Mati ga vjame za pruštoh in ga lioče prideržati, pa hudobnež jo bacne od sebe, da telebi znak čez prag. Kakor snop se je zavalila okorna, slabotna žena po tleh ter se hudo pobila po glavi, a sin se ni zmenil za to. „Le počakaj, grdoba! Bog te bo kaznoval, ker tako grdo ravnaš s svojo staro materjo" vpila je s slabim glasom za njim. „Prelomil si četrto zapoved, zat6 se ti ne bo nikdar dobro godilo!" „Stara brenči", djal je sin, „le brenči, da boš sita, te bo že jen­ jala ta norost". Urno je stopal po njivah tje proti gozdu in še vedno zmerjal mater, ki je počasi zlezla v hišo na postelj. Čez pol ure je bilo zopet vse mirno krog hiše; le stara Jera jo je­ čala na postelji pri oknu in tipala po glavi, kjer jo je skelela huda rana, še hujše pa jej je bilo, da ima takega sina. (Dalje prih.) Kukor, Vitoglav in Djuko. (Mythologicna črtica; spisal Dav, Trstenjak.) Marljivi nabiralec narodnih pripovedek, prof. Valjavec v Varaždinu je priobčil v Glasniku leta 1867. str. 79. narodno pesmico, sicer na vi­ dez neznatno, ali za slovanskega bajeslovca neskonpno važno. On piše: Gda se sunce skrije za oblak, pastiri v Zamladincu na paši popevajuč govoriju ovak, da bi spet se pokazalo: Grej, grej suncece, Dam ti dve bele lepe jajčece, Kukorovo deklica — Pisano paličicu. Kaj bom ž njo delal ? Konjeke bo ti pasla Gde? Na Djukovih vračih. Kaj Djaka dela? Belemn bana Ostrižice kuje itd. G. Valjavec sam opazi, da si predstavlja narod Kukora kot pro­ tivnika pravega boga, da je pisana palica kača, in Djuko je bil — prvi kovač. O razmeri jajca k solncu sem govoril že pred desetimi leti v No­ vicah. Da se nisem zmotil, potrjujejo mi tudi samostalne preiskave učenega Schwartza, kteri piše: Das Ei, das auch in der griechischen und indischen Mythologie eine so bedeutende Rolle spielt, ist offenbar nichts weiter, als eine alte Auffassung der Sonne, das nach der Schöpf- nngssage als goldenes Ei auf den Wässern schwamm. (Ursprung der Myth. Str. 28). Zat6 se mladoletne pisanke, romenice, valičke, še sedaj solncu darujejo in proti solncu mečejo. Otroci obljubijo solncu razun jajčic Kukorovo deklico — to jo pisano palico аИ kačo. V otročjem govoru pomenja pisana palica zme­ rom kačo. Obče je znana otročja zastavica; „Kaj bi rajši imel po4 streho — mrtveca ali pisano palico ? Nevedni reče: „pisano palico" ; Na to mu otroci smejč se še razložijo: „Rajši mrtveca, kar je boh (slanina), nego pisano palico, kar je kača. Kakošuo mythicno bitje pa je K ukor? Če bomo našli pomen besede, lehko tudi pridemo do delavnosti tega mythicnega bitja. Po Belostencu poraenja: kukorjav, villosus, pilosus, crispus, cerkvenoslov. kokorav, crispus; primeri iiovoslov: keka, kečka, cirrus, coma contorta, sansk. kega, crispus itd. Kukor je bilo torej kuštravo božanstvo, in ta so v indoevrops­ kih mythih božanstva oblakov (Wolkenriesen), ker njihove glave so vvite in zavite v kuštrave megle, tako nemški Shumelak , grški Hades in rimski Cacus. Ti ukradejo solnce ali pa njegove attribute: konje ali govedo. Tako ukrade rimski Cacus, sin Vulkanov, solnčnemu bo­ žanstvu Herkulu govedo in je zapre v temno duplo , kar ne pomenja drugega ko to, da oblak solnce zakrije. *) Cacus, cacosus v latinščini to isto pomenja, kar Kukor, kuštravi, hirsutus, vilosus, der struppichte; tako da se Kukor in Cacus vjemata v koreniki in v delavnosti svoji. Oblakova hči pa je molnja (blisk), in tč Symbol kača in spet kačin symbol: palica; celo moljna se v mythih veli: „zlata palica" ; zat6 obljubijo otroci solncu : — Kukorovo deklico — pisano palico, ako bode lepo grevalo, ker k stvaritvi molnje je tudi po­ trebna pomoč solnca. Ne morem zapopasti, kako molnja pase solnčeve konjeke na Djukovih vračih. Beseda „vratca" ne pomenja samo : osti- olum, portula, temuč tudi travniček na izgonih njiv (na vrateh, po vra- teh pasti); na koncu oblakov je torej lastina Djukova — nebeškega kovača. V indoevropskih mythih se imenuje mesec ponočni kovač, vremen- . ski kovač, ker njegove spremembe imajo vpliv na dobro ali hudo vreme; zato tudi, kakor nam je g. Valjavec priobčil, narodna pripovedka pravi: da je tisto, kar se v mesecu vidi, kovač. Ali v starih mythih najdemo . vrh tega posebne kovače bliskov, postavim: Kyklope — prototype Vulkanov, o kterem so že Rimljani rekli: „Vulcanus proeudit fulmina Jovi". Po visokih planinah se najrajši zastavljajo gromski oblaki; tam so si mislili — stol — sedež — tron boga gromovnika, zat6 imajo še sedaj visoke slovenske planine ime: Stol. Tam so si mislili kovačnice bliskov in nakla, zato ime visoke planine na kranjsko-koroški meji; Naklo; iz visokih planin so metali macle (Haemmer) in ki a dva gromska, zatö imena planin: Macel in Kladvo. Ker je bil po na-' rodni povesti Djuko prvi kovač, zat6 moramo v njem spet iskati ne­ beškega vremenskega kovača — Hephaista ali slovenskega Vulkana. Po Kuhnovi razlagi pomenja oboje ime: Fulgens, splendens , in to tudi po mojem mnenji ime: Djuko. Hrvatje so še ohranili glasnik d j čist, pri Slovencih je že odpadel d; oni še govorč: rodjen, rdjav, ridjast itd. — rojen, rjav, rijast; poslednja beseda se še tudi izgovarja: ri ž as t na štajerskem. Korenika imenu Djuko je: d ju, torej ona, ktera besedi *) Zato velj& Kiakor za protivnika pravega boga, ker pravi bog je bil Sloven- cein bog svitlobe — beli bog, kakor se iz edoe ratno tam raaglasene pripovedke UVko ргер1Ы, protivni pn bog Ш9 erni boi», Pli. , ju-tro, sansk.: djau-tra po Pottu „splendoremfaciens", sansk: dju-t, splendor, tudi: džjot, iz ktere so besede: Zeus, Joviin skrčena: Ju v imenu. Ju-piter — Glanzvater, oskijski: Djovi, Diovei. Iz te korenike je hrvaškoslov. djundj, gemma, biser, Perle, — djand- jav, subflavus, subrufus. *) Dju pa je iz: div, der Gewitterriese, divno, mirabile, divizma, divižlica, verbascum Thapsum, die Koe- nigskerze, ker ta cvet je bil posvečen božanstvom svitlobe: zat6 ga tudi Nemec imenuje : HimmeIbrand. Djuko je torej — Divko , in ime pomenja : splendens, prav naravno poznamovanje za nebeškega kovača bliskov. Iz koreniJi: div-dju je sansk.: de vas, splendens, osk. deivas (leuchtend-Gott; obširniše glej Grassmann v Zeitsch. für vergl. Sprachf, Band XI Str. 3. 4. a. itd.); zato toliko osebnih imen na rimskoslov. spomenicih: Devso, Dievo, Devsus itd. **) V listinah iz osmega in devetega stoletja se imenuje med korotan- skimi žlahtniki večkrat imeniten in bogat Slovenec: Witoguauo — Vitoglav; gotovo je tudi to ime bilo enkrat pridevek kakšnega slo­ venskega božanstva; tudi ime: Witogoi — Vitogoj (primeri Čiči- goj. Locken pflegend, Svilogoj, Seide züchtend, Nabrgoj itd.) od „viti", cireumvolvere, torej Vitoglav: circuravoluto capite praeditus, brez dvombe priimek Triglavov, ker njegova glava je bila vsa ovita z kydaro - mitro, kraljevo kapo; vita pomenja tudi: „Weidengerte" torej: Vitogoj — Weidengertenpflegend. V narodni pesmici se veli, da Djuko*) belemu Banu ostrižice kuje. V belem banu je gotovo osebljeno nekako božanstvo svitlobe , ker božanstvom svitlobe nebeški kovač kuje orodje; tako Hephaistos Heri in Atheni, Zenu in Apolonu, Vulkan Jovi, Junoni in Minervi. Korenika bha pomenja: „splendere" in „dicere" „mandare", tako da utegne Ban pomeniti: s v iti i ali pa veleči.****) Ime: Bani filius že najdem na slovenskorimskih spomenicih, in sedaj je še po štajerskih planinah, po kterih ni nikdar nobeden hrvaški Ban zapovedo­ val, več rodbin z imenom: Ban , Banič, Banko. Belostenec ima: banenje, gizdanje, primeri: bahati, incantare, sonitum edere, strepi- tare in superbire. Prvotni pomen korenike: b a, ban, je glasiti se, govoriti, veleti. To tudi pomenja bajem — bahorim, zatd najdemo tudi pri grških pisateljih: Bajan, namesto: Ban. Bajani-—Bani so urekovali in velevali, beseda je slovanska in ne oberska (avarska). *) djanđjav lešnjak, subflava avellana (Belostenec); z besedo: ave liana pri­ meri slov. a vem ki na leski, **) Drugotni pomen korenike div je v sansk. ludere, igrati, zato češko: d i vadi o — igrališče. ***) Kakor po Kukari, Kokori ima ime ves v kriievski fari blizo Lutomera; Kukoriči; tako je po Vuku ime: Djuko, Djuka , Djukan, Djukna, Djukančič v Serbiji zelo navadno, ****) Primeri gothisko : „thiud an", reges, thiuda, gens, korenike t h i n đ, dieere, lauđara itd. Pis,