seveda v ospredju talent, vendar z leti ta nima več vpliva, pomembno je le še trdo delo na treningih. Pomemben je tudi vnos zdrave hrane in regeneracija. Tudi telesna teža ima nek vpliv na tekača, saj ta ne sme biti previsoka. Pomembno je torej zdravo razmerje mišične mase in maščobe, na kar vplivam z nadzorovanim vnosom sladkarij in ogljikovih hidratov ter maščob. Zelo pomembno je, da po-pijem vsaj 2 litra tekočine na dan, nasploh se držim načel zdravega načina prehranjevanja. V katerih tekaških disciplinah tekmuješ in katera med njimi je tvoja najljubša? Tekmujem v tekih na srednje proge, v to skupino spadajo 800, 1000, 1500, 2000 in 3000, zapreke/steeplechase , gorski teki in krosi. V zadnjih letih sem se preizkusila tudi v teku na 400 in 400 ovire. Moja najljubša disciplina pa je 2000 zapreke. Zdi se mi, da je to popolna disciplina zame, ravno prav dolga in zahtevna. Ta disciplina je po eni strani lahko zelo zahtevna, saj zahteva preskakovanje 4 navadnih zaprek (večje ovire) in 1 vodno oviro. Disciplino preizkusijo mnogi, vendar postane le redkim zares všeč. V starejši mladinski in članski konkurenci se ta dolžina podaljša na 3000 zapreke, kar je tudi olimpijska disciplina. Kateri so tvoji največji dosežki? Dosežkov je res veliko, vendar največji zares ostanejo v spominu. Za največja dosežka v moji karieri bi lahko rekla, da sta obe evropski prvenstvi, kjer sem zastopala Slovenijo na 2000 zapreke. Velik dosežek je definitivno tudi nastop na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v Andori. Tu lahko dodam tudi vse naslove državne prvakinje, vse klubske rekorde in najljubšo tekmo Ljubljanski maraton, kjer sem bila kar 6x zapored na stopničkah za najboljše. Ti je kakšna tekma ostala še posebej v spominu? Težko govorim v ednini, tekem je seveda več, od evropskih prvenstev do svetovnega, prav tako vsi teki Ljubljanskega maratona. Na evropskem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke leta 2018 na Madžarskem te je od finala (in tako morda tudi od karte svetovnega prvenstva v Argentini) ločila slaba sekunda. Kljub popravljenemu osebnemu in klubskemu rekordu to ni bilo dovolj. Kakšne misli so te obhajale v tem dnevu, koliko časa si potrebovala, da si tekmo predelala in postavila nove cilje, našla novo motivacijo? Kdo ti je pri tem pomagal? Natanko 3 desetinke sekunde so me ločile od finala in svetovnega prvenstva v Argentini. Danes me ob misli na to tekmovanje kar pogreje pri srcu, saj sem takrat odtekla enega izmed najboljših rezultatov v karieri, prav tako lahko pritrdim, da sem na ta rezultat najbolj ponosna. Tisti dan sem bila polna nekih čustev, od žalosti do veselja, sreče, zadovoljstva, zagrenjenosti in hvaležnosti. V tistem trenutku se mi je podrl svet, vendar sem imela ob sebi izjemno podporo staršev, prijateljev in seveda trenerja. Seveda sem bila nekaj dni še razočarana, vendar sem se kmalu po tem motivirala nazaj. Velike zasluge pri tem ima seveda moj trener Domen Jarc, ki mi je stal ob strani in me ponovno motiviral. Kakšne misli te obhajajo pred samim štartom? Na štartu se zavedam, da je to trenutek za dokazovanje. Vedno se zavedam, da sem naredila vse, da sem na štartni črti pripravljena. Ko stojim na štartu, se napolnim z energijo, pomislim na to, kdo me podpira na tekmi, globoko vdihnem zrak in sem pripravljena na tek. Vredno je garati in vztrajati za take trenutke. Kaj te motivira? Motivacija ima v mojem športu zelo pomembno vlogo. Ključna je pri vsem, kar vpliva na športne dosežke. V to spadata fizična in psihična pripravljenost ter splošni življenjski stil, kar vključuje spanje, prehrano ... Mene osebno najbolj motivira misel na dober rezultat na tekmi, mogoče celo osebni rekord ali uvrstitev na tekmovanje višjega ranga. Prav tako priznam, da sem bolj motivirana, če kdo trenira z mano, kakor pa, če sem sama. Na koncu se zavem, da je vse vredno in da se bo trud na koncu vedno povrnil. marec 2021 INTERVJU 7 Kdo je tvoj trener, koliko časa sodelujeta? Moj trener je Domen Jarc (Atletski klub Domžale), z njim sodelujem že 8. leto. Iskreno lahko povem, da odlično sodelujeva. S trenerjem imava pozitiven odnos in okolje, me spodbuja in motivira. Pred tem nisem imela trenerja, s katerim bi sodelovala dalj časa. V klubu so videli moj potencial in me predlagali Domnu, on me je z veseljem sprejel in od takrat naprej sodelujeva. Poskusi nam orisati, koliko treninga in kakšen trening je potreben za doseganje takšnih rezultatov. Treniram 5-6x na teden. Treningi na stadionu, ki so namenjeni vzdržljivosti in hitrosti, po navadi trajajo nekje od ene ure in pol do dve uri. Doma pa so treningi krajši in so bolj osredotočeni na moč in stabilizacijo. V vsakem športu je za vrhunski rezultat potrebno veliko treninga, garanja in odrekanja. Vsak moj trening je sestavljen iz ogrevanja (dolgi tek, raztezne vaje, dinamične vaje, atletska abeceda), glavnega dela (intervali, distance, šprinti) in na koncu iztek, raztezanje ter regeneracija. Kolikokrat letno imate priprave in kje jih izvajate? Enkrat letno imamo klubske priprave v Rovinju in enkrat letno reprezentančne priprave v Medulinu. Se treningi med korono kaj razlikujejo od prejšnjih? Treningi so se v času korone na nek način spremenili. V času prve karantene smo veliko treningov naredili sami, saj je bil stadion zaprt, prav tako nismo smeli trenirati v skupinah. Takrat je bilo motivacijo težko najti. Sedaj med drugo karanteno smo imeli dovoljenje s strani atletske zveze. Lahko smo trenirali na stadionu, vendar z upoštevanjem pravil. Trenutno so nam treninge v skupinah spet prepovedali, vendar imamo reprezentanti še vedno dovoljenje do nemotenega treninga na stadionu, le da ne ogrožamo drugih. Vsekakor priznam, da sem v času korone veliko bolj skoncentrirana na treninge, saj lahko zaradi šolanja doma dalj časa spim, pravočasno jem in se primerno regeneriram. Koliko sredstev je potrebnih (razen prevoz na in s treninga), da lahko treniraš? Celotna tekaška oprema: sem spadajo seveda kvalitetni čevlji (menjam jih vsaj dvakrat letno), tekaška oblačila (za poleti, pozimi, za dež), tekaška ura, šprintarice in steklenica vode. To so pripomočki, ki jih tekač potrebuje, vsako leto pa imam tudi 5-dnevne priprave v Rovinju. Imaš sponzorja? Moj sponzor je bil prejšnja leta Gostinsko podjetje Trojane, vendar ga zadnjem letu zaradi poškodbe in odpovedanih tekmovanj nisem želela bremeniti. V letu 2021 sem v iskanju sponzorja. Kot športnica si videla že kar nekaj krajev, ki jih sicer ne bi. Na tekmovanja se voziš v tujino, brez staršev, prijateljev. Kakšni so občutki, ko si tako daleč stran od vseh najbližjih. Je bilo kdaj težko? Moja prva reprezentančna tekma je bila na Slovaškem. Na samem začetku nisem poznala nikogar in sem se morala vključiti v družbo. Po nekaj tekmovanjih sem imela že nekaj zelo dobrih reprezentančnih prijateljev in so bile tekme veliko bolj zanimive in manj stresne, kot bi bile sicer. Prav tako imam srečo, da so me starši prišli gledat na veliko mednarodnih tekem, kar mi je dalo še dodatno moč. Največ časa, ko sem bila zaradi tekmovanja oddaljena od domačih, je bilo približno en teden. Sprva ni najlažje, vendar se kmalu zamotiš in ugotoviš, da je to »najlepši del« atletike, saj lahko pokažeš svoj vložen trud. Na kaj moraš biti pozorna, ko vzameva v obzir prostočasne aktivnosti? Na sploh prostega časa zaradi šolskih in športnih obveznosti ni veliko. Ko pa imam prosti čas, pa ga večinoma preživim s prijatelji, družino. Nekatere omejitve seveda so, saj je spanec pomemben del regeneracije, zato čas za zabavo pride le malokrat. Omenila si že, da navodila glede tekmovanj in treningov določa vaša krovna organizacija Atletska zveza Slovenije, ki določa pravilnike tudi glede letnih zdravniških pregledov kategoriziranih športnikov. Opiši nam, kako izgleda tvoj zdravniški pregled? Letne preglede tekači izvajamo na Fakulteti za šport, kjer imamo obremenitvene teste. To izgleda tako, da nam najprej vzamejo kri za nadaljnje raziskave, nato nam izmerijo sestavo telesa (mišice, maščobe, kosti, voda v telesu). Izmerijo nam tudi maksimalno hitrost in eksplozivno moč (vertikalni skok, skok z nasprotnim gibanjem, globinski skok). Na koncu pa imamo še stopnjevani test na tekoči preprogi za določitev VO2max, aerobnega in anaerobnega praga. Na kratko, to pomeni, da S®« - r^J-m Svetovno prvenstvo v gorskih tekih (Andora), druga z desne. tečeš na tekaški progi, na kateri se hitrost viša na vsaki dve minuti, naloga posameznika pa je, da teče toliko časa, kolikor lahko. Poškodbe so v športu zelo prisotne, le redko kateri športnik se lahko pohvali, da skozi celotno kariero ni imel poškodbe, ki bi omejevala njegov trenažni proces. Ko vzamemo v obzir poškodbo, ni potrebno, da športnik doživi zlom noge ali kaj podobnega. Dovolj so male poškodbe, ki jih pri vsakodnevnih aktivnostih morda ne bi niti občutili, ko pa gre za visoke obremenitve, kot je resen in načrtovan trening, pa ni prostora za pomanjkljivosti, kot so poškodbe. Sama se trenutno nahajaš v procesu rehabilitacije, od tvoje poškodbe je minilo dobro leto, kako se ti je primerila poškodba? Težko najdem pravi vzrok za poškodbo, lahko je bilo pretiravanje, vendar se mi ne zdi logično, saj je bil napor in število treningov vedno enako. Na žalost so se mi poškodbe dogajale ena za drugo. Kar ni bilo konca. Kako se soočaš s tem, da ne moreš trenirati, kot bi želela? Trenutno treniram normalno že kar nekaj časa, vendar priznam, da je to nekaj najtežjega. Najtežje je gledati ostale, kako trenirajo in napredujejo. Koliko strokovnjakov je vključenih v tvoje okrevanje? V moje okrevanje se vključuje fizioterapevt ali maser, ko ju potrebujem, sicer pa je v glavni vlogi trener in jaz sama. Opiši nam, s čim si se soočala prve treninge po poškodbi. Prvi treningi po poškodbi so bili zelo težki. Ves čas sem iskala prave občutke, vendar jih nikakor nisem našla. Telo se nikakor ni moglo privaditi nazaj na takšne napore, zato je trajalo nekaj časa, da sem sploh lahko začela normalno trenirati. Vsakič sem imela strah, da se bo zgodila nova poškodba, saj sem imela v enem letu kar 3 in nekako nisem imela več zaupanja v svoje telo. Ko sem to odmislila, se je moje telo prepustilo treningom in tako sem lahko nadaljevala svojo športno pripravo. Po pričakovanjih sezona po poškodbi ni bila tako uspešna, saj telo ni bilo pripravljeno na takšni ravni kakor prejšnja leta. Kljub temu sem tekmovala in proti koncu sezone dosegla tudi nekaj dobrih rezultatov, s katerimi sem bila zadovoljna, saj sem se zavedala, da sem na dobri poti nazaj. Kdaj pričakuješ, da boš lahko spet nastopila na tekmovanjih, kot si pred poškodbo? Si že blizu formi pred poškodbo? Že v sezoni 2020 sem nastopila na nekaj tekmovanjih, vendar sem še bolj iskala prave občutke po poškodbi. Najuspešnejša tekma sezone je bil gorski tek - kronometer na Bukovco, kjer sem zmagala in postala državna prvakinja. Dokazala sem, da sem na pravi poti. Nasploh je bilo priložnosti za tekme v letu 2020 zelo malo, saj je bilo veliko tekmovanj odpovedanih. Kakšni so tvoji cilji za prihajajočo sezono, kakšni so dolgoročni cilji? Za to sezono težko govorim o kakšnih ciljih, saj nam trenutna situacija odpoveduje tekme iz tedna v teden. Zaenkrat sta glavna cilja uspeh na 8 INTERVJU, DOGODKI Evropsko prvenstvo na Madžarskem (2018). državnih tekmovanjih in pa svetovno prvenstvo v gorskih tekih, ki bo novembra na Tajskem. Resnično upam, da se do takrat situacija umiri in bodo tekmovanja izvedena. V atletiki želim vztrajati, dokler bom imela cilje in želje v tem športu tudi nekaj doseči. Težko govorim, do kdaj točno želim vztrajati, saj se z novim šolskim letom vpisujem na fakulteto. Kako usklajuješ šolo in treninge? Trenutno zaključujem 4. letnik športne Gimnazije Šiška. Maja me čaka matura, katero upam, da bom uspešno opravila in se tako lahko vpisala naprej na fakulteto. Glede fakultete pa še nisem dokončno odločena, nagibam se k fizioterapiji. Izostanki na naši gimnaziji so pričakovani, poleg tega atletska tekmovanja potekajo večinoma med vikendi, tako da moj izostanek ni prevelik. V šoli imam tudi koordinatorja, ki mi pomaga prilagoditi ocenjevanje glede na situacijo, tako da glede tega nisem imela nikoli težav. Priznam, da zna biti usklajevanje velikokrat zelo naporno. Moji šolski dnevi se začnejo ob petih zjutraj in pogosto končajo ob sedmih/osmih zvečer. Velikokrat se takoj po prihodu domov le preoblečem in odidem na trening. Sedaj v času epidemije je vse Rokovnjač skupaj lažje, saj mi vožnja iz Ljubljane ne vzame toliko energije, časa in prav tako spanca. Spremljaš tudi kakšne druge športe? V ospredju je seveda atletika in njena svetovna, evropska tekmovanja in pa seveda diamantna liga. Včasih si pogledam tudi kakšno smučanje, nogomet in košarko. Težko trdim, da kakšen drug šport spremljam na takšni ravni kot atletiko, saj skoraj nikoli ne gledam televizije, večinoma samo takrat, ko prenašajo kakšno evropsko ali svetovno prvenstvo. Kako se sproščaš? Regeneracija in sprostitev sta pomemben del vsakega športnika, sama se sproščam ob kakšni masaži in počitku, kjer je moj namen, da sprostim svoje misli. Tvoje življenjsko vodilo je: »The pain you feel today will be the strength you feel tomorrow« (Bolečina, ki jo čutiš danes, bo moč, ki jo boš občutil jutri). Besedilo: petra pavlič, foto: osebni arhiv Maje per Moji začetki na Ljubljanskem maratonu (2013). Srečanje duhovnikov z županjo Občine Lukovica Vsakoletno srečanje duhovnikov, ki delujejo v župnijah na območju Občine Lukovica, je letos žal odpadlo. Kajti razmere za srečanje se niso izboljšale, vse prej, celo poslabšale so se in tako so se na Občini Lukovica odločili, da januarskega srečanja županje Olge Vrankar z duhovniki ne bo. A zavedajo se težav, s katerimi se spopadajo duhovniki, saj v preteklem letu ni bilo verouka, svete maše so bile zaprte za vernike, pogrebi samo v ožjem družinskem krogu in še veliko tega. Utrip v župnijah je malone zamrl in težko ga bo spraviti na stare tirnice po tem, ko bo vse to za nami. In ker je treba dati duhovnikom v teh časih tudi malce podpore, so se županja in njeni predstavniki odpravili k posameznim duhovnikom in duhovnemu pomočniku in jim zaželeli obilo zdravja in blagoslova v novem letu z željo, da se počasi povrne v čas pred korono. Tokrat pogovor ni tekel o vzdrževalnih in obnovitvenih delih, ampak o tem, kako iz krize, krize duha. Verniki smo se kar malo razvadili, saj lahko sveto mašo spremljamo preko ekrana in to v trenerki in ni nam treba ven na mraz ali na dež. Počasi pozabljamo tudi, da je duhovnikom vir za preživetje tudi naš dar za sveto mašo, sploh če si ob tem še mislimo, zakaj bi dajali za sveto mašo, če se je ne moremo udeležiti. A ne le to, za sveto mašo običajno dajemo za naše pokojne in kaj lahko damo njim, ki so odšli od nas, več kot to? In kakšen je bil odgovor duhovnikov na stanje, ki ga imamo? Držati se moramo navodil tako države kakor Slovenske škofovske konference, kajti le tako bomo dočakali, da bo ponovno zaživelo tudi delo in utrip v posameznih župnijah, do takrat moramo skupaj moliti in se priporočati svetnikom, svete maše pa spremljati preko spleta oziroma drugih elektronskih medijev in Radia Ognjišče. Besedilo in foto: Drago Juteršek marec 2021 DOGODKI 9 60 let trojanskih krofov Februarski pustni čas je že od nekdaj čas krofov, letošnjega februarja pa tudi 60. rojstni dan trojanskih krofov. Že toliko let, pa vsako leto bolj zaželeni. Ob rojstnih dnevih navadno slavimo tiste, ki imajo rojstni dan in ne njihovih mater, ki so jih rodile. S to prispodobo bomo tokrat naredili izjemo. Gospa Rajka Konšek je kot direktorica gostišča na Trojanah v tem pustnem času leta 1961, torej pred 60. leti, obogatila gostinsko ponudbo s slastnimi pustnimi krofi, ki so postajali tudi vse pogostejši v nepustnem času. Vsak dan so jih začeli peči že naslednje leto. Konškova je namreč marca leta 1962 obiskala gostinsko razstavo v Ma- riboru. Tam je srečala gospoda Lenčka, slavnega slaščičarja iz Domžal. Ta ji je pomagal pri nakupu prvega mešalca za testo. Bil je le prototip, saj takšnih mešalcev še niso izdelovali. Bil je majhen s kotličkom okrog 15 litrov. »Tale bo zaenkrat dovolj velik za vas,« je Konškovi dejal gospod Lenček. In res je bilo tako. Izdelali so ga v firmi Gostol iz Nove Gorice. Gospa Konškova je skupaj z njihovo odlično kuharico Mimi Lesjak preizkušala uporabo strojčka za pripravo testa za krofe. Pomembno je namreč, kako dolgo se stepa testo. Tako so s pomočjo tega mešalca začeli delati krofe. Vsak dan. Prvo leto so jih naredili že 140 tisoč. S sodelavko Mimi sta izdelali tudi hišni recept. Krofi so bili okusni in lepi, saj so bili ustvarjeni z ljubeznijo. Krofe so dolga leta pekli kar v gostilniški kuhinji. Dva cvrtnika sta bila nameščena tik ob vhodu v kuhinjo in vonj po krofih se je razširjal po gostilniških prostorih. To je gotovo povzročilo vedno večje povpraševanje po njih. Prostor za peko krofov v kuhinji je postajal premajhen in peko so preselili v pritlični prostor gostilni nasproti stoječe stavbe, ki je bila sicer namenjena prenočevanju gostov. Krofe je bilo mogoče še vedno kupovati le pri gostilniškem šanku. Proizvodnje zahteve so postajale vse večje in leta 1974 je Gostišče »Pri Konšku« nasproti stare gostilne na prostoru ob kegljišču zgradilo nov objekt, namenjen peki krofov - krofarno. S peko so začeli v drugi polovici tega leta. In že v tem letu so prodali 1,7 milijona krofov. V današnjih sodobnih proizvodnih in prodajnih prostorih prihajajo ocvrti krofi kot po tekočem traku. V letu 2019 so jih spekli 3 milijone, v korona letu 2020 pa 1,8 milijona. Ob zaprtju gostilne v letošnjem letu jih na dan prodajo med 3 in 5 tisoč. Že vseh 60 let se vodi evidenca o pečenih krofih. Teh je do danes že 140 milijonov. Gostinsko podjetje Trojane zvesto ohranja to tradicijo, jo bogati in tako naj bo tudi v prihodnje. Besedilo: Lado Goričan, foto: arhiv GP Trojane D.o.o. 10 DOGODKI Očetov dom Čepljan Miha Zajc je zaznamoval svoj čas Prvi Miklavžev večer. Očetov dom je navdih vsem generacijam Zajčevih Spodaj v dolini pod Čepljami stoji že dolgo dom Zajčevih. Bila je domačija, življenjsko zatočišče več generacijam Zajčevih, seveda ga zdaj obdaja spomin na prednike, ki tudi najmlajše Zajčeve potomce navdihuje in vzpodbuja v delu in življenju. Ta očetov dom pa izseva ter seveda ohranja tudi glasbeni spomin na neštete prelepe melodije, ki so se razlegale po dolini Zajčevih in izven nje skozi čas. Že dolgo odmevajo zvoki Zajčevih harmonik na obronku čepljanskega hriba, kjer domačija - očetov dom stoji. Stari Miha Zajc je z glasbo svoje harmonike zaznamoval svoj čas in med ljudi Čepelj in okolice prinašal vedrino in veselje do življenja. Kar 500 ohcetim, to se pravi toliko ženinom in nevestam, pa tudi drugim ljudem od blizu in daleč, so njegove melodije zaznamovale radostni čas porok. Zajčeva harmonika je bila najbolj znana daleč naokrog. Ta 80 let stara harmonika ostaja še danes v očetovem domu, kot mu Zajčevi najraje rečejo. Ta harmonika je osrednji predmet v zbirki v Čepljah, ki ohranja spomine na starega očeta Miho. V njej je še več drugih predmetov tudi njegovega sina, prav tako harmonikarja, Nika Zajca, ki je veščino igranja spremenil že skoraj v umetnost, zvoke je prenesel v svet in vključil v mnoge nastope doma in po svetu. Postal je gospodar na očetovem domu Sin Miha je na domačiji ostal nadaljevalec vsega dobrega, kar je pomenil in ustvaril že njegov oče. Mladost mu je utrdila spoštovanje očetove Zaključki sestankov so se ponavadi takole končali. lip Rokovnjač dednine, ohranila mu je zavedanje - gotovo prvo in najpomembnejše, da je delo edina pot, ki nudi, daje preživetje družini in zagotavlja preživetje vsem ljudem, tistim na deželi pa še posebej. To zavedanje, delo, samo delo, ga je popeljalo v samostojno življenje, ko je moral poskrbeti za preživetje svoje kar velike družine. Preživetje mu je omogočilo delo z mnogimi stvarmi, ves preostali čas pa je posvečal svoji posebni ljubezni - kmečkemu delu na kmetiji - pravzaprav na očetovi domačiji. Z bratom Nikom, ki je bil po svojem magistralnem igranju harmonike prepoznan kot virtuoz tega slovenskega instrumenta, sta se imenitno razumela. Vedno se je iskrivih oči raznežil ob zvokih bratove glasbe, saj sta bila tesno, lepo in vzorno povezana v bratski ljubezni. Ko je Niko odšel, je za njim ostala velika vrzel v vsem najdražjem, kar je Mihu v življenju kaj pomenilo. Sicer se je tudi sam lotil igranja tega instrumenta in svoje glasbeno znanje lepo izpopolnil, a izgube brata Nika nikoli ni prebolel. Vsa upanja, da bi živela složno »do konca svojih dni«, so z Nikovim odhodom ugasnila ter odvzela velik košček življenjske radosti. Ves svoj elan, energijo, moč in sposobnosti je usmeril v družbeno delo na mnogih področjih in okoljih. Z uspehom se je vključeval v mnoge aktivnosti, kjer je postal praviloma eden od nosilcev vsakršnega dela teh okolij. Razdajal se je povsod, kjer je deloval Pri tem ni mislil nase, predvsem pa ne le na svoje koristi. Vključeval se je v delo krajevne skupnosti, kjer so bili dosežki povezani z njegovim delom, mnogo in veliko je deloval v čebelarskem društvu, kjer si je med Zajčevi - Francka, Dore, Niko, Miha in Vida. čebelarji tudi pridobil veliko prijateljev. Bil je član turističnega društva, kjer je s prirojeno treznostjo kmečkega človeka obogatil vsako dogovarjanje, s svojo fizično aktivnostjo pa pomagal pri uresničevanju postavljenih ciljev. Tako se je vedno vključeval v delo upravnega odbora društva ter prevzemal različne zadolžitve pri zahtevnih organizacijah rokovnjaških prireditev v Lukovici. Bil pa je, temu je težko oporekati, morda najvidnejši, a zagotovo najbolj ustvarjalen posameznik svoje vasi Čeplje. Zelo rad se je vključeval v organiziranje Miklavževih večerov v domačem kraju, zdaj se spominjamo prelepih večerov Zajčevih melodij, ki so nekajkrat odzvanjale na kar nekaj prireditvah v domačem okolju. Takrat je bilo vedno nepozabno, spomini na tiste dogodke bodo Zaj-čevim ostali za zmerom. Zelo rad je večkrat poromal v Novo Štifto, kjer stoji Marijina cerkev. Na Marijin praznik - veliki šmaren se je šel poklonit Materi Božji, tudi v zadnjem letu je bil tam: preden je odšel. Domačini vedo povedati, da je prav Miha Zajc zelo zaznamoval novo pridobitev Nove Štifte - kapelico pred Marijino cerkvijo. marec 2021 DOGODKI 11 Miha je bil človek radostne narave Kdor ga je poznal, ta ve, da zgornja trditev ni iz trte zvita. Bil je vesel človek, prijeten v družbi, saj je z besedo in svojim nastopom prav izžareval svojo življenjsko vedrino. Vedno, ko je stopal proti domači hiši, so ga preplavljala prav taka razpoloženja; z žvižganjem in vriskom je prihajal po poti k svoji - torej očetovi domačiji. Tak nam je ostal v spominu: nasmejan, poln domislic, humoren tudi takrat, ko za humor ni bilo vzroka, on pa je vedel, da mora razdajati prav to: veselje. Preprosto, bil je veseljak. Pa šport ga je tudi zanimal, pravzaprav razveseljeval ves čas. Najbolj smučanje, pa boks, hokej in seveda nogomet. Zgodilo se je nenadoma! Bil je takrat temačen februarski dan v letu 2001. Sredi gozda ga je usoda po svojem tragičnem izmisleku ukradla iz ljubeče družine, iz množice prijateljev, sosedov in sodelavcev. V hipu je ugasnila svetla osebnost, priljubljeni sokrajan je odšel k plačniku vsega dobrega, kar je v življenju storil za svoje ljudi in vse druge, ki so kadarkoli lahko doživeli njegovo razdajajočo se osebnost. Nam je ostal ne le v spominu on, pač pa nam ostaja tudi njegova dragocena zapuščina življenja. Ostalo nam je še, da skušamo zapisati nekaj nevrednih besed, ki bi znale opisati izgubo, ki smo jo doživeli. Besedilo: Nataša Vdergar, foto: arhiv družine zajc Otvoritev VR čebelnjaka »Spoznavam čebelarstvo« Avgusta 2019 je Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu (nadalje ČZS) skupaj s Šolskim centrom Celje in podjetjem Medijska produkcija Almedia zasnovala aplikacijo v navidezni resničnosti z imenom »Čebelarjenje VR/ Beekeeping VR«. Piloten projekt je bil takrat predstavljen na Kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Z omenjeno aplikacijo je ČZS želela obiskovalcem na različnih promocijskih predstavitvah omogočiti vpogled v čebelnjak in čebelji panj ter v delo s čebeljo družino. Aplikacija omogoča premikanje čebelarskih pripomočkov, ki jih potrebujete pri delu s čebeljo družino, odpiranje čebeljih panjev in rokovanje s sati, na katerih so čebele. Ker se računalniška tehnologija vseskozi izboljšuje, načrtujemo tudi nadgradnjo le-te. Tokrat smo na sedežu Čebelarske zveze Slovenije uredili prostor, imenovan VR ČEBELNJAK »SPOZNAVAM ČEBELARSTVO«, kjer bodo lahko obiskovalci to aplikacijo tudi preizkusili. Besedilo in foto: čebelarska zveza slovenje Veliko si delal, pa malo počival. Ob prostih trenutkih harmoniko v roke si vzel, nanjo »zašpilal« in pa zapel. S svojo dobro roko osrečil ljudi si mnogo zelo. Ko smo tebe izgubili, spoznali smo to, kako zelo ljubili smo te. Dom je prazen, ati, zdaj, ko tebe ni. Spomin nate še živi, zato, ati, naša lučka si v temi! Tudi veterani vojne za Slovenijo pomagali ob potresu na Hrvaškem Že pred novim letom je med veterani vojne za Slovenijo stekla akcija zbiranja pomoči prizadetim ob zadnjem potresu v Petrinji in Sisku na Hrvaškem. Vsako območno združenje je pomagalo po svojih močeh. Tudi v OZVVS Domžale smo donirali del sredstev, iz katerih se je nabavil bivalni kontejner. V dogovoru s hrvaško veteransko organizacijo je prejemnik bivalnika postal hrvaški vojni veteran slovenskega rodu Miran Kobale iz Rogatca, kateremu je lanski potres popolnoma uničil stanovanjsko hišo na območju Siska. Bivalnik stoji tik ob slovenski meji v kraju Hum na Sotli. Občina Hum na Sotli mu je z ustreznim zemljiščem in še dodatno nadgradnjo bivalnika tudi izdatno pomagala. Miran, ki je tudi vojni invalid, je zelo vesel pomoči, saj je sedaj veliko bliže materi in sestri, ki živita v bližnjem Rogatcu. Besedilo in foto: Janez Gregorič Bivalnik pripravljen na pot na Hrvaško. 12 DOGODKI mm Rokovnjač Klavdija Strmšek prejela Prešernovo nagrado Prešernovo nagrado prejmejo tisti študenti, ki s svojim delom znajo in si upajo izstopiti iz povprečja, k vsebini pristopajo še posebej kritično ter iščejo in prenašajo znanje v duhu našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Klavdija Strmšek, magistrica ekonomike naravnih virov, je prejela Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani na Biotehniški fakulteti za študijsko leto 2019/2020 za dosežek pri izvedbi magistrskega dela z naslovom Prenos podnebnih, okoljevarstvenih in naravovarstvenih zavez v slovensko kmetijsko politiko. Namen magistrskega dela je bil opredeliti zakonodajni okvir in programske dokumente za posamezna specifična področja obravnave varstva voda, tal, biotske pestrosti in podnebnih sprememb, ki zadevajo kmetijstvo, ter analizirati implementacijo podnebnih, okoljevarstvenih in naravovarstvenih zavez relevantne mednarodne, evropske in slovenske zakonodaje v slovensko kmetijsko politiko. Slednja je v veliki meri podvržena določbam Skupne kmetijske politike (SKP), ki je bila oblikovana v 60. letih prejšnjega stoletja, da bi povečala kmetijsko pridelavo in izboljšala življenjski standard proizvajalcev, danes pa se vse bolj opira na okoljsko komponento ter uveljavlja načelo trajnostnega razvoja v skladu s svetovnimi trendi. Klavdija je pred študijem Ekonomike naravnih virov diplomirala iz kmetijstva, a je kmalu ugotovila, da želi svoje agronomsko znanje povezati s širšimi družboslovnimi vsebinami, kot so ekonomske politike Evropske unije, varstvo okolja, krožno gospodarstvo, podjetništvo, celo bančništvo, zato je kombinirala izbirne predmete na Ekonomski fakulteti z rednimi na Biotehniški fakulteti. Klavdija je med pisanjem magistrske naloge opravljala tudi raziskovalno delo na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za zootehniko na katedri za agrarno politiko in pravo, kjer je sodelovala pri anketiranju nosilcev kmetijskih gospodarstev in predstavitvi novih možnosti izvedbe podukrepa Posebni traviščni habitati (HAB) znotraj ukrepa KOPOP po letu 2023 na območju Haloz in Krasa. V študijskem letu 2019 je vpisala tudi Erasmus+ praktično izmenjavo, zato je za štiri mesece odšla na naravni rezervat Riet Vell, ki je pod krovnim vodstvom španske nevladne organizacije SEO BirdLife. V Kataloniji je bila Klavdija vključena v različne projekte, ki so vključevali zaščito ptic in njihovih habitatov, management in monitoring različnih inva-zivnih vrst, ekološko kmetovanje - pridelava riža, ozaveščanje mladih o pomenu okolja in ekosistemskih storitev itd. ter se tako pobližje seznanila z okoljskimi praksami na terenu. Po prihodu iz Španije se je oktobra 2019 zaposlila kot pripravnica v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) v Sektorju za kmetijsko svetovanje na Oddelku za kmetijsko politiko in razvoj podeželja. V okviru svojega rednega dela je pomagala pri usklajevanju nasvetov o ukrepih kmetijske politike, obdelovala in analizirala podatke o sedanjih in preteklih kampanjah za vnos zbirnih vlog, sodelovala pri pripravi strateških načrtov za prihodnjo SKP po letu 2027 na področju varstva biotske pestrosti. V največji meri pa se je osredotočala na izvajanje nalog s področja digitalizacije v kmetijstvu in s tem prilagajanjem Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) nanjo. Skupaj z zunanjimi sodelavci je vzpostavila e-knjižnico na spletni strani KGZS ter aktivno sodelovala pri pripravi in oblikovanju pilotnih spletnih seminarjev s kmetij t. i. »farminarjih«. V času pripravništva je Klavdija tako več kot uspešno, s čisto desetico zagovarjala magistrsko delo. Aktivna pa je bila tudi na lokalni ravni, in sicer je v Mladinskem klubu STIK glavna pobudnica za pripravo Strategije za mlade v Občini Lukovica. Klavdija kljub zmagam ostaja preprosta in vso svojo odvečno energijo porabi s treningi francoskega boksa - Savata, športnim plezanjem, hribolazenjem, potapljanjem in ustvarjanjem. Ob prejemu Prešernove nagrade prejemnici čestitamo in ji želimo še veliko uspehov! Besedilo: Gregor Berlec, foto: osebni arhiv Klavdije Strmšek Pustna sobota na tržnici v Lukovici Še tiste nekaj vaške otročadi, ki se je običajno našemila in se podala od vrat do vrat po evrček zlat, letos ni bilo na obisk in tako sploh ne vemo, da je pust že bil. Tako tudi ne vemo, ali bo letos zima še prišla nazaj, saj jo pustne šeme niso niti preganjale, kaj šele odgnale. A da le nismo bili popolnoma brez spomina na pust in na pustne norčavosti, so nas tokrat nanje spomnili ponudniki na rokovnjaški tržnici v središču Lu-kovice. Na pustno soboto so se namreč vsi malce našemili in tako kupcem in ostalim obiskovalcem polepšali pustno soboto. Kako malo je potrebno, da razveseliš ljudi, so ugotovili, in kako lahko kupce ne samo z ugodnim in kvalitetnim nakupom domačih pridelkov, izdelkov in dobrot, narediš vesele, da z nasmehom zapuščajo tržnico in se z veseljem vračajo nanjo. Tokrat v ponudbi niso manjkali niti krofi, saj so značilnost pustnega časa in mora biti pust masten okoli ust, ker pa marsikateri gospodinji krofi pač ne uspejo, so jih tokrat lahko kupile od maškar na rokovnjaški tržnici. Besedilo in foto: Drago Juteršek marec 2021 DRUŠTVA 13 Likovna sekcija ustvarjala tudi med korono Vsi člani naše likovne sekcije DU Lukovica premagujemo korono tako, da ustvarjamo. Tega se lotevamo vsak na svoj edinstven način in prav to je naše največje bogastvo. Raznolikost pa naredi te stvari še bolj zanimive in privlačne. In glede na to, da smo likovniki, imajo seveda prednost likovna dela. V največji meri se bavimo s slikarstvom, zato je v času, ko smo bili bolj doma, nastalo kar nekaj naših umetniških slik, ki jih bomo lahko v bodoče uvrstili na našo naslednjo razstavo. Za pokušino pa vam predstavljamo nekaj ustvarjenih del. Kala (Akril-les, 16 x 44, 2020) Silvester Zdovc. Silvester Zdovc je naš najboljši poznavalec slikarskih materialov in nam vedno priskoči na pomoč, ko to potrebujemo. Kemijo je študiral in se z njo ukvarjal tudi v službi, zato jo še toliko bolje obvlada. Tudi v slikarstvu ta znanja z pridom uporablja, saj s svojim talentom ustvarja v kar nekaj slikarskih tehnikah. Najboljši pa je seveda v akvarelu. V tej tehniki je v času pred prazniki ustvaril preko 20 novoletnih in nato še veliko ostalih voščilnic. Odlično pa mu je uspela tudi skrilna slika psičke z naslovom Kala. Irena Gorenc je naša najbolj aktivna članica, saj se sama ali pa skupaj s skupino DIH redno udeležuje vseh možnih likovnih prireditev in tako skrbi tudi za promocijo naše sekcije. Tu je seznam, na katerih je sodelovala: Konec lanskega leta je sodelovala na Ex temporu Sora 2020 s temo »Ko zaigrajo ljudski ...«. Ta razstava je bila na spletu, v zadnjem tednu pa je bil možen tudi fizičen ogled. Sodelovala je s sliko Orglice igrajo. V sklopu ustvarjalne skupine DIH, ki razstavlja v Knjižnici Daneta Zajca Moravče, pa sodeluje s sliko, ki nosi naslov Divja sliva. Za nastanek slik z lovskim motivom pa je zaslužen naš lovec Franc Smr-kolj, ki kar dobro obvlada to tematiko. Ustvarja v največji meri z akrilom. Marcela Kopitar je bila v tem obdobju zelo aktivna, saj je za Unicef ustvarila cca 80 punčk iz blaga. Ja, to res niso slike, ampak je bilo pa treba vzeti čopič v roke in vsak (kot sama pravi) »ksihtek« lastnoročno poslikati. Da ona res uživa pri vsakem obrazku posebej, se vidi že po tem, da je kar naenkrat okoli nje že 80 punčk, ki čakajo, da bodo nekoga razveselile. Tudi njene slike v glavnem nastajajo v akrilni tehniki. Na koncu še nekaj malega o meni, Jožetu Anžiču. Dolgo časa sem ustvarjal le v olju, a so me vedno zanimale tudi ostale tehnike. Pri tem so mi bili v veliko pomoč naši likovni tečaji, na katerih sem tako osvojil še oglje, pastel, akvarel in akril. Če se le da, sedaj ustvarjam v eni izmed teh tehnik, z razlogom, da se čim več naučim. Razen ene slike v olju je bilo tako tudi med korono. Ustvarjal sem krajine, živali, cvetje in portrete. Poleg likovnih imamo tudi nekaj drugih ustvarjalnih žilic, kot na primer oblikovanje lesa. Pri tem se je izkazal Silvo, ki si je naredil slikarsko stojalo. Prav tako jih je pred časom nekaj izdelal tudi Franci. Jaz pa sam v celoti izdelujem okvirje za slike. Vsi tudi radi fotografiramo, Irena pa je svoje fotografije sedaj in že pred tem tudi razstavila. Med njimi je tudi pletena kapa, izdelek, s katerim je predstavila enega izmed svojih tovr- Divja sliva (Akril, 2021) Irena Gorenc. Koči v gorah (Pastel, 30 x 20, 2021) Jože Anžič. Na preži (Akril, 2021) Franc Smrkolj. stnih pletenih izdelkov. Ostali naši člani pa bodo svoja dela prikazali na naši naslednji razstavi. Večkrat smo že poudarili, da ima zelo veliko zaslug za našo ustvarjalnost in napredek prav naš mentor Vinko Železnikar, ki nas je res veliko naučil in nam je resnično v veliko oporo. Tudi kot človek je zelo prijazen in nam je prijetno v njegovi družbi. Veselimo se že, da bomo z našim izobraževanjem nadaljevali in da bo on še naprej naš mentor. Tudi to, kar nam je manjkalo, torej, da se bomo ponovno lahko družili, nam je zelo pomembno, zato se bomo z veseljem in disciplinirano držali pravil, dokler bo pač potrebno. Punčke (Ročno delo s poslikavo 2021) Marcela Kopitar. V ponedeljek, 15. marca, bomo ponovno startali z našimi ustvarjalnimi druženji. Nekaj mest imamo še prostih, zato vabimo vse, ki imate v sebi likovno žilico, da se nam pridružite. Besedilo: Jože Anžič, foto: arhiv Likovne sekcije Du Lukovica marec 2021 DRUŠTVA 15 Defibrilator tudi v vasi Gradišče Polavtomatski zunanji defibrilator je od 21. 2. 2021 nova pridobitev v vasi Gradišče. Defibrilator sta Turističnemu društvu Gradišče donirala Anita Ana in Aleš Pestator, za kar se jima na tem mestu tudi iskreno zahvaljujemo. Prenosna naprava, ki rešuje življenja ob zastoju srca, je nameščena v namenski omarici na domačiji Pr' Rak, kjer so zagotovili tudi priključek na elektriko. Omarica je nameščena na vidnem mestu in lahko dostopna vsakomur, ki bi defibrilator potreboval. Pri tem seveda upamo, da bo v uporabi čim manjkrat. Zaradi donacije Anite Ane in Aleša Pestatorja smo tako lahko to življenjsko pomembno napravo približali vse bolj številnim vaščanom vasi Gradišče. UO TD Gradišče v skrbi za čim bolj pravilno uporabo defibrilatorja za vse zainteresirane vaščane v letu 2021 načrtuje tudi usmerjeno usposabljanje s prikazom temeljnih postopkov oživljanja ter pravilno uporabo defibrilatorja. Besedilo in foto: Andrej ovca Milan Vesel, predsednik TD Gradišče in Aleš Pestator ob zaključeni montaži defibrilatorja. VOŠČILO Iskrene čestitke ob dnevu žena in seveda tudi za materinski dan. VSE DOBRO IN NAJLEPŠE, DA BI BILE ZDRAVE, SREČNE IN KLJUB VSEMU VESELE. Letos že drugič brez našega druženja ob tem lepem dnevu. Tudi kulturni praznik ni bil pravi, saj ni bilo občnega zbora. Obljubljamo vam, da se ob prvi možni priliki zberemo in preštejemo. Morda se dobimo kar nekje na prostem. Do takrat pa ostanite zdrave. Upravni odbor Društva podeželskih žena Lukovica Mednarodni dan interventne številke 112 Malce starejši še pomnimo, da je bilo potrebno pred uvedbo številke 112 za pomoč klicati številke 92, 93 in 94. Le redki vedo, da 11. februarja praznujemo mednarodni dan interventne številke 112. Že leta 1991 je bilo na evropskem nivoju odločeno, da bo to številka, na katero lahko za pomoč pokličemo na ozemlju celotne Evrope. Poleg gasilcev in nujne medicinske pomoči so na številki 112 dosegljive tudi gorske, jamarske in veterinarske službe, policija in druge reševalne enote. Pri nas smo klicno številko 112 uvedli leta 1997 in tako združili telefonske številke 933 - gasilci, 94 - reševalci in 985 - center za obveščanje v enotno številko 112. Številka 92 se je spremenila v številko 113,0 na katero kličejo vsi, ki so ogroženi ali potrebujejo pomoč policije. Besedilo: Drago Juteršek Spoštovane občanke in občani! Ob koncu akcije razdeljevanja tradicionalnega koledarja PGD Lu-kovica bi se Vam v imenu celotnega članstva iskreno zahvalila za finančno podporo, ki ste nam jo namenili. Vaš prispevek bo znatno prispeval k uresničevanju ciljev v našem društvu. Vaše zaupanje želimo tudi v prihodnje krepiti z dobrim in uspešnim delom. V upanju na boljše leto Vas pozdravljava z gasilskim pozdravom "Na pomoč"! Luka Juteršek, predsednik Aleš Tkalec, poveljnik pGD Lukovica TURISTIČNO DRUŠTVO SV. VID PRAZNUJE 10 let ...10 srčnih Let Turističnega društva Sv. VID, ki smo ga ustvarjali skupaj z vami, dragi obiskovalci naših prireditev. Danes in v naslednjih številkah Rokovnjača vam želimo približati našo pot delovanja in razvoja do letošnjega 10-letnega jubileja. Številne prireditve so postale že tradicionalne, vsako leto pa dodamo kakšno novost in osvežitev v delovanju. Veselimo se vaše družbe, vse do našega skupnega druženja v okviru Vidovih dnevov, ki bodo potekali 11-13. junija 2021. Smo optimisti, da nas koronavirus do takrat izpusti iz svojega objema. Srčnost druženja v letih od 2011 do 20U Začelo se je leta 2011, točno 15. februarja, v pisarni KS Prevoje, kjer se je na pobudo krajanov KS in tistih najbolj preudarnih, ki smo prepoznali priložnost v povezovanju lepote naše okolice, bogate dediščine ter prijetnega druženja, ustanovili Turistično društvo Sv. VID. ime je dobilo po zavetniku naše soseske sv. Vidu, grafična podoba logotipa pa je v obliki kozolca, tipične etnološke in arheološke stavbe podeželja, ki stoji na travniku, zeleni barvi podeželja. Naša prva prireditev je bila Vidov sejem v juniju, organizacijsko zahteven, za obiskovalce atraktiven in družaben dogodek. Razprostiral se je na Veidrovem trgu v Šentvidu, ki se je ambientalno izjemno povezal s konceptom sejma in družabnimi aktivnostmi. Številne stojnice domačih tipičnih slovenskih izdelkov, prikaz domačih kmečkih obrti ter tekmovanje v sestavljanju kozolca in metanju podkev so privabili številne obiskovalce. Tudi na otroke nismo pozabili - dobili so svoj sladki kotiček, izdelovali ptičje hišice ter prave mojstrovine iz gline. Jeseni je prvi Otroški bolšji sejem gostil otroke. Uživali so v prodaji, menjavi, podarjanju svojih igrač, knjig, oblačil ter se sladkali s slastnimi palačinkami. Odzivi in pohvale obiskovalcev naših prvih dveh prireditev so nam dale novih moči in idej za oblikovanje dogodkov v letu 2012. Leto 2012 smo začeli na pustno soboto s pustno povorko, ki seje vila od vrha Prevoj do Kulturnega doma A. M. Slomška v Šentvidu. Velika zahvala Godbi Lukovica, ki nas je spremljala na čelu povorke in nam ostala zvesta v vseh teh 10 letih, in seveda zahvala tudi številnim pustnim maskam, ki so bogatile povorko, najbolj izvirne pa so bile tudi nagrajene. Leto 2012 nam je prineslo tudi izdelavo prve velikonočne butare velikanke. Izdelava je privabila veliko krajanov, saj je druženje potekalo kar nekaj dni. Saj veste, nabiranje zelenja, vezanje šopkov, priprava osnove ter navezovanje šopkov oz. pletenje butare potrebuje čas. To je bila prava butara velikanka, ki je segala preko slemena cerkve. Prvi Vidov večer - petje pod lipo, 2012. h l i i M starih obrti in kulturne v šentvcu 116 Itd sv vid x Osrednji dogodek v juniju, Vidov sejem, smo nadgradili z Vidovim večerom, kjer smo bili deležni vrhunskega moškega petja pod lipo. Dogodek se je odvijal na prostem, na Veidrovem trgu ob cerkvi, kjer so zadoneli glasovi MPZ Janka Kersnik, MPZ Inspiritu iz Celja in MPZ Groblje. Vidov sejem naslednji dan pa smo obogatili s tekmovanjem v vlečenju vrvi med okoliškimi vasmi. Leto 2013 je v društvo prineslo nekaj sprememb - novo predsedstvo ter upravni odbor. Pa vendar smo po ustaljenih tirnicah delovanje začeli s pustno povorko, ki smo jo nadgradili s tekmovanjem za »naj pustni krof«. Prvo leto je laskavi naslov osvojil krof ge. Helene Avbelj. Brez nagrad pa niso ostale niti najbolj izvirne maske - glavno nagrado je osvojila skupina "Prevojski biser". Velikonočna butara postaja že tradicionalna, za kar gre v veliki meri zahvala vsem, ki ste nam jo pomagali ustvarjati - predvsem tistim, ki ste nabirali zelenje ter skupini, ki je povezovala šopke ter kasneje pletla butaro velikanko. Ker brez novih izzivov ne gre, smo 16. aprila 2013 ustanovili folklorno skupino TD Sv. VID. Sprva nerodni koraki so nas pod strokovnim vodstvom mentorjev FS Emona vodili do prazničnega »folklornega večera« v decembru. Veter plesa in petja z več kot 80 nastopajočimi je več kot navdušil nabito polno dvorano v Šentvidu. Leto kasneje je folklorna skupina začela svojo samostojno pot pod okriljem FKD Lukovica. Junij postaja prepoznaven po Vidovem večeru, ki je bil poln smeha ob igri »Niti tat ne more pošteno krasti« v izvedbi KO Jože Gostič. Vidov sejem pa je ponovno pokazal svojo moč druženja in zabave. Tokrat pod taktirko kuharskih zmagovalcev šova »Gostilna išče šefa« ter izjemno tekmovalnostjo med številnimi ekipami v vlečenju vrvi. Takratni zmagovalci so si s svojo srčnostjo in borbenostjo prislužili pokale, v vseh treh kategorijah so zmagale ekipe s Prevoj. Otroci pa so prvič vstopili v »VIDKOVO DEŽELO«, v svet otroške igre in zabave. V sodelovanju z Občino Lukovica in OŠ Janka Kersnika Brdo je bil organiziran družabni dogodek s kulturnim programom ter kresovanjem ob dnevu državnosti. Jesen smo začeli z zeliščarsko delavnico s priznano zeliščarko go. Marijo Jamnik. Izjemen odziv poslušalcev je pripomogel, da smo nadaljevali z novimi vsebinami tudi v novembru ter kasneje v letu 20U. Leto 20U je bilo v znamenju lahko bi rekli že tradicionalnih dogodkov in prireditev. Začeli smo z zdravilnimi učinki aloe vere na zeliščarski delavnici, zimo smo preganjali s pustno povorko in »prevojskimi cigani«, okušali naj pustni krof ter veselo rajali ob zvokih Ansambla Skrivnost. Postavili smo velikonočno butaro, ki seje ponosno dvigala ob cerkvi sv. Vida in nas spomnila, da za pusto zimo prihaja cvetoča pomlad. Vidov večer je navduševal obiskovalce z odličnimi glasovi Klape Sidro ter ZPZ Sirene, Vidov sejem pa je ponovno zaživel v vsej svoji srčnosti druženja. Na kresni večer smo v počastitev dneva državnosti prisluhnili kulturnemu programu ter se v prijetnem vzdušju družili ob dekletih pevske skupine DEA ter dobrotah kmečkih žena. Četrto leto svojega delovanja smo zaključili veselo, z otroškim bolšjim sejmom ter komedijo »Butalci« v izvedbi KO Krka. V vseh letih smo organizirali tudi nekaj strokovnih ekskurzij: v Gradec z ogledom božičnega sejma in številnih znamenitosti mesta ter mesteca Bambach. Da se seznanimo z lepotami naše domovine, smo se podali po slovenski Istri - bolj natančno, raziskovali smo neokrnjeno naravo Kraškega roba, pa izjemno doživeta pot v Nemčijo na ogled Orlovega gnezda, razkošne Hitlerjeve poletne rezidence z bogato zgodovinsko vrednostjo ter z izjemnim razgledom na sosednje Bavarske Alpe. Povsod je lepo, a doma je najlepše -strokovna ekskurzija v Prlekijo nam je odkrila veličastnost slovenske zgodovinske arhitekture v Odrancih, obrtni center v Veržeju ter številne lokalne posebnosti in predvsem spoznanje, da smo turizem ljudje. Hitro so minila ta leta in pred nami je bilo leto 2015, za katerega si niti predstavljali nismo, da bo za vse nas izjemno leto s povsem novimi doživetji in izkušnjami. Več pa naslednjič. Toni Praznik, Jerneja S. Turk 18 ŠPORT IN ŠOLA Ip Rokovnjač 20 let Športnega kluba Bleščica Ritmika - najbolj priljubljen šport za dekleta v naši občini Ritmične gimnastičarke iz ŠK Bleščica letos praznujemo 20 let delovanja svojega kluba. V Občini Lukovica smo prisotne že od samega začetka. Čeprav dekleta večinoma tekmujejo na državni (nekatere na mednarodni) ravni, z veseljem nastopajo tudi v domačih krajih. Skozi leta so polepšale mnoge šolske prireditve na Brdu in v Blagovici, valete ter občinske proslave. Začetek ritmične gimnastike na Brdu (skupina leta 2003). Začele smo skromno, v mali telovadnici brdske šole, danes pa skupine Bleščic trenirajo v novi Sončni dvorani, na PŠ Blagovica ter v Vrtcu Medo. Ime Bleščica nas z majhnim, a močnim svetlikanjem nagovarja, da najdemo svetlikanje v sebi in drugih. Ustanoviteljici kluba Nika Veger in Petra Kamenšek sta prav ritmično gimnastiko videli kot šport, ki za to ponuja mnogo priložnosti. Petra Kamenšek je dolga leta vodila tudi skupine na Brdu in je še danes strokovna vodja kluba. Ustanoviteljici sta k temu športu pristopili na nov način. Vrata ritmike sta odprli vsem, na rekreativnem nivoju, brez selekcije glede na postavo in motorične spretnosti deklet. Rekreacija, množičnost, zdrava vadba ter vseživljenjska vadba se v preteklosti niso povezovale z ritmično gimnastiko, za Bleščico pa predstavljajo temelje delovanja. Leta 2001 so 4 vaditeljice v društvo povezale nepovezane krožke, ki so delovali po osnovnih šolah. Začetek Bleščice je bil vadba na 12 osnovnih šolah, kjer je vadilo 250 deklet. Ena od teh šol je bila tudi naša OŠ Janka Kersnika. Danes, 20 let kasneje, Bleščica deluje na 70 lokacijah, na katerih deluje 115 skupin, v katerih vadi 1300 deklet, z njimi se ukvarja 50 vaditeljic. Dekleta želijo postati Bleščice, vaditeljice želijo ostati Bleščice, šole nas podpirajo. Vadbo širimo geografsko, izven mestnih središč, kjer je dostopa do ženskih športov manj. V nekaterih lokalnih skupnostih, kot je Občina Lukovica, je Bleščica znano ime. Ne samo lokalna dekleta, tudi lokalne vaditeljice so eden izmed naših ciljev. Z leti se v skupinah spletejo iskrene mreže prijateljstva, zato dekleta še posebej rada vztrajajo v športu. Pri nas trenirajo osnovnošolke, sre- Ekipa, ki je nastopala na svetovnem prvenstvu v Španiji (kar 3 brdske tekmovalke). dnješolke, pa tudi dekleta, ki so že na faksu, ki so že v službah, ki so že mamice ... V teh 20. letih se je klub razvil v vse starostne kategorije. V času omejitvenih ukrepov smo se Bleščice povezovale preko spleta. Brezplačne spletne vadbe so organizirane za vse starostne skupine, ponujamo pa tudi sobotno uro vadbe v paru, kjer lahko dekleta telovadijo skupaj z mamico ali očkom. Upamo, da se bomo lahko kmalu vrnile v telovadnice in se z vami srečale na kakšnem nastopu in tekmovanju. Besedilo: Ema Meden, foto: arhiv šK Bleščica Skupina iz Lukovice po nastopu na Ljubljanskem festivalu Lupa. Tekmovalna skupina iz Lukovice v zmagovalni vaji z obroči (področno tekmovanje 2018). marec 2021 ŠPORT IN ŠOLA 19 Krpljanje, prijeten sprehod z velikimi nogami © Ste se že kdaj preizkusili v krpljanju? Tisti, ki ste pritrdili, veste, da v tem športu lahko vsakdo doživi nekaj lepega, majhen otrok ali odrasel človek. Sprehod po snegu s posebej prilagojeno obutvijo, ki ima veliko površino, da se ob koraku noga ne pogrezne, vas ne bo le pošteno razmigal in navdal z občutkom, da ste za svoje telo naredili nekaj koristnega, temveč vas bo prepustil uživanju v gibanju v naravi. Saj poznate občutek, ko se sneženi kristali zableščijo na sončen dan, pod nogami pa kar škripa ... Čas se upočasni in enostavno le dihaš svež zrak v čudovito lepem, malo zasanjanem in tihem zimskem dnevu ... ... razen, če zraven povabiš več otrok, ki se že dlje časa niso imeli priložnosti družiti in želijo v enem dnevu vse nadoknaditi.© Seveda smo se vsi razveselili sproščanja ukrepov. Želeli smo naši mladini ponuditi še malo zimske igrivosti, zato je Mladinski odsek PD Blagovica tokrat mladince povabil na Pokljuko na krpljanje in sankanje. Malce več dela je bilo z organizacijo, da smo lahko upoštevali vsa priporočila NIJZ za izvajanje dejavnosti ter tako v zmanjšani skupini odšli izkoristit zadnji sneg. Našima dvema vodnikoma pa so pred izvedbo pohoda še malce s paličico povrtali po nosu, da je bilo za zdravje udeležencev res poskrbljeno. Otroci so se na krpljah znašli prvič. Spoznali so, da za ta starodaven šport res ne potrebuješ veliko. Le par krpelj in pohodne palice, ki si jih lahko izposodiš za slabih 10 evrov, primerna oblačila in obutev za gibanje v zimskih razmerah. Prav zabavno jih je bilo gledati, ko so imeli toliko dela že pri nameščanju, še zabavneje pa, ko so s tako velikimi »stopali« naredili prve korake po snegu. Vendar so hitro usvojili osnovno tehniko hoje pri vzpenjanju in spuščanju ter tehniko hoje v loku in prečenju pobočja. Kaj kmalu so ugotovili, da krplje čez čas postajajo vse težje, hoja pa počasna. Zato za prvič nismo pretiravali. Raje smo del dneva izkoristili še za igre na snegu in sankanje. To pa je poskrbelo, da so najmlajši udeleženki slišali po celi Pokljuki. Lepo je bilo preživeti dan v razigrani družbi otrok. Naj se zahvalim vodnikom in staršem za sodelovanje, gasilcem PGD Blagovica, ker nam vedno prijazno posodijo kombi za prevoz, in vam mladincem, ki radi prihajate na naše dejavnosti. Besedilo: načelnica Mladinskega odseka PD Blagovica, Petra Trdin, foto: Igor Trdin Pohod k slapu Orglice Pa smo dočakali naš prvi letošnji pohod. Ob devetih smo se s svojimi avtomobili odpeljali proti Kamniški Bistrici. Pri smerokazu za slap Orglice je manjše parkirišče, kjer smo pustili avtomobile in se v dokaj mrzlem dopoldnevu podali na pot. Do slapa Orglice vodi gozdna pot, ki se rahlo vzpenja in traja slabo uro. Mi smo se odločili, da si bomo ogledali še grob ameriškega pilota Otta Hinndsa, ki je z bombnikom strmoglavil na Malo planino. Preživeli pilot se je znašel v bolnici Bela, vendar ni preživel. Mimo groba smo odšli do ostankov bolnice, kjer smo si lahko ogledali in prebrali zgodovino tega kraja. Malo višje od bolnice je manjši slap Bela, ob katerem smo na prijetnem soncu pomalicali. Po dobro označeni poti smo se odpravili naprej proti slapu Orglice. Videli smo velik podor stene z Rzenika. V zraku je bilo čutiti prah in tudi drevje je bilo od prahu belo. Kmalu smo prišli do cilja. Potok Kamniška Bela je izoblikoval prelep slap, visok 40 m. Ime naj bi dobil po zimskem videzu, ko voda zamrzne, slap pa dobi videz orglic. Nekateri pa pravijo, da naj bi v času velike vode šumel, kot bi nekdo igral na orglice. Kakorkoli, splačalo si je ogledati slap in njegovo okolico. Polni lepih vtisov smo se odpravili nazaj do izhodišča. Veseli smo bili, da smo se ponovno srečali in opravili marčevski pohod. Besedilo in foto: Danica Qsolnik Naravna ledena zimska dekoracija V času šole na daljavo so učenci 3. b razreda izdelovali ledene okraske. Na sprehodu so nabrali suho travo in druge plodove, nato pa so jih položili v plastične posodice ali pokrovčke z vodo, dodali vrvico, ki je zraven zamrznila, in izdelek odložili na prosto v mrzlo noč. Naslednji dan so te lesketajoče okraske obesili recimo na grmiček. Lahko pa so vodo nalili v balon in dodali manjšo plastično žival ter drugi dan dobili veliko jajce z »mladičkom«. Besedilo: Tina Pergar, foto: učenci 3. b 20 PODJETNIŠTVO Rokovnjač Grof in grofica z Dvorca Rus nadaljujeta v Preddvoru V avgustovski številki Rokovnjača ste lani lahko prebrali obširen intervju s Tanjo Šubelj in Cvetom Sušnikom oz. z Grofico in Grofom, ki že vrsto let delujeta tudi v naši občini. Lani sta tako velik del leta namenila obnovi Dvorca Rus, v katerem sta s pomočjo »dvornih dam« uredila štiri čudovite suite za nočitev ali daljše bivanje. Ker pa je epidemija tudi na področju turizma naredila ogromno škode, je žal tudi na novo urejeni Dvorec Rus z izjemo nekaj noči bolj ali ne sameval. Prav tako je prepoved porok ter organiziranih izletov, vodenj in ogledov znamenitosti vplivala na manjši obisk Dvorca Štatenberg, ki sta mu Tanja in Cveto namenila velik del svojega časa, aktivnosti in denarja v zadnjih petih letih. Iz ogromnega poslopja so prostovoljci odpeljali več kot 15 ton odpadnega materiala. Ampak Grof in Grofica nista iz takega testa, da bi se prepustila malo-dušju in preprosto čakala na boljše čase. Hitro sta našla nov izziv in nov dvorec. Brez slednjih namreč pri njiju ne gre, zakaj ju tako privlačijo, pa lahko preberete v zgoraj omenjenem intervjuju. S Štajerske se tako selita na Gorenjsko, v najem sta vzela grad Dvor v Preddvoru. Tisti, ki ta kompleks v središču gorenjske občine poznate, ste zdaj gotovo pomislili: »Huh, še en ogromen izziv!«. Grad Dvor je namreč precej od časa načeto in mnogokrat predelano veliko dvonadstropno poslopje, ki je naslednik enega najstarejših renesančnih gradov pri nas. Prvi pisni dokumenti o njem segajo v 12. stoletje, od takrat pa je »preživel« marsikaj, tudi številne predelave, in zamenjal vrsto lastnikov. Prehajal je iz rok v roke, od znamenitih Andeških grofov, prek vetrinjskega samostana do cistercijanskih menihov iz Stične. Ti so grad preuredili v samostan za bolne in ostarele menihe, del poslopja je bil namenjen tudi prvi osnovni šoli v tem kraju. Za menihi se je zvrstilo še nekaj gospodarjev, pred dobrimi stotimi leti pa je posest kupil doktor Arthur Wurzbach - od tod tudi ime Wurzbachova graščina, pod katerim še vedno marsikdo pozna grad Dvor. Wurzbach je grad preuredil v turistične namene, a ne za dolgo, saj ga je že v tridesetih letih prejšnjega stoletja kupil doktor Majerič iz Ormoža in v njem uredil sanatorij oz. letovišče z imenom Hotel Grintavec. Privabljal je bogate goste iz sosednjih dežel, saj so cenili svež gorski zrak in mir, ki sta postala del njihovega zdravljenja. Po drugi svetovni vojni, med katero je bila v gradu nemška žandarmerija, je tam nastal Vzgojni zavod za mladino, takrat so velike grajske sobane pre-gradili v majhne otroške sobice, medtem ko je zunanjost gradu ostala enaka kot po prezidavah v 18. in 19. stoletju. Leta 2014 je država lastništvo prenesla na Občino Preddvor, ta pa je z letošnjim letom grad dala v najem Zavodu za kulturo, turizem in kulturno dediščino Grof in Grofica. Tanja in Cveto sta takoj zavihala rokave in se skupaj s prijatelji, lokalnim prebivalstvom in ostalimi prostovoljci lotila temeljite obnove. Na sv. tri kralje so odpeljali prvo samokolnico odvečnega materiala in od takrat udarniške prostovoljne akcije potekajo vsak konec tedna, občasno tudi med tednom. Prva dva meseca so poslopje le čistili, saj je bilo treba podreti številne pregradne stene nekdanjih otroških sobic, da bodo lahko grajske sobane spet zadihale v vsem svojem sijaju. V pritličju gradu so Pri čiščenju in obnovi so sodelovali tudi naši občani. odstranili odvečno pohištvo in drugo opremo, talne obloge in keramične ploščice. Izvozili so več kot petnajst ton odvečnega materiala. V prvih dneh marca se je delo že preselilo tudi na okolico poslopja, saj h gradu Dvor sodi tudi čudovit grajski park, s katerim ima Tanja velike načrte. No, načrtov ne manjka tudi sicer, v gradu želita postaviti razstavo »Grof in Grofica«, urediti staro tiskarno, lekarno in trgovino iz nekdanjih časov, kapelo in poročno dvorano ter vinsko klet z vini, poimenovanimi po groficah, ki pridno sodelujejo pri obnovi (mimogrede, po »groficah« Josephine, Antoinetti in Emiliji so poimenovane tudi suite na Dvorcu Rus). Del stavbe naj bi namenili tudi kavarni, kjer boste ta vina in prav posebne grajske slaščice lahko tudi poskusili. Vsako soboto se Grofu, Grofici in omenjenim groficam pri delu pridruži okoli dvajset do petindvajset prostovoljcev, v nedeljo približno deset manj. Delajo v manjših skupinah, kar veliko poslopje seveda omogoča, in pri tem upoštevajo vse protikoronske zaščitne ukrepe. Na enega od vikendov je v Preddvor na pomoč prišla tudi ekipa prostovoljcev iz lukoviške občine, kar nekaj je bilo med njimi takih, ki so sodelovali že pri dogodkih, ki so se nekoč odvijali pri Rusu. Nekateri prebivalci naše občine pomagajo na drug način - ker je treba vsak vikend na Dvoru nahraniti štirideset do petdeset pridnih delavcev, so lukoviške gospodinje že skuhale nekaj kosil za prostovoljce. Seveda so vsi prostovoljci še vedno dobrodošli, je pa zaradi razporeditve ekip in spoštovanja ukrepov ob epidemiji zaželena vnaprejšnja najava Tanji ali Cvetu. Vendar prostovoljci iz Lukovice in dejstvo, da je Grof naš občan ter lastnik Dvorca Rus, niso edina vez, ki grad Dvor v Preddvoru povezuje z našo občino. V cerkvi sv. Petra, ki stoji neposredno ob grajskem poslopju, namreč od leta 2019 službuje župnik Pavel Okoliš, ki je prej deloval v naši Župniji Brdo. Tudi za pomoč »od zgoraj« je torej poskrbljeno, zato ne čudi, da dela napredujejo res hitro in da Tanja svečano otvoritev dvorca napoveduje že za letošnji julij. Tridnevno slavje ob odprtju za širšo javnost napoveduje za konec tedna med 9. in 11. julijem. Datum ni izbran naključno, saj se je 9. julija 1833 v bližnjem gradu Turn rodila Josipina Urbančič Turnograjska, prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica. Na ta dan bo tako možen ogled obnovljenega dvorca, v soboto se obeta dvorni dan z grajsko poroko, v nedeljo pa boste na svoj račun prišli predvsem sladkosnedi, saj bo dan namenjen predstavitvi »štoflcev«, bonbonov, značilnih za tiste kraje. In ko že omenjam poroko: prav organizacija porok je ena od glavnih aktivnosti, ki jih želijo obuditi na gradu Dvor. Pred leti je bil Preddvor že dobro znan kot priljubljena poročna lokacija, saj ob jezeru Črnava, le nekaj kilometrov od gradu Dvor, stoji tudi grad Hrib (Preddvor ima kar marec 2021 PODJETNIŠTVO 21 štiri gradove oz. dvorce), ob njem pa znameniti grajski drevored. Drevesa v njem prepletajo vrhove in tako simbolizirajo zvestobo mladoporočencev. Povedano bolj konkretno: če se ženin in nevesta na poročni dan sprehodita skozi ta drevored, imata menda zajamčenih petdeset let zvestobe in zakonske sreče. Mimogrede, nazaj mora ženin nevesto nesti, sicer jamstvo ni popolno. Drevored še vedno stoji, po novem bosta nedaleč stran v gradu Dvor nova poročna dvorana in kapela, grajski vrt pa omogoča še čudovite fotografije mladega para in morebiti nekoč tudi pogostitev. Pozabiti ne smem niti dveh pravljičnih kočij, ki jih lahko najamete pri Grofu: bele Pepelkine kočije in črno-zlate kočije iz časov carske Rusije, ki mladoporočenca popeljeta po Preddvoru. Za bolj »sodobne« pa so na voljo tudi desetmetrska roza limuzina ali kateri od starodobnikov, ki jih Grof pridno zbira in obnavlja. Poleg porok se bodo v gradu Dvor odvijali tudi dvorni dnevi, ko boste lahko za nekaj ur postali grof, grofica, dvorna dama ali paž, manjkalo ne bo niti ostalih prireditev. Zavod za kulturo, turizem in kulturno dediščino Grof in Grofica namreč zgledno sodeluje z Občino Preddvor in tamkajšnjim Zavodom za turizem, ki bo skrbel tudi za dogajanje na gradu. Neprecenljiva je pomoč Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije oz. njihove Območne enote Kranj in konservatorja Matevža Remškarja, saj se grad obnavlja v skladu z njihovimi navodili in priporočili. Najbolj pa Grofa in Grofico, po novem z gradu Dvor, veseli, da so tako njiju kot njune načrte »za svoje« vzeli prebivalci Preddvora. Pomagajo pri čiščenju in obnovi, skrbijo za prehrano prostovoljcev in se nadvse veselijo dne, ko bo grad Dvor po dolgih letih propadanja spet zasijal, kot si zasluži. In brez podpore lokalne skupnosti to ne bi bilo mogoče. Besedilo: Andreja Čokl, foto: arhiv Zavoda Grof in Grofica Grof v delovni opravi pri rušenju pregradnih sten. Continental^ The Future in Motion z letnimi pnevmatikami Continental. PremiumContact™ 6, SportContact™ 6 in EcoContact™ 6. GERMAN TECHNOLOGY W Letne pnevm atike po akcijskih cenah S Avto Cerar Kamnik ^ 01/839 50 40 V Ob nakupu 4 novih I pnevmatik Continental brezplačno zunanje in [ notranje čiščenje I ■ AVTO CERAR telefon: 01/839-50-40 e naslov: info@avtocerar.si mehanična popravila za vsa vozila kleparska in ličarska popravila cenitev poškodovanih vozil za: Triglav,Sava in Porsche zavarovanje vulkanizerstvo avtovleka osebnih vozil izposoja vozil pranje in čiščenje vozil 22 ZDRAVJE Rokovnjač Post 2021 S pepelnico smo vstopili v postni čas, ki je čas priprave na veliko noč. V tem času običajno tako pri bogoslužju kot v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Seveda je v tem času marsikaj postavljeno na glavo in tako je tudi s postom, ki še vedno ostaja čas premišljevanja, a ga moramo v veliki meri žal opraviti sami. Vendar strogi post, ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega, se vzdržali uživanja mesnih jedi ali tistega, kar imamo sicer radi, ni samo to, je veliko več. Je naš sklep o tem, kaj bomo naredili sami ali z družino, skupnostjo v postu. Pri tem štejejo že majhne odpovedi in dobra dela. Seveda ne smemo pozabiti na tri poglavitne aktivnosti, ki naj bi bile del krščanskega življenja skozi celo leto: molitev, odpoved in miloščina. Zgled nam tokrat daje župnik Bernard Rožman, ki je v oznanilih napisal nekaj predlogov, ki sicer veljajo za župniji Brdo in Zlato Polje, a jih s pridom lahko uporabijo tudi druge župnije ali sami. Molitev: V cerkvi in na internetu bo seznam po dnevih, ko se lahko družina ali posameznik napiše za branje rožnega venca doma ali v cerkvi. Dobro delo: Ena družina oz. gospodinjstvo se lahko prijavi za čiščenje cerkve ali okolice. Sobot je šest, torej dvanajst družin, ki zaradi tega ne kršijo predpisov NIJZ. Več je članov posamezne družine, hitreje je narejeno in ob tem ne pozabimo vključiti tudi otrok, da pridobijo tako delovne navade kot odnos do skupnega, kar naša župnijska cerkev zagotovo je. Miloščina: Na četrto postno nedeljo priporoča nabirko za vse, ki trpijo pomanjkanje v času epidemije. Prispevek naj bo primeren naši finančni zmožnosti. A računajmo, če se odpovemo kavici na dan, je to že kar lep znesek. Izračunajte si sami, koliko je to. Za otroke: Revija Mavrica je pripravila zanimivo postno akcijo za otroke in ostale družinske člane. Plakati so na voljo v cerkvi pri verskem tisku. Namen: Letos se bomo v postu trudili biti prijazni. Prijaznost je kot sol, ki daje kruhu okus. Povabila so namenjena vsem članom družine. Predlog za dobro postno branje: Sonce Petovione avtorja Branka Cestnika. Star običaj je, da v času posta premišljujemo Jezusovo trpljenje ob pomoči križevega pota. Letošnje leto, zaznamovano z epidemijo, se pozna tudi pri tej pobožnosti, saj je število vernikov omejeno, kar ne pomeni, da križevega pota in premišljevanja ne smemo opravit doma. Številne molitve, tudi starejše, ki so že skoraj odšle v pozabo, bodo v času posta prišle na plano in nas pripravljale na največji praznik, ki bo lahko drugačen kot v preteklem letu, ali pa tudi ne. In vendar bo duhovno bogat, poln številnih obredov, če bomo le tako hoteli sami in nas bo k temu vodilo naše srce. Naj bodo letošnji velikonočni prazniki blagoslovljeni ter naj vam prinesejo radost in mir v srce in naj nas vstali Kristus spremlja skozi težke čase epidemije. Besedilo in foto: Drago Juteršek Moja poteza - 40 dni brez alkohola 2021 V letošnjem postnem času že šestnajstič poteka akcija 40 dni brez alkohola, tokrat pod geslom Moja poteza. Tokratno geslo je tisto pravo, saj se mora vsak sam odločiti, ali bo vsaj v postnem času rekel alkohol »ne hvala«. Zaradi že znanih razmer je malce manj poudarka na tej postni akciji v cerkvah, saj je število vernikov omejeno. Žal smo v Sloveniji kar se porabe alkohola tiče na vrhu tako v Evropi kot svetu, kar ni ravno pohvalno. Zaradi alkoholizma trpijo tako družine kot podjetja, saj alkoholiki niso zmožni opravljati svojega dela, kot bi morali. Da o številu nesreč, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki in voznice, ne pišem. To- kratni post je priložnost, da se odpovemo alkoholu vsaj teh 40 dni in na koncu bomo ugotovili, da lahko zdržimo in delamo tudi brez alkohola, in to še veliko bolje. Naj nas torej letošnja postna akcija spodbudi k manjšemu uživanju alkohola, še bolje bo čisto nič alkohola vseh 40 dni. Akcijo lahko med letom sami celo ponovimo, tako da se odločimo, da nek določen čas, lahko mesec ali več, ne bomo uživali alkohola in tako naredimo nekaj za svoje zdravje in lepšo skupno življenje. Besedilo: Drago Juteršek marec 2021 SKRB ZA OKOLJE 23 Cesta od Čepelj do zaselka Znojile Kaj moramo vedeti o odlaganju odpadkov na ekoloških otokih? V zaselku Znojile ima stalno prebivališče osemnajst prebivalcev, dve tretjini se jih dnevno vozi na delo v dolino. Veselimo se obljubljenega skorajšnjega pričetka rekonstrukcije omenjene ceste. Besedilo in foto: Mitja vodopivec Prišla bo pomlad Prvi znanilci pomladi, kot sta teloh in zvonček, so že tu in kaj kmalu bo drevje odeto v zeleno barvo. Mnogi se pomladi razveselijo, saj se z njo prične rast in novo življenje. A ne le to. Travica in grmovje bosta v zeleno odela vse pločevinke in druge smeti, ki so jih nekateri iz svojih avtomobilov odvrgli ob cesto. Žal pa vsega tistega, kar odložijo nekateri pri koših na manjših počivališčih, ne bo možno skriti. Še vedno nekateri ne vedo, da poleg ostalih zabojnikov obstajajo tudi zbiralniki za odpadno elektronsko in električno opremo (OEEO) ter baterije, v katere lahko odložimo male gospodinjske aparate in ostalo malo opremo in orodje, prenosne baterije in akumulatorje ter računalniško opremo in zabavno elektroniko. Tiskalniki torej ne sodijo poleg koša za smeti na počivališču, ampak v za to namenjen zabojnik, ki stoji na ekološkem otoku. In če ga pri vas ni, se eden nahaja v Lukovici. Na območju Občine Lukovica je v vseh večjih naseljih ekološki otok. Skupno jih je kar 22 in so namenjeni ločenemu zbiranju odpadkov. V glavnini se na teh ekoloških otokih ločeno zbirata papir in steklo, ponekod pa tudi odslužene e-naprave (mali gospodinjski aparati, elektronske igrače, računalniška oprema, mobilna in pametna tehnologija) in odslužene baterije ter akumulatorji. Vsi zabojniki so opremljeni tudi z napisom, ki obvešča, kaj v zabojnik sodi in kaj ne. Na ekološki otok tako sigurno ne sodijo kosovni odpadki, nevarni odpadki ali embalaža in mešani odpadki, ki jih odlagamo v »domače« zabojnike. Kosovni odpadki se zbirajo dvakrat letno v spomladanskem in jesenskem času, »domače« zabojnike pa prazni JKP Prodnik d.o.o. po ustaljenem urniku. Ugotavljamo, da nekateri prebivalci odpadke ne glede na njihovo pravilno ločevanje odlagajo na ekološki otok. V kolikor se bo takšno odlaganje nadaljevalo, bomo primorani razmišljati o ukinitvi posameznih ekoloških otokov. Obenem vse uporabnike obveščamo tudi, da imate po podatkih JKP Prodnik d.o.o. v zbirnem centru Dob omogočeno brezplačno oddajo: • ločenih frakcij kosovnih in nevarnih odpadkov (velja za tiste uporabnike, ki ste vključeni v sklop izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki), • zeleno vrtnega odpada, npr. vejevje, listje, ipd., velja za tiste, ki ste vključeni v zbiranje in predelavo organskih odpadkov (rjav zabojnik). Besedilo in foto: občinska uprava Smeti odnesite s seboj Že vse od leta 1987 številni planinci in planinke ter pohodniki poznajo rek: »Smeti odnesite s seboj v dolino!«, kajti s tem prispevamo k čisti podobi slovenskih gora, vsaj kar se smeti tiče. Tako je v planinah, a kaj, ko so pohodniki rekreativci in sprehajalci tudi drugje. Številni se napotijo na sprehod okoli Gradiškega jezera in ker je pot malce daljša, je treba izgubljene kalorije in tekočino tudi nadoknaditi. In tu je srž problema! Prazna embalaža konča v bližnjih koših, ki so kaj hitro ne samo polni, ampak prepolni in potem je tako, kot je videti na fotografiji. Pokojni gospod župnik in dekan Franc Vrolih je rad dejal, da so odraz kulture nekega naroda gostišča, avtobusna postajališča in pokopališča. Jaz pa k temu dodajam še sprehajališča v želji, da začnemo smeti, ki smo jih prinesli s seboj, odnašati domov in dajati v tisti zabojnik, v katerega sodijo. Besedilo in foto: Drago Juteršek Besedilo in foto: Drago Juteršek 24 SKRB ZA OKOLJE Rokovnjač Tudi pri nas bo lepo Topli dnevi so ravno pravšnji za delo na vrtu, travniku ali v sadovnjaku. Počasi se namreč bliža čas sajenja, a še prej je treba na vrtu marsikaj postoriti, da bo kasneje, ko napoči čas, seme imelo bujno rast in pridelek. Svoje zahtevata tudi travnik in sadovnjak ter okolica hiše. V preteklem letu in na začetku letošnjega je utrip v različnih društvih, vsaj kar se druženja tiče, sila klavrn in vendar se razmere, upoštevajoč se zahteve NIJZ, izboljšujejo. Tako so se člani in članice PGD Krašnja odločili, da s skupnimi močmi polepšajo okolico gasilskega doma, upoštevajoč že znane varnostne ukrepe. Tako so odstranili breze ter uredili zelenico ob cesti. Zelenica sicer še nima travne ruše, a so jo poravnali, odstranili odvečni material in kamenje ter pripravili za setev trave, ko bo vreme bolj stabilno in toplo. Počasi tako gasilski dom in okolica dobivata novo podobo, a zaživela bosta v vsem svojem sijaju, ko bo živahno tako v njem kot v okolici in upajmo, da bo to čim prej. Besedilo in foto: Drago Jutersek Spomladanski odvoz kosovnih odpadkov O datumu odvoza kosovnih odpadkov na posameznem odjemnem mestu bodo uporabniki pravočasno obveščeni z dopisom po navadni pošti, v katerem bodo navedene tudi vse ostale informacije v zvezi s kosovnimi odpadki. JKp prodnik D.o.o. RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI LUKOVICA (POMLAD 2021) DATUM URA NASELJE LOKACIJA 19. 4. 2021 14.00-15.00 Trojane Pri gasilskem domu 15.30-16.30 Blagovica Pri pošti 17.00-19.30 Lu kovica Pri ekološkem otoku na Maklenovcu KAKO RAVNATI Z NEVARNIMI ODPADKI? •k Nevarne odpadke hranite v originalni embalaži, ki naj bo dobro zaprta, da med prevozom na zbirno mesto ne pride do razlitja vsebine. •k Tekoči odpadki naj bodo v zaprti posodi. •k Ostri odpadki morajo biti v zaprti posodi iz stekla ali trde plastike. k Pomembno je, da se odpadki med seboj ne mešajo, saj to lahko povzroči nepredvideno reakcijo med različnimi snovmi. k Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal. k Dokler nevarnih odpadkov ne oddate v akciji zbiranja, jih hranite na suhem, varnem in otrokom nedosegljivem mestu. Pomembno! Nevarni odpadki lahko zaradi svoje sestave ob nepravilnem odlaganju onesnažijo okolje, podtalnico ali druge dragocene vodne vire. Zato nevarnih odpadkov NE SMEMO odlagati v navadne zabojnike za odpadke ali v naravo, prav tako pa jih ne smemo zlivati v kanalizacijo. Ste vedeli? Nevarne in kosovne odpadke lahko kadar koli v letu brez doplačila oddate v Centru za ravnanje z odpadki Dob. KAJ SPADA MED NEVARNE ODPADKE? Akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, topila, razredčila, lepila, kozmetika, čistila, neonske cevi, odpadno jedilno in motorno olje, pločevinke s potisnim plinom, embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. Savska 34, 12BO Domžale I 01/729-54-30 info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si PRODNIK Javno komunalno podjetje 60 let POMEMBNO! Izdelki, ki vsebujejo nevarne snovi, so označeni s posebnimi simboli, kot so: Eksplozivno Jedko Okolju nevarno Vnetljivo Zdravju škodljivo Strupeno marec 2021 OBVESTILA 25 ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Izpostava Domžale Vir, Šaranovičeva cesta 21a 1230 Domžale www.lj.kgzs.si URADNE URE ponedeljek in sreda: 8. -11. ure ostalo po dogovoru Telefon: 01/724-48-55 01/724-18-45 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si petra.burja@lj.kgzs.si lucija.susnik@lj.kgzs.si matjaz.malezic@lj.kgzs.si ZBIRNA VLOGA 2021 Redni rok za oddajo zahtevkov zbirne vloge (t. i. subvencije) za ukrepe kmetijske politike bo potekal do četrtka, 6. maja. Vlogo je možno oddati še v zamudnem roku do 31. maja 2021, vendar se za vsak delovni dan zamude izplačila znižajo za 1 % oziroma 3 % za shemo osnovnega plačila v primeru dodelitve plačilnih pravic iz nacionalne rezerve. V času zamudnega roka je možna tudi oddaja kakršnihkoli sprememb, ki so nastale po oddaji zbirne vloge v rednem roku. Kdo mora oddati zbirno vlogo? Vložiti jo morajo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki: • v letu 2021 uveljavljajo katerikoli ukrep kmetijske politike, • so zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti, • dajejo v promet živinska gnojila, • so zavezanci za prijavo površin posebnih kultur - to so zelenjadnice in zelišča v intenzivni pridelavi, jagode na njivah, semena in sadike poljščin, zelenjadnic in zelišč, ki se pridelujejo v tleh na prostem ali v tunelih, in reja polžev (natančno so opredeljene v Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka), • bodo v 2021 postali člani organizacije proizvajalcev v skladu s predpisi o priznavanju organizacij v posameznem sektorju, • bodo v 2021 postali člani skupin proizvajalcev za skupno trženje, • so zavezanci za oddajo zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, • so vključeni v petletne obveznosti (ukrep KOPOP oz. EK). Zahtevki v okviru zbirne vloge so: • OMD plačila - plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki, • neposredna plačila (osnovno plačilo, zelena komponenta, plačilo za male kmete, plačilo za mlade kmete ter proizvodno vezane podpore za strna žita, za zelenjadnice, podpora za mleko v gorskih območjih, za rejo govedi in drobnice - NOVO), plačilo za območja z naravnimi omejitvami (t. i. plačila PONO), plačila za dobrobit živali (DŽ) za govedo, za katerega je pogoj 4-mesečna paša (120 dni) in zdravljenje proti zajedav-cem na osnovi analize blata, kar je potreb- no opraviti pred pričetkom paše, • plačila za dobrobit živali (DŽ) za drobnico, pri katerem je pogoj 6- ali 7-mesečna paša (180 ali 210 dni) in zdravljenje proti zaje-davcem na osnovi analize blata, kar je potrebno opraviti pred pričetkom paše, • KOPOP (kmetijsko okoljska podnebna plačila), • ekološko kmetovanje. Zahtevke za dobrobit živali za govedo in/ ali drobnico je potrebno vložiti pred začetkom paše, zato je za drobnico zadnji dan za oddajo zahtevka 5. maj! Zahtevek za DŽ se lahko odda šele po prejemu izvida koprolo-ške analize blata, v nasprotnem primeru bo za zaključek vloge potrebno priti še enkrat. Kaj je potrebno narediti pred vnosom zbirne vloge? Urediti podatke vaše kmetije v Registru kmetijskih gospodarstev, pri čemer je pomembno, da imate: • prijavljena VSA zemljišča, ki jih obdelujete, • prijavljene površine, ki odražajo dejansko stanje v naravi tako po rabi kot po površini, • da imate vpisanega namestnika, če na kmetiji ne živite sami, • stanje brez napak tipa ERR (npr. prijava kmetijskih zemljišč na nekmetijski rabi), zaradi katerih je vnos onemogočen. Pravilno prijavo zemljišč in odpravo napak lahko uredite najkasneje en dan pred vnosom zbirne vloge na Upravni enoti Domžale (stavba Občine, II. nadstropje), za kar se je potrebno predhodno naročiti. Stranke sprejemajo glede na abecedni vrstni red vašega priimka: • A-C in R-Ž, Kristina Krničar Medved, tel. 01/721-08-43, • Č-P, Nuša Škarja, tel. 01/721-08-44. Kaj potrebujete za vnos zbirne vloge? Ko boste prišli na vnos, imejte s seboj: • dva izvoda izpolnjenega in podpisanega t. i. navadnega pooblastila (predpisan obrazec dobite na lokaciji KSS ali na spletu), v primeru da na vnos ne pride nosilec, • število posameznih kategorij živali na dan 1. 2. 2021, • seznam, kaj (bo)ste kje sejali in izmere posameznih poljin, na katere je razdeljena posamezna njiva, seznam prejemnikov in količine oddanih živinskih gnojil, • odločbe za 2020 - obvezno, če so bila plačila znižana zaradi kršitev navzkrižne skladnosti, • zapisnik morebitne kontrole v 2020, • številko bančnega računa nosilca v primeru spremembe nosilca ali TRR glede na preteklo leto, • če boste uveljavljali ukrep dobrobit živali za govedo, identifikacijske številke goveda, ki jih boste pasli, • če boste uveljavljali ukrep dobrobit živali za drobnico, urejen in ažuren register drobnice na gospodarstvu (zelena knjiga), • identifikacijske številke avtohtonih pasem, če jih boste uveljavljali v okviru KOPOP ukrepov, • v primeru novih površin v okviru KOPOP nove analize zemlje ter gnojilne načrte in kolobar do vključno leta 2025, • podatki o količini (litri) neposredne prodaje kravjega mleka, vključno z mlekom, uporabljenim za mlečne izdelke za neposredno prodajo in prodanim preko mleko-mata. Kako in kdaj se naročiti na elektronski vnos zbirne vloge? Elektronski vnos zbirne vloge in ostalih zahtevkov je obvezen in bo možen tudi na Izpostavi KSS Domžale. Tako kot pretekla leta se je za vnos OBVEZNO predhodno naročiti. Osebno ali po telefonu se lahko naročite samo v času uradnih ur, seveda pa je možna prijava tudi preko elektronske pošte. Prosimo, da s prijavo ne odlašate in da se zaradi enakomerne porazdelitve vnosa vlog prijavite najkasneje do četrtek 15. aprila. Prosimo, da s prijavo ne odlašate. VELJAVNOSTI IZKAZNIC FFS V 24. členu Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP), ki je stopil v veljavo 4. februarja, se podaljšuje veljavnost izkaznic in potrdil o pregledu naprav za nanašanje FFS. Oboje se podaljša do 31. decembra 2021. V primeru izvedbe izobraževanja za podaljšanje izkaznic boste pisno obveščeni. PAVLA PIRNAT in PETRA BURJA TERENSKI KMETIJSKI SVETOVALKI 26 OBVESTILA *lf Rokovnjač Obvestilo Po zadnjem koronskem zakonu PKP8 so solidarnostnega dodatka v enkratnem znesku 150,00 evrov deležni tudi vojni veterani. V izogib temu, da bi se posamezniki prehitro veselili prejemka (in posledično skrbi, kam vložiti), je treba poudariti, da so le-tega deležni samo tisti vojni veterani, ki jim je veteranski dodatek edini prejemek. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale Obvestilo OČISTIMO NAŠO OBČINO LUKOVICA Na območju Občine Lukovica bo organizirana čistilna akcija, ki bo potekala v soboto, 10. aprila 2021, med 8. in 12. uro. K sodelovanju vabimo vse ljubitelje čiste narave, krajevne skupnosti, društva, šole, vrtce in vse, ki so pripravljeni sodelovati v čistilni akciji. Namen čistilne akcije je urediti okolje, ki bo privlačno za same prebivalce in obiskovalce območja občine, s čimer udeleženci prispevajo tudi k ozaveščanju in kakovosti življenja v lokalnem okolju. Zbirna mesta bodo v posameznih naseljih krajevnih skupnosti: • Lukovica: pred občinsko stavbo, • Šentvid: pred objektom krajevne skupnosti, • Rafolče: na igrišču, • Krašnja: pred šolo, • Blagovica: na igrišču, • Trojane: pred trgovino, • Češnjice: na križišču pred bivšo šolo, • Zlato Polje: na igrišču. V čistilni akciji bodo sodelovale vse krajevne skupnosti in naselja, zato predstavnike prosimo, da svojo udeležbo predhodno najavite in hkrati sporočite predvideno število udeležencev po manjših skupinah do 10 oseb, in sicer najkasneje do 7. aprila 2021. Kontaktna oseba na Občini Lukovica je: Primož Dežman, telefonska številka: 01 7296 311 ali e-pošta: primoz.dezman@lukovica.si. Zaradi covid ukrepov se bo čistilna akcija izvajala v manjših skupinah oz. skladno z navodili NIJZ. Rokavice in vrečke bodo razdeljene na zbirnih mestih oz. po dogovoru. Odpadke, nabrane v vrečah ali druge kosovne odpadke naj udeleženci čistilne akcije odložijo na vidna mesta ob cestah, če pa so količine odpadkov manjše, naj le-te odnesejo na zbirno mesto. Pobrane odpadke bo odpeljal režijski obrat Občine Lukovica. O morebitnih spremembah čistilne akcije vas bomo obveščali preko spletne strani Občine Lukovica (https://www.lukovica.si/). Občinska uprava Obvestilo Vse občane, ki na območju Občine Lukovica poznajo lokacije odsluženih motornih vozil, ki so zapuščena v naravi, prosimo, naj le-te sporočijo kontaktni osebi na Občini Lukovica: Primož Dežman, telefonska številka: 01 7296 311 ali e-pošta: primoz.dezman@lu-kovica.si. Podatke lahko sporočite tudi v tajništvo Občine Lukovica: telefonska številka: 01 7296 300 ali e-pošta: info@lukovica.si. Zapuščeno vozilo bomo odstranili in predali pooblaščeni organizaciji v razgradnjo. Rok za obveščanje lokacij odsluženih motornih vozil je do 7. aprila 2021. Občinska uprava ••i! PROEVENr selitveni servis @ SELITVE 4 (W MONTAŽE ^ , (S) PREVOZI (J ČIŠČENJE CeLovite rešitve za dom in poseL. i www.selitveni-servis.pro ^fP"^ TEHNIČNI PREGLEDI na terenu za TRAKTORJE kraj dan ura 1 VINJE petek, 12. 3. 2021 ŠPITALIČ (gasilski dom) sobota, 10. 4. 2021 KRAŠNJA (pri baru pod Lipo) ponedeljek, 19. 4. 2021 BLAGOVICA (športno igrišče) ponedeljek, 19. 4. 2021 PEČE (športno igrišče) torek, 20. 4. 2021 KANDRŠE (gasilski dom) torek, 20. 4. 2021 MORAVČE (gostišče Peterka) sreda, 21. 4. 2021 ČEŠNJICE (pri Čebul Petru) četrtek, 22. 4. 2021 VAČE (gasilski dom) četrtek, 22. 4. 2021 KRAŠCE (gostišče Frfrav) petek, 23. 4. 2021 ŽEJE (gasilski dom) petek, 23. 4. 2021 DODATNE INFORMACIJE: 01 723 68 44 ali 041 877 800 AVTO KVEDER D.O.O. Obrtniška ulica 1, Lukovica pon. - pet.: 7.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 12.00 TEHNIČNI PREGLEDI: 01 723 68 44 SERVIS: 01 723 68 40 www.avtokveder.com bosch AVTO KVEDER Service ,v , ® tehnični pregledi marec 2021 POLITIKA, KRIŽANKA 27 Najvidnejši dosežki ministrov NSi v Vladi RS Kljub številnim oviram, povezanim z epidemijo in političnim pritiskom, so naši ministri v enem letu opravili izjemno delo. Janez Cigler Kralj, MDDSZ: zagotovitev 1280 koncesij za domove za starejše in v tem letu še dodatnih 1100 koncesij. Za gradnjo 5 novih domov in dokončanje dveh obstoječih je zagotovljenih skupaj 30 mio evrov (od leta 2008 ni bil zgrajen noben dom za starejše). Iz naslova vseh ukrepov PKP, ki so omogočili solidarnostna izplačila in krizne dodatke najranljivejšim, je v letih 2020 in 2021 skupaj zagotovljenih kar 56.286.324,75 evrov. Brez ukrepov za ohranitev delovnih mest bi število brezposelnih močno naraslo (preko 100.000). Mag. Matej Tonin, MORS: zagotovitev zaposlovanja vojakov po dopolnjenem 45. letu starosti, rast števila zaposlitev v SV in prostovoljnega služenja vojaškega roka (razpisi štipendij). Občine so dobile sredstva v skupni višini 6,5 mio evrov za kritje nastalih stroškov na področju zašči- N.Si te in reševanja v času epidemije (Občina Lukovica je prejela 18.282,00 evrov), razbremenjene so tudi plačila gasilskih zavarovanj, ki jih odslej plačuje državni proračun. PGD so prejela pomoč zaradi izpada dohodkov iz naslova redne dejavnosti. Jernej Vrtovec, MI: uvedba e-vinjet, začetek gradnje 3. razvojne osi (po 15 letih obljub), pridobitev zemljišč za razvoj Luke Koper. V prvem valu epidemije 20 % znižanje cen el. energije za gospodinjstva in malo gospodarstvo. Po 20 letih čakanja se je začela izgradnja daljnovoda Cir-kovce - Pince, ki bo vzpostavil prvo meddržavno povezavo s prenosnim omrežjem in bo povečal zanesljivost delovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. Začrtana je gradnja Potniškega centra Ljubljana; celoten projekt, ki se bo začel izvajati leta 2022, je ocenjen na 387,8 mio evrov. Lani je bil dosežen najvišji delež črpanja EU sredstev finančne perspektive 2014 - 2020 glede na načrtovana sredstva, in sicer 90 %. OO NSi ROKOVNJAČEVA NAGRADNA KRIŽANKA Uredništvo Rokovnjač, Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica Nagrajuje Avto Cerar d.o.o. Avto Cerar d.o.o. bo izžrebanemu nagrajencu Rokovnjačeve križanke podaril komplet avto kozmetike in čistil v priročni torbi. Za prevzem nagrade se prejemnik obrne na Občino Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Nagrado bo prejel le en prejemnik, ki ga bomo izžrebali med vsemi prispelimi in pravilno izpolnjenimi križankami. Izpolnjene križanke (samo posredovanje gesla ni dovolj!) nam lahko pošljete do torka, 6. aprila 2021, na naslov: Uredništvo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali skenirane na elektronski naslov: rokovnjac@lukovica.si. Poleg ne pozabite pripisati svojih podatkov (ime in priimek). Nagradna križanka januarske številke Geslo nagradne križanke: PRODAJA VOZIL SEAT. Nagrado prejme: Marko Krulej. Za prevzem nagrade se prejemnik obrne na Občino Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. AVTOR: GREGA RIHTAR KDOR SE UKVARJA S STROJENJEM PROSTOR ZA PREDAVANJA VZHODNI VETER MALAJSKA BLAZNOST SK0PUEN BIK ŠPANSKA JAMA Z RISBAMI IZ DAVNINE NEKDANJI NORVEŠKI SMUČARSKI SKAKALEC U0KELStY GRENKO ODVAJALO IZ AL0JINIH LISTOV ZAČETEK GESLA PEVKA RUPEL SLOVENSKA PRAVNICA IN P0LHI-ČARKA (KATARINA) TOVORNJAK ROBERT REDF0RD MESTO V ZAHODNI NEMČIII UTEŽNA MERA, CENT RIMSKA BOGINJA JUTRANJE ZARJE AMERIŠKA IGRALKA BISHOP KDOR SPLAVARI PESNICA ŠKERL NERESNIČNA VEST, IZMIŠLJOTINA TRESENJE GLASU V GLASBI LONČARSKA OBRT UPOR, ODPOR 0KLENITEV Z ROKAMI DESNI PRITOK SAVE KENIJSKI POLITIK (DANIELJ GORENJSKI TURISTIČNI BISER HRVAŠKI SKLADATELJ (KRSTO) ŽELEZO-BET0N POLDRAGI KAMEN NOGOMETNI VRATAR OBLAK ACE MERM0UA LENN0N0-VA VDOVA MANJŠE PLOVILO RAFAEL NADAL ŠPORTNA IGRA Z ŽOGO IZDELOVALEC OKEN SINJEK, VRATOVINA IGRALKA ŠRAJ KONEC \ GESLA / AMERIŠKA IGRALKA KEAT0N ŠKOT. POMORŠČAK (JOHN) TANCICNA TKANINA PRIMORSKA BABICA R0WAN ATKINSON OSTRA IND. ZAČIMBA KOREJSKA DENARNA ENOTA ITALCI DEL POSODE DOLOČEN POTEK ŽIVLJENJA PREDMET INDIJSKI POJEM DUŠE NAGNJEN SVET, STRMINA SLOPU PODOBNA IZSTOPAJOČA STENA V STAROGRŠKIH TEMPLJIH KEMIISKI ELEMENT (L» SLOVENSKI JEZIKOSLOVEC (KAREL) ČUT ZA ZAZNAVANJE JEDI ŽGANJE Z JANEŽEM PAZDERJE, OTRE AVLA ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA KAK0V0-STN0ST SLOVENSKI ARHITEKT (SAŠA) BABILONSKI VLADAR, N0ET0V VNUK AMERIŠKI IGRALEC VVALLACH RUSKI ODBOJKAR (PAVEL) RUDI ŠANTL 0UVER MLAKAR MAJHNA KRAVA GLADKA BOMBAŽNA, VOLNENA TKANINA UDAREC LETEČE ŽOGE, PREDEN SE DOTAKNE TAL PRI NOGOMETU RUSJA-N0V0 LETALO DESNI PRITOK VISLENA POLJSKEM TRAPA, NEUMNICA PISATELJICA MIHEIIČ AZIJSKA DIVJA KOZA POMOČ: ABRAMOV-ruski odbojkar (Pavel), LEVANT-vzhodni veter, LOANNE-ameriška igralka Bishop, REBER-nagnjen svet, strmina, SERŽ-gladka bombažna, volnena tkanina Rokovnjač Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... V SPOMIN MARICA ČEBULJ Žoharjeva mama iz Krašnje. Minilo je 20 let, odkar si nas zapustila in v naših srcih ogromno praznino pustila. Pogrešamo te. Hvala vsem, ki se jo spominjate in ohranjate lep spomin nanjo. Vsi tvoji 28 ZAHVALE Dejal si! Življenje toliko velja, kot človek sebe za druge da! In dal si vse - odšel pa sam v svet neznan, odšel z neizmerno ljubeznijo obdan. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 83. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, brat, dedek, pradedek in stric PETER AVBELJ po domače Jakov Peter iz Spodnjih Lok. (20. 2. 1938 - 20. 12. 2020) Hvala vsem vam, da ste nam ob bolečih trenutkih stali ob strani. Hvala za vsako iskreno besedo tolažbe, verjemite, vse to nam pomaga. Hvala tudi tistim, ki ste njemu v spomin prižgali svečko, darovali cvetje in sveče. Zahvalili bi se radi pogrebni službi Vrbančič in pevcem, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Krašnja, za častno stražo, g. Janezu Štempiharju za pomoč pri ureditvi groba, ter posebna zahvala Andražu Štruklju za zaigrane melodije s harmoniko ob zadnjem slovesu. In navsezadnje en velik Hvala tebi ata, za vsak trenutek, ki si ga delil z nami. Hvala ti za vso tvojo ljubezen, potrpežljivost, požrtvovalnost in za vse velike malenkosti o življenju, ki si nas jih naučil in tudi v težkih trenutkih verjel v nas. Bil si in vedno nam boš vzgled v mnogih pogledih. Ni nam bilo dano, da bi se poslovili od tebe. Ni res, da si odšel, nikoli ne boš! Vedno boš z nami v naših srcih. Radi te imamo. Tvoji najbližji: soproga Francka, ter sin Milan in hčer Milena z družinama. Spodnje Loke, 5. januar 2021 Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta OLGA DOBRAVEC, rojena Avbelj. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi ZD Lukovica, dr. Marjanu Lobodi in patronažni sestri Mateji. Zahvala g. župniku Bernardu Rožmanu za lepo opravljen obred in pogrebnemu zavodu Vrbančič ter njihovim pevcem. Zahvala gre tudi Mateji Orehek za lep poslovilni govor in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni December 2020 Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da greš za soncem, na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence. (Tone Pavček) ZAHVALA V 88. letu je za vedno zaspala naša mama, sestra, babica in prababica MARICA SEMEJA, rojena Dušak, iz VRBE. Od nje smo se v ožjem družinskem krogu poslovili 30. januarja 2021, na pokopališču v Šentvidu pri Lukovici. Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, še posebej vaščanom Vrbe, med katerimi se je vse do odhoda v Center starejših Cerknica počutila domače in nadvse dobro. Iskrena hvala Krajevni skupnosti Prevoje za izkazano pozornost. Hvala g. župniku Bernardu Rožmanu, pogrebni službi Vrbančič in njihovim pevcem za lep poslovilni obred. Sin Sandi Kraševec z družino marec 2021 OGLASI 29 080 22 36 BREZPLAČNA DOSTAVA KURILNEGA OLJA po GORENJSKI in OSREDNJI SLOVENIJI pri plačilu z gotovino. Možnost plačila tudi na obroke. Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja Hubat! www.lekarnaljubljana.si Mubat KOENCIM Q10 50MG 30 kapsul Piehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 13,82 € cena s Kartico zvestobe 11,06 € + STRGALO ZA TRDO KOŽO VITRY 1 kos ZDRAVj izbrano iz kataloga ugodnosti iiMV: e redna cena: 14,00 € cena s Kartico zvestobe 11,20 € + Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 4. 3. do 19. 4. 2021 oz. do prodaje zalog. 30 OGLASI w NISSAN A INTELLIGENT ■ MOBILITY NI AN SS A iaa i s * ti Nissan Juke N-Connecta Bogato opremljen + Samodejne LED luči + Inteligentno zaviranje v sili + NissanConnect Services + Kamera za pomoč pri parkiranju ZE ZA 149 € /MESEC' BON OB FINANCIRANJU' ODKRIJTE CELOTNO PONUDBO PRI VASEM PRODAJALCU NISSAN AVTOHIŠA MALGAJ ime s tradicijo | Ljubljana Tržaška 108, 1000 Ljubljana Tel.: +386 (0)1 20 00 628 www.avtohisamalgaj.si Kombinirana poraba goriva: 6,5-6,0 i/100 km. Emisije CO2: 147-135 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Full. Emisije NOx: 0,0180,0164 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00066-0,00082 g/km. Št. delcev (x1011): 0,07-0,49. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. "Informativni izračun je narejen na dan 1. 3. 2021 za Nissan JUKE 1.0 N-CONNECTA . Maloprodajna cena z že upoštevanim popustom in DDV, znaša 19.050,00 €. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 9.717,39 € je narejen za dobo odplačila 84 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 7,49 % in polog v višini 9.332,61 €. EOM = 10,57 % se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Skupni znesek, ki ga mora odplačati kreditojemalec, znaša 13.283,58 €, od tega znašata zavarovalna premja 573,23 € in strošek odobritve kredita 194,35 €. Kreditojemalec vrne kredit v 84 mesečnih obrokih v višini 149,00 €. V mesečni obrok je vkjučeno zavarovanje za brezposelnost, nezgodno smrt in nezgodno invalidnost. V financiranje je vključen bon za financiranje v vrednosti 300 € z DDV. Pogoj akcje je sklenitev finančne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 5.000 € in minimalnim trajanjem financiranja 24 mesecev. Velja preko Nissan Financiranja. Akcija velja do 31. 3. 2021 oz. do razprodaje zalog. Slike so simbolične. Pridržujemo si pravico do napak v tisku in se zanje opravičujemo. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenja, d.o.o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Več na nissan.si. marec 2021 OGLASI 31 Čistilna naprava One2clean Inovativna čistilna naprava nemške kakovosti, ki poskrbi za družinski proračun in okolje. Visok učinek čiščenja, v rezervoarju ni električnih komponent. Praznjenje le enkrat na tri leta, nizka poraba energije in minimalno vzdrževanje. Rezervoar je povozen. Z uporabo deževnice lahko prihranite do 50 % pitne vode. In denarja. Priporočamo vam uporabo brezplačne deževnice za pranje avtomobila, splakovanje WC-ja, pranje perila in zalivanje vrta. Ponikalni sistemi Lovilci olj in maščob ■ Enostavnejši, učinkovitejši in bolj kompaktni sistemi, ki nadomeščajo navrtane betonske cevi in kamnita nasutja. Sestavite poljubno velikost ponikalnice. Vse v povozni izvedbi. Uporaba povsod, kjer se v iztočnih odpadnih vodah pojavljajo masti ali olja. s* xa aKcno? % i www.cistilnenaprave-dezevnica.si qo?^lcisXa Armex Armature d.o.o., Ivančna Gorica, info@armex-armature.si, tel.: 01 786 92 70,051 652 192 v akciji fcMmHManq Sola, ki mi ie blizu! SREDNJA SOLA DOMŽALE ■VABLJENI K VPISU V NASE PROGRAME GIMNAZIJA TEHNIK RAČUNALNIŠTVA TRGOVEC AVTOSERVISER INSTALATER STROJNIH INŠTALACIJ EKONOMSKI TEHNIK (PTl) STROJNI TEHNIK (PTl) 01/724-06-30 CESTA TALCEV 1 2, 1 230 DOMŽALE www.ssdomzale.si lik hofer Daljni vzhod še nikoli ni bil bliže Sveže. Okusno. Svetovno HOFER CENAr Več kot fer. HOFER. \ v V trgovinah H0FER najdete svež sushi, ki bo navdušil vse ljubitelje te tradicionalnejedi iz dežele vzhajajočega sonca. Morske sestavine za njegovo skrbno pripravo prihajajo izključno iz odgovorno upravljanega ribištva in ribogojnic-kot velja to za vso ponudbo rib in morskih sadežev HOFERjevih ekskluzivnih blagovnih znamk. Sushi je kupcem na voljo v družinskem pakiranju. Ustrezno embaliran je zaščiten pred zunanjimivplivi,sčimer ohranja svežino in okus. Preverjena kakovost Ob lastnem nadzoru kakovost sestavin in končnih izdelkovekskluzivne ponudbe redno preverjajo in potrjujejo tudi različni neodvisni inštituti.