Oficijelno poiasniSo predsedstvu UJU o skupščinš v fkopliu. V »Politiki« iz dnc 21. avgusta t. 1. iz= naša v članku »Žalostni koncc učitcljske skupščinc«, piscc tega članka nokaj nctoč= nosti, gotovo lc radi nepoznanja razmcr v našem Udružcnju. 1. Ni rcs, da so bili na eni strani srb= ski uoitelji beograjskega poverjeništva, a na drugi učiteljd iz zagrcbškcga, ljubljaiv skega in sarajevskega poverjeništva. Na eni strani jc bilo 15—20 učitcljev (med katerimi so bili tudi nedelegati), kd so raz* grajali, kakor to prakticirajo na vsch skup= ščinah že od leta 1920., a na drugi strani so bili vsi drugi učiteiji. Moram priznati, da nam ni pogodu postopanjc tc grupc, iki ne prizna nikakcga dela in ne dobrc volje tcr bi hotela samo rušiti in povzdigniti na njihov način uciteljski ugled; oni mislijo, da sc pridc z vpitjcm najlažjc do uspeha. 2. Poročcvalec pravi, da se je skušalo med tem vpitjem prečitati ostala poročila. Ni se skušalo, nego so bila vsa poročila prečitana in sprcjeta brez obzira na to, da je ta grupa protestirala misleč, da na ta način najbolje povdarja zavest in uglcd stanu. Ampak vcčina sc ni pustila terori* zirati, temvcč jc nadaljevala in končala svoje delo. 3. Pogrcšena je trditev opdzicijc, da jc prcdsedstvo v manjšini. Ako so na strani uprave UJLJ vsi Slovenci, Hrvatje, Bosan* ci, Dalmatinci, Vojvodinci in veli-k dcl beo* grajskega poverjcništva, potem se to ne imenuje manjšina, nego ogronma večina. 4. Ni res, da bi bil kdo rekel, da upra« va ni poštena. Želeli smo slišati objektivno kritiko, poslušali vse, ampak ko so neka= teri skušali terorizirati skupščino, smo ta« koj zapopadld, da sc mora skupšcina hitro končati in to toliko prej, ker je morala vcčina delegatov odpotovati še isti veccr in ker jc ma!a grupa hotela zadrževati delo do odhoda delegatov, da bi potcm odločala sama brcz vcčine delcgatov, a to se ji ni posrcčilo. 5. Učitclji iz Srbije se niso jczili nad učitclji Hrvati, kcr se niso imeli radi česa jeziti. Rcsnica jc, da so ljudjc, ki so vodili nclojalno obstrukcijo, napravili nekaj ne« umnosti, ki isc jih ne more odobravati. Oni deiajo to na vsaki skupščini in to dclo nam žc prcseda in vsi prijatelji stanu in Udru= žcnja morajo skušati to odpraviti. Ravno tako ni res, da jc rekcl neki hrvatski uči« tclj: »Sram vas bodi... srbska živina.« 6. Nazadnje je povscm netočno, da b; prcdscdnik komurkoli izjavil: kjer je raz* grajanjc, jc vse sprejcto! Vsc delo je bilo izvršeno v odsekih, ki jih je skupščina iz= volila z Vaklikom. Vse, kar so odscki pred* lagali, je ibilo sprcjetor ker ni bilo časa za debato. V odsekih so bili ljudje iz vseh pokrajin in z raznimd težnjami in ko so sc oni sporazumcli, bi skupščina vcndarle odobrdla to dclo, ker jc izraz vseh želj in zahtev, cctudi bi dclovala še 10 dni. V vseh društvih sc porajajo pojavi, ki niso dobri. V društva se vrinejo ljudjc, ki nc morejo razumeti značaja skupnosti, vnašajo vanje svoj lastni subjekt, razdor, oscbne ambicdje in pa željo, da bodo da-lali le po iastni volji, ker mislijo, da je naj* pametnejše samo ono, kar oni rečcjo. Ti so balast vsakcga društva. Ko naletijo taki ljudje na odpor, ali na popuščanje, potem postanejo ncznosni, ker si v vsakem slučaju domjšljajo, da so prcstra&ili vse; svoje znanjc pa kažejo s kričanjem in frazami. Mi pa, ki smo ustvarjali UJU, se ne mo' remo, in tudi noecmo umakniti pred vpit« jcm ali kričanjcm kogar si bodi, ker narn je pred očmi samo Udruženjc in učiteljski ugled. Vlada K. Petrovič, ^predscdnik UJU.'