Iztiaja vsaki Četrtek ob 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaSa I ,a celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožno I Za celo leto 3 krone, | za pol ^ 1‘50. j Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge ' dežele Izven Avstrije | 6 kro" Rokopise sprejema ^Narodna Tiskarna1' v Gorici, ulica Vet-turini št. 9. m mm, ccsar> Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica SemeniŠka ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Koretijskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 11 v., dvakrat la v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. xviii. letnik- V Gorici, 29. septembra 1910. 39. številka. SotiSnfr demokracija leze narazen. Pred kratkim je imela socialna demokracija v Kodanju na Danskem mednarodni shod, katerega so se udeležili delegati vseh narodov. Na shodu sta se pojavila dva huda razdora. Na eni strani so stali privrženci Marksa, ki delajo na to, da se sedanji družabni red se silo in revolucijo odpravi, na drugi strani pa so stali tako-zvani revizionisti, ki zahtevajo revizijo in preinembo Marksovega programa, ter učijo, da naj se sedanji družabni red odpravi ne potom revolucije, ampak potom novih zakonov, potom postavodaje in reforme. Poleg tega | že starega razdora se je letos pojavil še narodnostni razdor.- Češki delegati so zahtevali pravice za svoj narod, katerega teptajo nemški socialisti z nogami. Toda rdeči bratci so češko zahtevo kratkomalo odbili, češ, da so-1 cialna demokracija ne pozna na-F r o d n o s t n i h razlik. Na to so Čehi zapustili zborovanje in izjavili, da bodo hodili svojo pot. Še hujši razdor pa se je te dni pokazal mej samimi nemškimi socialisti na shodu v Magdeburgu v Prusiji. Zborovali so izključno le nemški delegati. Na Bebelov predlog so bili obsojeni socialni demokratje iz Bavarskega in Badenskega, ker se udeležujejo v deželnih zborih v zmislu revizionistov postavodajalnega dela. Baden* čani, ki se niso hoteli pokoriti Beblo-v e m u absolutizmu, so bili izključeni iz soc. demokracije. Voditelj ba-denskih soc. demokratov dr. Franck je zapustil z 69 delegati iz južne Nemčije zborovanje. Razdor na Nemškem je sedaj popoln. Kakor je iz tega razvidno, hira in boleha soc. demokracija hudo. Pravi vzrok njene bolezni pa je brez verstvo in mržnja do krščanstva, ki jo dela slepo, da noče pripoznati zdravih naukov krščanske vere o so-cijalnem redu niti nauka o enakosti in bratstvu vseh narodov. Dočim je katoliška stranka zborovala v I n o m o s t u v znamenju pobratimstva vseh narodov in je prav s tem pokazala, da ima popoln program za načelno rešitev vseh vprašanj, pojavil se je v soc. demokraciji načelen razdor, ki kaže, da je soc. demokracija brez pravega programa. Soc. demokracija rešuje razna zelo važna vprašanja na pr. kmečko vprašanje ali narodnostno vprašanje s to-le prazno frazo: Socialna demokracija tega vprašanja ne pozna! S tem pa se človek, ki ima zdrav razum, ne more zadovoljiti. Socialna demokracija je torej na potu razpadanja in bi bilo želeti, da bi se vsaj na Slovenskem ta medloba več ne širila. Podučujmo delavsko ljudstvo, da ne bo dajalo več svojega imena soc. demokraciji! Kaj naj počne naše delavstvo v Solkanu, Št. Andrežu, Vrtojbi itd. s soc. demokracijo ? Naš cesar. Vse avstrijsko časopisje piše o romanju našega presvitlega cesarja v Marijecelje na Štajerskem, kamor zahaja vsako leto na tisoče in tisoče pobožnih romarjev iz vseh avstrijskih dežel. Cesar je došel v Marijecelje v soboto dne 24. sept. Slavnostni sprejem je bil pred romarsko cerkvijo. Poleg cesarjevega spremstva so bili navzoči nižjeavstrijski in štajerski namestnjk, mnogi poslanci in župani in več drugih svetnih in cerkvenih dostojanstvenikov. Cesarja je nagovoril župan Marijecelski Rflgl. Cesar Franc Jožef I. je na županov pozdrav odgovoril te-le zelo pomenljive besede: »Veseli me, ko po dolgem času zopet vidim TTIarijecelje, da se prepričam, kako je napredoval ta krasni kraj. marije-celjsko prebivalstvo kaže največje versko in patriotično mišljenje, ker sprejema gostoljubno romarje monarhije in ne dela med njimi razločka v narodnem oziru, naj bi vse tu govorjene molitve našle pot k Vsemogočnemu. Zahvaljujem se za prisrčen sprejem in za izraze glede na lojalnost in udanost." Cesar se je prijazno razgovarjal z vsemi dostojanstveniki in je nato v cerkvi pobožno in vzpodbudno molil. Tako nam je dal z besedo in z dejanjem zopet prelep dokaz katoliškega prepričanja in pravičnosti do vseli narodov. Avstrijski narodje so lahko ponosni na svojega vladarja, ki med njimi ne dela razločka v narodnem oziru, ajnpak jih vse enako ljubi. Dal Bog, da bi ga začeli v tem vsi avstrijski narodje posnemati, da bi si drug drugemu privoščili, kar sami sebi, in da bi ponehali za vselej narodni boji! Besede sivolasega vladarja so prinesle tolažbo zlasti nam Slovencem, ki trpimo v Avstriji v narodnem oziru krivice. Vsemogočni naj izpolni željo našega cesarja in naj razlije obilo blagoslova nad Habsburško vladarsko hišo! Razstava goveje živine v ajdovskem okraju. Dne 22. sept. t. 1. se je vršila 4. razstava goveje živine na Cesti v križki občini. Vr^me je bilo zelo neugodno. Zjutraj se je pokazalo za kratek čas celo jesensko solnce, a okolu 9. ure je začelo liti kakor iz škafa. Naliv je bil tolik, da je v malih urah spravil Vipavo iz njene struge. Vkljub temu so prignali Vipavci iz ajdovskega sodnega okraja lepo množino rogate živine na razstavo. Ko je došla komisija na postajo Cesta-Sv. Križ, se je morala ustaviti v čakalnici, kajti dež je bil tako močan, da ni bilo mogoče izpod strehe. Ko se je vreme nekoliko zboljšalo, je pričela komisija s svojim delom. Soglasno je obžalovala neugodnost vremena, kajti razstava bi bila inače zelo povoljna. Neverjetno je, kako je ta okraj v majhni dobi štirih let napredoval na tem polju. Prva razstava je kazala mozaik različnih plemen, letošnja pa enotnost pasme. Posebno junice, katerih je bilo največ na razstavi, so bile zelo lepe, nekatere niso nikakor zaostajale za originalno švicarsko pasmo. Težko delo je bilo določiti po vesti in vrednosti darila in nagrade. Po dolgem posvetovanju so se določila: Za krave, katerih je bilo 31 na razstavi, sledeča darila: 1. Franc Lisjak iz Sv. Križa (30 K); 2. Anton Krkoč iz Kamenj (25 K); 3. Josip Pirjevec iz Sela (20 K); 4. Karol Rovtar iz Kamenj (20 K). Nagrade po 10 K so dobili: Leop. Bavčar iz Sela; Leopold Pirjevec od istotam; Fran Gregorc iz Ajdovščine; Fran Furlan iz Kamenj in Matej Trebi-žan iz Sv. Križa. Junic je bilo 52. Darila so dobili: 1. Ivan Krševan iz Črnič; 2. Josip Pirjevec iz Sela; 3. Anton Vodopivec iz Kamenj ; 4. Anton Bavcon iz Črnič in Henrik Čermelj iz Vrtovina. Nagrade po 10 K so dobili: Andrej Krkoč — Kamnje; Andrej Vidmar — Bizjaki; Ivan Volčič — Črniče; Miklavž Božič — Vrtovin; Ivan Ščuka — Kamnje; Štefan Kovač — Lokavec in Andrej Podgornik — Vrtovin. Bikov je bilo 12. Lepo skupino bikov je imel Josip Bone s Ceste, ki je dobil 25 K nagrade za to. Dalje je dobil Ivan Krševan iz Črnič 15 K, Silvester Rebek iz Sv. Križa 10 K in Alojzij Rustja iz Skrilj tudi 10 K nagrade. Dejstvo je, da je napredek v tem okraju velik, živinorejci so ponosni na lepo živino in skrbijo izvrstno zanjo. Odbornik Berbuč je to v svojem nagovoru na živinorejce omenil ter jih navduševal, naj bi tudi zanaprej tako napredovali na tem polju kakor do sedaj. Politični pregled. Deželni zbori. „\Viener Zeitung" od četrtka priobčuje cesarski patent, ki sklicuje deželne zbore: kranjskega, goriškega in istrskega na dan 5. oktobra, moravskega 28. septembra, češkega 30. septembra, dalmatinskega 3. oktobra, tirolskega 14. oktobra. Obštrukclja v štajerskem deželnem zboru. Včerajšnja pogajanja med slovenskimi in nemškimi deželnimi poslanci so bila bre/.vspešna. Nemci nočejo nikakor ugoditi slovenskim pravičnim zahtevam; zato so Slovenci primorani nadaljevati obštrukcijo. Štajerski deželni zbor vsled tega ne bo deloval. Darovi. Jubilejni darovi za Slovensko s i r o t i š č e". Anton Žižmond, župan Vogersko 30 v, Andrej Alerljak, Št. Peter pri Gorici 20 v, N. N. 1 K, Friderik Lenardič, vikar 1 K, v nabiralniku v gostilni g. Ivana Gleščič 1 K, Ana Pičli v Gorici 5 K, Amalija Bril 1 K, Ivan Rojec, župnik 2 K, Eduard Štrekelj, vikar 2 K, Ivan Reščič, učitelj pri gluhonemih 1 K, Franc Andiejšek, vikar v Sedlu 2 K. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.I 4 Za „A I oj z i j e v išče": Josip Čotar, nabral na izgledu v Suti od članov S. K. izobraževalnega društva iz Škrbine 6 K 66 v, slavno občinsko starešinstvo Veliki Dol 5 K, blagorodna gospa Soletova namesto venca na grob matere preč. g. Švara 5 K, Terčon iz Nabrežine 80 v, J. Peternel, dekan Kobarid 35 K, F. Andrejšck, vikar Sedlo 2 K, Josip Vodopivec, kaplan Kanal 10 K, Karol Čigon, vikar (XII. krat) 26 K. Prisrčna hvala in Bog plati! Domače in razne vesti. Vabilo na javni ljudski shod, ki bo v nedeljo dne L*, oktobra ob ID. uri predpoludne v dvorani „Central Na dnevnem redu je razgovor o ljudskem štetju. Pripravljalni odbor za ljudsko štetje v Gorici. Saj smo vodeli! — Pod tem naslovom odgovarja zadnja „Soča“ na notico, katero je priobčila zadnja „Go-rica“ pod naslovom „V ozadje potisnjeni A. Gabršček", ter nam očita laž. „Saj smo vedeli" tudi mi, da nam bo „Soča“ očitala laž. A tako pranje A. Gabrščeka v „Soči‘‘ ne bo nič izdalo. Kar je pisala „Gorica“ v zadevi Gabršče-kovega odstopa iz T. o. z., je bitstveno pristna resnica. Na pritisk dveh denarnih zavodov je bil Gabršček pozvan, da mora odstopiti kot predsednik T. o. z. in da mora nehati biti član načelstva iste. To je resnica in vse drugo, kar piše v ti zadevi Gabršček v „Soči", so le gole „flavze". Tega dejstva ne more nobeden več utajiti. Da bo pa „Soča“ vedela, da smo dobro podučeni o tem, kar se je godilo za kulisami T. o. z., ji za danes povemo še to: Prav takrat, ko je Gabršček v Sofiji „reše-val“ slovanstvo in so ob penečem šampanjcu letele nanj cvetlice, kakor je najbrže on sam pisal „Slov. Narodu", prav takrat se je pripravljala zanj v Gorici kupa grenkosti, katera mu je bila predložena koj po njegovem povratku v Gorico in hočeš-nočeš piti je moral iz te .kupe in potisnjen je bil v ozadje, kamor je vedno sodil; a žal, da najbrže prepozno. — Zadnja „Soča“ piše, „da je g. G. z letovišča na bledu sklical sejo načelstva, h kateri je povabil ,ludi predsednika nadzorstva, in tu je naznanil svoj odstop ter povedal vzroke temu koraku". Da je Gab. sklical omenjeno sejo, je mogoče res. Res je mogoče tudi, da se je v isti seji mogočno zre-penčil. a vzrokov, ki so prouzročili njegov odstop, mu ni bilo prav nič treba navajati; kajti navedli so mu jili dovolj jasno oni, ki so ga k odstopu primorali. Tako je, draga „Soča“, in vse tvoje in tvojega gospodarja „Pike 1“ ne morejo izpremeniti teh dejstev. Nelopo igranje s Slovenci imenujemo lahko početje naše politične oblasti v zadevi kolesarske dirke v Gorici. Tako se dela z otroci in med otroci, ne pa med politično oblastjo in med Slovenci. Drugod bi se takim političnim otrokom drugače godilo. Hoteli bi videti graške ali dunajske Nemce, ako bi se jim taka dirka dovolila, potem prepovedala, nato spet dovolila in konečno spet prepovedala. .Mi Slovenci pa moramo tako neutemeljeno žaljenje mirno utakniti v žep. Jako slabo spričevalo si daje politična oblast v Gorici, da nima toliko korajže, da bi odločno povedala gori-škim laškim hujskačem kar jim gre. Ako bi to nič ne pomagalo, pa pod ključ ž njimi za časa dirke. Zadostovalo bi le par italijanskih vročekrvnežev deti za en dan na varno, pa bi bilo dobro. Ako bi hoteli goriški Lahi prirediti v mestu kako za Slovence izzivalno veselico in bi Slovenci proti temu protestirali, kak bi bil konec? Konec bi bil ta, da bi par Slovencev aretirali, Lahom pa dovolili izzivalno veselico. Najbrže, da bi se tako zgodilo. — Spet si moramo eno zapomniti Slovenci. Vreča potrpežljivosti se naglo polni. Kaj pa potem? Posledice in odgovornost bodo nosili tisti, ki podpirajo laške iredentiste in tlačijo Avstriji zveste Slovence! Ali ste slepi, da ne vidite. kaj počno Lahi, da se na vsaki njih veselici vidijo barve laške trikolore, da se prepevajo izdajalske pesmi, da jim je Garibaldi ljubljenec itd., med tem ko se skoraj pri vsaki slovenski veselici svira cesarska pesem, pojo patrio-tične pesmi itd. In vi laškim iredentistom na ljubo sami zatirate s takim postopanjem v Slovencih patrijotizem ! Politična gospoda, taka pot ni prava! Je zgrešena, ne vodi k miru, ampak k sovraštvu! Novi volilni red — in duhovščina. — Časopisi so pisali, da bi bili po novem volilnem redu za občine izključeni od volilne pravice kurati, vikarji in kaplani, Češ, da niso stalno nameščeni, kakor zahteva novi zakon, kajti stalno nameščeni so samo na d u h o v n i j o investirani duhovniki. Na to odgovarjamo, da se v tem oziru cerkveno pravo ne krije s civilnim pravom. Po civilnem pravu veljajo tudi kaplani, vikarji in kurati za stalno nameščene duhovnike. Tako je razsodilo opetovano upravno sodišče dne 26. febr. in 29. julija 1897. Gg. kaplani, vikarji in kurati na zistemizova-nih mestih bodo torej imeli volilno pravico v občinah, tudi če bi se besedilo sedanjega zakona nič ne preinenilo. Iz šolske službe. — Ravnatelj na tržaški državni gimnaziji dr. Josip Altron je imenovan dež. šol. nadzornikom na Tirolskem in Predarlskem. Novo društvo. — C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Kat. slovensko izobraževalno društvo v Medani" (pol okr. Gradišče.) Železna obrt v Lokovcu. — Pretekli četrtek je bila v Lokovcu posebna komisija, ki si je ogledala sedanje obrtne razmere naše lokovške domače obrti z železjem. Komisija ima namen proučili sredstva v svrho, da se domača obrt ohrani in povzdigne. Skoraj gotovo pride do ustanovitve tehnično pravilno urejene žele/.no-obrtne zadruge, ki bi naj nakupovala potrebno železje, prodajala pa skupno izdelke svojih članov. Sedaj se izdelujejo vse mogoče stvari sicer jako lepo in okusno, tako da so se strokovnjaki čudili nad razumnostjo in pridnostjo samoukih lo-kovških obrtnikov. V komisiji so bili gg.: nadinšpektor POsendeiner za dunajski osrednji zavod za pospeševanje obrti; trgovsko-zbornični tajnik Bisiach kot predsednik kuratorija go.iškega zavoda za pospeševanje obrti, obenem kot zastopnik trgovske zbornice; inž. Penso, ravnatelj, ter inž. Rassevich,-uradnik go riškega zavoda za pospeševanje obrti; g. prof. Berbuč je zastopal deželni odbor: g. Premrou pa Goriško zvezo. Obenem sta oba zadnja gospoda prisostvovala komisiji tudi kot člana kuratorija zavoda za pospeševanje obrti v Gorici. Dobro in koristno je, da se vsi v to poklicani činitelji zavzamejo za potrebe naše domače obrti in ji pomagajo kolikor mogoče. Čebelarjem. — Državna zveza čebelarskih društev avstrijskih v Pragi je prosila c. kr. fin. ministerstvo z ozirom na skrajno slabo letošnjo čebelarsko letino, da bi dovolilo za jesensko pitanje čebel davka prosti kristalni sladkor. Prošnjo državne zveze so podpirala vsa v zvezi združena društva, med njimi tudi „Slov. osrednje čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko Koroško in Primorsko", ki je prosilo za 600 stotov sladkorja. Te dni pa je došel zvezi dopis c. kr. finančnega mi-nisterstva, ki naznanja, da je dovoljeno zvezi samo 300 stotov davka prostega sladkorja. Občni zbor Društva krščansko-mlslečega učiteljstva se bo vršil v četrtek, dne o. oktobra t. I., v prostorih S. K. S. Z. v Gorici, ob 1 Oh zjutraj. Dnevni red: 1. Predsednikov nagovor; 2. Odborovo poročilo; 3. Učiteljske plače (poroča tov. Likar); 4. Volitev odbora ; 5. Raznoterosti, P. n. člani so naprošeni, da se zborovanja prav gotovo udeleže. Odbor. Prodaja konj v Beljaku. Oskrbovalna komisija c. kr. trenske divizije št. 3 v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo dne 4. oktobra t. 1. dopoldne prodala na živinskem semnjišču v Beljaku po licitaciji 400 odbranih konj proti plačilu cene v gotovini in kolkovne pristojbine ter 3 odst. kupnine za deželni in krajevni ubožni zaklad za uboge. Razpis natečaja za sprejem v zimske tečaje slovenskega oddelka deželne kmetijske šole in za podelitev podpor v znesku 24 kron mesečnih v svrho obiskovanja omenjenih zimskih tečajev. Do vštevši 14. oktobra tek. leta se vpisujejo prosilci za sprejem v prvi tečaj deželne kmetijske šole po sledečih določilih . I. Sprejmejo se kmetski sinovi in sinovi posestnikov, ki dokažejo : a) da so dosegli normalno starost 16 let. ali pa, da so pred kratkim zadostili vojaškemu službovanju; mladeniči, ki so neposredno pred naborom, se ne sprejemajo: b) da posedujejo v elementarnih predmetih zadostno priprav- ljalno znanje, katero morajo dokazati z vsprejemnim izpitom; c) da so bili vedno-lepega nravnega vedenja in da so krepke fizične konštitucije, primerne za kmetijski poklic. 2. Pouk se razdeli na dve dobi po 5 mesecev, in sicer od 1. novembra 1910 do 31. marca 1911. Kdor dovrši prvi tečaj z dobrim uspehom, ima pravico stopiti v drugi tečaj, ki traja ravno toliko časa. Koncem vsake učne dobe se bodo vršile javne preskušnje, in koncem druge učne dobe se izdajo gojencem, ki dovrše drugi učni tečaj, odpustna spričevala. 3. Gojenci se bodo poučevali v praktičnem kmetijstvu, v govedoreji, sirarstvu itd. Vadili se bodo v čitanju, pisanju, računstvu ter se bodo vadili v rabi kmetijskega orodja, v obrezovanju itd. 4. Značaj šole zahteva, da stanujejo gojenci v zavodu, kjer bodo prejemali brezplačno stanovanje brez perila. Za skupno hrano plačajo gojenci mesečno prehranitnino, ki se izračuni na podlagi celotnega potroška za nakup jestvin, in se razdeli na število prisotnih gojencev. Pri določevanju mesečne prehranit-uine se bode oziralo na premoženjske razmere m&nj premožnih gojencev. 5. Dvajseterim manj premožnim gojencem se podele mesečne podpore po 24 K, po 120 kron za 5-mesečno dobo zimskega tečaja; kdor namerava prositi za te podpore, naj priloži prošnji ubožni list. 6. Postavni zastopniki gojencev imajo predložiti pismene in z dotičnimi listinami opremljene prošnje (krstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo nravnega vedenja, ubožni list) deželnemu odboru do 15. oktobra t. I. 7. S posebnim obvestilom se naznani dan vsprejemnili izpitov in otvoritev tečaja. Glavni namen teh tečajev je seznaniti kmetovalce, kolona in male posestnike z modernim in racijonalnim načinom kmetijskega obdelovanja v obče. Za našo deželo je ustanovitev označenih tečajev velike važnosti, vsled česar se naprošajo gospodje župani, posestniki in vsi tisti, ki jim je na izboljšanju kmetijstva v naši deželi kaj ležeče, da svetujejo sposobnim mladeničem, naj prosijo za vsprejem v zimske tečaje. Letošnja vinska trgatev. — Letošnja vinska trgatev bode v naši deželi, kakor je znano, žalostna. Da je pe-ronospora uničila vinski pridelek, na tem so mnogo krivi vinogradniki sami ker niso pravočasno škropili trt, zanašajoč še na dejstvo, da so v zadnjih dveh letih imeli prav tako lepo grozdje oni vinogradniki, ki niso škropili kakor oni, ki so večkrat škropili. Proti toči seveda ni odpomoči. Zadnje dni pa prihajajo iz raznih krajev vesti, da je pričelo grozdje še gnjiti. Zadnjemu zlu pa bode mnogo odpomoglo krasno vreme, katero imamo te nekaj dni sem. Ako bode lepo vreme, nameravajo vinogradniki s trgatvijo počakati, v nasprotnem slučaju bodo primorani grozdje precej potrgati. V slučaju suhe trgatve pa bi bila letošnja vinska kapljica izborna. Razglas. — Deželni odbor bode. v to pooblaščen od visokega deželnega zastopa, v kratkem prodal travniško zemljišče v Brestovici, ki je last de- želnega ubožnega zaklada, in ki ga sestavijo pare. št. 414, 490, 525, 530, 531, 533 1487 in 1488 tvoreče !. in 7. zem-Ijeknjižno telo vložka št. 310 davčne občine Brestovica. Kdor želi kupiti to zemljišče, naj nredloži ponudbo deželnemu odboru do konca oktobra. Najmanjša ponudba znaša 400 K. Zakupna oddaja kruha in ovsa za vojaštvo. Inten Janca 3. armadnega vojn razglaša sledeh: 'L\ zakupno oddajo kruha 'n >vsa bodo ponudbene obravn / ‘is veer: v Dovču 19. okt. v obč. i 'u; v SiŽani 26. o ;t. pri okr. glavarstvu; v Tržiču 27. okt. v obč. uradu; v Kanalu 2. nov. v obč. uradu; v Korminu 4. nov. v obč. uradu; za Gradiško in Ronke dne 5. novembra pri okrajnem glavarstvu v Gradiški. Obravnave bodo ob 9. uri predpoludne. Doba, za katero se bode pogajalo,je od l.ja-nuvarja do 31. decembra 1911. Za te razprave veljavni pogoji se razvidijo iz razglasov in zvezkov pogojev, ki so razgrnjeni pri gori navedenih obravnavališčih, in ki se pri vojaških oskrbovalnih skladiščih tudi lahko dobe zastonj. Oproščen Iredentist. Pred celovško poroto se je končala včeraj tri dni trajajoča razprava proti Brunu Ferluga, ki je bil obdolžen, da je bil člen društva „Pro Italia irredenta", ki ima namen nabirati prostovoljce za napad na Avstrijo, da bi se odtrgalo od Avstrije ta-kozvane »italijanske" pokrajine, in da je razdeljeval letake, v katerih se je proslavljal Oberdank. Ferliiga je sodeloval tudi pri znani bombni aferi lela 1903, a se je takrat odtegnil kazni s tem, da je pobegnil v Italijo. Minuli ponedeljek je začela proti Ferlugi pred celovško poroto obravnava, ki je — kakor že rečeno — končala včeraj s tem daje bil Ferluga oproščen. Nlžeavstrijskemu deželnemu maršalu knezu Liechtenstein, ki je bil težko bolan, se je zdravje obrnilo na boljše. Najbrže bo Že' ta teden zapustil sanatorij ter se podal v lastno stanovanje. Proces Blelohlavek. — Dunajski hišni posestnik Ziffrer je obdolžil drž. posl. in nižeavstr. dež. odbornika Bie-lohlaveka, da je svoje javne funkcije izrabljal v to, da se je obogatil. Bielohlavek je vložil proti Ziffrerju tožbo radi žaljenja časti. Ta je izjavil, da nastopi dokaz resnice. Po šestdnevni razpravi je Zifferju popolnoma ponesrečil dokaz resnice in zato je bil obsojen v 14 dnevni zapor z dvema postoma. Dvoz 1900 volov in 2000 pre-šlčev na Dunaj. — Z Dunaja: Ministerstvo za poljedelstvo je dovolilo neki dunajski tvrdki, da sme za tri semnje na Dunaju uvoziti 400 volov s pariškega semja, 1500 holandskih volov in 2000 prešičev iz Italije. Vprašanje mesa. — Mestni za-stop dunajski je sprejel predlog župana, naj se pošlje na poljedelskega ministra prošnja za podelitev dovoljenja za uvoz 20.000 kg argentinskega mesa, ki bode dospelo sredi meseca oktobra v Trst. Dunajski župan je pismeno naprosil budimpeštanskega župana, naj glavno mesto Budimpešta zavzame v vprašanju mesa isto stališče kot Dunaj. Budimpe-štanski magistrat pa je odklonil tozadevni predlog. Vozni red, veljaven od 1. oktobra 1910 do 1. maja 1911, priloži prihodnji št. »Primorskega Lista" kot prilogo trgovec g. Teodor Hribar, nakar uže danes opozarjamo naše naročnike. Poveljništvo 16. armadnega voja v Dubrovniku. — „Zeit“ poroča, da se bode preselitev poveljništva 16. armadnega voja i/. Zadra v Dubrovnik izvršila prihodnje dni. Mesine novice. Odlikovanje. — Polkovnik in poveljnik tuk. pešpolka št. 47 Kaiser pl. Mannsfeld je bil odlikovan z redom železne, krone. Tem povodom muje priredil njegov polk v torek zvečer bakljado v v spremstvu godbe, ki je pod njegovim stanovanjem zaigrala tri podoknice. Včeraj ob 10. uri predp. pa se je vršilo na Travniku javno odlikovanje polkovnika. Po primernem govoru mu je bri-gadni poveljnik pripel znak odlikovanja na prsa. Nato se je odlikovani polkovnik v daljšem govoru zahvalil. Odlikovanje se je vršilo pred bataljonom, ki se je z zastavo na Travniku postavil, (Dalje v prilogi.) Priloga »Primorskemu iisfu“ šl. 39. z dne 29. septembra 1910. in v navzočnosti vseli častnikov 47. pešpolka tor deputacij družili tu našla njenih čet ter mnogo častniških dam. Po odlikovanju je bataljon defiliral pred svojim odlikovanim poveljnikom, s čemur je bila slavnost končana. Bivši nemški ministor-rojak Schrei-ner se je mudil te dni v Gorici. V prvi razred c. kr. državne gimnazije je bilo dozdaj sprejetih 239 učencev. Razdeljeni so tako-Ie: I. « ima 68 učencev, (63 Italijanov, 5 Nemcev), I. /< 60 (vsi Slovenci), I. <• (ital. paralelka) 56, I. (l (slov. paralelka) 55. V oddelkih a in b je lični jezik nemški, le verstvo in slovenščina (oz. italijanščina) se pod-učujeta na podlagi materinščine kakor prej. Slovenska paralelka je začasno vmeščena v »Šol. domu". Vsa druga poročila so neresnična. Novi suplentje na gor. gimnaziji. Na novo sta prišla na gor gimnazijo dr. Klein in M. Presek Kuhinjska šola v Gorici, katere lastnica in voditeljica je naša priznana izvrstna kuharica g. Marija Grebenc, se otvori zopet dne 3. oktobra t. I. To se daje na znanje cenj. g gostom. Učenke, ki se hočejo naučiti praktičnega gospodinjstva in kuhanja, naj se oglasijo v šoli v ulici Vetturini štv. 9. Prodrzna tatvina. — Tvrdka Si-cherle & C.o, ki ima svoj lastni inlin v Solkanu, je prišla minoli teden na to, da ji zmanjka cel voz žita, ki ga je naložila na južnem kolodvoru in katerega so imeli zvoziti v Solkan. Začetkom so mislili, da je kaka pomota v štetju. Pozneje' pa so našli dva kupa vreč, ki so imele začetnice tvrdke, ki ji je poslala ono žito, in iz tega so sklepali, da mora biti žito ukradeno. 34 kvinta-lov žita je bilo na ta način ukradenih. Stvar se je naznanila policiji, ki je vpeljala preiskavo. Iz ljubosumnosti je v nedeljo ponoči okoli polnoči iz revolverja streljal trgovski pomočnik Ivan Gej Martinov na svojo bivšo ljubljenko, delavko Izidoro Maraž, staro 20 let. Zadel jo je v prsa. Zgodilo se je to za Ražonarji v hiši št. II. Nesrečnico prepeljali so v žensko bolnišnico, kjer so ji izvlekli kroglo. Maraž je sicer nevarno ranjena, a upanje je vendar, da jo rešijo. Geja so včeraj zaprli. Divji vojak. — V nedeljo zvečer se je vračal v vlaku iz Moše vojak tukajšnjih cesarskih strelcev Sfiligoj v Gorico. V kupeju, ki je bil za nekadilce, si je prižgal smodčieo ter kadil, lin oče kapucin, ki je bil med drugimi potujočimi v istem kupejo, ga je opozoril, da tu ne sme kaditi, ker je ta oddelek le za nekadilce. To je spravilo vojaka v zdivjanost. Začel je kričati, preklinjati Boga ter zabavljati čez vero, da je bilo groza. Potegnil je tudi bajonet ter ž njim grozil. Dospevši v Gorico, je o. kapucin naznanil ta dogodek redarju. Ta je hotel vojaka aretirali, vojak pa je potegnil bajonet ter grozil onim, ki so se mu približevali. Posegel je tudi finančni stražnik Velušček vmes in z združenimi močmi so razorožili vojaka. Medtem pa so telefonirali po vojaško patruljo, ki je vojaka odvedla seboj. Pinančni stražnik Velušček je pri razoroževanju divjega vojaka zadobil lahko rano. Iz goriške okolice. g Smrtna kosa. V petek zjutraj je po dolgi in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo v Gor. Vrtojbi naš somišljenik g. Andrej Batistič. Bil je to vrl, pošten in značajen mož. Umrl je v najlepši moški dobi, v 40. letu svoje starosti. Zapustil je ženo s petero otroci. Pogreb pokojnika seje vršil soboto popo-ludne. Pokojniku mir in pokoj. Ra/.tu-ženi soprogi in sorodnikom pa naše iskreno sožalje. g Iz Mirna. Naš naj večji cerkveni praznik, kvatrenca, se je najslovesnej.Še obhajal. Uže v soboto popoludne je bila nača cerkev na Gradu polna romarjev tujcev, največ iz naših hribov in iz Pur lauije. V nedeljo zjutraj je bilo obltajan-cev do 1000. Slovesna sv. maša je bjla ob 10. uri, katero je daroval veleč, g dr. A Pavlica ob obilni asistenci. Cerkveni govor je imel naš domači g. župnik. Ljudstva je bilo silno veliko zbranega pri sv. maši, kakor uže več let ne. Unako je bilo popoludne. Obširna cerkev je bila polna ljudstva. Ljudstvo kaj rado poseča naš prijazni griček, na katerem stoji ponosno veličastna cerkev posvečena M. B. sedem žalosti. Krasen razgled je od tu po celi goriški okolici Naj pribijemo še nelepo dejstvo, da so nekateri mirenski liberalci pora bili la dan romanja v to, da so priredili javni ples, in to še celo društvo. Žalostno, da se taki dnevi, ki so name njeni romanju, zlorabljajo v take reči. To je obsodbe vredno. No, naj le delajo tako, bode poprej konec njih in njih društva. Ljudstvo je splošno obsojalo ta čin mirenskih liberalcev. Po vsej pravici je preč. g. župnik Rojec v cerkvi na gradu protestiral proti takemu početju mirenskih liberalnih brezvercev. Znani zli duh se hoče zaradi tega maščevati nad roko pravice, ki ga je doletela. A ve naj, da pravi obračun ni še prišel. Se pride! Za danes naj bo I Se to! Učitelj na tukajšnji obrtni šoli, Urbančič, je od te službe odstavljen. Ostavila ga je pristojna oblast zaradi tehtnih vzrokov. g Roko je zlomila „žrt" v Ga brijali pri Rubijah Andreju Petejan in sicer v času, ko je bil na vozu. polnem sena. Takozvano „žrt" so potiskavali. Vrv se je utrgala, „žr!“ je odskočila v zrak in zadela Petejana v roko ter nut jo zlomila. Nauk: Kmetovalci, nese dajte na „žrt“, ko se z vrvjo potiska! g Novo vojašnico zgradi občina St. Andrež in sicer na Rojcah, na prostoru kjer se sedaj nahaja šola za jahanje. V vojašnici se nastanejo pijonirji, ki so sedaj na Goriškem gradu. Proračun za zgradbo vojašnice znaša skoraj 140.000 kron. Z zgradbo sc bode začelo uže letos. g Sovodnje Pri nas ni vse tako, kakor bi moralo biti. Ljudske potrebe se tako ne vpoštevajo, kakor bi se lahko. V mislih imam namreč naše županstvo, ki prav pošteno in mimo čaka, da mu bodo leteli pečeni golobi v usta ali pa v žepe tisočaki ne vem od kje. Občina je svoj čas kupila bika za lepe denarce. Ker pa bik ni odgovarjal potrebam, se ga je prodalo, a se ni poskrbelo, da bi se drugega kupilo. Tako smo sedaj v »srečnem" položaju, da celo obširno županstvo Sovodnje, Rubije, Gabrije, Peč, Vrtoče, zraven še Rupa, Miren in Sit. Andrež nimajo bika in morajo vsi ti goniti krave v oddaljene Bilje ali v Podgoro. Bika nam preskrbite, „modri" in »delavni" g. župan! Saj ga vi ne plačate! Cesta, ki pelje iz Sovodenj v Miren je ob deževnem vremenu taka, da se Bogu sinili! V prejšnjih časih, kadar niso bili še na krmilu sedanji »pridni" občinski očetje, je bilo drugače. Z majhnimi denarci se je ta občinska cesta obdržavala v dobrem stanu. Pa saj ni čuda, da je ta cesta taka. Ko se jo »popravlja", vodijo delo ljudje, ki se razumejo na tako delo kakor zajec na boben. Kaj pa sesalka pred občinskim domom. Ta sesalka je bila takorekoč podarjena. Dolžnost in hvaležnost terja, da se jo hrani v dobrem stanu. A kaj je ž njo? Pokvarjena je, škripa, da celo verne duše v vicah slišijo to hreščanje. Ta sesalka je javna, vsem dostopna; kljub temu se pa naše županstvo ne pobriga, da bi se popravila. Pravijo, da zato ne, ker ni na županovem dvorišču. Najbrže, da bo res, sicer bi jo popravili. .'se marsikaj je, kar ne dela časti našemu županstvu. Pa kaj se hoče. »Botra" tako hoče, pa je amen, križ čez in „fertig“! Drugi so vsi »štifelpucerji". ,Metla, metla! g Iz Šompasa. Dva požara v enem dnevu. V pondeljek dne 26. t. m. proti polnoči je izbruhnil požar v Ozeljanu pri g. pl. Zuccato. Pogorel um je hlev in skedenj, za'ožen s približno 100 q sena. Kako je nastal požar, se ne ve. V nevarnosti je bilo življenje mlinskega hlapca, ki je spal v istem poslopju. Omamljenega od vročine in dima so rešili ljudje v hipu največje nevarnosti. V torek, dne 27. opoldne je nastal požar pri posestniku in trgovcu g. do žefu Humar v Šempasu. Družina je bila ravno pri kosilu, ko je zapazila dim, dvigujoč se iznad skednja. V malih trenutkih so bila vsa gospodarska poslopja v strašnem plamenu. V času dobre pol ure je bilo vse do tal uničeno. Plat zvona je sicer sklical v malo trenutkih vso vas na kraj požara, a ves napor pogumnega in požrtvovalnega ljudstva ni mogel zadušiti ga. Pač pa so rešili hišo, dasi se dotika gospod, poslopja in jo je že oblizoval požrešni plamen. Rešili so tudi večino živali, le 3 krave so ostale v gorečem hlevu. Med prvimi so zapazili požar tuk. orožniki. Prihiteli so takoj na kraj nesreče. Posebno moramo pohvalno omeniti g. postajevodjo d. Polzi. Prišel je komaj od požara iz Ozeljana in imel tu zopet posla pri požaru. Dal se je obliti z vodo, planil z nevarnostjo lastnega življenja v goreči hlev in pričel reševati že ožgano in onesveščeno živino, katero so potem morali takoj pob ti. Požar je napravil veliko škodo. Gospodar je bil sicer zavarovan, a le za majhno svoto, ima toraj občutno škodo, posebno zato, ker je bilo poslopje bogato naloženo s senom, poljskimi pridelki in šlacunskim blagom. g Št. Forjan —- V nedeljo sta predavala gg. Klavžar, drž. pot. učitelj kmetijstva, in m. O b i z z i, kletarski nadzornik. Prvi je dal poslušalcem mnogo lepih navodil za umno kletarjenje, drugi pa pojasnil vinski zakon. Z zanimanjem so sledili poslušalci lepemu predavanju. Posebno dobro bi bilo, da bi se naši posestniki zapomnili zlate nauke glede snage v kletarstvu, ker jih prav mnogo v tem oziru zelo greši. Kmetovalci, zapomnite si dobro, da bode vinski pridelek tem boljši, čim bolj boste pazili na snago kleti in vinske posode. Spravite iz kleti, kar ne spada v nje, in vino bo dobilo tako ime, tako ceno, kakor ga v resnici zasluži. g Iz Prvaolne. Dne KS. I. m. vršila se je v Prvačini zopet neke vrste veselica ali moderno rečeno, sokolska slavnost, o katerej komediji se mi zdi potrebno podati nekoliko sporočila. Pisec teli vrstic bil sem pri tej slavnosti od začetka do konca navzoč in videl kako so se vršile vse ceremonije. Z ozirom na to, da se kaj takega redko kedaj dogaja in misleč, kdo ve če in kedaj bom zopet imel priliko videti kaj sličnega, zaukažem samemu sebi: »fant! gledaj in poslušaj, da boš znal na starost kaj povedati!“ Da ne zaidem s tira, začnem „da capo" Povod rečene slavnosti bil je namreč, položitev temelju, kamena sokolskemu domu. Ob 3. uri popoldne začeli so se zbirati povabljeni in nepovabljeni na kraj, kjer se bo položil temeljni kamen. Prišlo je okoli 20 Sokolov, 20 naraščaja in 10 Sokolic, zraven kako sto ljudi domačih po večini, ostali bili so pa iz bližnje okolice. Tudi gosp. predsednik župe dr. I.evpušček je počastil to slavnost s svojim posetom. nastopivši kot govornik. Med svojim govorom je ta gospod povzdigoval sokolstvo nad vse druge na svetu, češ Sokol je naj večji dostojanstvenik in le Sokol zamore rešiti narod. Povdarjal je, da vsi, ki so Sokolom nasprotni, bodo postali sčasoma tudi Sokoli ali pa bodo poginili. t Hvalil je prvaškega Sokola, kako da je zvest narodu, trden na svojem mestu ter oče vsem vipavskim Sokolom. Hvalil je napredno Prvačino kot trdnjavo sokolskih idej, omenil važnost sokolskega doma, kateremu temelj, kamen se danes polaga, želeč, da bi bil kmalu dovršen ter zakriči »Nazdarl". Za njim poprime general Sokolov, g. Mozetič, besedo. Ta pove kedaj je bilo ustanovljeno sokolsko društvo v Prvačini in kdo da je le to ustanovil, imenuje tudi vse one, ki so sedaj v odboru. V levi roki držeč »Slovenski Narod", v desni pa kladivo, prične klicati navzoče, da vdarijo s kladivom na temeljni kamen, ki pa v resnici ni bil kamen ampak kos cementa. Najprvo vdari predsednik župe, a za njim predsednik Sokola, za tem pa stavbeni mojster, katerega pa ne poznam po imenu. Na to se sliši klic: Županstvo Prva-čina! Sedaj se prikrade v bližino županov namestnik, ki tudi vdari s kladivom po cementu in nekaj zamrmra a nisem razumel kaj, če ravno sem stal tik njega. Nadalje so bili poklicani na delo s kladivom: C. kr. državna železnična postaja, učiteljsko osobje, Slov. Čitalnica, ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, pokojna agrarna stranka in še več drugih nebodi jih = ni jih treba. Vsi ti so mahali po »krepi" cementa in vsaki je nekaj pomrmral, a razumel sem samo dveh. liden je rekel, da sok.dom je potreben ravno tako kakor agrarna stranka, a drugi, da sokolski dom stoj tako trdno, kakor stojita sv. Ciril in Metod! Človek pač lahko reče, kaj imajo opraviti ti le ljudje pri eni sokolski dvorani in v kaki zvezi stoje z sokolskim društvom sploh? V kaki zvezi mora biti neki ena c. kr. državna zeleznična postaja z enim sokolskim društvom? Kaj ima pri tem opraviti šola odnosno učitelj, osobje kakor tudi Po-pružnica sv. Ciril-Metoda? Sta mogoče slov. blagovestnika zidala dvorane za plese in sta li učila mladino plesati, kakor jo k temu navajajo Sokoli. Sta mogoče vodila učečo mladež na plese kakor se je to ravno 18. t. m. dogodilo s šolsko mladino v Prvačini? Sramota za vse one, ki so jej izročeni otroci v varstvo in ki imajo dolžnost vzgojevati mladino v krščanskem duhu! Mesto da bi bili priredili po kon-Čanej ceremoniji kako pošteno zabavo, liajd na ples ves naraščaj, ki je trajal tje do polnoči. Je pač res to, da Sokoli brez plesa ne morejo shajati. Ples, pravim, in godba imata glavno zaslugo, da ni izumrlo vže davno sokolstvo in brez plesa ni vstanu živeti več par let. To sta mogla povedati govornika navzočemu ljudstvu in poklicati godce najprvo k cementu da vdarijo s kladivom po njem. Saj so igrali na licu mesta in menda celo »a gratis" in vendar jih general Sokolov ni »obdiral" ampak popolnoma prezrl. Uboga godba, vse tvoje zasluge so nehvaležneži molče in skrivaje položili pod »krepo" cementa, kjer ostanejo za večno, vendar sem pa uverjen, da kljub temu se bo še nadalje odmeval tvoj glas v slavo Sokolom »a gratis"! g Osek. — Oseški sokoliči so si postavili zopet prav značilen in sebi dostojen spomenik. V noči od 25.-26. t. m. so z gnojnico pomazali okna eni izmed naših najbolj vrlih deklet, katera je tudi k dobremu vspeliu naše zadnje veselice mnogo pripomogla. — Le tako naprej ! Nas zelo veseli tak naprednja-ški napredek! Kolikor več izpričeval svojega naprednjaštva pokažete ljudem, toliko boljše vas bodo izpoznali! Le širite svoj naprednjaški smrad ! O,- ti ubogi sokolizem, ki imaš take zastopnike. O, ti ubogi voditelji oseškega liberalizma ! Ali vas ni res prav nič sram lakih podložnikov, takih junakov smradu in gnojnice ! Le čvrsto naprej v gnoj in smrad j — Javljamo to širji javnosti samo zato, da lahko izpozna pravi in pristni »duh" naprednjaškega sokolizma. O napredek, napredek! Iz ajdovskega okraja. a Rihenberg. — V nedeljo, dne 2. oktobra ob 3'/a popoludne bo imelo »Kršč. soc. izobraževalno društvo" izredni občni zbor in ustanovitev telovadnega odseka »Orel". Vsi člani in somišljeniki, zlasti mladeniči in možje, so vabljeni, da se tega zborovanja gotovo udeleže. a Gor. Branica. Ko včasih pre gledujem Vaš cenjeni »Primorski list", ugledam malokdaj kako notico iz naših krajev. Ne vem, ali so Braničarji tako na Vas pozabili, ali si ohranijo marsikatero reč najrajši sami med seboj. Kakor se je slišalo, so hoteli bra-niški možje in stariši spraviti učitelja in „velelovca" Pečeka iz Branice. On je to prav dobro vedel, in ker se mu je šlo za kožo, začel je ubirati strune spravljivosti. Ostal pa ni pri besedi, kar mu pa najbrže ne bode teknilo. Vse farbanje Vam ne bode pomagalo. Spoznali bodo tudi Vaši sedanji »boljši" prijatelji in tedaj obračunamo posebej tudi še kje drugje. Ne bojte se, da ne zasledujemo Vaših dejanj! Za sedaj, pravijo ljudje, da je bil ta „vzor“ učitelja povabljen »prijateljsko" na tri pristojne šolske oblasti. Baje mu hočejo te preskrbeti boljšo službo. Drugi pa trdijo, da so mu ondukaj čitali »levite". No, naj je temu kakor koli si bodi, eno je gotovo, da bi bilo zanj oboje prav koristno. Prvo bi bilo poplačilo za trud k tradicijam njegovega pisarjenja, drugo, s primesjo in dodatkom, za njegovo delovanje. Toliko o našem učitelju. Toda ne smemo ga zamenjavati z »dolenskim učenikom", kateri je sicer verni svobodomiselni učenec prvega, toda čitali in pisati, to, to, kako mu gre v glavo, to ve še posebno oni, katerega si je izbral svojim pribočnikom! Pa kaj vse drugo? Svobodomiselnost je vendarle prva, brez nje ni zveličanja! Pred nekaj časom je znani nabiralec prenašal in prodajal okrog ciril-metodarsko robo. Ni nam znano, ako je prekoračil maksimum 36 vinarjev, znano pa je, da je »marsiktero skupil". .Je že tako! Včasih so dali kaj »klerikalci", sedaj pa imajo ti podružnico »Slovenske Straže". »Sic transiit " Iz kanalskega okraja. ki Smrtna kosa. Ročinjskemu preč. g. kuratu Iv. Koširju je umrl v Št. Joštu nad Vrhniko 26. sept. dobri oče v 84 letu starosti. Pogreb se je vršil ravnotam včeraj. Prečastitemu g. kuratu naše iskreno sožalje, pokojniku pa večni mir! Iz tolminskega okraja. t Hudajužna. — Iz Hudajužne se nam poroča, da je ob cesti od Podbrda do Gorice občeznani voznik Tomaž Kovač, po domače »Prangerjev Tomaž", dne 22. t. m. zjutraj blizu svojega doma skočil v vodo (Bača) in takoj utonil. Spremljevalci tovornega vlaka so ga takoj zapazili ob vodi in naznanili na železnišU postaji v liudaju/.ni. Omenjenemu se je ponovila bolezen na umu. Bil je uže pretečeno leto radi te bolezni v bolnišnici za umobolne v Trstu. Pokopan je bil v Stržišču. t Koritnica pri Grahovem. Naše »kmečko bralno društvo" priredi v nedeljo 2. okt. t. I. popoldan ob 4. uri poučno-zabavni večer z govorom in dvemi igrami. Vabljeni so vsi društve-niki in somišljeniki iz okolice. Iz cerkljanskega okraja. c Šebrolje. — Zadnje čase se dobijo v »Primorcu" zmevžani dopisi iz Šebrelj, v katerih se neko dopisunče zaganja v vodstvo tuk. posojilnice. Omenjamo samo zadnji in predzadnji dopis. Da so odborniki posojilnice dopisniku že dolgo v želodcu, je bilo znano, saj si je iskal že davno zdravila, da bi se jih bil znebil. Gotovo je rabil tudi arniko in Fajeve pastile, ko mu je v preveliki domišljiji kri silila v glavo in se je šele potem potolažil, ko se je kri tudi na zunaj pokazala. Človek takega vedenja, ki je bil izbrcnen iz vseh javnih zastopov, menda ne brez vzroka, pač ni zmožen, da bi druge poštene ljudi obrekoval, zato mu hvaležno vračamo vsa ona zmerjanja in laži, le jili je naprtil proti odb. posojilnice, želeč mu prav zares dober tek. Posojilnica bode kljub vsem vašim spletkarijam in zmerjanju še dalje tako lepo napredovala kakor do sedaj. Občani! Kakor vam je znano, je bil v predzadnjem »Primorcu" napaden od liberalne strani naš preč. g. župnik. Ne bi bili verjeli, da se bode dobil med našimi liberalci človek, zmožen napasti tako uglednega in vnetega dušnega pastirja in mu očitati besede, ki jih ni nikoli govoril. Zato je naša dolžnost, dati temu napadu primeren odgovor s tem, da g. župnika ubogamo in delamo po njegovem vzgledu, da bodo Šebrelje vedno ostale tako ugledne kot do sedaj. Tista peščica liberalcev med nami ne pomeni veliko in bodo še manj. Nesramnemu obrekovalcu pa povemo, da naj se le sam pogleda v zrcalo, ko vrši doma dela ne-krščanske ljubezni; gosp. župnika pa naj se ne predrzne nikoli več na tako pobalinski način napasli, sicer jih bode slišal take. ki mu ne bodo posebno prijetne. c Plužnje. — V Plužnjah pri Ota-ležu na Goriškem vršilo se bode dne 9. oktobra 1910 ob 2. uri popoldne slovesno blagoslovljenje novega gasilnega doma. Po blagoslovu veselica z mnogo-brojnim programom. Ker je društvo vsakemu in vsaki čas na razpolago ter ima blag namen koristiti svojemu bližnjemu, uljudno vabi k obilni udeležbi vsa sosedna društva in vse prijatelje gasilstva odbor. Iz komenskega okraja. km V Lipi so minulo nedeljo blagoslovili novo šolsko poslopje. Blagoslovil je stavbo preč. g. župnik K r a-g e i j i/. Škrbine, ki je imel tudi nagovor in povdarjal vzajemno delovanje šole s cerkvijo. Govoril je tudi učitelj, a nekam čudno. Po njegovih delili ga bomo sodili. km Vabilo k veselici, katero priredi »Kat. slov. izobraž. društvo" v Nabrežini. dne 2. oktobra tega leta v dvorani gospoda Silvestra Caliarija. Vspored: 1. Drag. llruza; »Hrvatska koračnica", tamburaški zbor; 2. J. Aljaž: »Domovini", poje mešan zbor; 3. N. Loboda: »Gozd šumi", brzopolkn, tamburaški zbor; 4, A. Čadež: »Pri gospodi", igra v dveh dejanjih; 5. I’. M. Saftner: »Na planine", poje mešan zbor; 6. »Tiha noč", valček, poje ženski zbor se spremlje-vanjem tamburic; 7. D. Vodopivec: »Junaki", šaljiv prizor. Po veselici prosta zabava, pri kateri sodeluje tamburaški in pevski zbor. Žačetek ob 4‘/2 uri popoldne. Vstopnina: sedeži 1. vrste 1 K; sedeži II. vrste 80 stotink in stojališča 40 stotink. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz sežanskega okraja. Zaključek obrtno-nadaljevalnega tečaja v Avberju. — V nedeljo je bil zaključen nadaljevalni tečaj za mizarje, ki se je vršil ta mesec v Avberju po prizadevanju c. kr. ekspoziture za obrtni uk in zavoda za pospeševanje obrti v Gorici. Zaključku so prisostvovali gg. c. kr. namestništveni svetnik Rebek, c. kr. okrajni šolski nadzornik Kante, domači župnik avberski, deželni poslanec in župan Zlobec, ravnatelj zavoda za pošpevanje obrti v Gorici prof. Penso. Zaključil je tečaj g. Prenirou, član kura-torija omenjenega zavoda. Spričevala je razdelil zelo marljivim učencem g. svetnik Rebek. Z zaključkom je bila spojena razstava pri tečaju napravljenih strokovnih risarij. s Gospodinjska šola v Tomaju na Krasu je edini zavod na Primorskem, ki je namenjen izobrazbi in pouku kmetskega ženstva in ki deluje že Jve leti v korist istega. Slovenski posestniki na Primorskem so kmalu spoznali koristi, ki bi jim jih lahko donašala ta šola, zato sta bila že prva dva tečaja dobro obiskovana. Da je ta zavod za razvoj kmetijstva v naši deželici velike važnosti, pripoznaia sta tudi visoka vlada in deželni zbor, zalo ga tudi gmotno podpirata. Prve dni novembra t. 1. se otvori na tej šoli tretji tečaj, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo bivati v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester. Pouk je slov. ter poučuje se poleg veronauka, vzgojeslovja, zdravjeslovja, o ravnanju z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki se jih mora učiti dobra gospodinja. Zlasti se poučuje teoretično m praktično o kuhanju, šivanju, pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istolako vežbajo v ravnanju z bolniki in bolno živino. Vsak zaveden slovenski posestnik, ki ima hčer, koja je dovršila 16. leto starosti, naj jo vpiše v ta zavod, kajti v teku enega leta se gojenka nauči toliko, kolikor potrebuje dobra gospodinja. Natančna pojasnila dajejo šolske sestre v Tomaju pošta Dutovlje. Drobtinice. Aretacija treh anarhistov. — Orožniki so v bližini vasi Skala v Galiciji aretirali na nekem posestvu ex-ininistra za zunanje zadeve Golucho\v-skega tri nevarne ruske anarhiste ter zaplenili mnogo orožja in streljiva. Prebivalstvo Petrograda. — Po najnoveji statistiki šteje Petrograd 1,424 704 prebivalcev, to je 230.000 prebivalcev več nego leta 1900. Ponarejale! denarja v grobu. Na pokopališču v Novi Pešti so zasledili ponarejalce denarja, izdelovali so pet-kronske komade tako dobro, da jih je prav težko ločiti od pravih. Svojo izde-lovalnico so imeli v dveh grobeli, ki sta bila nalašč za to napravljena. Policija je ponarejalce v grobovih zasledila in aretirala. Vspored govedorojskih razstav z obdarovanjem, katoro so prirodo za plauinsko govedorejsko ozemlje poknoženo grofovino Goriško Gradiščansko. (Politični okraj tolminski.) I. Za planinsko govedorejsko ozemlje (politični okraj tolminski — § 13. t. 3. zakona z dne 13. maja 1903 dež. zak. štev. 24 —) prirede se sledeče razstave: a) razstava v Cerknem, dne 3. oktobra 1910, za občine sodnega okraja cerkljanskega; b) razstava v Tolminu, dne 4. oktobra 1910, za občine sodnega okraja lobniškega ; c) razstava v Kobaridu, dne 6. oktobra 1910, za občine sodnega okraja kobaridskega; č) razstava v Bovcu, dne 7. oktobra 1910, za občine sodnega okraja bovškega ; 2. Na razstavo se morejo pripeljati le goveda belanske pasme, ki so bila vržena v deželi v planinskem govedorejskem ozemlju, ali se nahajajo v istej najmanj tri mesece. 3. Razstave bodo obsegale sledeče razrede in vrste: I. Biki in junčki. L vrsta: biki od dveli let naprej; II. vrsta: biki od enega do dveh let; III. vrsta: junčki od šestih mesecev do enega leta. II. razred: Krave in junice za pleme. I. vrsta: breje krave ali krave s teličkom; II. vrsta: junice z dvema stalnima zoboma; III. vrsta: od šestili mesecev nadalje z mlečniki ali brez stalnih zob. 4. Darila, ki se bodo razdeljevala, obstoje iz darov v denarju in iz častnih diplomov in sicer: A. N a razstavi v C e r k n e m. a) Za razred »biki in junčki": I. darilo 70 K, II. darilo 50 K, 111. darilo 30 K, IV. darilo 20 K. b) Za razred »krave in junice za pleme": I. vrsta. Breje krave ali krave s teličkom: 1. darilo K 60, II. darilo K 50, III. darilo K 40, IV. darilo K 20. II. vrsta. Junice z dvema stalnima zoboma: I. darilo K 40, II. darilo K 30, lil. darilo K 20, IV. darilo K 15. 111. vrsta. Junice od šestih mesecev nadalje z mlečniki ali brez stalnih zob: L darilo K 40, II. darilo K 30, III. darilo K 20, IV. darilo K 15. B. N a ra z s t a v i v Kobaridu, a) Za razred »biti in junčki": I. darilo 60 K, II. darilo 40 K, III. darilo 30 K, IV. darilo 20 K. b) Za razred „krave in junice za pleme" : 1. vrsta. Breje krave ali krave s teličkom: I. larilo K 50, II. darilo K 40, III. darilo K 30, IV. darilo K 20. II. vrsta. Junice z d/ema stalnima zoboma: I. darilo K 40,11. darilo K 30, III. darilo K 20, IV. darilo K 15. III. vrsta. Junice od šestili mesecev nadalje z mlečniki ali brez stalnih zob: I. darilo K 40, II. darilo K 30, lil. darilo K 20, IV. darilo K 15. C. Na razstavi v Bovcu, a) Za razred »biki in junčki": I. darilo 40 K, II. darilo 20 K. b) Za razred »krave in junice za pleme": I. vrsta. Breje krave ali krave s telečkoin: I. darilo K 40, II. darilo K 30. II. vrsta. Junice z dvema stalnima zoboma: K 20, K 15. III. vrsta. Junice od 6 mesecev nadalje z mlečniki ali brez stalnih zob: K 20, K 15. Č. N a razstavi v Tolminu, a) Za razred »biki in junčki": I. darilo O0 K, II. darilo 50 K, 111. darilo 40 K, IV. darilo 30 K, V. darilo 20 K. b) Za razed „krave in junice za pleme": 1. vrsta Breje krave ali krave s teličkom: L darilo K 00, 11. darilo K 50, III. darilo K 40, IV. darilo K 30, V. darilo K 20. II. vrsta. Junice z dvema stalnima zoboma: I. darilo K 50, II. darilo K 40, III. darilo K 30, IV. darilo K 20, V. da- rilo K 15. III. vrsta. Junice od šestih mesecev nadalje z mlečniki ali brez stalnih zob : I. darilo K 00, II. darilo K 50, III darilo K 40, IV. darilo K 30, V. darilo K 20. Denarnim darovom popolnoma prilični bodo tudi častni diplomi in sicer se bodo podeljevali diplomi I., II., III., IV. ali V. vrste. Častni diplomi se bodo podeljevali torej praviloma zajedno z denarnimi darovi; ako bi se pa sina- i° različni nepošteni trgovci na vse Pogoče načine oslepariti. V zadnjem ■asu skuša neka tržaška tvrdka raz->rodajati novo umetno gnojilo pod ime-lom ,.1'osfat Bernard", ki je pa dražji iego Tomaževa žlindra, vsaj z ozirom 'a njegovo vsebino, ker ima le SO odst. (iega učinka, ki ga kaže Tomaževa ‘"iiira. Svarimo naše ljudi, naj ne kujejo umetnih gnojil, katerih ne po-najo. Včeraj so mi umrli v visoki starosti 84 let, lepo z JBogom spravljeni, moj dobri irc bodo jutri pri Št. Joštu nad Vrhniko pokopani. Sobratom duhovnikom in njim, ki so jih poznali, jih priporočim v m o I i t c v. V Ročinju, 27. septembra 1910. Ivan j(v*i na St, V i š k a o r a o proda J 9 oralov močno zaraščenega gozda, ležečega blizu državne ceste ter tik reke Idrijce. LAHARNAR, župan. JAKOB ŠULIGOJ = urar c. kr. državne železnice = t GORICI, Gosposka ulita i 25. priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinj" 'h in v steklenicah po '/... E z domačim p ri s t n i s tropinovcem 1. vrste lastnega pridelka, ter belim in črnini vinskim kisom. Sodčeki piva po '/s lil t- j- 12 '/, so posebno pripravni za kak veseli domači dogodek, kakor: poroka,goda v a n je, krst i. t. d., ker sega lahko p O' stavi namizo in nastavi. Naročeno dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrsko države franko goriška postaja. Cene zmerne. 1910 jesenska in zimska sezija v Raštejju, Gorica . _ . „ . _ . i i.i .1.. 1. 1... 1«• 1) v, <*t-v1 / ttiin t 7.vbpl 11 JCV Pa h v Je; ne V prt nič ni Bo kri po: po MIO kol itm naj Novodošlo jesensko in zimsko blago je letos izvanredno lepo sortirano — v vseh blagovnih vrstah kakor: Bachend (forštajn), Z)belin Zefir, Volna itd. itd. pri Franc Ravnikar=ju v Gorici, Raštelj 16. . v v v . _ S!_v. 1.. iA < ta i n(V V zalojgi so raznovrstne odeje, šivane ter volnene; posebno se pa odlikuje oddelek za opreme novoporočencev; platno, žima, šifoni, po steljne garniture, gradel, brisaike, prti, in drugovrstno belo perilno bla^o se dobi j p------ i rj ’ x / «./ * največji izberi v mojem oddelku za opremo novoporočencev. Priporočani sc posebno g. ženinom in nevestam ter tudi drugemu cenj. občinstvu s spoštovanjem * * ... — ----v * tn ri a L TTTLTTT7' A W edlnl s,ov- trgovec z|manufakturnim blagom FRAJNl RAVNIKAR,v raštelju št. is, gorica, i lastni hiši izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici. da ( Kini čari živii krič preti sok; na soki na | n vo kap od vi i'ra\ kap