fr Leto XXXVIII Št. 19 CENA 23 din Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek KRANJ, petek, 8. 3.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo dražja mestni in primestni promet ršni svet občine Jesenice potrdil predlagane cene vozovnic •fesenice — Izvršni svet občine Je-senice -e je v torek na seji sprejel pred- v pri-prometu. V 8 o povišanju cen vozovnic slt|S*nem m mestnem . »adu s sprejetimi sklepi na sestan- Predsednikov izvršnih svetov slo-^skih občin so namreč prevozne ..Sanizacije združenega dela predlo-fif6 sPJ"emenJen predlog cen teh sto-jj ey. Že prej popravljeni predlog po-^.^zitev je še dodatno znižan za pri-^no 5 odstotkov, tako znaša pov-hie?n° povišanje cen za gotovinsko ok ln za mesečne vozovnice la j^g 45 odstotkov. V veljavi je osta-^ mesečna vozovnica za neomeje-število mesečnih voženj. Cena te I ,2.0vnice pa je hkrati osnova za do-K. popustov za ostale kategorije w«iikov. .Dijaške in tako študentske vozovnice datza ^ odstotkov cenejše, do-fa * 40-odstotni popust pa velja na trn ^ 0<* eneSa štirih kilome-^,v> kadar izobraževalna skupnost $ vozovnic ne regresira. Povpre-0 Povečanje cen mestnega prome- ta v vsaki občini znaša 40 odstotkov. Nove cene v primestnem potniškem prometu začnejo veljati hkrati v vseh občinah 15. marca. Mesečne vozovnice se bodo podražile 1. aprila. Tako velja štartna cena v primestnem potniškem prometu 39 dinarjev in narašča do 40. kilometra izmenično po 1 do 2 na kilometer- Tako znaša vozovnica do 40. kilometra 101 dinar. Mesečna vozovnica z neomejenim številom voženj velja 4.545 dinarjev. Dijaki in študentje imajo na to ceno 10 odstotkov popusta. Na razdalji od 40. do 50. kilometra se pri vsakem kilometru k ceni prišteje dva dinarja, od 50. kilometra dalje pa 1,70 dinarja. Integralov Tozd Medkrajevni potniški promet Jesenice pa je predlagal v mestnem potniškem prometu podražitev za 39,1 odstotka pri plačilu za gotovino in za 40 odstotkov pri plačilu z žetonom. Pri mesečnih vozovnicah v mestnem potniškem prometu pa znaša povišanje na decembrsko ceno za 7,95 odstotka. Izvršni ^eserti 31 novih stanovanj — Konec oktobra bo v Bohinjski Bistrici z9rajen stanovanjski blok z 31 stanovanji. Gradnja je po razpletu prozorskih problemov spet stekla, stanovanja gradita Gorenje iz Rado-Wjice in Gradbeno podjetje Bohinj. Fri stanovanjski skupnosti v Ra-°vljici ocenjujejo, da bo končna cena kvadratnega metra stanovanj-površine 75 tisoč dinarjev. Foto: F. Perdan Kaj ni svobodna menjava dela s *te v naši družini že ocenili, kako uresničujete principe načela verf menJave dela? Če ne, je to nemara velika napaka, nič pa seda še ni zamujeno. Nikakor ne dopustite, da se bo vsa razprava *edotočila na to, koliko kdo v družini svobodno menja. Raje se Kvarjajte z vprašanjem, kako se odločate o porabi dohodka družine. i l,sedite zd mizo in se pogovorite, ali je kdo od vas le preveč odloču- J0C* faktor. s Ko smo po letu 1974 vzneseno ustanavljali sise, je bil osnovni raut1eT»na^ oi tisti' ki denar dajejo, in tisti, ki naj bi denar smotrno po-j °"i> sedli za isto mizo in se pogovorili. Pri tem pa naj bi upoštevali, oe So Povezani in odvisni drug od drugega delavec v tovarni in dela-Svc u šoli, bolnici, vrtcu, kulturi. In pogovarjanje naj bi se imenovalo ko°h°dna meniava dela. Sisi so bili torej veliko upanje in poskus, ka-ja 7 0 delavci z njihovo pomočjo vplivali na porabo lastnega denar-. ^enkrat se pričakovanja niso uresničila, pesimisti bi celo zatrje-Ll> da se niso niti začela uresničevati. Zakaj? Ker o zdravju in znanju govorimo kot o porabi, ne pa kot o osnovi boljše delo. Ker besedi združeno delo uporabljamo kot sinonim za r^-terialno proizvodnjo, ne pa kot povezovalca materialnega in ne-^terialnega dela. Ker sisi na vsak način želijo posnemati državo (ali ?"last, če hočete), ne ukvarjajo pa se s svojo vsebino in načini dela, ki ^Ustrezala smotru sisov inje tako birokracija še enkrat (kdo ve, kate-c Že) dobila glavno besedo. Ker država s kritiko želi dokazati(ter ta- 0C o ugajati) materialni proizvodnji da nima nič pri tem, da so .e sisi pravzaprav izrodili v lastno nasprotje in da večina njihovih te a^ izvira iz prevelike porabe in nezrelosti delegatov, ne pa mogoče iz 9rešenih naložb in dolarjev, ki jih ni. Ker tudi sisovski etatizem (v "liki republiških sisov) zaradi izgubljene vsebine dela v mnogočem Polaga ustvarjati vtis nemoči v temeljnih samoupravnih organizaci-l*1 in skupnostih. Ker smo z ustanovitvijo precej nepotrebnih sisov gubili pregled nad celoto, ki pa je bistvena za zavestno in racional-0 odločanje, ponujamo skratka drevo, skrivamo rali ne najdemo pa V tem pogledu je verjetno majhno razočaranje tudi sedanja raz- la. Premalo je v nji trdne avzetosti ugotavljati, kaj ^rct^a o uresničevanju svobodne meiijave dela. Premalo je v nji trdne OdlnA----_______/l- _____..i.___________, i^.- l°cenosti, odpraviti nekaj zgornjih ker,in 'v°bodna menjava dela je, ne pa, kaj ni. Edi Resman svet je predlog Integralovega tozda sprejel. Tako bo znašala vozovnica v mestnem prometu od 15. marca dalje pri plačilu z gotovino 32 dinarjev, z žetonom pa 28 dinarjev. Vozovnica za otroke od 4. do 10. leta bo 16 dinarjev. Mesečna delavska vozovnica za eno linijo bo 1440 dinarjev, s prestopom 2160 dinarjev in za vse linije 2590 dinarjev. Za starejše krajane in delovne invalide pa bo ena mesečna vozovnica 865 dinarjev. A. Žalar Prireditve za jubilej Škofja Loka — Gasilska zveza občine Škofja Loka praznuje letos 30. obletnico delovanja. Njeno članstvo je na nedavnem občnem zboru sprejelo program prireditev, s katerimi bodo označili ta jubilej. Prvo slovesnost so imeli že na začetku leta, ko so 9. januarja predali svojemu namenu novi dom družbene samozaščite na Trati. V njem so tedaj odprli tudi razstavo likovnih del osnovnošolcev iz škofjeloške občine na temo požarne varnosti. Med pomembnejšimi dejanji v prazničnem letu bo ustanovitev prostovoljnega gasilskega društva v Retečah in osnovanje gasilskih enot v nekaterih delovnih kolektivih. Maja bodo pripravili občinsko tekmovanje za vse kategorije članstva v gasilski organizaciji, junija pa bo na vrsti ogledna vaja v reševanju iz visokih zgradb. V spomladanskih in poletnih mesecih načrtujejo razen tega različna športna tekmovanja, pohod pionirjev na Blegoš in skupni izlet s člani iz drugih občinskih gasilskih zvez z Gorenjske na Triglav. Praznovanje bodo sklenili oktobra s srečanjem gasilskih veteranov. S. Saje Posegi v prostor Gorenjska je velika dolina, obdana z vršaci. V njenem osrčju se razprostira ravnina, prelepi svet pod Triglavom, ki je navdahnil poete in že od nekdaj privablja letoviščar-je. Najlepši slovenski pokrajini pa groze veliki posegi v prostor: hitra železnica, avtocesta, daljnovodi in akumulacija na Savi. Najbolj sporna je izgradnja velikega jezu na Savi. Za njim bi nastalo akumulacijsko jezero, šestkrat večje od Blejskega. Izmaličilo bi pokrajino in spremenilo klimo Bleda in njegove okolice. Katastrofalno bi vplivalo na Bled, ki nosi zastavo slovenskega turizma. Domačini so že večkrat odločno in glasno dejali, da bi bila to prevelika cena za kilovatne ure, ki bi jih dajala vodna elektrarna pri Radovljici. Posegi v prostor bodo napravili veliko škode, če ne bodo do kraja pretehtani in kar se da pametni. Slovenski značaj imajo, zato se domačini upravičeno boje, da bo šlo načrtovanje mimo njih in glas dvigujejo že zdaj, ko so načrti šele na obzorju. Na občinski ravni so že večkrat sprožili razprave in oblikovali stališča, šibak pa je bil doslej njihov glas na slovenski. Poleg prostorskih problemov slovenskega značaja imajo v radovljiški občini tudi svoje, občinske. Svež je še spomin na ovrženi in ponovno sprejeti prostorski del družbenega plana, zaradi česar je za pol leta zastala stanovanjska izgradnja. Ponovna razprava je prinesla nekaj boljših rešitev in zmanjšala prevelik apetit po plodni zemlji. Vsekakor pa je odprla demokratično razpravo in pokazala, da je to najboljša pot za razrešitev odprtih vprašanj. Prostorski problematiki bo namenjena današnja javna tribuna, ki se bo ob 16. uri začela v dvorani obrambnega centra v Poljčah. Družno jo bodo pripravili skupščina občine, občinska konferenca SZDL in občinsko društvo za varstvo okolja. m Volčjak Ob 8. marcu Danes je 8. marec, dan žena. Danes bodo otroci v vrtcih in šolah recitirali in peli pesmice o mamicah, pisali spise o tem, kaj mamica dela, kako skrbi za otroke, pospravlja in sesa po stanovanju, kako je utrujena. V delovnih organizacijah bodo moški kolegi oziroma sindikalni funkcionarji delili sodelavkam darila (kozarce, brisače ali prte) in seveda rožice, ter jim čestitali za njihov dan. Odpirali bomo razstave o ženski v revoluciji, druge razstave del žena-umetnic, razstave ročnih del in domače obrti, ki so jih naredile žene v prostem času. Poslušali bomo lepe govore o položaju žensk v naši družbi, pomembnem prispevku delavk k razvoju naše samoupravne socialistične družbe, o veliki skrbi družbe za otroke in podobne misli. Cvetličarji si bodo meli roke ob bogatem zaslužku, saj bodo prodali prav vse, kar je podobno cvetju, možje pa bodo rahlo v rožicah nazdravljali za praznik svojih družic. Ob vsem osnovna misel praznika — boj za enakopravnost žene v družbi — tone v pozabo. Namesto tega dobivamo materinski dan, če imamo še otroke v vrtcu ali nižjih razredih osnovne šole; če pa na te proslave ni Visoko priznanje za Iskro Mednarodna žirija je te dni na podlagi ugotovitve nadpovprečnih oblikovalskih kvalitet odlikovala Iskrin ultrazvočni defek-toskop in ga uvrstila v razstavo Dobra industrijska oblika. Oblikovalec je Ljuban Klojčnik. Dvanajst članov žirije in strokovnjakov je ovrednotilo proizvode skoraj 300 podjetij iz 14 dežel. Ocenjujejo oblikovalsko kvaliteto, praktično uporabnost, varnost, tehnično in oblikovalsko samostojnost. Omenjena razstava oblikovanja, ki jo organizira oblikovalsko združenje, sodi med mednarodno najpomembnejše tovrstne razstave in jo vsako leto organizirajo ob specializiranem sejmu v Hanno-vru, ki bo letos od 17. do 24. aprila. Okrog sto tisoč oblikovalcev z vsega sveta se prek te razstave seznani z najnovejšimi razvojnimi smermi mednarodnega industrijskega oblikovanja. L. B. Kranj: kakovostna namiznoteniška prireditev — Namiznoteniški delavci Kranja so v sredo pripravili v športni dvorani na Planini dvoboj zadnjega kola evropske namiznoteniške s upor lige med Jugoslavijo in Madžarsko. Dragutin Šurhck. '/.oran Kaliiur ni Branka Butinic so bili prepričljivo boljši od madžarskih igralcev in igralk. (Več o dvoboju na športni strani.) — Na sliki: Kalinić in Šurbek med igro proti madžarskemu para Takacs-Hirczi. — Foto: F. Perdan več treba, pa tudi dan, ko se celo v službi lahko poveseljači in popije kakšen kozarček več, kot se sicer spodobi za žensko. Vendar ne bi bilo napak, če bi na ta dan ponovno pogledali, kako danes živi ženska. Osnova oziroma pogoj za njeno enakopravnost je njena ekonomska neodvisnost. To pomeni, da mora sama zaslužiti denar za preživljanje. Na prvi pogled je pri nas tako, saj praktično vse ženske delajo. Skoraj je ni, ki si še lahko privošči ali pa želi biti le gospodinja in vzgojiteljica svojih otrok. Večina žensk je zaposlenih, imajo svoj zaslužek in tako imajo vse pogoje, da se preživljajo same in so enakopravne z moškimi. Vse to je veljalo v minulih letih hitro rastočega standarda in sorazmerne blaginje. S padanjem realne vrednosti plač in življenjskega standarda pa ženske vse bolj izgubljajo tudi ekonomsko neodvisnost in s tem tudi pogoje za enakopravnost. Res je, da so za enaka dela plačane enako kot moški, toda na najslabše plačanih delih moški ne delajo. Ta so rezervirana za ženske, za trakovi, v tovarnah moških ni, ni jih med čistilci, ni jih za šivalnimi stroji v konfekciji ali v obutveni industriji, ni jih za tekstilnimi stroji. Že zdavnaj so iz šol pobegnili učitelji, v vrtcih pa so tako ali tako že od začetka le ženske. Na vseh teh delovnih mestih so praviloma tudi najslabši zaslužki, ki ne tako redko ne presegajo 20.000 tisočakov. S tem denarjem pa je nemogoče preživeti, posebno še, če je treba plačati stanovanje in preživljati še enega ali dva otroka. Pa tudi, če k temu prišteje ženska še nekaj tisočakov preživnine. Tolikokrat opevana in ponavljana trditev, da naša zaposlena in ekonomsko neodvisna ženska sama odloča, če bo vzdržala v nevzdržnem zakonu ali ne, ker pač sama zasluži za preživljanje, je za velik del zaposlenih žensk postala pravljica. Kaj pomaga mir v hiši, če pa ni denarja niti za stanovanje niti za hrano in obutev. Zato je pač treba potrpeti in manj razmišljati o enakopravnosti. Ta je prihranjena za tiste na bolje plačanih delovnih mestih in za tiste s premoženjem. Te pa so že od vekomaj bile enakopravne, če so tako hotele in so se znale uveljaviti. L. Bogataj 15. do 17. marec Organiziramo ogled KOMPAS KRANJ KOMPAS JUGOSL AVIJA O LA8 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO PETEK, 8. MARCA l| r r Štefan Žargi: Vse, kar ljudi žuli, mora priti na dnevni red Na SZDL se največkrat spomnimo šele takrat, ko se pripravljamo na volitve ali če tarnamo nad neučinkovitostjo delegatskega sistema. Če pa na posvetu predsednikov krajevnih konferenc SZDL ljudje spregovorijo tudi o delu šole v svojem kraju, problemu prevoza otrok v šolo, ostarelih kmetih, gradnji cest in telefonije, stanovanjski samoupravi, nerazumevanju gasilcev pa o potrebah otroškega varstva, razprtijah okoli gradnje vaškega vodovoda, neaktivnosti partijske organizacije, slabem odnosu do kulturne dediščine je to znak, da se v okviru SZDL pogovarjajo tudi o mnogih drugih problemih in interesih ljudi v kraju ali krajevni skupnosti. Ce je razprava na programski seji občinske konference SZDL tako razgibana, da jo je treba po nekaj urah skleniti z zadolžitvijo, da bodo o najbolj perečih vprašanjih sklicali posebne problemske konference, je treba priznati, da se SZDL približuje vlogi, ki je zapisana v njenih programih — postaja mesto, kjer se ljudje dogovarjajo o reševanju problemov in usklajujejo svoje interese. Prav vtis, da SZDL ni le forum, oziroma predsedstvo in da se vse bolj odziva na probleme, ki žulijo ljudi v občini, je bil vzrok, da smo za sogovorniško mizo povabili predsednika občinske konference SZDL Škofja Loka Štefana Žargija, ki nekaj več kot leto dni vodi na-jmnožičnejšo občinsko družbenopolitično organizacijo. »SZDL bo dobro delala, če bodo ljudje zaupali, da se lahko tudi na tem mestu pogovarjajo o problemih iz svojega okolja. Zato si že od prvega dne, odkar sem prevzel funkcijo, prizadevam, da bi ljudje tako v krajevnih konferencah kot pri nas, na posvetih predsednikov krajevnih konferenc in na sejah občinske konference, spregovorili o vseh težavah, s katerimi se spopadajo na terenu, o problemih, ki jih ljudje v občini občutijo, in tudi o njihovih željah in zahtevah. Seveda pa ni dovolj, da ljudi le poslušamo. Na njihove pripombe se je treba odzvati in poskrbeti, da dobijo odgovore, v katerih se mora videti, kdaj se bo določen problem lahko rešil in kako. Zaradi boljše povezave s terenom smo predlagali, naj bi se s predsedniki dobili pred vsako sejo predsedstva občinske konference. Do sedaj smo se sestajali občasno, ko je bilo treba speljati pomembnejše naloge. Hkrati pa poskušam, da bi nas iz krajevnih konferenc redno obveščali o dogajanjih na terenu, pošiljamo jim zapisnike predsedstva in vsa druga pomembnejša gradiva. Skratka, prizadevamo si vzpostaviti kar najbolj neposreden stik z ljudmi, ki delajo v krajevnih skupnostih.« »Na programski seji so ljudje med drugim govorili o odgovornosti za uresničevanje sprejetih programov; čeprav se ne uresničujejo, za to ne odgovarja nihče.« »V zvezi z uresničevanjem programa stabilizacije je bilo v občini sprejetih več akcijskih programov: za drobno gospodarstvo, razvoj kmetijstva, turizma, o varstvu okolja, energetiki in še nekateri drugi. Na konferenci so bile zlasti kritično ocenjene razmere v turizmu, kjer imamo izredne naravne pogoje in veliko kulturne dediščine, ki bi jo lahko vključili v turistično ponudbo. Ugotovljeno je bilo, da Al-petour kot nosilec turističnega razvoja v občini ne uresničuje svoje funkcije tako, kot bi želeli. Ima pač premalo ljudi, ki bi z dobrimi zami-slimi in znanjem povezali vse danosti, ki jih imamo in z njimi obogatili turistično ponudbo. Tako bi, na primer, morali tisočletno Loko z gradom, muzejem in razstavami vključiti ne le v občinsko, temveč tudi v gorenjsko turistično ponudbo.« »Ljudje se že dolga leta jezijo na avtobusne prevoze. Tudi na konferenci ste o tem precej govorili?« »Energetska kriza je veliko ljudi preusmerila z avtomobilov na avtobuse, prevozniki pa imajo težave z nakupom novih vozil. Nikakor pa ni opravičila za neprilagajanje voznih redov potrebam ljudi. Za to pa ni potreben niti en dinar, temveč le malo volje. Tudi občinski izvršni svet se že vrsto let ukvarja s problematiko prevozov, vendar izboljšanja ni.« »Kaj pa preskrba?« »Trgovina je v tako slabem materialnem položaju, da nima denarja za investicije. Zato v novih stanovanjskih naseljih, najhujša primera sta Trata in Pod Plevno, nimajo upanja, da bi dobili nove trgovine. Pa tudi na podeželju je vse slabše. Na Godešiču ljudje s samoprispev- kom zbirajo denar za razširitev trgovine, vendar Loka nima niti toliko denarja, da bi lahko k denarju krajanov dodala svoj delež.« »Mladi vse teže pridejo do stanovanja in ponovno oživlja ideja po solidarnosti.« »Mlade družine so v težkem položaju, saj zaradi sedanjih cen ne morejo priti do stanovanja. Zato ponovno prihaja do izraza potreba o solidarnostnih stanovanjih za mlade oziroma mnenje, da bi prek solidarnostnega stanovanjskega sklada spet gradili stanovanja za mlade družine. Tudi na naši konferenci smo govorili o tem. Hkrati pa smo ugotovili, da je pri stanovanjski gradnji še vedno zelo slaba organiziranost, od urejanja prostora prek urejanja zemljišč do gradnje stanovanj.« »Urejanje prostora oziroma urbanizem, ki je dolgoletna loška bolezen, tudi ni šlo mimo konference.« »Letos moramo obravnavati urbanistične dokumente kot del srednjeročnih in dolgoročnih planov za vso občino in pri tem zagotoviti, da bodo skupni interesi ljudi prevladali nad posamičnimi. Nesporazumi, ki so v zvezi z urbanizmom nastajali v preteklosti, so bili v veliki meri posledica tega, da so posamezniki pod različnimi izgovori uveljavljali svoje interese. To je moč preseči le s čim bolj široko razpravo. Pri urejanju prostora imamo velike težave tudi zato, ker nam urbanistične dokumente delajo ustanove od drugod. Razvoj domačega Zavoda za družbeno planiranje, ki naj bi izdeloval strokovne podlage planov, spremljajo težave in nesporazumi z občinsko upravo in drugimi.« »Velik problem je neenak položaj krajevnih skupnosti v občini.« »Sodelovanje med združenim de- lom in krajevnimi skupnostmi Je zelo različno. V Žireh je sodelov8' nje odlično in je praktično združe no delo vraslo v krajevno skup" nost. Tudi v Selški dolini krajevne skupnosti in tovarne dobro sodelu jejo, medtem ko v Poljanski dolin1 in v Škofji Loki tega sodelovanj* skoraj ni. Za naslednje srednjerc čno obdobje predlagamo, naj bi v Škofji Loki in Poljanski dolini urt" dili sodelovanje tako, kot je ureje" no v Selški dolini. Več krajevni!1 skupnosti .se skupaj pogovarja 1 združenim delom. Predlagamo to* rej ustanovitev posebnih skup"1 krajevnih skupnosti, s čimer bi & boljšali položaj tistih krajevni«1 skupnosti, v katernih ni tovarn in sedaj nimajo denarja niti za osnoV' ne funkcije (Godešič, Trebija). D0" segli pa bi tudi bolj usklajeni ra^' voj (Škofja Loka).« »V zadnjem času se v škofji L°r zaostruje problem onesnaževanj* okolja.« »Imamo nekaj virov onesnažev8' nja, tako da že lahko govorimo ? ogroženosti okolja: to je industrij' ska cona na Trati, so individualn8 kurišča v vseh večjih naseljih ip Rudnik urana Žirovski vrh. Ker p8 ni meritev, pomeni, da ni strokov* ne ocene razmer, ni strokovne!8 reševanja oziroma odstranjevanj8 virov onesnaževanja. Razvnemaj0 pa se čustva, ki vodijo v konflikt Prav zato smo predlagali imenova-nje posebne komisije pri izvršne111 svetu z nalogo, organizirati pripf8' vo strokovnih analiz, ki bodo pod' laga za sanacijo. Pri Rudniku urana je prisoten strah pred nežna' nim. Ljudje imajo premalo infof' macij. V občini je zelo aktivno društvo za varstvo okolja, ki smo !8 vključili v delo občinske konference, pripravili pa bomo tudi posebno problemsko konferenco o varstvu okolja v naši občini.« L. BogaJ^ Življenje ni odvisno od sklepov, temveč od dela Centralni komite ZKJ razpravljal o rezultatih vsejugoslovanske razprave o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ — Vsi najpomembnejši predlogi in zahteve bodo vgrajeni v dokumente prihodnjih kongresov Po osmih mesecih se je z dvodnevno 16. sejo Centralnega komiteja ZKJ končala razprava o predlogu sklepov 13. seje. Vsi najpomembnejši predlogi, zahteve in opredelitve iz razprave bodo vgrajeni v izhodišča PO JUGOSLAVIJI VSE VEČ ŽENSK DELA PONOČI V slovenski kovinski in elektroindustriji se zadnja leta povečuje število zaposlenih v nočnem delu. Še posebej močno je to število poraslo v zadnjem letu, ko je bilo v 40 organizacijah združenega dela na nočnem delu 2048 žena, kar pomeni več kot 10-odstotno povečanje v primerjavi z letom 1983. Precej je poraslo občasno nočno delo, ki lahko traja največ šest mesecev. Najbolj so nočno delo žena povečali v semiški Iskri, v Elektrokovini Maribor in v Gorenju Velenje. KMETJE BODO ŠE BOLJ VARČEVALI Slovenski kmetje in kmetijske organizacije morajo za spomladansko setev pripraviti 194.000 ha njiv. To bodo kmetje prav gotovo naredili, vendar pa bodo njive letos slabše pognojene. Umetna gnojila in zaščitna sredstva so se r^amreč zelo podražila. Zelo draga so postala tudi posojila za obratna sredstva, tako da jih kmetje ne morejo več najemati. V zadrugah ugotavljajo, da v teh dneh kmetje skoraj ne kupujejo gnojil. ZASEDANJE SLOVENSKE SKUPŠČINE V obširnem dnevnem redu zasedanja slovenske skupščine je bilo-več točk, ki so spodbudile razpravo. Osrednje je bilo poročilo o dosedanjih pripravah na preobrazbo univerze, ki so jo obravnavali skupaj z delegati republiške izobraževalne skupnosti. Delegati so menili, da cilja preobrazbe in s tem dviga strokovnega in znanstvenega dela ne bomo dosegli, če ne bo jasneje opredeljeno tudi izobraževanje ob delu in iz dela. Zlasti v družbenopolitičnem zboru so bili skeptični zaradi tega, da se bo izboljšala kvaliteta študija ob razdrobljenih temeljnih znanjih, posebno še, ker visokošolski programi za sedaj še niso usklajeni s sposobnostmi bodočih študentov. in dokumente prihodnjih kongresov in konferenc jugoslovanskih komunistov, za katere so se priprave že začele. To bo resnični izraz kolektivnega ustvarjanja politike Zveze komunistov Jugoslavije v partijski bazi in najboljše jamstvo njenega doslednejšega uresničevanja. Tokrat akcija zveze komunistov ne more opešati in zastati na pol poti. Če namreč ne bi dosegli konkretnih rezultatov pri spreminjanju razmer, bi zveza komunistov zmanjšala svoj ugled in svojo vodilno idejnopolitično vlogo, kar bi imelo neslutehe posledice za usodo revolucije. S temi besedami je sklenil uvodni referat Hamdija Pozderac, član predsedstva CK ZKJ. V razpravi pa so razpravljalci poudarjali, da so predlogi sklepov ustvarjalno razgibali večino članstva ZKJ. Razprave o njih so dragocena izkušnja ne le za zvezo komunistov in njen centralni komite, temveč tudi za vse druge družbenopolitične organizacije, katerih delovanje je zelo pomembno tudi za nadaljnje uresničevanje vloge in aktivnosti zveze komunistov. V političnem sistemu smo na raz potju med nesamoupravnimi in pro-tisocialističnimi idejnopolitičnimi težnjami. Članstvo pa se je tudi to pot, kot vedno doslej, plebiscitarno odločilo za dosledno uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, tako kot je opredeljeno v ustavi. Razpravljalci so bili enotni v zahtevi, da je treba našo družbo še naprej graditi na temeljnom proizvodnem odnosu — socialističnem samoupravljanju — in da morajo delavci odločati o celotni družbeni reprodukciji. Res je, so ugotavljali, da komunisti včasih niso enotni pri izpeljavi nekaterih konkretnih primerov. Zato se morajo poenotiti, v družbi pa je treba sprejeti tako imenovane sistemske rešitve, za katere je izhodišče sprememb opredelil že stabilizacijski program. V sedanjih težkih razmerah bi morali biti tudi odločnejši v boju zoper socialne razlike in zaslužke, ki ne izhajajo iz dela, izboljšali naj bi tudi slabo davčno politiko. Vse več je nezadovoljstva zaradi naraščanja števila nezaposlenih ter zaradi trdovratnega ohranjanja različnih privilegijev, med katere sodi tudi razširjena nedotakljivost pri ugotavljanju odgovornosti. Vsi bi morali nositi večjo odgovornost tudi za bolj demokratično kadrovsko politiko. Temu bo treba nameniti še posebno pozornost v pripravah na volitve. V razpravi je sodelovala tudi predsednica Zveznega izvršnega sveta Milka Planine, ki je dejala, da delavci najbrž že težko vsak dan poslušajo, da morajo odločati o celotnem dohodku, ko pa to že toliko časa ponavljamo, da je ostala le še fraza. Za to je odgovorna tudi zveza komunistov, ki bi morala bolj delovati v sistemu, ne pa izven njega, kot se še vedno dogaja. Za takšen položaj je v dobršni meri kriv tudi CK ZKJ. Opozorila je, da ni prave vezi med delavskim samoupravljanjem in delegatskim sistemom in *o prav zaradi pomanjkljivega delovanja subjektivnih sil. V sklepih, ki so bili sprejeti po dvodnevnem zasedanju, je poudarjeno, da brez enotnosti ZK in mogoče uresničiti njene vodilne vloge. Zveza komunistov bo res učinkovita šele tedaj, ko bo med komunisti prevladala zavest, da življenje ni odvisno od sklepov, temveč predvsem od dela, uresničevanja dogovorjenega in vsakodnevne prakse. Seja občinskega komiteja ZKS Radovljica Problemsko sestavljeno gradivo Razpravljalci so dodatno obravnavali probleme, ki jih niza dobjj sestavljeno gradivo — Do programske seje občinske konfereflj ZKS Radovljica ga bodo obravnavali še v osnovnih organizacij njih. Radovljica — V torek, 5. marca, se je sestal občinski komite ZKS Radovljica in obravnaval gradivo za programsko sejo občinske konference, ki jo bodo sklicali 4. aprila. Poročilo o enoletnem delu občinske organizacije zveze komunistov je dobro, problemsko sestavljeno, ne izgublja se v podrobnostih in načelnem besedovanju, temveč niza probleme, s katerimi so se ukvarjali komunisti. Na njihovo razreševanje se navezujejo programske smernice za delo v letošnjem letu. Razpravljalci so nekatere probleme dodatno obravnavali in predlagali nekaj dopolnitev. • Janez Smole, predsednik občinskega izvršnega sveta, je dejal, da so v načrtovanje srednjeročnega in dolgoročnega razvoja občine skušali vključiti strokovnjake iz organizacij združenega dela. Vendar so se prizadevanja izjalovila, saj načrtovanje zelo kasni, smernice so izdelali le v LIP-u in v Verigi. Študija, ki jo pripravljajo s pomočjo zuna delavcev, bo koristila tudi organ^ cijam združenega dela, saj pov5 niso strokovno usposobljeni za P., sojanje o tem, ka^jna proizvod^ ima bodočnost in kakšna ne. P° i. dal je, da jim je vendarle uspelo ni ce poenostaviti organiziranost ot>c , skih upravnih organov, v bodoče P bo treba izboljšati.kakovost in st kovnost njihovega dela. PonoV^T sprejemanje prostorskega dela dfj: benega plana je za pol leta ustaV1: stanovanjsko gradnjo, vendar j imela tudi nekaj dobrih strani, P^, vsem nekaj boljših rešitev rabe P štora, dokončno traso blejske niče, obrzdali pa so prevelike ape; po prostoru in njegovi rezervacij1., • Bernard Tonejc, predsedn1 občinske skupščine, je poudaril P/j trebo po usklajenem delu na obc',. ski ravni in dejal, da je prišel čaSt] prenehajo z lit' neracionalnim P°. ul čnim delom ter se dogovorijo, kaj kdo delal, da se ne bo izgubljal v *m jem formalizmu. • Branko Čop je opozoril, da.1 gradivu ni omenjeno kmetijstvo, ., nima programa razvoja. Omenil j, uspehe na področju turizma in ^ dal, da v Bohinju Alpetour ni odi!r, vloge nosilca razvoja, večjo podp^ pa potrebuje blejska gostinska š0' • Vladimir Silič, predsednik ° činskega sindikalnega sveta, je ^ jal, da bi morali v gradivu dati v pozornosti dohodkovnim odnos0^ neuresničeni svobodni menjavi d*, v samih organizacijah združenj dela, oceniti višino osebnih dol1^. kov in izpostaviti uresničevanje K grajevanja po delu tudi kot naj°J. vodilnih delavcev v organizacij združenega dela pri prog Zlato Kavčič je dejal, da v rogramskih usmeritvah na P" Kurirekovu pošta krenila na pot — V ponedeljek je iz petih slovenskih krajev krenila na pot letošnja Kurirčkova pošta v spomin na nekdanje pionirje in kurirje, ki so jo varno nosili mimo zased in sovražnikovih postojank. \'u Gorenjskem je začela svojo pot v Dražgošah, v teh in naslednjih dneh vse do 10. maja. ko jo bodo v Ljubljani predali predsedstvu republiške konference SZDL. pa bo obiskala številne kraje. — Na sliki: učenci osnovne šole Petra Kavčiča iz Škofje Loke predajajo Kurirčkovo pošto pri spomeniku za Kamnitnikom pionirjem osnovne Sole Cvetka dolarja s Trate, (cz) — Foto: F. Perdan samičnih področjih izpostavijo večje probleme kot je denimo vf stanovanjski gradnji pridobivanj^ komunalno opremljanje zemlJL, Glede večjih posegov v prostor je c(j. jal, da so bili doslej premalo W struktivni v sestavljanju predlo!.. Odgovornosti za ponovno sprejel, nje prostorskega dela družbene^ plana pa ni moč osredotočiti na dilni funkciji, saj nemalo strokov*1^ ljudi pri nastajanju tega dokumel1 svojega dela ni dobro opravilo. M. Volčja* PETEK. 8. MARCA 1985 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO .3. STRAN O LAS i--- Ce si drugi, si prepozen *Janja Kunaver je kreatorka v delovni organizaciji Triglav konfekcija Kranj, ki je na be-°Srajskem sejmu mode minuli teden dobila srebrno košuto za jesensko-zimsko ko-,ekcijo 1985/86 Kranj — »To se seveda ne nana-Sa na našo modo in na kreatorje v naših konfekcijskih delovnih organizacijah. Pa vendar je v tem kanček resnice tudi za slehernega domačega kreatorja. Želi si, da bi z oblikovanim in predstavljenim izlikom vzbudil pozornost in da bi plovna organizacija ponujeno kolekcijo dobro posredovala.« , Tako nam je malce v zadregi in Se vedno veselo presenečena razlagala Janja Kunaver, kreatorka v delovni organizaciji Triglav konfekcija Kranj. S kolegico Jelko ^anjko že vrsto let oblikujeta žensko konfekcijo. S kolekcijama za jesen-zimo in pomlad-poletje sodeče Triglav konfekcija na vseh pomembnejših sejemskih prireditvah v državi. Lani so dobili na beograjskem sejmu srebrno košuto za kolekcijo jesen-zima 84/85. Enako Priznanje, vendar za kolekcijo je-Sen-zima 85/86, so dobili tudi minuli teden na letošnjem sejmu Mode v Beogradu. »Presenečenje, da smo dobili srečno košuto za predlagano kolekcija je toliko večje, ker ista kolekcija na ljubljanskem sejmu ni vzbudila nobene pozornosti. Nanjo so lrneii menda celo nekaj kritičnih Pripomb, vendar le domači ocenje-valci. Precejšnjo pozornost pa je Vzbudila pri nekem nemškem zastopniku, ki jo bo najbrž v celoti JJaročil za njihov trg. To je za našo delovno organizacijo nedvomno ve-uko priznanje. Prodreti s svojo kreacijo na takšno tuje tržišče, še 2daleč ni lahko.« »Kako se odločate za posamezno k°lekcijo?« »Najprej se je treba seznaniti z osnovnimi smernicami bodoče mode. Ker modo krojijo v Rimu, Pari-*u in Londonu, je pač treba tja na azne prireditve. Potem pa je vča-potrebna precejšnja mera notranjega posluha in kreativne Ustvarjalnosti, da zadeneš pravo. V tuJini je tako: če si drugi, si prepo-?en- Pri nas pa moraš upoštevati številne okuse in različne postave, fcicer pa menim, da tudi evropska fnoda postaja vse bolj odprta in daje več svobode. Običajno določi le °snovne značilnosti in barvne ni-anse. Vse drugo, vključno z razlitimi dodatki, je stvar kreatorjev.« »Ali imate pri delu težave, in Kakšne so pasti?« »Od kreatorja, ali lepše obliko-valca, je odvisno praktično vse. Pogosto je v izdelku zelo malo tistega, *ar si želiš. Vezan si na sorazmerno majhen izbor domačih materia-°v (uvoza praktično ni), ki jih ima ^a voljo tudi konkurenca. Upošte-ati moraš okus oziroma trg svoje elovne organizacije, njene zrno-sMivosti, kadrovsko in tehnološko ^ sposobljenost in seveda tudi ceno. Janja Kunaver, kreatorka v delovni organizaciji Triglav konfekcija Kranj Pogosto se dogaja, da s svojim predlogom pri trgovcu ne vzbudiš posebnega interesa. Šele ko ta iz Burde ugotovi, kaj bo moderno — to je praktično takrat, ko se snuje že naslednja kolekcija za leto dni naprej — se tudi odloči za izdelek. Če si zadel, potem največkrat tudi uspeš.« »Ali direktor v delovni organizaciji lahko vpliva na kolekcijo?« »Direktorju in najbrž še komu v kolektivu ni vseeno, kakšna bo predlagana kolekcija. Včasih se slišijo tudi pripombe, mnenja. Vendar pa s kolegico ne popustiva vplivom. Prevzemava pač svoj del odgovornosti. V takšnem primeru je uspeh seveda zadovoljstvo, ki ti da novih moči. Če pa želenega uspeha ni ali ga ni dovolj, te to malce potre. Vendar pa časa za preboleva-nje potrtosti ni dosti, saj moraš razmišljati že o novi kolekciji. Trenutno z Jelko že snujeva kolekcijo za pomlad-poletje 86.« »Nam lahko malo opišete kolekcijo, za katero ste dobili priznanje? In kje bomo te izdelke lahko tudi kupili?« »Zasnovana je na angleškem podeželskem stilu in je iz volnenih materialov. Barve so jesensko tople, kombinacije skladnih vzorcev pa različne. Krila so nabrana in široka. Zgornji deli oblek poudarjajo život. Krila so spet daljša — okrog 80 centimetrov. Veliko je brezrokavnikov, rut in usnjenih dodatkov oziroma našitkov. Sicer pa bo vse to moč videti tudi v kranjskih trgovinah. Globusu naše izdelke redno dobavljamo. Pa tudi v naši trgovini na dvorišču delovne organizacije bodo ti izdelki naprodaj.« »Kako pa je s prostim časom?« »Recimo raje, da je kreator vedno v službi, vendar ne vedno takrat, ko se v tovarni začne in konča normalni delavnik. To, da nisi avtomat od šestih do dveh, večina težko razume. Ideja se pač porodi, velikokrat ne na delovnem mestu in ne med rednim delovnim časom. Pa še nekaj me zelo moti. Priznanja, ki jih podeljujejo na sejmih, so prevečkrat podeljena za bolj ali manj uspešno urejene razstavne paviljone, ne pa za izdelke, ki so v njih prikazani.« A. Žalar Za 200 milijonov dinarjev večji prihodki V Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjski območni skupnosti Kranj, so minulo leto sklenili uspešno, čeprav vplačane premije še vedno niso pokrile škod Kranj — Konec minulega tedna so se na zboru zbrali delegati temeljnih rizičnih skupnosti in območne skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjske območne skupnosti Kranj. Sprejeli so poročilo temeljnih rizičnih skupnosti in Gorenjske območne skupnosti o poslovanju v minulem letu ter ugotovili, da je bilo poslovanje uspešno, saj so bili skupni prihodki za 200 milijonov dinarjev večji od odhodkov. Takšen ugoden rezultat je tudi navidezen, saj je bil dosežen na račun prihodkov iz obresti. Vplačane premije še vedno niso pokrile vseh škod. Kljub temu pa lahko ocenimo, da so v Gorenjski območni skupnosti Kranj lani poslovali uspešno. Podatki o vplačanih zavarovanih premijah namreč kažejo, da je bilo zbranih za 41 odsotkov več premij kot leta 1983 in za 15 odstotkov več kot so načrtovali. Vplačane premije so se povečale pri vseh rizičnih skupnostih: najmanj (za 1 odstotek) pri nezgodnih zavarovanjih v osebni temeljni rizični skupnosti, najbolj pa (za 23 odstotkov) v prometni temeljni rizični skupnosti. Pomembno je, da so se premije povečela v povprečju enako tako pri zavarovanjih v družbenem kot v zasebnem sektorju. Gibanje premij so lani pogojevale nekatere posebnosti. Tako je bila pri požarnih zavarovanjih ugotovljena izredno slaba vrednostna zavarovanost ob spomladanskem viharju. Na področju kmetijskih zavarovanj se je razširilo število zavarovanih gospodarstev, vrednostno pa se je povečalo tudi pri živalih in posevkih. Zaradi povečanega prehoda tujcev Izplačevati bodo začeli premije za vetrolom Bled — Na seji centralnega sveta temeljne organizacije kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled, ki je bila 27. februarja na Bledu, so sprejeli zaključni račun in letošnji načrt. Razpisali so volitve v samoupravne organe, ki bodo maja. Dogovorili so se o kreditiranju zasebnega kmetijstva v okviru hranilno kreditne službe Gozdnega gospodarstva Bled v le--tošnjem letu. Lani so ten eljne organizacije gozdarstva in temeljna organizacija kooperantov prodale 156.887 prostor-ninskih metrov lesa, kar je odstotek več kot so planirali in za 4.225 pro-storninskih metrov več kot lani. Precej lesa je ostalo v zalogi, zato bodo v letošnjih prvih mesecih zlahka dosegli plan. Finančni rezultati temeljnih organizacij so bili lani slabši predvsem zaradi vetroloma. Povzročil je škodo v gozdovih, spremembo načrta investicij, predvsem pri izgradnji gozdnih cest. Zaradi večjega obsega vzdrževanja cest je bila odložena izgradnja nekaterih. Delegati so bili na seji obveščeni, da imajo pri Gozdnem gospodarstvu pripravljeno vse za izplačilo obljubljenih premij za les od vetroloma, tisti, seveda, ki je bil pravočasno pripeljan ob cestah. Ciril Rozman na delovnem mestu Cvetje postaja luksus . Kranj — Rezano cvetje se je od Jani podražilo kar za 100 odstotkov, vendar visoke cene niso pregnale kupcev. Predpraznične dni sta imeli poslovodkinja cvetličar-ne KŽK Rožmarin na Maistrovem trgu v Kranju Vida Kremžar ln njena pomočnica obilo dela. »Cene so res še enkrat višje kot J^ni, saj denimo nagelj stane že ?5 dinarjev, vrtnica 290, najdražji orhideja pa 350 dinarjev,« je deJala Vida Kremžarjeva. »Pred Prazniki pa je,kot da se cvetje ni Podražilo. Lokal je vedno poln. .v,soke cene nikogar ne prežene-j? iz. cvetličarne, pač pa se zaradi Jih marsikdo odreče razkošnemu šopku in za praznik podari *romnejšega ali en sam cvet. Izkušnje kažejo, da so meseci s Prazniki za nas mnogo ugodnejši. ^eJe v običajnem mesecu 500 ti-s°e dinarjev prihodka, ga je mar-novembra ali decembra vsaj Se enkrat več. Tud J«zeti in ko praznujejo Marije, ljudje množi- čneje prihajajo po cvetje. Včasih je ob koncu šolskega leta kupovalo tudi veliko šolarjev, zdaj pa je takšnih gostov vse manj. Letošnjega marca se bo v blagajni poznalo ne le zaradi večjega prometa, temveč predvsem zaradi visokih cen.« Ljudje se v vsesplošni druginji najprej odrečejo stvarem, ki niso življenjsko nujne. Cvetje je med njimi in to je v Rožmarinu tudi čutiti. Ob tem je občutna tudi konkurenca nekaj zasebnih cvetličarn in trga, saj slednji nudi cvetje po nižjih cenah. Vida Kremžarjeva ima svoje delo rada. Ne zaradi dohodka — saj cvetličarji ne zaslužijo veliko denarja — bolj zaradi ustvarjalnosti, ki spremlja njeno delo. S sodelavko sta pred 8. marcem oblikovali veliko šopkov, ukvarjali sta se z ikebanami, suhocvetni-mi aranžmaji, ki jih ljudje zaradi cenenosti in trajnosti radi kupujejo, ponujali sta lončnice in miniaturne nasade. Vse to je najlaže prodati ob prazničnih priložnostih Njuno delo so tudi poročni in žalni šopki in razna druga priložnostna cvetna darila. Poleg cvetja pa prodajata tudi bolj prozaične artikle: zemljo, gnojila, lončke, zaščitna sredstva. Vida Kremžarjeva, ki ima pri KŽK že 10 let staža, najprej je delala v vrtnariji, ima s cvetjem veliko veselja. Tudi z ljudmi rada dela. V cvetličarni je najbrž slišati manj negodovanja ned cenami kot v kateri drugi prodajalni. 1). Z. Žlebir se je povečalo število avtomobilskih odgovornostnih zavarovanj. Skratka, različna prizadevanja in akcije so pripomogli, da je bila rast premij iz zavarovanj po dolgih letih lani v gorenjski območni skupnosti Kranj kar za 4 odstotke večja od povprečne rasti na področju celotne zavarovalne skupnosti Triglav. Zanimivi so tudi podatki o škodah oziroma izplačanih odškodninah. Rešenih je bilo za četrtino več odškodninskih zahtevkov kot leto poprej. Povprečna izplačana odškodnina je znašala 29.280 dinarjev in je bila tako za 72 odstotkov večja kot leta 1983. Število rešenih škod, katerih višina je presegla milijon dinarjev, se je lani podvojilo. Za 54 škod je bilo izplačanih 443 milijonov dinarjev, kar pomeni poprečno 8,2 milijona dinarjev na eno škodo. Po viharju je bilo rešenih 7345 odškodninskih zahtevkov, izplačane odškodnine za škodo po viharju pa so znašale približno 435 milijonov dinarjev. Sicer pa je bilo lani prijavljenih 9000 vseh škod in rešenih prek 8500. Izplačane odškodnine so bile lani v primerjavi z letom 1983 presežene z indeksom 213 oziroma za 113 odstotkov in so znašale kar 1320 milijonov dinarjev. Tako je bila izplačana največja odškodnina po vinarju v znesku 98,8 milijona dinarjev Elektru Gorenjske za škodo na objektih in daljnovodih. V skupini 54 največjih izplačanih škod je še 13 strojelomnih škod, 16 avtomobilskih, pet primerov izliva žareče mase, ena eksplozija in stroški zdravljenja živali. K uspešnosti poslovanja v Gorenjski območni skupnosti je nedvomno prispevala tudi tako imenovana preventivna dejavnost, ki je bila po številu ukrepov za polovico večja kot leto poprej, kar pa zadeva denar pa za 60 odstotkov. Tako je bilo lani na področju celotne gorenjske skupnosti 150 različnih preventivnih ukrepov. Vrednost le-teh je bila prek 76 milijonov dinarjev. Kar polovica ukrepov je bila usmerjena v varstvo pred požari (izpopolnjevanje opreme, gradnja objektov). 59 ukrepov se nanaša na varnost pri delu in varnost občanov (varovalne ograje, zagotavljanje potrebnih zvez). Na področju prometne varnosti so bile novosti informacije o vzrokih prometnih nesreč, v kmetijstvu pa sodelovanje Gorenjske območne skupnosti v obrambi pred točo. A. Žalar Smelo začrtali plane Tržiška Lepenka zdaj že drugo leto dela z novimi stroji v novih proizvodnih halah — Dobro zaključili leto — Z osebnimi dohodki nad tržiškim poprečjem — Dobra povezava v sozd — Proizvodnja teče noč in dan — Izvozili bi lahko še več — Dobri obeti za naprej — Skrb za kadre kos zahtevam zunanjega trga. Tudi rokov se drže. Proizvodnja teče v štirih izmenah, ustavi se le ob velikih praznikih. Če je praznik le en dan, tudi delajo. Razmišljajo, da bi tudi letos 14-dnevnega remonta ne bilo. Opravili naj bi ga kar med redno proizvodnjo, samo da bi uresničili planske obveznosti. Veliko pa delavcem pomeni, da imajo lepše delo pri strojih, da ni več vse v vodi. Le še interni transport bodo morali urediti, da ne bo več težkih fizičnih del. Radi bi izboljšali izobrazbo svojih delavcev, zato skušajo spodbuditi delavce za izobraževanje ob delu in razpisali so 11 štipendij za tržiške šolarje, ki leto zaključujejo osemletko. Povabili jih bodo v svoje obrate, da si bodo ogledali, kje si bodo lahko služili dober kruh. Lepenka ni več tisto, kar je bila: zanikrna, umazana tovarna, vedno na repu tržiške industrije. Zdaj je moderna tovarna s prihodnostjo. Za delavce je lepo poskrbljeno. Nobenega hujšega stanovanjskega problema nimajo. Lani so kupili eno dvosobno stanovanje, podelili pa bodo tudi 8 milijonov dinarjev kreditov za adaptacije stanovanj in za gradnje hiš. Delilno kuhinjo imajo v novi upravni zgradbi, razmišljajo pa tudi o lastni kuhinji; morda bo to že letos. Tudi za počitnice imajo Lepenkini delavci lepo poskrbljeno: tri počitniške prikolice imajo, apartma na Cresu, skupaj z delovno organizacijo pa lahko koristijo počitniške zmogljivosti v Fiesi in Piranu. Poleg tega pa bo delovna organizacija kupila še štiri garsonjere za zimske počitnice v Bohincu. Lepenko je v Tržiča čutiti tudi navzven. Pomagali so pri radnji vodovoda, bili so pokrovitelji obnovitve partizanske tehnike Kokrškega odreda, pomagali so pri organizaciji športnih prireditev v Tržiču in drugod. Pred njimi so če velike naloge. Z aktiviranjem čistilne naprave bi Jahko zmanjšali porabo papirnih odpadkov, lastna hidrocentrala bi lahko bistveno zmanjšala porabo električne energije, ki jo dobivajo iz omrežje in lahko bi zmanjšali tudi porabo mazuta. S tem se bodo spoprijeli v bližnji bodočnosti. Z višjimi osebnimi dohodki je tudi razpoloženje delavcev boljše. Prvih sedem mesecev lanskega leta so z osebnimi dohodki v Lepenki zaostajali za drugimi v Tržiču, do konca leta so se v poprečju dvignili na 28.000 dinarjev, za letos se jim pa obeta, da jih bodo lahko. dvignili najmanj za polovico. Proizvodni rezultati so dobri, januarski plan so celo presegli in prodaja je ugodna. Za letos so plane smelo začrtali, a kot kaže, jim bodo tucii k. !> Dolenc Tržič — Izgube in skrb za prihodnost so v pogovorih povsod, kamor se obrneš. Zato veselo preseneti obisk tovarne, kjer delajo dobro in kjer so zmogljivosti polno zasedene. Izvoz teče, prav tako dobra je prodaja doma, popravljajo se osebni dohodki delavcev in družbeni standard, strmo rastejo tudi indeksi pokazateljev proizvodnje in že prvi meseci novega leta kažejo, da so obeti za naprej še lepši. Taka delovna organizacija je Lepenka Tržič, eden od tozdov Kartonažne tovarne Ljubljana. Lani so ob občinskemprazniku slovesno odprli nove obrate. Poskusna proizvodnja je tekla od januarja 1984, avgusta so začeli zares. Prvi meseci so se vlekli počasi, proizvodnja je zahtevala uvod. Kljub temu so plan izpolnili stoodstotno. Najbolj veseli so, da so že v prvem letu obratovanja v celoti odplačali devizne in dinarske anuitete. Tudi za letos kaže, bo šlo vse gladko: obresti in tečajne razlike jih sicer zelo breme-ne, a glavnica se redno manjša. 128-članski tržiški kolektiv je dosegel dobre rezultate. Medtem ko so v letu 1983 proizvedli le nekaj čez 5.700 ton izdelkov, so jih lani skoraj 10.000 ton. Tak plan je tudi za letos. Celotni prihodek so povečali za 152 odstotkov, ostanek čistega dohodka je bil višji za 120 odstotkov. Niso pa dosegli planiranega dohodka, kar je posledica visokih materialnih stroškov ter stroškov investicijskega vzdrževanja, saj so stroški skupno porasli za več kot dvakrat. Formirali so rezervni sklad, sklad skupne porabe in stanovanjski sklad, zmanjkalo pa je za poslovni sklad, zato bodo rabili le sredstva iz amortizacije in se letos ne bodo lotevali večjih investicij. Lepenka že vrsto let izvaža le na konvertibilno področje, v Zahodno Nemčijo, Italijo in na Madžarsko. Polovico vse proizvodnje izvozi in še več bi je lahko. Zmogljivosti so že zdaj premajhne in manjka jim tudi surovin. Poberejo ves odpadni papir v sozdu, to je okrog 11 ton letno, in še dokupijo ga, a je še premalo. Žal jim je, da zaradi povečanega izvoza ne bodo mogli v tolikšni meri ustreči domačim kupcem. Znotraj delovne organizacije imajo že pet let vzorno urejene dohodkovne odnose s Papirno konfekcijo Ljubljana. Pravijo, da je to edini dogovor, ki resnično drži. To je dokaz, da bi se tudi drugje lahko držali dogovorov, da bi ti ne bili samo na papirju. Če sta to prava kolektiva, pravi direktor Lepenke Jože Štucin, ki znata potrpeti in razumeti drug drugega, je tak dogovor res dober. Zaradi tega dogovora ima Lepenka 4 stare milijarde prihodka več. Izvoz zahteva kvaliteto in oba oddelka Lepenke, papirni in lepenčni, sta Popravek V torkovi številki Gorenjskega glasa smo pod naslovom V gorenjskih šolah pred 2.600 mest za pisali, da bo kranjska Srednja la ekonomske in družboskn ie smeri V prihodnjem šolskem letu sprejela 30 učencev. Podatek ne drži. Šola v program poslovno-fi-nančne dejavnosti razpisuje 120 mest, poleg tega pa še 30 v radovljiški delovni enoti. Računajo tudi na administrativno dejavnost. Za neljubo napako se opravičujemo. GLA8 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 8. MARCA 1985 VAŠA PISMA ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU .MODERNA' TEHTNICA Na Živilinem oddelku v kranjski blagovnici Globus imajo zelo moderne tehtnice. Prodajalke niso obremenjene z računanjem, saj so tehtnice pol elektronske in same pokažejo težo in znesek. Do tu je vse lepo in prav. Problem pa nastane (za kupce seveda), ker se v tehtnico lahko vstavi samo dvomestna številka za ceno. Primer: če je cena izdelka 514,40- dinarjev za kilogram, prodajalka lahko vstavi samo 51 ali 52, nikakor pa ne pravilne cene. Sprašujem Živila, kdo je odgovoren za uporabo tako modernih tehtnic? Jurij Jereb, Zg. Besnica 77 ENO DREVO, EN ČLOVEK Mnenji k odgovoru Hortikultur-nega društva Kranj, ki je bil 22. februarja objavljen v Gorenjskem glasu. Ploskamo občanu, ki si je drznil dregniti v res kriminalno ekološko početje kranjskega Hortikultume-ga društva. V katerikoli ekološko osveščeni evropski državi bi. zaradi takšnega dejanja društvo propadlo. Ali tovarišica Bemardova, ki tako naivno in neprepričljivo zagovarja posek velike in lepe breze, ve za geslo: eno drevo, en človekt Ali ve, da je v. Avstriji v mestih prepovedan posek vsakega drevesa, katerega deblo ima premer vsaj 10 centimetrov? Ali ve, da se mora v nordijskih državah vsaka gradnja prilagoditi večjim drevesom* Stavbe se umikajo drevju in ne obratno, kot pri nas. Menda je gozdarska inšpekcija odobrila posek, vendar drevje v mestu ni gozd. V mestu je dragoceno prav vsako drevo, še po- sebno dragoceno pa nam bi morale biti breze, med drugim najljubše drevo največjega Jugoslovana, maršala Tita. Veste, hortikulturniki, ljubezen do domovine se začne že pri ljubezni do dreves in do narave in ne šele pri spoštovanju tradicij NOB. V nekaj letih nam je uspelo ekološko zelo zastrupiti deželo. Zdaj pa posckajmo še drevje in namesto velikih dreves nasadimo pritlikava lepotilna drevesa in okrasno grmičevje ter budno pazimo, da se ne bo preveč razraslo. Ti bedni nadomestki ne bodo nikdar dali toliko zelenja, kot ga je imela pravkar posekana breza. Veseli nas ugotovitev, da imamo somišljenike. Ko smo pred leti gradili svoje hiše in okrog njih posadili drevje, da bi se zaščitili pred plini in hrupom, smo morali prenašati prav mračnjaško srednjeveško nasprotovanje ekološko neosveščenih sosedov, ker jim je drevje metalo senco na gredice, kjer so ljubiteljsko gojili solato, polno svinca iz izpušnih plinov. Dober tek! Ekološkega kriminala okrog drevja v Kranju je že preveč! Zahtevamo, da Hortikulturno društvo takoj preneha s ,sproščanjem prosto-, ra', kot imenitno imenuje uničevanje dreves. Pripravljeni smo ostro nasprotovati društvu, kot le-to ravna zoper drevje v mestu. Tovariši-ci Bernardovi svetujemo študijsko potovanje v glavno islandsko mesto Rejkjavik, ki premore le eno samo veliko drevo. Islandci ga častijo po božje. Naši hortikulturniki bi najbrž iz tega drevesa naredili drva! Pozivamo Kranjčane, da ustavijo početje Hortikulturnega društva! Pet Kranjčanov, ki zaenkrat zaradi še ne dovolj ekološko os-v »ščenega okolja raje ostanejo neimenovani O tempora, o moreš, so vzklikali stari Latini, kadar so jim grozili hudi časi ali pa so uhajale v pozabo ustaljene človeške navade. Zakaj tak uvod? Ob branju Gorenjskega glasa sem postal pozoren na opozorila občanov zoper ravnanje Hortikulturnega društva Kranj. Kot star Kranjčan bom takole povedal. Drevesa so zato, da se na njih oko spočije, da ostane okolje zdravo, prijetno. Če društvo, povrhu vsega pa še hortikulturno, dela drugače, potem nima pogojev za obstoj. Pozivam pristojne, da ocenijo dejanje Hortikulturnega društva. Če početje ni bilo v redu, predla- ' gam, da se vrata te ustanove zapro, vrt pa se vrne otrokom osnovne šole Simona Jenka. Inž. Peter Basaj, Kranj, Oldhamska 14 POHVALA MERCATORJU Pred dnevi sem imela obilo opravkov in sem obiskala številne ljudi. Ker sem že starejša, se mi dogaja, da v naglici tudi kaj pozabim. Tako sem tega dne pozno zvečer ugotovila, da sem ostala brez dragih usnjenih, s krznom podloženih rokavic. Nisem se mogla spomniti, kje sem jih zadnjič nadela na roke. S povpraševanjem sem začela v Mercatorjevi prodajalni v kranjskem nebotičniku. Prijazne prodajalke so mi jih vrnile. Tam sem jih pozabila in svetlolasa prodajalka jih je varno shranila. Hvala in priznanje kolektivu, še posebej pa omenjeni prodajalki za poštenje, skrb in pozornost kljub obremenjenosti pri delu! Ljudmila Petrič, Kranj 35 let ELMONT BLED Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KUHARJA Pogoji: — poklicna šola, — dve leti delovnih izkušenj, — samostojnost pri delu. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. OD po pravilniku, stanovanja ni. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Elmont Bled, Komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po končani objavi. DOMA PRI VAS DVAKRAT NA TEDEN GORENJSKI GLAS (8. zapis) Klopi dr. Schreiner ni vzel s seboj v Slovenske Konjice, kamor je bil premeščen — verjetno se mu je zdela pre-okorna in malo vredna. Danes bi bila najdba te klopi, ki jo je advokat Prešeren moral imeti za čakajoče kliente v svoji pisarni, za nas izredno zanimiva — a se je med zadnjo vojno, ko so morali ljudje v mestih spraznjevati podstrešja, žal nekam izgubila, morda so jo celo požgali. Pisarniško pohištvo, po tradiciji Prešernovo, smo v 1. 1963 odkupili od vdove dr. Schreinerja. Zdaj je advokatska pisarnica opremljena s pisalno mizo, omaro za spise, knjižno polico, uro — nihalko in dvema stoloma. Eden je celo oblazinjen. Nenavadno točno potrdilo za časovno pristnost knjižne police iz Maribora smo dobili že v naslednjem letu. Zvedeli smo, da je imel pokojni sodnik Ivan Kobe, ki je služboval v Kranju v letih 1910 — 1920, Prešernovo polico. Hiteli smo na sled in dobili ta kos opreme pri vdovi Kobetovega sina v Ljubljani, prof. Mari Kobetovi. Obe polici, Schrei-nerjeva in Kobetova, se ujemata v vseh podrobnostih, kot dvojčki! Tudi mere obeh knjižnih polic so popolnoma enake: višina 126 cm, širina 115 cm in globina 24 cm. V pisarni je nekoč tiktakala stenska ura kot važen element stroke, kjer je čas denar. Bržkone je bilo v pisarni tudi razpelo s svečnikoma, saj so bili tedanji državni odvetniki obenem tudi notarji, pred katerimi je bilo kdaj pa kdaj potrebno priseči. S Schreinerjevim pohištvom smo v Kranj dobili tudi triindvajset juridi-čnih knjig iz 18. in prve polovice 19. stoletja. Te ali vsaj take je doktor Prešeren v svoji odvetniški praksi nedvomno uporabljal. Naj omenimo le nekatere: Emperger, Grundregeln des Zivil-iechts, 1785; Zeiler, Das natiirliche Pri-vat-Recht, 1808; Zimmerl, Handbuch fur Richter, Advocaten und Justitz-Be-amte, 1802; Provinzial Gesetzsamm-lung fur das Herzogthum Stevermark und den Klagenfurter Kreis, 1821; Schopt, Die Grundbuchsverfassung, das gesetzliche Verfahren und Grund-buchsfachen, 1836; Stelzer, Theore-tiseh — praktisehe Anleitung zur allge-mein stabil Kataster, 1846; Tschinko-witz, Darstellung des politisehen Ver-haltnisses, 1827; Straschiripka, Die ge-richtliche Sequestration landtaflieher Herrschaften, Giiter und Gulten, 1830; Knjižna polica in stenska ura niha''' ka. Tiktakala je tudi ob pesnikov* smrtni uri Allgemeine oesterreichische Gevverbs* und Handels-Gesetzkunde, 1826; FtiJ" ger, Das gerichtliche Verfahren 111 Streitsachen in densehen Erblandern der oesterreichischen Monarchie, 181% Ofner, Darstellung der allgemeine^ Gerichts- und Concursordnung, 1825-Gusterman, Oesterreichische Privat-recht-Gusterman, Oesterreichische Privat Praxis; Magersbach, Handbuch fiir Kriminalrichter, 1813; Kudler, E1" klarung des Strafgesetzes, 1831 in druge- Na pisalni mizi je imel dr. Prešeren svečnik in tintnik z ošiljenim g°sJ'^ peresom, ki je bilo tedaj še v rabi. Tud' posodica s posipalom namesto danaf njega pivnika je bila takrat nepogreS' ljiv del pisalnih potrebščin. Sicer pa je bila Prešernova advokat' ska pisarnica prav pusta in suhoparn3; kakršni so po večini tudi še današnJ1 odvetniški prostori. Tu pač ni moglo bj" ti poezije. Saj je šlo večini pesnikovi0 klientov za denar, za posest, za dedišo1 no. Za čast se ni potegoval skoraj nihče od takratnih klientov prvega odvetnik3 v Kranju. Neposredni naslednik Prešernovega službenega mesta je bil dvorni in sodnj odvetnik dr. Viktor Hradeczkv, sledu3 so mu: dr. Valentin Prevc, dr. Ferd° Černe, Anton Leveč, dr. Janez Menci*1' ger, dr. Valentin Štempihar, dr. Lw Treo, dr. Beno Sabothv in drugi. Prav bo, če omenimo še to, da je bi'0 odvetništvo v Avstro-Ogrski do le*8. 1886 državna služba in šele od tedaj dalje svobodni poklic. Turistična dejavnost v Preddvoru Naši ljubi otroci na prenovljenem preddvorskem odru — Odkar so v središču Preddvora obnovili nekdanji kulturni dom (zdaj dom družbenopolitičnih organizacij), je v kraju oživela tudi kulturna dejavnost. Člani domačega kulturnoumetniškega društva Matija Valjavec se bodo po dvajsetletnem obdobju, v katerem se na opustelem preddvorskem odru ni dogajalo ničesar, predstavili jutri, v soboto, ob pol osmih zvečer ter v nedeljo ob štirih popoldne s komedijo v treh dejanjih italijanskega pisca Nikola Manzanija Naši ljubi otroc. Igra govori o odnosih med starši in njihovimi odraščajočimi otroci. Čeprav jo je avtor napisal pred 25 leti, je tudi danes še aktualna. Pod spretnim vodstvom režiserja Silva Ovsenka se bodo predstavili: Valerija Kuster v vlogi Marilde, Marko Bohinec bo igral Ririja, Kondi Pižom Marca, Grazia bo Urška Križaj, predsednik sodišča Franc Tičar in Giulietta Alenka Tičar. Sceno so pripravili domačini po zamisli Saša Kumpa, tehnični vodja bo Žarko Polajnar, šepetala bo Pavla Jenko. Preddvorska igralska skupina se bo s komedijo predstavila tudi v Predosljah in v drugih gorenjskih krajih. — C. Zaplotnik V turistični poslovalnici v Preddvoru je bilo vso zimo živahno. Člani odbora so na svojih sejah pripravljali delovni program za letošnje leto, ki so ga gradili na izkušnjah in potrebah preteklega leta. Potrdili in sprejeli ga bodo v nedeljo na letni konferenci. Za člane TD sta predavala predavatelja Milan Krišelj o turističnih zanimivostih Slovenije in Vlado Vo-dopivec o lepotah daljnih kontinentov Azije, Avstralije in Amerike. Prihodnji četrtek pa nam bo o zdravstveni problematiki predavala dr. Helena Valičeva. Člani turističnega podmladka osnovne šole v Preddvoru so se pridno udeleževali fakultativnega pouka 0 turizmu, kjer so spoznavali doma*1 kraj in širšo okolico s področja turiZ' ma in se seznanjali z vso njegovo problematiko. Tudi žene so pridno delale. Tride' set žena se je v dveh skupinah dv»' krat tedensko ob večerih zbiralo na tečaju za kvačkanje, pletenje m vozlanje. Tečaj je vodila učiteljic? Angela Logar. Ob koncu tečaja pn" pravljajo razstavo, ki bo v turistični poslovalnici. Odprta bo v ptek, jj-marca, od 14.—18. ure, v soboto od B — 19. ure in v nedeljo od 8. do 18. ure- Pridite si jo ogledat. -ar 1. marca 1945 so bile bombardirane Jesenice Ivica Turnšek-Dremelj: Še enkrat rojena Nič čudnega ni, da Jeseničanka Ivica Turn-šek vsakega 1. marca praznuje še en rojstni dan. Na ta dan pred 40 leti so jo namreč vso krvavo in ranjeno izvlekli iz-ruševin domače hiše sredi Je senic. V prepričanju, da bo ranam zdaj zdaj podlegla, so njeno ime tudi objavili med mrtvimi v časopisu. A Iviea živi še danes, le brazgotine na obrazu, po rokah in po telesu pričajo o tem straš nem dnevu. Ivan Jan-Srečko v kroniki Kokrškega odreda piše, da so »titovci« in zavezniška letala spomladi 1945 pogosto obstreljevali in bombardirali gorenjsko železniško progo, najhujši napad an-gloameriških letal na Jesenice pa je bil 1. marca. Tega sončnega dne je 13 letal v dveh valovih bombardiralo mesto pod Mežakljo. Na tovarno ni padla nobena bomba, razbita je bila le železniška postaja in vsa njena okolica. Angloameriški letalci so presenetili protiletalsko obrambo Jesenic. Na mesto je padlo 150 250-kilogramskih bomb, ki so do temeljev porušile 27 hiš, med njimi hotel Triglav, sedež gestapa in železniško postajo. Uničeni so bili vsi železniški tiri. Bombardiranje je bilo tako silovito, da je zemlja drhtela daleč naokoli. Čutili so ga tudi borci 1. bataljona Kokrškega odreda, ki se je takrat utaboril na Smokuški planini, v dolini med Stolom in Begunjščico. Mrtvih je bilo 50 ljudi, hudo ranjenih 60, lažje ranjenih pa 30. Razen nemških vojakov so bili prizadeti tudi domačini. Po verziji, ki jo je objavil domobranski Gorenjec v Kranju, pa je bilo mrtvih 107 ljudi, 150 pa ranjenih. Zavezniki so bombardirali Jesenice zato, da bi preprečili transport zapornikov, ki jih je sovražnik peljal iz Begunj v Muuihausen. V njem je bilo 30 ljudi. Vse okrog tega osamljenega vagona je bilo razbito, a v poškodovanem vagonu ni bilo nikomur nič. Žal je bil zaprt, tako da tudi po koncu bombardiranja ni mogel nihče pobe- gniti. Takoj ko so Nemci popravili prve tire, so zapornike odpeljali naprej. V hišah okrog železniške postaje se je odvijala prava drama. Pri Turnškovih so imeli trgovino s steklom in porcelanom. Običajen delovnik je bil. Opoldne je mama čez vhodna vrata potegnila železni rolo in šla kuhat kosilo. Ob enih, ko je hotela poklicati h kosilu dekletci, 12-letno Ivico in 6-letno Sonjo, sin Zvone je bil že partizan, jejpri-tekla skozi vrata Sonja in vpila: »Avioni, avioni .. > »Tedaj,« se spominja Ivica, »je začelo pokati, grmeti, bliskalo se je. Dve 500 kilogramov težki bombi sta padli na našo hišo. Po dve bombi sta bili skupaj zvezani z verigo; imenovali so jih .tepih bombe', verjetno zato, ker so vse zravnale z zemljo.« Za avionski napad alarma ni bilo, se spominja Ivica. Tudi takrat, ko so se zaslišali avioni, sirene na občini, na šoli in drugod niso oznanjale začetka, temveč konec zračnega napada. Zato se nihče od Jeseničanov ni kot ponavadi skril v zaklonišče na občini. Turnškovi so se običajno skrili v domačo klet, tokrat pa jih je prehitelo. Ivica se spominja avionov. Čudovito so izgledali na jasnem nebu . . . Turpškovi so stanovali v prvem nadstropju. Bombi, ki sta padli na njihovo hišo, sta jo razpolovili na pol. Skupaj z ometom, opeko, tramovi in pohištvom so tudi mama, Ivica in mala Sonja padale navzdol. Ruševine so spodaj pokopale Sonjo, nad njo mamo, zgoraj pa Ivico. Ko se je Iviea zavedla, je začela klicati na pomoč. Dve uri je klicala, po naše in po nemško, da bi jo rešili te groze. Prva sta prišla na pomoč pokojni steklar Franc Narat, njihov delavec, in sosed, dr. Zalo-kar, advokat na Jesenicah. Ivica je bila ukleščena med tramove, žeblji so se ji z vseh strani zarili v roke, v hrbet in v levo nogo in jo držali v oklepu. Ker nikakor niso mogli izvleči roke, ki je je bila sama rana, so jo hoteli kar odrezati. Ven dar so jo proti večeru le izvlekli, trikrat komplici- rano zlomljeno in vso raztrgano. Še danes globO' ke" brazgotine pričajo o tem, kako hudo je bil0. Dolgo niso vedeli, ali bo roka ostala ali jo bodo morali amputirati. Na Golniku je bila med naj' težjimi ranjenci. Za njo so naslednji dan pripe' liali mamo, ki je utrpela hud pretres možgano^ Štiri dni se ni zavedla. Imela je presek vida, p0' škodovano ključnico, polno ran po telesu. Sesti*0 Sonjo, ki je imela poškodbe na glavi in odrgni^ po telesu, so zdravili ambulantno. V oskrbo so J° vzeli Mrškovi iz Kranja. . Dve veliki sobi ranjenih z Jesenic so zdravi' na Golniku. Dr. Vidmar in dr. Breskvar sta se trudila z njimi. Nekaj najtežjih je umrlo še tu ffl ostalo jih je še za eno sobo. Iz te so danes žive le še Ivica, njena mama in prijateljica Darinka B^ šter-Žigmund. Tudi Darinki je bilo tedaj 12 le1' Njena mama je izgubila življenje pod ruševin3 mi železničarskega bloka. Jesenice so bile takrat v ruševinah. Vse je h1 lo zeleno od bombnega prahu, vse je gorel0' Odprla se je kanalizacija, tekla je voda. Ko s Ivico na nosilih nesli proti bolnici, so morali če Mirco, ker skozi mesto niso mogli. Povsod so bi mrliči, povsod krste. Najhuje pa je bilo prav tarf1' kjer je stala njihova hiša. Sosedova hiša, Horv3 tova, je bila zravnana z zemljo. Turnškovi so & gubili dom. Ko so prišli domov, so jih k sebi vze sosedje. Mama je bila pri Trohovih na Plavžu, k se je ob koncu vojne Ivica vrnila z Golnika. " danes so hvaležni za to sosedsko pomoč. Ko se je nekoč Ivica peljala z vlakom v FJ1?. bljano, jo je moški srednjih let vprašal, od kod J brazgotina na licu. Povedala mu je, da je bila rd njena ob napadu na Jesenice. Beseda je dala bc sedo in izkazalo se je, da je bil moški eden od P lotov v tistih avionih. Kaj hočeš, vojna je vojn*1' Konec koncev je njena družina imela še srečo- Ivico je bilo zelo strah letal. No, usoda je čud na: izgleda, da bo njen sin Zdenko postal pilot .■'•J I). Dolenc PETEK, 8. MARCA 1985 — _ KULTURA 5. STRAN GLAS KULTURNI KOLEDAR STRAŽIŠČE — V avli doma KS Stražišče je na ogled razstava miniatur Bojane Frantar. V nedeljo, 10. marca, ob 18. uri bodo v dvorani krajevne skupnosti Stražišče nastopili instrumentalisti KUD Sava Kranj. Na koncertu ljudske glasbe se bodo predstavili citrarji s pevci, godčevski kvartet s pevci, tamburaški orkester Bisernica in na-rodnozabavni kvintet. Po koncertu bo sledilo družabno srečanje s plesom. DUPLJE — V Gasilskem domu v "Upijah bo drevi, 8. marca, ob 19. uri Proslava ob dnevu žena. Nastopili bodo učenci osnovne šole, mladina in moški pevski zbor KUD Duplje. ŠKOFJA LOKA - V osnovni šoli Cvetko Golar v Škofji Loki je odprta r&zstava keramike Roka in Darje Souček iz Škofje Loke. DOMŽALE - V preddverju Hale v Domžalah bo v ponedeljek, 11. marca, ob 18. uri otvoritev razstave, ki je Posvečena dnevu žena. Razstavljajo Štefka Košir-Petrič, Andreja Peklaj, Vera Terstenjak-Jovičič in Bernarda Zajec. MENGEŠ — V avli osnovne šole Matija Blejca v Mengšu prirejajo Zveza kulturnih organizacij Domžale *n šolski kulturni društvi osnovnih sol Šlandrove brigade — Domžale in Matija Blejca — Mengeš Revijo otročkih pevskih zborov, ki bo v petek, marca, ob 18. uri: LUKOVICA — V Lukovici bodo v Petek, 8. marca, ob 20. uri uprizorili komedijo A. T. Linharta Županova Micka. LJUBLJANA - V Kulturnem do-^u. Španski borci v Ljubljani je odprla razstava v počastitev dneva žena. ^ svojimi deli se bo predstavila akademska slikarka Mirna Pavlovec. ^ JESENICE — V razstavnem salonu ~°lik na Jesenicah je na ogled razstava ročnih del, ki so jo pripravili clani DPD Svoboda Tone Čufar z Jesenic. Razstava je na ogled do marca. .JESENICE - V gledališču Tone |~ufar na Jesenicah bo v soboto, »• marca, ob 19.30 krstna uprizoritev ~ela B. Hofmana Mož brez obraza in °- Battelino-Baranovič Germaine in Pes. Predstava bo za abonma sobota. V nedeljo, 10. marca, bo ob 10. uri Vaša naša matineja. V torek, 12. marca, sredo£l3. marca, in četrtek, 14. marca ob 19.30 bodo uprizorili delo B. Hofmana Mož brez obraza in B. B. Baranovič. Germaine in pes. TRŽIČ - V paviljonu NOB v Tržiču je odprta razstava otrok WO Tončke Mokorelove, ki je namenjena počastitvi dneva žena. Razstava bo odprta do 17. marca vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure. MOŠNJE - DPD Svoboda Mošnje je pripravila proslavo ob dnevu žena in srečanje poezije »dveh bregov«. Prireditev bo v dvorani kulturnega doma v Mošnjah v petek, 8. marca, ob 19. uri. PODNART - V soboto, 9. marca, bo v domu kulture v Podnartu kulturna prireditev v počastitev dneva žena. V kulturnem programu bodo sodelovali moški komorni pevski zbor DPD Svoboda Podnart, pionirji odreda Alojz Rakovec, pionirski pevski zbor iz Podnarta in učenci glasbene šole Radovljica. Prireditev bo ob 19. uri. Po kulturni prireditvi bo tova-riško srečanje. KRANJ — V galeriji Prešernove ■ hiše je na ogled razstava grafik iz zbirke Gorenjskega muzeja avtorjev Mateliča, Ž. Hegedušiča, Vaiča, Priče, Hermana, Jeraja in Lukana. V galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo Gorenjska mesta v stari fotografiji. V Mali galeriji in v Stebriščni dvorani se predstavlja akademski slikar France Mesaric iz Murske Sobote. V baročni dvorani v Tavčarjevi 43 je v počastitev letošnjega mednarodnega dneva žena in 40-letnice osvoboditve na ogled razstava del slikarke Anice Zupanec-Sodnik. CERKLJE — V Zadružnem domu v Cerkljah bodo v nedeljo, 9. marca, ob 10. uri odprli knjižnico v novih prostorih. ADERGAS — V dvorani v Aderga-su bo v soboto, 9. marca, ob 19.30 premiera slovenske ljubezenske drame — delo F. Kozaka Vida Grantova. Ponovitev bo v nedeljo, 10. marca, ob 16. uri. Tržič — V tržiškem paviljonu je odprta razstava likovnih del cicibanov tržiških vrtcev. Pripravila sta jo tržiška galerija in VVZ Tončke Mokorel. Mladinsko gledališče je ob dnevu žena za tržiški radio posnelo Čeho-voenodejanko Snubač v režiji Bori- Gledališka fotografija Toneta Stojka Gledališka fotografija ni povsem neznan gost v kranjskih galerijskih prostorih. V menjavi z razstavami slovenskega gledališkega plakata se vsako drugo leto v organizaciji Foto kino kluba Kranj, Prešernovega gledališča in Gorenjskega muzeja v Tednu slovenske drame Predstavi v našem mestu. To pot nam razstava izjemoma prikazuje dela enega avtorja, bogati opus gledališke fotografije slovenskega fotografa Toneta Stojka. Avtor je posvetil razstavo spominu pokojnega gledališkega ustvarjalca Marka Slodnjaka. Stojkova fotografija je nenavadno dinamična in se v svoji razgibanosti želi prilagoditi življenju na odru. Njegova fotografija ni samo odraz trenutnega dogajanja na scenskem prizorišču, temveč dogajanja, ki traja in ki ga Stojko želi za vsako ceno z enim samim posnetkom zadržati. Tako se na njegovi odrski sceni srečujemo z nastopajo-?lrni, katerih telesna prisotnost je v danem trenutku dojemljiva, a se 2e v naslednjem izgublja. - . Tone Stojko si prizadeva ujeti v svoji fotografiji najbolj dramatični trenutek v odrskem dogajanju, vrh nekega procesa, v katerem je izražena njegova .vsebinska celovitost, njegova vzročnost in posledi-cnost. Ta trenutek Tone Stojko instinktivno dojame, saj je zanj tudi °sebno pomemben in ve, da ga je treba ujeti in zadržati. Prav iskanje lastne odzivnosti in identitete v dogajanju na odru daje gledališki fotografiji Toneta Stojka posebno mesto in jo dviga v Vrh jugoslovanske gledališke fotografije. Stojkova gledališka fotografija po svojem značaju ni dokumentarca, postaja predvsem interpret in novi ustvarjalni medij v gledališkem d°gajanju našega časa. Cene Avguštin sa Kuburiča. V nedeljo, 10. marca ob 10.30 bodo vloge tolmačili Bojan* Veselinovič, Jože Fajfar in Tatjana Šmid. Tehnično delo je opravil Janez Mohorko. Gre za prvi tovrstni poskus. Tradicionalna etnografska prireditev — Na predvečer Gregorjevega, 11. marca ob 18. uri bodo učenci tržiških osnovnih šol najprej v sprevodu predstavili makete tržiških hiš, nato pa jih ob kresu spustili v Tržiško Bistrico. Prirejata jo turistično društvo in zveza kulturnih organizacij Tržič. Koncert zbora Obala iz Kopra Mešani pevski zbor Obala Koper z dirigentom Mirkom Slosarjem se je že nekajkrat predstavil kranjski publiki, kar je plod delovnega in prijateljskega sodelovanja z APZ France Prešeren. Tudi kranjski zbor je že nekajkrat koncertiral v Kopru. Zbor Obala iz Kopra je bil ustanovljen pred osmimi leti, v njem pa sodelujejo pevci s področja Kopra, Izole in Pirana. Sestavljajo ga delavci, študentje in dijaki. O zborovi kakovosti pričajo številna priznanja s tekmovanj in festivalov doma in v tujini. Udeležil se je več mariborskih tekmovanj Naša pesem in prejel eno srebrno in tri zlate plakete mesta Maribor. Udeležil se je mednarodnih tekmovanj v Arezzu, C. A. Seghizzi v Gorici in Spittalu. Gostoval je v ZR Nemčiji in Belgiji. Oktobra 1979 se je udeležil Mokranjčevih dni v Nego-tinu, leta 1982 pa mednarodnega zborovskega festivala v Chicagu v Združenih državah Amerike. Omeniti velja, da je bil zbor na vseh tekmovanjih med nagrajenimi. Zborov program je zelo pester, saj obsega skladbe od renesanse do sodobne zborovske literature. Prav gotovo nam bodo tudi na jutrišnjem koncertu pripravili bogat program, ki bo zadovoljil ljubitelje in poznavalce zborovskega petja. Ker bo zborovski koncert še v okviru praznovanja 8. marca, mednarodnega dneva žena, bo to gotovo spodbuda, da pevci ne bodo prepevali le nekaterim pevskim zanesenjakom in praznim stolom. Koncert Mešanega pevskega zbora Obala Koper z dirigentom Mirkom Slosarjem bo v soboto, 9. marca 1985, ob 19.30 v dvorani gimna- zlIe* Mija Mravlja četrta premiera na jeseniškem odru — V soboto, 9. marca, ob 19.30 bodo v gledališču Tone Čufar na Jesenicah pripravili četrto premiero v tej gledališki sezoni. V gledališki večer bosta združeni monodrami. Krstno bo uprizorjena monodrama Branka Hofmana Mož brez obraza, monodramo Balbine Battelino-Baranovičeve Germaine in pes pa je pred leti že uprizorilo Mariborsko gledališče v izvedbi igraJJce Vide Ju-vanove. V obeh besedilih so našli veliko skupnih dramaturških in literarnih značilnosti. Z obema heroinjama, Andrejo in Germaine, vstopamo v duhovne in moralne razmere urbanega, artističnega in intelektualnega pomena in posebnosti. V obeh igrah se soočamo s triado modernega sveta: pravo ali sodstvo, preganjanje ali policija, ječa ali nesvoboda. Obe junakinji sta avtentični predstavnici človeške samote, kajti človek je le navidezno družbeno bitje, v resnici je le tragični samotar v modernem svetu absurda. Obe ženski sta žrtvi ljubezni, se pravi čustev, a tudi erotičnih vizij, ki v sodobnem svetu politike, tehnike, oblastništva in moškega porabništva ne morejo biti drugega kot nezmožnost, neuresničljivost, izgubljenost in tragična samota, ki se lahko razreši le v niču. Obe vlogi bo interpretirala igralka Slava Ma-roševič. Režija je delo Vesne Arharjeve, dramaturgija Bojana Štiha, glasbena oprema Uija Šureva. Na sliki: Slava Maroševič kot Germaine. Sedmi koncert sezone 1984/85 v Glasbeni šoli Kranj Flavtistka Helena Poles in pianistka Maja Ogrin Mladi umetnici, ki sta nastopili minuli četrtek v dvorani Glasbene šole Kranj, sta izvedli solistični in komornoglasbeni večer z deli Pou-lenca, Brahmsa, J. Goloba in Prokofjeva. Razen Brahmsovih Variacij in fuge na Handlovo temo, op. 24 sta umetnici torej izvedli sama glasbena dela moderne. V branju slednje glasbeniške fakture sta Polesova in Ogrinova odgrnili svoje prve večje umetniške tančice, saj je bila njuna skupna igra za Poulencovo Sonato za flavto in klavir, za Golobovo Skico za flavto in klavir in za Prokofjeva Sonato v D-duru, op. 94 za flavto in klavir več kot zgolj informativno prebiranje glasbeniške zapuščine ali navdušujoče ljubiteljstvo nad komornoglasbeno igro. Zlasti slednja, Sonata za flavto in klavir Sergeja Prokofjeva, je opozorila na vse značilnosti ritmičnih in harmoničnih presenečenj z nenehnim menjavanjem tem ter na agogično-dinamično niansiranje. Tako kot je flavtistka Polesova vseskozi opozarjala na izjemno zanimiv flavtni ton, ki ga mora biti kljub instrumentovim zakonitostim prav v igri modernističnih glasbenih usmeritev kar največ v vseh dinamičnih odtenkih, je v tej tudi melodično zanimivi skladbi (4. stavek — Allegro con brio) utrdila svojo igro na dokaj suvereno postavljenem koncertnem odru. Pianistka Maja Ogrin, ki je sodelovala v duu s flavtistko, je za in-termezzo prikazala še solistično klavirsko igro v zgodnjem Brahmso-vem opusu št. 24 — Variacijah in fugi na Handlovo temo. Na tem Handlovem delu — Mali suiti v B-duru je Johannes Brahms izpeljal niz monumentalnih variacij, ki se v sklepu zaokrožijo s slogovno širino Handlove instrumentalne fuge. T, .» ° Franc Knznar V ljubljanski Moderni galeriji zbirajo in dokumentirajo likovna dela slovenskih umetnikov, ki so nastala med letoma 1918 in 1930, ko sta v evropski umetnosti prevladovala ekspresionizem in stil nove stvarnosti. Fran Tratnik, brata Kralj, Božidar Jakac, Veno Pilon, Ivan Čargo, Lojze Spazzapan, brata Vidmar, Olaf Globočnik, Miha Maleš, Stane Cuderman, Tine Kos, Ivan Kos, Franjo Stiplovšek in drugi umetniki bodo vključeni na razstavi, posvečeni razgibanemu času po prvi svetovni vojni. Moderna galerija prosi lastnike plastik, slik, grafik in risb, da Moderni galeriji (Tomšičeva 14, tel. 061/214-106) posredujejo podatke o delih slovenskih umetnikov iz dvajsetih let, ki bi jih želeli celovito predstaviti ljubiteljem likovne umetnosti. Na fotografiji: Fran Tratnik, Vedeževalka, 1905, perorisba s tušem Petnajsti Teden slovenske drame se je iztekel ran^tošnJi selektor Tedna slovenske drame Go-doka ^e izljira' iz številčno in kvalitetno igr& J. Plodne letine izvornih slovenskih dram, na d katerega nam bojo ustali v spominu Mirjana Sinožič kot Lenka, Cedo Vujič kot Jurij, Ljubo-mir Kerekeš kot shizofrenik in Vesna Stilinovič kot Korbarjeva, skupaj z ostalimi izvajalci predstave. Seveda lastne možnosti in perspektive ne morejo biti ,tuje', so pa kot take lahko vsaj zgledne v marsikaterem oziru. Ker ne izključuje temeljitih sprememb, da bi bila nekoč tudi udeležba Prešernovega gledališča na Tednu slovenske drame v Kranju lahko podvržena isti selektivnosti, ki sicer velja za vsa slovenska gledališča Franci Zagoričnik :4Si STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PlfEK, t. MARCA 19*5 — Ali že veš, da je Milan na športni stavi dobil 30 milijonov komaj dan po poroki? — Revež, ta je imel v življenj« vedno smolo! — Zakaj pa nosiš vedno ta stari, oguljeni klobuk? — Žena se je zaklela, da ne gre z menoj na cesto, dokler bom nosil ta klobuk. krompir še malo drugače Pi tliški krompir 2 kg krompirja, sol, 10 dkg masla, peteršilj Vzamemo enakomerno droben krompir in ga operemo. Biti mora tako droben, da ga ni treba lupiti. Skuhamo ga v slanem kropu. Ostati mora cel. Odcejenega stresemo na raztopljeno maslo, ga potresemo s sesekljanim peteršiljem in takoj ponudimo. Smetanov krompir 2 kg krompirja, 10 dkg masla, 2 dl kisle smetane, sol Krompir skuhamo, oluplje-nega zrežemo na rezine. V kozici raztopimo maslo, nanj stresemo krompir, ga solimo in pražimo. Nazadnje dodamo še kislo smetano. Ponudimo kot prilogo ali kot samostojno jed s solato. Krompir z bohinjskim sirom 2 kg krompirja, 5 dkg olja Poliv: 2 jajci, 2 dl kisle smetane, 15 dkg bohinjskega sira, sol Krompir skuhamo, olupimo in zrežemo na listke. V kozico ali pekač denemo pol olja in nanj polovico krompirja. Polijemo ga s polovico poliva, nato dodamo še drugo polovico krompirja in polijemo z ostankom olja in z drugo polovico poliva. Postavimo v pekač, da se lepo zapeče. Poliv: v razžvrkljana jajca vmešamo smetano in nariban sir. Solimo toliko, da s polivom solimo tudi krompir. ta mesec na vrtu Maline sadimo le tam, kjer zemlja ni zapleveljena s pirnico. Pirnice pozneje ne bi mogli več obvladati. Korenike pirnice tako močno prepredejo ves prostor med koreninami in poganjki malin, da plevala sploh ne moremo več izkoreniniti, ne da bi pri tem poškodovali tudi maline. Plevel pobere mnogo hranilnih snovi in s tem so maline oškodovane. Obdelava zemlje in rahljanje površine je zaradi pirnice otežkočeno. Za maline so najboljše lažja tla, potrebujejo pa mnogo vode in hranilnih snovi. Pri izbiri malinovih sort se lahko odločimo za takšne, ki so rodne le enkrat na leto, za dvakrat rodne ali remontirajoče in za stalno rodne. Med enkrat rodnimi malinami je bila nekoč zelo cenjena sorta Mailing Promise, ki pa je nagnjena k sušici. Boljša, odporna in neverjetno robu- stna sorta je Vv^klersov seme-njak. Od dvakrat rodnih sort zasluži omembo Lloyd George. Najnovejša stalno rodna sorta šibke rasti je Romy. V majhnih vrtovih, kjer so koreninski iz ganjki malin lahko nadležni, je uporabna sorta Schaffers Colos sal, ki ne poganja iz skritih brstov na koreninah, tako da jo je mogoče razmnoževati le z grebe-ničenjem. Maline sadimo v 1,5 m oddaljene vrste, v vrsti pa so sadike po 50 cm narazen. Pri sajenju mora priti koreninski vrat nekaj cm pod površino zemlje. Prst okoli sadike močno pritisnemo h koreninam in sadike zalijemo. Rastline bodo dobro odgnale, če protje skrajšamo na 20, največ 30 cm dolge štrclje. Tudi 6 do 8 cm debela plast šote okoli sadik ugodno deluje na razvoj korenin. pomen radiča v prehrani V zimskem času uporabljamo predvsem radič, ki ga silimo pri temperaturi nad 15° C. Radič vsebuje 91 do 94 % vode, 0,4 % surovih beljakovin, 0,13 % surovih maščob, 4 % ogljikovih hidratov, od tega 3,4 % sladkorjev. V siljeriem radiču je v 100 gramih samo 3 mg, v zelenem pa 16 mg vitamina C, 1,3% karotina in 0,03 do 0,05 mg vitamina BI in B2, med minerali je največ kalija 192 mg, sledita kalcij in fosfor, vsakega je po 26 mg in 0,7 mg železa. Radič vsebuje grenko snov intvbin, ki uravnava prebavo, pospešuje presnovo in kroženje krvi. V zunanjih zelenih listih je 30-krat več karotina, enkrat več vitaminov BI in C kot v notranjih obeljenih listih. Radič priporočajo zlasti sladkornim bolnikom, ker zmanjšuje količino sladkorja v krvi in seču. Radič deluje tudi na čiščenje krvi, izločanje odvečne sluzi in žolča. Iz listov radiča delamo sok, ki ga pomešamo z nekaj kapljicami vinskega kisa in rožnega olja. Tako pripravljeni obkladki zelo pomagajo pri močnem glavobolu. Če pa sW hamo sok s sladkorjem v tekoči sirup, dobimo okusno odvajalo za otroke. Sveži sok pospešuje tudi rast las, z njim masiramo oslabele ude, čistimo kožo in preprečujemo srbenje kože. Če iz listov radiča in peterši-lja kuhamo čaj, se poveča izločanje seča. Liste radiča položimo na pekoče opekline, tako ublažimo bolečine, zmanjšata se rdečica in vročina. Največkrat pa radič pripravljamo v solati, ki zlasti v zimskih mesecih ugodo deluje na naše počutje. Dr. Mihaela Černe, dipl. ing. agr. Kmetijski inštitut Slovenije Resnično laskava priznanja niso tista, ki jih izpove-mo, ampak tista, ki nam uidejo. Ninon de Lenclos Čim bolj ljubimo svoje prijatelje, tem manj jim laskamo Moliere zmrznjenje splčšna 'podhladitev ali zmrznjenje je možno že pri temperaturi od + 5° C navzdol, ne šele pod ničlo. Človek postane utrujen in zaspan. Če zaspi, umre — če ga ne najdemo pravočasno. Spanje preide v nezavest, sledi smrt. Postopek je počasen, zato je mnogokrat reševanje uspešno, čeprav ponesrečenec ne kaže nobenih znakov življenja. Pogosto gre hkrati za zmr-zline rok in nog in za splošno podhladitev. S tresenjem in gibanjem (cepetanje, mahanje z rokami, šklepetanje) pridobi telo nekaj dodatne toplote. Toploto pa hitreje izgubljamo v spanju zaradi razširitve žil, v vinjenem stanju ali če smo mokri. Ko najdemo podhlajenega ponesrečenca, moramo ukrepati takoj. Zavijemo ga v tople odeje in ga odnesemo v topel prostor. Ugotovimo stanje zavesti. Če je pri zavesti (z njim je možen stik, zbudil se je), mu damo tople pijače, toplo ga oblečemo in zavijemo. Če ugotovimo na rokah, nogah in uhljih znake zmr-zlin, ravnamo tako, kot smo svetovali v prejšnjem prispevku (počasno ogrevanje, dve uri od +10° C do +40" C). Če je nezavesten, mu ne smemo dajati nobenih napitkov. Takoj, če je možno že na terenu, mu namestimo vroči ovoj, ki ga napravimo takole: odpnemo mu obleko do spodnjega perila, preko prsi in trebuha mu položimo petkrat preganjeno rjuho (pri otroku ustrezno manjšo kot pri odraslem), ki smo jo namočili v vročo vodo (lahko uporabimo vsebino termovke). Obleko zapne-mo. Telo zavijemo v posebno folijo (astro- navtska) ali pa v polivinilno folijo, vetrovko, plašč in podobno. Zavijemo le jedro telesa,ki Aa ogrevamo, roke in noge pustimo zunaj. Vse skupaj, trup in ude, nato zavijemo v odeje. Nujen je čimprejšnji prevoz v bolnišnico. Ce moramo čakati na prevoz, moramo rjuho vsako uro ponovno prepojiti z vročo vodo. Ponesrečenca ne masiramo in ne drgnemo s snegom. Zapomnite si, da rok in nog ne ogrevamo, ker bi mu tako škodovali! Pri pod-hlajenem praviloma ne izvajamo umetnega dihanja in masaže srca, ker mu zadošča komaj opazno, plitvo in poredko dihanje in skoraj nezaznavno delovanje srca. Oživljanja naj se lotijo le strokovni delavci, če so ugotovili resnično odsotnost dihanja ali delovanja srca, sicer bi mu oživljanje več škodilo kot pa koristilo. Tedaj pa pride v poštev le umetno dihanje usta na usta ali na nos, da vpihavamo v podhlajenega topel zrak. Večina napotkov "za preprečevanje zmr-zlin velja tudi za splošno podhladitev. Za daljšo pot v mrzlo naravo je najpomembnejša trezna glava pri odločanju. Če imamo primerno obleko in obutev in poskrbimo za spremstvo, smo že dokaj varni. Še tole: starši lahko v večini primerov preprečijo izgubo otrok. Zadošča že malo površnosti in nesreča je tu! Tako kot na otroke moramo popaziti tudi na ostarele, onemogle in osamele občane, ki ne morejo sami poskrbeti za ogrevanje in prehrano. Posebno skrb pa potrebujejo duševni bolniki in samotarji. Zavedajmo se, da vsi našteti res potrebujejo pomoč sorodnikov, sosedov, aktivistov Rdečega križa in drugih. dr. Tone Košir morda vas zanima Najdalj trajajočo negibnost živega človeka je prikazala v maju 1974 Mardeana Odom v neki trgovini v Indianapolisu (ZDA), ko je v popolni negifmosti vztrajala pet ur in 32 minut. S tem je porušila rekord Wiliama A. Fu-gua, ki je za upoštevanja vreden honorar 1.200 dolarjev delal kot negibni maneken v nekem podjetju v Fort Worthu. Pri tem je imel vsekakor nerazveseljive izkušnje z mimoidočimi, ki so ga ščipali, tapljali, škropili z vodo ali ga poskušali sleči. Odkar je eden mimoidočih skušal dokazati svoji spremljevalki, da lahko pripravi mladega moža, da se bo premaknil in udaril manekena, tako da je moral v bolnišnico, so morali poostriti varnostne ukrepe na njegovem zahtevnem delovnem mestu. Največji železniški trajekt obratuje od leta 1975 med Lii- beckom in finskim pristaniščem Hango. Na 1,3 km dolgem tiru trajekta je mogoče natovoriti in prepeljati 60 vagonov. Nakladalni manever traja šest ur in ga opravijo s pomočjo dveh dvigal. Ajdovi žličniki 5 dkg masla, sol. NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS. — Očka, kje pa si bil ti, ko sem se jaz rodil? — Na nogometni tekmi. — In kje je bila mamica? — Pri babici. — Ja, potem sem bil pa sam doma! 3 jajca, 12 dkg ajdove moke V skledi penasto umešarrio maslo, dodamo rumenjake i11 osolimo. Rahlo primešamo sneg iz beljakov in ajdovo moko. 2 žlico oblikujemo žličnike in jih zakuhamo v vrelo juho. Kuhajo naj se počasi 8 do 10 minut. Mesna sekanica na juhi 1/4 kg pečenega ali kuhanega mesa, 3 dkg olja ali masla, peteršilj, 1 žlica moke, 1 jajce, opeče' ne kruhove rezine Sesekljano meso prepražimp na maščobi, dodamo peteršilj. pomokamo, razžvrkljamo jajce in zalijemo z vrelo juho. Juho ponudimo z opečenimi kruhovimi rezinami. Nič ni težjega od iskrenosti in nič lažjega od laska- Dostojevski mm* SPIS MESECA Spis februarja je Moja šola. Objavljen je bil 15. februarja, napisal pa ga je Domi Rešičič iz 5. c razreda osnovne šole Bratstvo in enotnost v Kranju. Gotovo ste ga prebrali tudi vi in se strinjate z našo oceno, da je Domi namesto cenenega slavospeva šoli ustvaril za njegova mlada leta pravo mojstrovino, občuteno pripoved o šoli, ki ni le »strah in trepet«, ampak občutljivo bitje z neštetimi zgodbami, ponosom, radovednostjo, živahnostjo in tudi osamljenostjo. Domiju bomo za nagrado poslali knjigo. Pomagam tovarišici Jelki Žagar Že 45 ton zbranega odpadnega Vsako jutro vstanem ob pol sedmih, se umijem, pozajtrku-jem in se odpravim v šolo. Razen torbe vzamem še posodo za kosilo tovarišice Žagarjeve. V šolo pridem ves zaspan in posodo oddam v šolsko kuhinjo. Po pouku grem v kuhinjo, kjer mi dajo kosilo. Pot od šole do doma oziroma do doma Jelke Žagar je kratka, saj živiva v istem bloku. Kosilo, ki ga prinesem, je še toplo. Lepo pozdravim, ko stopim v stanovanje. Zaslišim narodno glasbo, ki jo Jelka Žagar zelo rada posluša. Kosilo postavim na mizo. Povpraša me, kaj je za kosilo in jaz ji povem. Jelka Žagar je stara 85 let, sla-* bo vidi in sliši, razen tega pa ji še pojemajo moči. Je zelo malo, če pa ji kosilo ni všeč, pa sploh nič ne je. Po kosilu grem v trgovino in ji nakupim, kar mi naroči. Ko ji prinesem iz trgovine, sedem na stol in se pogovarjava, kako je bilo, ko je poučevalav šoli. Oči se mi obrnejo na res lepe umetniške slike, kar mi pove, da ima Jelka Žagar rada vse, kar je lepo. Prosi me, naj pride mami k njej, da ji bo pobrisala prah. Proti večeru z mami prideva k njej. Pove nama, kaj je treba pobrisati. Mami pobriše prah, jaz pa posesam tla. Ko delo opraviva, sedeva za mizo in Žagarjeva nama pripoveduje o sebi. Njen rojstni kraj je slovenska vas Katarina na Tržaškem. Maturirala je z osemnajstimi leti. Svoje znanje pa je začela dajati otrokom v vasi Katarina, tu je učila dva razreda. Ko pa je v Italiji prišel na oblast fašizem, so v šoli prepovedali slovenski jezik. S 26 leti se je Jelka Žagar poročila in leta 1928 prišla v Tržič. Leta so minila in prišla je druga svetovna vojna. Septembra 1944 je Jelka postala partizan- ska učiteljica. Moža so Nemci aretirali in odpeljali v zapor v Gorico. Od tam je odšel v Trst, kjer je pri prijateljih našel zavetje. Jelka pa je učila na Cerkljanskem. Bila je brez stalnega prebivališča. Spala je pri kmetih, en teden pri enem, drugi teden pri drugem. Leta 1945 se je vrnila v Tržič. Rada se spominja otroštva, saj je že od mladih nog igrala v gledališču. Režirala je veliko iger za otroke. Rada je igrala. Še bi delala z otroki, če bi ji to dopuščalo zdravje. Vesel sem, da ji lahko pomagam pri težjih opravilih, ki jih ona ne zmore. Za novo leto 1985 sem ji želel predvsem to, da bi bila zdrava. Matjaž Hudobivnik, . 8. c r, OŠ heroja Bračiča Tržič papirja! Skupnost organizacij združenega dela Slovenija papir je v začetku letošnjega šolskega leta za zbiralce starega papirja razpisala zanimivo nagradno tekmovanje. Tri osnovne šole, ki bodo od 1. septembra 1984 do 30. junija 1985 zbrale največ odpadnega papirja, bodo nagrajene z enodnevnim avtobusnim izletom. Naslednjih pet osnovnih šol pa bo dobilo po 10.000 dinarjev za nakup športnega orodja. To še ni vse! Za osnovne šole, ki bodo zbrale več kot 5.000 kg starega papirja, bo izžrebanih pet nagrad po 10.000 dinarjev za nakup športnega orodja. Pet osnovnih šol z več kot 200 učenci, ki bodo zflrale največ starega papirja na učenca, bo nagrajenih s po 10.000 dinarjev za nakup športnega orodja. Tri osnovne šole z manj kot 200 učenci, ki bodo zbrale največ starega papirja na učenca, pa bodo tudi dobile po 10.000 dinarjev za nakup športnega orodja. To so le nagrade. Za vsak kilogram papirja pa bodo otroci dobili po 10.— dinarjev (prej po 5,5 din). Šola v naravi 8. marec V vas prihaja pomlad in z njo dan žena, mami bo vesela, ko ji bom zapela. Vazo krasi ji roža, ona me poboža, njena pa zahvala %meni je veselje dala. Ta praznik vseh žena nam lepo pesem da. da bi Se dolgo bile tako priljubljene. Tudi očka se spomni moje mamice, jo za praznik njen stisne v svoj objem. Tadeja Šolar, 4. r. OŠ Bukovica V soboto, 9. februarja, smo se učenci tretjih razredov odpeljali v Gozd Martuljek. S seboj smo vzeli vso smučarsko opremo in tudi tekaške smuči. Na smučanju smo se imeli lepo. Tudi vreme nam ni nagajalo. Prvi dan smo se učili voziti s plužnimi zavoji. Naslednje dni pa smo vozili slalom in smuk. Ko smo se naučili peljati še z vlečnico, smo šli z vrha. Na vrhu je bila proga zelo ledena. Bala sem se, da bi si zlomila nogo. Padla nisem nikoli. Tretji dan smo tudi tekli na smučeh do Kranjske gore. Zadnji dan šole v naravi, to je v soboto, pa smo imeli tekmovanje. Z devetim mestom sem bila zelo zadovoljna. Zares sem se veliko naučila. To je potrdil tudi ati, ko me je vzel s seboj na Stari vrh. Helena Končan, 3. a r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka. Morda vas zanima, dragi šolarji, koliko šol v Sloveniji sodeluje v akcijah zbiranja starega papirja? V šolskem letu 1983/84 so učenci zbirali odpadni papir kar v 399 slovenskih osnovnih šolah, zbrali pa so ga skupaj 3.927 ton, kar je bilo 5 odstotkov več kot leto poprej. Povemo naj še to, da so bili leta 1983 najbolj pridni šolarji iz osnovne šole Toneta Čufarja z Jesenic, zato je bila tudi zaključna prireditev pri njih na Jesenicah. Lani so bili najboljši kočevski otroci, zato je bila zaključna prireditev leta 1984 v Kočevju. Izvedeli smo, da se tudi letošnje leto jeseniški šolarji zelo trudijo, da bi zbrali veliko papirja. Do polletja so zbrali že 45 ton odpadnega papirja in trenutno so med prvimi v Sloveniji! Le tako naprej, jeseniški šolarji! Pa drugi tudi. Vsi imate enake možnosti. Če boste pridni, bo denarja za dolg in lep izlet pa še kakšna nagrada bo. Pa ne le to, za vašo pridnost in požrtvovalnost vam bodo hvaležni delavci Dinosa, Surovine in Papir-servisa, predvsem pa uporabniki starega papirja — Papirnica Količevo, Sladkogorska Sladki vrh, papirnica Djuro Salaj Krško in Lepenka Tržič, ki papir, ki ga zberete, nujno potrebujejo za redno proizvodnjo. Vedite: če bi ne bilo vas in vaših pridnih rok in bi ne bilo na dvoriščih teh tovarn velikih kupov starega papirja, bi se proizvodnja tod lahko ustavila. Zato le voziček v roke in od hiše do hiše . . . Zaslužek in nagrade čakajo! Deklica in mamica Velikokrat obraz se mi smeji, a včasih v očesu me solza skeli. Tedaj prijatelja ni. Potolažiti le mamica zna. Prelepe besede mi šepeta. Nežno z očmi poboža me, veselje v mene priseli se. Mamica prain prijatelj je, saj v sreči in joku ob meni je. Nikoli me ne zapusti, vedno za mene skrbi. Vesna Car, 5. c r. OŠ Bratstvo in enotnost Kranj Oh, ti starši Ko sem nekega dne prišel iz šole, me je muca Nena že čakala na pragu. Malo sem pomislil, potem pa sem jo spustil noter, saj mami ni bilo doma. Ona namreč ne trpi mačkov v stanovanju. Malo sem jo pocrkljal, potem pa sem šel delat nalogo. Nena je ostala v kuhinji. Nekaj časa je ležala pod mizo, potem pa se ji je to zazdelo neumno in se je šla sprehajat. Čez četrt ure sem se spomnil, da moram dati meso v pečico Pridrvel sem v kuhinjo ter z grozo ugotovil, da mesa ni. Ostal je le papir, na katerem je ležala Nena, še bolj debela kot prej in me prestrašeno gledala. Zgrabil sem jo, da bi jo vrgel ven, pa je zazvonil zvonec. Izpustil sem Neno in šel odpref. Bila je mami. Kar naenkrat pa je pridrvela za menoj muca in švignila mami pod nogami skozi vrata hodnika. Mami se je tako ustrašila, da je spustila iz rok vse vrečke in kanglico z mlekom. Kanglica seveda ni imela namena stati pokonci, zato se je prevrnila, mleko pa razlilo. Seveda ga je muca prišla polizat, pa jo je mami brcnila, da se je skotali-la po stopnicah in prevrnila dve roži. Mešanica dveh razbitih lončkov z rožami in mleka je bila čudovita. Mami pa je bila drugačnega mnenja. Vse sem moral pospraviti jaz in iti po meso. Na koncu sem bil pa še jaz vsega kriv. Ti starši, so pa res čudni. Kdo bi jih razumel? Miro Žarkovič, 5. c r. OŠ Davorina Jenka Cerklje Lomski ploh Prehajanje zime v pomlad pri' naša s sabo tudi star ljudski obi' čaj, pustovanje. Vsak kraj, vsa' ka pokrajina ima svoje šege i*1 navade. V naši vasi je to vleka ploha-Vlečejo pa ga le tisto leto, v katerem se od božiča do pusta nobeno dekle ni omožilo. Kako to iZ' gleda? Fantje in dekleta iz vasi se zberejo in si razdelijo delo, ločeno je strogo po spolu. Fantje prevzamejo skrb za ploh -~ smreko in sprevod, dekleta pa za pušeljce in pankelce ter za pi; jačo. Na pustni torek se odprav" sprevod v dolino. Spredaj jahajo na konjih v narodne noše oble' čeni fantje. Najstarejši med nji' mi nosi pustno fano. Za njim vlečejo ploh — bogato okrašeno smreko, ki mora biti čim večja, imeti mora veliko vej, da jo bodo lahko dražje prodali. Sledi voz z nevesto, za njim pa številne m&' škare. Med njimi ne sme manj' kati babe, ki v košu nese dedca. Še veliko veselih godcev sprem; lja sprevod in kajpak razigran1 otroci, ki se peljejo na lojtrni' kih. V mestu jih že pričakujejo možje, željni barantanja in kup; čije. Dobre volje ne manjka! S tem običajem se pravzaprav fan; tje rogajo dekletom, ker se m nobeno omožilo. Letos ploha niso vlekli, ker ]e. bila v predpustnem času v vas' ohcet. Saša Kramarič, 7. a r. OŠ heroja Grajzerja Tržič Bil sem prehlajen Med počitnicami sem bil vel1; ko zunaj. Ker se nisem dovo'J oblekel, sem se prehladil. Ma°£ ca je bila huda. Skuhala mi J vroč čaj. Moral sem biti v his^ Skozi okno sem gledal, kako * se otroci sankali in smučal • Kmalu sem se pozdravil: Sp« sem šel lahko ven. Sklenil seflj da se bom vedno toplo oblek«1 da se ne bom prehladil. Janez Valter, 2. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor . 8. MARCA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, BANKA SPOROČA TELEVIZIJSKI SPORED 7. STRAN O L. AS SOBOTA, §. 3. 8.00 Poročila - otroška matica - ponovitve oddaj - 8.05 i Rudolf: Čarobna vrtavka, *• del - 8.25 Naredimo oblak "8.40 Otroška televizija: Pipana oddaja, nanizanka TV Beograd - 9.10 Miti in legende: Zgodbe o mezopo-•aniskih bogovih, nanizanka TV Beograd - 9.25 Peri-j*op - 9.55 Naša pesem -Maribor 84: Consortium ^tisicum - 10.25 Čudeži nabave: Skrivnostni svet opic, del, kanadska poljudno znanstvena serija - 10.55 Pričevanja o Edvardu Kareju: Krištofovo zorenje, Ponovitev 2. dela dokumente serije - 11.35 Poročila Wo 11.40) - 15.20 Poročila -15.25 Volčjak Kavik, ameri-š«i film - 17.00 PJ v košarki | CZ: Partizan, prenos v odboru propagandna oddaja -18.30 Boj za obstanek: Jesenski rogovi, angleška dokumentarna serija - 20.00 Križišče Cassandra, ameriški film - 22.05 Zrcalo tedna - 22.25 Ali me še ljubite -madžarske operete - 23.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 12.00 4:0 za Tanjo, sovjetski film - 13.30 Split: Tenis za Davisov pokal - YU : Av-stralia, prenos (slov. kom) -18.05 Zgodbe iz delavnice, TV nadaljevanka - 19.00 Novosti glasbene produkcije - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Mešam 84: Ročk maraton -20.30 Človek in čas, dokumentarna oddaja - 21.00 Poročila - 21.05 Športna sobota - 21.30 Molere, francoska nadaljevanka - 22.30 TV galerija (do 23.00) Opomba: Tokio: SP v umetnostnem drsanju - ženske prosto TV Zagreb I. program: 8.55 TV v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik, Ljube zen, Stare kulture Mezopotamije, Kralj Ubu, Poročila - 15.45 Sedem TV dni -16.15 Narodna glasba - 16.45 Poročila - 16.50 TV koledar -17.00 PJ v košarki CZ : Partizan, prenos - 18.30 Dosje, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik - 20.00 Vohljač, ameriški film -21.35 TV dnevnik - 21.50 Za konec tedna NEDELJA, 10. 3. 8.20 Poročila - Otroška matineja - 8.25 Živ žav: Risanke, Smrkci - 9.15 Grizli Adams, ponovitev ameriške nanizanke - 9.45 R. Ca-stellani: Življenje Verdija, italijanska nadaljevanka -11.05 »Z Ovčarja in Kablar-ja« - ljudska glasba, oddaja TV Beograd - 11.35 625, oddaja za stik z gledalci -11.55 Propagandna oddaja -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Poročila (do 13.05) RADIJSKI SPORED SOBOTA, 9. marca ^vi program 4-30-8.00 Jutranji program -Slasba - 8.05 Pionirski ted- - 9.05 Sobotna matineja g 10.05 Pojte z nami - - 10.25 kanka glasba - 11.05 Svetoma reportaža - 11.30 Srečale republik in pokrajin -J2-10-14.00 Naši poslušalci ^stitajo in pozdravljajo -14.05 Kulturna panorama -15-00 Radio danes, radio ju- - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak kija in EP -17.00 Studio ob 11.00 - Zunanjepolitični magazin -18.00 Škatlica z god-1)0 - 18.30 Iz dela Glasbene padine Slovenije - 19.35 J* naše najmlajše - 19.45 Minute z ansamblom Jože-g Kampiča - 20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 J^terarni nokturno - 23.15 m tod do polnoči -"V-05-5.00 Nočni program -glasba NEDEUA, 10. marca *>rvi program 5-00-8.00 Jutranji program -gtesba - 8.07 Radijska igra *a otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska Matineja - 11.00-13.00 Naši Poslušalci čestitajo in po javljajo - 13.10 Obvestila ln zabavna glasba -13.20 Za n.aše kmetovalce -14.05 Na-s* poslušalci čestitajo in popravljajo - 14.20 Humore-^a tega tedna - 15.10 Pri n&s doma - 15.30 Nedeljska rePortaža - 16.20 Pogovor s Poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 f^bavna radijska igra -j»-35 Lahko noč, otroci -iS-45 Glasbene razglednice "20.00-22.00 V nedeljo zve-^er - 22.20-24.00 Glasba za ffieten konec tedna " glasb4'30 N°Čni program ' Ponedeljek, 11. marca ^i program •3o-8.00 Jutranji program -S asba - 8.05 Aktualni pro-marksizma - 8.25 lngaraja - 8.40 Naučimo novo pesmico - 9.05 Glas-7na matineja - 10.05 Režirano za... - 1105 Ali r°znate . - 11.35 S pesmi-}° Po Jugoslaviji - 13.20 ^smrtnice, obvestila in za-.ayna glasba - 13.50 Pone-^Ijkov križemkraž - 14.05 J gosteh pri zborih jugoslo-anskih radijskih postaj -£'•30-15.25 Popoldanski mo-P*?k - 16.00 Vrtiljak želja in ^p " 17.00 Studio ob 17.00 ? glasba - 18.00 Na ljudsko UU° "1825 Zvočni signali -J*-45 Minute z ansamblom britn - 20.00 Kulturni glo-,Us - 20.10 Zaplešite z nami ori, 05 Državni simfonični 3.ester Sovjetske zveze in . lipnt Jevgenij Svetlanov j* -30 °b domačem ognj-ncu - 23.05 Literarni noktur d°. " 23.15 Zimzelene melo p„Je - 00.05-4.30 Nočni pro *ran-i - glasba T°REK, 12. marca 4^> program ', °*8.00 Jutranji program -*'dsba - 8.05 Radijska šola B\aSrednJ° stopnjo - 8.35 Iz 51asoenih šol - o!o5 Glasbe- na matineja -10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 -l- glasba -18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mednarodno tekmovanje violinistov za nagrado »M. R. Lipizer« v Gorici - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Iz filmov in glasbenih revij 00.05-4.30 Nočni program glasba SREDA, 13. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Govorimo make donsko in srbohrvatsko -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene Kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25-15.25 Popoldanski mozaik -16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Pesmi slovenskih skladateljev prvih desetletij 20. st. - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Ivana Ru-parja - 20.00 Posnetek koncerta Simfonikov RTV Ljubljana v Victoria-Hall v Genovi dne 26. 3. 1984 - Solist Shura Cherkasskv - klavir, dirigent Anton Nanut -22.30 Zimzelene melodije -23.05 Literarni nokturno -23.15 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor čih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PETEK, 15. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Slovenski skladatelji mladim violinistom (5. oddaja) -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.40 Iz glasbene tradicije jugoslova skih narodov in narodnosti - 13.00 - Danes do 13.00 - Iz naših krjev - Iz naših sporedov - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Igor Stravinski: Pulcinella - sui ta za mali orkester po Per golesiju - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrti ljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 -I- glasba 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Pojemo in godemo - 20.00 Zakaj ima mo radi... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angle ščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba 14.50 S. Sremac: Pop Čira in pop Spira, 1. del nadaljevanke TV Novi Sad in TV Beograd - 15.55 Visok pritisk, zabavnoglasbena oddaja TV Koper - 16.50 Brat -ali kako nehati, ponovitev dokumentarne oddaje 17.30 Poročila - 17.35 Major in smrklja, ameriški film (ČB) - 18.10 TV kavarna -20.00 Geniji ali genijalci: Osebne težave, 3. del TV nadaljevanke - 21.05 Športni pregled - 21.35 Beseda da besedo - pogovor z dr. Bojanom Accettom -22.05 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 13.15 Test - 13.30 Split: Tenis za Davisov pokal - Jugoslavija : Avstralia - 17.30/45 Tokio: SP v umetnostnem drsanju - Revija - 18.40 TV esej - 19.10 Prometni krog -19.30 TV dnevnik - 20.00 Nizozemska, dokumentarna oddaja iz serija Moja domovina - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 TV kinoteka: Fi-ladelfijska zgodba, ameri ški film TV Zagreb l\ program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kme tijska oddaja - 13.00 Zašči tena narava - 13.30 In tudi letos ... izobraževalna oddaja - 14.15 Na svoj način, glasbena oddaja -14.30 Pro ti vetru, avstralska nadalje vanka - 15.20 Nedeljsko po poldne - 17.30 Bendži, ameriški film - 18.55 Risanke -19.30 TV dnevnik - 20.00 Ljubezenske zgodbe, TV nanizanke - 21.05 Športni pregled - 21.35 Zadnji vlak iz Džiburija, reportaža 22.05 TV dnevnik TV Zagreb I. program: 16.20 Videostrani - 16.30 TV v šoli: Dokler gozd ne ozeleni, Za učitelje, Utrdbe, trdnjave, gradovi - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar -17.45 I. Brlič-Mažuranič: Zgodbe iz davnine - 18.00 Nepomembno in pomembno, ogroška serija - 18.15 Poti izobraževanja - 18.45 Podium - 19.30 TV dnevnik - 20.00 P. Ljubojev: Osebe in usode, drama - 21.40 Argumenti, zunanjepolitična oddaja - 22.10 Izbrani trenutek - 22.15 TV dnevnik -22.35 En avtor, en film TOREK, 12. 3. 1985 8.55 TV v šoli - 16.10 Šolska TV: Vstaja, dokumentarna oddaja iz niza Ustvarjanje Titove Jugoslavije - 17.30 Poročila -17.35 Naša pesem Maribor 84: Mešani zbor ŽPD France Prešeren iz Celja - Spored za otroke -18.05 Miti in legende: Zgodbe o Mezopotamskih kraljih, nanizanka TV Beograd - 18.20 Propagandna oddaja - 18.25 Pomurski obzornik -Spored za mlade - 18.40 3 x 3 - 20.05 Miroslav Josič-Višnjič: Poglej me nezvesta, dokumentarna drama TV Beograd - 20.50 Integrali - 22.10 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 Mali svet, otroška oddaja - 18.15 Čar knjige - 18.45 Želeli ste, poglejte, poučnozabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Fclk parada - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Po poteh svobode, dokumentarna oddaja - 21.50 Alpe Jadran, dokumentarna reportaža PONEDELJEK, 11. 3. 8.45 TV v šoli - 17.30 Poročila - Spored za otroke - 17.35 Sneženi mož, angleški risani film - 18.05 Marina Lucija, portret akademske slikarke Marije Lucije-Stupi-ce -18.15 Mačja uspavanka, videospot - 18.20 Propagandna oddaja - 18.25 Podravski obzornik - Spored za mlade - 18.45 Podium -20.05 H. Arnow: Rezbarka, 1. del ameriške nadaljevanke - 21.00 Aktualno - 21.40 Mednarodni baletni gala koncert, 1. del, oddaja TV Novi Sad - 22.35 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.50 Premor - 19.00 Športni grafikon - 19.30 TV dnevnik -20.00 Pota napredka - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Beata na klisuri, ponovitev zabavne oddaje - 21.35 Dinastija, 37. del ameriške nadaljevanke - 22.25 Ste-reovizija, zabavna oddaja TV Zagreb I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Anglo-Amerika, NOB in socialistična revolucija -17.30 Poročila -17.35 TV koledar - 17.45 Mali svet -18.15 Čas knjige - 18.45 Želeli ste poglejte - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Svet in mi -notranjepolitična oddaja -20.45 Žrebanje lota - 20.55 Festove premiere: Zadnji valček, ameriški film - 22.35 TV dnevnik SREDA, 13. 3. 1985 8.45 Test - 9.00 TV v šoli -17.30 Poročila - Spored za otroke - 17.35 M. Bakmaz: Klobuček in klobučica, 2. del predstave Lutkovnega gledališča Maribor - 17.55 P. Golia: Jurček, 2. del predstave SNG Maribor 18.15 Klovni so bolni od smeha: Žička - 18.20 Propagandna oddaja - 18.25 Posavski obzornik - 18.40 Računalništvo, angleška izobraževalna serija - 20.05 Mednarodna obzorja: Jugo- slavija in EGS, oddaja TV Titograd - 20.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 20.55 Film tedna: Seksmisija, poljski film - 23.05 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Sokoli, otroška serija - 18.15 Centri za rehabilitacijo: Zlatibor - 18.45 V skupnem kadru, zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Iz koncertnih dvoran - A. Vivaldi: Štirje letni časi op. 8 - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Življenje in ne film, dokumentarna serija - 21.50 VI zagrebški sejem jazza TV Zagreb I. program: 8.30 TV koledar - 8.45 Sokoli, otroška serija - 9.15 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila (do 12.35) - 17.20 Videostrani - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Sokoli, otroška serija 18.15 Centri za rehabilitacijo: Zlatibor - 18.45 V skupnem kadru, zabavna oddaja 19.30 TV dnevnik - 20.00 Obarvana svetloba in ameriški film Johnnv Belinda 22.30 TV dnevnik Četrtek, 14.3.1985 9.00 TV v šoli - 15.55-22.50 Teletekst RTV Ljubljana 16.10 Šolska TV: Vstaja, do k u men tarna oddaja iz niza Ustvarjanje Titove Jugosla vije - 17.30 Poročila - Spo red za otroke - 17.35 J. Ribi čič: Nana, mala opica - Vi harna noč - 17.45 Portret Josipa Ribičiča - 18.10 Ma ček falot, videospot - 18.15 Klovni so bolni od smeha: Deska - 18.20 Propagandna oddaja -18.25 Celjski obzor nik -18.40 Od novne do kruha, dokumentarna oddaja -18.55 Pomladni tek, češkoslovaški kratki film - 20.05 Tednik - 21.10 A. Mnousch-kine: Moliere, 1. del franco ske nadaljevanke - 22.10 Planica 50 - kronika - 22.35 TV dnevnik II TV Zagreb I. program: 8.15 TV koledar - 8.30 Jelen-ček, otroška serija - 9.00 TV v šoli -10.35 TV v šoli -12.20 Poročila - 15.10 Videostrani 15.20 TV v šoli: Zgodba, Pomoč v hiši, Ribogojstvo -16.10 Jelenček, otroška serija - 16.40 Poročila - 16.45 TV koledar - 16.55 Košarka CSKA : Cibona, prenos iz Moskve - 18.30 Mali, veliki svet, dokumentarnozaba-vna oddaja -19.00 Glasbena akademija vam predstavlja 19.30 TV dnevnik - 20.00 Panorama, politični magazin - 21.05 Kvizkoteka 22.15 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 15.55 Test - 16.10 Jelenček, otroška oddaja - 16.40 TV dnevnik - 16.55 Moskva: Košarka za pokal evropskih prvakov - CSKA : Cibona, prenos (slov. kom) - v odmoru Propagandna oddaja - 18.30 Parica do svobode, izobraževalna serija 19.00 Glasbena akademija vam predstavlja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Železna doba, 4. del finske nadaljevanke - 21.05 Poročila 21.10 Umetniški večer: Voščilo za rojstni dan - 50 let Racmana Jake (do 23.00) PETEK, 15. 3. 1985 8.45 TV v šoli - 16.00-00.35 Teletekst RTV Ljubljana 16.15 Poročila -16.20 Propagandna oddaja - 16.25 SP v smučarskih poletih, posnetek iz Planice (za EVR, INT in JRT 1) - Spored za otroke - 17.35 Čiv, čiv še dolgo bom živ, 2. del - 17.50 Grizli Adams, ameriška nanizanka - 18.20 Propagandna oddaja - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Mladostnik: Na poti k odraslosti, 1. del izobraževalne serije - 00.05 Pričevanja o Edvardu Kardelju: Srečanje s prihodnostjo, 4. del dokumentarne serije - 20.55 Ne prezrite - 21.10 M. Spillane: Mike Ham-mer, ameriška nanizanka -21.55 Planica 50 - kronika -22.20 TV dnevnik II - 22.30 Pasji vojaki, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mama, ata in jaz, otroška serija - 18.15 Ljudje govorijo, izobraževalna serija - 18.45 Humoristični klub - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Variacije za TV: »Yummbel«, oddaja resne glasbe - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Vidiki, dokumentarna oddaja - 21.50 Nočni kino: Z dušo in tele- j som, francoski film TV Zagreb L program: 15.20 Videostrani - 15.30 TV v šoli: Nemščina, TV berilo 16.25 SP v smučarskih poletih, posnetek iz Planice -17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Mama, ata in jaz - 8.15 Ljudje govorijo, izobraževalna oddaja 18.45 Humoristični klub -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gangsterska kronika, ameriška nadaljevanka - 20.55 Formula 1, zabavna oddaja - 21.40 TV dnevnik - 21.55 V petek ob 22.00 - kulturni mozaik DOMA PRI VAS DVAKRAT NA TEDEN GORENJSKI GLAS Z obrestmi loviš inflacijo Četrtek, 14. marca Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 13.30 Od melodije od melodije -14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.10-15.25 Popoldanski mo zaik - 1 (5.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.30 Johannes Brahms: Sonata v Ks duru -20.00 Četrtkov večer domu- Prisluhnem omizju štirih možakov, ki imajo polno glavo računov: koliko jim prinesejo obresti, kaj se izplača in kaj ne, skoraj bolje je vezati denar na tri mesece kot na eno leto, ker nikoli ne veš, kdaj se ti ponudi posebna priložnost za ugoden nakup, čeprav zdaj dobiš nekoliko manj, ker so se v banki uračunali in so nekoliko zmanjšali obrestno mero za vezane vloge na 3 mesece. Na koncu leta pa dobiš 54 odstotkov, če vezeš vsakič vlogo in obresti skupaj... Zanimivo je bilo prisluhniti tudi, za kaj možakarji porabijo obresti. Eden jih dobi toliko, da vsak mesec opravi s preživnino za otroka, drugi jih ima za cigarete in časopise, tretji jih pušča v banki, četrti, ki mu je uspelo privarčevati kar 20 starih milijonov in dobi zanje vsake tri mesece 27.000 dinarjev obresti, pa denar porazdeli na tri dele in z vsakim delom, 9000 dinarji, vsak mesec plača stanovanje in kurjavo. Stiskal je, res, a danes se mu to pošteno obrestuje. Za stanovanje in kurjavo ga ne skrbi več. Ljudje so spoznali, da se splača varčevati in vezati denar. To potrdi tudi dejstvo, da so se v letu 1983 v banki povečala dinarska sredstva občanov za 18, v letu 1984 pa kar za 57 odstotkov Privabile so visoke obrestne mere Letna obrestna mera za trime- sečne vloge je 54-odstotna, za več kot enoletno vezavo 59-odstotna, za vezavo nad dve leti pa 62-odstotna. če puščamo denar na hranilni knjižici, žiro računu ali tekočem računu, pa se denar obrestuje še vedno le 7,5-od-stotno. O tem, kaj menijo o vezanih vlogah in novih, višjih obrestih, smo povprašali tudi varčevalce in delavko pri okencu Ljubljanske banke. službi jemali denar s hranilnih Če denarja ne potrebuješ ta- knjižic in ga vsi vezali na tri koj, je neumno puščati denar mesece.« v Danki na vPog|ed. Kier s0 obresti samo 7,5-odstotne. Ivanka Dolenc, upokojen* ka Iz Kranja: »Vse obresti, ki sem jih dobila od lanskih vlog na hranilno knjižico, sem vezala na tri mesece, malo sem pa še pridala. Ko bom to vlogo še dvakrat podaljšala, se bo zagotovo nabralo toliko, da bom imela jeseni za kurjavo in še za deset dni toplic Marija Kogovsek, blagajnl-čarka Ljubljanske banke na Cesti JLA v Kranju: »Prav z vezavami na tri mesece se je pri nas delo zelo povečalo. To smo delavci za okenci občutili prav januarja in februarja letos, ko je skoraj vsak varče- valec hotel devizne in dinarske obresti, če se jih je le nabralo za 20.000 dinarjev, vezati naprej. 26. februarja smo obrestno mero za dinarsko vezavo na tri mesece nekoliko znižali in je zdaj 45,6-odstot-na. če varčevalec veže naprej tudi obresti, ki jih dobi po treh mesecih, znese to ob koncu leta 54 odstotkov. S to obrestno mero smo se v začetku malo uračunali. Trimesečna vloga bo zdaj prinesla malo manj, vendar se kljub temu nihče ne premisli in veže naprej ob novih pogojih. Da bi vsaj rr.alo razbremenili delo pri okencih, v združeni banki razmišljajo o tem, da bi lahko varčevalec vezal za štiri, pet, šest mesecev ali pa da bi celo avtomatično lahko podaljšal svojo trimesečno vlogo do enega leta, obresti bi bile pa enake. Mi bi bili razbremenjeni, varčevalci pa bi dobili enako vsoto denarja. Pa tudi varčevalci bi prihranili času, saj je nerodno loviti določeni datum in na novo vezati de- Os Joži Zrim, uslužbenka iz. Tržiča: »Zaenkrat še nimam vezane vloge, ker zlepa ne spravim skupaj 20.000 dinarjev. Upam, da bom to lahko storila že naslednji mesec, da bom do dopusta malo privarčevala, malo pa priobrestova-la\ Vem pa, da so kolegi v #|| ljubljanska banka M ^0 Temeljna banka Gorenjske GLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 8. MARCA Ji! Madžarska reprezentanca: (od leve proti desni) Zson Harczi, Janos Takacs, Guorgv Fazakas in njihov vodja. — Foto: F. Perdan Jugoslovanski igralci in igralke so si pred dvobojem ogledali tovarno Ibi, ki je bila v času gostovanja naše reprezentance v Kranju njihov pokrovitelj. Na sliki: sprejem pri vodstvu tovarne. — Foto: F. Perdan Evropska namiznoteniška super liga V Kranju Jugoslavija : Madžarska 6:1 Kranj — V dvoboju zadnjega kola evropske namiznoteniške super lige je jugoslovanska reprezentanca v postavi Dragutin Šurbek, Zoran Kalinič in Branka Batinić v športni dvorani na Planini prepričljivo premagala madžarsko ekipo in se z novima točkama ob dveh prejšnjih zmagah povzpela s predzadnjega mesta v sredino lestvice. Čeprav so Madžari dopotovali v Kranj brez svojih najboljših igralcev in igralk (le-ti se pripravljajo za svetovno prvenstvo) in je Jugoslavija že od vsega začetka veljala za favorita, zmaga ni bila izbojevana tako lahko, kot kaže rezultat. Po prvem dvoboju, v katerem je Kalinič zlahka ugnal Zsona Harczi-ja, je že kazalo na gladko zmago Jugoslovanov in na hiter konec dvoboja. Ze v drugem posamičnem dvoboju pa je nekdanji evropski in svetovni prvak (v dvojicah) Dragutin Šurbek nepričakovano klonil proti Jonasu Takacsu. Frigo in Wallner dobila slaloma KRANJSKA GORA - GOLTE - Smučišči v Podkorenu in na Golteh sta bili prizorišči zadnje tekme v ženskem in moškem evropskem pokalu v alpskih disciplinah. V obeh konkurencah so nastopili vsi najboljši razen tistih, ki so odšli na zaključni del svetovnega pokala v Ameriko. V ženskem slalomu za točke evropskega pokala je v Kranjski gori zmagala Ralijanka Figini, ki je bila boljša od Avstrijke Riedlove in Bruderjeve. Od naših se je odlično odrezala Nuša Tome, ki je bila deveta, medtem ko so ostale zadovoljile, čeprav niso osvojile točk. Rezultati: 1. Figini (Italija) 1:41,76, 2. Riedl 1:42,21, 3. Bruder (obe Avstrija) 1:42,22, ... 9. Tome (Jugoslavija) 1:44,05. Na moškem slalomu na Golteh je bila odlična udeležba, vendar jih je v obeh vožnja moralo veliko v sneg. Med njimi so bili tudi vsi naši; najboljši je bil Jeseničan Oblak, — sedemnajsti. Zmago si je prismučal Šved Johan Wallner. Rezultati: 1. J. VVallner (Švedska) 1:28,71, 2. Mougel 1:30,37, 3. Bouvet (oba Francija) 1:30,58, ... 17. Oblak (Jugoslavija) 1:37,34. -dh Branka Batinić, Branka Batinić, dvakratna zmagovalka Mini spenta, je prvi niz v igri proti Gy6rgyji Fazakas visoko izgubila, medtem ko je bila v drugem in tretjem veliko boljša od svoje nasprotnice. Dvoboj moških dvojic Šurbek-Kalinič in Takacz-Harczi je pomenil vrhunec kakovostne namiznoteniške prireditve v Kranju. Po izgubljenem prvem nizu sta v nadaljevanju jugoslovanska igralca, svetovna prvaka med moškimi pari, prikazala dopadljivo igro in povišala vodstvo Jugoslavije na 3:1. Ko je mešani par Šurbek-Batinič premagal še dvojico Takacs-Fazakas, je bilo konec vsakršnih dvomov — Jugoslavija si je z vodstvom 4:1 že zagotovila zmago. Zadnja dvoboja med Kaliničem in Takacsem ter Šurbekom in Hirczijem sta bila le še prestižnega pomena, v obeh pa sta madžarska igralca pošteno izmučila naša reprezentanta. Kranjski namiznoteniški delavci, zbrani v NTK Kranj, so se tako kot že večkrat doslej (ob dvoboju Jugoslavija: Kitajska in Jugoslavija : Švedska) izkazali kot uspešni prireditelji pomembnih mednarodnih tekmovanj. Gledalcev je bilo celo več, kot so pričakovali organizatorji. Prek tisoč se jih je zbralo na tribunah športne dvorane na Planini, med njimi so bila tudi znana imena kranjskega namiznega tenisa. »Čeprav naši igralci mesec pred svetovnim prvenstvom še niso v polni formi, je bil dvoboj zanimiv,« je kranjsko namiznoteniško prireditev ocenil Ja- Sin prekosil očeta Kranj — 60 strelcev in strelk, ki so na družinskih prvenstvih dosegli predpisano normo (480 krogov od 600 možnih), se je udeležilo letošnjega občinskega tekmovanja za zlato puščico. Jure Frelih, ki je doslej že večkrat zmagal v tem tekmovanju, je tudi tokrat streljal odlično, dosegel 559 krogov in prekosil svojega očeta Vinka, večkratnega občinskega in republiškega prvaka v streljanju z zračno puško. Normo za nastop na gorenjskem prvenstvu za zlato puščico je izpolnilo tudi pet strelk — Hafnerjeva, Markičeva, Baumano-va, Smrtnikova in Lovrenčičeva. Rezultati: 1. Jure Frelih 559 krogov, 2. Vinko Frelih (oba Iskra) 554, 3. Darinka Smrtnik (Bratstvo-enostnost — Kranj) 552, 4. Zoran Sitar (Franc Mrak — Predoslje) 550, 5. Andrej Kne (Bratstvo-enotnost — Kranj) 550. Novi občinski prvaki Kranj — Občinska strelska zveza Kranj je na strelišču na Hujah pripra- Smučanje za prvomajske praznike KRANJ — Počitniška zveza Kranj in MTP Vodnik bosta za prvomajske praznike organizirala osemdnevno smučanje na olimpijskih prizoriščih na' Jahorini. Cena osemdnevnega smučanja je 13.300 dinarjev. V to ceno so vštete penzionske usluge, prevozne storitve in smučarska karta. Vsi tisti, ki se boste odločili za smučanje, dobite vse informacije vsak dan v prostorih počitniško zveze Kranj, Tavčarjeva 5, telefon 22-639. -dh vila občinsko prvenstvo za vse kategorije strelcev in strelk. "Nastopilo je 150 tekmovalcev in tekmovalk. Med strelskimi organizacijami velja pohvaliti sekcijo Tone Nadižar iz Čirč in s Planine, ki ima v svojih vrstah veliko mladih in uspešnih strelcev. Rezultati — člani — posamezno: 1. Jure Frelih (Iskra) 379, 2. Andrej Kne (Bratstvo-enotnost — Kranj) 373, 3. Ciril Lukanc (Franc Mrak — Predoslje) 366; ekipno: 1. Iskra - Kranj I 1109, 2. Franc Mrak — Predoslje-1094, 3. Bratstvo-enotnost — Kranj 1090; članice — posamezno: 1. Darinka Smrtnik (Bratstvo-enotnost) 370, 2, Nada Markič (Franc Mrak) 360, 3. Vera Lovrenčič (Bratstvo-enotnost) 357; ekipno: 1. Bratstvo-enotnost — Kranj 1080, 2. Tone Nadižar — Čirče-Planina 1043, 3. Franc Mrak — Predoslje 984; mladinci — posamezno: 1. Zdenko Kušlakovič (Tone Nadižar) 361, 2. Dragomil Lasica (Bratstvo-enotnost) 355, 3. Janez Ko-rent (Stane Kovačič — Primskovo) 353; ekipno: 1. Tone Nadižar — Čirče-Planina 1027, 2. Franc Mrak-Predoslje I 1026, 3. Tugo — Preddvor 1025; mladinke — posamezno: 1. Mija Strniša 338, 2. Alenka Bogataj 335, 3. Damjana Je* rala (vse Franc Mrak) 329; ekipno: 1. Franc Mrak — Predoslje 1002; pionirji — posamezno: 1. Matej Malovrh 163, 2. Jože Horvat 157, 3. Matej Colja (vsi Tone Nadižar) 156; ekipno: 1. Tone Nadižar — Čirče-Planina I 476, 2. Tone Nadižar II 438, 3. Franc Mrak — Predoslje 404; pionirke — posamezno: 1. Irena Gostiša (Bratstvo-enotnost) 159, 2. Judita Šparovec 143, 3. Jasmina Lavrič (obe Tone Nadižar) 142; ekipno: 1. Tone Nadižar — Čirče-Planina 417, 2. Bratstvo-enotnost — Kranj 390, 3. Franc Mrak - Predoslje 337. B. Malovrh Kranjski skakalci že državni prvaki nez Teran, evropski prvak v dvojicah skupaj z Vojislavom Markovičem in član zmagovite jugoslovanske ekipe na prvenstvu v Berlinu leta 1962. »Zadnji dve leti se v kranjskem namiznem tenisu spet dela bolj načrtno in organizirano; hitrejši napredek pa lahko pričakujemo šele tedaj, ko bo Kranj dobil namiznoteniško dvorano, v kateri bodo lahko prek vsega dne stale vsaj štiri mize. Pogoji se od takrat, ko sem prenehal igrati namizni tenis, niso bistveno spremenili.« »To je bila vrhunska namiznoteniška prireditev, čeprav so Madžari nastopili oslabljeni in je bilo že pred dvobojem lahko napovedati zmago naših,« je je o tekmi dejal Mirko Janškovec, predsednik komisije za vrhunski namizni tenis pri NTZJ. »Takšne tekme lahko veliko pripomorejo k popularizaciji namiznega tenisa v Kranju in na Gorenjskem. V Kranju so po združitvi igralskih in strokovnih moči v NTK Kranj storili prvi korak k napredku in povrnitvi ugleda, kakršnega je kranjski namizni tenis užival nekdaj.« Rezultat — Jugoslavija : Madžarska 6:1, 1:10 - Kalinič : Harczi 21:12, 21:13; 1:1 - Šurbek : Takacs 17:21, 12:21; 2:1 — Batinič : Fazakas 12:21, 21:18, 21:13; 3:1 — Šurbek-Kalinič : Takacs-Hirczi 21:18, 17:21, 21:18; 4:1 - ŠurbekBatinič : Takacs-Fazakas 21:18, 21:16; 5:1 — Kalinič : Takacs 22:20, 13:21, 21:15; 6:1 — Šurbek : Harczi 19:21, 21:7, 21:16. C. Zaplotnik Gregorčičeve plakete Ekipa Vatrostalne Med letošnjimi dobitniki Gregorčičevih plaket v jeseniški občini je tudi ekipa kegljačev na ledu jeseniške Vatrostalne. Kegljanje na ledu kot rekreacijski šport gojijo v Sloveniji že več kot sto let. Pred 31 leti pa je bila športno tekmovalna dejavnost v kegljanju na ledu organizirana tudi na Jesenicah. Kegljači na ledu so bili pastorek telesnokulturnega dogajanja v občini, vendar so s požrtvovalnim prostovoljnim delom vselej našli pot iz zagat. Ob tem pa so dosegli izjemne mednarodne uspehe. V okviru ke-gljaškega kluba na ledu se je ime Vatrostalne pojavilo prvič leta 1972. Ekipa je zorela in stopnjevala svoje uspehe. Skoraj vsako leto se je prebila med tri naše najboljše ekipe, ki so se uvrstile na evropsko ali na svetovno prvenstvo. Uspehe moštva so dopolnjevali uspehi posameznikov, združenih v eno najboljših ekip v jeseniškem klubu. Vrhunec uspehov pa je ekipa Vatrostalne dosegla v sezonah 1983 in 1984, ko je poleg vseh domačih najvišjih moštvenih naslovov osvojila še 3. mesto na svetovnem prvenstvu v Frankfurtu v ZRN. Da gre Gregorčičeva plaketa v prave roke, je ekipa Vatrostalne dokazala tudi ž izjemnimi uspehi na močnem mednarodnem turnirju v Italiji v začetku letošnjega leta. D. S. Kranjčanke druge Kranj — 12 ekip, med njimi tudi Jesenice in Kranj, se je minuli konec tedna merilo v športni dvorani na Planini na ekipnem namiznoteniškem prvenstvu Slovenije za mladinke. Po pred-tekmovanjih v dveh skupinah so se v sklepni del uvrstili Kemičar iz Hrastnika, Vesna iz Zaloga, Kranj in ljubljanska Olimpija. Naslov republiških prvakinj so osvojile mladinke Kemičarja (V. Ojstršek, Pandev, Marinkovič, Mar-* kič), ki so v odločilni tekmi premagale Kranj (Frelih, Gašperič, Matijaševič, Tepina) s 5:1. Igralke Jesenic so bile osme. Med posameznicami sta bili najboljši brez poraza državna reprezen-tantka Vesna Ojstršek in Tanja Pan-devski, dobro pa sta igrali tudi domačinki Polona Frelih in Nataša Gašperič. Poleg Kemičarja so se uvrstile na državno prvenstvo, ki bo od 31. maja do 2. junija v športni dvorani na Planini, tudi igralke Kranja. Š. T. Kranj — Člani so s preskušnjo na olimpijski skakalnici v Sarajevu že končali letošnje pokalno tekmovanje v smučarskih skokih. Med posamezniki je zmagal Kranjčan Janez Štirn in med ekipami Smučarsko-skakalni klub Iskra Delta-Triglav. Pri starejših mladincih je bil prepričljivo najboljši tekmovalec iz Žirov Borut Mur, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu zasedel zelo dobro deveto mesto. Žirovci so bili najuspešnejši tudi v ekipni konkurenci. Med mlajšimi pionirji sta imela največ uspeha. A. Kopač in Knafelj. Najslabše so se gorenjski tekmovalci odrezali med mlajšimi pionirji B. Med najmlajšimi skakalci (do 9 let) je ekipa Iskra Delta-Triglav zavzela drugo mesto. Do konca pokalnih tekmovanj sta na sporedu še dve preskušnji za pokal Cockte. Starejši pionirji se bodo ob koncu tedna pomerili na slovenskem prvenstvu na 60-metrski skakalnici v Planici, mlajši mladinci pa na 90-metr-ski napravi. Tekmovanji bosta pripravila TVD Partizan Žirovnica in Občinska smučarska zveza Jesenice. Med mlajšimi mladinci imajo možosti za prvo mesto Pušnik, Egger in Kranjčan Zoran Kešar, pri starejših pionirjih pa Pušnik in Kešar. fgjLl Sov SVo V seštevku za naslov ekipnega žavnega prvaka prepričljivo vodi Is* Delta-Triglav pred ljubljansko IlW Žirovci bodo verjetno tretji, med" ko bosta ekipi Žirovnice in Jesenic stali na petem mestu. j. Javor1 Zupančič in Gladek gorenjska prvaka Ziri — Na gorenjskem prvenstvi smučarskih skokih za mlajše pion'^ B (do 11 let) in C (do 9 let) v ZirehU j, nastopilo rekordno število tekmo^ J^«?'! cev. Gorenjska prvaka sta postala mačina — v skupini B Zoran Zu in v skupini C Andrej Gladek. Med d parni so izstopali skakalci Žirov Iskre Delta-Triglav. Rezultati — mlajši pionirji C: m Sir v Kg« dek (Ž Lukančič iri), 2. Rakovec (ID»TriglavL, čič, 4. Bogataj (oba Žiri), 5. * J. Javori £|JnCa Slavnostni sprejem za odlična mlada smučarja Koroška Bela — Takšnega slavja v tem kraju že dolgo ne pomnijo. V soboto zvečer se je po Koroški Beli hitro razširila vest, da je njihov mladi krajan Robert Žan osvojil zlato medaljo na svetovnem mladinskem prvenstvu v alpskih disciplinah v Jasni na Češkoslovaškem. V nedeljo je prišla še druga razveseljiva vest, da je drugi odlični mladi smučar iz jeseniške občine, Sašo Robič, doma z Jesenic, osvojil srebrno kolajno v slalomu. Na Koroški Beli so po zmagoslavju naših mladih smučarjev sklenili, da jima pripravijo sprejem kot se spodobi. Joža Anderle, znan kot najbolj vnet hokejski navijač, je okoli sebe zbral domačine in priprave so stekle. Do večera so bili postavljeni mlaji in transparenti, pohiteli so po spominska darila in šopke. Zaigrala je domača godba, veselo pričakovanje se je stopnjevalo. Zbiralo se je vse več krajanov, prišel je popularni Jeseničan Franci Košir, ki je povedal nekaj okroglih. Ura se je nagibala k polnoči, mladih smučarjev pa od nikoder. Očitno so bile informacije o njihovem povratku z Jasne nepravilne, vendar so ljudje vztrajali, nekateri prav do jutranjih ur. Robert Žan in Sašo Robič sta prispela šele v ponedeljek zjutraj, sprejem pa je bil popoldan. 300 krajanov je oba viharno pozdravilo, ko sta se z okrašeno konjsko vprego pripeljala na prireditveni prostor sredi vasi. Najprej so j ima učenke osnovne šole Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela izročila šopke, predstavniki krajevne skupnosti in Fantovskega kluba pa še spominska darila. Oba sta morala pripovedovati, kako je bilo v Jasni, kako sta doživljala to zmagoslavje. Predvsem domačin, 17-letni Robert Žan, dijak smučarskega oddelka gimnazije v Škofji Loki ni pričakoval takšnega slavnostnega sprejema. Čestitke so deževale od vsepovsod, številne je sprejemal tudi njegov oče Viktor, ki ga je od mladih nog vozil s seboj na smučišča, kjer je kazal izreden talent. Robert je še ves pod vtisom zmagoslavja v Jasni pripovedoval: »Zmaga je za vsakega tekmovalca velik uspeh, še posebej pa, če je to mladinsko svetovno prvenstvo. To je zame zares enkraten uspeh.« V sobotnem veleslalomu je bil Robert Žan po prvi vožnji na četrtem mestu, z drugo izredno vožnjo pa si je prismučal naslov svetovnega prvaka. Svoj nastop je ocenil tako: »Teren je bil prepariran z vodo, proga je bila izredno zahtevna, z veliko prelomnic. Na progi je bila le tanka plast ledu, kar je bilo ugodno le za prve tekmovalce. S Sašom nisva imela najboljše sreče pri žrebu. Sašo je imel številko 9, jaz pa 14. Proga je bila že načeta in nisem smel tvegati. Prvo vožnjo sem končal na 4. mestu s skoraj sekundo zaostanka za vodećim. V drugi vožnjo sem imel dobro izhodišče, saj sem štartal drugi. Štartal sem morda na srebrno medaljo, zapeljal pa sem res tako, kot znam in izkazalo se je, da je bilo to dovolj za zmago.« Naslov svetovnega mladinskega prvaka je za vsakega mladega tekmovalca odskočna deska v članski svetovni vrh. Kakšni so sedaj tvoji načrti? »Predvsem moram še naprej trenirati tako kot sedaj. Konkurenca je med člani še. veliko večja, zato me čaka izredno težka in naporna pot, 1 Gl%^ kart (ID Triglav), 6. Vehar (Žiri), 7. * % v žen, 8. Vesel, 9. Verhovnik, 10. Zar"1 (vsi ID Triglav); mlajši pionirji ^j^M« Zupančič (Ziri), 2. Jekovec (Tržič)' *ti$tv« Jereb (Žiri), 4. Špenko (ID-Triglavk. J štjr Meglic (Tržič), 6. Mesec, 7. Simčič (°iijk,c ID Triglav), 8. Dolhar (Rateče), 9- 1 rok (Žirovnica), 10. Kopač (Žiri). K ''•25 i da se prebijem med najboljše svet w0q vne smučarske ase.« *!e<*ve Robert Žan je v letošnji sezoni* jj Cr\ res v izredni formi. Razen tega uS^ ^ejs ha v Jasni je osvojil še naslov ^^VlU kanskega prvaka v slalomu in vef SeM slalomu, 3. je bil na FIS tekmova^U^,. v ZDA, uspehov doma pa niti n (tvftV( omenjamo posebej. -H^el Sašo Robič 17-letni Jeseničan, dijak smučarskega oddelka gimnaf]j °r, j je v Škofji Loki, je imel na soboti^ ^tin, veleslalomu precej smole, saj se ^.Jlie je odpela vez. Imel je tretji vrnesf j Je čas in morda je šla po vodi tudi &v se dalja. To mu ni vzelo poguma i° ^ nedeljskem slalomu je zablestel- .„I™! »Po prvi vožnji sem bil 4. To je ^mLR verjetna posledica majhne negoto^^ sti, kajti prejšnji dan sem bil ob &r stitev v veleslalomu. Poleg tega s^ vilka 9 ni bila najbolj ugodna, ^ ekip Je na proga mi ni najbolj ugajala, saj la odprta in premalo tehnično zah^ vna. Tako sem kar precej zaostal izhodišče za drugo vožnjo ni bilo w* boljše.« Kaj si razmišljal na startu drw ga slaloma? »Ko sem štartal, sem imel v mi5^ medaljo, morda ludi zlato. Upal na majhno nepazljivost vodećega prvem teku, vendar je peljal idea^ in ga nisem mogel ujeti. Čeprav se bil v drugem teku hitrejši za sek^1 do, je bil zaostanek iz prvega te^ prevelik. Na cilju sem bil vesel, bolj bi bil če bi dobil zlato kolajn Tudi v kombinaciji sem imel do^ možnosti, če ne bi bilo tistega neS1^ čnega sobotnega veleslaloma, ko mi je odpela vez.« Kako naprej: . »Šele sedaj se začne tisto, čet^v mnogi pravijo skok v svetovni vl\ Prehod iz mladinca v člana je najt6 ji. Upam, da bo šlo, predvsem pa ^ ram tudi čestitati Robertu Žanu.' si je z zares enkratno drugo vo#M zasluženo prismučal zlato medalj0' Obema dobitnikoma medalj iskr ne čestitke tudi v imenu bralcev 1 še veliko tekmovalnih uspehov. J. Rabic Triglav najboljši Kranj — Zimski bazen v Kranj1*! pred dnevi gostil najboljša kadet5^ vaterpolska moštva Slovenije in B"f*j ske, ki so se borila na odprtem pfV I stvu Slovenije. Za ta naslov sta se Y2 govali dve moštvi s Hrvatske in iz ^ venije. Za Hrvatsko so nastopili ka y Mladosti iz Zagreba in Opatije, iz ;] venije pa Koper in kranjski Trigla J Najboljšo vaterpolsko znanje in ^ boljšo igro so pokazali kadeti Trig'^j ki so v borbi za prvo mesto in za p°J vaterpolske zveze Slovenije brez te' j premagali vrstnike Mladosti iz Za»jjj ba. Za tretje mesto so bili kadeti je boljši od Koprčanov. Za TriglaLf igrali: Lasič, Dasič, Hajdinjak, £M man, Vončina, Pičulin, Rozman, j^.J Št lrn, ?e)» Ji vič, Ambrožič, Mišic, Štromajer in Kociper. Najboljši igralec turnirja je bil J glavan Igor Stirn, ki je dosege' Pji najst zadetkov, najboljši vratar P bil tudi Triglavan — Tomaž Lasič- Izidi - I. kolo - Triglav : rOTi 32:4, Mladost-. Opatija 16:8, II. W\ Mladost : Koper 50:7, Triglav : Op**' 20:4, III. kolo - Opatija : Koper 1 % i Triglav : Mladost 10:6. Lestvica: Triglav Mladost Opatija Koper 62:JJ r% 18*! !5gK, 8. MARCA 1985 98L_____ SPOROČILI STE NAM fc^LENlCA: TRŽIŠKI OBRTNIKI jj*KOVALI - Na veleslalomskem Rovanju tržiških obrtnikov, njiho-^ojcev in delavcev je nastopilo 135 ŠPORT IN REKREACIJA — KINO, NOVO V KINU ~ KRIŽANKA 9. STRAN O 3? SPORT OB KONCU TEDNA namiznoteniški turnir — j^znoteniški klub Gumar Sava pri-\Ly soboto ob osmih zjutraj tretji ^°lr v okviru gorenjske namiznoteni-k £8e. Po dveh turnirjih so v vodstvu J*lPe z enakim številom točk — Gu-J Jesenice in LTH. — J. Starman Ptuj: ^ *• mednarodni turnir v judu — ^teljo ob 11. uri se bo v športni dvo-^.na Planini začel velik mednarodni ^r v judu, na katerem bodo sodelo-% -pe Avst"ie> Jtalije, Srbije, Hr-Ijfj p in Slovenije. Nastopilo bo prek tekmovalcev. Turnir prireja Judo Triglav. £fhtvQh'Ce: državno mladinsko prven-nii ^ y Hokeju na ledu — Od danes do m ^° na lederu ploskvi v dvorani ^ežakljo državno mladinsko pr- $ do .^9 v hokeju na ledu. Nastopile bo-i^i. * ekipe: Crvena zvezda, Medve-tirk^'plimpija in Kranjska gora, ki bo isni-------------- ---— — H6r.aia tudi letos pod vodstvom tre- fja Matka Medje in vodje ekipe Smoleja obraniti lanski naslov jiL^ega prvaka. Danes ob 14. uri bo |)5?a Crvena zvezda : Medveščak, ob lavnostna otvoritev prven-!t^' Pet minut kasneje pa se bo začelo o f^Je med Kranjsko goro in Olimpi-V^tri ob 14. ri se bosta pomerila zvezda in Olimpija, ob 17.30 pa >tf konjska gora in Medveščak. V ne-%d °D H. uri bosta igrala Olimpija in zJHpVeščak in ob 14.30 Kranjska gora pj^^ena zvezda. Prvenstvo prireja jl^Jski klub Jesenice s pomočjo pole talija občinske konference ZSMS C«, Ce- ~ J' Rabič 0< Ca^e: °",^n* z*>or Športnega društva ]eri Vec — Športno društvo Krvavec iz d%p . vabi jutri, v soboto, ob 19. uri !0Qje člane v zadružni dom na občni jif^.' ^a katerem bodo pregledali delo Uiio^.^čem letu in se dogovorili za le-iHiiftUji6 dejavnosti in na družabno sre-\r jarvs ,0D zvokih ansambla bratov Po-^ nsek. - J. Kuhar smučarjev in smučark. Rezultati — otroci do 10 let: 1. Janez Dovžan, 2. Urška Janškovec, 3. Florijan Jordan; pionirji: 1. Alojz Gradišar, 2. Grega Janškovec, 3. Roman Šivic; pionirke: 1. Mateja Aljančič, 2. Karmen Klemene, 3. Patricija Uzar; mladinke: 1. Alenka Perko, 2. Katja Meglic, 3. Tanja Slat-nar; mladinci: 1. Marjan Šivic, 2. Roman Simovič, 3. Primož Aljančič; članice — do 25 let: 1. Polona Ceglar, 2. Mojca Kralj; od 26 do 35 let: 1. Milena Dol-čič, 2. Barbara Polajnar, 3. Franka Jur-kič; od 36 do 45 let: 1. Kristina Podlip-nik, 2. Mila Kralj, 3. Marta Janškovec; nad 45 let: 1. Marija Križaj, 2. Katarina Markič, 3. Marija Ravnik; člani — do 25 let: 1. Miran Markič, 2. Stojan Lu-kanc, 3. Matej Močnik; od 26 do 35 let: 1. Alojz Polajnar, 2. Peter Perko, 3. Aleš Dornig; od 36 do 45 let: 1. Janez Dovžan, 2. Marjan Šivic, 3. Dušan Meglic; nad 45 let: 1. Matevž Lukanc, 2. Peter Križaj, 3. Zdenko Sitar. — J. Ki-kel PODLJUBELJ: DELAVCI UPRAVNIH ORGANOV NA SANKAH - De lavci upravnih organov Skupščine občine Tržič so se zbrali na sankaškem tekmovanju v Podljubelju. Med 25 udeleženci so bili med moškimi najuspešnejši Drago Ficko, Boris Bertoncelj in Marko Valjavec ter med ženskami Anka Markič, Majda Fekonja in Majda Vogelnik. - J. Kikel Škofja loka: zmagovalca VIRLOG UNION IN PEKS - V škofjeloški zimski ligi v malem nogometu je sodelovalo 36 članskih in 9 veteranskih ekip, ki sov 87 urah igre zabile 638 golov, največ (25) Jaka Šuštar iz Alplesa. Pri veteranih so slavili igralci Peksa pred LTH, Marmorjem, Podnom in Občino ter pri članih Virlog Union pred lanskim zmagovalcem Kiwijem, Alpi-no, Tehnikom in Krpanom. Najbolj disciplinirane ekipe so bile Virlog Union, Loka in Reteče. — J. Starman ŠKOFJA LOKA: MRGOLE OBČINSKI PRVAK — Na letošnjem prvenstvu škofjeloške občine v namiznem tenisu je nastopilo 31 članov. Zasluženo je slavil Mrgole pred lanskim zmagovalcem Rantom, Senico (vsi Škofja Loka), Bertoncljem (Godešič) in Ahči-nom (Polet). — J. Starman Nagr ADNA KRIŽANKA iS? T&1 2 V000 NA POLNJENO ŽRELO U GLASLEGA VULKANA SEJEM . ST OBLIKA 7 I VEZNIKA IN iS12 "w>ko| RFDK ŽEN IME KAMEN IZ USEDLIN TOPLIH VRELCEV (TUFI POŠKODBA STROKOV NJAK ZA I RANSČINO TOMISLAV NERALIC PEVEC JONES VEL AFRIŠ KO JEZERO NAUK 0 URJENJU SPOMINA EMIL N0L0E MARKO ELSNER NARAVO SLOVEČ LINNE POVRŠINA, OBMOČJE SESTAVIL R NOČ VRSTA LE TALA. STR MOGLAVEC RAJKO L0TRIĆ DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU VRSTA LIRSKE PESMI ST GERM PLEME ŠABAC ZADNJA SAMOGLA SNIKA V ABECEDI ŠVICAR SMUČAR GASPOZ MESTO NA SICILIJI G0SP00 PANOGA V SAVINJSKI DOLINI ST MESTO OB DONAVI SREŽ NA DREVJU JAPONSKO MESTO NA OTOKU HONSU OLGA VIPOTNIK FR FIZIK IN BIOLOG EL NABIT SNOVNI DELEC PEVEC IN SKLADATELJ DE0IĆ MOČAN DEŽ TUJE ŽEN IME PRIP0M0 ČEK ZA PO METANJE X Lq !fev "»gradne križanke z dne 1. marca; Ema Prodnik, Diisseldorf, antika, 'S.tit avelok- ihta- Nela, Nen, Enosis, Ina, Morača, Liano, konj, žila, SO, Lie- I*reiSpena' iverka- RČ- Pismo, etat, stanar, NV, stanovanje, kot, partner. r*v,ie t Sm° 131 rešitev- Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Jožef l&tnie 28 KmŠ'Čeva 41' Jesenice' 2- naerado (150 din) prejme Cvetko Štrukelj, ^B??^Križe' 3l naSrado (100 din) prejme Iva Florjančič, Kranj, Pot na Jošta -teš-t bomo poslali po pošti. % M - nagradne križanke pošljite do 13. marca do 9. ure na naslov: ČP Glas « ■J- Mosa P" in 3. nagrada 100 din. I^n nn?Sa p'i»deja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. na 4a0 din in 3. nac Našo čast rešil Slavec KOPAONIK — Kopaoniško smučarsko središče v Srbiji te dni gosti jugoslovanske novinarje, med katerimi so tudi člani našega uredništva. Na Kopaonik so odšli Lea Mencinger, Danica Dolenc, Igor Slavec in Stojan Saje. Za državno novinarsko prvenstvo v veleslalomu so se naši dobro pripravljali in na pot smo jih spremili z velikim optimizmom. Toda naša pričakovanja se niso uresničila. Glasovo čast je rešil le bivši direktor Igor Slavec. Osvojil je namreč odlično tretje mesto med supervete-rani. Ostali so razočarali, saj je Lea Mencinger med vožnjo veleslaloma povozila kolec, Danica Dolenc je zgrešila vratica, medtem ko je Sto-jana Sajeta dajal prehlad. Prepričani smo, da bodo naši tekmovalci več dobrih mest osvojili v smučarskih tekih. -dh Filmsko gledališče V okviru Filmskega gledališča prihaja v gorenjske kinematografe prihodnji teden na spored avstrijska filmska politična drama Gospod Bockerer. V ponedeljek, 11. marca, ob 17. uri bo predvajan v Tržiču, v torek, 12. marca, ob 18. in 20. uri v Kamniku, v sredo, 13. marca, ob 17. in 19. uri v kinu Radio Jesenice in v četrtek, 14. marca, ob 18. in 20. uri v kinu Center v Kranju. Film Gospod Bockerer je bil nagrajen na berlinskem festivalu — Fest 83, glavni igralec Kari Merkatz pa je dobil nagrado za glavno vlogo na festivalu v Moskvi leta 1982. Nacizem se je v Avstriji pokazal kot posebni politični in, lahko bi rekli, tudi kriminološki fenomen. Avstrijci, seveda ne vsi, so bili glede nacizma bolj papeški od papeža. Približno to skušata dopovedati svoji in tuji filmski publiki avtor scenarija Kurt Nachman in režiser filma Franc Antel, ki je v Evropi znan predvsem kot avtor mnogih angažiranih kratkometražnih filmov. Film je politična melodrama. Politična po vsebini in sporočilu, melodrama po načinu zapisovanja. Zgodba se začne z okupacijo Avstrije leta 1937. Rjave in črne srajce na vseh dunajskih ulicah. Kdo je Bockerer? Tipični dunajski mesar, odprt in prijazen, dobrodušen. Njegovi prijatelji so tako imenovani mali ljudje dunajskega predmestja. Toda njegov edini sin Hanzel postane žrtev nacistične propagande, ki mladim ponuja bleščečo kariero. Prepozno spozna svojo zmoto in pade na ruski fronti. Bockerer pa se bori proti nacizmu s pravo dunajsko naturo in — preživi. Videti ta film je hkrati izjemna priložnost spoznati tisti doslej manj znani del avstrijske kinematografije, ki se uspešno odpira tudi v Evropo — na jug. Po državnem zimskem prvenstvu v plavanju za člane in mladince Odlični rezultati in Kalanove Marenčiča KRANJ — V zimskem bazenu Pristan v Mariboru je bilo tridnevno državno zimsko prvenstvo za člane in mladince. Na posamičnem prvenstvu za zimske plavalne državne naslove se je za najboljša mesta potegovalo nad dvesto petdeset tekmovalk in tekmovalcev iz šestintridesetih jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Nastopali so tudi predstavniki kranjskega Triglava, ki so ponovno pokazali, da so med najboljšimi v članski in mladinski konkurenci. Letošnje zimsko državno prvenstvo v Pristanu je pokazalo hiter napredek mladih plavalcev v vseh tistih klubih, ki zavzeto delajo v zimski plavalni sezoni. Dosežena je bila namreč kopica državnih rekordov v članski, mladinski in pionirski konkurenci. V vseh kategorijah so dosegli tudi veliko republiških rekordov. Najbolje se je odrezal Ravenčan Sandi Ambrož, ki je na 100 in 200 m hrbtno zmagal in pri tem postavil v obeh disciplinah absolutna državna rekorda. Z novim rekordom na 100 m kravi se je izkazal tudi Beograjčan Kapor. Izreden napredek je pokazala tudi Mariborčanka Kučejeva, ki je na 100 m kravi plavala pod minuto, v ženskih disciplinah kravi pa se je zelo izkazala Celjanka Drezgič. Na prvenstvu so nastopali tudi člani kranjskega plavalnega kluba Triglav. Tako v moški kot v ženski konkurenci so osvajali prva, druga in tretja mesta. Nastopil je tudi Darjan Petrič, ki je plaval za svojo armijsko enoto. Od Kranjčanov je najbolje, z odličnimi rezultati, izstopal Andrej Marenčič, ki je osvojil državni naslov na 400 m kravi, medtem ko je bil na 200 m kravi drugi, drugi je bil tudi na 200 m delfin. Aran Jocič je bil dvakrat tretji. Bronastjo odličje si je priplaval na 100 in 200 m prsno, Igor Veličkovič je bil drugi na 200 m in tretji na 100 m hrbtno. Simon Šolar je bil tretji na 400 m mešano, medtem ko je bil Darjan Petrič (JLA) drugi v isti disciplini. V ženskih disciplinah je bila odlična Kranjčanka Zala Kalan. Osvojila je prvo mesto na 400 m mešano in 200 m delfin, na 100 m delfin pa je bila druga. Dobro se je držala Milenkovičeva, mlada Ajda Savinšek pa je bila tretja v članski in mladinski konkurenci na 200 m hrbtno in 800 m kravi. Vsi izidi in mesta so garancija kranjskih plavalcev in plavalk tudi za letno sezono. D. Humer NOVO V KINU •v<š ■ i'.-.v': S francoskim filmom Nočna patrulja se nam obeta odlični akcijski policijski film. Francoski režiser Missiaen je velik ljubitelj ameriškega filma, kije narejen zato, da bi gledalec v filmu predvsem užival. Njegovi film so slike odnosov med glavnimi junaki. Sklenil je, da bo posnel trilogijo v žanru kriminalk in Nočna patrulja je drugi film iz te serije. Je moderen, vpet v današnjo politično situacijo. Dva policaja na nočnem obhodu najdeta truplo vplivnega politika. Kdo ga je ubil in zakaj? Film je poln preganjanja, divjih avtomobilskih voženj, skrivnostnih umorov in neobičajnega smrtonosnega orožja. Morilec je malce vzvišena, skrivnostna in lepa temnopolta Marta, ki se giblje v mračnih prostorih igralnic in filmu daje pečat fantastičnega in poetičnega. Novinarka spremlja dogodke s svojim komentarjem, poudarjajuč njihov pomen in ,pristnost'. Film je pisan na kožo igralcem Gerardu Lanvinu, Eddyju Mit-chellu, Francoise Arnoul in Ragmondu Pellegrinu. Žena — vihar pa je honkonški akcijski film. Mlada žena se odloči, da bo maščevala svojo oklevetano sestro. Prisiljena je, da se druži s svojim bivšim zaročencem in njegovim novim dekletom. S tem se krog njenih sovražnikov še poveča. Ko pa obvlada novo tehniko kung-fu, seveda zmaga ona. Te dni prihaja v gorenjske kinematografe tudi zabavni film Zafr-kantje. KINO KRANJ CENTER - 8. marca; premiera amer. barv. drame OSAMLJENA DAMA ob 16., 18. in 20. uri, 9. marca; amer. barv. akcij, film VELIKI BELI ŠEF ob 16. in 18. uri, amer. barv. erot. film PROFESORICA FRANCOŠČINE ob 20. uri,, premiera amer. barv. komedije ZAFRKANTJE ob 22. uri, 10. marca; amer. barv. risani film POPAJE-VE NORČIJE ob IG. tiri, amer. barv. akcij, film VELIKI BELI ŠEF ob 15. in 17. uri, amer. barv. erot. komedija PROFESORICA FRANCOŠČINE ob 19. uri, 11. in 12. marca; franc. barv. krim. fini NOČNA PATRULJA ob 16., 18. in 20. uri, 13. in 14. marca; amer. fant. film KRILATA KAČA ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ - 8. marca; amer. barv. zgod. spektakel SODOMA IN GOMORA ob 16., 18. in 20. uri, 9. marca; nem. barv. erot. film PREKO SEDEM POSTELJ ob 16., 18. in 20. uri, 10. marca; amer. barv. pust. film VELIKI RIZIK ob 14. uri, nem. barv. erot. film ŠEST ŠVEDINJ V INTERNATU ob 16. in 18. uri, hongk. barv. film ŽENSKA - VIHAR ob 20. uri, 11. marca; hongk. barv. akcij, film VELIKI BELI ŠEF ob 16., 18. in 20. uri, 12. in 13. marca; hongk. barv. akcij, film ŽENSKA — VIHAR ob 16., 18. in 20. uri, 14. marca; grški erot. film EMANUELA - KRAUICA SA-DOSA ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ — 8. marca; amer. barv. fant. film E. T. - VESOUČEK ob 17. in 19. uri, 9. marca; amer. barv. fant. film E. T. — VESOUČEK ob 16. in 18. uri, amer. barv. "rot. film PROFESORICA FRANCOŠČINE ob 20. uri, premiera amer. ban\ komedije ZAFRKANTJE ob 22. uri, 10. marca; avwr. bani fant. film E. T. — VESOUČEK ob 15. in 17. uri, grški barv. erot. fdm EMANUELA - KRAUICA SADOSA ob 19. uri, amer. barv. komedija ZAFRKANTJE ob 21. uri, 11. marca; avstr. barv. film GOSPOD BOCKERER ob 17. in 19. uri 12. marca; nem. barv. erot. komedija ŠEST ŠVEDINJ V INTERNATI: ob 17. in 19. uri, 14. marca; amer. ban.', film MORA ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM - 9. marca, amer. barv. komedija SUPER AGENTA ob 16. in 18. uri, nem. barv. erot. film ŠEST ŠVEDINJ V INTERNATU ob 20. uri, premiera ital. barv. zgod. spektakla HERKULES ob 22. uri, 10. marca; amer. bam komedija SUPER AGENTA ob 15., 17. in 19. uri, amer. barv. drama OSAMLJENA DAMA ob 21. uri, 11. marca; amer. barv. erot. film PROFESORICA FRANCOŠČINE ob 18. in 20. uri, 12. marca; avstrij. barv. film GOSPOD BOCKERER ob 18. in 20. uri, 14. marca; amer. srhljivka VIDŽ11ANTE ob 18. in 20. uri DUPLICA — 9. marca; hongk. barv. akcij, film ŽENSKA VIHAR ob 20. uri, 10. marca; hongk. barv. film 36 CELIC SHAOLINA ob 15. uri, avstrij. politič. film GOSPOD BACKERER ob 17. in 19. un, 13. marca; amer. barv. akcij, film VELIKI BELI ŠEF ob 20. uri, 14. marca; amer. barv. komedija OSAMI JENI OČKA ob 20. uri JESENICE RADIO - 8. marca; amer. barv. film PRIHAJAJO SMRKCI ob 17. uri, amer. barv. film OSAMUENI OČKA ob 19. uri, amer. barv. fant. film KRHATA KAČA ob 21. uri, 9. marca; amer. barv. risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 17. uri, amer. barv. film KRILATA KAČA ob 19. uri, 10. marca; amer. barv. film 10 MINUT DO POLNOČI ob 17. in 19. uri, 11. marca; grški erot. film EMANUELA - KRAUICA SADOSA ob 17. in 19. uri, 12. marca; amer. barv. film V1DŽILANTE ob 17. in 19. un, 13. marca; avstr. baru. polit, film GOSPOD BOCKERER ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ - 8. in 9. marca; amer. ban. krim. film 10 MINUT DO POLNOČI ob 18. in 20. uri. 10. marca; amer. bam ritani fdm PRIHAJAJO SMRKCI ob 16. uri, amer. bam. film KRILATA KAČ l ob 18. in 20. un. 11. marca; amer. ban\ risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 18. un. amer. ban: fdm KRHATA KAČA ob 20. uri, 12. marca; amer. bam. film VIDŽ.IlANTE ob 17. in 19. un, 14. marcu; nem. bam. erot. film ŠEST ŠVEDINJ V INTERNATU ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA - 8. marca; ital. bam. zgod. film HERKULES ob 17. un. 9. marca; amer. bam. film VELIKI RIZIK ob 20. uri, 12. marca; amer. belg. risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 17. un DOVJE — 10. marca; ital. bam. zgod. spektakel HERKULES ob 19. uri RADOVLJICA - 8. in 12. marca; amer. bam. film ZADNJA AMERIŠKA DEVICA ob 20. un, 9. marca; amer. bam. film TIHI BES ob 18. uri, amer. bam. film ZADNJI FILM GROZE ob 20. uri, 10. marca; amer. bam. pust. film TIHI BES ob 16. in 20. uri, amer. bam. film ZADNJA AMERIŠKA DEVICA ob 18. uri, 11. in 13. marca; amer. bam. grozljivka ZADNJI FILM GROZE ob 20. uri BLED — 8. marca; franc. bam. film BI-LITIS ob 20. uri, 9. marca; franc. bam. film VELIKI VOJNI KARNEVAL ob 18. uri, franc. bam. film BILITIS ob 20. uri, 10. marca; franc. bam. film VELIKI VOJNI KARNEVAL ob 16. uri, amer. bam. film ČRNI PETEK ZA GANGSTERJE ob 18. uri, jugosl. bam. film ČUDEŽ NEVIDUIVI ob 20. uri, 11. in 12. marca; amer. bam. film TIHI BES ob 20. uri, 14. marca; amer. bam. film ZADNJI FILM GROZE ob 20. uri BOHINJ — 9. marca; amer. bam. film ČRNI PETEK ZA GANGSTERJE ob 18. uri. jugosl. bam. film ČUDEŽ NEVIDUIVI ob 20. uri, 10. marca; franc. bam. film BILITIS ob 18. in 20. uri, 14. marca; amer. bam. film TIHI BES ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA - 8. marca; ital. bam. film OSVAJALEC ob 18. in 20. uri, 9. in 10. marca; franc. film BELMONDO— PROFESIONALEC ob 18. in 20. uri, 12. in 13. marca; amer. drama POGREŠANI ob 18. in 20. uri, 14. marca; angl. bam. film OPOREČNA LADY ob 20. uri ŽELEZNIKI — 8. marca; franc. avant. film BELMONDO —PROFESIONALEC ob 20. uri, 9. marca; jug08lov. barv. film JAGUARJEV SKOK ob 20. un. 10. marca; ital bam. film OSVAJALEC ob 18. in 20. uri, 13. marca; ital. avant. film TATOVI 1ZGUBUENEGA ZA K l ADA ob 20. uri POLJANE — 8. marca; jugosl. bam. film JAGUARJEV SKOK ob 19."uri, 9. marcu; ital. avant film TATOVI 1ZGUBUENEGA ZAKLADA ob 17. in 19. uri, 12. marca; angl. bam. filni OPOREČNA 1ADY ob 19. un O LAS 10. STRAN PETEK, 8. MARCA 1985 REPORTAŽA PLANIŠKI JUNAKI — JOŽE ŠLIBAR: Korajža velja t Jože Šlibar, Snarjev iz Kovorja, se je doslej edini izmed jugoslovanskih smučarskih skakalcev vpisal med svetovne rekorderje. »Prepričan sem, da se bo v Planici, na osmem svetovnem prvenstvu v poletih, ,lista najdaljših' podaljšala z novimi imeni,« pravi. »Privoščil bi, da bi rekordni skok uspel komu od jugoslovanskih tekmovalcev.« Ljubljana — Jožeta smo zmotili sredi dela, v šestem nadstropju velike Slovenijale-sove stolpnice na Titovi cesti v Ljubljani. »V teh dneh moram podelati še najnujnejše stvari, ker me ves prihodnji teden ne bo v službo,« je hitel razlagati. Nismo ga spraševali, kje se bo mudil v naslednjih dneh. Vsem, ki vedo, s čim se je Jože ukvarjal v mladosti, je razumljivo, da v dolini pod Poncami, kjer se bo danes teden začelo osmo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Šlibar bo skupaj z Jožetom Zidarjem z Jesenic mahal na odskočni mizi z zastavo in dajal skakalcem znamenje za polete prek velikanke. Začel in končal s padcem ... »Ne vem, kaj je odločilno vplivalo na to, da sem se zapisal skakalnemu športu. Morda obisk planiškega orla Janeza Polde pri uri telovadbe na nižji gimnaziji v Tržiču? Morda bližnji kuclji, na katerih smo kovorski fantiči postavljali skakalnice? Ali morebiti huda zima 1952/53, v kateri smo šolarji kranjske gimnazije hodili pod vodstvom Matije Tranka, očeta »srebrnega« Jureta, skakat na Ilovko?« ugiba 51-letni Jože Šlibar, ki že domala četrt stoletja živi v Ljubljani, v Rožni dolini, vmes pa se je pet let mudil v Afriki. Dobro se spominja začetka in konca svoje športne poti. Ko je brez kakršnihkoli izkušenj postavil v Kovorju svojo prvo skakalnico, ki je bila bolj podobna sedanjim napravam za akrobatske skoke, je na njej salamensko grdo padel in se z »repi« smuči kresnil po glavi. Ko je obiskoval višjo gimnazijo v Kranju in je dopolnil že devetnajst let, je po spletu okoliščin nastopil na prvem tekmovanju na Ilovki. Muhasta zima je namreč na-sula toliko snega, da Jože, ki je stanoval v internatu, ni mogel domov Kovor; šole pa zaradi obilice snega tako in tako ni bilo. Fantje so tedaj namesto v šolo hodili skakat na Ilovko. Naslednje leto se je Jože že vpisal v klub, v ljubljansko Enotnost. »Ko so me vprašali, koliko sem star, sem se zlagal in se pomladil za nekaj let. Ce bi povedal po resnici, me bržčas ne bi vzeli in še težje bi se prebijal naprej. Šele ko sem začel hoditi na tekme v tujino, sem funkcionarjem izdal svoja leta. Pošteno so me okarali in mi zabičali, da moram madež oprati z uspehi na mednarodnih tekmah,« se spominja. Jože je prvih pet let tekmoval na domačih skakalnicah, REKORDNI SKOK - Jože Šlibar na vrhu zaletišča skakalnice v Oberstdorfu ... treniral pod vodstvom Franca Priboška-Šikija, Karla Klan-čnika, Lojzeta Gorjanca, Zorana Zalokarja. Potem se je prebil v jugoslovansko A reprezentanco in s tem tudi na mednarodna tekmovanja. Ko so ga izmed peterice skakalcev določili kot edinega potnika za tekmovanje v Kulmu, je v veselju pozabil smuči — in se brez njih odpeljal z vlakom na pomembno mednarodno pre-skušnjo. Naslednje leto, v olimpijski sezoni, je prvič občutil »kuhinjo«, v našem športu. Na novoletni skakalni turneji je izpolnil normo za nastop na olimpijskih igrah v Squaw Vallevu, a kljub temu obljubljene Amerike ni videl. V jugoslovanskem olimpijskem komiteju so se izgovarjali na pomanjkanje denarja. Ko se je jeseniška železarna ponudila, da plača vse stroške bivanja in potovanja, se je izkazalo, da športni funkcionarji za igre v Ameriki tudi niso nikogar prijavili. ... vmes je postavil svetovni rekord 24. februarja 1961 se je Snarjev Jože iz Kovorja, ki je doslej s predolgimi skoki že večkrat zmešal štrene prirediteljem skakalnih tekem, dokončno prebil iz povprečja. S 141 metri, kolikor je tega dne skočil v Oberstdorfu, je potolkel deset let star svetovni rekord Finca Tauna Luira in se za vedno zapisal v zgodovino jugoslovanskega in svetovnega skakalnega športa. »Šlibarjev let je bil izreden,« se spominja dr. Tone Dečman. »Pri 120 metrih mu je topel Nove poteze turistične poslovne skupnosti Turistična poslovna skupnost na Bledu obstaja pet let, nastala je kot želja in potreba po tesnejšem sodelovanju blejskih hotelirjev, danes pa svoje delovanje vse bolj usmerja na celotno območje radovljiške občine, skuša vključiti tudi spremljajoče dejavnosti, posebej trgovino. Z letošnjim letom je delo direktorja prevzel Branko Čop. Povprašali smo ga o novostih. • V KOLIKŠNI MERI TURISTIČNA POSLOVNA SKUPNOST URESNIČUJE SVOJO VLOGO? Na Gorenjskem je to edina poslovna skupnost, predstavlja edino obliko združevanja sredstev, moči in znanja na področju gostinstva in turizma v naši občini. Pri naši organizacijski zmešnjavi v turizmu usklaja in združuje različne interese, kar naj bi nas pripeljalo naprej. Mislim, da je turistična poslovna skupnost še na stopnji razvoja, kaže pa, da se razmišljanja spreminjajo na bolje. Predvsem nismo zadovoljni, da imajo gostinske in . turistične organizacije še vedno tričetrtinski delež pri združevanju sredstev preko poslovne skupnosti. Skromno je vključena trgovina, naše članice so le Murka, Špe-cerija, Živila in Almira. Veliko jih je še, ki niso vključene, vendar tržijo v turizmu. Pridobiti jih moramo, saj morajo za turistične spremljajoče objekte skrbeti vsi. Obstaja tudi nezadovoljstvo članic poslovodne skupnosti izven Bleda in Bohinja kot so Šobec, Podvin in Grajski dvor. Počutijo se odmaknjene. Nerazumljivo je, da blejska gostinska šola ni včla- njena. Res nima sredstev, toda to ne bi smel biti razlog. Prav tako bi v poslovno skupnost sodil Triglavski narodni park. Sprašujem se tudi, zakaj denimo, ni vključen Elan. • Kakšne so novosti letošnjega programa dela? Pripravljamo program s področja kulturnih dejavnosti, skušali bomo ponuditi visoko kvalitetne kulturne prireditve. Izkoristiti bomo skušali objekte, ki jih ima Bled. Športna dvorana je bila akustično opremljena, vendar je žal prazna. Skupaj s pristojnimi občinskimi organi si prizadevamo, da razmere na področju trgovine spravimo v red. Začeli so se razgovori z domačimi trgovskimi organizacijami pa tudi z drugimi o skupnem trgovskem objektu v središču Bleda, ki bo namenjen predvsem tujim turistom. Vključili smo se tudi v program usposobitve letališča v Lescah za pristajanje tujih športnih letal, pri čemer sodeluje tudi Šobec. Program se nanaša na nakup potrebne opreme in označitev letališke steze. Prispevali bomo milijon dinarjev. • V Bohinju nenehno tožijo, da so pozabljeni. Bohinj ima v okviru turistične poslovne skupnosti poseben odbor. Mislim, da se z Bohinjem vsi po vrsti premalo ukvarjamo, Bohinj postaja občinski pastorek. Pripravljamo razgovor o njem, Osnovna napaka je,da Bohinj nima nosilca razvoja, čeprav bi ga potreboval. Ponuja se Alpetour. Nerazumljivo je tudi, da občinski program razvoja turizma delajo že toliko časa. Bohinj je pravi biser, v primerjavi z drugimi turističnimi kraji je ohranil svoje naravno okolje, ostal desetletja takore-koč nedotaknjen. Nadgraditi bi ga morali z visoko kakovostjo turistične ponudbe. • Blejska gostinska šola je vendarle dobila peto stopnjo. S precejšnjimi težavami je dobila pogojno soglasje za vpis v peto zahtevnostno stopnjo. Pogoj je seveda zadosten vpis. Šola se zdaj zelo trudi, da bo vpis uspešen. Vendar pa ima premalo razumevanja pri poklicnih usmerjevalcih, ki so še vedno klasično usmerjeni. Vse breme je tako na poklicnih usmerjevalcih v osnovnih šolah, kjer to delo običajno opravljajo šolski psihologi. Turistično gospodarstvo nudi štipendije, zagotavlja zaposlitev, tudi dober osebni dohodek. Natakar z nekaj leti prakse v Hotelsko-turisti-čnem podjetju Bled zasluži trenutno, izven sezone torej, 40 tisočakov na mesec, kar seveda hi slabo. M. Volčjak ... med letom k novemu svetovnemu rekordu 141 metrov zrak, ki je vel po skakalnici, dvignil smuči. Vsak drug skakalec bi se v takem trenutku nagnil nazaj. Naš Jože pa ne. Nasprotno. Še bolj je vrgel svoje telo naprej ... Vedno bolj me je stiskalo v grlu. S sodniške tribune sem videl Jožeta na dnu skakalnice še vedno v zraku. Končno je elegantno doskočil,.. Množica je zav-pila in naslednji hip se je po mikrofonu razlegel razburjeni glas graditelja skakalnice inž. Klopferja, naj merilci izmerijo dosežek čimbolj natančno. Sekunde so se vlekle. Nazadnje se je zaslišal glas napovedovalca Bruna Moravetza. V brezhibni slovenščini je zlogo-val samo za Šlibarja: »Sto-ena-in-šti-ri-de-set-me-trov!« In takoj nato še v nemščini: »Jože Šlibar, Jugoslavija, nov svetovni rekord, 141 metrov!« Ko Jože obuja spomine na Oberstdorf, kar nekam otožno pridene: »Škoda, ker takrat še ni bilo tako velikih skakalnic, kakršna je zdaj prenovljena planiška velikanka. Vedno sem bil dovolj korajžen, včasih celo preveč. Tudi na poletih v Planici bo bolj kot znanje odločal pogum. Svetovni rekord bo zanesljivo padel. Lepo bi bilo, če bi ga porušil kdo od naših skakalcev. Norčič je pred leti imel takšno priložnost, a jo je žal zapravil.« »Kje so meje smučarskih poletov?« razmišlja nekdanji svetovni prvak. »Mislim, da ... skupaj z gledalcem iz Ljubljane, sicer tudi smučarskim skakalcem Vladom Silvestrom skakalci in letalci ne bodo na zaletišču prenesli hitrosti, večjih od 120 kilometrov na uro. Ce bodo hoteli leteti dlje, bodo morali spremeniti slog — potisniti roke predse, da bo uporna površina telesa večja, in jadrati.« Jože je sklenil svojo športno pot v Planici, žal s padcem. »Telebnil sem podobno kot Ploc na nedavnih poletih v Harrachovu,« pravi. »Silovito sem krenil v smučino, še odločneje odrinil in . . . Veter, ki je tedaj potegnil pod Poncami, me je v zraku obrnil. Zlomil sem palec na roki in si pretresel možgane.« C. Zaplotnik Is ku Kranj - Številni jj ^ kulturni animatorji, «J 1k( mi Igor Slavec, M'1 aj :jav Beno Dežman, Franc Alojz Možina, Tone> u< Alojz Blaznik in "Dl imajo zasluge, da J^Ve kulturni utrip že leta r j ^ Komisijo za kulturo da . c zadevno vodi Eli Kri^J^f »Organizirana k^^hj 1 pilili/.II llllil ' 'l,fl\ C javnost v treh Iskrin«" nih organizacijah fcJJEI na temu, da bi del**.^/ cenili skupek vredno*^ sežkov družbe in da " no plemenitih tudi ^ s ne odnose. Ustvarja'^ ^ dri nja in ljubiteljski -kulture v Iskri izra*» ° številnih področjih- 1 1 zbor, folklorna skup1!1.,.3 strumentalisti, likov^,^ rati, recitator ji, foto-1 . J materji danes sestav'J j ^ turni utrip Iskre. »*? L edina oblika delovanf.j JC vezuje v celoto tri Is.kr|dja lovne organizacije, n ^ ostaja odprta tudi z^k0J je povedala sogovor11 P ta tj Najstarejše ^ v snovanje n foto- in K kinoamaterj0v|op Dobrega četrt sto^J jjj! lujejofoto- in konoa?1 j S(, jih danes vodi Gavfl1 .j^ Pred 15 leti so se orga%dQ samostojni sekciji. pa ostajajo tudi člani L nez Puhar v Kranju, ^j^, nov ,na spisku' je n^lfje 2 lovica aktivnih, ve. iJo(j sne razstave in Pr°Je Ji 2 hovih filmov dokaza ■' njihovo snovanje ž'vl vih imajo obilico fotcj se lahko merijo z i^ fesionalnih umetnis* grafov, med filmi paj\ jejo turistični, doku1? humoristični in risanj no snemajo, film o Pr v Telematiki. Drag material j** hromita delo, teži ju* manjkanje podmlafl prav skušajo v del° vgraditi čim več . (seznanjanje z vide°, čeprav jih vabijo na in razstave širom p°. in v tujino, mladih n1 Iskrine kult^j skupine pro$ Pred poldrugim de* so mladi spodbudili literarne sekcije, ki)° leta vodil pesnik J°/ vec, danes pa je na & Demšar. V skupini pesnikov (najvidn^ Marjan Štancar in s planiškim znancem Helmutom Recknaglom. KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA Melioracija, izgradnja poslovilnih vežic in razrešitev prostorskih ^ problemov šble — to je le del nalog, ki narekujejo večjo organizacija ^ povezanost krajevnih skupnosti Komenda, Moste in Križ — Jože r*f% predsednik sveta krajevne skupnosti Komenda: »Gradnja pločnika1 a Pi 'Vi J cija pa je bila tedaj. rjWli drli Zormanovo hišo * «&] di ter urejali Dobra^V*? Ime Komende pa jMJs daleč naokrog tudi bj^ v Komendi. Njihova klub pod vodstvom širitev telefonskega omrežja sta bili le dve večji akciji, v katerih so vsak dinar nekajkrat oplemenitili.« Komenda — Na skrajnem zahodnem delu kamniške občine, na meji s kranjsko, leži krajevna skupnost Komenda. Z desetimi naselji, ki jih združuje — Nasovče, Breg, Potok, Klanec, Komenda, Podboršt, Komendska Dobrava, Mlaka, Gmajnica in Gora — z okrog 2000 prebivalci in 640 gospodinjstvi sodi Komenda med večje krajevne skupnosti v kamniški občini. To dokazujejo tudi številne organizacije in društva, ki delujejo v njej. Za večino le-teh bi lahko rekli, da so zelo aktivni. Zadnje čase so še posebej delavni mladinci, ki pravkar urejajo svoje prostore v bivši telovadnici v kulturnem domu i/ lavnega predsednic ^ Laha. Nič manj a^ Športno društvo s j, klubom, kejskim, strelsko nogometu1 šarkarskim klubom ,piv Predlanskim so s p1* jd akcijo in delom vse po zaslugi tovariša dili teniški igrišči fA Jože Kern. predsednik sveta krajevne skupnosti pohvalno govorili o 0 u.! cijah pri Prosvetn^J Janez Čebul j, pri ^ ganizaciji rdečega ■»o REPORTAŽA, PETEK, 8. MARCA 1985 H. STRAN GLAS JB delavce druži Ino snovanje n^lavcem treh Iskrinih delovnih organizacij v Kranju danes ne gre ravno Jj^o, pa imajo vendarle še voljo in čas za organizirano kulturno j Javnost. Pevci, likovniki, literati, recitatorji, folkloristi, fotografi in * ^amaterji beležijo vidne dosežke, toda kljub temu ne gojijo velikih - icij. Njihovo kulturno poslanstvo ostaja namenjeno delovnemu lapka Tronkar, Jože Pukla-jKlej1?1 .Franc Pavčič), ki je •hP dva ZDorm^a Pe" 'aiilved °boko v nas in Nasa iz" ^ci'irk rPa vrsto samostojnih Srat ^rini javnosti se lite-kkV.^varjalci vsako leto ob 3. decembru, TšstaviJ0 f j Her^0vem rojstnem dnevu, " i, ružno z recitatorsko sekci- ji* (Jo vodi Miha Stefej pripra ^ " b°gat literarni večer. Od in II, večer, pesniškega večera rini Doeti tudi novo l0r>ico, Berto Golob. loškega pevskega zbora, u je dolga leta predsedo-■ Joze Perdan, so v Iskri j Osnovaii mešani zbor. Vo- irfja- ze Floriančič- zDoro Pa je Marko Studen. Čeli V Pevci še niso tekmovali, o jeMovem uspenu in kakovosti a013 zgovorno priča udele-: na srečanju pevskih zbo-v Šentvidu pa v Grižah, ^Pa na občinski in gorenj-' Pevski reviji, vsakoletni postoj ni koncert in vrsta gV0l0Pov pred domačo delav-Publiko. Prek 50 pevcev, ki ;tJs.Večinoma iz Iskre, četrtina m]x^ je iz drugih tovarn, redilo Izdeluje na vajah, čeprav ai#'na dela v dveh izmenah, še izkazuje, da sta tudi tovar-i\L vodstvo in sindikat na-0^PnJena r iflii/aginja, saj množične sek- petju. Pevce bremeni ir '«ginja, saj množične s ^di«as.toPe Potrebujejo # denarja, tega pa ni na pre m' ^asti če ga je treba pode liti med toliko sekcij kot v Iskri. Folklorna skupina je v sedmih letih pridobila veliko plesalcev. Izpopolnila se je zlasti v gorenjskih, goričkih in primorskih plesih, malo pa se spogleduje tudi z makedonsko folkloro. Prijetno tovariško skupino vodita Marija in Jože Šenk, osnovna šola v Predos-ljah pa jim je dala na voljo prostore za vadbo. Čeprav je delovanje folklorne skupine drago, saj ogromna sredstva terjajo že narodne noše, Iskri-ni folkloristi veliko nastopajo. Jugoslavija jih že pozna, pred dvema letoma pa so se predstavili .tudi na festivalu Srebrni mlin na Siciliji. Več laska- vih priznanj jih še naprej spodbuja k vestnosti in delavnosti. Likovnike, med katerimi omenimo Borisa Lavriča, Mladena Radojčiča, Martina Gori-čanca, pobudnike likovnega ustvarjanja v Iskri, vodi France Guček. Petnajsterica umetnikov, kiparjev, slikarjev in grafikov je v poldrugem desetletju delovanja dosegla zavidljivo raven." To je tudi zasluga mentorja dr. Ceneta Avguština. »Smo predvsem ljubitelji,« naglašajo delavci, ki snujejo v Iskrini kulturni skupini. »In kdor ima srce za kulturo, se nam lahko pridruži, čeprav ni zaposlen v Iskri.« d. Z. Žlebir OB 8. MARCU Plača za pol meseca Pred 8. marcem, dnevom žena, praznikom boja za žensko enakopravnost in ekonomsko neodvisnost,smo se pogovarjali z Aldo Kavaševo, zaposleno v Iskri Telematiki v Kranju. Ne zato, ker je delovna organizacija, v kateri je zaposlena, v težavah. Vprašali smo jo, kako živi. Podobne primere bi lahko našli kjerkoli drugje: v tekstilnih tovarnah, med trgovkami, delavkami v obutveni ali katerikoli drugi industriji pa tudi med delavkami v pisarnah, učiteljicami in vzgojiteljicami. Osebni dohodki so namreč marsikje že tako nizki, da ženske, zlasti če so same z otroki, nikakor ne morejo več zvezati meseca z mesecem. Alda Kavaševa je doma z Otlice pri Ajdovščini. Pred 20 leti je prišla k sestri v Kranj, ji varovala otroke in se zaposlila v Tekstilindusu. V Iskri pa dela že petnajst let; je na-vijalka smernih palic v tozdu Elementi. Na Planini, kjer ima dvosobno stanovanje, živi z desetletnim sinom Deja-nom in osemletno hčerko Miloj ko. »Mesečno zaslužim okoli •20.000 dinarjev. Zadnja plača je bila za 2.600 din večja zaradi dodatka, ki je bil izglasovan po prekinitvi dela.« Trije ste. Kako čez mesec razporedite denar? »Stanovanje, ogrevanje in drugi stroški, ki jih plačujem hkrati s stanarino, zadnje mesece znašajo že nekaj več kot 12.000 dinarjev. Ko pla-j čam še elektriko, TV naro-! čnino in še nekatere druge I položnice, številka naraste ! na 15.000 dinarjev. Pomeni, '■ da mi je februarja ostalo za j življenje dobrih 7 tisočakov, \ prej pa še manj. Oziroma bi mi ostalo, če bi poravnala vse stroške. Ker otroci morajo jesti, že dva meseca nisem poravnala stroškov pri stanovanjski skupnosti. Enosta-* vno jih ne morem. Dokler so obveznosti znašale pol moje plače, sem vse plačevala sproti, sedaj ne morem.« Ste prosili za pomoč? »Zaprosila sem v Centru za socialno delo v Kranju, vendar odgovora še nimam.« Življenjski stroški rastejo, toda hkrati tudi osebni dohodki. »Lani so se pri nas plače povečale za 7 odstotkov, ogrevanje pa se je v enem letu podražilo za trikrat, enako topla voda, da o hrani ter otroški obleki in obutvi ne govorim.« Preživnine za otroke nimate? »Ne. Bivši mož trenutno ne more prispevati nič.« Otroških dodatkov tudi ne dobivate? »Upam, da jih bom ponovno dobila po prvem maju. Sedaj sem do njih upravičena, vendar mi jih ne dajp v roke, temveč z njimi plačajo stroške prehrane za moja otroka v celodnevni šoli na Planini. To se mi zdi krivično. Prvič: zdi se mi, da mi -.družba' ne zaupa, da bom tiste tisočake (za oba bi mesečno dobila za ene čevlje) res porabila ža otroke, drugič pa na tak način plačam za celodnevno šolo več kot starši z najvišjimi dohodki na člana družine. Starši, ki imajo 130.000 dinarjev mesečnih dohodkov, so na primer plačali za enega otroka 1.720 dinarjev, meni pa so za vsakega vzeli po 2.000 dinarjev otroškega dodatka. Pomeni, da moram s svojimi skromnimi dohodki plačati več od ekonomske cene. Če bi sama plačevala hrano v šoli, bi zaradi nizkih dohodkov na družinskega člana za oba otroka plačala manj, kot mi sedaj vzamejo za enega.« Ste to kje povedali? »Sem — naši socialni delavki. Pa je dejala, da ne razume, kaj bi bilo tu narobe. Pa tudi ne, zakaj rogovilim, saj imam vendar celodnevno šolo zastonj. Sicer pa, je rekla, da smo mi sami tako sprejeli. Jaz že nisem nikjer nič sprejemala, niti nas v tovarnah ni nihče nič vprašal pa tudi v. nobenih sisih nismo, da bi lahko kaj odločale.« Sta otroka v šoli pridna? »Sta. Tega sem zelo vesela. Fant je bil v prvih dveh razredih odličen, hčerka pa v prvem pravdobra. Ko sem zadnjič doma tarnala, da nas bodo še iz stanovanja vrgli, mi je sin dejal, naj ne skrbim, ker imam pridne otroke. Pridnim pa, so se učili v šoli, se ne more nič hudega zgoditi.« Vam predlagajo, da bi šli v manjše in slabše stanovanje? »Marsikdaj slišim kakšno pikro na ta račun. Toda menim, da sem si z dvajsetimi leti dela zaslužila primerno stanovanje. Dvosobno stanovanje nI za tričlansko družino nobeno razkošje. Če bi imela enosobnega, bi imeli premalo prostora, stroškov pa bi bilo figo manj.« Koliko naj bi zaslužili, da bi shajali? »Okoli 35.000 dinarjev. Potem bi šlo, seveda skromno. Sicer pa smo vajeni živeti skromno. Z oblačili za otroke mi pomagajo sestre, ki imajo večje otroke, sama marsikaj zašijem in napletem.« Kaj pa popoldansko delo? »Stopnišče bi mogoče lahko pometala. A še to se težko dobi, zaslužek pa je skromen. Vendar to ni rešitev. Če v tovarni dobro delam, dosegam in presegam normo, če lani nisem manjkala niti en dan, potem bi morala zaslužiti toliko, da bi lahko živeli. Hkrati pa je prav, da sem popoldne doma, z otrokoma. Naj imata vsaj mater, če že očeta nimata.« Kaj bi si torej želeli? »Da bi imeli v tovarni dosti dela. Da bi se izkopali iz izgub in več zaslužili. Želim, da.bi lahko zaslužila dovolj za ves mesec in ne.le za pol. Skratka, da se premakne na bolje, ker tako enostavno ne zmorem več. Ne želim si, da bi imela denar za morje, kjer sem bUa le enkrat, ko mi je tovarna plačala letovanje, in ne potrebujem nobenega luksuza. Potrebujem le primerno plačo, da bom lahko plačala vse stroške in mi ne bo treba letati okoli socialne.« L. Bogataj . J^i' lr°e Komende pa je bi- r i| ' večkrat slišati tudi ob rif^rnici. smrti Petra Pavla j jI1 prJa in nenazadnje tudi W l*niwZnovanJu občinskega Pr0 saJ so kar tri četrti" ■iviie^rarna za praznik pri- VDnr,S. uPine iz te krajevne «r "Osti. Ečilna to krajevno jč W 3 krajanov za razreše-^X^l pnih problemov. Na i/li de]61?1 zrjoru, ko so ocenje-\pY v °.in razpravljali o nalo-a^J&o^hodnjem obdobju, so s -jfiUna, J Poudarili nekatere IfU^. aine probleme in reši- i 11' VfcA- 'anskih pomembnej->f0| lJevJ- komunalnih akcij v b l skupnosti je bila 3(l! * v k p'°čnika od osnovne $e}S,< mendi do kulturnega , d* Vit °CenJuJe predsednik e&l *H JaA.evne skupnosti Jože n ^anca pri Komendi, Kr *** vodja orodjarne in Ena največjih akcij v minulem letu v krajevni skupnosti je bila gradnja pločnika v Komendi. Z deli bodo nadaljevali letos. vzdrževanja v kamniškem Al-premu. »Akcija še ni končana in letos bomo z njo nadaljevali. Kar pa zadeva ostala večja vlaganja v tako imenovano komunalno infrastrukturo, velja pohvala krajanom Urho-ve ulice in vasi Potok. Prvi so s 1010 prostovoljnimi delovnimi urami in z 210 tisoč dinarji lastne udeležbe zgradili kanalizacijo in uredili cestišča s 380 kubičnimi metri gramoza." Vaščani Potoka pa so se sami lotili sanacije 700 metrov dol- ge ceste, položili 200 metrov kanalizacije in uredili cestne brežine. Naredili so 500 prostovoljnih delovnih ur in zbrali 150 tisoč dinarjev prispevkov.« Lani so se v krajevni skupnosti lotili tudi izgradnje igrišča pri osnovni šoli. Z deli bodo letos nadaljevali. Urejali so ceste v novem naselju. Še posebej aktivni so bili prebivalci Krekove, Zadružne in Čebulje-ve ulice. Dela so potekala na čiščenju struge potoka Zelenci in reke Reke od Komende do občinske meje s kranjsko občino. Na tem odseku pa jih delo še čaka, na kar opozarjajo zadnje poplave v naseljih Potok, Breg in Nasovče. Se najbolj nezadovoljni so v krajevni skupnosti z javno razsvetljavo, predvsem v naseljih Gora, Gmajnica in v Glavarjevi ulici. Ko se pogovarjamo o načrtih za prihodnost, predsednik sveta krajevne skupnosti predvsem poudari minulo uspešno sodelovanje s sosednjima krajevnima skupnostma Moste in Križ. »Že nekaj časa vse tri krajevne skupnosti dobro sodelujemo, tako sveti KS kot organizacije in društva. Ena takšnih skupnih akcij je bila lanska uspešna razširitev telefonskega omrežja na celotnem območju. V prihodnje pa bi se morali še bolj organizacijsko povezati. Resno razmišljamo o ustanovitvi skupščine vseh treh krajevnih skupnosti. Melioracija, izgradnja poslovilnih vežic in razrešitev prostorskih problemov šole v Komendi — to je le nekaj nalog, ki zadevajo nas vse. Imamo 2500 kvadratnih metrov zemljišča, ki bi ga radi zamenjali za lokacijo za poslovilne vežice. Znanih je šest lokacij, nobena pa ni potrjena. Mislim, da se bomo morali v najkrajšem času odločiti za eno izmed njih, saj je tudi pokopališče že premajhno. Zaradi sprejetega prostorskega plana bomo lahko gradili na Mlaki (in morda še kje), vendar je šola že sedaj premajhna. Kar zadeva šolo, imajo težave tudi v Mostah. In še enega od šte- vilnih razlogov za večjo organizacijsko povezanost vseh treh krajevnih skupnosti naj omenim: prihodnje leto se bo v občini iztekel samoprispevek, kjer se en odstotek odva- }'a tudi za krajevne skupnosti, e bomo bolje povezani, se bomo na celotnem območju tudi sami laže odločili za morebitni nov samoprispevek za razreševanje večjih problemov.« A. Žalar Prostorska utesnjenost v šoli je vse večja. Na celotnem območju se zavzemajo za dograditev novih učilnic Ob šoli pa aase lani lotili tudi izgradnje igrišča. 355994 OLA8 12. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK, 8. MARCA 1985 Frizerski salon CILKA SATLER in Ekspresna kemična čistilnica, pralnica in šivalnica DRAGO SATLER Kranj, Oldhamska 14 (pri vodovodnem stolpu) Čestitamo ženam za praznik S. marec cvetličarna lOrd. Titov tra 14 64220 Škofja Loka tel.: 61-000 — balkonske lončnice —• gnojila in zaščitna sredstva — aranžiranje Vam nudi in se priporoča Pavla Šubic, Cvetličarna Flora, Titov trg 14. Iskrene čestitke ob dnevu žena — dnevno sveže rezano cvetje — sobne lončnice — žalne vence in šopke — sveže in suhe ikebane — poročne šopke J) 10 let (f^ I združeno gozdno in sozd\jiL.va lesno gospodarstvo - bled Članicam kolektiva BPT in bralkam GORENJSKEGA GLASA čestitamo za njihov praznik — 8. marec Kemična čistilnica in pralnica <2i6tca Škofja Loka p. o. Spodnji trg 27 tel.: (064) 60-317 Vsem ženam čestitamo za 8. marec — dan žena a v rti*** alpizia. ŽIRI 2 vezenine bled Vsem ženam iskrene čestitke za njihov praznik M^marec Iskrene čestitke vsem ženam za njihov praznik — 8. marec INTEGRAL GOLFTURIST, o. o., Ljubljana TOZD PARK HOTEL BLED Cesta svobode 15 telefon: (064) 77-284 Vse žene in dekleta vabimo, da obiščejo nočno restavracijo TAVERNA, in jim čestitamo za njihov praznik. V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE VSEM ŽENAM OB NJIHOVEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO Priporočamo naše trgovske in gostinske storitve Trgovska in gostinska delovna organizacija inama Ob dnevu žena — 8. marcu čestitamo vsem ženam in dekletom, možem pa priporočamo nakup: — aranžiranih daril — darilnih bonov — nakita Zlatarne Celje s posebnimi R^j flCElIlCI darili veleblagovnica Škofja Loka ali povabilo v našo restavracijo oiagovnica Cerkno ^TEK, 8. MARCA 1985 OBVESTILA, OGLASI .13. STRAN O PLANICA 85 Ogled SMUČARSKIH POLETOV V PLANICJ 15., 16. in 17. marca Prevozi s posebnimi vlaki iz vseh večjih slovenskih mest. Zaradi velikega zanimanja pohitite s prijavami! 15. marca UGODNA CENA ZA ŠOLSKE , SKUPINE. IZLETI S POSEBNIMI VLAKI • Bela Krajina — 16. marec • Benetke — 16. in 23. marec • Črna gora — 15. do 19. maj PRVOMAJSKI IZLETI • Mostar—Sarajevo — 30.4. do 3. 5. • Rim — 26. 4. do 30. 4. • Križarjenje — 27. 4. do 2. 5. • Grčija - 28. 4. do 4. 5. Za skupine organiziramo naročene izlete po Jugoslaviji. ALPETOUR PLANICA 50, prevozi za šolsko mladino (skupine) in odrasle (skupine in posamezniki) 15.—17. 3. TENIS-VIKEND, IZOLA, Simonov zaliv, 23.-24. 3. TEKMOVANJE V KMEČKIH OPRAVILIH, Šentanel, 6.-7.4. POHOD na VELEBIT, 20. 4. BRIONI z revijo MOJ MALI SVET, 19.-21. 4. BRIONI za delovne kolektive in zaključene skupine PRVI MAJ z ANTENO, Rabac, 6 dni, 30. 4.-5. 5. MODE-vVOCHE, Munchen, strokovni modni sejem, 26.-28. 3. COSMOPROF, Bologna, razstava parfumerije in kozmetike, eno-in dvodnevni program, 20. in 21. 4. V pripravi: prvomajska potovanja v tujino (Praga — ugodno, Švica — Livigno, Firenze—Rim—Assisi—Ravenna) Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. mixal TAED KAKOVOST Z GARANCIJO DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB 2IVINOREJSKO-VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE Kranj, Iva Slavca 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge OSEMENJEVANJE GOVEJIH PLEMENIC Pogoji: — diplomirani veterinar ali živinorejsko-veterinarski tehnik, — vozniško dovoljenje B kategorije, — poskusno delo je tri mesece. ^elo se združuje za nedoločen čas, stanovanja ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 15 dneh. ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ vabi k sodelovanju za izvajanje določenih nalog v zdravstvenih letovanjih otrok v Gorenjskem letovišču Novigrad-Pine-ta in letovišču Stenjak-Jerolim pri Puli v času od 1. junija do 11. septembra 1985: 1. 8 ZDRAVNIKOV 2. 8 MEDICINSKIH SESTER 3. 9 PEDAGOŠKIH VODIJ 4. 9 POMOČNIKOV PEDAGOŠKIH VODIJ 5. 250 VZGOJITELJEV Za točke 1., 2., 3. in 4. je pogoj ustrezna strokovna izobrazba s triletno prakso, za točko 5. pa najmanj dokončana srednja šola. Delo v izmeni traja 20 dni. Rok za pisne prijave je 15 dni od dneva obj ave oziroma do zasedbe delovnih mest. Pisne prijave pošljite na Zavod za letovanja Kranj, Stritarjeva 8. yse informacije dobite na omenjenem naslovu ali po telefonu na st. 22-052. S TE KSTILINDUS 1 Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razglaša na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja DS Skupne službe prosto delo oziroma nalogo v kadrovskem sektorju: IZVAJANJE POŽARNOVARNOSTNE PREVENTIVE (gasilec) °goji: — poklicna šola za gasilce ali druga poklicna šola tehnične smeri in 1 leto delovnih izkušenj s področja požarne varnosti, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu, — šoferski izpit B kategorije, — poskusno delo dva meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pisne ^"glasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni P° objavi oglasa. ALPETOUR Škofja Loka - DO ERC Škofja Loka objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge 2 ORGANIZATORJEV - PROGRAMERJEV P°goji: — visoka ali višja izobrazba šole za organizacijo dela ali druga ustrezna šola, — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj v računalništvu, — poskusno delo tri mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni P° objavi kadrovska služba Škofja Loka, Titov trg 4 b. .Kandidate 0|tto obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. DEŽURNI VETERINARJI od 8. do 15. 3.1985 za občino Kranj in Tržič Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske, Kranj od 7. do 23. ure na tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 22- 994 za občino Škofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 KRIŽNAR Miro, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice URH Janez, dipl. vet., Tel: 23- 716 ali 25-779 PONOVNO SO V PRODAJI ŠTEDILNIKI CORONA, IZDELANI IZ NERJAVEČE PLOČEVINE Posebno ugoden nakup v tovarniški prodajalni v Škofji Loki, Reteče 4, tel. (064) 61-861 KUHINJA SRCE VAŠEGA DOMA OD 11 MARCA — 23, MARCA 1985 V SALONU POHIŠTVA LESCE Najnovejši pvogmmt Velik izbov feuViinj po vasem oWsu • Zagotavljamo vam kakovostno prodajo s pomočjo tovarniskih strokovnjakov • V tam času kupljene kukm)G brezplačno p^ipcljema • Pvi nakupu kukinj v vrednosli nad 15o.ooo din vam zagotavljamo tudi brezplačno montažo Oglata si velik izbor lepo aranziramk vzorcev Salon pokistva je odprt od 8 - 19 ure 'sobota od 8-42 ure murka a L, A 8 14. STRAN OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE PETEK, S. MARCA GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA SREDNJA VAS V BOHINJU na podlagi sklepa zadružnega sveta razpisuje prosta dela in naloge: 1. DIREKTORJA Kandidat mora izpolnjevati poleg z zakonom določenih pogojev še naslednje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo z 2- ali 4-letnimi izkušnjami pri vodenju v gospodarstvu. 2. DELA IN NALOGE S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI - VODJE DELOVNE ENOTE KMETIJSTVA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba agronomske smeri z 2-ali 4-letnimi delovnimi izkušnjami. - VODJE DELOVNE ENOTE GOZDARSTVO - ŽAGA -MIZARSTVO Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba lesne stroke z 2- ali 4-letnimi delovnimi izkušnjami. - VODJE DELOVNE ENOTE KLAVNICA — MESARIJA Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri ali kvalificiran mesar s štirimi leti delovnih izkušenj. - VODJE DELOVNE ENOTE SIRARNA Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri ali kvalificiran sirar s štiriletnimi delovnimi izkušnjami. - VODJE KOMERCIALE Pogoji: — višja ali srednja šolska izobrazba ekonomske, lesne ali kmetijske smeri s 4-letnimi delovnimi izkušnjami. Kandidati za opravljanje del in nalog direktorja ter del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi morajo izpolnjevati tudi pogoje iz družbenega dogovora občine Radovljica in bodo imenovani za mandatno dobo štirih let. Kandidati morajo poslati svoje prijave s pismenimi dokazili na Gozdarsko kmetijsko zadrugo Srednja vas v Bohinju, v 15 dneh po objavi razpisa s pripisom »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od poteka roka za prijavo. sodo. UHUO Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. sol. o. DO SAVA TOZD Vzdrževanje takoj zaposlimo DIPLOMIRANEGA STROJNEGA INŽENIRJA ali STROJNEGA INŽENIRJA na področju priprave in programiranja strojnega vzdrževanja S kandidatom, ki ima — ustrezno strokovno izobrazbo, zaželene so delovne izkušnje, — primerne zdravstvene in psihološke sposobnosti bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Nudimo tudi možnost dodatnega strokovnega izpopolnjevanja. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi ali se oglasijo osebno na naslov Sava Kranj, kadrovski sektor, Škofjeloška 6, v 8 dneh po objavi. Za dodatne informacije nas pokličite na telefon 25-461 int. 377. TEHNIČNI BIRO JESENICE Kidričeva 41 Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge POMOŽNA KNJIGOVODSKA DELA Pogoji: — ekonomski tehnik in eno leto delovnih izkušenj. Za objavljena dela bomo delovno razmerje sklenili za določen čas — za 9 mesecev — s polovičnim delovnim časom. Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Tehnični biro Jesenice, Kidričeva 41. Rok za prijave je 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. INTEGRAL TOZD PARK HOTEL BLED vabi k sodelovanju izvajalce disco glasbe v diskoteki Stop. Pogoji: — izvajalec mora imeti popolno kvalitetno opremo za izvajanje disco glasbe, zaželena video sistem in svetlobni efekti. Rok prijave 8 dni po objavi na naslov: TOZD Park hotel Bled, Cesta svobode 15. Na podlagi sklepov delavskega sveta TOZD Park hotel Bled odprodaja naslednja osnovna sredstva: — 300 kom stolov iz restavracije, — rabljeno recepcijsko blagajno, — točilni pult, — mize in barske stole. Rok prijave 8 dni po objavi na naslov: TOZD Park hotel Bled, Cesta svobode 15. TEKSTILINDUS ESB^W Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ DS Skupne službe Po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo naslednje prosto delo oziroma nalogo v skladišču gotovega blaga: ODPRAVLJANJE BLAGA - 4 delavci Pogoji: — dokončana osnovna šola, — moški z odsluženim vojaškim rokom, — fizično močna oseba, — poskusno delo dva meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo prsne priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 8 dni po objavi. CSttKESgfC IMOS SGP GORENJC RADOVLJICA Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. SKLADIŠČNIKA 2. ŽAGARJA — TESARJA 3. STROJNIKA TGM Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas. Pogoji: pod 1. — KV trgovec, kovinar ali gradbinec, — 2 leti izkušenj v stroki. pod 2. — KV tesar, — 2 leti izkušenj v stroki. pod 3. — KV strojnik TGM, — 2 leti izkušenj v stroki. Izbrani kandidati bodo opravljali trimesečno poskusno delo. Za razpisana dela in naloge nudimo OD v višini od 32.000 do 37.000 din. Kandidati naj pisne vloge z dokazili naslovijo na naslov Imos SGP Gorenje, Radovljica, Ljubljanska 11, v roku 15 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 10 dni od dneva sprejetja sklepa o izbiri. ^alples ALPLES — Industrija pohištva ŽELEZNIKI objavlja po 6. členu Pravilnika o delovnih razmerjih in po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Strojegradnja in energetika naslednja dela in naloge: - KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA II. Pogoji za zasedbo: — KV strojni ključavničar, — 6 mesecev delovnih izkušenj na KV opravilih v kovinski stroki. - KLEPARSKA OPRAVILA Pogoji: — KV klepar, 6 mesecev delovnih izkušenj na področju kleparske dejavnosti, — sposobnost opravljanja dela na višini. - STROJNIŠKA OPRAVILA Pogoji: — KV kovinske stroke, izpit za upravljalca visokotlačnih kotlov, izpit za voznika viličarja ali delovnega stroja, — 6 mesecev delovnih izkušenj pri upravljanju visokotlačnih kotlov. Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zaželen je odsluženi vojaški rok. Pisne prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko-socialni oddelek DO Alples, Železniki, v roku 8 dni po objavi. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE JI a 2, Kranj Oglaša prosta dela in naloge: za TOZD MLEKARNA Kranj — EKONOMISTA za vodenje računovodstva tozd Posebni pogoji: — 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu, za TOZD Tovarna olja OLJARICA Britof — KLJUČAVNIČARJA za vzdrževanje strojev in naprav Posebni pogoji: — 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok, za TOZD KMETIJSTVO KRANJ — 2 TRAKTORISTOV za obrata Šenčur in Cerklje Posebni pogoji: — vozniško dovoljenje F kategorije, 6 mesecev delovnih izkušenj, — 4 DELAVCEV BREZ POKLICA za dela v poljedelstvu na obratu Šenčur in Selekcijskom centru za krompir, — AVTOELEKTRICARJA za Mehanični servis Šenčur Posebni pogoji: — 2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok, — 3 GOZDARJE za strojno spravilo lesa in pridobivanje lesa Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, zaželen je izpit B kategorije, za TOZD KOMERCIALNI SERVIS Kranj — TRGOVSKEGA POSLOVODJE ŽIVILSKE STROKE za vodenje dela v samopostrežni trgovini v Hrastju Posebni pogoji: — 1 loto delovnih izkušenj. Prijav« i dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2. v 8 dneh po objavi. SAMOPOSTREŽNA RESTRAVRACIJA KRANJ — Stritarjeva 5 objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta licitacijo za prodajo DOSTAVNEGA AVTOMOBILA - KOMBI 435 F letnik 1980, začetna cena 90.000,00 din. Licitacija bo v torek, 12. marca, ob 10. uri na Stritarjevi 5. Ogled vozila je možen uro pred licitacijo. Kandidati za nakup morajo pred začetkom licitacije pri blagajni podjetja vplačati 10-odstotno varščino. KRANJ KOKRA Trgovska DO, n. sol. o., Poštna ulica 1 objavlja za potrebe veleblagovnice Globus Kranj prosta dela in naloge ClSTILKE Posebni pogoj: priučena delavka. Vloge oddajte v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Ob* veščeni boste v 15 dneh od dneva izbire. GIP GRADIŠ TOZD Lesno ind. obrat Škofja Loka Objavlja prosta dela in naloge - UPRAVLJANJE KURILNICE Pogoj: — izpit za kurjača centralne kurjave s 6-mesečnim1 delovnimi izkušnjami, poizkusno delo traja 30 dni. Delo se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Interesenti naj vlože pisne ponudbe do 15. marca na na' slov: Gradiš, TOZD LlO Škofja Loka, Kidričeva 56. iU ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA Temeljna banka Gorenjske, Kranj Na podlagi sklepa 13. redne seje komisije za delovna razmerja z dne 28. 2.1985 delovna skupnost Ljubljanske banke objavlja dela in naloge - OPRAVLJANJE DEL NA SISTEMU V SEKTORJU ORGANIZACIJE IN INFORMACIJSKIH SISTEMOV Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev se za opravljanje del zahteva: >— srednješolska izobrazba računalniške ali ekonomske smeri, — leto dni ustreznih delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Delo se opravlja v izmeni. Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi n» naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Kranj. JLA 1. O izbiri bodo kandidati obvešče; ni pisno v 30 dneh po zaključeni objavi. 8. MARCA 198^ OBVESTILA, OGLASI 15. STRAN GLAS tlak za hleve Ljubečna Celje telefon: 063 33-421 31-865 UGOTEKjTIL JUGOTEKSTIL ONA-ON Notranja trgovina, p. o., Ljubljana, Proletarska 4 objavlja prosta dela in naloge: 1. PRODAJALCA za prodajalno v Kranju 2. PRODAJALCA za prodajalno v Tržiču K&ndidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje poseb-ne Pogoje: "* šola za prodajalce, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo. j^elo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. **andidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev v 8 ^eh po objavi kadrovski službi (tel. 061-441-148). Kandidate bo-o izidu izbire obvestili v 10 dneh od dneva izbire. SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA Delovna skupnost oddelka za notranje zadeve Upravnih organov občine Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: - REFERENTA ZA VOZNIŠKA DOVOLJENJA ^°goji: — srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne ali ekonomske smeri in eno leto delovnih izkušenj. ^6dnost imajo kandidati z znanjem strojepisja, frijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj *andidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Občina ^ 01Ja Loka, sekretariat za občo upravo in proračun, Škofja Loka, pijanska 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ Komisija za delovna razmerja TZO Cerklje oglaša prosta dela in naloge: PRODAJALCA ZAŠČITNIH SREDSTEV kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: — srednja šola kmetijske smeri ali poklicna šola trgovske smeri, delovne izkušnje so zaželene. plovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim ^som. Nastop dela takoj. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 8 dni po objavi na naslov: Jf°renjska kmetijska zadruga, TZO Cerklje, Cerklje 85. V. rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravki izbiri. RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA RAZPIS k Raziskovalna skupnost občine Radovljica na podlagi pravilnija0 Podeljevanju priznanj »INOVATOR LETA« in nagrad za po-sk ne inovacijske dosežke in pospeševanje množične inovacij-dejavnosti objavlja razpis za dosežke na področju inovator- Natečaj velja za dosežke, ki jim je bila v letu 1984 priznana sk Vl°a ^° nadomestila in še niso bili prijavljeni na razpis Razi- Vf^n.e skupnosti občine Radovljica, ^ente aV* mora P1*^avi"telj obvezno priložiti naslednje doku- br r~ osebne in splošne podatke kandidata (ime in priimek, izo-ZDa, delovno mesto in TOZD, v kateri je zaposlen), kratek opis ali risbo inovacije in čas nastanka (leto), ~"~ podatke, potrebne za vrednotenje inovacije: je v t v^mo prihranka oz. povečanja dohodka, ki ga daje inovaci- ipZD v enem letu, v -v. ' vpliv prihranka oz. povečanja dohodka na dohodek TOZD er*em letu, ali c) uPorabnost dosežka (na enem ali več delovnih mestih, v eni 11 vec TOZD), *n» *m izvirnost (izum, nova rešitev z znanimi postopki, prenos Janih rešitev), Pod - P°8°Ji nastanka (izven področja svojih del in nalog ali na ur°cJu svojih del in nalog), deij^ dosežek se nanaša na zamenjavo uvoženih surovin ali iz-0v z domačimi, z izvedbo inovacije se zmanjša ali ukine uvoz, g) dosežek omogoča izvoz ali povečanje izvoza, *n^i~~ dokument, ki dokazuje, da je inovacijo obravnavala in pri-^Pristojna komisija ali drugi ustrezen organ. Svetj .ndidate za priznanje in nagrade lahko prijavijo: delavski O^j) ln drugi samoupravni organi, ustrezne strokovne službe v ^'družbenopolitične organizacije, strokovna društva in posa-«Uki. j*r»jave pošljite na naslov: I Kon ,aziskovalna skupnost občine Radovljica, 64240 Radovljica, ^^a^isk^10 - do vključno 30. marca 1985. .ALPETOUR ALPETOUR ŠKOFJA LOKA - TOZD MEHANIČNE DELAVNICE Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge PRALCA AVTODELOV Pogoji: — PK ali NK delavec ter 1 leto delovnih izkušenj Poskusno delo tri mesece Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. xlNEX INEX ADRIA AVIOPROMET LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge OPRAVLJANJE SAMOSTOJNIH UVOZNIH NALOG — lahko tudi pripravnik (zaposliti želimo dva delavca za nedoločen čas). Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri, — dve oziroma štiri leta delovnih izkušenj na področju uvoznih storitev. — aktivno znanje angleškega jezika — izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju. — strokovni izpit za delo pri zunanjetrgovinskih po-slih.i - j Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov INEX ADRIA AVIOPROMET, Kuzmičeva 7, Ljubljana, v 8 dneh po objavi. Vlog brez dokazil ne bomo upoštevali. SAVA COMMERCE Trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki, p.o. Kadrovski sektor DO Sava Kranj objavlja prosto delovno nalogo KONTROLA FINANČNO-MATERIALNEGA POSLOVANJA NA TERENU Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, zaželene so ustrezne delovne izkušnje, — primerne psihološke in zdravstvene sposobnosti. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Sava Kranj, kadrovski sektor. Škofjeloška 6. Za dodatna pojasnila nas pokličite na tel. 25-461 int. 377. ROLETARSTVO NOGRA- ŠEK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij. Na zalogi imamo ža-luzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, prababice in sestre -v^ MARIJE LOGONDER roj. HRIBERNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem DO Sešir in ZB Puštal, ki so našo mamo pospremili k zadnjemu počitku in njen grob zasuli s cvetjem ter nam izrazili so-žalje. Iskrena hvala vsem zdravnikom in osebju zdravstvenega doma Škofja Loka, posebno pa magistru dr. Zrimšku za njegovo večletno zdravljenje, kakor tudi zdravnikom bolnišnice Golnik. Zahvala tudi g. župniku za njegove lepe poslovilne besede in pogrebni obred in pevcem Duštva upokojencev Škofja Loka. ŽALUJOČI: mož Franc, hčerka Marica, sin Tone in sestra Francka z družinami ter drugo sorodstvo Škofja Lok«, 26. februarja 1985 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice in prababice . ANGELE |J AVSENEK Mokorevove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Tekstilindusa, organizaciji Lepenka, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, izrekli sožalje in jo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala Zvezi borcev Brezje, pevcem Zupan in g. župniku za poslovilni obred. ŽALUJOČI: sinova Janko in Stanko ter hčerka Milka z družinami ZAHVALA V 83. letu je umrla ANA ŠTEFE roj. FENDE, 18. novembra 1902, iz Britofa Zahvaljujem se vsem in vsakemu posebej, ki je kakorkoli pomagal ob njeni bolezni. Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali in pripomogli k lepemu pogrebnemu obredu in jo pospremili na njeni zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT HVALA. ŽALUJOČI NEČAK TINKO Britof, 3. marca 1985 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in atija JANEZA METERCA iz Begunj 101/A se zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, znancem in sodelavcem SGP Gorenje za sočustvovanje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti; pevskemu zboru Be-gunjščica in g. dekanu za lepo opravljen obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽENA VIKA, MATJAŽ in ALENKA Begunje, 2. marca 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA TIŠLERJA se iskreno zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za vsestransko nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, zdravstvenemu osebju Instituta Golnik, posebno dr. Premrovu, za nuđeno medicinsko pomoč in tople besede sočutja, dr. Martinči-Ču in dr. Rusu za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se župniku, dr. Ambrožiču, patru Bohmu za spremstvo na zadnji poti, pevcem za lepe žalostinke, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu, sodelavcem DO Peko in DO Ti-ko Tržič, oskrbnikoma Doma družbenih organizacij v Lomu in Komunalnemu podjetju Tržič. Hvala vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega, mu podarili cvetje in vence, nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! VSI NJEGOVI GLAS 16. STRAN SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST PETEK, 8. MARCAjj!!! Na podlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SMS št. 3/81), 6. in 58. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81), Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj za obdobje 1981 — 1985 (Uradni vestnik Gorenjske št. 7/81) in 5. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj (Ur. vestnik Gorenjske št. 11/83) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj na seji dne 28. 2. 1985 sprejel RAZPIS za dodelitev posojil delavcem in družbeno pravnim osebam iz združenih sredstev vzajemnosti I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. člen Razpisa se lahko udeležijo: 1. organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki imajo sedež v občini Kranj in so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj za obdobje 1981 — 1985, ne glede na to, kje imajo sedež njihove organizacijske enote, ki - — združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu, — začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve in združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu, — niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti; 2. delavci, ki združujejo delo v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni, kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe, če združujejo sredstva vzajem-' nosti; 3. upokojenci in invalidi, ki imajo stalno bivališče na območju občine Kranj; 4. delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in pri njih zaposleni delavci; 5. delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost in združujejo sredstva vzajemnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti; 6. borci NOV ter kmetje borci NOV, Za občane, ki so navedeni v točkah od 2—6, se v nadaljevanju uporablja izraz delavci. 2. člen Razpisana vrednost posojil predstavlja načrtovana razpoložljiva sredstva v letu 1985 in sicer: iz združenih sredstev vzajemnosti — iz sredstev solidarnosti 400.000.000,00 din 6.500.000,00 din od tega: a) za kreditiranje gradnje in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeno last v višini b) za kreditiranje nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebno last in za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti v višini c) za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš borcev. NOV, kmetov borcev NOV in upokojencev v višini Za kreditiranje nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti se nameni največ 50.000.000,00 din. 250.000.000,00 din 150.000.000,00 din 6.500.000,00 din II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA ORGANIZACIJE 3. člen Organizacije lahko dobijo posojilo, če izpolnjujejo pogoje 12. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj (v nadaljevanju: pravilnik). 4. člen Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti za nakup ali graditev stanovanj oz. za soinvestitorstvo, je odvisna od razmerja med poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS po zadnji objavi in poprečnim čistim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji za isto obdobje in sicer: Poprečni osebni dohodek v OZD y/ Lastna udeležba Republiško organizacije poprečje Višina posojila v % od vrednosti iz Doba dokumenta, vračanja predloženega ob posojila razpisu do 100 % nad U>0-120 % nad 120 % najmanj 50 % najmanj 60 % najmanj 70 % najyeč 50 % največ 40 % največ 30 % 10 let 8 let 6~let Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture je višina posojila lahko višja za 10 točk. Celotno možno zaprošeno posojilo lahko dobijo organizacije, ki imajo sklenjen poseben sporazum o medsebojnem prednostnem reševanju stanovanjskih vprašanj. Ob dokončni realizaciji soinvestitorske pogodbe se naredi dokončni obračun pripadajočega posojila iz sredstev vzajemnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj. V primeru preveč izkoriščenega posojila zaradi sprememb površin v soinve-stitorski pogodbi je soinvestitor dolžan na poziv banke vrniti preveč izkoriščeni znesek kot izredno odplačilo posojila. 5. člen Za lastno udeležbo organizacije se šteje: - sredstva sklada skupne porabe — stanovanjski del, — posojilo na podlagi vezave sredstev sklada skupne porabe po pravilniku banke, — lastna udeležba delavcev ob pridobitvi stanovanjske pra- 6. člen Organizacija priloži k vlogi za posojilo poleg dokumentov iz 7. in 12. člena pravilnika še dokumente, ki jih banka zahteva za stanovanjska posojila organizacijam. Glede tehnike poslovanja in določil, ki jih ta razpis ne navaja, se smiselno uporabljajo bančni akti za stanovanjska posojila organizacijam. II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA DELAVCE 7. člen Delavci lahko pridobijo posojilo, če izpolnjujejo pogoje 9. in 19. člena pravilnika. 8. člen Vsi delavci so dolžni namensko varčevati za objekt, ki se kreditira pri katerikoli banki in sicer: 1. pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše mora imeti delavec na dan zaključka razpisa potečeno vsaj dveletno redno namensko varčevanje; 2. pri gradnji ali prenovi stanovanjske hiše mora imeti delavec: — na dan zaključka razpisa že odobreno posojilo iz namenskega varčevanja ali — pretečeno vsaj dveletno redno varčevanje in vložen zahtevek za odobritev posojila (druga alinea velja le za LB-TBG Kranj). Določilo tega člena se ne uporablja za upokojence, borce NOV in kmete — borce NOV. 9. člen Delavec lahko dobi posojilo, če ima: 1. pri gradnji stanovanjske hiše objekt dograjen do III. gradbene faze in to v skladu z gradbenim dovoljenjem; 2. pri nakupu montažne hiše dokončano ploščo nad kletjo in pogodbo o nakupu montažne hiše (skladno z gradbenim dovoljenjem); 3. pri prenovi stanovanja ali stanovanjske hiše izvršenih vsaj polovico prenovitvenih del po predračunu — ne velja za upokojence in 4. če delavec sam ali njegov družinski član še ni dobil posojila za kreditirani stanovanjski objekt pri katerikoli samoupravni stanovanjski skupnosti. Če je delavec že lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše, dobi posojilo le za razliko v m2 do standardne stanovanjske površine. Če je delavec, zakonec ali drug družinski član že dobil posojilo pri drugi Samoupravni stanovanjski skupnosti za ta objekt, se prosilcu le-to odšteje od možnega zneska posojila pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj po upoštevanju L, 2. in 3. tabele 11. člena tega razpisa. 10. člen Delavci, ki imajo družbeno stanovanje, lahko dobijo posojilo iz sredstev vzajemnosti, če se zavežejo, da bodo z gradnjo ali nakupom novega stanovanja ali stanovanjske hiše izpraznili družbeno stanovanje. 11. člen Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi po tem razpisu za graditev, nakup in prenovo, je odvisna: 1. od razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi z zadnjim znanim poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji; 2. od višine vseh posoji^odobrenih pri banki na podlagi namenskega varčevanja za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je predmet kreditiranja, do zadnjega dne razpisa. V višino poprečnega mesečnega osebnega dohodka na člana se štejejo vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov, ki skupaj stanujejo in živijo z njimi v ekonomski skupnosti,,za zadnje tri mesece. Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici: Poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v SR . Sloveniji v prvih devetih mesečin leta 1984 (25,155,00 din) Posojilo izraženo s % od maksimalne vsote vseh posojil po 26. členu pravilnika za nakup stanovanja za gradnjo in prenovo in montažne stanovanjske hiše do 70 % nad 70%-100 % nad 100 %-L20 % nad 120 % največ 45 % največ 40 % največ 30 % največ 20 % največ 60 % največ 55 % največ 40 % največ 30 % Delavec lahko dobi posojilo po prejšnji lestvici pod pogojem, če znašajo privarčevana sredstva in posojilo banke na podlagi namenskega varčevanja: Pri poprečnem dohodku na člana družine Od zneska posojila iz sredstev vzajemnosti do 70 % nad 70 %-100 % nad 100-%-120 % nad 120 % 10 % 20 % 40 % 60 % Delavcu, ki ne doseže navedenega odstotka posojila na podlagi namenskega varčevanja, se višina posojila izračuna tako, da se privarčevani znesek in posojilo na podlagi namenskega varčevanja pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici: Poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v prvih devetih mesecih leta 1984 (25.155,00 din) Faktor do 70% nad 70 %—100 % nad 100 %—120 % nad 120 % 10 5 2,5 1.6 Borci NOV, kmetje — borci NOV dobijo posojilo, ker ni potrebno imeti namenskega varčevanja, v enakem razmerju kot ostali delavci. Pri tem se upošteva poprečna višina posojila v posamezni kategoriji poprečnega mesečnega dohodka na člana družine. Če pa so namensko varčevali, lahko uveljavljajo način določitve višine posojila s tem členom. 12. člen Za posojila iz namenskega varčevanja se štejejo pridobljen* posojila na podlagi: 1. pogodbe o namenskem varčevanju občana, 2. pogodbe o predhodnem varčevanju občana za vezavo sredstev. Posojilo se obračuna po lestvici za namensko varčev*-nje pravilnika banke. 13. člen ' Dejanske odplačilne dobe za posojila so naslednje: pri nakupu novih stanovanj in stanovanjskih hiš 16 let 9 mesecev pri gradnji stanovanjskih hiš 13 let 3 mesece pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 9 let 5 mesecev 14. člen Vsota vseh posojil za stanovanjsko enoto pri bankah, stane vanjski skupnosti in družbenopravnih osebah lahko znaša pri;, J 1. nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanj8 80 %, 2. zadružni stanovanjski gradnji 75 %, 3. graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružni stanovanjske graditve 60 %, 4. prenovi 80 %, od predračunske vrednosti oziroma končne cene, upoštevaje standardno stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanove nju in stanovanjski hiši največ 90 m2. ' 15. člen Vsoto vseh posojil pri individualni gradnji se ugotavlja: 1. posojila odobrena v letu razpisa se seštejejo, 2. posojila, odobrena v letih pred razpisom, pa se valorizira' jo tako, da se ugotovi, koliko m2 stanovanjske površine bi se" s te mi posojili lahko zgradilo v letu odobritve posojil. V ta namen se uporabi ceno m2 stanovanjske površine, ki J° je določila vsako leto Samoupravna stanovanjska skupnost in & upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi posojil- 16. člen Delavec priloži k vlogi za posojilo dokumente, navedene 20. členu in v pravilniku banke o stanovanjskih posojilih obče nom. Glede kreditne sposobnosti delavcev, zavarovanja, porabe odplačevanja posojila in določil, ki jih ne navaja pravilnik, vel]3' jo določila pravilnika banke o stanovanjskih posojilih občanom- 17. člen . Prednost pri pridobitvi posojila po pravilniku ima delavec, * kupuje stanovanje, vseljivo v krajšem roku, ali ima stanovanjsk0 hišo zgrajeno do višje gradbene faze. IV. OSTALE DOLOČBE 18. člen Osnova za izračun višine posojila je pri nakupu cena po pr°" dajni oz. soinvestitorski pogodbi; pri graditvi in. prenovi P8 52.000,00 din za m2 standardne stanovanjske površine. 19. člen Obrestna mera za posojilo po tem razpisu je 5 % letno. 20. člen Udeleženci razpisa morajo k vlogi za posojila na predpis9' nem obrazcu, ki ga prosilci dobijo pri LB — TBG Kranj, Cesta JLA 1, priložiti: a) organizacije: — sklep organa upravljanja o najetju in namenu porabe p0' sojila, — zagotovilo, da bodo vsako leto pri delitvi dohodka name* nili ustrezna sredstva za odplačevanje posojila, , — sklep o določitvi pooblaščenih podpisnikov, — prodajno pogodbo pri nakupu stanovanja (rezervacija) al1 soinvestitorsko pogodbo, '• , — gradbeno dovoljenje z ustrezno dokumentacijo za grad' njo ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše oz. potrdilo prl' stoj nega organa občinske skupščine o priglasitvi in opisu del, — dokazilo, da so poravnale obveznosti po samoupravnefl1 sporazumu o združevanju in razporejanju sredstev za izgradnj0 družbenih in komunalnih objektov v obdobju 1981 — 1985 v same upravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje po *B programu. b) delavci: — prodajno pogodbo, overjeno na sodišču za nakup stanova nja (rezervacijo) ali soinvestitorsko pogodbo, • — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo, pri grad nji prizidka pa še lokacijsko dovoljenje, — potrdilo pristojnega organa občinske skupščine o prigl*' sitvi z opisom del, ki jih obsega prenova stanovanja oziroma sta' novanjske hiše, — predračun stroškov prenove stanovanja ali stanovanjski hiše, — zemljiškoknjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od 14 dnjt — fotokopije posojilnih pogodb in depozitnih pogodb za M odobrena posojila za objektna katerega prosi posojilo, — potrdilo o OD članov družine, — potrdilo o premoženjskem stanju oziroma dohodku iz te ga premoženja, J(1 — potrdilo SO Kranj — Uprave družbenih prihodkov, združuje sredstva vzajemnosti (velja za prosilce pod točko 4 5., 1. člena tega razpisa). in 21. člen Vse informacije in sprejemanje zahtevkov po tem razpisj* opravlja LB — TBG Kranj, Oddelek stanovanjsko komunalni'1 naložb, Cesta JLA 1, Kranj, do 22. marca 1985, vsak dan razen s"' bote, od 9. do 16. ure. O izidu natečaja bodo obveščeni vsi prosilci posojila najka*' neje v 15 dneh po seji odbora za graditev pri Samoupravni stan^ vanjski skupnosti občine Kranj. fl Po določitvi poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v S" Sloveniji se upošteva poročilo Zavoda SR Slovenije za statistik0 za prvih devet mesecev 1984 in znaša 25.155,00 din. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Predsednica zbora uporabnikov: Irena Šumi, 1. r. fSlM. MARCA 1985 I OGLASI, OBVESTILA, KRONIKA .17. STRAN O MERKUR kranj IZBRALI SO ZK VAS to* Na Merkurjevem oddelku akustike v GLOBUSU smo opazili veliko izbiro kaset, plošč, antenskega materiala in gramofonov. Posebno pozornost so zbudile Iskrine male televizije, ki jih priporočajo kot monitor za računalnike. Cena je še stara — 29.002,50 din. Frizerski salon MILENA TAVČAR Kranj, Partizanska 18 (pri Kokrškem mostu) na Primskovem tel. 23-472 Cenjenim strankam čestitamo za praznik žena 8. marec Odprto vsak dan od 13. do 20-ure. V sobotah zaprto ZLATARSTVO ZIDARIČ Tr9 svobode 15 TRŽIČ tel. 50-515 Čestita ob dnevu žena in se Priporoča s svojimi izdelki in "slugami. Odprto: 8.30 do 12. ,n 14. do 17. ure °b sobotah zaprto Vsem ženam, še posebej n^ateram, rejnicam in skrbnicam iskreno čestitamo za nJihov praznik! Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Kranj Primerna hitrost 5?°hinjska Bistrica - V torek, Hi p rc.a* OD 22- uri se Je na regional-ljenfsti med Ribčevim lazom in Po-v Bohinjski Bistrici zgodila hu-Van £°metna nesreča. Voznik Rado-fteD • rik (1959) iz Nove Gorice je z &lGmerno hitrostjo in pod vplivom v bi .la iz Ribčevega laza pripeljal prQtaSi levi pregledni ovinek v smeri n&in .0ninJski Bistrici. V ovinku je 7QJPrej zapeljal na desno in se po °8ra^trih zaletel v kamnito mostno h\r-' ^vto se 3e nat0 še Povrnil v ir, ' metre globok jarek. Pri trčenju Pon Prevračanjem se je smrtno (l95Q\rečil sopotnik Rajko Petričevič je kV iz ^ove Gorice. Voznik Žibrik ^ob /e lažJe ranjen. Škoda na avto-iitU ■ ->e ocenjena na okrog milijon arjev. °DHE2A1 A. Ž. LO JIMA JE PRSTE - v °D 7 i «i • — V ponedeljek 'Ha Je MariJa Goltez iz ^avi;-V Tokos v Tržiču, d< ponedeljek, 4. marca, Tržiča, de-delala na hi- v''čni stiskalnici, ki nasaja lesene na ,^1 stisk ?W°J?atica zakrivila." Takrat pa je *'Ce °pa^e na različne kovinske lopama stiskanju ročaja se je kovin- i °i C a ^aKnvna. lanrai pa je ^al ezovo stisnil in JI odrezal iec na desni roki. (l957?fJtt f**1"1 ~ Peter Miklavčič Je v tVZ GoleSa vrha nad Lučinami ?Ktur ^' 5' marca. ob 1710 delal v Ju ?a n ^kofieloške Jelovice na stro- r stroerforiranJe vrat- Ko J6 °Pazil> sal 0(1 1 na robu trga, je napako sku- ^lojaPJ^v^' kar med obratovanjem 1 cii.i/er ga ni ustavil, ga je prijel ^c n'kularja in mu odrezal prsta-IQ dej Redna letna skupščina Počitniške zveze Kranj Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil KRANJ — Mineva šestnajsto leto, odkar je Počitniška zveza Kranj v Premanturi pri Puli kupila zemljišče za danes izredno lepo urejen prostor za šotorjenje, kamp prikolice in bungalove. Tedaj je bilo zemljišče neurejeno in zaraslo. Treba je bilo vložiti veliko dela, da je sedaj tako, kot je. Lani je prostor Počitniške zveze Kranj v času počitnic in letnih dopustov obiskovalo nad dva tisoč gostov. Vsi so bili zadovoljni, da so lahko prišli na svoj redni dopust v tako TRŽNI PREGLED JESENICE - Solata od 250 do 380 din, špinača 150 din, cvetača 200 din, korenček 100 din, česen 295 din, čebula 85 din, fižol od 250 do 300 din, pesa 60 dinf slive 227 din, jabolka od 80 do 125 din, hruške od 110 do 150 din, grozdje 100 din, pomaranče 286 din, limone 314 din, ajdova moka 204 din, koruzna moka 81 din, kaša 152 din, surovo maslo 878 din, smetana 349 din, skuta 266 din, sladko zelje 60 din, kislo zelje 55 din, kisla repa 50 din, orehi 1451 din, jajčka od 18 do 22 din, krompir 75 din. • • • KRANJ - Solata od 200 do 250 din, špinača 160 din, cvetača 180 din, korenček od 80 do 90 din, česen 300 din, čebula od 70 do 80 din, fižol 200 din, pesa 60 din, slive 220 din, jabolka od 80 do 100 din, hruške 120 din, grozdje 110 din, radič 300 din, pomaranče 250 din, limone 314 din, ajdova moka 160 din, koruzna moka 80 din, kaša 160 din, surovo maslo 650 din, smetana 200 din, skuta 150 din, sladko zelje, kislo zelje in kisla repa 100 din, orehi 1.100 din, jajčka od 18 do 20 din, krompir 60 din. Požar na kuhinjski napi Gorice — V sredo, 6. marca, ob 8. uri je izbruhnil požar na kuhinjski napi v kuhinji stanovanjske hiše v Goricah 33. Sonja Košir je prižgala luč, ki je vgrajena v napi, in za nekaj časa odšla iz kuhinje. Ko se je vrnila, je napa gorela, ogenj pa se je razširil že na leseni stenski opaž. Požar so pogasili sosedje, škoda pa znaša okrog 60 tisoč dinarjev. Napo so dali v pregled zaradi ugotovitve vzroka požara. A Ž. urejeno letovišče. V teh letih so naredili vse, kar mora imeti tako letovišče, še posebno če je v rokah počitniške zveze. Vsi, ki so naredili veliko prostovoljnih ur za delo in gradnjo objektov, so storili tisto, kar je bilo potrebno za prijetno urejen kamp. To ni edini prostor v lasti Počitniške zveze Kranj. Društvo, kj je po dejavnosti in materialni bazi eno najaktivnejših v Sloveniji, ima svoj prostor tudi na Bledu. Pod gradom je dom Bledeč, namenjen mladinskemu turizmu. Tako kot v Premanturi je tudi v Bledcu prenočilo skoraj dva tisoč gostov. Prihajali so iz Jugoslavije in tujine. V lanskf sezoni so ga morali adaptirati. Z deli so začeli v kuhinji in sedaj lahko v njej strežejo vsem gostom, ki prihajajo na zimovanje in letni oddih. Obisk v Bledcu se je precej povečal, ko so pri Počitniški zvezi Kranj zaposlili rednega referenta za mladinski in ostali turizem. Mladinska turistična poslovalnica MTP Vodnik Kranj je bila ustanovljena pred več kot petnajstimi leti in je do lanskega leta opravljala svoje poslanstvo, kot je vedela in znala. Z zaposlitvijo stalnega turističnega referenta pa se je dejavnost občutno razširila. Rezultati konec preteklega leta in v začetku letošnjega leta so pokazali, da je bila ta odločitev pravilna in upravičena. Na redni letni skupščini Počitniške zveze Kranj, ki je bila v hotelu Jelen, je o tem poročal predsednik Janez Kova-čič. Počitniška zveza ima svoj prostor v Tavčarjevi ulici. Odprt je vsak dan od 18. do 22. ure in v sobotah od 9. do 13. ure, namenjen pa je vsem članom zveze. V klubu je manjši bife, cene so zmerne. Na voljo sta tudi televizor in glasba. Dejavnost Počitniške zveze Kranj kaže, da se lahko z resnim in trdim delom v preteklih letih in z majhnimi sredstvi in veliko dobre volje da mnogo narediti. Vse to je porok, da bodo kos tudi nalogam, ki jih čakajo. Vsem mladim bodo lahko v njihovih objektih nudili cenen oddih in rekreacijo in jim hkrati organizirali tudi cenena potovanja po domovini ter uresničevali njihovo stalno geslo: Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil! D. Humer -sni roki. A. Ž. ZAHVALA Ob smrti drage mame IVANE JERAŠA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in DO Niko, Iskra, Alples Železniki, INDE Koper, DO Šport in rekreacija Škofja Loka, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Zamanovi in dr. Možganu za zdravniško pomoč v času njene bolezni. Iskrena hvala gospodu župniku Antonu Jakošu za pogrebni obred in domačim pevcem za lepo petje. Hčerke Stana, Jelka, Ivana, Majda, Vera z družinami, Silva in brat Janez, sestra Katarina ter drugi sorodniki Lenart, Železniki, Rovt, Izola, Škofja Loka, Piran Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n.sol.o., Naklo Cesta na Okroglo 3, TOZD GOSTINSTVO KRANJ, n.sol Kranj, Maistrov trg 11, TOZD DELIKATESA KRAM n.sol.o., Kranj, Maistrov trg 11 in TOZD TRGOVINA BLED, n.sol.o., Bled, Ljubljanska c. 13 in TOZD MALOPRODAJA KRANJ, n.sol.o., Naklo, C. na Okroglo 3, objavljajo prosta dela in naloge: I. TOZD GOSTINSTVO KRANJ 1. ZA HOTEL Bor v Preddvoru VODJE STREŽBE z možnostjo dodelitve družinskega stanovanja 2. VEČ NATAKARJEV II. TOZD DELIKATESA KRANJ 3. PRODAJALCA 4. DELAVKE V KUHINJI III. TOZD MALOPRODAJA 5. VODENJE PRODAJALNE s 5-niče) -8 zaposlenimi (za SP jese IV. TOZD TRGOVINA BLED 6. KUHARJA za področja Bleda z možnostjo dodelitve sobe Pogoji: Pod 1. — V. stopnja strokovne izobrazbe — natakarski tehnik, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, pogovorno znanje dveh tujih ježkov, poskusno delo 2 meseca. Pod 2. — IV. stopnja strokovne izobrazbe — natakar, poskusno delo 2 meseca. Pod 3. —• IV. stopnja strokovne izorazbe — prodajalec, poskusno delo 2 meseca. Pod 4. — I. stopnja strokovne izobrazbe — osnovna šola, poskusno delo 1 mesec Pod 5. —■ V. stopnja strokovne izborazbe — trgovski poslovodja, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece Pod 6. — IV. stopnja strokovne izobrazbe, smer kuhar, poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: DO ŽIVILA KRANJ, Naklo, Cesta na Okroglo 3 - kadrovska služba, za kuharja za področje Bleda pa na naslov: TOZD TRGOVINA BLED, Bled, Ljubljanska c. 13. Vsi prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh od opravljene izbire. ZAHVALA Ob prerani smrti moje žene, tete, svakinje ANČKE BONCELJ roj. FATUR se iskreno zahvaljujem za podarjene vence, cvetje ter besede sožaija in za spremstvo v prerani grob. Hvala tudi govorniku ob odprtem grobu, godbi, pevcem in vsem, ki sočustvujete z menoj. HVALA VSEM MOZ FRANCI TER VSI NJENI Kranj, Moša Pijade 17 Žalostni sporočamo, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče TONE VARL Od njega se bomo poslovili v petek, 8. marca 1985,ob 15.30 na pokopališču Poljane nad Škof jo Loko. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Poljane, 6. marca 1985 ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi in prerani izgubi naše ljubljene žene, mame, sestre, babice, prababice in tete ANGELE ZUPANČIČ roj. GODEC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem ZD Kranj, tovarne Sava, DO Kokra, Globus in vsem ostalim za izrečena sožaija, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice na Golniku za nego v zadnjih dneh, gospodu župniku pa za pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 5. marca 1985 »*» ! C LAS 18. STRAN MALI OGLASI tel.: 27-960 _ PRODAM__ Prodam od 25 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, tel. 70-379 783 Ugodno prodam ZAJČNIK in tri mlade ZAJKLJE ter globok OTROŠKI VOZIČEK, nemški, košara prenosna s sedežem. Ogled možen v soboto popoldan in nedeljo. Mojca Zigart, Grogova 1, Naklo 2089 Prodam plastično CISTERNO za kurilno olje, 1500-litrsko; ter novo pločevinasto KAD, rjave barve, ležečo. Smledni-ška 122, tel. 28-137 2124 Prodam dobro ohranjen cik-cak ŠIVALNI STROJ durkopp (7 mm), original lovilec niti za šivalni stroj durkopp, enofazni elektromotor in pedalo za šivalni stroj. Informacije po tel. 21-787 v ponedeljek in torek od 15. do 19. ure 2150 Prodam zelo dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK (4 plošče). Telefon 21-837 2151 Prodam PRIKLJUČKE za traktor »Tomo V'nkovič« 18 ali 21 KM in enoosno PRIKOLICO za manjši traktor. Miro Al-binini, Sp. Dobrava 4, Kropa, tel. 79-608 popoldan 1868 Prodam nov HLADILNIK H 717 — H 17.1 D, za 2,5 SM. Šutna 46, tel. 44-534 2152 Prodam štiri tedne staro TELIČKO. Informacije po tel. 064/65-171 2153 Prodam 1500-litrsko plastično CISTERNO, prenosno. Šenčur, Delavska 13 2154 Prodam štiri mesece in pol staro NEMŠKO OVČARKO. Bartol, tel. 47-364 2155 Ugodno prodam globok VOZIČEK za dvojčka in leseno STAJICO. Ljubica Šar-čevič, Kopališka 5, Radovljica 2156 Prodam mlado KRAVO za v skrinjo. Zg. Brnik 26, Cerklje 2157 Prodam raztegljiv KAVČ. Kranj, Ul. Tuga Vidmarja 6, stanovanje 4 2158 Prodam TELEVIZOR ambasador 61 Niš. Emilija Tepina, Kranj, Ul. Tončka Dežmana2 2159 Prodam pašnega delovnega VOLA. Lom — Grahovše 5, Tržič 2160 Prodam malo rabljeno MOTORNO ŽAGO de oleomac 240, meč 40 cm. Pivk, Ce-gelnica 30, Naklo 2161 Ugodno prodam 12 plošč POCINKANE PLOČEVINE, 0,6 mm in ročno KOSILNICO, primerno za manjše površine. Naslov v oglasnem oddelku. 2162 Prodam PONY KOLO. Telefon 26-607 2163 Prodam REPO in semensko GRAHO-RO.Trboje 31, Kranj 2164 Prodam semenski KROMPIR desire, ČEBULČEK in bel FIŽOL. Zg. Bitnje 30 2165 ZVEZDA - TRIKOT avtomatika, do 11 kW, motor, novo, prodam. Marjan Zupane, Gregoričeva 1, Kranj 2166 Prodam TRAKTOR zetor 25 KM. Luže 30. Šenčur 2167 Prodam težko, visoko brejo JUNICO sivko. Jereka 17, 64264 Bohinjska Bistrica 2168 Prodam nov plinski, kombiniran ŠTEDILNIK, še v kartonu. Marija Sajovic, Šenčur, Mlakarjeva 43 2169 Prodam CB POSTAJO Sommerkamp 780 DX, KABEL, GP-3 ANTENO. Cena 5 SM. Primož Lupša, Pristava 59, Tržič 2170 Prodam seme domače GRAHORE in semenski KROMPIR igor. Lahovče 42, Cerklje 2171 Prodam novo nemško, 96-basno HARMONIKO. Sp. Bitnje 44, Žabnica 2172 VIŠINSKO SONCE, original hanau ter POMIVALNI STROJ AEG favorit in električni ŠTEDILNIK AEG, potreben manjšega popravila, prodam. Kranj, tel. 21-345 . 2173 4 ZVOČNIKE in PEČ na olje EMO 5, prodam. Kranj, tel. 21-345 2174 Prodam dobro ohranjen TROSILEC hlevskega gnoja, mengele in krožno SE-JALNICO žita, za traktorsku vleko in motorno SLAMOREZNICO mengele z dodatnim puhalmkom. Feliks Mihovec, Sp. Senica 2, Medvode 2175 Prodam 1000 kg REPE in traktorsko ŠKROPILNICO. Olševek 27, Preddvor 2176 Prodam ' RADIO-KASETO K( >N sharp, stereo, 22 W. Telefon 26-546 2177 Prodam ELEKTRIČNO ANTENO za avto. Ogled v soboto. Trebušak, Stara cesta 11 a, Kranj 1410 Prodam 10 dni staro TELIČKO. C. na Klanec 5, Kranj 2178 Prodam ZLATO za zobe, gr 3.000 din. Telefon 26-512 2179 Prodam 4 armaturne MREŽE, premera 10/6. Zg. Bitnje .22 2180 Oddam NEMŠKEGA OVČARIA. Britof 119, Kranj 2181 Prodam 6 tednov staro TELIČKO. Florjan Kovač, Suha 32, Kranj 2182 ISKRA vrtalni stroj, z elektronsko regulacijo, črno-beli prenosni TELEVIZOR in zakonsko POSTELJO, prodam. Iztok Vidmar, C. Staneta Žagarju 29, Kranj, Kranj 1 2183 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja. Češnjevek 3, Cerklje 2184 Manjšo količino lipovih DESK, prodam. Telefon 77-191 2185 Prodam novo, 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH. Hafner, Racov-mk 40, Železniki 2186 Prodam 5.30 g ZLATA za zobe. Cena i5.ouo din. Tel. 22-422 dopoldan 2187 CB POSTAJO in elemente za računalnik galaksija, prodam. Telefon 004/45-236 2188 i Prodam prevozni MOLZNI STROJ. Telefon 061/841-439 2189 Prodam APARAT za točkasto varjenje (kleparske klešče) In STEREO RADK » min i komponent, moč 2x20 W, Jerman, Retl.jeva 33, Čirče Kranj Prodam SK\< >. Vopo\ Ije 8, Cerklje 2191 Prodam MOLZNI STROJ alta laval. Nastran, Voglje 67 2192 MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 8. MARCA 1988 Prodam PRIKOLICO za motokultiva tor muta, 7 KM; in smrekov OPAŽ, širine 8 cm, več kv. m. Marjan Praprotnik, Ko-vor 135, Tržič 2193 Prodam OMARO in MIZO viva, za dnevno sobo. Ogled popoldan. Stana Knežević, Gregorčičeva 4, Bled 2194 Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK gorenje in stereo RADIO gorenje, z zvočnikoma HI-FI. Telefon 28-113, Kranj 2195 Prodam dva PUJSKA, težka po 50 kg. Krnica 12, Zg. Gorje (Ambrožič) 2196 Prodam belo dolgo OBHAJILNO OBLEKO. Čufar, C. Cirila Tavčarja 3/B, Jesenice 2197 Prodam brejo LIPICANKO, staro 7 let, primerno za jahanje. Ogled v soboto od 9. do 13. ure. Zg. Bela 10, Preddvor 2198 Prodam 200 m KABLA PPR 3 x 2,5 mm in STREŠNO OKNO VPO 76 x 112 z žalu-zijo. Ferdo Meglic, C. 4. julija 59, Bistrica, Tržič 2199 Prodam MIZARSKI, debelinski SKO-BELNI STROJ; in PARCELO, v izmeri 700 kv. m v Poljanah nad Škofjo Loko. Kržišnik, Četena ravan 6, Poljane 2200 Prodam gradbeno konzolno DVIGALO; 60 kg aluminijaste PLOČEVINE, 0,7 mm ter PLINSKO NAPEIJAVO za osebni avto. Vida Leban, Alojza Travna 7, Jesenice, Javornik 2201 Iz BLAGOVNICE FUŽINAR na Jesenicah sporočajo, da BRIVNIKE BRAUN iz SSR po ceni 3.588. pošljejo tudi po pošti. Priporoča se KOVINOTEHNA — BLAGOVNICA FUŽINAR Jesenice, Titova 1, tel. 81-952 Ugodno prodam dirkalno KOLO »SPRINT«. Košnik, Kokrški log 9, Kranj. Tel. 26-040 2170 Prodam OTROŠKO POSTELJICO. Tel. 27-375, kličite po 16. uri 2171 Prodam štiri leta star črno-beli TELEVIZOR v dobrem stanju in kupim eno, dvo ali trisobno stanovanje v Bistrici pri Tržiču. Informacije dobite na telefonu 50-752 Prodam opremljen 100-litrski AKVARIJ. Telefon 50-745 Po ugodni ceni prodam lepo dekliško OBHAJILNO OBLEKO in klasični RADIATOR. Zg. Brnik 119, Cerklje 2023 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR ur-sus 335. Zalog 62, Cerklje 2202 Prodam tritonsko HARMONIKO. Šen-turška gora 8, Cerklje 2203 Prodam SENO. Rozman, Zg. Brnik 62, Cerklje 2204 Prodam SENO. Štern, Cerklje 52 2205 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ singer, s trofaznim motorjem. Zg. Brnik 85, Cerklje 2206 Prodam 14 dni staro TELIČKO frizijko od dobre mlekarice. Zg. Brnik 105, Cerklje 2207 Prodam moderno 18-karatno ZLATO ZAPESTNICO, 32,30 g. Telefon 75-612 2208 Prodam RECEIVER technich SA 5170 K, KASETAR akai 9XF 25 in receiver LENKO R 50 2 x 60 W, vse s carinsko deklaracijo. Telefon 21-896 do 10. ure 2209 Poceni prodam 4 kW termoakumulacij-sko PEČ, električni ŠTEDILNIK, nerjaveče POMIVALNO KORITO z omarico, črno-beli TELEVIZOR in HOJ ICO za dojenčka ter nov ITISON. Naslov v oglasnem oddelku. 2210 Ugodno prodam OJAČEVALEC scott KASETNIK TECHNICH M 14, GRAMOFON sanyo, cena 120.000 din. Ogled vsak dan po 15. uri. Mušič, Ul. 1. avgusta 7, Kranj 2211 Prodam RAČUNALNIK spectrum sin-clair, pnevmatski polavtomat za SITOTISK z aluminijastimi okviri 50 x 70 cm. Radovljica, Gradnikova 131, tel. 064-74-142 ali 75-834 2212 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje. Telefon 82-679 2213 Prodam srednje težkega KONJA. Roman Klinar, Titova 95, Jesenice, tel. 82-786 2214 Prodam nerabljen ŠTEDILNIK iskra corona. Telefon 28-354 2215 PHILIPS prenosno mini komponento z ločljivimi zvočniki, 2 x 14 W, novo, prodam z deklaracijo. Telefon 25-497 2216 Poceni prodam prek 3000 ZNAMK z vsega sveta. Šifra: Tržič 2019 Prodam 1000 kg ŽELEZA, profil 10. Skopec, I^og 33, Škofja Loka 2349 Prodam BANKINE, PUNTE in betonsko ŽELEZO. Škofja Loka, tel. 60-726 2350 Prodam diatonično HARMONIKO B-ES-AS dur. Jože Jelovčan, Bukov vrh 8, Poljane 2351 Ugodno prodam 500 kg rdečega KORENJA. Janko Bertoncelj, Godešič 78, Škofja Loka 2352 Prodam star HLADILNIK. Telefon 064/60-835 2353 Prodam SENO v balah. Sv. Duh 41, Škofja Loka 2354 Prodam po 30 kg težke PRAŠIČKE in PRAŠIČA za zakol. Sv. Duh 41, Škofja Loka . 2355 Prodam otroško POSTELJICO. Teleti m 62-622 2356 Prodam dve termoakumulaei jn registriran do novembra. Telefon 79-64» 226' Prodam odlično ohranjeno, garažira"0 ŠKODO 105 L, letnik 1977, 60.000 km, «*J na 14 SM. Krnica 36, Zg. Gorje 226» Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Telefon 78-054 226* Prodam obnovljeno ZASTAVO 101, tnik 1977, registrirano do februarja l^jj, Vojko Dvoršak, Savska 2, Lesce 22^ Prodam dobro ohranjen PEUGEOj 204. Kneževič, Bokalova 18, Jesenice 22<> Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Telefon 50-644 22'^ Prodam ASCONO 1900, v račun vzamem tudi manjše vozilo. Slavko Belehar' Šenčur, Štefetova 24 227J Prodam karambolirano ZASTAVO ^ registrirano za eno leto, za 40.000 din. J°' že Florjančič, Cankarjeva 10, Radovlji^ Prodam AKUMULATOR za Z-101 v 1»' ranciji. Telefon 061/627-093 22'° Prodam PEUGEOT 504. Alojz Bolčing Zupančičeva 1, Bled — Rečica, tel. 81-2^ dopoldan 22' Prodam tovorno avto PRIKOLICO. M'' ran Jensterle, Gorenjska 6, Radovljica - GS CLUB, letnik 1976, prodam. Telef^ 83-301 2278 CITROEN GS 1,3 super, letnik Mj prevoženih 50.000 km, ugodno prodaj: Marjan Mijovič, Ribno 60, Bled 22' Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik l970n Telefon 25-489 22»u JUGO 45, september 1983, z radiom in priključkom za prikolico, prodam °aj boljšemu ponudbniku. Tele*0,, 064/81-920 2281 lefon 62-88 Prodam Prodam CITROEN GS 1,3 super, letfj 1979, 70.000 km. Bled, Triglavska 24, 064/74-634 po 14. uri 22»' Prodam R-4 TL, letnik 1981. Franc ^ hadolnik, Drulovka 55, Kranj Prodam RENAULT 12 po delih. Ča«* C. Kokrškega odreda 26, Kranj, 24-374 22»4 Prodam GOLFA JVL, letnik 1981. BJL činel, Pristava 2/A, Tržič MOTOR za fiat 124 kupim. Telofo' 061/627-078 ^ 22»J Prodam odlično ohranjeno ZASTA*, 101 L. Ješe, Otoče 23, teL 70-248 22» Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980. 1* j 228" FIAT 126-P, letnik oktojg 1978. Telefon 50-137 22» Prodam 4 GUME, rabljene, trava}. L fićka. Brezje 70 na Gorenjskem 22 Prodam GOLFA, letnik 198i,"prevoiJ nih 43.000 km. Igor Stare, Breznicti Žirovnica 2* Prodam BMW 316, letnik 1978, s p"n sko napravo. Telefon 23-655 dopoldan^ ZASTAVO 101, letnik 1977, s P'in^ napravo, prodam za 17 SM. Vidic, F' žgarjeva 26, Lesce v soboto in nedeljo P „ poldan 22y V/ARTBURG karavan, malo vožen, »I tnik 1981, prodam. Ilovka 7, Kranj 22» Prodam PRIKOLICO za osebni aVg vlečno KLJUKO za z-101 in vetrobranS*" steklo za R-4. Stara Loka 78, Škofja Lo^ Prodam LADO, letnik 1978. cena SM. Janez Kert, Oprešnikova 82, Kran|^ LADO 1500, letnik 1980, prodam. Tel* fon 25-526 22» VW 1303 S nemški, rdeče barve, obn? vljen in dodatno opremljen, prodam-ko Prime, Šorlijeva 35, Kranj, tel. 23-6' v petek od 17. do 18. ure in soboto do 11. ure • 229» Prodam ZASTAVO 101 konfort, decetf ber 1980. Dorfarje 32, Žabnica 22»" Prodam FIAT 125-P, letnik 1976, za g dele. Jesenko, Podlubnik Hj zervne Škofja Loka STANOVANJA V najem vzamem GARSONJERO STANOVANJE. Plačam za leto vnapja Hafner, Huje 23/A, Kranj Zaposlenemu samskemu dekletu 0 dam SOBO za pomoč v gospodinjs'lSj Naslov v oglasnem oddelku. 23/ Oddam SOBO študentu in STANOVJ NJE za daljšo dobo s predplačilom ši*?5 Kranj 2j Zamenjam takoj v seljivo GARSOV*, RO, 24 m , na Zlatem polju za večje ST N'OVANJE. Kekić, Gradnikova 2, Kra^ Za tri leta oddam enosobno STA^ VANJE starejšima zakoncema srecinL let, na Primskovem. 'Telefon 22-656 23 Mlad par /. enim otrokom, nealkoh0., ka, nekadilca, oba zaposlena, iščeta S'*', "NOVANJE \ Kranju ali okolici. Lahj sva tudi v pomoč starejši osebi aH 5j kmetiji, šifra: Domačina Oddam enoposteljno SOHO žensk' \ pomoč v gospodinjstvu in enopostelj^ (poleg) za fanta. Matevž Zerovc, Ža 9, Bled 23« $TEK, 8. MARCA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE .19. STRAN O LAS nZ£menjam enosobno STANOVANJE lef anini> 44 mJ> za vecJe v Kranju. Te-ion 24-773 ali naslov v oglasnem oddel- 2308 posesti V Šenčurju pri Kranju prodam starejšo £MECKO HISO z večjim vrtom. Telefon «-669 1807 V Kranju prodam HIŠO (4 sobe, 2 ko-Pftmici, garaža, centralna kurjava in ve-U1{ vrt). Jamnik, Kranj, Struževo 34 2309 Za dograditev manjšega STANOVALA dam manjšo PARCELO pri morju. r°nudbe pod: Bled 2310 Ugodno prodam staro HIŠO z vrtom in 8aražo. Ivan Ivič, Predoslje 61, Kranj 2311 Kupim HIŠO v gradnji, v okolici Kra-aJa-Šifra: Gotovina 2312 ^J^odam ali zamenjam manjše GOZDARSKO POSLOPJE z nekaj zem-8 km od Kranja, na lepem kraju, ob j,.s)ip elektrika na parceli, za primerno ISO. V zameno nudim tudi stanovanje, ^talo po dogovoru. Naslov v oglasnem ^Jelku. 2313 ..Kupim starejšo HIŠO v okolici Cejkelj Kranja. Cenjene ponudbe oddajte pod 5lf£p; Zdomec 2314 Kupim 1 ha MEŠANEGA GOZDA; ku-Pln» motor za Z-750. Telefon 74-832 vsak od 15. ure dalje 2315 Do 10 km iz Kranja kupim 1 do 2 ha Ranega GOZDA. Ponudbe pod šifro: ^sani gozd 2316 Sprejmem KV MIZARJA IN DELAVCA za priuči-tev. Mizarstvo OVSENIK ALOJZ, Kranj, Jezerska v: cesta 108/C. zaposlitve • Zaposlim dva KV SLIKOPLESKARJA j 2nanjem izdelave demit fasad, z odslu- nirn vojaškim rokom in z večletno Prakso. Začasno delo v tujini. OD po do-«ovoru. Kličite vsak dan od 19. do 20. ure po tel. 064-22-391 Službo dobi strojni TEHNIK s triletno ra«so in strojni KLJUČAVNIČAR. Ši-ra: Dober dohodek 2001 KV ali PKV STRUGARJA s prakso zalo p01' ^re'z^us znanja in poskusno de-n" pismene vloge s spričevali pošljite na aslov KOVINOSTRUGARSTVO, Valen-wn Sinko, C. Talcev 17, Škofja Loka 2132 sJakoJ zaposlim KV ali PKV PLE-ft^TV^A- OD P« dogovoru. Telefon °64/23-i43 2317 iščem žensko za ČIŠČENJE stanova-Ja' enkrat tedensko. Ostalo po dogovo-u- Naslov v oglasnem oddelku. 2318 d sprejmem POPOLDANSKO DELO na Telefon 28-194 2319 ^Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. jOznost postavitve kakršnegakoli stroja. aslov v oglasnem oddelku. 2320 sprejmem kakršnokoli delo. Ponudbe W'tel. 064/26-922 od 10. do 12. ure 2321 „ v delovno razmerje sprejmem stavbnega KLEPARJA in DELAVCA za priuči-teY,-Telefon 41-011 2322 stp KOPLESKARSTVO> polaganje .^^ih, talnih in stropnih oblog, po *merni ceni. Jure Gorjup, Milje 15, Sen-Cu£ tel. 50-228 2323 (tudPre^mGm kakršnokoli DELO na dom ša 'r ^vanJe). Šifra:Lasten prevoz in hi-«*• lolefon 064/24-700 2324 te. Ce«o ČISTILKO za čiščenje stopni-d na Planini. Telefon 27-219 popoldan R ^ 2325 lf>f«no zaPOslim KV KOVINARJA. Te-*f°n 62-021 2326 c^aposlim STRUGARJA ali REZKAL-4 e,? 4"letnimi delovnimi izkušnjami. OD ,J ^M. Naslov v oglasnem oddelku. 2327 Pro t j zaP°slim KV AVTOMEHANIKA, šiofto V0Jaščine. Tone Bogataj, Gode-Škofja Loka 2328 t^koj zaposlim KV MIZARJA in DE-oc,, , A za priučitev mizarskih del. Vse MI- 2>r.o Po dogovoru. Slavko Kene, je j> TVO in izdelava drobne galanter 1 nadovljica, Jurčičeva ul. 5, tel. 75-278 delo 2329 vno razmerje sprejmem pečarja bg n«iagalca keramičnih ploščic. Ponud-Wd s»fro »Zaposlitev«. 2410 Obvestila jp^OLETE: lesene, plastične in ZALUZI-JJ vseh vrst, POPRAVILA rolet in žalu-9 J' zaročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova ' Sfdpvljica, tel. 064/75-610 1212 X«, ;EKTROINSTALACIJE napeljujem. vl*lor\ 60-584 1537 NOVO NA PLANINI Ekspres popravilo čevljev V. Vlahovića 2 Obratuje od 11.3. dalje vsak dan od 7. do 12. in od 14. do 17. ure, v sobotah od 7. do 12. ure. Se priporočam! BAGAT TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA v Kranju obvešča, da začne z vpisom v nov ZAČETNI in NADALJEVALNI tečaj 12. marca 1985 ob 15.30 in 13. marca 1985 ob 7.30. Delavski dom, vhod 6 ali tel. 47-256 2004 TELEFONSKE APARATE in NAPRAVE popravljam, vzdržujem, prestavim, napeljem še en telefon in podobno. Oprešnikova 88, Kranj, tel. 25-867 2330 OBLIKUJEM in OBREZUJEM sadno drevje in grmičevje. Telefon 25-866 2331 Sprejmem večja GRADBENA DELA. Telefon 061/852-030 2332 KŽK GORENJSKE TOZD KOMERCIALNI SERVIS, Cesta JLA 4, Kranj -OBVESTILO REJCEM MALIH ŽIVALI IN OSTALIM KUPCEM! V našem skladišču pri železniški postaji v Kranju vam nudimo po konkurenčnih cenah: KRMILA za perutnino, bobivit, koruzo, rženo krmilno moko, jajca, olje. skladišče je odprto vsak dan od 7. do 14. ure, v sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po tel. 21-652 2333 Obveščamo vas, da smo pričeli s prodajo otroških majic s kratkimi rokavi od št. 2—16, cena od 400,— do 550,— din. ELITA Pepelka Kranj 2411 prireditve PLESNI KLUB Kranj vas vabi na MLADINSKI PLES v Delavski dom v Kranj vsak PETEK in SOBOTO ob 20. uri 2008 Ansambel SIBILA vsem ženam in dekletom iskreno čestita ob njihovem prazniku in vabi na naslednje PLESNE PRI- REDITVE: v PETEK, 8. marca, od 20. do 02. ure v hotel TRANSTURIST, v SOBOTO, 9. marca, od 20. do 02. ure tudi v hotel TRANSTURIST ter v NEDELJO, ob 17. uri na PRIMSKOVO 2334 Ansambel JEVŠEK igra vsak PETEK in SOBOTO v ZLATOROGU v BOHINJU 2335 ŠD POLET organizira ob dnevu žena veliko VESELICO v KUD Sveti Duh, v soboto, 9. marca 1985. Igra ansambel IVANA RUPARJA 2336 KRVAVŠKI KVINTET vas vabi na zabavo s plesom ob DNEVU ŽENA, v petek, 8. marca 1985 v ISKRO na Laborah. Obenem vas obveščamo, da vse informacije o ansamblu dobite do tel. 47-077 2337 zahvala Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali po požaru gospodarskega poslopja, zlasti pa sosedom, poklicnim gasilcem in gasilcem PGD Primskovo. Alojz Ovsenik, Jezerska c. 92, Kranj 2338 izgubljeno Izgubila se je črna muca med Staro cesto in pod hotelom Creina. Prosim sporočite po tel. 23-928 2339 Na Bledu sem izgubila ZLATO ZAPESTNICO, ki mi je drag spomin na pokojno hčerko. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Telefon 78-149 2340 ZAHVALA Ob izgubi drage sestre, tete in svakinje IVANKE FISTER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašča-nom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, O. Š. Helena Puhar za venec in podbreškemu pevskemu zboru za lepo petje. ŽALUJOČI VSI NJENI Bistrica, Podbrezje, Kranj, Pristava, 27. februarja 1985 ostalo Potrebujem VARSTVO za 9-mesečne-ga fantka na domu. Štefančič, Veljka Vlahovića 8, Kranj 2341 Iščem INŠTRUKTORJA kemije. Telefon 25-943 2342 Iščem VARSTVO za eno leto starega otroka (na domu). Telefon 28-574 2343 Iščem žensko za VARSTVO 16-mese-čne deklice na domu. Ponudbe: Rupar, Ul. Tončka Dežmana 6, Kranj, tel. 21-680 popoldan 2344 Pomoč na kmetiji nudiva ostarelima osebama, kjer bi bil kasneje možen prevzem posestva. Šifra: Pogoj Gorenjska 2345 ZAHVALA Ob prezgodnji, nenadni smrti JANEZA PETERMANA se zahvaljujemo sosedom in sovaščanom za nesebično pomoč. Iskrena zahvala delovni organizaciji LIP Bled, članom kolegija in ožjim sodelavcem za darovano cvetje in direktorju ing. Bajtu za toplo izrečene poslovilne besede. Iskrena hvala prijateljem, domačim in tujim poslovnim partnerjem za darovano cvetje. Zahvaljujemo se družbenopolitičnim organizacijam, KS Gorje in vaščanom za darovane vence in izrečene besede slovesa ter godbi na pihala, pevcem, gasilcem in praporščakom za spremstvo na zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot v prerani grob. Sorodstvo in njegovi najbližji Gorje, 23. februarja 1985 ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, starega očeta in pradeda JOŽETA BURGARJA p. d. Lenčečega ata se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Notarjevi za nesebično pomoč, delavcem DO Color, Tekstilna Medvode, Iskra TOZD Elektronske enote, Gasilskemu društvu Mavčiče, KK Simon Jenko ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala tudi pevcem in govorniku ob odprtem grobu ter vsem, ki ste nam v bolečih trenutkih pomagali. VSAKEMU POSEBEJ IN VSEM SKUPAJ NAJLEPŠA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Podreča, 5. marca 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA ZALOKARJA (trgovski poslovodja v pokoju) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izkazano pomoč, izraze sožaija in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Hudoklin, Verčič, Zalokar in Babic za nesebično pomoč, osebju ZD Kranj in dr. Štularju, ZB Kokrica, KS Kokrica, GD Kokrica, govorniku ZB Kokrica za poslovilne besede, obema zboroma za lepo petje in g. župniku za opravljen pogrebni obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI! Kranj, Kokrica, 1. marca 1985 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete IVANKE LOMBAR se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Terčonu in zdravnikom bolnišnice Golnik, tovarni BPT Tržič ter sosedom in prijateljem za pomoč na domu. VSI NJENI Bitnje, Leše, Tržič, Begunje, 2. marca 1985 ZAHVALA Ob nenadni in\ boleči izgubi naše drage hčerkice, sestrice, vnukinje, pravnukinje, nečakinje in sestrične NINE VRHOVNIK se zahvaljujemo vsem, ki ste ji podarili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Kranj, 25. februarja 1985 V SPOMIN 9. marca bo minilo žalostno leto, odkar je za vedno odšel od nas dobri in skrbni mož in oče FRANC ZORČ ^Višel bo spomladanski dan, ki si ga težko pričakoval. Dan je prazen, dan je tih. V naših srcih je še vedno bolečina in praznina ter ostajamo osamljeni in otožni. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, lepa hvala. ŽALUJOČI: žena Lucija in sinova z družinama Kokrica, 9. marca 1985 ZAHVALA Dopolnilo se je življenje naši ženi, mami, stari mami, prababici, sestri, tašči, teti, botri in sestrični MARIJI PAVŠIČ p. d. Družinškovi Milki Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem, ki jo imajo radi in so nam stali ob strani, pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in jo spremili na zadnji poti. Lepa hvala zdravnikom in osebju bolnišnice Jesenice in zdravstvenega doma Bled. Posebna zahvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, komandi vojašnice Bohinjska Bela, sodelavcem TOZD Golf hotela, Društvu upokojencev Bled, DPD Svoboda Bohinjska Bela in predstavniku za izbrane poslovilne besede. Prisrčna zahvala duhovnikoma za molitve in lep pogrebni obred, pevcem za petje. * ŽALUJOČI: mož Jože, hčerki Marta in Mira z družinama, brat Franc z družino in drugo sorodstvo Bohinjska Bela, Selo pri Bledu, Maribor, Bonbruck, 27. februarja 1985 Penzion Jagodic v Vopovljah. — Foto: C. Z. »Vsak začetek je, težak, tudi v gostinstvu in turizmu,« pravita Miro in Darja Jagodic. — Foto: C. Z. Darja in Miro ,« w . jagodic iz vopoveij: (jrostje se radi vračajo Darja in Miro Jagodic sta v sedmih letih uredila v Vopovljah prijeten, okusno opremljen gostinski lokal. Oddajata šest sob s 14 ležišči in sprejemata druščine na kosila in večerje. Gostje, med katerimi prevladujejo tujci, se radi vračajo k njima. Vopovlje — Miro je deset let popravljal pralne stroje v servisu Gorenje, tri leta je imel tudi tovrstno obrt. Ker je začelo primanjkovati nadomestnih delov, se je odločil za gostinstvo in turizem. Darja je po poklicu gostinka: na brniškem letališču se je izučila za kuharico, zatem je stregla gostom v kranjskem Kanarčku in v gostilni Pri Olgi v Mostah, nazadnje je za gostinstvo navdušila še svojega moža. »Ko sva pred sedmimi leti začela graditi hišo, sva v vsaki sobi načrtovala tudi kopalnico,« pravita. »Nekako čutila sva, da bi nama gostinstvo lahko dajalo zaslužek; nisva pa bila povsem prepričana, ali nama bo to tudi uspelo. V začetku sva oddajala dve sobi; takrat sva bolj tipala kot raziskovala turistični trg. Kmalu se je pokazalo, da bo posel zaradi bližine brniškega letališča, Kozorogove fazanerije pri Cerkljah, krvavških smučišč in številnih sejmov v Kranju in Ljubljani stekel, čeprav sva vedela, da se bova morala truditi za vsakega gosta posebej. Pritisk turistov je bil čedalje večji in kratkomalo sva bila primorana, da preurediva še preostale štiri sobe in gostinske prostore v pritličju.« oblikovan steber s skednja pri točilni mizi, deli kmečke skrinje na stenah — dajejo hiši in njenim prostorom toplino in domačnost. Darja je sobarica in kuharica obenem, Miro nabavlja in streže gostom. Ob konicah jima priskoči na pomoč še Mirova mama ali Darjina sestra. Najprej poskrbita za goste, ki pri njih prenočujejo, in če so možnosti, sprejmeta na kosilo ali večerje še manjše, prej najavljene skupine. Z veseljem delata v gostinstvu in že zdaj razmišljata naprej. Urediti nameravata okolico doma in lokala in potem, če jima bodo dovolili, postaviti k hiši še prizidek, v katerem bi uredila nove sobe za goste in večje bivalne prostore za domače. Samo postelja in dobra hrana še nista dovolj za uspeh v gostinstvu in turizmu, vesta tudi Darja in Miro. Penzi- l onskim gostom poskušata ponuditi še kaj več, kot le to, čeprav si glede na majhnost ne moreta veliko privoščiti. Pred novim letom sta holandskim gostom pripeljala dedka Mraza, jim priskrbela harmonikarja. Miro, ki je nekdaj pel tudi v pevskem zboru Davorina Jenka v Cerkljah, je ob priliki povabil v lokal svoje prijatelje, da so prepevali slovenske narodne pesmi. Gostje so bili zelo navdušeni. »Kolikor bolj spoznavam turizem, toliko bolj se mi dozdeva, da o njem preveč samo govorimo, in da nekateri niso pripravljeni zanj storiti ničesar. Še več: postavljajo ovire, ograjujejo svoj turistični .turistični zelnik' in podobno. Tudi v brniškem koncu in v vaseh pod Krvavcem bi lahko živelo od turizma več ljudi, kot jih sedaj. Konkurence se ne bi smeli bati,« pravita mlada gostinca iz Vopoveij. C. Zaplotnik Prijetno je biti član Društva upokojencev Lani je v Jagodičevem penzionu prenočevalo 206 tujih gostov — Z Nizozemske, iz Italije, Avstrije, Francije, Anglije, Belgije, Madžarske, Nemčije, iz Združenih držav Amerike in celo iz Pakistna, v letošnjih prvih dveh mesecih 24 tujih in 17 domačih. Prevladujejo italijanski lovci, poslovneži in turisti. Gostje se radi vračajo v Vopovlje: zadovoljni so z urejenostjo in z gostinsko ponudbo, v kateri imajo mesto tudi maslovnik z gobami (s špiritom ga ogrevajo še na gostovi mizi), krvavška omleta, pečen sladoled in še bi lahko naštevali. Prostori so okusno in domiselno opremljeni. Les in predmeti iz kmečkega okolja — plug in kolo kmečkega voza na zunanjih stenah, lojtrni-ki pod stropom gostinske sobe, lepo Razstava ob dnevu žena Žene zadružnice škofjeloške kmetijske zadruge, ki so organizirane v aktivih po proizvodnih okoliših, ob dnevu žena, 8. marcu, pripravljajo več razstav ročnih del, izdelkov domače obrti in domačih jedi. Razstave bodo odprli v soboto popoldne v Javorjah in Selcih, v nedeljo pa v So-ricLin na Hotavljah. Žene zadružnice vabijo, da pridete na razstave in vidite, s čim se ukvarjajo v prostem času, ki jim ostane, ko podelajo na polju, v hlevu in v hiši. L. B. Kranj — Človek, ki gre v pokoj, ne sme ugašati, ampak mora živeti dalje. Nerodno je, če zaradi zanikrnosti in mlahavosti prekmalu zakrni, posebno, če je zdrav. »Penzija« ni vse. Marsikateri občan se ob upokojitvi vpraša, kam in kaj sedaj. Vsakemu priporočam, da se včlani v Društvo upokojencev Kranj, ki goji razvejano dejavnost. Prijetno se je pogovarjati s tajnikom kranjskega društva, ki je tudi upokojenec. Če boste koga našli pri delu, potem bo to on. Kranjsko društvo upokojencev ima nad 3800 članov, od katerih je več kot ena desetina aktivna v družbenopolitičnih organizacijah, na kulturnem področju, pri športu in to v okviru društva, v krajevni skupnosti ali na ravni občine; nekateri pa celo v republiškem merilu. Društvo upokojencev Kranj je zveza, saj razen osrednjega društva v Kranju deluje še šest podružnic z 2100 člani v Žabnici, Naklem, Predosljah, Cerkljah in Šenčurju. Tudi v teh podružnicah je dejavnost vsestransko razvejana. Leta 1984 so se upokojenci iz Kranja udeležili raznih kulturnih in športnih tekmovanj. Prejeli so priznanja in nagrade, ki jih vestno hranijo in so vsakomur na ogled. ♦ Društvu je s pomočjo samoupravne stanovanjske skupnosti kranjske občine uspelo dobiti za upokojence nad 200 stanovanj. Po nasvetih in s posredovanjem pravne pomoči so mnogi upravičenci začeli dobivati dodatek za po-strežnino in tujo pomoč, varstveni dodatek in nadomestilo za stanarino. Društvu so potrebni člani, ki so sposobni delati v delegatskem sistemu, posebno takšni, ki so to dejavnost opravljali, Nagradni natečaj za izviren spominek Bled — Turistično društvo Bled in občinska konferenca ZSMS Radovljica sta razpisala nagradni natečaj za najbolj izvirni spominek, ki bo predstavljal Gorenjsko, radovljiško občino ali Bled z okolico. Spominek mora odražati etnografske ali naravne znamenitosti Gorenjske, radovljiške občine ali Bleda. Oblika, velikost, izbira materialov in tehnične rešitve so prepuščene avtorjem. Pri izbiri bodo imeli prednost spominki, ki bodo primerni za široko prodajo. To pomeni, da bodo imeli sorazmerno nizko izdelavno ceno, enostavno tehnično rešitev in primerno velikost ter obliko. Vsi, ki bodo sodelovali v natečaju, naj pošljejo prijave najkasneje do ponedeljka, 20. maja, na naslov: Turistično društvo Bled, Ljubljanska 4, 64260 Bled. Prijava mora vsebovati točne podatke o avtorju oziroma o skupini avtorjev (priimek in ime, leto rojstva, naslov stalnega bivališča, poklic zaposlitev) ter kratek in razumljiv opis poteka izdelave spominka s skicami in popisom izdelavnega materiala. Posebna komisija, ki jo bosta'imenovala Turistično društvo Bled in občinska konferenca ZSMS Radovljica, bo ocenila izvirnost in uporabnost posameznih izdelkov oziroma predlogov ter podelila tri nagrade. Prva znaša 15 tisoč, druga 10 tisoč in tretja 5 tisoč dinarjev. Z avtorji izbranih spominkov bodo sklenili poseben dogovor o odkupu avtorskih pravic, če bodo seveda našli izdelovalca spominkov. Vse prispele spominke pa bodo ponudili na prodajni razstavi na Bledu, katere izkupiček bodo namenili financiranju občinske konference ZSMS Radovljica. ko so bili še zaposleni. Njih dolžnost je, to nadaljevati tudi sedaj, ko so upokojeni. Svoje prostore imajo v poslopju častitljive starosti, na Tomšičevi 4. V sedaj vzorno urejenih prostorih je bila prej vinska klet, nato pa hlev. Kdaj so društveni prostori odprti, se pozanimajte sami. Saj so druge stvari bolj zanimive za pripoved. Treba je skozi vhodna vrata, skozi vežo in nato skozi dva prostora. Včasih sta zakajena, okna so zaprta zaradi nevarnosti prepiha. Najbolj zanimiva je furmanska miza. Skušal sem najti ra-lago za to ime. Starejši upokojenec, star je prek 70 let, a mu ne bi prisodil, mi pravi: »Dečko, ti še ne veš vsega. Sedi k meni.« Miza je dobila to ime pred 20 leti, je pa iz predvojnih časov, ko so bili v Kranju še furmani. Pri furmanski mizi je bila še črna miza, ki pa so jo odstranili in zamenjali z drugo, ker so pri njej menda ljudje umirali. Nenapisano pravilo je bilo, da je imel pri furmanski mizi vsak svoj stol, vendar ta navada sedaj ne velja več tako trdno. Če je en »žesel« zaseden, pač sedeš na drugega. Druga soba je »casino«. Tu igrajo karte — za 20 par. Vse poteka brez nervoze in prepira, za dobro voljo, za preživetje nekaj uric s sotovariši. Krivico bi storil, če bi pozabil na šahiste. Vzamejo šahovnico, figure in igrajo. Kup cigaret, tišina. Šahiste je najtežje »odgnati«. Šah je Dač šah! Pevci so med najaktivnejšimi v društvu. Imajo enotna rjava oblačila, v katerih nastopajo ob najrazličnejših priložnostih. Pri petju jim ne gre za dinar. Ponos in volja sta njih odlika. Niso operni pevci. Vsi ne poznajo višajev in nižajev, pojejo pa z občutkom, lepo, pojejo z dušo in srcem. Vodi jih tovariš Vencelj. Samouk je, vendar vztrajen, potrpežljiv, razumevajoč, pa tudi dosleden. Prepevajo že nad 20 let, 20 jih je, stari pa so 65 in več let. Manjka jim podmladka. Naj ne bo nikogar sram stopiti v njihove vrste. Veliko volje imajo in vadijo vsako sredo. Nad stokrat letno zapojo, ne manjkajo na revijah in so redni gostje pevskih srečanj upokojenskih zborov na Gorenjskem in v Sloveniji. Tudi tradicionalni pevski tabor v Stični jim ni tuj. Zbor je prejel leta 1983 veliko Prešernovo plaketo, 1. maja letos 1975 pa so ha Brdu zapeli predsedniku Titu. »Lepa točajka, natoči mi ruj nega vinca,« je vzkliknil pesnik. Pa smo pri točajki Mari. 10 let dela v domu in pri svojih 72 letih je zelo spretna. Gostov ne pozna samo po imenih, ampak ve tudi to, kaj kdo pije. V domu je ona gospodar. »Srčni as odtala. Gremo. Ura je dvanajst. Na avtobus moram. Šofer me . ne bo čakal,« reče in gostje vedo, da je to res. Vsi jo razumejo. Domov v Bitnje mora. Mogoče sem to zapisal zaradi nekajkratnih obiskov v Domu upokojencev v Kranju. Verjemite mi, da je bilo napisano z dobro voljo, z željo, da nikomur ne bi storil krivice, da bi čim bolj ne-potvorjeno opisal vsakdanji utrip Doma upokojencev. Jože Skubic Telefon v vsako hišo S tem delovnim dogovorom se je pred koncem minulega leta v štirih krajevnih skupnostih v kranjski občini, v Goricah, Tene-tišah, na Golniku in na Trsteni-ku, začela velika akcija za obnovo telefonskega omrežja. V vseh štirih krajevnih skupnostih so imenovali gradbene odbore, nato pa še skupni gradbeni odbor. Zadali so si nalogo, da območje, kjer je zdaj okrog 20 telefonov, čim bolj telefonsko povežejo. Po prvih ocenah naj bi v prihodnjem Obdobju na tem območju imeli okrog 600 telefonov. To pomeni, da bi imeli v skoraj vsaki hiši tudi telefon. Marjan Val ter iz Goric, predsednik skupnega gradbenega odbora: »Ko smo oktobra lani ustanovili gradbene odbore oziroma skupni gradbeni odbor, smo se začeli pogovarjati s Podjetjem za PTT promet Kranj. Najprej smo naredili načrt o obnovi in začeli zbirati prijave oziroma interesente. Čeprav končni izračun še ni znan, smo z vsemi interesenti sklenili pogodbe, na podlagi katerih bodo letos v petih akontacijah prispevali svoj prispevek. Hkrati pa se je vsak bodoči lastnik telefona zavezal, da bo naredil 50 prostovoljnih delovnih ur. Akcija je zastavljena tako, da PTT poskrbi za glavni telefonski kabel Kranj—Golnik in za centralo v Goricah, sami pa moramo poskrbeti za prostor za centralo in za razvodno omrežje (in kar sodi zraven) od centrale do posameznega naročnika. Dejanski predračun bomo imeli v rokah na začetku aprila, ko bo delovna organizacija Tegrad izdelala projekt. Že predvidoma aprila se bomo lotili tudi adaptacije prostora v gasilskem domu v Goricah, kjer naj bi bila telefonska centrala. Že na začetku smo ugotovili, da je med krajani veliko zanimanja za telefon in po sklenjenih pogodbah lahko rečem, da bo po končani akciji skoraj vsaka hiša oziroma vsako stanovanje na območju vseh štirih krajevnih skupnosti imelo telefon. Računamo, da bomo akcijo končali do krajevnega praznika vseh štirih krajevnih skupnosti leta 1987.« Stane Grašič, predsednik sveta KS Golnik in član gradbenega odbora: »Najprej smo poskrbeli za osnovno dokumentacijo in s tem rešili nekatere formalnosti: glede bodočih naročnikov, njihovih ob" veznosti v zvezi s prispevki in prostovoljnim delom. Obiskali smo vsako hišo oziroma stanovanje v krajevni skupnosti Golnik, in tako ugotovili, da je na našem območju okrog 140 interesentov-Naša glavna skrb bo, da čimprej dobimo kabel in ga seveda tudi položimo. Mislim, da smo akcijo dobro zastavili, saj smo jih v delovni organizaciji PTT v Kranju celo presenetili, ker niso pričakovali tolikšne zavzetosti in zainteresiranosti. Pomembno pa se mi zdi tudi to, da so povsod pozdravih odločitev za solidarnostno izvedbo obnove in da bo vsak novi naročnik prispeval enak delež.« Alojz Logar iz Goric, član gradbenega odbora: »Telefon tako v naši kot v sosednjih krajevnih skupnostih zares pogrešamo. Ukvarjam se s kmetijsko proizvodnjo in ničkoli" kokrat bi mi prišel prav. Čeprav imamo zdaj v Goricah javno telefonsko govorilnico, smo se na začetku sedanje akcije v večini odločili za telefonski priključek. Imeli smo že dve seji gradbenega odbora. Ugotovili smo, da akcija ne bo majhna in da bo potrebna zavzetost slehernega, da jo bomo izpeljali. Prepričan sem, da nam bo uspelo, čeprav nas bodo od časa do časa spremljale najbrž tudi težave.« A. Žalar DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 9. marca, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA TOZD Maloprodaja — Živila: od 7. do 18. ure: pri Petrčku, pri Nebotičniku, SP Oskrba, PC Planina I, PC Plani-na-center, PC Britof, PC Labore, SP Preddvor, od 7. do 17. ure, PC Šenčur. Živila—TOZD Delikatesa: od 7. do 19. ure Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, od 7. do 16. ure Klemenček Duplje V nedeljo, 10. marca, bodo dežurne naslednje prodajalne: Od 7. do 11. ure je dežurna Gorenjka Cerklje in Naklo v Naklem. V Kranju pa Delikatesa, Maistrov trg 11. ŠKOFJA loka MARKET Novi svet JESENICE Rožca, na Plavžu, Jesenice in Delikatesa, Kasta 3 na Koroški Beli TRŽIČ Od 7. do 17. ure Mercator Deteljica in Mercator Blagovnica Tržič, od 7. db 18. ure Živilč! Jelka Tržič. LOTERIJA srečka št. din srečka 1 60 16 4361 1.060 3166 49021 4.060 057716 214331 30.060 12 80 17 4182 800 5107 4922 600 41187 5962 600 67167 17292 4.000 76687 40892 10.000 156697 92602 8.000 401487 005322 2,000.000 93 80 08 153 200 28 3413 600 98 97103 4.000 468 4 60 968 12614 10.060 62148 037094 30.060 387488 492298 05 100 45 100 29 85 160 49 595 200 99 0205 2.100 07739 1225 1.000 26459 010265 30.000 60319 206055 30.000 017079 247405 30.100 101389 429175 200.000 30-1 i 4 30.M 30-1 i i? 1,000-5 Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Rad°v' Ijica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj " Glavni urednik Milan Bajželj — Odgovorni urednik Jože Kosnjek Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Hele" Jelovčan, Lea Mencin-jer. Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej "•Jjj in Danica Žlebir — roloreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikoval* • Lojze Krjavec, Slavko Huin in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (RadovU ca) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1980 trikr*^ tedensko, od januarju 1964 kot poi'.i-dnik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ^; Stavek TK Gorenjski iisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave i's