LETO XXIX — Številka 30
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
28. julija 1977	Cena 4.— šil. (4 din)
P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Mladina iz osmih držav na sedežu NSKS
Udeleženci tritedenskega mednarodnega seminarja aktivistov krščanskega mladinskega dela na Rebrci so v sredo obiskali tudi sedež Narodnega sveta koroških Slovencev. Ta obisk je sodil v program zadnjega tedna, potem ko so po en teden renovirali farovž na Rebrci ter delali pri okoliških kmetih in s tem spoznali realni vsakdan slovenskega kmeta. Zadnji teden pa je bil posvečen podrobnejši informaciji in izkoriščanju gradiva (NT je poročal).
Na sedežu NSKS so udeležence seminarja pozdravili osrednji tajnik Filip Warasch, namestnik Karel Smolle in vodja biroja Kluba slovenskih občinskih odbornikov. Nakazala sta predvsem dve komponenti, ki sta važni za razumevanje koroškega slovenskega človeka: prvič zloraba demokracije pre-
ko treh večinskih strank: koroški Slovenci nikoli ne bodo postali večina ne v deželnem in še manj v državnem merilu. Z demokratičnim glasovanjem bodo vedno preglasovani. Nekje je meja formalne demokracije in bi morale imeti večinske stranke boljši čut odgovornosti, ki jo nosijo. Stranke same naj bi se prizadevale, gledati na želje Slovencev. V svoje politično delovanje naj bi bolj vpletle višje vrednote.
Druga stran je gospodarska šibkost tega obmejnega prostora. Industrije skoraj ni, večja podjetja so večinoma v Slovencem nenaklonjenih rokah in je odvisnost potem tudi dovolj velika brez nasilja. Ta odvisnost pospešuje počasi, a redno, asimilacijo! Tudi struktura podjetij ni pravilna. Kajti zdravih srednjih in malih podjetij je tudi pre-
malo, premalo predvsem v slovenskih ali nevtralnih rokah. Tudi psihološkega aspekta se ne da zanemariti. Slovenski otrok se čuti nezaščitenega v svojem okolju, potem ko je do vstopa v šolo bil precej časa še v zaščitenem domačem slovenskem okolju.
Diskusija, ki je sledila, je bila zelo živahna. Udeleženci seminarja, ki so prišli iz osmih držav, so se zanimali tudi za strukturo organizacije ter za način in možnost delovanja, ki bi bilo na teh koroških tleh čimbolj efektno.
Na Koroškem so organizirali seminar Katholische Arbeiterjugend, Katoliška mladina, Evangeličanska mladina in Koroška dijaška zveza. Kaplan Polde Zunder in Miha Za-blatnik sta vzgledno skrbela za dober potek seminarja.
Angleščina ne sme izpodrivati slovenščine!
Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev sta stavili prosvetnemu ministrstvu ter šolskemu oddelku urada koroške deželne vlade vrsto konkretnih predlogov za zboljšanje pouka na dvojezičnih šolah. Najvažnejše vprašanje je Predšolanje v tujem jeziku — angleščine — na ljudskih šolah. To predšolanje velja kot šolski poizkus.
K temu pripomnita Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, da bi bilo potrebno vpeljati na območju veljave manjšinskega šolskega zakona na Koroškem slovenščino kot tuji jezik za tisti del šolarjev, ki niso prijavljeni k dvojezičnem pouku in s tem doprinesti neposreden prispevek k sporazumevanju. Sporazumevanje je mnogo lažje, če se zna tudi jezik drugega. Na vsak način pa bi pri vpeljavi angleščine bilo treba paziti na to, da bi tudi k dvojezičnemu pouku prijavljeni otroci lahko obiskovali pouk angleščine.
Treba bi bilo razmišljati o tem,
V nedeljo dopoldne bo v Škoci-janu slovenska protestna prireditev. Slovenski občinski odborniki ter krajevni odbor ZSM sta prireditelja manifestacije. Slovensko Prebivalstvo protestira predvsem Proti izključitvi Škocijana iz manj-šnske zakonodaje. Akoravno je škocijan živahno kulturno središče koroških Slovencev in ima kar tri slovenske občinske odbornike na samostojni listi, od tega enega v občinskem predstojništvu, škocijan ne dobi ne dvojezičnega napisa in tudi ni predvidena slovenščina kot dodatni uradni jezik. SPd, OVP in FPO so na primeru škocijan kapitulirale pred nemškim nacionalizmom in pred Hei-niatdienstom.
Kajti Škocijan je za koroške nemške skrajneže postal neke vrste simbol: leta 1972 je bil v tej občini tafelsturm najhujši, vodil ga je selo tedanji župan Jesse, se nem-škonacionalci vztrajno zaganjajo Proti slovenski besedi v cerkvi, za-radi tega nočejo plačevati cerkvenega davka, so lani postavili brambovcem v okviru heimatdienstov-ske prireditve spomenik in je žan-darmerija z dotlej neznanim teror-i®m pretepala Slovence in aretira 26 ljudi, ki niso imeli rjavih koroških gvantov ali ki so protestirali proti sejanju sovraštva na tej prireditvi.
Ko so stranke letos odločale, ali
ali naj bi bil vpeljan pouk slovenščine kot tuji jezik tudi na drugih šolah izven območja veljave manjšinskega šolskega zakona, stoji v pismu osrednjih organizacij prosvetnemu ministrstvu.
Na šolski oddelek urada koroške deželne vlade je izšel s strani osrednjih organizacij predlog, na dvojezičnih šolah, katere bi imele razen tega še oddelčni pouk, prilagoditi število šolarjev številu šolarjev na posebnih šolah (Sonder-schulen). Ta predlog je utemeljen s tem, da so učitelji na takšnih šolah izpostavljeni veliko večjim o-bremenitvam.
Šolskemu oddelku urada koroške deželne vlade sta prinesli na znanje obe osrednji organizaciji odklonilno držo k načrtovani razpustitvi drugega razreda ljudske šole na Radišah. V stopnjevajočem se poslabšanju pokrajinske strukture, v kateri živi slovensko prebivalstvo, je treba videti zavestno zožitev pravic slovenskega prebivalstva.
Prav tako se slovenski organiza-
dajo Škocijanu, v katerem so skonstruirali isti slovenski delež kot v Galiciji, dvojezičnost ali pa jo odvzamejo Galiciji, se stranke niso upale dati Škocijanu dvojezičnosti in so jo raje vzele Galiciji. V Škocijanu bi se namreč čezmerno zamerile brambovskim krogom. Podžupan je tam namestnik okrajnega glavarja dr. Holzer, ki je 8. avgusta lani poveljeval žandarme-rijskemu terorju v Škocijanu. Če bi sedaj dali Škocijanu dvojezičnost, bi verjetno tekla vsa kri v abvvehrkampfu zaman.
© Slovenski prebivalci Škocijana © si vsekakor takih računov ne S pustijo dopasti. Kajti tudi zanje ® velja člen 7 avstrijske pogod-© be, ki jim garantira enake pra-® vice, pravice predvsem za nji-® hov jezik. Nočejo biti državljani © drugega razreda. Hočejo preži-® veti kot Slovenci!
Zbirališče za protestno manifestacijo je hotel Obir ob Klopinjskem jezeru. Udeleženci se tam zberejo od poldevete do devete ure dopoldne.
PROTESTNA PRIREDITEV PRELOŽENA!
S Zaradi smrti škocijanskega žup-© nika Jožefa Kogleka v nedeljo © protestne prireditve proti diskri-© minaciji slovenskega prebival-© stva NE bo. Preložena bo za © nedoločen čas.
ciji silovito branita proti razpustitvi ljudske šole v Slovenjem Plajberku. V pisanju na mestno občino Borovlje zahtevata Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, v smislu člena 7 avstrijske državne pogodbe napraviti pogoje, da ima vsak pripadnik slovenske narodne skupnosti možnost, se udeležiti v materinščini pouka na osnovni šoli. Slovenski organizaciji sta se pri-
Štirje Selani, ki so lani na dan preštevanja, 14. novembra, uspešno bojkotirali ugotavljanje manjšine s tem, da so odnesli volilno skrinjo ter jo zažgali, se bodo morali zagovarjati zaradi tega pred deželnim sodiščem na Dunaju. To je odločilo vrhovno sodišče na predlog njihovih odvetnikov. Tudi termin za proces je že imenovan: petek, 19. avgusta, s pričetkom ob 9. uri. Postopku bo predsedoval dr. Gerhard Hutter.
Štirje selski fantje — Marjan, Nante in Peter Olip ter Florijan Jug — so namreč preko svojih odvetnikov predlagali, da bi se proces proti njim vršil na sodišču izven višjega deželnega sodnega okraja Gradec, kateremu pripada tudi Koroška. Selski aktivisti, potomci borcev proti nacističnemu režimu, so namreč dejali, da v koroškem vzdušju ne more priti do objektivnega postopka, v katerem bi imeli fair priliko, da bi bili oproščeni, kajti koroška javnost jih je že obsodila. Možnost, da na Koroškem ne bi prišlo do korektnega postopka, je videlo očitno tudi vrhovno sodišče in je ugodilo njihovemu predlogu ter postopke preložilo na Dunaj, kjer je pričakovati manj čustven postopek.
V svojem zagovoru so se sklicevali Selani tudi na paragraf 10 kazenskega zakonika, kjer je rečeno, da je tisti nedolžen, ki napravi kaznivo dejanje le zaradi tega, da odvrne od sebe ali od drugega neposredno grozečo zlo ali škodo. Štetje kot predpogoj za manjšinske pravice samo bi prineslo tako zanje osebno kot tudi za vso slovensko narodno skupnost precejšnjo škodo, kar so dokazali tudi poznejši dogodki in sedanje uredbe. Kazenski zakon gre še dalje in določa, da mora biti zlo, ki se hoče s kaznjivim dejanjem preprečiti oziroma odvrniti, tako tehtno, „da bi moglo pripraviti tudi pravičnega človeka do tega, da
ključili protestu prebivalstva Slov. Plajberka, in izvedli, da se bo poslabšalo izhodišče otrok, ki bi bili po razpustitvi šole v Slovenjem Plajberku prisiljeni se voziti v Borovlje. Predvsem so od tega prizadeti šolarji, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku.
V smislu pravega pospeševanja k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok, prosita Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih
krši zakon". Selski fantje so poštenjaki, pravično čuteči ljudje, in jih spoštuje vsak pošten Slovenec, pa tudi vedno več Nemcev in drugih.
Vrhovno sodišče je odločilo ta teden na predlog odvetnika osrednjega tajnika NSKS Filipa Wara-scha, da bo postopek proti njemu prav tako pred sodiščem izven višjega deželnega sodnega okraja Gradec. Kot znano, je Warascha ovadil neki penzionist, češ da ga
Protestni teden prirejata Koroška dijaška zveza ter krajevna ZSM v Dobrli vasi s podporo slovenskega občinskega odbornika. Protest velja neupoštevanju Dobrle vasi tako pri uradnem jeziku kot tudi pri dvojezičnih napisih. Povsod so Slovenci brez v državni pogodbi zagotovljenih pravic.
Teden protesta proti uredbam in protimanjšinskim zakonom se bo začel 1. avgusta in bo trajal do 7. avgusta. Vsak dan se bo začel ob 19. uri pred občinsko hišo v Dobrli vasi. Na sporedu bodo filmi, predavanja, diskusije in družabni večeri. — Vse pod geslom: dvojezičnost tudi za Dobrlo vas!
Spored bo ob vsakem vremenu.
Kot znano, bo občina Dobrla vas praznovala 7. avgusta 25-Ietnico, odkar je bila povzdignjena Dobrla vas v trg. Sprva so sploh zanikali pri pripravah na ta jubilej slovensko besedo in slovenska društva, na mnogotere proteste pa so končno le reagirali in ..milostljivo" dovolili to, kar bi moralo biti samo po sebi umevno.
Dobrli vasi vsekakor čestitamo k temu prazniku, skupno s slovenskim prebivalstvom občine pa pričakujemo, da bo to odkrit praznik: proti običajnim frazam se sicer ne da ničesar ukreniti, pač pa naj te
organizacij na Koroškem zvezno ministrstvo za prosveto in umetnost, vzeti slovenski mladinski list „Mladi rod" zopet v šolsko knjižno akcijo. „Mladi rod" je bil desetletja edini slovenski pripomoček tako v ljudskih šolah, kot tudi na glavnih šolah in nižjih stopnjah višjih šol in drugih učnih ustanov. Tudi izdaja novih slovenskih učbenikov ni mogla zožiti pomembnosti »Mladega rodu".
je hotel osrednji tajnik NSKS napeljati k bombnemu atentatu, kar pa VVarasch odločno zavrača. Vrhovno sodišče je odločilo, da bo proces proti VVaraschu v Salzburgu. Prav tako v Salzburgu bo tudi proces proti Štefanu Petjaku iz Globasnice, katerega tožijo, da je s pisanjem parol, ki opozarjajo na neizpolnjen člen 7, poškodoval tujo lastnino. Za procesa proti VVaraschu in Petjaku še niso objavili datuma.
fraze ne olepšavajo nekaj, česar v resnici ni. Praznovala naj bi vsa občina in ne gre, da bi šel ta praznik na račun slovenskega prebivalstva in pomenil zanj grenkobo.
Jožef Koglek umrl
Za posledicami težke bolezni je umri daleč preko meja znani Jožef Koglek, župnik v Škocijanu. Rodil se je 8. 12. 1905 v Šmarjeti v Rožu, v duhovnika je bil posvečen leta 1930 in leta 1938 prišel v Škocijan. Hitlerjev režim ga je sprva zaprl, nato je dobil gauvervveis in bil upravitelj v Hiittenbergu.
Župnik Jožef Koglek je že za časa svojega življenja postal legenda, bil je steber, ob katerega so se zaman zaletavali nemškonacionalni »verniki", ki jih je cerkev zanimala le tako dolgo, dokler ne bi bila izrinjena slovenska beseda iz nje. Župnik Koglek je to spoznal in ni klonil.
Pogreb pokojnika bo v soboto, 30. julija, ob dveh popoldne.
Slovenci iz Škocijana protestirajo proti diskriminaciji
Proces proti Selanom na Dunaju, proti Filipu ttfarasdiu v Salzburgu
Protestni teden v Dobrli vasi
Sergej Kraigher: sile preteklosti se oživljajo
V razvoju bilateralnih odnosov z Republiko Avstrijo si SFRJ prizadeva za reševanje mnogih raznovrstnih skupnih interesov dveh sosednjih držav. Pri tem ugotavljamo določene pozitivne premike v okviru bilateralnega in multilateralnega regionalnega sodelovanja. Vendar kljub mnogim našim iniciativam in določenemu napredku tovrstno sodelovanje zaostaja tako po obsegu kot po kvaliteti za dejanskimi možnostmi in interesi obeh držav.
Razvoja medsebojnih odnosov z Avstrijo nismo nikoli pogojevali s vprašanjem položaja slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, čeprav je jasno, da tega vprašanja ni mogoče iztrgati iz celote odnosov. Mnogi vsem nam dobro znani dogodki zadnjih let, posebej pa dogodki v poslednjem času ponovno dokazujejo, da za manj ugoden razvoj medsebojnih stikov ni iskati krivde v upravičenih zahtevah obeh manjšin in njunem boju zanje, še manj pa v konsekvent-nih prizadevanjih SFRJ, da se izpolni avstrijska državna pogodba.
Prav v zadnjih mesecih smo bili priče oživljanju sil preteklosti, kot se kažejo v nacističnih izpadih hitlerjancev v Hitlerjevem rojstnem kraju z revanšistično maketo velikega nemškega Reicha, dalje v izpadih Sudetskih Nemcev, Koče-
Zastopnik ameriških Slovencev na Koroškem
Prejšnji teden je obiskal obe osrednji organizaciji koroških Slovencev Edvard Hribar, predsednik slovenskega društva Slavija št. 1 v Čikagu, s soprogo Jenino, Poljakinjo po rodu.
Društvo št. 1 v Čikagu je učla-njeno v Slovensko narodno podporno jednoto, ustanovljeno leta 1904. SNPJ združuje v svojih okoli 400 društvih približno 71.000 članov in članic. Sedaj jo vodi predsednik Frank Grosser. SNPJ izdaja dvakrat tedensko (ponedeljek in petek) časopis Prosveta, v sredah pa izhaja časopis, ki je pretežno pisan v ameriškem jeziku. Za mladino izdajajo mesečnik Voice of Youth (Glas mladine), ki ima posebno prilogo za učenje slovenščine.
Edvard Hribar je obvestil zastopnike koroških Slovencev o življenju Slovencev v Ameriki, o njihovih skrbeh in uspehih. Zastopani so v vseh poklicih in slojih. Dva in sicer Frank Gorshin ter Richard VVidmark, sta se uveljavila kot filmska igralca, VVidmark zlasti v kavbojskih filmih. Nadalje je Hribar poročal, da imajo Slovenci v Čikagu samem osem društev, ki imajo kot vrhovno organizacijo Federacijo slovenskih društev, pri kateri je on podpredsednik. Predsednik je tovarnar Miha Čandek, ki je že večkrat obiskal kraje prednikov v SR Sloveniji. Največja slovenska naselbina je Cleveland v državi Ohio, kjer imajo za Slovence reden spored na radiu in televiziji. V Čikagu imajo Slovenci sicer samo pol ure tedensko slovenskega sporeda na radiu, so pa dosegli velik uspeh s kvartetom Prešeren, ki je izdal že nekaj plošč (med njimi tudi Trije fantje zapojejo).
Gospoda Hribarja in njegovo soprogo, ki ju je spremljal Danilo Turk od SZDL v Ljubljani, je vodil po Koroški Franc VVedenig. Med drugim so obiskali Bilčovs, kjer so se sestali z Jožetom VVakouni-gom od NSKS ter Karlom Prušni-kom-Gašperjem od Zveze koroških partizanov, ter bekštanjskega občinskega odbornika Janeza Mi-kla na Pečnici.
varjev, ustašev, kozaških kvislin-gov, pripadnikov SS enot, v kampanjah Heimatdiensta in nacističnih akademikov, torej manifestacijah, ki so v očitnem nasprotju z obvezami Avstrije, izhajajočimi iz državne pogodbe in katerih se praviloma udeležujejo uradni predstavniki oblasti. Ob takšnem rovarjenju večno včerajšnjih sil pa sta značilni in ga tudi omogočata nacionalna nestrpnost in slep antikomunizem v mnogih političnih, družbenih in državnih strukturah Avstrije, ki seveda nista združljivi z novimi odnosi medsebojnega sodelovanja v Evropi, katerih izraz je med drugim tudi sklepna listina konference v Helsinkih. Tu leže glavni vzroki, da se odnosi z Avstrijo ne razvijajo in ne morejo razvijati v željenem obsegu in v potrebnem medsebojnem zaupanju. Sodelovanje Jugoslavije in Avstrije na beograjskem sestanku evropske konference o varnosti in sodelovanju samo potrjuje dejstvo, da se mnogi dolgoročni interesi obeh držav ujemajo in da takšne in podobne manifestacije in značilnosti niso v skladu z interesi Avstrije same v današnji Evropi.
Dejstvo je, da se je v zadnjih
Pred začetkom delovnega tedna, ki bi utegnil biti tudi zadnji v pripravljalni fazi beograjskega sestanka konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), so ostala nerešena še štiri vprašanja. Zanje se je že v začetku sestanka govorilo, da so najtežja in da bodo povzročala hud glavobol delegacijam iz 33 evropskih držav, ZDA in Kanade.
Ta vprašanja bi bilo mogoče o-predeliti takole: 1) kako ob izmenjavi mnenj oceniti to, kar je bilo storjenega v času od Helsinkov do Beograda; 2) kakšen naj bo odnos med plenarnimi sejami in sestanki delovnih teles (pet komisij) ter število enih in drugih; 3) dogovor o zagotavljanju kontinuitete beograjskega sestanka in 4) trajanje sklepnega dela beograjskega sestanka.
Ta posel bi bilo treba opraviti po predlogih evropskih neuvrščenih in nevtralnih držav. Ti predlogi so bili večinoma sprejeti, vendar so bila to lažja vprašanja, o katerih so bila gledišča več ali manj sorodna. Tudi štirih preostalih vprašanj ne bi bilo tako težko urediti, ko ne bi vojaška in politična bloka imela do teh vprašanj dokaj nasprotujoča si stališča.
Poleg tega sta pomembna tudi določena medsebojna odvisnost in vrstni red reševanja teh vprašanj, ker ena in druga stran gledata tudi
Zadnje tedne so kmetje, ki so govedorejci in ki se poleg prireje mleka bavijo tudi s prirejo pitanih bikov in volov, preživljali čase naraščajoče zaskrbljenosti. Možnosti za izvoz spitanih govedi so popuščale od tedna do tedna in inozemski turisti, ki so prejšnja leta v tem času zvečali povpraševanje za mesom, letos niso prišli v pričakovanem številu. Ob vsem tem pa je na trg pritiskala prekomerna ponudba cenejšega svinjskega mesa.
Zaradi vseh teh okoliščin je povpraševanje za spitanimi govedi čedalje bolj popuščalo. Cene so ostale na zimski in pomladan-
letih po sporazumu treh strank v dunajskem parlamentu glede politike do manjšin avstrijska uradna politika v tem vprašanju ujemala z večino zahtev nemško nacionalističnih krogov. Heimatdienst na Koroškem postaja vedno bolj izgovor za siceršnjo nacionalistično in manjšinam ter tudi SFRJ sovražno usmerjenost desničarskih krogov, ki v vprašanjih položaja manjšin prevladuje v uradni politiki Avstrije. V letošnjem letu na osnovi znanih protimanjšinskih zakonov sprejete odredbe avstrijske vlade to ponovno izkazujejo, saj pomenijo še dodatno zožanje pravic, ki jih je že zakon v narodnih skupinah neustrezno določil. To samo potrjuje utemeljenost boja manjšine, ki ni dovolila, da bi jo žejno prepeljali preko vode, ki se ni hotela odreči jasno določenim pravicam, ki ji gredo po določilih avstrijske državne pogodbe. Zato je razumljivo, da nadaljuje z bojem za te pravice.
Razumljivo je, da tudi SFRJ kot podpisnica avstrijske državne pogodbe ni mogla in ne more mirno mimo te ponovne kršitve mednarodnih obveznosti Avstrije. Znano je, da je avstrijska vlada manjšini vsiljene ukrepe prvotno tolmačila
na te probleme drugače. Ko ocenjuje ta položaj, meni voditelj švicarske delegacije Brunner, da se bo najtežje sporazumeti o trajanju jesenskega dela sestanka. Če bi rešili to vprašanje, bi bilo mogoče za preostala vprašanja najti rešitev „v petih minutah11. Po mnenju švicarskega diplomata je trajanje drugega dela sestanka podobno problemu kvadrature kroga, z drugmi besedami: nerešljivo, „če ne bosta ne ena ne druga stran popustili." Vzhodnoevropske države zahtevajo točno določitev začetka in konca jesenskega dela sestanka, medtem ko Zahod noče nič slišati o kakršnih koli časovnih omejitvah.
Tisti, ki menijo, da se ta pripravljalni sestanek ne bo podaljšal v avgust oziroma da ne bo potrebno, da bi se zato pogajanja nadaljevala septembra, se sklicujejo na izraženo pripravljenost vseh delegacij, da bi v skladu s sklepno listino iz Helsinkov omogočili najučinkovitejši in najracionalnejši sporazum o vseh vprašanjih, ki zadevajo organizacijo in oblike dela predstavnikov zunanjih ministrov na jesenskem sestanku v Beogradu.
Zagovorniki tega mnenja ne zakrivajo dejstva, da je bilo doslej izgubljenih dosti tednov s pogajanji o včasih povsem tehničnih vprašanjih in da so na mizi še vedno štiri najobčutljivejša vprašanja, o katerih se stališča še niso do-
ski ravni, medtem ko so se prejšnja leta tekom junija pričele zbolj-ševati.
Sicer dokaj pozno, toda končno le, so minuli teden zvezna vlada in socialni partnerji zagotovili bazo, na kateri se bo v prihodnje izvoz spitanih goved lahko poživil. V tako imenovanem agrarnem paketu, na katerega so se na Dunaju zedinili, je zvišanje regresov na izvoz spitanih goved eno bistvenih določil. S tem zvišanjem se bodo zboljšali pogoji za izvoz pitanih govedi v Libijo in v Grčijo, pa tudi v Italijo in druge dežele, ki kupujejo avstrijska spitana goveda.
V istem paketu pa je bil dan
kot nekakšno vzorno rešitev, ki naj bi celo presegala obveznost državne pogodbe. Sedaj ponovno slišimo izjave, da gre za minimalno rešitev in tudi negativne ocene posledic tristrankarskega sporazuma glede odnosov z manjšinama. Te izjave seveda ničesar ne spreminjajo na dejanskem položaju manjšin, ustavrjenim z vsiljenimi zakoni in ukrepi, ki kršijo določila avstrijske državne pogodbe in kažejo, kako je izpolnjevanje mednarodnih obveznosti v Avstriji glede položaja manjšin in s tem tudi odnosi z Jugoslavijo predvsem predmet igre različnih trenutnih interesov političnih strank in kako je podrejeno boju za spreminjanje odnosa sil med temi strankami.
Upamo pa, da bodo odgovorni avstrijski dejavniki spoznali, da je sedanja politika diktata manjšinam nerealna in brezperspektivna in da tako popuščanje velikonemškemu nacionalizmu in oživljanje nacizma kot povsod v Evropi presežen slepi antikomunizem, ne kalijo samo odnosov z Jugoslavijo, ampak gredo tudi na škodo avstrijskih demokratičnih sil in položaja Avstrije v mednarodnih odnosih, je ob koncu dejal Sergej Kraigher.
volj zbližala. Hkrati pa opozarjajo na konstruktivno in delovno ozračje, ki je doslej vladalo na beograjskem pripravljalnem sestanku in ne bi smelo biti skaljeno v teh sklepnih pogajanjih ne glede na to, da gre za vprašanja, ki veljajo za najtežja v okviru določenega poslabšanja mednarodnega položaja.
Težko si je misliti, da bi bila katera izmed 35 držav udeleženk pripravljena prevzeti odgovornost za nezadovoljivo uporabo določil helsinške listine, ker je bila ta listina od besede do besede napisana na temelju splošnega soglasja. Zato vlada pred začetkom zadnjega tedna v juliju v krogih številnih delegacij optimizem, da bo v naslednjih petih delovnih dnevih urejeno tisto, kar še mora biti urejeno.
Uspešen zaključek prihodnjega tedna napovedujejo tisti, ki sodijo, da so štiri preostala vprašanja „po-vezana v isti vozel". Ko bo razvozlan ta vozel — in za to so možnosti, ne da bi bila potrebna maratonska pogajanja — bo beograjski pripravljalni sestanek kmalu končan. Takšen epilog bi po znanem reku, da „delo krasi konec", pomenil ne samo prispevek k popuščanju napetosti in krepitvi varnosti in sodelovanja v Evropi, temveč bi bil tudi stvarna potrditev delovnega in konstruktivnega ozračja dosedanjih pogovorov v Beogradu.
podpis tudi na to, da bo pospeševanje izvoza plemenskih govedi in govedi za dopitanje v drugem polletju potekalo v istih mejah kot v prvem polletju. Istočasno so bila s tem paketom zboljšana določila za pospeševanje prireje na težo preko 100 kg spitanih telet, ki jih je bilo treba doslej za zagotovitev oskrbe s telečjim mesom stalno uvažati.
Minuli teden na Dunaju podpisani agrarni paket pa vsebuje še določila o usmerjanju trga z mlekom in z žitom. Ker je od lani jeseni naprej pri mlekarnah opažano naraščanje ponudbe mleka pričelo konec prvega polletja popuščati,
Arabska vojna
Med Egiptom in Libijo je prišlo do hujšega bojnega spopada: več letal na obeh straneh je bilo razstreljenih, Egiptu je uspelo razbiti nekaj sovjetskih baz. V ponedeljek je potem na ukaz egiptovskega predsednika Sadata mirovalo orožje. Vsekakor se je pokazalo, da arabska enotnost ni brez problemov. Takoj po ukinitvi spopadov je še bolj izbruhnila propagandna vojna. Egiptovski časopisi zahtevajo, da mora izginiti „norec Gadafi" skupno s svojimi postojankami za izvežbanje teroristov; kot protiutež Sadatovim prizadevanjem po popolnem prelomu s Sovjetsko zvezo ga imenuje Gadafi ameriškega agenta.
Vsekakor so tudi tukaj v ozadju (ali ospredju) interesi velesil, kakor tudi na vsem kontinentu. Konflikt med Egiptom in Libijo je le zadnji v tej vrsti. Etiopija in Somalija, Južna Afrika, Rodezija, Uganga itd. so prav tako v interesnem krogu prizadevanj velesil, napraviti iz teh držav neke vrste sodobne kolonije — z odvisnostjo od dobave orožja.
Pa tudi na Bližnjem vzhodu je Izrael trenutno edini motiv za arabsko enotnost. Toda ta enotnost gre na račun socialnega napredka, katerega terja gospodarski položaj teh držav — kljub olju. Olje samo pa je merilo interesa velesil za te države.
Petrovič umrl
Eden najvidnejših jugoslovanskih politikov je v petek umrl: Dušan Petrovič-Stane, predsednik zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in član predsedstva centralnega komiteja KPJ. Dušan Petrovič-Stane je bil eden najožjih sodelavcev Tita.
Član partije je postal leta 1936, bil leta 1940 zaradi tega tudi obsojen, sodeloval je pri pripravah na vstajo in bil soustanovitelj prvega šuma-dijskega partizanskega odreda.
Po osvoboditvi je opravljal različne odgovorne politične in državne funkcije. Postal je narodni heroj in dobil številna druga odlikovanja. Poleg tega je spisal več teoretičnih in drugih publicističnih prispevkov. Dušan Petrovič-Stane je v svoji funkciji tudi večkrat sprejel zastopnike Narodnega sveta koroških Slovencev ter Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in se je izkazal kot dober poznavalec narodnostne problematike na Koroškem ter bil zelo naklonjen željam zastopnikov koroških Slovencev.
do jeseni ni pričakovati vladnih ukrepov na področju proizvajalčevih cen za mleko in tudi ne na področju odtegljajev v prid tako-imenovanega kriznega groša. Toda tudi jeseni bo do tega prišlo le, če se medtem ponudba mleka pri mlekarnah znova zveča in če bi se medtem pogoji za izvoz mlečnih izdelkov poslabšali.
Kakor so ta določila zadnjega agrarnega paketa za kmete alpskega področja in za manjše kmete sploh nekam pomirljiva, so njegova nadaljnja določila za nje vznemirljiva. Ta določila imajo namreč zvišanje sedanjih cen krmne-(Dalje na 3. stranll
Beograd: pripravljalna faza h kraju
Agrarni paket ublažitev za izvoz živine
Iniciative NSKS in ZSO za manjšinsko šolstvo
Mestni občini Borovlje sta NSKS in ZSO poslala pismo, v katerem protestirata proti nameravani razpustitvi ljudske šole v Slovenjem Plajberku.
V pismu je rečeno: Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sta preko prebivalstva v Slovenjem Plajberku ter preko javnih občil seznanjena z nameni občine Borovlje, da ukine enorazredno ljudsko šolo v Slovenjem Plajberku. Obe osrednji organizaciji podpirata protest tamkajšnjega slovenskega prebivalstva, ki je bil med drugim tudi javno izražen na „Srečanju rožanskih pevskih zborov11 dne 26. 6. 1977 v Borovljah in se mu v polni meri pridružujeta. Organizaciji sta mnenja, da se ne sme z administrativnimi ukrepi kršiti tistih pravic, ki jih je slovenska manjšina na Koroškem pridobila s podpisom avstrijske državne pogodbe. Postopno in načrtno oženje razvojnih možnosti pripadnikov manjšine nikakor ne odgovarja tolikokrat citiranem pospeševanju slovenske manjšine na Koroškem. Čeprav je slovenjeplajberška ljudska šola nižjeorganiziranega tipa, menimo, da se bodo izhodiščne pozicije otrok, ki naj bi se po ukinitvi šole vozili v Borovlje, še poslabšale in to v prvi vrsti za otroke, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku.
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem zahtevata, da se v smislu člena 7 avstrijske državne pogodbe ustvarijo pogoji, ki bodo jamčili, da bodo vsi pripadniki slovenske narodne manjšine lahko deležni osnovnega pouka v materinščini. V primeru Slovenjega Plaj-berka pa je to mogoče doseči tudi s tem, da se ne ukine enorazred-na ljudska šola.
Šolskemu oddelku urada koroške deželne vlade pa sta poslali slovenski osrednji organizaciji pismo, ki ima za predmet ukinitev drugega razreda ljudske šole na Radi-šah.
Osrednji organizaciji pišeta, da sta na seji koordinacijskega odbora dne 12. 7. 1977 razpravljala med drugim tudi o nameravani ukinitvi drugeg razreda ljudske šole na Radišah. Po temeljiti presoji vprašanja in ob upoštevanju stališč, ki sc> bila podana svojčas s strani zastopnikov strank v okviru pogovorov z eksperti prav v zvezi z Ra-dišami in s pravicami tamkajšnjega slovenskega prebivalstva, predlagamo, da ostane radiška ljudska šola na isti stopnji organiziranosti kot jo je imela dosedaj. To seveda pogojuje še nadaljnji obstoj dru-9ega razreda radiške ljudske šole.
Agrarni paket:...
(Nadaljevanje z 2. strani)
9a žita za vsebino. Ječmen in oves se bosta podražila za 14 grošev na kilogram. V nekoliko manjši meri Se bosta podražili pšenica in rž, Medtem ko misli vlada ceno koru-Ze v prihodnje držati s tem, da bo P° potrebi pustila del pridelka letošnje žetve vskladiščiti, da ne bi Pošla koruza jeseni po prenizkih Cenah na trg.
Pod črto: Agrarni paket zadnje-
tedna je kompromis. Med socialnimi partnerji enako kot med kmeti-govedarji in kmeti-žitarji. faket sicer omiljuje sedanji polo-2aj govedarjev, ki prirejajo mleko 'n spitane govedi. Omiljuje ga ven-Par le v toliko, v kolikor bo ostala kupna moč dolarja in na njega v®zanih valut na sedanji ravni. Če ^o le-ta še naprej padala, bo mož-n°st za dosego ustreznih cen za avstrijsko mleko in meso na ino-2emskih tržiščih spet splahnela. Medtem pa se bodo cene žita v Prid žitarjev in v škodo govedar-Jev gotovo podražile.	(bi)
Poleg tega vidimo v postopnem slabšanju strukture podeželja, kjer prebiva slovensko prebivalstvo, načrtno in zavestno krčenje pravic slovenske manjšine na Koroškem, ki izvirajo iz člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Iz razlogov ohranjevanja dvojezičnosti čim večjega števila učencev in s tem pospeševanje slovenskega prebivalstva na Koroškem predlagamo, da se drugi razred radiške ljudske šole ne ukine.
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v polni meri podpirata zahteve tamkajšnjega slovenskega prebivalstva, ki se nanašajo na nadaljnji obstoj drugega razreda ljudske šole.
Vesoljni Koroški in Avstriji pa je bilo očitno, da je postala žrtev solidarnosti s koroškimi Slovenci v boju za njihove pravice. Kako se je znašla v vrtincu koroške stvarnosti?
„ Leta 1973 je Katoliška delavska mladina pod internacionalnim geslom o svobodi, pravicah in enakosti sprejela v svoj program podporo zatiranemu ljudstvu v Čilu. Takrat še nismo vedeli za udar vojaške hunte in da ne bi ostali samo pri teoretičnih razglabljanjih, smo iskali konkretne primere. Zvedeli smo za krivice, ki so se dogajale v Čilu, in tako rekoč nehote smo videvali podobnosti in probleme na Koroškem. Sklenili smo pometati najprej pred lastnim pragom."
Potemtakem so vas posredno prisilili, da ste stopili na stran boja koroških Slovencev?
»Odprli so mi oči. Bolj ko so me
pismo, bcatca:
Dr. Josef Lukan, Professor 9170 Ferlach/Borovije,
ReBnigvveg 46
Ferlach, am 21. 7. 1977
„ ... daB derjenige ein schlech-ter Karntner ist und es mit seinem Land nicht gut meinen kann, der sich hier unbelehrbar und unver-sohnlich zeigt", heiBt es im Aufruf der drei Landesparteiobmanner in der „Karntner Landeszeitung" vom 30. 6. 1977 (Seite 1), vvorin d as Volksgruppengesetz vom 7. 7. 1976 und die auf dessen Grundlage er-lassenen Verordnungen vom 1. 7. 1977 erlautert, verteidigt und der Bevolkerung Karntens eindring-lich nahegebracht vverden.
Bezugnehmend auf d as ange-f uh rte Zitat muB ich mich gleich vorvveg selbst als „schlechten Karntner" bezeichnen, denn ich bin keinesvvegs bereit, mich die-ser krtiklose Unterordnung for-dernden, die Gesinnungsfreiheit und Mundigkeit von verantvvor-tungsbevvuBten Staatsburgern ein-engenden Feststellung zu unter-vverfen, weil ich mich von den drei Karntner Spitzenpolitikern in die-ser VVeise vveder belehren lasse, noch in der Lage bin, einen sol-chen Aufruf zu einer Versohnung zu akzeptieren, die schon bei ober-flachlicher Beurteilung der von je-nen propagierten Losung nur als Demutigung der slovvenischen Volksgruppe bezeichnet vverden kann, und zwar unter anderem aus folgenden Grunden:
a)	Die seit dem 1. 7. 1977 gulti-ge Verordnung hinsichtlich der to-pographischen Aufschriften stutzt sich trotz 22-jahriger Nichterfullung
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem predlagata v pismu šolskemu oddelku urada koroške deželne vlade, da se zniža število u-čencev v razredih z dvojezičnim in oddelčnim poukom. Svoj predlog utemeljujeta s tem, da pouk v takih razredih in oddelkih v veliko večji meri obremenjuje učitelje, ki se kljub vsej prizadevnosti ne morejo v zadostni meri posvetiti potrebni individualni pospešitvi posameznih učencev. Mislimo, da je znižanje števila učencev v nižjeorga-niziranih šolah s pedagoškega gledanja neobhodno potrebno.
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem predlagata, da se za me-
napadali, bolj sem se bila prisiljena poglabljati v to vprašanje. Napadi so se stopnjevali vse do bojkota."
In potlej je zagrmelo?
„Dokler smo preštevanje manjšin samo obsojali, je bila Cerkev še prizanesljiva, toda ker smo se bojkota tudi aktivno udeležili, je bilo potrpežljivosti konec."
Odstavili so vas z ne preveč prepričljivimi izgovori, a javnost vas ni zatajila. Svet nemara ni zvedel, da ste bili deležni široke solidarnosti in da je v Celovcu kar 60 ljudi iz raznih koncev Avstrije cele štiri dni gladovalo iz protesta zoper vašo odstavitev. Kaj takega se v Avstriji, niti v Evropi, ne dogaja vsak dan, kaj pravite?
„Če ne bi bilo te solidarnosti, predvsem celotne avstrijske delavske mladine, ne bi mogla vzdržati."
Po trimesečnem ..suspenzu", ko
der entsprechenden staatsvertrag-lichen Bestimmung auf eine sehr hohe, im Staatsvertrag von 1955 uberhaupt nicht verankerte (bevvuBt herausgenommene) Prozent-Klau-sel (Anteil von 25 % der Volks-gruppenangehorigen).
b)	D as Volksgruppengesetz und die entsprechenden Verordnungen vvurden gegen den VVillen der kom-promiBbereiten Volksgruppenfuh-rung diktatorisch festgelegt und schranken den Geltungsbereich fiir die Amtssprachenregelung auf et-wa ein Drittel und fur die soge-nannte Ortstafelregelung auf ca. ein Sechstel des zvveisprachigen Ge-bietes ein, vvodurch nahezu alle groBeren Siedlungszentren, die auch Mittelpunkte des slovvenischen kulturellen Lebens sind, un-berucksichtigt bleiben.
c)	Die Amtssprachenregelung selbst enthalt mehrere fiir Volks-gruppenangehčrige unzumutbare Hurden und Einschrankungen (z. B. Moglichkeit der Beschrankung auf bestimmte Personen oder An-gelegenheiten, Verpflichtung zur vorherigen Bekanntgabe des Wun-sches nach slovvenischer Verhand-lung, teilvveise Reduzierung auf das Dolmetschprinzip).
d)	Diese MaBnahmen entspre-chen in keiner VVeise den nationa-len Gegebenheiten bei AbschluB des Staatsvertrages, sondern stiit-zen sich im vvesentlichen auf die von den Karntner Slovvenen boy-kottierte und damit unbrauchbar gemachte „Volkszahlung besonde-rer Art" vom 14. 11. 1976, die iiber-dies von offizieller Seite unvvider-sprochen, zu einer VVahl umfunk-tioniert vvurde und daher keine ir-gendvvie relevanten Ergebnisse hinsichtlich der Muttersprache der Karntner erbracht hat.
rilo pri dvojezičnih razredih vzame število učencev, ki je predvidevano za razrede na posebnih šolah.
Za uresničitvijo predloga bi šolska oblast prispevala svoje k uresničitvi enakih izhodišč k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok.
O prizadevanjih v tej smeri je bilo že večkrat govora na raznih srečanjih tako staršev kot učiteljev. Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem podpirata vsa prizadevanja, ki izboljšujejo situacijo k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok in utegnejo prispevati k bolj učinkovitemu delu učiteljev na dvojezičnih šolah in prosita, da se predlog reši v smislu njihove prošnje.
so vas postavili na ..stranski tir", spet opravljate delo v Katoliški delavski mladini. Bi lahko rekli temu rehabilitacija?
„0 rehabilitaciji ni govora. Gre kvečjemu za kompromis. Poprej sem bila sekretarka, zdaj, od 1. marca naprej, pa lahko opravljam posle za Katoliško delavsko mladino, nimam pa več pravice podpisovati."
Če ne gre za popolno zmago, štejete to namestitev vsaj za uspeh izpod naslova solidarnosti?
„V sporu okrog mojega vprašanja so sodelovale štiri silnice: škof, ki je hotel prikazati vso zadevo kot spor iz čistega delovnega razmerja, generalni vikar, vodja dušno-pastirskega urada in predsednik Katoliške akcije. Naposled je prišlo do razgovorov posebnega odbora, sestavljenega iz predstavnikov katoliške akcije in katoliškega delavskega gibanja. Ker je sled-
Die gegenstandliche Gesetzge-bung ist somit das bisher letzte Glied in der Kette kontinuierlich fortschreitender Einschrankungen von Minderheitenrechten. Dazu er-laube ich mir, den Herm Bundes-kanzler selbst zu zitieren, der in der die Volksgruppenfrage behan-delnden TV-Sendung am 14. 7. 1977 von einer „Minimallosung“ gesprochen hat. Diese Aussage steht nun in auffallendem VVider-spruch einerseits zur Feststellung des Herrn Bundesprasidenten, der in der zitierten Sendung die Mehr-heit zu GroBzugigkeit mahnt, an-dererseits aber auch zu den ge-radezu eintrachtigen Stellungnah-men der drei Karntner Landesparteiobmanner, vvelche von einer trag-fahigen Losung und — im Hinblick auf die betroffene Volksgruppe — irrefiihrend und unzutreffend von einem „KompromiB“ sprechen, oh-ne von der Voraussetzung auszu-gehen, daB ein solcher eine Ober-einkunft, ein Ausgleich ist, jener „KompromiB“ aber von den im Karntner Landtag und im National-rat vertretenen Parteien, insbeson-dere von den deutschnationalen Kreisen darin (vgl. „Karntner Nach-richten" vom 9. 3. 1977!) uber die Kopfe der Volksgruppe hinvveg einseitig festgesetzt vvurde; ganz abgesehen davon, daB dadurch nur jene Kreise, die eine Aushohlung und Minderung der im Artikel 7 des Staatsvertrages verankerten Rech-te durchsetzen vvollten, zum Erfolg kommen, und der Eindruck ervveckt wird, die deutschsprachige Mehr-heit des Landes habe auch auf ir-gendvvelche Rechte verzichtet. Man konnte meinen, der Artikel 7 des Staatsvertrages sei fiir die Mehr-heit geschaffen vvorden.
nje imelo interes, da Katoliška delavska mladina ne bi razpadla, se je sekretar ponudil za mojega neposrednega predstojnika. Na ta način mi nudijo zdaj vsaj neko zavetje."
Torej končne rešitve še ni?
„Ne. Navsezadnje pa nekaj pomeni tudi to, da se s problematiko ukvarjajo in da o njej razmišljajo. Naj pristavim, da gre za nesporazume starejšega datuma med uradno cerkvijo in Katoliško delavsko mladino, pri čemer je bil moj primer le ena izmed zunanjih inačic."
V čem je ta spor ali nesporazum?
„Ker Katoliška delavska mladina noče biti orodje vrhovnih cerkvenih instanc."
In če že govorimo o sporih, kaj menite, kdaj in kako bi bilo moč zgladiti sporna vprašanja o koroških Slovencih?
„Menim, da je treba spore reševati od spodaj navzgor. Spore je treba razkrivati, ne pa jih prikrivati. Postaviti se je treba ob stran tistega, ki je zatiran. Samo lepe besede še nič ne pomenijo."
Čemu pripisujete okoliščino, da avstrijska javnost, s sredstvi infor-
Ljubljanski ..Nedeljski dnevnik11 je objavil intervju s sekretarko KAJ Eddo Konrad, ki ga v izvlečkih objavljamo.
miranja na čelu, ni naklonjena vprašanjem koroških Slovencev?
„Gre predvsem za napačne informacije, kot so spodbujanje strahu pred komunizmom in za preprosto ščuvanje ljudi."
Kako si predstavljate, denimo v prihodnosti, sožitje med obema narodnostma, ki živita na istem ozemlju?
„ Besed a sožitje se težko sliši, vsaj v zdajšnjih razmerah. Bolj mi ugaja beseda spoštovanje med ljudmi. Gre za priznavanje enega naroda drugemu, da so tudi ljudje."	(Nedeljski dnevnik)
Angesichts dieser Gegebenheiten bedarf eine Haltung, die jeman-den, dessen Rechte man erheblich einschrankt, mit feierlichen und beschvvorenden VVorten zur Versohnung aufruft, vvohl keiner wei-teren Erorterung mehr.
AuBerdem erscheint dadurch auch der Begriff „Karntner" in einem eigenartigen Licht. Er wird von den Karntner Landesparteiob-mannern im Sinne einer Forderung nach loyaler Haltung fiir ein iiber-vviegend volksgruppenfeindliches Gesetzesvverk beansprucht, damit aber praktisch den deutschnationalen Kreisen im Lande vorbehalten und ebenso wie die Begriffe „De-mokratie", „Mehrheit“, „Versoh-nung", „Verantwortung“ u. a. als VVaffe gegen die Minderheit einge-setzt, insofern, als implizit nur jene gute Karntner sind, die sich mit den angefuhrten Regelungen iden-tifizieren. Ein solches Karntner-Sein lehne ich entschieden ab und stelle ihm ein anderes in der Di-mension eines tatsachlich toleranten und versohnungsbereiten, Buch-staben und Geist des Staatsvertrages achtenden Karntnertums ent-gegen. BevvuBt im Gegensatz zu den apodiktischen Aussagen des Herrn Landeshauptmannes, der von einer ganzlichen Erfiillung jenes Vertrages spricht, mochte ich mein Verstandnis als Karntner als Grundlage fiir endlich konstruktive, er-folgreiche Gesprache mit der Fuh-rung der Karntner Slovvenen sehen, wozu als Voraussetzung allerdings auch noch sehr viel erzieherische und aufklarende Arbeit mit dem Ziel der Anderung der die Slovvenen betreffenden Auspragung der offentlichen Meinung in Karnten notvvendig ist. Dies ist mein groB-tes Anliegen.
POGOVOR Z AKTIVISTKO EDDO KONRAD:
Čilske paralele na koroških tleh
Župniku Jožefu Vošnjaku v spomin
Kot strela je odjeknila vest, nihče ni mogel verjeti, da je v soboto, 23. julija, zvečer ob deveti uri nenadoma umrl za srčno kapjo v 66. letu življenjskega potovanja in 41. letu duhovništva, šentjanški župnik Jože Vošnjak. Nam vsem, ki smo ga poznali, bo za vedno ostal v spominu njegov vedri, veseli štajerski značaj. Na-
smejan, vedno šaljiv, neumoren, ni mogel mirovati, kot narodnjak, kot prosvetni delavec, kot duhovnik.
Rodil se je 3. februarja v Šentjurju pri Celju, v mašnika je bil posvečen 4. julija 1937. Deloval je najprej v mariborski, nato v goriški škofiji. Leta 1955 je prišel na Koroško in prevzel kot župni upravitelj
župnijo Šentjanž v Rožu. Tu se je tudi končala njegova življenjska pot.
Zadnja leta je urejeval verski tednik Nedeljo, pomagal je, kjer je bilo treba, tudi v raznih drugih župnijah, tako npr. pred leti dalj časa v Bilčovsu.
Letos konec aprila je podal pri občnem zboru Krščanske kulturne zveze zadnjič obračun
o delovanju farne prosvete v Šentjanžu. Vsako leto so pripravili materinsko proslavo in dan starih, enako tudi pustno prireditev. Višek je bil pa lani Škofjeloški pasijon, s katerim so gostovali v več krajih južne Koroške in celo na Goriškem.
Obračun o svojem življenju je že podal pred Bogom.
Ob smrti duhovnika Jožeta
Vošnjaka se odpira vprašanje upravljanja in oskrbovanja naših župnij. Stari omagajo in omahnejo, mladih je vedno manj. Dela je ogromno, a delavcev primanjkuje. Vrhu tega je še v raznih krajih duhovnik edini — in tudi to je bridka koroška resnica, ki ohranja slovensko besedo v javnosti. Prav na to dejstvo je opozoril v svojem poslovilnem govoru dvorni svetnik dr. Valentin Inzko, v imenu koroške škofijske sinode. Pozval je navzoče, naj še bolj strnjeno pomagajo duhovnikom v farah.
Za domače, slovensko prebivalstvo je ganljivo spregovoril slovenski občinski odbornik Bošti Malle, ki je posebej poudarjal požrtvovalnost pokojnika ter njegovo veliko skrb za versko in kulturno dejavnost v fari. Posebno pretresljivo pa je, je dejal Malle, da je moral župnik Vošnjak umreti prav tedaj, ko se je prizadeval za popolno obnovo cerkve. Tudi župan bistriške občine, ki je hvalevredno govoril v obeh deželnih jezikih, je našel za bivšega veroučitelja, duhovnika in občana mnogo besed v zahvalo.
Pogrebne svečanosti, ki se jih je udeležila velika množica pogrebcev — med njimi nad 90 duhovnikov ter predstavniki slovenskih narodnih organizacij, je opravil prelat Aleš Zech-ner.
Naj se odpočije pokojni gospod Jože Vošnjak v božjem miru.
V Kazazah odšli trije dobri farani
ROGAČEV VORANC V KAZAZAH
Poslanka smrt se je zadnji čas pogosto oglasila v naši fari. Tako so se v teku desetih dni kar trije zvesti farani preselili v večnost. Nepričakovano, sredi dela, je Bog poklical k sebi v petek, 8. julija, Rogača, Lovrenca Dobrovnika, malega kmeta v Kazazah, v 70. letu starosti. Doma je bil pri Kajžru na Metlovi. Rajni je bil, kakor njegov oče, velik ljubitelj konj in je do zadnjega kljuboval tehniki — traktorjem in strojem. Ker je bil tako rekoč edini lastnik konjev v naši fari, obenem pa dober sosed, ki je vedno rad pomagal, je imel v fari in še izven nje dosti naročil za obsipavanje krompirja in pese, ker je s svojo naravno vprego lepše opravil takšna dela kot je to mogoče s stroji. Pomagal pa je tudi z raznimi prevozi. Tako je tudi na svoji zadnji poti peljal iz rinkolškega gozda drva za svojo sestro, ko mu je pri rinkolških Rutah nenadoma odpovedalo srce in je padel z voza ter na kraju takoj umrl.
Izredno velika množica ljudi ga je v nedeljo, 10. julija, popoldne spremljala v cerkev k pogrebni maši in na pokopališče. Namesto navadnega zvonjenja se je razlegalo pri pogrebni slovesnosti po naši fari pritrkovanje zvonov ali ..nabijanje", ki je naznanjalo, da spremljamo k zadnjemu zemeljskemu počitku bivšega mežnarja, ki je kot pravi mojster do zadnjega vodil ob praznikih in raznih farnih slovesnostih „nabijanje“ zvonov, ki je nam vsem zelo všeč.
Naš g. župnik se mu je pri pogrebni maši zahvalil za vse, kar je storil dobrega za našo farno cerkev, in za zgledno življenje prepričanega kristjana, saj je bil pri vsaki nedeljski in večkrat tudi pri delavniški božji službi.
JAKOBOVA MATI MARIJA POGRIN NA METLOVI
V četrtek, 14. julija, dopoldne je dozorela za večnost 86 let stara
Jakobova mati, MarijaPogrin, rojena G e r m a d n i k , na Metlovi, ki je preživela svoja mlada leta v Kokju. Bili so tedaj težki časi, služila je pri raznih kmetih, da si je tako s trdim delom služila svoj vsakdanji kruh. Leta 1951 se je priselila iz Kokja na Metlovo.
Rajno smo zelo spoštovali, ker je bila globoko verna in skromna žena. Dokler je mogla, je hodila vsako nedeljo, pa tudi ob delavnikih, kadar je bila v bližnji met-lovski cerkvi božja služba (enkrat ali dvakrat v tednu), k sveti maši in k svetemu obhajilu.
Zadnja štiri leta pa je zaradi bolezni živcev tako obnemogla, da ni mogla več iz hiše. Ker sama ni mogla več h Kristusu, ga je povabila večkrat na dom in je zelo lepo pripravljena umrla. Rajno je ves čas njene bolezni zelo dobro oskrbovala njena bližnja soseda, Beclova mati Frida.
PERNUČEV OČE NA METLOVI
V ponedeljek, 18. julija, popoldne je rešila smrt bridkega trpljenja Pernučevega očeta, Matevža B u t e j a , kmeta na Metlovi, ki je umrl dobro pripravljen za večnost v 76. letu svojega življenja. Njegova življenjska pot je bila pravi križev pot. Ker pa je bil rajni globoko veren, je z izredno veliko potrpežljivostjo prenašal vse številne križe in težave, s katerimi je bil obložen vse svoje življenje, posebno pa zadnje leto, ko je strašno trpel ob bolečinah zahrbtne rakove bolezni in se nam je vsem zelo smilil. Vesel je bil vsakega obiska in si je kljub svojim velikim bolečinam vedno prizadeval, biti prijazen. Ker je bil izredno dober sosed, ki je vedno vsakemu rad pomagal in daleč naokrog znan kot prisrčno prijazen človek, je bil pri vseh zelo priljubljen. Vse svoje življenje je bil izredno delaven in je imel veliko veselje s kmetovanjem in s svojo domačo grudo ter je še na
bolniški postelji dajal svojemu sinu Pavlu dobre gospodarske nasvete. Poleg tega pa ga je krasila vedno velika ponižnost.
Rad je prebiral škofijski cerkveni list ..Nedeljo", „Naš tednik" in Mohorjeve knjige ter je bil zadnje tedne svoje bolezni zelo nesrečen, ker zaradi oslabljenih oči ni mogel več brati.
Trpljenje je okušal že v mlajših letih, posebno, ko mu je leta 1944 umrla njegova žena Ana in osem let nato njegova mati Marija in je kot vdovec sam skrbel za svojega sina Pavla in za svojo hčer Marijo. Ko se je ta poročila in tako odšla od doma, je gospodaril sam s svojim sinom Pavlom brez gospodinje do leta 1965, ko se je poročil njegov sin. Pred letom ga je začela mučiti bolezen. Dvakrat je iskal pomoči v bolnišnici v Celovcu, a zaman. Letos v marcu je bil operiran in od tedaj naprej je imel neprestano strašne bolečine.
Obakrat se je rad vrnil domov, kjer je bil zelo dobro oskrbovan in kjer sta z rajnim očetom trpela posebno njegov sin Pavel in njegova žena Beti, ki sta srčno dobremu očetu oba stregla z izredno ljubeznijo in potrpežljivostjo, čeprav je bila strežba, posebno po operaciji, zelo težavna in veliko breme. Zato zaslužita naše posebno priznanje in pohvalo.
Dokaz velike priljubljenosti rajnega Pernučevega očeta je bil njegov veličastni pogreb v sredo, 20. julija, popoldne, ko ga je kljub delavniku zelo veliko ljudi od blizu in daleč spremljalo od doma na naše farno pokopališče v Kazaze. V svojem nagovoru med pogrebno mašo se mu je naš g. župnik Florijan Z e r g o i zahvalil za vso skrb in delo za cerkev, ko je v povojnih letih več let vestno opravljal službo cerkvenega ključarja metlovske podružne cerkve in za njegovo zgledno, lepo krščansko življenje z željo, naj mu vstali Gospod vse povrne z večnim velikonočnim veseljem. Ob njegovem
Pevski koncert pri Tedelnu
Slovensko prosvetno društvo „Vinko Poljanec" v Škocijanu si za časa poletne turistične sezone silno prizadeva, da nudi tujcem-gostom tako ali drugačno domačo slovensko prireditev. Predsednik Miha Kap ima pri tem že izkušnje, saj skoraj vsak teden povabi ansamble, pevce in druge kulturne delavce, da prirejajo večere za goste — »Koroške večere". Zadnjič se je predsednik Kap še posebno odlikoval, kajti kar v holandščini je pozdravil goste pri Piceju, po večini Nizozemce. Culi smo, da je kaj takega že lani storil. Presenečeni smo bili prav v smislu, ki naj bi bil resnica kjerkoli na dvojezičnem ozemlju obdravske dežele (ko gre samo za dva jezika: nemščino in slovenščino!). Spored večera so napolnili domači pevci društvenega moškega zbora »Vinko Poljanec". Pri tem je moral Šimi VVrulich dirigirati, kajti Hanzi Kežar ni mogel priti zaradi neke nezgode pri vsakdanjem delu.
Da — vsakdanje delo daje dosti skrbi in težav našim ljudem. Zlasti sedaj v sezoni. Vsak se pač trudi kakor more, da bi ujel kako drobtinico od včasih le prehvali-sane »pogače donosnega tujskega prometa". In poleg vsakdanjega dela najdejo naši ljudje še časa in moči, da »garajo" kot pro-svetarji. Kdor misli, da ni več idealizma, naj pride na take nastope, bo pa videl žuljave roke, ki tokrat dirigirajo, bo videl zdelana telesa, ki se sedaj dvigajo v ljubezni do slovenske pesmi, bo videl žareče oči, ki se mučijo, da bomo tudi jutri videli naše slovensko narodno delo! Ob takih mislih se nam zdi, da bi bilo kar lepo, če bi več rojakov hodilo na prireditve. Zlasti tisti, ki so »samo gledalci", samo poslušalci (pa še tiste redko), ki so »samo načrtovalci in voditelji in usmerjevalci in svetovalci
in nergači in kritiki" — naj pridejo, povsod naj so prisotni, da vsaj ploskajo, da so pasivno prisotni, kajti če bo do tega spoznanja prišel: V današnjem času peti na koncertu samo za obloženi kruh, je treba velike sile zavesti in skupne slovenske kulturne vesti!
Poleg domačega pevskega zbora je prispeval k uspešnemu večeru tudi Obirski ženski oktet pod vodstvom Valentina Polanška — ansambel, ki bo šele letos oktobra praznoval svojo triletnico in ima za sabo že nad petdeset nastopov. Večkrat smo že poročali o tem. Sedem pesmi so Obirčanke pevke zapele, od teh tri skladbe po besedilu in melodiji dirigenta samega. Četudi smo morda mislili, da poslušalcem, ki so v prvi vrsti tukaj pri nas na oddihu in dovzetni le za zgolj „holadro“-razpolože-nje, ni preveč za take otožne pesmi kot so narodne »Nocoj je an fajn večer", »Hladna jesen se že bliža" (po napevu ruske »Volga") ali »Travnči so že zeleni" — pa Polanškove (kot »Na Obirju živela je dečva, / ki je pastirju dala srce. To pa ni smela, / da bi ga vzela, / ker b’la je kmečka, / pastirček pa ne" ali pa »Je davno zima že minula, / a moje rože ne cveto. / Sem druge fante peti čula, / a njega res nič več ne bo ... “) — pa ne drži. V povezovalnem tekstu je ljubka učiteljica Helka Mlinarjeva s poetično plahim nastopom seznanjala goste v nemščini. Med-žimurska narodna pesem v priredbi Slavka Mihelčiča „S’m si vzela Jurja Brankoviča" pa je izzvala poseben aplavz. Vsaj dva poslušalca sta se po končanem koncertu odobravajoče zanimala za pesmi. Ko bi taki ljudje kar pisali na slovenske časopise in povedali svoje, bi nam v marsičem koristili, da prihodnjič uravnamo program tako, kakor želi publika ...!?
OBVESTILO!
Športno društvo v Selah bo priredilo v nedeljo, 7. avgusta, s pričetkom ob 16. uri popoldne
ŠPORTNO VESELICO
v Selah pred občinsko hišo! Za zabavo bodo poskrbeli »Karavanški fantje".
Vašega obiska se veseli selsko športno društvo. Vsi prav prisrčno vabljeni!
POLETNA NOČ
14. 8. 77
Prireditelj: SKD Globasnica Igra: ansambel Toneta Slaka Kraj: pri Soštarju v Globasnici
KOROŠKI VEČER
Prireditelj: Hotel Korotan in Krščanska kulturna zveza.
Kraj: Hotel Korotan v Sekiri.
Čas: sreda, 3. avgusta 1977, ob 20.30.
Nastopa: Trio Korotan s pevci iz Št. Vida v Podjuni.
ČESTITAMO!
Na področju poštne direkcije za Koroško so te dni napredovali tudi nekateri naši rojaki. Med drugim je postal poštni mojster Franc Podreč-nik iz Celovca, višja poštna oficiala pa sta postala Anton Urschitz iz Loč in Anton VVarasch z Djekš; Jurij Deisinger iz Celovca je postal višji telegrafski revident. Pavel Oizl iz Brnce je postal telegrafski revident. Čestitamo! *
f
V
<>
\
V
V
)
SPD »JEPA — BAŠKO JEZERO"
vabi na
Koncert VESELIH PLANŠARJEV
V PETEK, 12. AVGUSTA 1977, OB 20.15 V KULTURNEM DOMU
V LOČAH.
Naše rojake naprošamo, da si pravočasno kupijo in rezervirajo vstopnice pri Jožku VVrolichu. Telefon: 0 42 54-21 42.
duhovno tako bogatem življenju je spodbujal nas vse, naj mu postavimo živ spomenik, s tem da ga bomo posnemali. Poleg tega je poudaril, da ga bo pogrešal tudi on, kajti duhovnik potrebuje ob vsej verski brezbrižnosti mnogih takega človeka, da mu daje vedno znova spodbudo.
*
Vsemogočni Bog naj podeli vsem trem za njihovo lepo versko življenje in za vsa njihova dobra dela bogato plačilo, rajni pa naj izprosijo našemu narodu prepričane, požrtvovalne kristjane, ki bodo živeli in delovali po njihovem zgledu.
Živahni večeri v Križankah
V Ljubljani je odprt tako imenovani „Festival Križanke11, t. j. mednarodne poletne kulturne prireditve, ki jih prirejajo letos že petindvajseto sezono. Prirejajo jih v ljubljanskih Križankah in so v teh poletnih dneh privlačna vaba za kulture željne občane in tudi domače in tuje goste. Petindvajsetletna tradicija je festival s privlačnim, mnogovrstnim in umetniškim sporedom prireditev v mestu utr-
dila do že nepogrešljive kulturne stalnice.
»Festival Križanke11 odpira vrata vsem zvrstem kulturnega ustvarjanja domačih in tujih izvajalcev in
ZA 2ENO:
Iz stare domače kuhinje
Za danes smo izbrali dve prav stari kvašenki. Prva je doma iz okolice Cerkelj in jo danes še vedno pripravljajo. Včasih so jo prodajali na sejmih in vseh vaških krčmah. Imele pa so jo naprodaj tudi branjevke. Ime ji je ha-banca.
Druga kvašenka pa je značilna za Idrijo in okolico. Pravijo ji zelševka. Kot je razvidno iz sestavine, so jo pripravljali spomladi, ko je na razpolago Prvo zelenje.
HABANCA
V2 kg moke, 2—3 d kg kvasa, približno V4 I mlačne vode, sol.
Nadev: 15 d kg orehovih jedrc, sol, poper, čebula, 3 dkg masti (lahko tudi olje).
Iz moke, postavljenega kvasa, soli 'n mlačne vode zamesimo kvašeno testo. Dobro pregnetenega denemo vzhajat. Vzhajanega razvaljamo za prst na debelo, pomažemo z mastjo ali oljem 'n nadevom. Testo nato zvijemo v zvitek in ga razrežemo na približno 5 cm dolge koščke. Postavimo jih pokoncu in z roko nekoliko potlačimo ter zložimo na pomaščen pekač. Pustimo ponovno vzhajati, nato spečemo v srednje vroči pečici. Preden denemo v Pečico, lahko namaženo z jajcem, da dobi lepšo barvo. Pečemo približno Pol ure. Ponudimo toplo ali mrzlo. Nadev: Orehova jedrca sesekljamo, sesekljano čebulo in sol v možnarju stolčemo. Oboje zmešamo in namažemo testo. Ce pa možnarja nimamo, tedaj čebulo samo zelo fino sesekljajo, jo potresemo s soljo in z nožem stremo (kot to delamo s česnom).
ZELŠEVKA
V2 kg moke, 2—3 dkg kvasa, 2 žlici °ija, približno 'A I vode, sol.
Nadev: 5 dkg drobnjaka, 5 dkg Zelenih čebulnih poganjkov, malo rmana, malo sveže mete, nekaj listkov
ustreže vsem okusom. Arhitektura velikega, po svetu znanega, slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika daje občutek pristnega sožitja med predstavo in njenim spremljevalcem-gledalcem in poslušalcem, s čimer se nemara v Križankah bolj kot kje drugje približujemo pravemu kulturnemu poletnemu festivalskemu ozračju.
V času petindvajsetletnega obstoja ljubljanskih mednarodnih polet-
nih kulturnih prireditev se je zvrstilo 676 nastopov s 50.000 izvajalci. Vsako predstavo si je ogledalo 700 obiskovalcev, kar pomeni, da je bilo na poletnih kulturnih prire-
pehtrana, 6 dkg olja, 3—4 dkg sladkorja, 10—15 dkg rozin, 1—2 jajci.
Iz moke, postavljenega kvasa, soli, olja in mlačne vode naredimo kvašeno testo in ga denemo vzhajat. Vzhajanega tanko razvaljamo in pomažemo z nadevom takole: najprej pomažemo testo z raztepenima jajcema, po vrhu potresemo prepraženo zelenjavo in oprane ter osušene rozine. Testo zvijemo in položimo v pomaščen pekač, kjer naj vzhaja. Ko se dovolj dvigne, spečemo v srednje vroči pečici. Pečemo približno 3A ure.
Nadev: drobnjak, čebulo in druga zelišča operemo, osušimo in drobno zrežemo. Nato vse skupaj lahno prepražimo na olju. Na koncu dodamo še sladkor. Nadev nekoliko ohladimo.
NEKAJ NAPOTKOV ZA LEPE LASE
Ce z lasmi nismo zadovoljni, se izogibajmo vsemu, kar bi jim še bolj škodovalo: umivanje z vročo vodo, prevroče kape za sušenje, cenenega in močnega šampona, električnih navijal-cev ali Škarij za navijanje.
Pomembno je, da so lasje primerno postriženi. Če se konci cepijo, naj jih frizer strokovno poreže. Idealna pričeska za mastne in redke lase je moderna fen pričeska.
*
Mastne lase moramo večkrat umivati, zato šampon ne sme biti premočan, najprimernejši je otroški šampon.
Če imate prhljaj, se morate za nekaj časa odpovedati barvanju in trajnemu kodranju. Lasišče s suhim prhljajem pa si od časa do časa natremo z olivnim oljem in pustimo namazano čez noč. Pri mastnem prhljaju pomaga šampon iz žgane smole ali koprivine raztopine (kupimo jo v lekarni).
Najboljše sredstvo za lepe lase je dnevno krtačenje. Lase krtačimo s
ditvah že prek pol milijona obiskovalcev. Festival se zadnje čase vse bolj povezuje z organizacijami združenega dela, ki so postali množični obiskovalci prireditev. Kljub tem zavidljivim številkam festival nima zadovoljivih gmotnih sredstev, zato ne more v celoti uresničiti programske in organizacijske zasnove, ne more primerno izpopolniti ter obogatiti sporeda. Radi bi uveljavili bienalni koncept
predstav baleta in opere, hoteli bi biti pobudniki novih del raznih umetniških zvrsti.
Zamisel o ljubljanskih poletnih prireditvah se ni porodila šele leta
ščetko iz naravnih ščetin, po možnosti pri odprtem oknu in to po dolgem in počez. Če pa imamo mastne lase, ne smemo masirati kože na lasišču, ker bi s tem vzbudili lojnice k še večjemu izločanju.
Obnovljene Križanke
1952, Ljubljančani so želeli že pred petinšestdesetimi leti obogatiti svoje mesto s poletnimi prireditvami, ki naj bi proslavile Ljubljano po vsem evropskem kulturnem svetu. 2e leta 1913 so si ljubljanski možje prizadevali ustanoviti in razviti poletne kulturne prireditve. Tedaj so „Pod Tivolijem" uprizorili Nušičevo enodejanko Knez iz Semeberijti. Niso uspeli. Tudi v kasnejših letih so se ponavljale želje po pestrejšem kulturnem in zabavnem življenju v času počitnic.
Na poizkusnih prireditvah leta 1952, z ustanovitvijo turističnega društva, so pripravili prvi festival s 74 prireditvami, ki si jih je ogledalo prek 100.000 obiskovalcev.
Dr. Vatovec, ki je imel za festival največ zaslug, se je že tedaj boril za kakovostno rast; to počnejo tudi danes, resda v nekoliko boljših razmerah, toda še venomer ni zadovoljivih sredstev za realizacijo novih zamisli, ki bi obogatile festival.
Vse do leta 1959 je bil poudarek na izvajanju domačih del. Sčasoma so oklestili kičaste točke in so začeli dajati prednost umetniškemu programu. S prireditvami so se selili iz doma JLA na Trg francoske revolucije, v Filharmonijo, Opero itd. Pogoji za delo so tedaj ustvarjeni, dasiravno še niso povsem zadovoljivi. To pa obvezuje vodstvo FESTIVALA za še zagna-nejše delo, za še pogumnejše tveganje in prizadevanja, da bi pripeljali mednarodne poletne kulturne prireditve na še višjo umetniško in svetovno raven.
Mednarodni seminar slovenske literature
V	Ljubljani se je končal trinajsti mednarodni seminar za slovenski jezik in literaturo. Sodelovalo je 167 domačih in tujih slušateljev.
Seminarsko srečanje predstavlja pomemben strokoven in političen dogodek, saj so na seminarju popularizirali in obravnavali slovenski jezik strokovnjaki tujih dežel in celin sveta, kakor tudi prevajalci.
Iz Avstrije, bolje s Koroškega, je prišel Borut Sommereg-g e r, študent slavistike, ki je vnet zagovornik manjšinskih pravic in eden najbolj aktivnih članov Koroške dijaške zveze in kluba slovenskih študentov na Dunaju. Na seminar je prišel že večkrat. „V Ljubljano prihajam predvsem zato, da se v pogovorih s profesorji filozofske fakultete in drugih znanstvenih ustanov seznanim z novejšo literaturo in da razpravljamo o problemih, na katere naletim ob študiju ali ob delu v klubu slovenskih študentov. V klubu smo si zadali nalogo, da pritegnemo v boj za uresničevanje naših pravic vse slovenske študente, ki so na Dunaju. Za to smo potrebovali veliko propagandnega materiala in pripravili številne akcije. Ne borimo pa se samo za pravice manjšin, pač pa tudi proti vsem oblikam fašizma, ki se pojavlja v sodobnem svetu. Za svoje člane pogosto organiziramo predavanja, ki obravnavajo zgodovino slovenskega naroda.11
V	Italiji je zelo aktiven v boju za narodnostna vprašanja Božo Z u a n e 11 a , duhovnik iz Vidma, ki je pripovedoval: »Nikoli nisem obiskoval slovenskih šol, sem samouk. Ljubljanski seminar že več let redno obiskujem. Prav gotovo je zelo pomemben, saj se ga vsako leto udeleži veliko število beneških Slovencev, ki se tu vzgajajo, izobražujejo in pridobljeno znanje prenesejo med rojake, ki so odrezani od lastne domovine. Mislim, da je sedanje obdobje prelomnica v zgodovini beneških Slovencev, saj se za vprašanje slovenskega jezika zavzemajo najširše plasti prebivalstva.11
Pridi, dobri in zvesti služabnik: bil si v malem zvest, zato te bom čez veliko postavil. Pojdi v veselje svojega Gospoda! (Mt 25, 23)
Kristus, Veliki Duhovnik, je v sredo, dne 27. julija 1977, po težki bolezni poklical k sebi preč. gospoda
Jožefa Kogleka
škofijskega svetnika in župnika v Škocijanu, zaupnika Narodnega sveta koroških Slovencev
v 72. letu starosti in 47. letu mašništva. Bil je vnet in načelen duhovnik, mož pravice, ki ni klonil in v duhu krščanske ljubezni neustrašno branil pravice slabotnejšega.
Od 'dragega pokojnika se bomo poslovili v soboto, dne 30. julija, ob 14. uri in ga pospremili na škocijansko pokopališče.
Pokojni bo ostal za vse koroške rojake nepozaben.
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV
Obredni ples: Mladenke z otoka Balija v Indoneziji so očarale zlasti z gibi rok in telesa. Neposreden prikaz ljudskih obredov, ki »niso namenjeni občinstvu, temveč bogovom". V Križankah je nastopilo 18
plesalcev in 15 instrumentalistov.
Za ženo m dom s*

.vXvXvXvXvXvX
.'.V.V.V.V.V.V.V.V.V
ZBRAL MIRKO KUMER-ČRČEJ:	(4. nadaljevanje in konec)
Zgodovina Vaufijevega rodu in življenjska pot župnika A. Vautija
Selanom se je ta rop tako ostu-dil, da so stali vsi za svojim župnikom. Le 17 oseb je volilo leta 1920 one, ki so župniku stregli po življenju.
Drugič pa je bil pregnan v Hitlerjevem času. Mnogi Selani niso hoteli v nemško vojsko, so se rajši skrili v gozdu ali pa jo pomaknili čez gore v Slovenijo. Župnik jim tega gotovo ni ukazoval, vendar so hitlerjanci sumničili njega, češ da jim daje potuho. Začeli so ga opazovati in zasliševati. Niso mu mogli kaj dokazati, vendar so ga zaprli v gestapovski zapor in končno pregnali na Štajersko. V Schoder pri Muravu je pomagal tamkajšnjemu župniku, dokler ga niso postavili pred ljudsko sodišče in obsodili na več let ječe.
Imeli so ga zaprtega v kaznilnici Straubing na Bavarskem. Malo pred koncem vojne so jetnike odgnali iz kaznilnice. Šlo je peš po cesti proti taborišču Dachau. Mnogi so na tem pohodu umrli. Naš župnik se je kakor po čudežu srečno izmuznil iz kolone in našel zavetišče pri dobri, verni kmetici. Ta ga je nahranila in mu dala civilno obleko, da je mogel domov v Sele, ko je bila vojna končana. Po 25 letih ga je ta dobra žena prišla še v Sele obiskat.
Po vrnitvi na svojo faro se je lotil njene obnove. V lesu nad vasjo so ljudje našli kovček, poln listin iz orožniškega urada. Med njimi so bile tudi ovadbe zoper gospoda župnika, z lastnoročnimi podpisi ovaduhov. Ljudje so nagovarjali župnika, naj toži te kri-vičneže. On pa ni hotel. „Jaz sem duhovnik in učim sovražnikom odpuščati. To sem sam tudi že storil. Oni, ki so mi hudo hoteli, naj sami opravijo s svojo vestjo," je menil.
Versko življenje je na novo vzcvetelo, kulturna dejavnost se je razmahnila kot malokje. Maloštevilno prebivalstvo ima dvoje prosvetnih društev, pevski, igralski in folklorni krožek in sedaj še močne športnike. Škof je dal župniku pomočnika, delovnega kaplana. Skupno sta organizirala zidavo farnega doma in nove cerkve. Farani so veliko delali sami in veliko darovali v denarju.
Cerkev in farni dom v Selah sta
imenitnost, ki ju ni daleč naokoli. To je največji uspeh gospoda župnika, krona njegovega življenjskega dela.
Poleg verske vneme, je treba pohvaliti gospodovo delo na kulturnem polju. Dopisoval je stalno v naše liste v „Nedelji“, »Koroškem Slovencu", pozneje v »Kroniki" in »Našem tedniku", smo radi brali njegove dopise iz Sel. Posebno zanimiva pa so bila popisovanja iz njegovega življenja v
ERSKINE CALDVVELL:
V drugi polovici leta, ko dozorevajo jabolka, je Roy, kadarkoli je hotel, vzel par očetovih konj in voz in nas vse odpeljal na Kvekovo farmo, od koder smo prinašali domov dve ali tri vreče jabolk.
Ko smo se vračali v mesto, smo vedno odšli v Johnovo in Evelinino klet in tam delali mošt. Delali smo ga pa tako: Johnny je prinesel mamino odejo, vanjo smo dali jabolka in jih nato stiskali z opekami. Ko smo jih dobro premečkali, s skupnimi silami stisnili, smo odcedili sok v čaše.
Blizu šole je stanoval fant z imenom Malcolm Striter. K nam se je prihajal igrat; bil je približno naše rasti, čeprav je bil nekaj let starejši. Eveline in Grace sta ves čas govorili o njem, mi pa ga nismo imeli nič kaj radi.
Kadar je Striter prihajal k nam v klet, da bi pil naš mošt, smo izkoristili vsako priložnost, da bi mu jo zagodili. Roy mu je, na primer, zagnal kapo na drevo, in Striter se je moral plaziti po drevju, da jo je dobil, preden je odšel domov. Vedno se je jezil zaradi tega in govoril, da ne bo nikoli več prišel. Vendar se je čez kak dan ali dva vedno vrnil. Brili pa smo tudi norce iz njega. Vedno se je igral z deklicami, in zato smo ga klicali »ženski petko“. Fanta Striterja sta imeli radi samo Eveline in Grace. Imel je lepo prečo in dajal jima je žvečilni gumi. Obe sta ga branili, če smo ga hoteli poriniti v rezervoar ali pa mu narediti kaj podobnega.
»Ne smete ga poriniti v vodo," sta nas opozarjali Eveline in Grace. „Ni slab fant."
»Oh, prav rad bi ga porinil v vodo in videl, kaj bo naredil potem," je rekel Kvek. »Stavim, da je prava ženska cmera in da bi se obnašal kot deklica. Stavim, da ne bi mogel priplavati do brega."
letih trpljenja. Pa tudi potopisi »Na soncu in v morju", so zanimivo in poučno branje. Želeti bi bilo, da bi jih Mohorjeva izdala kot knjigo. To bi bila vzbodbuda drugim duhovnikom za posnemanje.
V vsem jubilantovem življenju vidimo, da je bilo nad njim vselej božje varstvo. K temu pa je jubilant sam osebno s svojo modrostjo dosti doprinesel. Da bi mu to božje varstvo ostalo še naprej, do njegove stoletnice!
»On plava prav tako dobro kot ti, Kvek,“ je rekla Eveline. „ln jaz stavim, da ti ne moreš preplavati reke."
»Kdo? Mar jaz? Jaz da ne preplavam reke?! Lahko bi preplaval tudi Atlantski ocean, ne da bi se pri tem vsaj enkrat ustavil," je rekel Kvek.
Drugega dne je prišel Malcolm Striter na naše dvorišče prav takrat, ko smo se igrali z žogo, in sedel na zid iz kamna, ki je obkrožal Evelinino in Johnnyjevo hišo. Čeprav smo videli, da sedi na zidu, ni nihče spregovoril z njim.
Eveline je bila v hiši, Grace pa je odšla z materjo v mesto. Če bi bile na dvorišču, bi ga prav gotovo povabile, naj se igra z nami. Nam pa je bilo prav všeč, da ju ni bilo, saj je Striter prava ženska cmera.
Kvek je nekaj omenil, da bi ga lahko obmetavali s kamenjem, vendar pa smo se drugi hoteli samo žogati, in tako smo čisto pozabili nanj.
Igrali smo se še kako urico in nato odšli k Johnnyju, da bi vzeli iz kleti nekaj naših jabolk. Johnny in Eveline sta čuvala jabolka, ki smo jih prinesli s farme. Če smo si jih zaželeli ali pa smo hoteli narediti jabolčnik, smo pač odšli v klet in jih vzeli.
Medtem ko smo jedli jabolka, smo sedeli v kleti, nato pa smo se ponavadi povzpeli po stopnicah v kuhinjo, kjer smo pili vodo. Klet je imela dvoje vrat. Ena so bila na strani, kjer so metali kurivo v klet, druga pa so bila na vrhu stopnic; ta so se odpjrala v kuhinjo. In zdaj smo se povzpeli po njih. Kvek je hodil pred nami in je odprl vrata. Šli smo za njim. Ko je Kvek odprl vrata, smo zagledali vsi skupaj isto stvar: na kuhinjskih tleh sta ležala eden ob drugem Eveline in Striter.
Ko smo bili v kleti, smo vpili na ves glas, in tudi ko smo šli po stopnicah, (Nadaljevanje na 7. strani)
Eveline in mi drugi
Ce radi ugibate . . .
1.	Kdo so bile sufražetke?
2.	Kako dolgo živi pes?
S SUFRAŽETKE je rahlo posmehljiv naziv za angleške ženske, ki so se v začetku tega stoletja borile za žensko volilno pravico, torej za enakopravnost žensk z moškimi. Pristaši ženske volilne pravice so se imenovali sufragisti (od latinske besede suffragium — glasovanje). Od te besede izvirajo sufražetke (angleško suffra-gets). To žensko gibanje se je rodilo v Britaniji po zmagi liberalne stranke na volitvah 1908. Liberalci so obljubili ženskam volilno pravico, vendar so potem zavlačevali uresničenje objlube. Ženske so se pričele organizirati, sklicevati zborovanja in demonstracije in zahtevale svoje pravice. Večkrat so se spopadle tudi s policijo in tako so od leta 1906 do 1914 aretirali 943 sufražetk. Mnoge so v zaporih gladovale, da bi s tovrstno stavko prisilile vlado, da bi izpolnila obljubo. Angležinje so prenehale s tem gibanjem leta 1914 po začetku prve svetovne vojne. Volilno pravico pa so dobile leta 1917, ko je spodnji dom izglasoval takšen zakon.
*
g PASJE ŽIVLJENJE je razmeroma kratko. Ta žival kaže od desetega leta dalje običajno že znake starosti, s petnajstimi leti pa je pravi starček. Malokateri pes preživi osemnajsto leto življenja, čeprav so nekateri dočakali tudi dvajset let ali še več. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je skrajna starostna meja pri 34 letih, vendar je to res redkost.
Večeri so moja uteha
Nocoj grem od doma, da napišem pesem.
V	globini zime, prek ogolelih stebel, mrak spušča veke.
V	samem zraku se trnje meri z žalostjo mojih stihov.
Bor krili v vetru, kot bi hotel vzleteti.
Srce ugrezam v lepše dni; zvezde tko belo kopreno pozabe. Lepo je: omamljen od solza slediti z mehkimi koraki živalim v hosto.
S trpotcem bom izlečil svoje rane in tudi vino pomore.
(Za očmi, v neznanem liku, rase moja duša.)
Zdaj se z očesom vpijam v belo runo
in diham voščeni vonj zimskih vrtov.	N. G.
Zakaj?
O, kako sem te ljubil!
Zate, draga, vse bi dal.
V sanjah sem te plaho snubil, vedno zate trepetal.
A prišlo je drugače, ti vzljubila si drugega, bil sem zate del igrače, tebi nič pomembnega... D. D.
Š3Lcl do h vo ooljo
PREVARANA BOLHA
Bolha se odpravi v gostilno, kjer se ga pošteno napije. Ko se prima-je skozi vrata, zgubi tla pod nogami in pade na trd asfalt.
»Presneto, zopet je nekdo prestavil mojega psa,« se jezno pobira.
VEČNA NERGA
JI one, si bral, da bomo letos dobili angleško gripo?“
„Spet nepotreben uvoz!“
NA CESTI
Starejša ženska je ogovorila na cesti mladoletnika: »Kaj bi rekla tvoja mati, če bi te videla kaditi na cesti?«
»In kaj bi rekel vaš mož, če bi videl, da ogovarjate tuje moške na cesti.«
MALO IN PRECEJ
Janez in Francelj si ogledujeta vinograd.
»Koliko kopačev potrebuješ V svojem vinogradu, če ga hočeš v enem dnevu okopati?« vpraša Francelj.
»Hja, takih, kot sem jaz, malo, takih, kot si pa ti, pa precej, “ odgovori Janez.
\V.,.\VA%V.V.V*,.V.V.S%W.V//,VAV.V.VAV.V.V.V.V.VV%V.,.WA,.VAV.VV.V.V.\V%V.V.V.V/.,.V.V.*.V,VA,.,.%\W.-.V.".,.,.,.,.V.VAV.V.,.".V.,.,.V,V.V.V.W
DR. FRAN DETELA:	29
fkata iivtjenie
POVEST
„Oh, hvala Bogu, Ožbe, da si prišel!“ se je razveselila Pečarka, ko je prihitel sosed razburjen po Štefanovem poročilu.
Ožbe pa je mahnil z roko, naj bodo tiho, razstavil po mizi steklenice z zdravili, ki jih je bil prinesel, skrbno pregledal, kje je Jurij ranjen, in zmajal z glavo. Rozalko je posilil jok.
»Tiho, ženske!" je ukazal Ožbe. »Mati, prinesi platna po perilu, ali če imaš kak povoj; dekle, ti pa jesiha in arnike! — Kakšna neroda te je obvezoval!" je godrnjal sam pri sebi. »Ubiti znajo človeka; rešiti ga ne znajo. — Zdaj pa mir!" je zagrozil. »Še plava smrt nad hišo in nesrečno leto je napovedano." Naročal je, kako naj ravnajo z nesrečnim mladeničem in poslovil se z obljubo, da kmalu spet pride.
»Vidiš, Štefan?" se je še obrnil. »Takšni smo vsi, od danes do jutri. — Dekle, ti pa ne jokaj! Če Bog da in sv. Florjan, bomo Jurija rešili."
Drugega dne pa je prišel najprej žandar z zdravnikom okrajnega glavarstva. Ta je pregledal ranjenca, ki je hudo bledel, pohvalil, da so pravilno prevezali rano, me-
nil, da bo težko kaj z njim, in na gotovo postavil, da ga prenesti nikamor ne morejo.
„Hu, to je pot za koze, ne za poštenega človeka," je hropel in si brisal tolsti obraz, ko je lezel z žandarjem s hriba. »Kaj hodite v take kraje ljudi streljat! Ampak kar je res, je res: dobro ste merili. — Toda hodite počasi, če hočete, da prideva skupaj dol. Počijva malo, da si obrišem pot! — Brhek fant pa je ta Primožev, raca na vodi, in čvrst kakor medved. Ni čuda, da jokajo dekleta."
Po Dolini in okolici se je hitro raznesla vest o tem dogodku. Eni so pripovedovali, da Jurij umira, drugi, da je že mrtev, vsi pa povpraševali, kako so ga zasledili. Obiskat je prihitela ranjenca sestra Franca s svojim možem in stara mati je prilezla, da objame in poljubi morda zadnjikrat ubogega sina, ki ni spoznal ne sestre ne matere. Tiho sta jokali ob njegovi postelji, priporočali ga Pečarjevim, naj skrbe zanj, in žalostni, nepotolaženi se vrnili zvečer. Doma je sedla starka na stopnice, si podprla glavo s komolcema in jokala. Stari Primož je stopil k njej, da jo pomiri, a sam ni mogel spregovoriti nobene besede. Obrnil se je in šel v izbo in hodil gor in dol zamišljen, zatopljen v svojo žalost.
Na Strmo peč pa je prišel proti večeru Premec z Mihom, zakaj pozno sta bila zvedela nesrečo.
»Oh Jurček, Jurček!" je tarnal starec. »Zakaj sem te moral zapustiti! Kakor steklega psa so te preganjali in ubili, jaz pa ti nisem mogel pomagati! Oh Jurček, da bi mi mogel vsaj to povedati, kdo te je ovadil in izdal zlodejem! Primojdunaj, kesal se še bo! Jaz ga bom našel, in če se skriva pod zemljo!"
Miha je stal na strani, ogledoval svojega prijatelja in
si grizel ustni. Široki obraz se mu je daljšal in daljšal in proti oknu se je obrnil Miha in si obrisal z rokavom oči in nos.
Potem pa je začel izpraševati, kdo bi bil v zadnjem času gor prišel. Ko pa je Rozalka povedala, kakšen človek je bil pri njih, kakšne je imel oči in kakšna usta, je zaškripal Premec z zobmi in pogledal tako divje, da je deklico groza obšla.
»Rožanec je," je dejal.
»Tako nekako ga je tudi Jurij imenoval," reče Rozalka.
»Miha, ti ostaneš tukaj pri Juriju," je odločil starec in oblačil kožuh.
»Ampak harmoniko naj mi prinese kdo ali vsaj klarinet!" je opomnil Miha in gledal skozi okence za očetom, ki je bil že izginil v hosti.
Drugi dan pa je že kričal Premec po Dolini in od Doline proti Gorici: »Rožanec je Judež; on je izdal Primoževega Jurija." Ko ga je od daleč začul Rožanec, je snel puško s stene, zaprl vrata na obe strani in bežal v gozd pred srditim sosedom, ki je z vzdignjeno pestjo grozil njegovi hiši. Na polje in v gozd je šel Premec za njim in nazadnje ga je prišel iskat v Šimnov malin. »Kje imaš skritega izdajavca, da ga vržem pod kolo?" je vpil in hodil po malinu razkačen kakor sršen.
»Premec, Premec," ga je miril Šimen, »bodi vendar pameten! Saj vidiš, da ni Rožanca tukaj. Povej rajši, ali je res iztaknil žandar Primoževega Jurija! To vendar ne more biti res!"
»Ne more biti res?" se je jezil Premec. »Ti, stari norec, si seveda prerokoval Juriju, da bo ubežal. Ampak
TV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 31. julija: 16.00 VValton-sovi: Sum. John VValton se mora boriti za vsak šiling, da lahko prinese domov težko zasluženi denar — 17.00 Čarovnik zlata; predstava ročnih lutk Wolf-9anga Kindlerja — 17.30 Viking Viki: Dva prepirljivca; risanka — 17.55 Za tehko noč: Gospod Klein in čas —
18.00	Klub seniorjev — 18.30 Igraj z nami: Predarlska — 19.00 Avstrija v sliki v nedeljo — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 Družinski čar; televizijski film Kristine Nastlingerjeve 21.40 Šport — 21.50 Nočni izbor: 4 + 4 = Ml; igra o harmoniji in soglasju z Dietmarjem Schonherrom —
22.15	Poročila.
PONEDELJEK, 1. avgusta: 10.30— 12.05 Domačijski zvonovi; domačijski film — 17.55 Za lahko noč: Gospod Klein in čas — 18.00 Omaruru (1): prihod na jugozahod — Karl Pellgries, sin vestfalskega kmeta je zapustil Nemčijo, da bi se naselil v jugovzhodni Afriki — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura 'n šport — 20.00 Šport v ponedeljek
20.55	Ulice San Francisca: Kdo je dr. Holtfield? Dva mladostnika napadeta lekarno, pri tem pobijeta lastnika — 21.45 Poročila in šport.
TOREK, 2. avgusta:	10.30—12.05
Družinski dragulj; ameriška šaloigra o
siroti deklici in šest stricev — 17.55 Za lahko noč: Gospod Klein in čas •—
18.00	Živalski raji — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Igra lahko začne: Ciganka — 21.00 Sin iz boljše hiše: Kmečki voditelj Mihael Gaismair. Leta 1525 so se uprli na vsem južnonemškem prostoru kmetje proti plemstvu — 22.55 Hiša na lepem kraju: Zabavni izlet — 22.40 Poročila in šport.
SREDA, 3. avgusta: 10.30—11.55 Potovanje z Jakobom; dva življenjska umetnika spotoma — 17.00 Bogato ptičje strašilo; predstava lutkovnega odra VVolfganga Kindlerja — 17.25 Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko noč: Andi
—	18.00 Risanka z Adelheido — 18.25 ORF dnes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki s kulturo in šport — 20.00 Muzej: Gustav Klimt; uvod v razstavo — 20.10 Zmerom le zaradi tebe; zbavna šaloigra o nekem odvetniku — 21.40 Poročila in šport.
ČETRTEK, 4. avgusta: 10.00 Zmerom le zaradi tebe; zabavna šaloigra o odvetniku (ponovitev) — 17.55 Za lahko noč: Andi — 18.00 Kuhinja v televiziji
—	18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.30 Čas v sliki, kultura in šport
—	20.00 Rihardova košarasta noga; Irska drama Brendana Behana — 21.55 Poročila in šport.
PETEK, 5. avgusta: 10.30 Klub seniorjev — 11.00—12.50 Tujec je prišel; v ljubeznivi ameriški družini napravi zmedo domači učitelj iz Avstrije
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Emmin-
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 31. julija:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 1. avgusta:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Vrtiljak popevk.
TOREK, 2. avgusta: 09.30—10.00 „Le tja, kjer je trata zelena!" — 13.45— 14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Rdeče, rumeno, zeleno.
SREDA, 3. avgusta:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Iz „novih akordov" — Klavirske skladbe. — L. Detela: Obrazi novega slovenskega pesništva — Ljubezenska poezija Cirila Zlobca.
ČETRTEK, 4. avgusta:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Družinski magazin.
PETEK, 5. avgusta: 13.45— 14.30 Celovški radijski dnevnik — Kar po domače. SOBOTA, 6. avgusta:
09.45—	10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
gerjevi: Hennepichlerja je treba vpa-šati — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Onedinova linija: Varnostna zapora — 21. 00 Spotoma; prometni magazin — 21.45 Šport — 21.50 Oh, kako so moški neumni; zabavna zgodba o deklici, ki vara svoje ljubimce, da je stevardesa — 23.35 Poročila.
SOBOTA, 6. avgusta: 15.30 Švejkova nora leta; vojaška burka po romanu Jaroslava Haška — 17.00 ABC o športu: Nogomet in sodnik — 17.30 Heidi; zgodba deklice po znanem romanu Johanne Spyrijeve: Snežni vihar; risanka — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Panoptikum — 18.25 ORF danes
—	18.30 Prijetna zabava ob glasbi; melodije Irvinga Berlina — 19.00 Avstrija v sliki z aktualnostmi iz Južne Tirolske — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.55 Šport — 20.15 Vrtiljak; Vico Torriani, Peggy March in drugi
—	21.20 Orson Wels pripoveduje: Finale v D-duru — 21.50 Šport — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Prijatelji Edija Coyla; žalostni, sarkastični gangsterski film — 23.50 Poročila.
____________ 2. SPORED
NEDELJA, 31. julija: 17.30—18.00 Za evropski pokal: Lahkoatletski mnogoboj — 18.00 Popscope; pregled mednarodne pop-glasbe — 18.30 Slepar s srcem; zabavna zgodba o ne posebno delavni družini, ki se spretno prebija skozi življenje — 20.00 Knjižni sejem — 20.15 Kralj jazza; v angleškem jeziku — 21.50 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 1. avgusta: 18.25 ORF danes — 18.30 Kiti in delfini; dokumentarni film o življenju kitov in osupljivi zmogljivosti delfinov — 19.30 Gost pri Mayrockerju, Jandlu in Ruhmu (TV v šoli, od 11. šolskega leta dalje) —
20.00	Hiša na lepem kraju: Zabavni polet — 20.55 Človeški vzpon: Od roda do roda — 21.45 Čas v sliki 2 —
22.15	Dve mladenki iz 'VValesa in ljubezen do celine; Francoz Claude se 20 let ne more odločiti za eno izmed dveh sester.
TOREK, 2. avgusta: 18.25 ORF danes — 18.30 Bolečina (ponovitev oddaje z dne 29. julija, TV 2) — 19.30 Z električno lokomotivo (ponovitev, TV v šoli, od 6. šolskega leta dalje) —
20.00	Poročni kandidati; televizijska drama Gabrijela VVohmanna — 21.35 Čas v sliki 2 in kultura — 22.10 Klub 2.
SREDA, 3. avgusta: 18.25 ORF danes — 18.30 O 9 (Predarlska); za kulisami festivalskega mesta: Bregenz —
18.55	Serija o podvodnem svetu; v angleškem jeziku — 19.30 Vstajenje pesnika (ponovitev): Josef Friedrich Perkonig (TV v šoli, od 8. šolskega leta dalje) — 20.00 Čarovništvo 76; čarovniški festival v pariški Olimpiji —
21.00	Stekleni človek; medicinska oddaja — 21.45 Čas v sliki 2 in kultura — 22.20 Kung Fu: Caine in črnec.
Obiščite galerijo Wernerja Berga v Pliberku!
ČETRTEK, 4. avgusta: 18.25 ORF danes — 18.30 Portret — 19.30 Dunaj, od mesta baroka do padca trdnjav (TV v šoli, od 8. šolskega leta dalje (ponovitev) — 20.00 Tujec pride — 21.55 Čas v sliki 2 in kultura — 22.30 Klub 2.
PETEK, 5. avgusta: 18.25 ORF danes — 18.30 Portret; italijanski slikar De Chirico, rojen leta 1888, ustanovi leta 1917 pri Ferrari, k surrealizmu spadajočo stilno smer Pittura metafi-sica — 19.30 Jakob Prandtauer in njegov krog (ponovitev, TV v šoli, od 10. šolskega leta dalje) — 20.00 Aktu-
alno znanje — 21.45 Čas v sliki 2 in kultura — 22.20 Nemogoče naročilo (Kobra, prevzemite): Pisano okno.
SOBOTA, 6. avgusta: 17.15 Stekleni človek; zdravniška oddaja (ponovitev z dne 3. avgusta 1977, TV 2) — 18.00 Hollywoodski zvezdniki — 18.25 ORF danes — 18.30 Brez nagobčnika: Prosti čas na deželi; glasbena skupina — glina, kamen, črepinje, izumirajoči poklic — 19.30 Glasba v srcu Evrope — 19.50 Galerija — 20.15 Leh-mannova zadnja pomlad; televizijska igra Konrada Hansena — 21.50 Neposredni prenos jazza.
Eveline in mi drugi
(Nadaljevanje s 6. strani) smo razgrajali. Toda onadva nas še vedno nista slišala. Vrnili smo se po stopnicah in zaprli vrata za sabo, toda onadva nas še vedno nista slišala.
V kleti smo spet posedli in pojedli nekaj jabolk. Kvek je rekel, da bi popil malo jabolčnika, vendar mu ga ni hotel nihče narediti. Ko smo se do sitega najedli jabolk, smo odšli na dvorišče in posedli po kamnitem zidu. Kvek je vrgel žogo v zrak in jo ujel z eno roko. Johnny je popravljal svojo nogometno rokavico. Joe je nekaj popravljal na svojem čevlju.
Striter je prišel iz Evelinine in John-nyjeve hiše pol ure prej, preden se je vrnila njuna mati iz mesta. Preskočil je kamniti zid na drugi strani dvorišča. Videl nas je, kako sedimo na zidu, vendar se ni ustavil, da bi nam rekel kako besedo. Samo pogledal nas je in nam z roko pokazal osle. Ne vem, zakaj ga nismo pričeli obmetavati s kamenjem. Ponavadi smo ga obmetavali, kadar je odhajal domov. Nekoč smo ga obmetavali vso pot do šole, dokler se ni zatekel na verando. Tedaj smo morali prenehati, ker smo se bali, da ne bi razbili okna. Sedaj pa ni nihče niti vstal.
Ko je odšel, se Eveline ni prikazala iz hiše.
Garce se je vrnila z materjo iz mesta in je ostala z njo doma ter ji pomagala pripravljati večerjo.
Mi smo pa še dalje sedeli na zidu, dokler nismo morali oditi na svoje domove. Mračilo se je.
Nihče ni vedel zakaj, vendar se od takrat nismo nikoli več igrali z žogo ali pa delali jabolčnik. Ko smo pred
večerom prišli iz šole, je Kvek odšel v mesto in ostal tam vse do večerje. Johnny je v bližini šole prodajal popoldansko izdajo časnika. Grace in Eveline sta odhajali s fanti iz višjih razredov na jahanje, zvečer pa sta z njimi odšli na ples. Roy je pomagal očetu pri konjih in jih vsako popoldne peljal na vaje. V naslednjem letu je pričel dresirati konje in prenehal hoditi v šolo. Kmalu potem, ko je zapustil šolo, je prodal par konj nekemu cirkusu. Konje je naučil, da so stali na sodčkih in jih po taktih glasbe valili po areni.
Nihče ni vedel, kaj se je kasneje zgodilo s fantom Striterjem. Odšel je v svet, ko je imel dvajset let, in se ni nikoli več vrnil.
Eveline je rekla, da ji je prav vseeno, če ga bo še kdaj videla.
iJŽa ilehvo oflljo
POVEZALO JU JE
»Kako si pravzaprav spoznala svojega drugega mola?«
»S prvim možem sem se sprehajala, pa se je pripeljal z avtomobilom in ga povozil. To je bil začetek najinega prijateljstva . . . «
POVEZAVA
»Mojo hčerko bi radi za ženo? Moj odgovor je odvisen od vaših denarnih razmer.«
»No vidite, moje denarne razmere so pa odvisne od vašega odgovora.«
Posebnost fe botfia, kafti navadna ima{a mnogi! 2acadi tega taifii taUo{ U
33 «» %T €■
po kuhinje!
PODJERBERK —
ST. KATHREIN Škofiče/Schiefling Tel.: 0 42 74-29 5518 Celovec/Klagenfurt Rothauerhaus Tel.: 86 2 92
VAVVAVAV.W.V.,.V.V.,.V.,.V.V.V.V.VAA,A,.VAW.,.V.VAVAV.V.WAAWAČ^.VAV.V,AV.VAWA\V.W,,/.V^.V/.,.V/.SV.V.,A,.V.V.V.,.,.,.V.V.V.,.,.V.V
Jurija je izdal in ovadil Rožanec, tebe bom pa jaz, ker Prerokuješ brez patenta."
Simen pa si ni toliko gnal k srcu Premčevih besed, kolikor ga je zmedlo to, kar se je bilo pripetilo Juriju. Kai takšnega ni pričakoval, in ni se mu bilo še primerilo kaj podobnega. Razmišljen in slabe volje je hodil nekaj aasa sem ter tja, potem pa je odprl skrinjo, vzel debelo kni‘go, jo zavezal v rdečo ruto in šel od doma.
»Tele bukve vam nesem," je dejal župniku, ki ga je Srečal blizu vasi, „če vam je še kaj do njih."
»Prav, šimen," se nasmehne župnik. „Enkrat sem Vas bil vprašal po njih, a ste tajili. Kar izročite mi jih; saj vic|ite, da je to vse le vraža."
»Menda bo tako," odgovori mož s klobukom v roki in Se Praska za ušesi. „Mislil sem, da tega Jurija Primože-Ve9a ne dobe žandarji v pest, da ga ne dobe."
S tresečo se roko razveže starec ruto in izroči stare ukve sv. pisma, ki jih je bil spisal Jurij Dalmatin.
XXIII
Hudo je bila Jurija poškodovala nesrečna krogla; to-da krepke) in zdravo telo, poleg tega pa skrbna in Ijubez-niva Postrežba, da bi boljše ne bil našel v očetovi hiši, je ohranila življenje. Prvi čas je bil Miha njegova pe-stunja: prekladal ga je, hodil k Ožbetu, ki sam ni mogel Pr'ti vsak dan, po zdravila in po dobre svete, zraven pa vestno opravljal njegovo službo, čez dober teden je Jurij že po malem zapuščal po-Ste|jo, in kadar je sedel k peči, mu je porinil Miha pručico p°d noge, prisedel in si prizadeval zabavati njega in mater
in Rozalko. Sprijaznil se je bil Miha kmalu tudi s Štefanom, ki je hodil zvesto v vas.
„Brhek pa ti, Miha, nisi," se je prilizoval Štefan novemu tovarišu, „in tudi tak korenjak ne kakor Jurij."
„Kaj, jaz da ne?“ se ponese Miha. „V zobeh bi te nesel, Štefan, dol v Dolino, tam bi te pa pred cerkvijo na glavo postavil, ako bi imel vse zobe."
„Jaz se ti ne bom nič sladkal, Miha," pravi zopet oni; „ampak v rokah se Jurija nisem nič bal, tebe se pa še precej manj bojim, da boš vedel." In meni nič tebi nič prime Štefan tovariša za rami in ga poskuša stresti.
„Štefan, te hruške ne streseš, je prestara," pravi Miha, iztegne široko pest, prime Štefan za pas in ga vzdigne kvišku. Kakor motovilo so mahale Štefanove noge v zraku, a oprostiti se ni mogel in, o nesreča! pri tej priči vstopi Rozalka in začne glasen smeh. Jurija pa je zaskelela rana, ko se je moral nasmehniti, in ukazal je Mihu, naj izpusti Štefana.
„Vidiš, Rozalka," se je začel zdaj Štefan sam smejati, „takole se nosiva po hiši. Miha, ti si pa tudi hud, čeprav se ti ne vidi. Marsikdo bi mislil, da nisi za nič, ker si bolj rogovilast, ne pa lepo povit kakor jaz."
„Oh, Štefan, prijatelj moj," je prosil Miha, „nikar ne govori tako neumno, če ne, počim od smeha!"
„Jaz bi te vrgel na mestu," se grozi Štefan; „a se bojim, da kaj pobijeva."
„Bodita rajši pri miru!" opominja Rozalka.
„Oh, Rozalka," pravi Miha, „bodi brez skrbi! Ne bova se metala. Kadar bom na smrtni postelji, Štefan, takrat pridi; in če me boš premaknil z otepa in če te ne porav-
nam jaz po tleh s temle prstom, ki na zvončke pri orglah pritiska, pa naj ostanem cele kvatre dalje v vicah. Zdaj mi pa pomagaj rajši korenje meti, ko da bi se premetaval. Če bova pridna, ti potem eno zagodem."
Rozalka je menila, da se ne spodobi gosti, dokler je žalost v hiši.
„2alost ni nikoli dobra," modruje Miha. „Čim prej je je konec, tem bolje. Z muziko se pa prežene kakor molji s terpentinovim oljem."
Miha se iztegne na polico po harmoniko in jo začne navijati. Z glavo kima na obe strani in pogleda zdaj Jurija zdaj Rozalko, ki se držita pol na smeh pol na jok, zdaj Štefana, ki pritrkuje z nogo. A kmalu jim mati ustavi veselje, češ da to Juriju težko dene.
„Veš kaj, Miha?" pravi Štefan in položi roko na harmoniko. „Jaz bi tudi rad znal takole gosti."
„Ha, verjamem da," pravi Miha.
„l, kje si se pa ti tako naučil?"
„Kje? Sam. Kje se pa nauči kos, da poje in oponaša druge ptiče? Tu poberem eno pesem, tam eno, jo poskusim, pa gre."
„Kako bi se le jaz mogel naučiti?"
„Kako? Harmoniko si kupi na semanji dan! Kakor hitro imaš harmoniko, si že pol godca. Vse drugo potem je igrača in pride kar samo."
„Kako se prijemlje, to mi boš pa ti pokazal. Kajne?"
„l, kaj pa, če me ne boš pretepaval, kakor se groziš."
„Ti se kar norca delaš."
(Dalje prihodnjič)
Lesni sejem v Celovcu - kraj sestanka gospodarstva naše dežele
II. mednarodni nogometni turnir Slov. atletskega kluba
V času od 13. do 21. avgusta 1977 bo predstavilo na sejemskem razstavišču v Celovcu okoli 1600 razstavljalcev iz 36 dežel sveta svoje izdelke. Panoga „les“ je namenjena strokovnjakom in interesentom, ki ne posvečajo pažnje le pridobivanju surovin, skladiščenju in napravam za prevoz, ampak tudi predelovanju in obdelovanju lesa.
Na lesnem sejmu v Celovcu bodo pokazali reči, katerih ne boste
List „Frankfurter Allgemeine Zei-tung“ je v svoji številki dne 3. julija posvetil daljši dopis o dvojezičnih napisih na Koroškem. Dopis je bil poslan z Dunaja.
Dopisnik pravi, da je dunajska vlada izdala tri odloke za izvedbo zakona o manjšinah, ki je bil sprejet pred letom dni. Tri glavne avstrijske stranke so mnenja, da je z izvedbo tega zakona Avstrija izpolnila obveze državne pogodbe iz leta 1955 glede zaščite slovenske manjšine na južnem Koroškem. Predstavniki koroških Slovencev in jugoslovanska vlada pa niso tega mnenja. Uradno gledišče, ki ga je zavzel Beograd, ugotavlja, da hoče Avstrija s tem zakonom prikriti dejanski položaj.
Predstavniki koroških Slovencev odbijajo zdaj vsakršno sodelovanje pri avstrijski politiki, ki ne izpolnjuje njihovih zahtev. Od dejanske pomiritve na jezikovno mešanem področju južnega Koroškega smo še daleč, čeprav se dunajske oblasti postavljajo na gledišče, da so sprejele vse ukrepe, da prenehajo manjšinski spori na južni meji. V razgovoru priznavajo odločilni avstrijski politiki, da bi prav Avstrija morala ostati zvesta svojim tradicijam kot večnacionalna država ter se izkazati za velikodušno nasproti mali slovenski manjšini.
Odloki, ki so bili uveljavljeni 1. julija, določajo, na katerih področjih Koroške je treba postaviti dvojezične krajevne napise — v nemščini in slovenščini — in kjer lahko Slovenci v prihodnje poleg nemškega jezika uporabljajo kot uradni jezik slovenščino v uradih in na sodiščih.
V smislu tega odloka bodo lahko dvojezični napisi samo v osmih koroških občinah, in sicer samo v delih teh občin, ker sestojijo občine iz več vasi. Koliko krajev na Ko-
DOM v TINJAH
Od ponedeljka, 5., do petka, 9. septembra 1977
KOROŠKI SLOVENCI OBIŠČEJO DUNAJ
Izobraževalno potovanje na Dunaj.
Ponedeljek, 19. septembra 1977
Romarsko potovanje na TRSAT PRI RIJEKI — OPATIJA
Cena: 170.— šilingov.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Toimajer, Verovce štev. 2, 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
videli na nobenem drugem lesnem sejmu: tako je npr. celovški lesni sejem s svojo žago nekaj enkratnega v Evropi. Tudi sejmsko mizarstvo, ki bo za časa sejma v polnem obratu, bo kraj sestanka lesnih strokovnjakov iz vsega sveta.
Ker bo sejemsko mizarstvo obratovalo kot pohištveno mizarstvo, ga bodo letos dopolnili z umetniškim stružnimi in kmečkimi slikarskimi deli.
roškem bo v resnici dobilo dvojezične napise, še vedno ni povsem jasno. Odlok, ki določa slovensko označbo krajev, omenja 91 krajev. Število dvojezičnih napisov bo vsekakor mnogo manjše, ker so takšni napisi dovoljeni samo na zveznih in deželnih cestah, ne pa na kra-
ČESTITAMO!
13. julija je povsem tiho in v vsej skromnosti praznoval 75. obletnico svojega rojstva g. prelat Aleš Z e c h n e r. Koroški Slovenci se mu po tej poti s priznanjem zahvaljujejo za vse neštete žrtve, ki jih je g. prelat s svojim neutrudljivim in neumornim delom doprinesel za koroško slovensko narodno skupnost.
s-
Pa še eno obletnico moramo omeniti, to je 80-letnico g. župnika Alojzija N a d r a g a v Škofi-čah. G. župnik se je rodil 22. julija 1897 v Št. Lenartu pri sedmih studencih. Svojo prvo mašo je zapel leta 1922, za župnika je bil imenovan leta 1929.
G. prelatu Alešu Zechner-j u , kakor tudi g. župniku Alojziju Nadragu iz srca želimo še mnogo zdravih let med nami. Bog jima povrni ves trud ter naj blagoslavlja njiju nesebično delo v prid slovenskega ljudstva.
Čestitkam se pridružujeta tudi NSKS in NT.
Ad multos annos!
1 OBJAVA!
J Vodstvo Strokovne šole za > ženske poklice v Št. Jakobu f v Rožu javlja vsem tistim, ki j v juliju niso mogle opraviti l sprejemnega izpita za vpis j[ v triletno strokovno šolo, da (i jim je dana še možnost pri-jave za sprejemni izpit, ki bo j> dne 12. septembra 1977. c K izpitu naj prinesejo s se-j boj vse potrebne dokumente, f	Vodstvo šole
ZEMLJIŠČE NA PRODAJ!
Prodam ugodno 1000 m2 zemljišča, ki leži na lepem kraju v Dvorcu pri Maloščah, občina Bekštanj.
Telefon: 0 42 54/26 30.
HIŠA V NAJEM Dajem v najem majhno hišico v Škofičah. Naslov: Ivo Bokalič, Št. Jakob v Rožu. Telefon: 0 42 53/251.
Nastavljenec, star 42 let s hišo, želi domačo krščansko dekle do 30 let, lahko tudi z otrokom.
Dopise pošljite na uredništvo NT, pod „jesensko veselje".
To lesno strokovno področje je točno ločeno od splošnega blagovnega sejma, katerega izdelki bodo obiskovalcem na pretek na voljo. Gospodinje bodo lahko dobile tu mnogo namigov za vsakdanjo uporabo, kot npr. pobude za drugo hišo, za nedeljsko hišico, hišico na planini aii ob jezeru, za sauno ali za domači plavalni bazen. Razstavljajoče tvrdke bodo sedanji program dopolnile s številnimi novostmi in novimi izdelki, zaradi tega bodo obiskovalci na 26. lesnem celovškem sejmu prišli na svoj račun. Kuhinjske naprave in kuhinjski stroji, ročno orodje, tekstilije in izdelki iz daljnjih dežel bodo dopolnjevali obsežen program.	B. L.
jevnih cestah. Najprej bodo verjetno samo v desetih krajih (vaseh) postavili dvojezične table. Pri določanju takšnih krajev z dvojezičnimi napisi so uporabili ključ, po katerem pridejo v poštev samo kraji, kjer znaša delež Slovencev 25 odstotkov vsega prebivalstva.
PLOŠČA
Z MAGDO KORENOVO
Kot je znano, je RTV Ljubljana izdala pred kratkim ploščo, na kateri pojeta Magda Korenova in Uši Kelih dve popevki: „Jaka gre v Tivoli" in „Od tod do veselja".
Ploščo lahko kupite tudi v Mohorjevi knjigarni, Viktringer Ring 26 v Celovcu. Stane samo 40.— šilingov.
TV Ljubljana
NEDELJA, 31. julija: 9.15 Poročila — 9.20 Za nedeljsko dobro jutro: Oktet bratov Pirnat — 9.50 625 — pregled sporeda — 10.10 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba — 11.00 Otroci sveta, barvna serija — 11.25 Mozaik — 11.30 Ljudje in zemlja — 12.35 Poročila — Nedeljsko popoldne: S. Vlajkovič: Mora — TV drama, Okrogli svet — 18.10 Poročila — 18.45 San-dokan, serijski barvni film — 19.15 Ri-
Preteklo soboto in nedeljo je Slovenski atletski klub v Celovcu priredil mednarodni nogometni turnir, na katerem so sodelovali, poleg prireditelja SAK še: Sele, SV St. Veit, Austrija Celovec in Maribor ter ljubljanska Olimpija.
V predtekmi sta se v soboto pomerila koroška slovenska predstavnika SAK in Sele, ki sta igrala neodločeno 0 :0. O tej tekmi lahko rečemo, da je bila zares prijateljska. Slovenski atletski klub je bil boljši nasprotnik, a ni znal izkoristiti svoje premoči v zadetkih.
Sicer pa so bili nogometaši celovške Austrije zmagovalci 2. mednarodnega turnirja, ki je bil na štadionu KAC. Austrija je prvega dne odpravila Mariborčane s 3 :1 (1 :1), drugega dne pa tudi jugoslovanskega prvoligaša ljubljansko Olimpijo s 3 :2 (3 :1).
Olimpija je prvega dne porazila St. Veit s 4 :1 (2:0), Maribor pa je v nedeljo premagal istega nasprotnika s 4 : 0 (1 : 0).
Vrstni red: 1. Austrija, 2. Olimpija, 3. Maribor, 4. St. Veit.
Na žalost moramo povedati, da
sanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 S. Stojanovič: Več kot igra, barvna nadaljevanka — 20.55 Skrivnosti medvedje votline — 21.25 TV dnevnik — 21.40 Glasbena oddaja — 22.20 Športni pregled.
PONEDELJEK, 1. avgusta:	17.10
Kmetijska oddaja — 17.55 Obzornik
—	18.10 Človek in zemlja — 18.40 Mozaik — 18.45 Mladi za mlade —
19.15	Risanka — 19.30 TV dnevnik •—
19.55	Propagandna oddaja — 20.00 R. Bogdanovski: Ali ti nisem rekel?
—	21.00 Propagandna oddaja — 21.25 Mozaik kratkega filma.
TOREK, 2. avgusta: 17.55 Obzornik
—	18.10 Pika nogavička, serijski barvni film — 18.40 Mozaik — 18.42 Čas, ki živi: Žive priče in pomniki, barvna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja
—	20.00 Novele Henryja Jamesa, barvna nanizanka — 20.47 Propagandna oddaja — 20.50 Odrske luči, zabavno glasbena oddaja — 21.40 Včeraj, danes, jutri: Narod se upira •— 22.10 TV dnevnik.
SREDA, 3. avgusta: 18.00 Obzornik
—	18.15 Ne prezrite — 18.45 Mozaik
—	18.46 V. Lisinski: Porin, odlomki
se je nogometnega turnirja udeležilo prav malo koroških Slovencev, ki sicer na prvenstvenih ligaških tekmah tako radi podprejo Slovenski atletski klub s številnim obiskom. Ali sta bila vzrok slabega obiska zares poletna vročina in poletne kumarice?
Na turnirju je Slovenski atletski klub prejel za obletnico pobratenja od ljubljanske Olimpije zlato medaljo.
Nogometaši SAK, ki jim še najbolj izdatno strokovno pomaga Olimpija iz Ljubljane, so na letošnjem turnirju nastopili izven konkurence, pomerili so se kot pišemo zgoraj, z moštvom iz Sel.
Predsednik Slovenskega atletskega kluba SAK Franci Šmid je povedal, da so bili letos 4. v koroški ligi. V petletnem načrtu pa imajo zapisano, da naj bi se uvrstili v prvo koroško ligo. Letos jim je uspelo pridobiti kar osem slovenskih igralcev, ki so doslej igrali v nemških klubih. To je za njih velika pridobitev, je dejal Franci Šmid.
iz opere — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: „Z“, barvni film — 22.03 Propagandna oddaja — 22.05 TV dnevnik.
ČETRTEK, 4. avgusta: 18.00 Obzornik — 18.15 Pustolovci, serijski barvni film — 18.45 Mozaik — 18.46 Modri plašček, otroška serija — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja •—
20.00	Prijatelji in sosedje, barvna nanizanka — 20.25 Svet 1900—1939, dokumentarna oddaja — 21.45 Jazz na ekranu: Kvintet Eje Thelin — 21.45 TV dnevnik.
PETEK, 5. avgusta: 15.00 Maribor: Evropsko prvenstvo v tenisu, polfinale ženske posamezno, prenos — 18.03 Obzornik — 18.18 Profesor Baltazar, barvna risanka — 18.25 Glasba z obrobja, glasbeno dokumentarna oddaja — 18.44 Mozaik — 18.45 Brigadirski TV studio — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.00 Propagandna oddaja — 20.05 E. Muzzi: Izvori Mafije, TV nadaljevanka — 20.58 Propagandna oddaja — 20.55 Tito in nacionalno vprašanje — 21.45 Bogataš in revež, barvna nadaljevanka — 22.35 TV dnevnik.
Gorečnost za božjo hišo me vnema
Po nedoumljivem sklepu Vsemogočnega je bil sredi svojega dela nenadno odpoklican naš dragi sobrat, prečastiti gospod
Jože Vošnjak
duhovni svetnik,
župni upravitelj v Šentjanžu v Rožu, urednik cerkvenega lista „Nedelja“, zaupnik Narodnega sveta koroških Slovencev
V soboto, 23. julija 1977, ob 9. uri zvečer, v 66. letu starosti in 41. duhovniškem letu, je umrl za srčno kapjo.
Bil je neumoren v oznanjevanju božje besede in poln gorečnosti v delu za rast božjega kraljestva.
Šentjanž v Rožu, 23. julija 1977.
SODALITETA	ŽUPNIJA ŠENTJANŽ	SORODNIKI
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV
Celovec, 25. julija 1977.
Zahodnonemški glas o položaju na Koroškem