Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM	K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU ,,
za konec tedna
V petek (7/18 °C) in soboto (8/16 °C) bo delno oblačno, v nedeljo (8/17 °C) sončno.
61 let
številka 13
četrtek, 3. aprila 2014
RazstOviob 55-letmcrVtelenja
Velenje, 4. aprila - V Velenju bodo ta teden odprli dve razstavi, s katerima bodo zaznamovali 55 let sodobnega Velenja. Septembra letos bo namreč minilo 55 let od uradnega odprtja novega zgrajenega mestnega središča in v Velenju bomo v počastitev tega jubileja pripravili več dogodkov in projektov.
V torek so v Muzeju premogovništva Slovenije odprli razstavo z naslovom Brigadirstvo in udarništvo v Šaleški dolini. Razstavo (na sliki)
so pripravili v sodelovanju z Društvom brigadirjev Velenje, Muzejem Velenje in Muzejem premogovništva Slovenije. Avtorica razstave in knjige Mi gradimo nov svet in novo pomlad, ki bo izšla ob razstavi, je zgodovinarka Janja Jedlovčnik. Jutri, v petek, pa bodo ob 17. uri v Galeriji na prostem Velenje, ki so jo ob lanskem občinskem prazniku uredili na pešpoti, ki vodi od glavne velenjske pošte do Kardeljevega trga, odprli novo razstavo. Naslovili so jo Novo
in novejše Velenje, saj bodo na ogled postavili fotografije Velenja iz časa, ko je novo Velenje še nastajalo, hkrati pa bo razstava omogočala primerjavo tedanje podobe mesta z njegovim sedanjim videzom. Na odprtju bodo nastopili člani godbe Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje in otroški pevski zbor enote Lučka Vrtca Velenje.
Tretja razvojna os spet na Šentrupert
Brezplodnih dogovorov o hitri cesti tretje razvojne osi imamo dovolj!-Franjo Bobinac: Tudi neodločitev je odločitev: Se bo moralo Gorenje seliti? - Minister Samo Omerzel gospodarstvenikom regije Saša: Podprite me!
Tatjana Podgoršek
Velenje, 1. aprila - Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so na marčevski seji znova razpravljal o vprašanju 3. razvojne osi in z velikim neza-
dovoljstvom ter ogorčenjem ugotovili, da se umeščanje njene trase v prostor vse bolj zapleta in tako odmika v nedorečeno prihodnost. Upravni odbor zbornice je zato v najkrajšem možnem času zahteval
sestanek odbora za razvoj Saša regije z ministrom za infrastrukturo in prostor ter pristojnimi strokovnimi službami. Ta se je zgodil v torek, 1. aprila, na njem pa je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omer-
zel po predstavitvi težav gospodarstva v regiji dejal, da je med vsemi variantnimi predlogi najoptimalnej-ša trasa F 2 /2 Velenje-Šentrupert.
Nadaljevanje na strani 5
1,80 EVR
KAIHO
VELENJE
Milena Krstič - Planine
Zakon o davku na nepremičnine je padel. Ostaja (za zdaj), kot je bilo. Občine bodo denar do uveljavitve novega zakona »pobrale«po starem - v obliki nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, gozdnih cest... Način polnjenja luknje iz javnih financ v proračunu, država je računala na 200 milijonov evrov že letos, pa se še išče. Največ se govori o višjem davku na dodano vrednost. To bi bila najhitrejša rešitev. Taka čez noč in najbrž spet taka čez palec. Nazadnje je bil v Sloveniji DDV dvignjen julija lani. Torej od takrat ni še niti leto. Ustavno sodišče je reklo, kar je reklo. Marsikdo misli, da ne bi bilo treba čakati na njegovo odločitev, da bi bilo treba kaj ukreniti že prej. Še preden - ali pa vsaj isti trenutek, ko so se pred različnimi vrati različnih organov, ki so tako ali drugače povezani z nepremičninami, začele viti množice Slovencev, ki so jih informativni izračuni spravili v jezo, obup, nemoč... Saj nekaj seje poskušalo. A šele takrat. Na hitro in čez noč je bila najprej sprejeta odločitev o izenačenosti stopnje »praznih« in »polnih« stanovanj, da seje vsaj pri nekaterih nezadovoljnih polegel prah. O tem, koliko so nekateri po nepotrebnem zapravili denarja, ko so spreminjali naslove stalnih bivališč, niti ni treba govoriti. Potem so v parlamentu samo dan, preden je ustavno sodišče reklo, kar je reklo, spremenili obdavčitev poslovnih nepremičnin iz 0,75 na 0,59, pri čemer najbrž ni nikomur povsem jasno, kako so lahko dobili ravno toliko? So poskusili? So preverili?
Ne vem, zakaj se pri nas o nobeni stvari - preden je kak zakon sprejet, ne da narediti čisto preproste simulacije. Na čisto konkretnih, zelo živih in zelo trpežnih ljudeh. Bi bil kak problem vzorcu tolikih in tolikih lastnikov nepremičnin že pred časom poslati informativni izračun v test in v praksi preveriti, kaj se utegne zgoditi? Točno bi se dalo vedeti, kje so morebitne zadrege, kje utegnejo biti napake. Tako pa so v poskus zajeli celo Slovenijo, na koncu rekli 'žal ni uspelo, gremo k nečemu novemu'.
Z dvigom DDV, spet čez noč, bo vsak prispeval nekaj v proračun. Spet bo šlo na račun blaginje prebivalcev, spet bomo dihali na škrge, kot se je slikovito ob padcu zakona in iskanju rešitev za polnjenje proračunske luknje izrazila ena od vprašanih v anketi, ki smo jo opravili na ulici. Spet se bo zmanjšala konkurenčnost domačega gospodarstva. Nepremičnine pa bodo vseeno obdavčene, prej ali slej. Me prav zanima, če bodo takrat, ko bodo obdavčene, znižali DDV, če ga bodo zdaj povišali?
Svetlobni »mrk« za lepšo prihodnost
V	soboto zvečer se je tudi Velenje priključilo mestom, ki so v okviru projekta Ura za zemljo za eno uro ugasnila luči na gradovih, muzejih, pomembnejših zgodovinski stavbah. Med 20.30 in 21.30 uro se jim je zagotovo pridružilo tudi veliko tistih, ki se zavedajo, kako dragocen je naš planet. In kako nespametno včasih ravnamo z njim, da nam je življenje bolj udobno, trenutno morda celo lepše. Enourni svetlobni »mrk« je vsakoletno opozorilo, ki promovira zmanjševanje uničevanja naravnega okolja in ustvarjanje prihodnosti, v kateri bi ljudje živeli v harmoniji z naravo.
V	Velenju so v soboto zvečer v temi »počivali« Velenjski in Šaleški grad (na sliki), Dom kulture, vila Bianca, Mladinski hotel in Titov trg.
■
■
9770350556014
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
2
OD SREDE DO TORKA
Men
27. marca 2014
lokalne novice
Nadomestne volitve 29. maja
Velenje, Mozirje, 27. marca - Predsednik državnega zbora Janko Veber je za 29. maj razpisal nadomestne volitve v Državni svet. Na njih bodo predstavniki lokalnih interesov v 6. volilni enoti (Velenje, Mozirje) volili državnega svetnika.
Mesto se je izpraznilo po odstopu dr. Milana Medveda, ki se je za odstop odločil kmalu za tem, ko je odstopil s položaja predsednika uprave Premogovnika Velenje.
■	mkp
Prvi dohodninski izračuni pri poštarjih
Ljubljana, Velenje - Dohodninski zavezanci bodo najpozneje do 15. junija na dom prejeli informativne izračune dohodnine za leto 2013. Če se bodo z njimi strinjali, jim ne bo potrebno storiti ničesar, saj bo informativni izračun v 15 dneh po vročitvi avtomatično postal odločba. Če se ne bodo strinjali, pa bodo imeli 15 dni po vročitvi možnost, da na informativni izračun podajo ugovor.
Če dohodninski zavezanci do 15. junija ne bodo prejeli informativnega izračuna, morajo napoved vložiti sami, in to najpozneje do 31. julija.
Prve pošiljke informativnih izračunov so že pri poštarjih, v poštnih nabiralnikih zavezancev pa naj bi bili v teh dneh.
■	mkp
Priznanja tudi v Šaleško dolino
Ljubljana - Prejšnji teden je Zveza za tehnično kulturo Slovenije na svoji skupščini med drugim podelila priznanja. Med dobitniki srebrnega priznanja sta bili tudi dr. Nives Vrbič Kugonič in osnovna šola Gustava Šiliha iz Velenja. Priznanje sta prejeli za pomemben prispevek pri uresničevanju poslanstva zveze v mladinskem raziskovalnem delu v Šaleški dolini.
_ntp
Kako je z varovanjem bivših funkcionarjev?
Poslanec SD v državnem zboru Srečko Meh je naslovil na vlado vprašanje, kakšni so bili razlogi, da je prejšnja vlada spremenila uredbo o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija. Med drugim so podaljšali trajanje fizičnega varovanja bivšega predsednika vlade po prenehanju opravljanja funkcije. Zanimalo ga je tudi, koliko časa so varovali bivšega predsednika vlade Janez Janša in kakšni so stroški, ki so s tem nastali? Še posebej, ali so bili stroški višji, kot bi bili, če bi ga varovali po prejšnjih predpisih.
Očiščevalne akcije tudi ta vikend
Ta petek popoldne bodo potekale očiščevalne akcije v Šaleku, Bev-čah, na Gorici, v Škalah in Hrastovcu. V soboto pa v Šentilju, Kav-čah, Cirkovcah, Paki in Podkraju.
Skrb za vzdrževanje gozdnih cest
Šoštanj - Občina Šoštanj je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, Območno enoto Nazarje, objavila javni razpis za vzdrževanje gozdnih cest na njenem območju za letošnje leto, tako v zasebnih kot državnih gozdovih. Razpis, objavljen je na Portalu javnih naročil, je odprt do 11. aprila.
Načrt, katere gozdne ceste in v kakšnem obsegu bo treba letos urediti, so pripravili v Območni enoti Nazarje. »Njihovi predstavniki bodo izvajali tudi nadzor izvedenih del, Občina Šoštanj pa bo za to zagotovila potrebna finančna sredstva. Za letos znaša višina potrebnih sredstev za ta dela približno 32.000 evrov,« pravi Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte na Občini Šoštanj.
■ mkp
V Florjanu asfaltirali
Šoštanj, 28. marca - V petek in soboto od elektrarne Mežnar proti Mostnaiju v Florjanu ni šlo. Treba je bilo mimo domačije Onat nad Topolšico. Gre za odsek ceste, kjer so v okviru kohezijskih sredstev uredili magistralni vodovod, po končanih delih pa nanjo položili še asfalt.
■ mkp
Najbolj se prodajajo lončki
Obiskovalci lahko v TIC Velenje izbirajo med več kot sto spominki. Lani so prodali več kot 700 spominkov v vrednosti 3.716 evrov. Najbolj prodajani spominki preteklega leta so bili majice in lončki z napisom Ni živl'e'ja brez Vele'ja, majice Titovo Velenje, magneti 9 x Velenje in Monografija Velenja.
■ mz
Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje Drago Karl Seme, komandir Policijske postaje Velenje mag. Iztok Mori, predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Velenje Bojan Penšek in župan
Mestne občine Velenje Bojan Kontič
Priznanja za varnost prometa
Velenje - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je predal priznanja Javne agencije Republike Slovenije za varnost v prometu v preventivi, vzgoji in varnosti prometa za leto 2013. Priznanje se podeljujejo najbolj zaslužnim posameznikom za njihovo večletno neprekinjeno delo na preventivnem področju in za njihov prispevek k večji varnosti v prometu.
Bronasti znak Javne agencije Republike Slovenije za varnost v prometu je prevzel komandir Policijske postaje Velenje mag. Iztok Mori, srebrni znak predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Velenje Bojan Penšek, zlati znak pa predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje Karel Drago Seme.
Na srečanju so predstavniki društva med drugim slišali, da želi biti občina Šmartno ob Paki še bolj prijazna do invalidov.
Šmartno ob Paki - Pred nedavnim je župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar pripravil srečanje s predstavniki Društva para-plegikov VZ Štajerske. Namenili so ga predvsem odpravljanju ovir na
javnih površinah, ki onemogočajo ali otežujejo gibanje občanom na invalidskih vozičkih.
Pri tem so predstavniki društva pohvalili lokalno skupnost, ki je v zadnjem času že poskrbela za od-
pravo nekaterih ovir in boljšo dostopnost do javnih objektov. Omenili pa so še nekatere točke, na katerih imajo invalidi vozičkarji kar nekaj težav. Med drugim so se dogovorili, da bodo člani društva v spomla-
danskih mesecih izvedli popis ovir in izdelali idejne rešitve za odpravo le-teh. Kopušar pa je obljubil, da bodo pripravili prednostni vrstni red in ovire reševali po možnostih.
■ Tp
Rešili državljane, v težavo spravili državo
Ustavno sodišče ustavilo nepremičnine - Alenka Alenki do sivih las, novemu kandidatu pregled kože -Delavci in »stekla« podjetja - Terme tako in drugače.
Zadnji petek je bil za mnoge srečen dan: ustavno sodišče je reklo NE zakonu o nepremičninah. A ker ima podobno kot palica tudi vsaka odločitev dva konca, vsi take odločitve niso bili veseli. Posebno ne premierka in njena ekipa, kije stavila na ta zakon in denar, saj je z njim že zapolnila proračun in potolažila Evropo. Zdaj bo morala poiskati novo mašilo za luknjo, kar naj bi bilo, poudarjajo »poraženci«, za državljane bolj boleče. A vendar so tudi ob tem celo nekateri iz koalicije zamahnili z roko: saj ni tako težko, bomo že nekako prerazporedili denar. Tudi če je res tako enostavno, tisti, ki jim bodo denar odvzeli, seveda spet ne bodo zadovoljni. Za zdaj kaže, da bomo nezadovoljni vsi. Ce bo le obveljal predlog o višjem davku na dodano vrednost. Opozicija si seveda o tem zakonu, ki je padel, misli svoje. Prepričani so, da ni dovolj, da je padel le zakon. Pasti mora tudi vlada. Ali vsaj premierka. A kot da vlada že ne bi imela dovolj težav! Ne le, da mora krpati proračun, krpati mora tudi sama sebe. Rana na ministrstvu za zdravje je
še vedno odprta, saj po hitropoteznem odstopu celjske ministrice Alenke Trop Skaza še niso našli njene nadomestitve. Zdravstvena Alenka je menda »prvi« Alenki povzročila kar precej sivih las. Čeprav se tega ne vidi. Zdaj bo pri kadrovanju gotovo previdnejša. Morda se bo za nasvet zatekla tudi h kakšnemu dermatologu, da ji bo dal oceno, kako debelo kožo ima kandidatka ali kandidat za zdravstveni ministrski položaj. Za zdaj nekako kaže, da ima debelo kožo sloven-sko-švicarski kandidat Danijel Bešič Loredan. V malo ugodnejšem položaju pa naj bi se vendarle znašla polzelska lastovka. Povsem rešena še ta tovarna nogavic ni, se je je pa vendarle končno usmilila država in ji odobrila že pred časom obljubljena pomoč. Milijonček naj bi jih rešil iz najhujših zagat, pa čeprav so se ob odobravanju te državne pomoči našli tudi taki, ki so menili, da je to metanje denarja skozi okno, ker da ta tovarna nima perspektive. A tri stotnije delavcev verjame, da bo lastovka res vzletela in jim še naprej dajala kruh. Bolj mačehovska naj bi bila država do laškega Perona, dolga leta močno prepoznavnega v slovenski pohištveni industriji. Pred časom se je znašel v skupini Aha, znane iz družbe Mura. In v podobnih težavah, saj nimajo denarja za poravnavo dolga upnikom. Za ljubi kruhek pa se borijo zaposleni v celjskem Avto Celje. Gre za še eno od zgodb o izčrpavanju podjetja za reševanje drugih; vsaj to očitajo lastniku. Delavci bi radi stečaj, da bi lahko uveljavljali svoje pravice. Te še vedno zahtevajo tudi (nekdanji) zaposleni v gostin-
skem podjetju Zvoneta Štormana. Ti so svojo ploščo povsem obrnili: najprej so lastnika podpirali, zdaj mu očitajo marsikaj in terjajo, da jim poravna njihove obveznosti. V svojevrstnih težavah seje znašlo tudi laško zdravilišče oziroma Thermana Laško. Lani je dobilo novo vodstvo, a to meni, da je družba že zadnjih šest let poslovala negativno. V lanskem drugem polletju so poslovanje precej obrnili navzgor. Tako optimistično, da so tudi banke podprle projekt preventivnega finančnega prestrukturiranja; ustrezen sklep je celjsko sodišče že sprejelo. Nekaj novega je tudi v Termah Olimia. Kot je znano, so na državnem seznamu družb, ki so namenjene prodaji, tudi Terme bazeni tega turistično-zdraviliškega centra. Kot smo slišali, pa so v vodstvu Term Olimia naklonjeni rešitvi, da bi »vse zdravilišče« prodali v celoti. Saj da gre za močno povezanost in je najbolje, da še naprej delajo skupaj. Verjetno pa bodo tako družbo tudi lažje prodali. In morda več iztržili. Tudi lastništvo je dokaj podobno. Zadnje dni sicer slišimo veliko vesti o dokaj nemirni Turčiji, Celjani pa so »mirne vesti« podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju s šestim največjim turškim mestom Gaziantep. V Celju upajo, da se sodelovanje ne bo ustavilo le pri kulturi.
Pa še to: v Celju radi poudarjajo svojo zgodovino, pa vendar so zaprli dve znani zgodovinski osebnosti. Friderika in Veroniko. Vsaj lokala s tema imenoma.
■ k
n
n
n
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: TIskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 5
17. aprila 2014
MiCftfl
DOGODKI
3
MALA ANKETA
Nepremičninski davek je padel!
Milena Krstič - Planinc
Ustavno sodišče je razveljavilo Zakon o davku na nepremičnine in tako zapečatilo usodo enega ključnih javnofinančnih ukrepov države za letos. Da občine do drugačne zakonske ureditve ne bi ostale brez dela prihodkov, so ustavni sodniki odločili, da se v tem obdobju uporabljajo predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine, med drugim obveznost plačevanja nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, davek na premoženje. Vlada pa mrzlično išče rešitve, kje najti manjkajočih 200 mili-
Zdravko Predovnik
Ljubica Donko
Franc Gerl
jonov evrov, na katere je računala.
Kaj o nepremičninskem davku in njegovem »padcu« menijo ljudje? Nekaj smo jih vprašali.
Franc Gerl: »Vse so spet zakuhali bogataši, ki bi morali dati več za vse tisto premoženje, ki ga imajo. Kar poglejte, s kakšnimi vilami se nekateri šopirijo! Ste brali o sodnici iz Slovenj Gradca? Ste videli sliko njene hiše? Pri nas je pa vse na plečih siromakov. Tisti, ki bi nas morali rešiti krize in reševati gospodarstvo, v parlamentu eden drugega obirajo, namesto da bi sto-
pili skupaj in naredili kaj za nas.
Za nadomestilo stavbnega zemljišča za stanovanje sem lani plačal okoli 75 evrov, približno toliko bi zdaj plačal davka. Koliko bo zneslo nadomestilo letos, pa še ne vem, ker še ni bilo položnic.«
Ljubica Donko: »Nepremičninski davek bi bil čisto v redu, če bi bil realen in za vse pošten. Tako pa ni bil. Tudi sama bi bila pripravljena plačati davek za nerezidenčno stanovanje, če bi bila višina »normalna«. Tako pa ni bila. Ko sem si po spletu ogledovala vile, ki so
bile ocenjene manj kot kakšno poprečno stanovanje, se mi je zdelo vse skupaj res »zamalo«. Zakon ni bil dobro pripravljen! Pripravljalci so videli, koliko je bilo pripomb, kritik in pritožb, in to bi jim moralo 'dati misliti'. Zdaj je zakon padel in bomo spet 'dihali na škrge'. Obljubljajo nam višji DDV. Saj ne rečem. Nekje bodo morali vzeti. Ampak kaj bo na to reklo gospodarstvo?«
Zdravko Predovnik: »Nepremičninski davek? Kaj naj rečem? Padel je. Koliko je to dobro, ne vem. Ne vem niti tega, kje bodo zdaj vzeli denar, na katerega so računali. V vsakem primeru - pri tem pa se človek ne more več zmotiti, bodo vzeli od nas, navadnih državljanov. Le tega še ne vemo, na kakšen način. Mi smo tisti, ki plačujemo, o tem, koliko bomo plačali in kaj bomo plačali, pa odločajo drugi. Ko bi nam vsaj kdaj prisluhnili.«	■
Likvidnostne težave za proračun?
Mestna občina Velenje bo položnice za nadomestilo za stavbna zemljišča poslala že v kratkem
»Če bi vlada pravočasno prisluhnila številnim opozorilom, tudi mojemu, v katerem sem predlagal, da bi uveljavitev davka na nepremičnine zamaknili in do takrat pobirali že uveljavljeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, bi bilo vse lažje,« pravi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
Za mestno občino Velenje se glede višine predvidenega priliva ne bo nič spremenilo, saj so imeli sprejet dogovor, da dobivajo naslednja tri leta tudi iz davka na nepremičnine enak priliv,
kot je znašal izkupiček nadomestila za stavbna zemljišča v letu 2012. Bodo pa seveda težave zaradi zamud pri pobiranju tega nadomestila. V takem času je Mestna občina Velenje prejšnja leta preko tukajšnje davčne uprave, s katero dobro sodelujejo, že razposlala položnice in omogočila tistim, ki imajo višje zneske, tudi obročna odplačila, kar je bilo za vse lažje.
So pa pravilno ocenili, da znajo nastati težave, zato so se na to tudi dobro pripravili. Ob koncu lanskega leta so za te namene prihranili za dobre štiri milijone evrov. Brez tega številnih naložb, ki so ta čas v teku, nikakor ne bi mogli zagotavljati. Za to potrebujejo likvidna finančna sredstva.
Na Mestni občini Velenje se trudijo, da položnice za nadomestilo za stavbna zemljišča čim hitreje razpošljejo. Župan pravi, da bodo storili vse, da bi bilo to že v prihodnjih tednih.
Kaj pa pomeni neuveljavitev davka na nepre-
Za knjižno fundacijo 46.000 evrov
Svetniki Mestne občine Velenje so se seznanili z delom Velenjske knjižne fundacije, neprofi-tne kulturne ustanove, ki nudi organizacijsko in strokovno podporo književni umetnosti in jezikovni kulturi v velenjskem prostoru in širše. Vodi jo Ivo Stropnik, uspešno pa je lani izvedla vse zastavljene programske vsebine, med katerimi so osrednji projekti mednarodno književno srečanje Lirikonfest, literarna revija Rp. Lirikon21, Akademija poetična Slovenija ter mednarodna književniško-prevajalska rezidenca v Velenju.
Njihova pomembna naloga je tudi, kot pravi Ivo Stropnik, spodbujanje knjižno-založniške, bralne in jezikovne kulture v tem prostoru. Začeli so z mednarodnim Lirikonfestom, ki je prerasel v tradicionalni festival liričnih umetnosti. Od leta 2002 organizirajo vsakoletno mednarodno književno srečanje v Velenju z vrhunskim ume-
Vodja Velenjske knjižne fundacije Ivo Stropnik (foto BPucelj)
tniškim programom domačih in tujih književnih, glasbenih, gledaliških in drugih ustvarjalcev. So tudi soorganizatorji mednarodne Pretnarjeve na-
Smetišče sredi mesta pospravljajo
V času žledoloma, ki je Šaleško dolino zelo hudo prizadel, se je vodstvo Mestne občine Velenje z vsemi ostalimi, ki so vodili aktivnosti, odločilo, da zato, ker na odlagališču odpadkov nikakor ni
bilo sposobno sprejemati vsega, kar je nastalo po čiščenju, uredijo začasno deponijo na zelenici nasproti pošte. To je bilo tudi nujno, saj so bile količine odpadnega vejevja in lesa resnično velike.
Toda mnogi so si to začasno deponijo razlagali po svoje in tu začeli odlagati svoj odpad. Tako je nastalo že pravo smetišče. Župan Bojan Kontič je na začetku tedna obljubil, da bo odgovorne

Za male čistilne naprave 1000 evrov
Velenje - Članice in člani sveta Mestne občine Velenje so na predlog vodje urada za komunalne dejavnosti Antona Brodnika zvišali sofinanciranja izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na višino 1.000 evrov na obstoječ stanovanjski objekt. S povišanjem sofinanciranja želijo občane še bolj spodbuditi za vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav.
Predvidoma v začetku prihodnjega meseca bo Mestne občina Velenje objavila razpis za razdelitev nepovratnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Upravičenci do sredstev bodo fizične osebe, ki so za obstoječe stanovanjske objekte od 1. januarja 2010 dalje plačevale okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Seveda velja to za občane na tistih območjih, kjer ni komunalnega kanalizacijskega sistema.
■ mz
Občina z občani usklajuje lastnino
Velenje, 25. marca - Mestna občina Velenje se je lotila intenzivnega urejanja medsebojnih razmerij v zvezi z uporabo zemljišč v občinski lasti. Zaradi ugotavljanja obsega koriščenja dejanskih uporabnikov nepremičnine in ureditve medsebojnih razmerij na upravi Mestne občine Velenje že organizirajo prve razgovore z občani. Pregled zemljišč so začeli na območju krajevne skupnosti Stara vas, ostali uporabniki mestnih zemljišč pa bodo dobili vabilo na razgovor v naslednjih mesecih.
Občanke in občane vabijo, da se v primeru, ko želijo samoiniciativno urediti neevidentirano koriščenje občinskega zemljišča, oglasijo na Uradu za urejanje prostora Mestne občine Velenje, kjer se bodo lahko s sodelavci, odgovornimi za to vprašane, dogovorili za termin ogleda in razgovor ne glede na lokacijo zemljišča.
Občanke in občani si lahko pomagajo z ogledom letalskih posnetkov krajevnih skupnosti, ki jih najdejo na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (e-občina/lastnina MOV). Lastnina Mestne občine Velenje je na posnetkih označena z rumeno barvo. Zemljišča, katerih solastnica je Mestna občina Velenje, pa so prosojno modra.	■
mičnine za občinski proračun?
Vsekakor ga bodo zaradi tega, ker jim davka ne to treba plačati za vse občinske nepremičnine, lažje skrpali. Na drugi strani pa bi se lahko investicije, če bi vlada uveljavila višji davek na dodano vrednost, podražile. Dokler ukrepi vlade ne bodo znani, tega vpliva na proračun seveda ni mogoče izračunati.
■ mz
grade ambasadorjem slovenske književnosti po svetu, ki jo podeljujejo v Velenju od leta 2004. Ponosni so tudi na Akademijo Poetična Slovenija, na kateri podeljujejo vseslovenske književne nagrade »čaša nesmrtnosti - velenjica« za 10-le-tni vrhunski pesniški opus. Pripravljajo tudi literarna branja s promocijo bralne kulture - Liriko-nove degustacije izbrane slovenske in prevodne poezije in drugih liričnih umetnosti vzgojno-izo-braževalna literarna programa Odpiram knjigo in Čokolada s knjigo. Sodelujejo tudi s številnimi kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami v tem okolju, pa tudi v celotnem slovenskem prostoru. Izdajajo še mednarodno književno revijo za poezijo Lirikon21 in z njo popularizirajo in promo-virajo slovensko in prevodno pesniško ustvarjalnost ter književno esejistiko 21. stoletja, občasno pa tudi druge knjižne izdaje.
Vse to financirajo s sredstvi, ki jih dobijo na razpisih, iz velenjskega proračuna pa so lani prejeli 45.950 evrov.
■ mz
MESTNA OBČINA
VELENJE
objavlja
prosto delovno mesto direktorja/direktorice javnega zavoda Muzej Velenje.
Vsebina razpisa je objavljena na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si -Priložnosti; Javne objave).
Rok za vložitev prijave je 9. april 2014.
na to opozoril in da bodo začasno deponijo odstranili. Občanom pa sporoča, da naj odpadke, seveda tudi zeleni odrez, vozijo po dogovorjenih pravilih na centralno odlagališče odpadkov pri Velenjskem jezeru.
Včeraj dopoldne so že začeli ukrepati.
■ mz
^iir
MESTNA OBČINA
VELENJE
OBVESTILO
Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo v Uradnem listu Republike Slovenije, ki bo izšel v petek, 4. aprila 2014, objavljen
Javni razpis za sofinanciranje programov in/ali projektov na področju socialnega in zdravstvenega
varstva, ki jih bo v letu 2014 sofinancirala Mestna občina Velenje.
Javni razpis bo odprt do 5. maja 2014. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni
strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Priložnosti/Javne objave).
Vljudno vabljeni k sodelovanju!
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
4
GOSPODARSTVO
27. marca 2014
Zmanjšujejo odvisnost od domačega trga
Gorenju Keramika načrtujejo 15-odstotno rast prodaje - Širijo nabor držav in kupcev - Jesen v znamenju 40-letnice delovanja
Tatjana Podgoršek
Konec lanskega leta in v letošnjih prvih dveh mesecih naj bi v podjetju Gorenje Keramika znova pogosteje zaustavljali proizvodnjo. So se optimistične napovedi o boljših časih za podjetje izjalovile?
Proizvodnjo
prilagajajo
naročilom
Po zagotovilih direktorja podjetja Borisa Laubiča uresničujejo napo-
vedi o izboljšanju razmer. Proizvodne zmogljivosti so prilagodili dejanskemu obsegu naročil, kar glede na mesece, ki veljajo zanje za izrazito nesezonske, ni nič neobičajnega. Tako so znižali zaloge na raven, ki je še sprejemljiva za nemoteno zagotavljanje obveznosti do svojih kupcev. »V marcu beležimo povečanje proizvodnje, april in maj pa sta polno zasedena. Tudi v prihodnje bomo proizvodnjo prilagaja- . ,y li glede na naročila, saj s tem znižujemo stroške jr
dela in delno stroške energije, ki predstavlja skoraj četrtino vseh proizvodnih stroškov.«
Načrtujejo 15-odstotno rast prodaje
Kot je še dejal, je bilo lansko leto za podjetje težko. Letos lažjih pogojev poslovanja kljub obetavnim napovedim gospodarskih gibanj ne pričakujejo. Vsemu
navkljub sov letošnjih poslovnih načrtih predvideli 6,9 milijona evrov i prihodkov in 15-od-stotno rast prodaje v primerjavi z lanskim letom. Dosegli
Skupina
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ
Dan odprtih vrat TEŠ
vsak prvi četrtek v mesecu

Vabljeni ■ . -i _ , „ _ danes, 3. aprila 2014, ob 16. uri.
Predstavili bomo projekt Blok 6
in delovanje TEŠ. J
Vljudno vabljeni-
naj bi jo predvsem z večjim izvozom. »V zadnjih letih smo prodali na domačem trgu blizu 50 odstotkov izdelkov, letos odvisnost od domačega trga še znižujemo in krepimo prodajo na tujih trgih. Nabor držav ter kupcev širimo na trgu JV Evrope in v EU.« Po Laubičevih besedah so se uspeli vrniti na madžarski trg, v Avstriji in na Hrvaškem so prodajo povečali. Letos izvajajo večje tržne aktivnosti na češkem in slovaškem trgu, začetek resnejših poslov tu pričakujejo na začetku prihodnjega leta. Tudi doma povečujemo tržne aktivnosti. Med drugim so v začetku leta odprli salon v okolici Maribora in s tem razširili maloprodajno mrežo, ki predstavlja blizu 20 odstotkov vrednosti celotne prodaje podjetja. V obstoječe in nove prodajne tokove so že uvrstili nov format keramičnih ploščic 20 x 33 centimetrov. Poleg pozitivnega poslovanja, krepitve prodaje na tujih trgih, so med letošnje prednostne cilje uvrstili nadaljnje zmanjševanje stroškov na vseh ravneh ter vlaganja v posodobitev tehnološke opreme za proizvodnjo keramičnih ploščic srednjega formata v tako imenovani digitalni tehnologiji.
Za Gorenje Keramiko je leto 2014 jubilejno. Praznuje namreč 40-letnico delovanja. Jubilej bodo zaznamovali jeseni z dnevom odprtih vrat ter aktivnostmi, s katerimi naj bi privabili še več kupcev.
■
Boris Laubič: »Razmere na trgu terjajo od nas fleksibilnost, zato bomo tudi v prihodnje proizvodnjo prilagajali naročilom.«
'»'SCAS
Vsak četrtek vaš!
gospodarske novice
Gorenje izdalo komercialne zapise
Velenje - Gorenje je prejšnji torek izdalo devetmesečne komercialne zapise v skupni nominalni vrednosti 35 milijonov evrov. Obrestna mera znaša štiri odstotke letno. »Družba z izdajo komercialnih zapisov razpršu-je kratkoročne dolžniške vire financiranja ter uravnava medletna nihanja v ustvarjanju prostega denarnega toka,« so zapisali v sporočilu za javnost. Zanimanje za Gorenjeve komercialne zapise je bilo večje od pričakovanega in je izkaz zaupanja vlagateljev v Gorenje, so prepričani v velenjski družbi.
Abanka povečala izgubo
Ljubljana - Abanka je krepko povečala čisto izgubo. V letu 2013 je ta znašala 308,9 milijona evrov, leto pred tem pa še samo 76 milijonov evrov. Banka je sicer zaradi državne pomoči povsem v državni lasti.
Delavci zahtevajo Štormanov stečaj
Šempeter - Pred gostiščem Štorman v Šempetru je potekala stavka Starmanovih okoli 30 delavcev, ki so zahtevali takojšnje izplačilo vseh zapadlih plač, regresa in odpravnin. Zaposleni so zahtevali tudi poravnavo vseh obveznih prispevkov, saj že štiri leta nimajo plačanega pokojninskega zavarovanja. Štorman menda dolguje zaposlenim slabih 300.000 evrov, vendar pa pregled podatkov kaže, da so njegove skupne davčne obveznosti že januarja presegale 2,6 milijona evrov.
Prisilna poravnava Polzele
Polzela - Celjsko okrožno sodišče je sprejelo sklep o uvedbi prisilne uprave za Tovarno nogavic Polzela. Družba je lani ustvarila 8,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, čista izguba pa je dobre tri milijone evrov. Tovarna je imela konec lanskega leta obveznosti v višini 10,4 milijona evrov. Iz analize bilance stanja je razvidno, da je podjetje plačilno nesposobno, saj gre za trajnejšo nelikvidnost.
V stečaj tudi Avto Celje
Celje - Zaposleni v Avtu Celje so na celjsko okrožno sodišče vložili predlog za stečaj družbe. Okoli 59 delavcev je namreč februarja prejelo le 200 evrov akontacije januarske plače, zato želijo uvedbo stečaja, da bi bili poplačani iz jamstvenega sklada in morebitne stečajne mase. Podjetje, ki je januarja letos zaposlovalo od 150 do 199 ljudi, je prezadolženo.
Nekdaj uspešna firma, katere lastnik je Darko Zupanc, ki je bil nekoč prokurist firme Gorenje Fining in je eden najbogatejših Slovencev, je verjetno končala svojo pot zaradi nekaterih napačnih odločitev vodstva in lastniškega izčrpavanja podjetja.
V Velenju lani 17.908 nočitev
Lani je obiskalo Turistični informacijski center Velenje več kot 29.618 obiskovalcev, kar je 6,8 odstotka več kot leto prej. Od tega je bilo deset odstotkov tujcev. V nastanitvenih objektih so zabeležili 3.229 domačih in 14.679 tujih gostov, kar skupaj znaša 17.908 nočitev.
n mz
Mag. Dejan Židan za čisto vodo
Velenje, 31. marec - Ministra za kmetijstvo in okolje mag. Dejana Ži-dana so gostili župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, direktorica občinske uprave Andreja Katič in vodja Urada za komunalne dejavnosti Anton Brodnik.
Minister si je ogledal gradnjo čistilne naprave za pitno vodo Grmov vrh, ki se izvaja v okviru kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. Nad izvajanjem projekta je bil navdušen in je tudi zagotovil, da bodo na ministrstvu omogočili nemoteno financiranje projekta.
Minister Dejan Židan si je ogledal kako napreduje gradnja čistilne naprave na Grmovem vrhu. Na sliki med pogovorom z direktorjem Komunalnega podjetja Velenje Urošem Rotnikom in njegovimi sodelavci.
Na ogled izvažalni stroj
Muzej premogovništva Slovenije v Velenju se ponaša z zgodovinsko in v svetovnem merilu izjemno pomembnim razstavnim predmetom - izvažalnim strojem Dominion. Gre za najpomembnejši stroj na Premogovniku v času socializma. Dobili so ga leta 1954, neprekinjeno pa je deloval 25 let. V tem času so na površje spravili 85.427.574 ton lignita. Nekateri menijo, da je prav ta stroj v veliki meri prispeval k hitremu razvoju Velenja.
S pomočjo izvažalnega stroja so v 25 letih spravili na površje
85.427.574 ton lignita.


Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 31
27. marca 2014
GOSPODARSTVO
5
Tretja razvojna os spet na Šentrupert
Nadaljevanje s prve strani
Dovolj je brezplodnih pogovorov!
V uvodu delovnega sestanka je predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer dejala, da začetki umeščanja trase hitre ceste med Velenjem in avtocesto segajo najmanj 12 let nazaj in da je tukajšnjemu okolju dovolj brezplodnih pogovorov. V tem času niso govorili le o cesti, ampak o razvojni osi, kar samo potrjuje, kako pomembna je ureditev cestne infrastrukture za tukajšnje okolje, sploh pa za gospodarstvo. Njegova konkurenčnost se v teh kriznih časih tudi zaradi tega zmanjšuje, po drugi strani pa samo tovarna BSH Hišni aparati Nazarje in velenjsko Gorenje kot največji slovenski izvoznik prispevata v državni proračun od davkov in prispevkov več kot 100 milijonov evrov na leto. Civilne iniciative, je še dejala Tinauerjeva, so bile in bodo. »Nedopustno je, da odgovorni proučujejo trase 12 let in se nikoli nič ne zgodi. Odškodninsko odgovornost za to bo nekdo moral prevzeti,« je še menila Tinauerjeva.
Bo kdo Gorenje na silo spravil iz doline?
Franjo Bobinac, predsednik uprave Skupine Gorenje, se je med dru-
gim vprašal, ali je po 12 letih še možna razprava o tem, kar bi država morala urediti za to, da njeno gospodarstvo normalno funkcionira. »Vlade in ministri prihajajo ter odhajajo. Gorenje pa ostaja na tej lokaciji že 60 let.« Po njegovem mnenju je položaj nesprejemljiv in krivi-
ureditev razmer, ki so za največje slovensko izvozno podjetje postale nevzdržne,« je bil odločen Bobinac.
Če ne bo naklonjenosti celotne vlade...
Župan Mestne občin Velenje Bo-
frastrukture. »Država se bo morala odločiti, kaj je zanjo pomembno.« Kontič je še menil, da bi morali poleg Omerzela biti na sestanku še finančni, gospodarski, kmetijski minister, nenazadnje tudi sama predsednica vlade, in dodal: »Če ne bo naklonjenosti celotne vlade
čen do 6000 zaposlenih Gorenja in njegovih dobaviteljev. »Če se ne bo nič zgodilo, bo nekdo Gorenje na silo spravil iz te doline. Tudi neodlo-čitev je odločitev. Zahtevamo hitro odločitev in akcijo ter čimprejšnjo
jan Kontič je poudaril, da je interes gospodarstva tudi interes lokalne skupnosti, ki nikakor ne more pristati na selitev tako pomembne proizvodnje, kot je Gorenjeva, v drugo okolje zaradi neurejene cestne in-
y j
MESTNA OBČINA
VELENJE
Sporočilo za javnost
Zapora mostu na promenadi podaljšana
Velenje, 31. marec 2014 - Zaradi prenove velenjske promenade bo predvidoma še do začetka junija 2014 zaprt most preko reke Pake pri gimnaziji.
Zapora mostu na promenadi bo podaljšana zaradi slabih vremenskih razmer, ki so v februarju močno prizadele tudi mestno občino Velenje. Zaradi obilnih padavin je vodostaj reke Pake močno narasel in precej otežil izvedbo del na območju amfiteatra in novega mostu. Dela trenutno niso izvedena do faze, ki bi omogočala vzpostavitev varnega prehoda za pešce preko novega mostu. Na mostu je potrebno izvesti še robne vence, obloge iz belega betona, navezave pohodnih poti ter ograj z razsvetljavo. V okviru projekta Promenada so že zaključena konstrukcijska gradbena dela ter prestavitev komunikacijskih in energetskih vodov. Trenutno potekajo obsežna dela na amfiteatru in zunanji ureditvi ter obrtniška dela v parkirni hiši.
Z dokončanjem del na velenjski promenadi bo mesto pridobilo atraktiven prostor, ki bo dvignil kvaliteto bivanja v mestu. Naša želja je, da nova promenada postane
srce mesta, živahen utrip mesta pa bomo sooblikovali skupaj z Velenjčani.
Ker želimo občankam in občanom zagotoviti popolnoma varen prehod čez reko Pako, moramo zaporo mostu podaljšati. Zato vas še naprej prosimo, da v tem času uporabljate obhodne poti. Pešci in kolesarji lahko Pako prečkajo preko mostov pri okrepčevalnici Mladost in na Kidričevi cesti. Promet po Vodnikovi in Prešernovi cesti bo potekal nemoteno.
Prijazno prosimo za razumevanje!
Tudi okolje naredilo premalo
Minister Omerzel je soglašal, da je ureditev infrastrukture za regijo Saša nujna. Zanjo je tudi okolje samo naredilo premalo. Med izdelanimi variantnimi predlogi trase hitre ceste tretje razvojne osi je za stroko in ministrstvo najoptimalnejša varianta F 2/2, torej Velenje-Šen-trupert. Ta trasa je tako rekoč pripravljena za sprejem državnega prostorskega načrta na vladi in za javno razgrnitev, rešila pa bi tako potrebe Šaleške doline kot Zgornje Savinjske doline. »Toda morali me boste podpreti, da bom o tem prepričal
najprej kmetijsko ministrstvo, nato pa tudi vlado,« je dejal Omerzel.
Po mnenju poslanca Srečka Meha tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan ne bi več smel nasprotovati trasi Velenje-Šentru-pert, če je bilo mogoče po kmetijskih zemljiščih zgraditi avtocesto skozi Pomurje. »Z njim se bo treba resno pogovoriti. Če ne bo razumel potrebe po infrastrukturi za gospodarstvo regije Saša, sem sam pripravljen proti njemu vložiti interpelacijo,« je še dodal Meh.
»Razmere so nevzdržne in po 12 letih biti še vedno na začetku, je neodgovorno. Če se ne bo nič zgodilo, bo nekdo Gorenje na silo spravil iz te doline,« je med drugim dejal Franjo Bobinac v razpravi o izgradnji hitre ceste tretje razvojne osi na delovnem sestanku z
ministrom Samom Omerzelom
in politike za umestitev hitre ceste v prostor in za izvedbo naložbe, so se pač odločili, da Šaleška, Zgornja Savinjska dolina ter Koroška niso dovolj pomembne za to, da bi ostale gospodarsko središče.«
Za starejse dobro poskrbljeno
Najbolj prepoznavna lanska projekta Socialna vključenost starejših in zmanjšanje padcev v starosti
Mira Zakošek
Mestna občina Velenje si prizadeva, da ostanejo starejši v tretjem življenjskem obdobju delovno in družbeno aktivni ter živijo kar se da zdravo in zadovoljno življenje. v zvezi z izboljšanjem kakovosti življenja starejših izvajajo dva projekta, in sicer »Velenje, starosti prijazno mesto« ter »Socialna vključenost starejših v mestni občini Velenje«. V okviru projektov so leta 2013 med drugim organizirali mednarodni medgeneracijski festival, izobraževanje na temo »Zmanjšajmo padce v starosti« ter predavanje o zdravi prehrani.
Že oktobra 2010 so v sklopu projekta »Socialna vključenost starejših v mestni občini Velenje« imenovali koordinacijsko skupino, ki jo sestavljajo predstavniki Mestne občine Velenje, Šaleške pokrajinske zveze
društev upokojencev Velenje, Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Centra za socialno delo Velenje, Inštituta Integra Velenje, Doma za varstvo odraslih Velenje in Društva VID Velenje. Glavne naloge koordinacijske skupine so razvijanje programov, ki izboljšujejo kakovost življenja starejših, povezovanje podporne mreže starejših ter vključevanje dobrih praks in inovativnih programov v lokalno okolje.
Med drugim so odprli Center dnevnih aktivnosti za starejše občane mestne občine Velenje; ta deluje dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure. Predstavniki starejše generacije se lahko udeležijo predavanj, delavnic, družabnih iger in rekreativnih dejavnosti. Izdali so tudi Vodnik po socialnih programih, v katerem opisujejo vse pravice, ki jih lahko starejši uveljavljajo na občini, v pristojnem centru za socialno delo in Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Predstavljeni so vsi programi, ki jih izvajajo zavodi in organizacije, pa tudi telefonske številke, na katere se starejši lahko obrnejo, kadar potrebujejo pomoč ali druge storitve.
Lani so izdelali tudi Strategijo za starosti prijazne usmeritve in aktivnosti v mestni občini Velenje do leta 2020; vsebuje 63 splošnih in posamičnih ukrepov, s katerimi so predvidene dejavnosti na tem področju življenja v občini Velenje.
Za starejše pripravljajo predavanja, delavnice družabne igre, rekreativna srečanja ...
■

Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
6
UTRIP
27. marca 2014
OD SREDEDO ■ TO.
žabjor
perspektiva
Sreda, 26. marca
Dan po odstopu ministrice Trop Skazove je na slovensko zdravstvo padla še ena črna pika - poročilo KPK o zaslužkih in kršitvah zdravnikov namreč razkriva, da so nekateri zdravniki med letoma 2004 in 2012 ob redni plači preko svojih zasebnih podjetij zaslužili 151 milijonov evrov.
občuduje.
Turčija je dan po tem, ko je ustavno sodišče odpravilo blokado Twit-terja, onemogočila dostop do You-Tuba.
Nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko je napovedala kandidaturo na prihajajočih predsedniških volitvah.
Petek, 28. marca
Močno je odjeknila odločitev ustavnih sodnikov, ki so razveljavili nepremičninski zakon. Ugotovili so namreč, da zakon ne določa metod vrednotenja nepremičnin. Pričakovano so se vrstili številni pozivi Bra-tuškove k odstopu, a premierka je
Premierka je iskala novega ministra za zdravje.
so bili zaradi utemeljenega suma zlorabe položaja pri nakupu prostorov centralne hladilne strojnice v športnem parku Stožice ovadeni Zoran Jankovic, njegov sin Damijan, Uroš Ogrin in Zlatko Srako iz
Očitki zdravstvu so se kar vrstili.
Premierka je bila v državnem zboru. Poslancem je razlagala, da bi bil proračun brez primanjkljaja, če bi 40 odstotkov ljudi odpustili ali jim znižati plače ter za 20 odstotkov znižali pokojnine in praktično ukinili socialne transferje. A tega, kot je zatrdila, njena vlada ne bo nikoli storila.
Ukrajina je privolila v veliko zvišanje cen plina (za 50 % za gospodinjstva), da bi izpolnila pogoje za posojilo Mednarodnega denarnega sklada.
V	Bruslju se je mudil ameriški predsednik Barack Obama. Dejal je, da je zaradi enotnosti Evrope in ZDA svet varnejši, pri tem pa znova opozoril Rusijo na nove sankcije.
Turško sodišče je odredilo odpravo blokade Twitterja.
Ruske sile so zasedle vsa vojaška oporišča na Krimskem polotoku. »Na vseh 193 vojaških objektih na Krimu so izobešene ruske zastave,« so sporočili iz tamkajšnjega štaba.
Četrtek, 27. marca
Koalicija je znižala davčno stopnjo za nepremičnine in zemljišča za poslovno in industrijsko rabo z 0,75 odstotka na 0,59 odstotka.
V	medijih je odjeknila vest, da je bil Rok Praprotnik, nekdanji namestnik predsednika KPK, izbran za direktorja Centra za skladnost poslovanja v NLB. Nekateri so zavili z očmi, drugi protestirali.
Nemška kanclerka Angela Merkel je odločno dejala, da je »ne zanima stopnjevanje napetosti z Rusijo«, in izrazila upanje, da se bo mogoče izogniti gospodarskim sankcijam, ki jih je predlagal Barack Obama. Medtem so se v Nemčiji ukvarjali s stavko javnega sektorja.
Ameriški predsednik pa je bil že v Rimu. Tam se je sešel s papežem Frančiškom in mu povedal, da ga
Ustavno sodišče je razveljavilo nepremičninski zakon.
dejala, da odstopiti ne namerava ter za neuspeh zakona okrivila prejšnjo vladajočo koalicijo. Trenja v koaliciji je še podkrepila z izjavo, da je bilo imenovanje Tomaža Gantarja za zdravstvenega ministra napaka.
Vlada se je medtem mudila na Gorenjskem in ugotavljala, da je stopnja tamkajšnje brezposelnosti najnižja v Sloveniji.
V	celjski bolnišnici je zavrelo med starši, ki so brez pojasnila dolgo čakali pred otroško kirurško ambulanto in za povrh izvedeli, da je vodstvo bolnišnice njihovo zdravnico sredi dneva premestilo na bolnišnični oddelek.
V	Egiptu so bili v spopadu privržencev Muslimanske bratovščine z varnostnimi silami ubiti trije ljudje, med njimi tudi novinarka.
Nekdanji norveški premier Jens Stoltenberg je postal novi generalni sekretar zveze Nato.
Sobota, 29. marca
Obeležili smo deseto obletnico priključitve naše države k zvezi Nato.
Alenka Bratušek ni imela posebnega časa za praznovanje. Že dopoldne se je sešla s kirurgom Danijelom Bešičem Loredanom, katerega ime se je omenjalo v vlogi novega zdravstvenega ministra. Ugledni zdravnik je povedal, da je bil pogovor konstruktiven, zdaj pa je na potezi predsednica vlade.
Neuradno so mediji poročali, da
Ponedeljek, 31. marca
Razpravljalo se je predvsem o dvigu DDV. Zdelo se je jasno, da bodo dvig davka monopolni sektorji, kot so energetika in komunalne storitve, prenesli v višje cene - nekateri ekonomisti pa so opozarjali, da bo povišanje obeh stopenj DDV-ja le še dodatno breme pešajočemu gospodarstvu.
Minister Jernej Pikalo se je soočil z interpelacijo. Za njegovo razrešitev je glasovalo 30 poslancev, proti jih je bilo 43.
družbe Grep.
Zvečer smo v znak solidarnosti s petino svetovnega prebivalstva, ki nima dostopa do elektrike, tudi v Sloveniji za eno uro ugasnili luči. Nekoliko kasneje smo prestavili kazalce in prešli na poletni čas.
V središču Budimpešte se je več kot 100 tisoč ljudi udeležilo shoda v podporo premierju Viktorju Orba-nu pred parlamentarnimi volitvami.
Nedelja, 30. marca
Po padcu davka na nepremičnine je morala vlada razmišljati intenzivno. V težnji po zapolnitvi skoraj 200-milijonske luknje v proračunu je minister Čufer predlagal zvišanje stopnje DDV-ja na 24 in 10 odstotkov.
Zaradi stavke javnega sektorja v Nemčiji je bil promet
ohromljen.
Minister Čufer je predlagal dvig DDV.
Državni statistični urad je izračunal, da je javnofinančni primanjkljaj konec leta 2013 znašal 14,7 odstotka bruto domačega proizvoda.
V	nesreči ultralahkega motornega letala, ki je dan pred tem strmoglavilo nad vasjo Vrh pri Križu, sta umrla znani novomeški modni fotograf Vesmin Kajtazovič in njegov oče.
V	Bruslju se je zbralo več tisoč evropskih separatistov, ki so na protestu zahtevali pravico do samoodločbe.
Volili so v Franciji. Drugi krog lokalnih volitev je prinesel zmago de-snosredinski stranki Anne Hidalgo.
Volili so Slovaki. Njihov novi predsednik je postal Andrej Kiska.
Volili so v Turčiji. Največ glasov je dobila Stranka za pravičnost pre-mierja Tayyipa Erdogana. A v Turčiji brez spopadov ni šlo - umrlo je osem ljudi.
Razočarani so bili svojci potnikov izginulega letala, saj je bila iskalna akcija še vedno v slepi ulici.
Jernej Pikalo je interpelacijo prestal.
Novi predsednik Komisije za boj proti korupciji Boris Štefanec je za zaprtimi vrati od članov starega senata prevzel posle.
Meddržavno sodišče v Haagu je odločilo, da mora Japonska ustaviti kitolov na Antarktiki, saj pri tem ne gre za znanost, ampak za izključno komercialno dejavnost.
Na meji med Južno in Severno Korejo je izbruhnilo streljanje. Incident se je zgodil med vojaškimi vajami severnokorejske vojske v bližini sporne meje med državama.
Torek, 1. aprila
Z zavedanjem, da v EU čakajo na hitre in učinkovite ukrepe naše vlade, je finančni minister Čufer predlagal povečanje DDV-ja, zmanjšanje mase plač v javnem sektorju za pet odstotkov, uvedbo davka na nepremičnine z zamikom in zmanjšanje obdavčitve dela. Pričakovano je zavrelo v sindikatih.
1 «t, !* M
Poslanci so imeli težave že z določitvijo datuma.
Nič kaj ubrano ni bilo niti druženje poslancev. Strinjali se niso niti o datumu referenduma o arhivski noveli. Opozicija je želela, da bi bil izveden 25. maja, ko bodo tudi evropske volitve, a je večina koalicijskih poslancev podprla 4. maj.
Zopet je nekaj prahu dvignilo poslovanje NLB. Mediji so namreč poročali, da so nekdanji člani nadzornega sveta banke kršili temeljna pravila o skrbnosti članov, ker niso nadzorovali njihovega posla z ameriško agencijo Korn Ferry.
Ministri evroobmočja so na neformalnem srečanju sklenili, da bo Grčija v prihodnjih mesecih dobila 8,3 milijarde evrov posojila v treh obrokih, če bo le spoštovala dogovor s trojko mednarodnih posojilodajalcev.
Sešli so se zunanji ministri članic Nata, ki so ponovno podprli suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter obsodili vojaško posredovanje Rusije. Ta je medtem Ukrajino svarila pred članstvom v Zvezi Nato.
Prvoaprilske
Špela Kožar

Slovenija je dežela na SONČNI strani Alp -dobesedno.
V	Sloveniji je brezposelnost med najnižjimi v Evropski uniji.
V	Sloveniji je le ena stranka, ki seji reče Politična, kar pomeni, da gre za edino demokratično državo na svetu, ki ne želi skrivati, komu oziroma čemu je stranka namenjena. Kajti, naj si gre za konservativce ali liberalce, vsi delujejo v imenu Politike. Politična stranka deluje zgolj v imenu Naroda.
Predsednik Borut se lahko po priljubljenosti kosa s samim Kenne-dyjem. Še več, slednji je postal priljubljen tudi zaradi tragične usode, slovenski predsednik pa je simpatičen že sam po sebi. Slovenijo vodi prva dama, kije bolj vplivna od nemške kolegice, saj je, upoštevajoč abecedni vrstni red, Alenka »pred« Angelo. Predsednik Janez je pristni Velenjčan - vsaj enkrat na teden se sprehodi okoli spomenika Josipa Broza Tita na osrednjem velenjskem trgu.
Predsednik Zoran je edini zamrznjeni predsednik na svetu, kar je pravzaprav posledica žleda.
Slovenci so srečni ljudje, na kar opozarja že njihova himna - napitni-ca.
Slovenija je edina balkanska država, kjer se dosledno spoštuje vladavina prava.
V	Sloveniji vsakdo dobi priložnost.
V	Sloveniji ni klatežev.
V	Sloveniji ni lačnih otrok.
Slovenski šolski sistem je med najboljšimi na svetu: študenta »čaka« delovno mesto že v času študija. Slovenija živi od turizma.
Slovenija je zgled za asimilacijo Romov in vseh drugih manjšinskih skupnosti ali narodov.
Vsak tujec zna našteti vsaj pet slovenskih umetnikov, znanstvenikov in športnikov; vsakdo tudi ve, kje je Slovenija, vsakdo pozna njeno zgodovino, saj država uživa neznanski ugled v mednarodni skupnosti, zato tudi ni napačna trditev, da si vsak tujec po tihem želi biti Slovenec.
V	Sloveniji ne plačujejo davkov, saj Slovenci samoiniciativno dajejo denar v državno blagajno oziroma, kot temu raje rečejo, za državno blaginjo.
Slovenec spoštuje Slovenca, saj se spoštuje tudi drugače misleče. Slovenski zapori so skoraj prazni; razmišljajo celo o njihovi ukinitvi, s čimer bi bila Slovenija (spet) edina na svetu. Brez slovenskega posredovanja bi bila situacija na Krimskem polotoku precej drugačna.
Brez slovenskega posredovanja bi bila situacija na Balkanskem polotoku precej drugačna.
In navsezadnje, slovenski mediji so najbolj objektiven poročevalec družbenega dogajanja.
Le kako bi lahko sicer razumeli to kolumno - zgolj kot šalo? Vslo-venskih medijih se ne šalimo, ne zavajamo, se ne podrejamo interesu koga drugega, skratka, z nami ni heca! Upam pa, sodržavljani in sodržavljanke, da ste se vsaj za prvi april uspeli nasmejati. Jaz sem bila ves dan v službi, zato sem se nasmihala ob gledanju parlamentarne seje o datumu referenduma o arhivih ... Saj veste, smeh je pol zdravja - še posebej, ko (spet) iščemo novega ministra in smo vedno bliže privatizaciji zdravstvenega sistema.
7. vlak prijateljstva na Dunaj
Šmartno ob Paki - Turistično društvo Šmartno ob Paki bo v sodelovanju s tamkajšnjim javnim zavodom Mladinski center ter Slovenskimi železnicami od 9. do 11. maja organiziralo tradicionalni vlak prijateljstva. Ta bo udeležence izleta popeljal na Dunaj - nekdanje cesarsko mesto s slovensko noto in izrazitim vplivom na našo zgodovino.
Udeleženci se bodo z jutranjim vlakom na dan zmage in Evrope najprej popeljali do Celja, od tam pa na Dunaj, kamor bodo prispeli približno ob 14. uri. Tam si bodo privoščili voden ogled avstrijske prestolnice. S prenočiščem in zajtrkom jih bodo pogostili pri Šolskih bratih. Kosili bodo med ogledom mesta, večerjali pa v tipičnem dunajskem okolju. Po sobotnih ogledih velemestnih znamenitosti bodo nedeljo začeli z nastopom članov moškega pevskega zbora Franca Klančnika Šmartno ob Paki. Polni lepih vtisov, so prepričani organizatorji, se bodo blizu 16. ure poslovili od »lepe modre Donave« in krenili po »železni cesti« proti domu.
Prijave za izlet, ki stane 200 evrov, že zbirajo v trafiki Marina.
■ tp
■
107,8i
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 31
27. marca 2014
TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
7
Mladi imajo znanje, starejsi se izkušnje in zrelost
5. mednarodni medgeneracijski festival v znamenju perspektiv in izkušenj v Evropi -Sodelovanje mladih in starejših pomembno na vseh področjih
Tatjana Podgoršek
Velenje, 26. in 27. marca - Mestna občina Velenje in tukajšnje an-dragoško društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje sta v sodelovanju z Inštitutom IPAK Velenje, Šaleško pokrajinsko zvezo društev upokojencev Velenje ter velenjskim mladinskim svetom pripravila v vili Bianca v Velenju mednarodni medgeneracijski festival. Tokratni je bil peti po vrsti, tema pa Slovenija v Evropi, izkušnje in perspektive.
Na novinarski konferenci pred začetkom festivala je velenjski župan Bojan Kontič med drugim dejal,
da lokalna skupnost podpira tovrstne dogodke, ker se zaveda pomena medgeneracijskega sodelovanja. Njihova velika želja je, da dosedanje rezultate na tem področju ne le ohranijo, ampak tudi krepijo.
»Festival je lepa priložnost, da osvetlimo težave medgeneracijske-ga sodelovanja in poskušamo poiskati zanje tudi rešitve.« Poudaril je, da Mestna občina Velenje ni pridobila naziv 'Otrokom, mladim in invalidom prijazna občina' po naključju, saj si na vseh področjih prizadevajo stvaijati prijazne pogoje
za enakovredno življenje občanov in občank. Kot uspešne projekte za vse generacije je Kontič izpostavil mestni potniški promet Lokalc ter razne infrastrukturne projekte. Kontič je še dejal, da nekateri pri tem opozarjajo predvsem na socia-lo, na to, kako mladi lahko pomagajo starejšim, nekoliko manj pa se govori o tem, kako lahko starejši s svojim znanjem, izkušnjami in zrelostjo pomagajo mladim. Opozoril je tudi na pomen evropskih volitev, ki so pred vrati. Tudi Marija Vrtačnik, predsednica Andragoškega društva
Okrogle mize z naslovom Perspektiva mladih in starejših v Evropi sta se udeležili tudi poslanki v Evropskem parlamentu Zofija Mazej Kukovič in Tanja Fajon.
Festival je priložnost za izmenjavo izkušenj, pridobitev novih znaj in možnost za skupno iskanje odgovorov na težave, so med drugim poudarili na novinarski konferenci.
Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje, je menila, da so Evropa in volitve pomembna tema, saj v EU poslanci zastopajo tudi njihove interese, pomembne za kakovostno življenje in učečo se skupnost. »Želimo spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje, še večjo solidarnost in vseživljenjsko učenje. Življenje hitro teče in če ne greš s časom, zaostajaš in postajaš izločen. Pomembno je, da dobimo nove informacije, se seznanimo s primeri dobrih praks in jih poskušamo prenesti v naše okolje.« Izrazila je zadovolj-
stvo, ker se je letošnji organizaciji festivala pridružil tudi Mladinski svet Velenje, kar predstavlja dodano vrednost dogodka.
Direktor Inštituta dr. Stanko Blatnik je opozoril predvsem na pomen nevladnega sektorja v družbi. V Savinjski regiji je več kot 400 nevladnih organizacij, kar priča o zelo močni civilni družbi, žal pa ni tako močno tudi finančno in kadrovsko usposobljena. »V razviti družbi ima civilna družba dvojen pomen: je vir novih delovnih mest, na drugi strani pa ustvarja zaupanje v družbo, kar je v času krize še posebej pomembno.« Po njegovem prepričanju bi z aktivnejšim delovanjem nevladnega sektorja lahko rešili precej težav. Starejši imajo izkušnje, znanje in zrelost, mlajši pa potencial, ki ga je potrebno razvijati z medgeneracij-skim sodelovanjem.
Po mnenju Karla Draga Semeta, predsednika Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje, se Šaleška dolina uspešno odziva na izzive časa ter dobro pozna potrebe občanov in občank. »Pomembno je, da se povezujemo in sodelujemo, predvsem pa, da verjamemo v družbo, ki presega delitve po spolu, na-
rodnosti, barvi polti.« Po njegovih besedah je pomembno tudi zavzeto vključevanje slehernega posameznika v delo društev in klubov.
Da se lahko generacije med sabo veliko naučijo, je menila Barbara Kelher predsednica Mladinskega sveta Velenje. Izrazila je presenečenje nad delovno vnemo, idejami in navdušenostjo starejših generacij.
Na festivalu so priznani domači in tuji predavatelji predstavili uspešne projekte ter primere dobrih praks medgeneracijskega sožitja v Sloveniji in Evropi. Na okrogli mizi so spregovorili o perspektivah mladih in starejših v Sloveniji in sosednjih državah. Drugi dan festivala so postavili v ospredje dolgotrajno oskrbo starejših, formulo za uspešno staranje ter informacijske in komunikacijske tehnologije kot most med mlajšo in starejši generacijo. V galeriji vile Biance so bile na ogled fotografije »Očem nevidno, krožek Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje pa je predstavil različne evropske projekte.
■
Vsebine nadaljujejo in nadgrajujejo
Pomagati vsakemu starejšemu, ki potrka na njihova vrata - Karel Drago Seme še naprej ostaja predsednik
Tatjana Podgoršek
Velenje, 27. marca - Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje šteje blizu 7.000 članov. Delujejo v devetih društvih in
tov je srečanje upokojencev Šaleške doline.
Karel Drago Seme, predsednik zveze, je na programsko-volilni skupščini v dvorani Nove v Velenju poleg tega izpostavil še vpraša-
lahko rešil svojo težavo. Za boljšo informiranost članov je omenjena skupina izdala tudi vodnik po socialnih programih.«
V	sociali, meni Seme, jih čaka tudi letos veliko dela, saj se stiske ljudi povečujejo, kar je v nasprotju z njihovimi prizadevanji za rast kakovosti življenja starejših. Zato med drugim načrtujejo še večjo povezanost in sodelovanje z vsemi generacijami ter tistimi, ki jim lahko pomagajo pri delu v dobro ljudi. Sicer pa nameravajo nadaljevati primere dobre prakse v športu, rekreaciji, kulturi, pomoči, nekatere vsebine pa tudi nadgraditi.
V	nadaljevanju skupščine so predstavniki društev in klubov upokojencev izvedli še volitve novih čla-
Tokratna skupščina je bila tudi volilna.
dveh klubih. Ponašajo se z razvejano dejavnostjo, različnimi oblikami druženja pri športu in rekreaciji, v kulturi, sodelujejo in povezujejo se s člani drugih društev in klubov v raznih medgeneracijskih projektih, pomembno pa je informiranje članov. Eden večjih njihovih projek-
nja s socialnega področja. Ta so jih najbolj zaposlovala. »Poskušamo pomagati vsakemu starejšemu, ki potrka na naša vrata, ne le članom društev in klubov zveze. Pri tem je najbolj zavzeta naša koordinacijska skupina, ki človeku prisluhne in ga nato napoti na ustanovo, v kateri bo
nov v organe zveze, saj je dosedanjim mandat potekel. Na predsedniškem mestu ni sprememb. Karel Drago Seme ostaja še naprej predsednik zveze, Jože Rebernak pa njen podpredsednik.
■
Nikoli prestari za to
Da bi se učili in družili, prispevali k zadovoljstvu članov in kakovosti krožkov
Zbor članov Andragoškega društva Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje smo pripravili v prekrasnem ambientu vile Biance v Velenju. Ko sem prihajala proti njej in srečevala znane obraze, sem si dejala: »Lej, kako lepo je gledati vse te ljudi, ki jim je mar za univerzo.« Še lepša mi je bila misel Levstika: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!« In člani se zavedamo, da brez nas ne bi bilo univerze, in se po svojih močeh trudimo prispevati k njeni prepoznavnosti, zadovoljstvu članov in kakovosti krožkov.
Pred začetkom zbora so nas z zimzelenimi pesmimi razvajale pevke krožka Petje v skupini pod vodstvom mentorice Tadeje Cigale ob spremljavi Katje Gruber in Franja Juroviča.
Gostje Jože Kavtičnik, Drago Seme in Srečko Korošec so nas pohvalili, da dobro delamo in sodelujemo in da nas bodo še podpirali. S svojo prisotnostjo na zboru so to tudi potrdili.
Predsednica univerze Marija Vrtačnik je predstavila načrt za leto 2014, ki ga že uspešno uresničujemo. Naši godbeniki so prisotni na
Lani smo opravili 10.460 prostovoljnih ur.
veliko prireditvah, izvedli smo prireditev Gregorjevo v Domu za varstvo odraslih, obiskujemo krožke in se predstavljamo z razstavami, javnimi vajami ... Podpredsednica univerze Jelka Fužir nas je seznanila, da smo v letu 2013 opravili 10.460 prostovoljnih ur imamo 617 članov in da se povečuje udeležba moških na krožkih. Milica Kovač, predsednica nadzornega odbora, je predstavila finančno poročilo in omenila, da se zmanjšujejo donacije. Na zboru je bil prisoten tudi najstarejši mentor krožka Vinko Šmajs, ki nam je dejal, da če ni življenja med nami, ni prispevka k skupnemu dobremu. Na koncu se je Majda Lesničar kot predsednica zbora zahvalila predsednici Mariji Vrtačnik.
■ Marija Skrt
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
8
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Men
27. marca 2014
Zakaj naklonjenost bloku 6 med domačini pada?
Predsednica sveta KS Šoštanj mag. Vilma Fece se veseli oživitve Pustega gradu in prenove Trga svobode
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Dva mandata vodi svet Krajevne skupnosti Šoštanj, tretji je svetnica v občinskem svetu. Jeseni se na lokalnih volitvah ne bo več potegovala ne za eno in ne za drugo. Dovolj da je bilo, pravi mag. Vilma Fece.
V vašem mandatu je bilo posebej poudarjeno druženje Šoštanjčanov. Oblik za to ni (z)manjkalo. Poudarjeno je bilo tudi spoznavanje sorodnih okolij. Neposredni stiki torej.
»To je bilo naše vodilo in ena od prioritet. Prav ponosni smo na strokovno ekskurzijo v Krško in okoli-
njegovi bližini. Kaj se je medtem spremenilo, daje tako?
»Ko je bilo govora o tem, da bo od te velike naložbe mesto imelo nekaj dobrih dogodkov in vsaj nekaj sredstev za investiranje, so ljudje gradbišče sprejemali s strpnostjo. Ko pa se v slovenskem prostoru in tudi širše začelo govoriti o tem, kako je ta naložba koruptivna in kako smo med vrsticami tudi Šoštanjča-ni koruptivni, je bilo te velike strpnosti konec.« Dobili ste rondo. »Rondoja nismo potrebovali. Nare-
padljivosti projekta pri prebivalcih. Da, dejstvo je, da ta pada.« Pred časom ste na seji sveta Občine Šoštanj govorili o odškodnini za motenje posesti. Takrat so bili v zvezi s tem sprejeti tudi nekateri sklepi. Seje kaj premaknilo? »Kot nam je v krajevni skupnosti znano, ne. Nimamo niti povratne informacije v zvezi z vsakoletnimi odškodninami krajevnim skupno-
»Ko je vsak izrečeni stavek, ki vsebuje besedo »koruptivnost« v Sloveniji, povezan s tem projektom, ko se veliko govori o zmanjšanju števila zaposlenih v TEŠ, se to pri Šoštanjčanih odraža v dopadljivosti projekta. Ta pada.«
co, kjer smo spoznavali tamkajšnjo »energetsko situacijo« tudi tako, da smo se imeli priložnost o njej pogovarjati z županom in upravo Občine Krško. Seveda nas je najbolj zanimala njihova uspešnost pri pridobivanju državnih sredstev v obliki odškodnin zaradi energetike. Ob slišanem smo sicer žalostni ugotovili, da smo v Šoštanju vlak, ki bi nam omogočal pridobitev teh sredstev, najbrž zamudili. Ampak upanje ostaja. Prepričana sem, da se morajo pogajanja za blaginjo vseh Šoštanjčanov nadaljevati.« V Šoštanju že nekaj let živite na pragu gradbišča. Ljudje so na začetku zelo strpno in mirno sprejemali vse nevšečnosti, povezane z njim. V zadnjem času pa niso redke kritike in negodovanje na račun (ne)kakovosti bivanja v mestu in
jen je zato, ker v nasprotnem kakovostna oskrba gradišča ne bi bila možna. Se pa ljudje zdaj vsakič, ko se pripeljejo	Mag. v Šoštanj do rondoja, sprašujejo, kaj je Šoštanj dobil v zameno za strpnost? Kaj ima od tega?
Dejstvo je, da tako velik investicijski poseg pušča svoje vplive na okolju: hrup, prah, veliko število vozil ... To smo vedeli. Na množico ljudi v mestu smo bili pripravljeni. Ta tudi zdaj ni moteča. A ko ljudje v tem poslu ne vidijo več blaginje, ko je vsak izrečeni stavek, ki vsebuje besedo »koruptivnost« v Sloveniji, povezan s tem projektom, ko se veliko govori o zmanjševanju števila zaposlenih v TEŠ, se to odraža v do-
Vilma Fece: »Vseeno - pred ali po volitvah, pomembno je, da se trg uredi.«
stim, ki pa so, to je že treba vedeti, zelo majhne v primerjavi z vrednostjo projekta.« Ste pa vseeno na drugi strani dosegli dva večja premika. Eden je oživitev Pustega gradu, drugije prenova Trga svobode.
»Za prenovo Pustega gradu smo v zaključni fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Na to smo res ponosni. Gre za kulturni spomenik, za katerega je že pridobitev vse potrebne dokumentacije zanj izjemno zapletena in zahteva veliko
strokovnega dela in tudi strpnosti. Trudimo se, da bi Pusti grad letos doživel prenovo vsaj v osnovnem zunanjem delu.« Obnova Trga svobode?
»To nalogo si je zastavila Občina Šoštanj. Zupan Darko Menih in podžupan Viki Drev v zvezi z njo komunicirata tudi s člani sveta KS. Ne vemo še, koliko bo Občina v to prenovo vključila naše projekte, recimo ureditev tržnice. Dejstvo pa je, da je Trg svobode potreben obnove. Pa ne samo elektrike, kanalizacije, ampak celotne podobe.«
Ampak pojavljajo se že namigovanja, češ - ja, zdaj pred volitvami...
»Meni je vseeno, ali pred volitvami ali po njih, pomembno je, da se bo trg uredil. Sama sem pred kratkim prebrala komentar, nad katerim sem bila - moram priznati - razočarana. Avtorju, ki bi bil bolj za obnovo kakšne ceste zunaj mestnega jedra, se je postavilo vprašanje, ali v Šoštanju prenovo trga potrebujemo ali ne. To me je pa užalostilo, ker se v krajevni skupnosti Šoštanj nismo nikoli negativno opredeljevali do naložb v drugih krajevnih skupnostih.
Šoštanjčani si zaslužimo, da hodimo po osvetljenem in urejenem trgu.«
Lokalne volitve. Dvanajst let svetnica v občinskem svetu, dva mandata predsednica sveta KS Šoštanj? Bo šlo še v četrto oziroma tretje?
»Ne, ne bo šlo. Odločila sem se,
Zelje so se večje, a moramo biti realni
Za Krajevno skupnost Ravne je bilo leto 2013 naporno - Želja: čim prej javni vodovod in posodobljena cesta do vsake hiše
Tatjana Podgoršek
»V Krajevni skupnosti (KS) Ravne se je lani dogajalo veliko stvari. Za nami je kar naporno leto,« je ugotavljal njen predsednik Jože Sovič.
Začeli so ga z odpravljanjem posledic vodne ujme konec leta 2012. Ta je povzročila največ škode na vodovodnem omrežju, sprožilo se je tudi več plazov. Delno so odpravili dva. Lanska zima jim je »pobrala« denarja za dve zimski sezoni. So se pa nadvse razveselili začetka izgradnje javnega vodovodnega omrežja, na katerega so čakali pet let. »Glavni vod je končan, sedaj so na vrsti priključki. Razpis za izvajalca del je objavljen, krajani pa si želimo, da bi bila prva gospodinjstva nanj priključena že v prvi polovici leta.« Hkrati z vodovodnim so gradili kanalizacijsko omrežje in nanj že lani priključili 65 hiš, sedaj čaka na to novih dvanajst. Poleg omenjenega so posodobili še dve cesti, in sicer obrat Kmetijske zadruge Šaleška dolina-Maček v dolžini 280 metrov ter 500-metrski
odsek Krištan-Limovšek. Sovič je k temu dodal še dela pri domu krajanov, urejanje okolice, pri čemer so se izkazali člani domačega športnega društva in upokojenci.
Poleg vlaganj v komunalno infrastrukturo si prizadevajo za posodobitev telekomunikacijskega omrežja, saj je ^^Jflp^ zgornji del KS še ^^ vedno brez in- M i ternetne povezave. V letošnjem pro- , gramu so ^ predvideli tudi odpravo petih plazov. Tri

naj bi odpravila lokalna skupnost, za največja - Podbregar in Jožetov mlin (proti podružnični osnovni šoli) pa naj bi poskrbela država. »Upamo, da bo ta čim prej izpolnila obljubo, saj se sicer ne bomo mogli lotiti posodobitve ceste Jožev mlin-podružnična osnovna šola, ki
Jože Sovič: »S pomočjo lokalne skupnosti gradimo javni vodovod, a vsa gospodinjstva se nanj ne bodo mogla priključiti. Med 40 hišami, ki bodo same morale poskrbeti za nemoteno oskrbo,
i	je tudi
-L: moja.«
je povsem dotrajana.« Sicer pa za letos - po Sovičevih besedah - nimajo drugih večjih načrtov. Radi bi še opremili pisarne v domu krajanov, zgradili ali obnovili še kakšno avtobusno postajališče. Članom sveta KS se namreč Izteka mandat. Zato menijo, da je prav, da končajo projekte, ki so jih predvideli ob nastopu pred štirimi leti. Na vprašanje, ali so zadovoljni z opravljenim delom, je Jože Sovič odgovoril: »Sem in mislim, da tudi člani sveta. Pričakovanja, zahteve krajanov so seveda večje, vendar moramo biti realni. Zelimo, da bi čim prej zgradili javni vodovod in posodobili ceste do vsake hiše.«
Lani je KS Ravne za delovanje, vzdrževanje cest dobila iz proračuna občine Šoštanj 100 tisoč evrov. Morda bi lahko uresničili še kakšno potrebo, če ne bi zamujalo nakazilo iz Teša. Namesto na začetku lanskega leta so obljubljeno vsoto denarja dobili šele januarja letos. Zaradi tega so morali nekatera vlaganja prestaviti na kasnejši čas.
■
da ne kandidiram ne za eno in ne za drugo. Obveznosti in odgovornosti so velike. Med vikendom preštudiram gradivo za sejo občinskega sveta, se nanjo pripravim, sodelujem v razpravah, predlagam ... Potem pa vedno znova ugotavljam, da niti pobude in predlogi, ki jih dajem s po-
dročja svoje stroke, niso sprejete. A ni bolje, da se posvetim vnukom, pa potem v Našem času in na spletni strani Občine Šoštanj preberem, kaj je bilo na seji, malo »porobantim« doma in veselo živim naprej v mojem Šoštanju?«
»Kjer je volja, je pot«
V ospredju vaških skupnostih občine Šmartno ob Paki ceste, voda, kanalizacija ... - Pričakovanja krajanov velika, pripravljenost marsikje majhna
Tatjana Podgoršek
V občini Šmartno ob Paki je 10 vaških skupnosti (VS). Njihovi predsedniki večkrat poudarjajo, da jim glede na potrebe lokalna skupnost odmerja premalo de-naija.
Po besedah Rajka Pir- Jj nata, predsednika Odbora za gospodarske javne službe in koor-dinatoija za delo v vaškimi skupnostmi, so
Rajko Pirnat: »V praksi se je že marsikdaj potrdilo, da tam, kjer je volja, je tudi pot.«
r
Vendar sogovornik zagotavlja, da je v okoljih, kjer je več pobud, več aktivnosti, večje tudi zadovoljstvo krajanov. »Pričakovanja slednjih so običajno velika. Radi bi imeli boljše življenjske pogoje, kar je prav. Ni pa povsem prav, da se pri tem skoraj ve-^L dno pričakuje izdatna K pomoč države, lokal-H ne skupnosti, lastna pripravljenost pa je majhna in udeležba na raznih akcijah zato marsikdaj skromna.«
jim proračunska sredstva odmerjena v skladu z možnostmi. Vsaka VS dobi na leto iz občinskega proračuna po 500 evrov, poleg tega pa jim občina zagotovi še 3.000 ton materiala in peska za urejanje bankin. »Tiste, ki imajo večje potrebe, dobijo tega več, ostale pa manj. Za vse, kar predvidijo v letnih načrtih, denarja žal ni.«
Med največkrat omenjenimi temami na sestankih, na katerih predsedniki odborov VS usklajujejo dejavnosti, so - pravi Pirnat - posodobitev in prevoznost cest, ureditev vodovoda in kanalizacije, urejanje okolja in družabna srečanja.
Sicer pa je Pirnat pohvalil predsednike in člane odborov VS, ker so prizadevni, kar dokazujejo opravljene aktivnosti v lanskem letu. Poskrbeli so za urejene poti, čistili brežine vodotokov, nekateri so uredili avtobusna postajališča, obnovili informativne table, organizirali kar nekaj športnih in kulturnih dogodkov, ekipe VS so sodelovale na vaških igrah ... Da znajo biti prizadevni tudi krajani, predvsem pa gasilci, so dokazali v zadnjih dveh naravnih nesrečah - poplavah novembra 2012 in letošnjem žledo-lomu.
■
■
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 31
27. marca 2014
OČIŠČEVALNE AKCIJE
9
Občina Velenje iz dneva v dan lepša
Nadaljujejo se očiščevalne akcije, ki bodo potekale še dva vikenda
Mira Zakošek
Velenje je otrok udarniškega dela. Ta tradicija pa iz leta v leto spet bolj živi, zato so tudi udarniške akcije vse bolj obiskane. Po besedah župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča, ki je tega udarniškega duha zelo vesel, se v občini niso odločili za enodnevno vseslovensko akcijo, ampak bodo očiščevalne akcije potekale ves mesec. Vanje se vključujejo poleg uprave Mestne občine
Doslej je v akcijah sodelovalo 479 prostovoljcev, pobrali pa so 34.400 kg smeti
Živahno je bilo tudi na Kardeljevem trgu, kjer so stanovalci poskrbeli za lepšo okolico svojih stanovanjskih blokov.
Gozd ob letnem Kinu je žledolom hudo poškodoval, zdaj je že očiščen.
Velenje kar vse krajevne skupnosti in mestne četrti, društva, politične stranke ... Tokrat ne čistijo brežin reke
Pake in Trebušnice. To je namreč tisti čas, ko ptice gnezdijo in nara-vovarstveniki tovrstnih posegov ne dovoljujejo. To akcijo bodo zato opravili jeseni.
Konec tega tedna je bilo v mnogih okoljih resnično zelo živahno. Tudi sonce je božalo vse, ki jim ni vseeno, kakšno je naše okolje. Že v petek popoldne je politična stran-
Ob Velenjskem jgzeru t '' N
Martin Ravnikar: »Veselje je pogledati mlade, ko tako poprimejo za delo.«
ka SDS očistila okolico spomenika borcem v Starem Velenju. V soboto dopoldne pa so očiščevalne akcije potekale v središču mesta, organizirali sta jih mestni četrti Desni breg in Levi breg vzhod, očiščevalna akcija pa je potekala tudi v Vinski Gori. Stranka SD je polepšala podhod v Pesju, sodelovala pa tudi v veliki akciji v gozdu pri letnem kinu, ki ga je žledolom močno poškodoval.
Seznam očiščevalnih akcij \LU v mestni občini Velenje
MESTNA OBČINA
VELENJE
Izvajalec očiščevalne akcije	Datum akcije	Ura akcije	Zbirno mesto
KS ŠALEK	4. 4. 2014	16.00 -19.00	Gasilski dom Šalek
KS BEVČE	4. 4. 2014	16.00 -18.00	Gasilski dom Bevče
KS GORICA	4. 4. 2014	16.00 -19.00	Prostori KS Gorica - Goriška 45
KS ŠKALE - HRASTOVEC	5. 4. 2014	9.00 -13.00	Območje Podlubela - parkirišče pod GD Škale Območje Škale - pri zbiralnici divjadi (Miklavžin) Območje Hrastovec - križišče pri Kajzerju
KS ŠENTILJ	5. 4. 2014	9.00 -13.00	Krajevna skupnost Šentilj
KS KAVČE	5. 4. 2014	9.00-12.00	Dom krajanov KS Kavče
KS CIRKOVCE	5. 4. 2014	9.00 -13.00	KS Cirkovce
KS PAKA PRI VELENJU	5. 4. 2014	9.00 -13.00	KS Paka pri Velenju
KS PODKRAJ	5. 4. 2014	9.00 -13.00	KS Podkraj
Šolski center Velenje - ŠSD	7. 4. 2014	11.00 - 12.00	Različne lokacije v mestni občini Velenje
KS ŠMARTNO	11. 4. 2014	14.00 -18.00	KS Šmartno
KS PLEŠIVEC	12. 4. 2014	9.00 -13.00	Šola/KS Plešivec
KS STARO VELENJE	12. 4. 2014	9.00 -12.00	KS Staro Velenje
DRUŠTVO MODELARJEV VELENJE	12. 4. 2014	9.00 -13.00	Čolnarna ob Velenjskem jezeru
POTAPLJAŠKI KLUB VELENJE	12. 4. 2014	9.00 -13.00	Čolnarna ob Velenjskem jezeru
TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE	12. 4. 2014	9.00 -13.00	Vznožje skakalnic pod velenjskim gradom
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB VELENJE	12. 4. 2014	9.00 -13.00	Vznožje skakalnic pod velenjskim gradom
KS STARA VAS	12. 4 .2014	9.00 -13.00	KS Stara vas
MUZEJ VELENJE	12. 4. 2014	9.00 -13.00	Vznožje skakalnic pod velenjskim gradom
DRUŠTVO BRIGADIRJEV VELENJE	12. 4. 2014	9.00-13.00	Skakalnica na velenjskem gradu
RIBIŠKA DRUŽINA VELENJE	12. 4. 2014	8.00 -12.00	Ribiški dom Velenje
KS PLEŠIVEC	12. 4. 2014	9.00 -13.00	Šola/KS Plešivec
KLUB VODNIH ŠPORTOV	12. 4. 2014	9.00 -13.00	Čolnarna ob Velenjskem jezeru
PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUŠTVA MESTNE OBČINE VELENJE	/	/	V KS in MČ - na svojih operativnih območjih
Žiga Kočevar: »Recept za naš bograč je seveda naša skrivnost, to pa so predvsem začimbe.«
Očistili so tudi širše območje ob Škalskem jezeru. V tej akciji sta sodelovala tudi uprava mestne občine Velenje in Mladinski svet, pa seveda mnogi občani in gasilci. Tam je bilo zelo živahno. Mešali so se smeh, dobra volja, glasba in seveda zvoki motornih žag. Te so v rokah spretno vrteli gasilci. Med njimi je bil tudi Martin Ravnikar, ki je bil tokrat zelo vesel razigrane družbe. »Lepo je pogledati mlade, ko takole poprimejo za delo,« jih je pohvalil in že hitel z delom, saj so hlode in veje, ki jih je prežagal, hitro odnašali. Zelo razigrano je bilo tudi na prostoru letnega kina, kjer je Šaleški študentski klub za vse udeležence akcije kuhal bograč. Glavni kuhar je bil predsednik kluba Žiga Kočevar. Tudi tokrat se je ekipa, ki že nekaj časa s to jedjo zmaguje na študentskem bograč festu v Mariboru, odlično izkazala. Že zaradi bograča se jim je prihodnje leto vredno pridružiti.
■
»Udarniki« niso bili lačni. Mladinski svet jim je ponudil
najboljši bograč.
Velenje, 29. marca - Že vrsto let se prostovoljnih očiščevalnih delovnih akcij na pobudo Mestne občine Velenje udeležujejo tudi člani sveta mestne četrti Desni breg v sodelovanju z Demokratično stranko upokojencev (DeSUS Velenje) in občani mestne četrti.
Kot običajno so čistili prostor v bivšem Rakovem gozdu. Očistili so tudi zasuti odtočni kanal med av-
tobusno postajo pri Mercatorju (bivša Tržnica) in Lekarno na Kersnikovi cesti, odstranili vso nesnago med Mercatorjem in Šercerjevo cesto ter predel okoli ekološkega odlagališča na Kersnikovi cesti 1, 3, 5, 7. Krajanke so pograbile in očistile gozdiček pod vrtcem Kekec - Tinkara. Akcije so se udeležili tudi mladi.
■ M. Nikolič
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 10
10
ZDRAVSTVO, SOCIALA
Men
27. marca 2014
Mnogim spremenili podobo in življenje
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec opravili že 1000 operacij bolezenske prekomerne teže - Novi prostori bodo omogočili 400 operacij na leto
Tatjana Podgoršek
Slovenj Gradec, 27. marca - V
Splošni bolnišnici Slovenj Gradec od leta 2005 izvajajo operacije bolezenske prekomerne teže. Prejšnji teden so opravili tisočo operacijo, ob tej prelomnici pa so na novinarski konferenci opozorili na njene prednosti za bolnike in tudi za zdravstveni sistem, saj se z operacijo zmanjšajo stroški zdravljenja drugih bolezni.
valnico. Poleg njihove bolnišnice izvajajo te operacije tudi v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, vendar so leta 2007 redno dejavnost prenesli na koroško bolnišnico. V tej opravijo sedaj približno 160 operacij na leto. Med operiranimi je 80 odstotkov žensk, priporočljiva starost za operacijo pa je od 18 do 65 let. Uspešnost posegov poleg postopnega zmanjšanja telesne teže merijo predvsem v posledično zmanjša-
Najtežji bolniki, ki so jih operirali, so tehtali več kot 220 kilogramov, skupno pa so v devetih letih operirani bolniki izgubili 27 tisoč kilogramov-
Direktor bolnišnice Janez Lavre je ob tej priložnosti dejal, da so z rezultati operacij bolezenske prekomerne teže zelo zadovoljni, zato bi bilo treba to področje še razširiti. V tem trenutku so sposobni opraviti do 250 operacij na leto, z ureditvijo novih operacijskih prostorov bi jih lahko opravili 400. Vse je odvisno od dogovora z zdravstveno zavaro-
nih drugih bolezenskih težavah, kot so med drugim ukinitev ali zmanjšanje terapij pri sladkornih bolnikih, beležijo manjše težave zaradi astme, manj glavobolov, manj holesterola v krvi, izboljšanje vrednosti krvnega tlaka, poslužujejo se jih tudi pri hormonskih terapijah. Izboljšanje bolezenskih stanj sega od 70 do 80, pri nekaterih celo 90 odstotkov.
Opravljenih 1000 posegov bolezenske prekomerne debelosti so na novinarski konferenci zaznamovali tudi z rezanjem torte: Vladimir Topler (prvi z leve) in Branko Breznikar, v
ozadju Janez Lavre.
»Količina pri tem pomeni tudi kakovost«
Vladimir Topler, predstojnik oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo v bolnišnici, je dejal, da mnogi bolniki po spremljanju njihovega zdravstvenega stanja povedo, da so jim s posegom bistveno
izboljša kakovost življenja. V bolnišnici te operacije opravljajo trije zdravniki, eden se uvaja, vodilni in z največ zaslugami, da so leta 2005 ta program začeli, pa je kirurg Branko Breznikar.
»Količina pri tem pomeni tudi kakovost,« je poudaril Breznikar in dodal, da zapletov po operacijah,
Vendarle čez prvo oviro
Občine Zgornje Savinjske doline le sprejemajo statut javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom - Že letos odkup zemljišča in pridobitev gradbenega dovoljenja za prizidek?
Tatjana Podgoršek
Ena od perečih tem, ki so mu na sejah svetov v sedmih občinah Zgornje Savinjske doline namenjali kar precej pozornosti v zadnjih letih, je ureditev razmer v tamkajšnjem javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom. Dva inšpekcijska nadzora ministrstva za zdravje sta opozorila na nujno ureditev pogojev za opravljanje nekaterih dejavnosti, morebiten odhod nujne medicinske pomoči pod okrilje drugega zdravstvenega doma pa izgubo samostojnosti javnega zavoda. Največ pomislekov so imeli v občini Mozirje, kjer je bil vsa ta leta sedež zavoda, po novi projekciji pa bi tega morali prenesti v Nazarje, kjer so poleg splošnih ambulant tudi nekatere specialistične. Na lanski oktobrski izredni seji sveta občine Mozirje je v. d. direktorice javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje Darja Es med drugim opozorila prisotne, da poleg denarja tudi čas ni več njihov zaveznik. Zanimalo nas je, ali so se do danes različni pogledi občin kaj uskladili. Darja Es pravi takole.
Kako daleč so prizadevanja za ohranitev samostojnega javnega zavoda
danes?
»Uspeli smo se dogovoriti kar nekaj stvari. Konec lanskega leta so sveti občin v Zgornji Savinjski dolini sprejeli nov odlok, po katerem se sedež javnega zavoda preseli v občino Nazarje. Med ustanoviteljice zavoda se je vključila tudi občina Rečica ob Savinji. V teh dneh naj bi občine sprejele še nov statut, kar bi pomenilo ureditev osnovne
dokumentacije in tako bi bila dana možnost za izpeljavo vseh projektov za ohranitev javnega zavoda kot enovite celote.« Ureditev statusa zavoda pomeni tudi možnost prijave na razne razpise za pridobitev denarja, kar do sedaj ni mogoče? »Tako je. Takoj, ko bo ta urejen, se bomo prijavili na razpise ministr-
Darja Es: »Sem optimistka, saj gredo zadeve sicer počasi, a v pravo smer.«
posledica tega, ker izvajamo dežurno in urgentno službo v ločenih krajih glede na zdravnike, zaposlene v javnem zavodu. Morebitna tretja negativna odločba bi pomenila odhod nujne medicinske pomoči iz Zgornje Savinjske doline. Z vsemi močmi si prizadevamo, da se to ne bi zgodilo. Ministrstvu smo že posredovali podatke o urejanju sta-
storske stiske pri dejavnosti laboratorija, rentgena, pediatrije, medicine dela. Verifikacija zdravstvene postaje in uporabno dovoljenje zanjo je poteklo decembra lani. Vložili smo vlogo za nov pregled. Zaradi kaotičnih razmer na ministrstvu za zdravje komisija ne deluje, zato imamo rahlo prednost. Če bi ta pregled že imeli, bi težko dobili dovoljenje za izvajanje dejavnosti v teh prostorih. Glede na to, da so stvari vendarle stekle, sicer počasi, a v pozitivno smer, sem optimist. Upam, da nam bo letos uspelo za prizidek odkupiti zemljišče in pridobiti gradbeno dovoljenje, tako da bi izgradnja stekla prihodnje leto in bila končana 2016. Težko pa rečem, da bo to za ministrstvo pravi signal pri odločitvah. Sploh zaradi napovedanih sprememb zakona o nujni
stva za zdravje za nakup opreme za nujno medicinsko pomoč. Strošek zanjo znaša blizu 400 tisoč evrov. Če bi jih dobili, bi to pomenilo bistveno manj denarnih obveznosti za ustanoviteljice zavoda - torej lokalne skupnosti.« Dve odločbi z negativnim mnenjem inšpekcijskega nadzora že imate. Do kdaj morate zadeve urediti? »Odločbi nimata datuma. Inšpekcijski nadzor izvaja ministrstvo za zdravje vsaki dve leti. Je pa res, da je bil nadzor pri nas opravljen dve leti zapored. Negativno mnenje je
tusnih zadev in dokumentacije za izgradnjo prizidka v Nazarjah. Ta bo omogočil nastanitev nujne medicinske pomoči na istem kraju, kjer so zaposleni zdravniki v javnem zavodu. V tem trenutku že izvajamo dopoldansko urgenco iz omenjene zdravstvene postaje. Tu smo zasilno uredili prostor za reševalno vozilo, tu so zaposleni tudi zdravniki in zdravstveni tehniki.« Kako pa je z zagotavljanjem normativov in standardov, ki jih ne izpol-njujetepri nekaterih dejavnostih? »Teh ne izpolnjujemo zaradi pro-
medicinski pomoči in reorganizacije urgentne službe. Menim pa, da smo preveč oddaljeni od večjega središča in da smo prevelika periferija, da bi nam to službo odvzeli.«
Denar je zagotovljen?
»O denarju se dogovarjamo, v tem trenutku predvsem za odkup zemljišča za prizidek. Če nam bo to uspelo, verjamem, da bodo občine v dolini našle konsenz tudi za financiranje ostalega potrebnega. S tem bodo največ pridobili njihovi občani, potrebni zdravstvene pomoči.«
čju 7.000 evrov (s predoperacijsko obravnavo vred) in je cenejša kot drugje v Evropi. Plača jo zdravstvena zavarovalnica, stroški pa se - tako Breznikar - glede na rezultate v povprečju povrnejo v dveh letih. Bolnike obravnavajo celostno dalj časa, spremljajo jih tudi po operaciji. Bolniki prihajajo iz vse Slovenije, med njimi pa je tudi nekaj samoplačnikov in nekaj bolnikov iz tujine. Čakalna doba za poseg je devet mesecev po tem, ko bolnik izpolni vse pogoje zanjo, operacije pa so endoskopske, kar pomeni, da lahko operiranec zapusti bolnišnico drugi dan po posegu.
ki niso enostavne, ne beležijo. V Slovenj Gradcu uporabljajo vse trenutno znane načine, rezultati pa so primerljivi z zapisanimi v literaturi oziroma po Evropi in v svetu. Na nekaterih področjih so slovenjegra-ški - po njegovih zagotovilih - celo boljši. Operacija je dejansko zadnja v vrsti ukrepov, čeprav nove smernice v nekaterih primerih prav zaradi posledično dobrih rezultatov dajejo prednost prav operaciji.
Operacija stane v povprečju 7000 evrov
Najtežji bolniki, ki so jih operirali, so tehtali več kot 220 kilogramov, skupno pa so v devetih letih operirani bolniki izgubili 27 tisoč kilogramov. Operacija stane v povpre-
Možnost hujšanja pred operacijo predstavlja denimo v želodcu napihnjen balon, ki daje občutek sitosti, sicer pa pri operacijah uporabljajo vse znane metode. Najaktualnejši je obvod, pri katerem del želodca odstranijo iz funkcije, možno je tudi zmanjšanje želodca ali trak okoli začetega dela želodca.
Poleg laične in strokovne pomoči še podporna mreža
Pilotni projekt Svetovalnica za otroke, mladostnike in starše - Za zdaj v ekipi pet strokovnjakov
Tatjana Podgoršek
Pod okriljem Inštituta integra, inštituta za razvoj človeških virov, iz Velenja in ob pomoči tukajšnje lokalne skupnosti je ta mesec zažive-
Sonja Bercko: »V svetovalnici izvajajo strokovnjaki specialistično dejavnost po sistemu multidisciplinarnosti.
la dejavnost Svetovalnice za otroke, mladostnike in starše. Svetovalnica deluje ob ponedeljkih od 16. do 19. ure v vrtcu Vrtiljak Velenje. Za občane mestne občine Velenje je brezplačna, za uporabnike iz drugih okolij pa je storitev plačljiva, vendar - zagotavlja direktorica omenjenega inštituta Sonja Bercko - zneski niso takšni, da si jih uporabniki ne bi mogli privoščiti.
»Še zdaleč ni namen svetovalnice ustvarjanje dobiček, ampak nuditi strokovno pomoč otrokom, mladostnikom in staršem, ki so se znašli v težavah, a jih ne morejo rešiti sami. V raznih drugih oblikah skrbi zanje so ti po večini deležni laične pomoči, v naši svetovalnici pa so jim na voljo strokovnjaki, predvsem pa podporna mreža. V njej skupina strokovnjakov deluje multidiscipli-narno, obravnava posameznika celovito. Govorimo o diagnostiki, a ne le zdravstveni, tudi psihološki, o specialnih pedagoških pristopih, lo-gopediji, sistemski družinski terapiji in podobnem.«
V svetovalnici za zdaj delujejo psiholog, socialna delavka, sistemska družinska terapevtka, zdravnica šolske medicine, delovna terapevtka in specialni pedagog ter logopedi-nja. V prihodnje želijo privabiti še kakšnega strokovnjaka. Takšno »pisano« skupino strokovnjakov narekujejo težave otrok, mladostnikov in staršev. Te postajajo namreč vse kompleksnejše. Pomoč poteka individualno, v delavnicah, tudi v obliki predavanj.
Kot pravi Berckova, se v tukajšnjem okolju povečuje tudi število oseb z najrazličnejšimi težavami. Poleg avtiz-ma, motenj pozornosti, agresivnosti in mnogih drugih oblik vedenjskih težav so prisotne še osebnostne motnje, preveč je tako imenovanih usi-pnikov - mladostnikov, ki zapustijo šolo, niso prijavljeni niti na zavodu za zaposlovanje in se na pragu adolescence nekako izgubijo. »V ustanovah so deležni strokovne podpore, zunaj nje pa je te premalo.«
Sonja Bercko je še povedala, da so v sodelovanju z omenjeno lokalno skupnostjo sledili potrebam po nudenju specializiranih storitev, letos pa so se odločili za pilotni model svetovalnice. »Verjamem, da se bodo starši in mladostniki, ki so se znašli v hudi stiski zaradi omenjenih težav, lažje obrnili po pomoč v svetovalnico kot na neko uradno institucijo.«
Za svetovanje se morajo zainteresirani predhodno najaviti.
■


Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 11
27. marca 2014
■WH
IZOBRAŽEVANJE
11
Veste, koliko znanja in spretnosti premorete?
Na Ljudski univerzi Velenje so predstavili rezultate pilotnega projekta Uvajanje modela ugotavljanja in vrednotenja neformalno pridobljenega znanja
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 27. marca - Ljudska univerza Velenje je ena od petnajstih izobraževalnih organizacij v Sloveniji, ki zagotavljajo dejavnosti vrednotenja in priznavanja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja in izkušenj odraslih. Prejšnji teden so pilotni projekt, financiran z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS ter evropskih strukturnih skladov tudi predstavili.
»Ključen namen projekta je, da odkrijemo vse tisto, kar odrasli znajo in so sposobni samostojno uporabiti v vsakodnevnih in delovnih situacijah, pa za to morda nimajo
(V ft,
j i

Vera Mlinar:»Odrasli se učimo v različnih
situacijah.«
Biserka Plahuta: »Posamezniki so okrepili samozavest, nadgradili znanja.«
dnevnih življenjskih aktivnostih v domačem okolju, pri domačih opravilih, v ljubiteljskih dejavnostih, pri samostojnem učenju, druženju v krožkih ...«.
Cilj je, da bo to znanje postalo prepoznavno na različnih ravneh, ob ponovnem vstopu odraslega v izobraževanje, na trgu dela ali širši družbeni ravni v smislu prepoznavanja teh znanj z vidika aktivnega državljanstva in prevzemanja vlog, ki jih imajo odrasli v družbi.
Na Ljudski univerzi Velenje vodi projekt Biserka Plahuta. V njem
so delali s posamezniki (ciljne skupine: zaposleni, brezposelni, priseljenci, osipniki) in podjetji, ki sta se za to odločili. S PV Centrom starejših Zimzelen in Naravnim zdraviliščem Topolšica. V PV Zimzelenu se je kar 13 kandidatk odločilo za postopek vrednotenja in priznavanja neformalnega znanja. »V Naravnem zdravilišču Topolšica pa so se za vključitev odločile štiri so-
Pridobili sta samozavest
Barbara Zacirkovnik zaključuje magistrski študij na Fakulteti za menedžment. V projektu je pridobila samozavest, zbrala pogum in se odločila za samozaposlitev, v kateri bo izkoristila svoje znanje in sposobnosti.: »Po določen času postane vse samoumevno, ne zavedaš se več svojih prednosti, mogoče se niti ne zavedaš, kaj vse obvladaš. V tem programu pa zlahka ugotoviš, katere so tiste kompeten-ce, ki jih nosiš v sebi in niso formalno zabeležene.«
Tanja Kos je že na fakulteti z veseljem obiskovala predmet Razvoj kariere. »Ta projekt pa je bil enkratna priložnost, da sem spoznala samo sebe. Za program sem zvedela s pomočjo podjetja Invel, kjer sem obiskovala job klub, in Mladinskega centra Velenje. Povsem slučajno pa je še naneslo, da sem preko javnih del dobila zaposlitev. Vesela in srečna sem.«
barice, a to tiste 'ta prave', ki so res imele veliko znanja, tudi znanja jezikov, računalništva, drugih kom-petenc ...«.
Vključeni so v projektu pridobili veliko samozavesti, okrepili znanje, začeli razmišljati o novih poteh. To pa je tisto, kar daje danes življenju in delu veliko dodano vrednost.
Predstavitev rezultatov je potekala na Ljudski univerzi Velenje.
nobenega konkretnega dokazila, spričevala, diplome, potrdila ... , s katerim bi to izkazovali,« pravi Vera Mlinar, vodja projekta na Andrago-škem centru Slovenije.
Gre za zelo širok spekter tistega,
kar odrasli lahko znajo in zmorejo. Temeljno načelo projekta pa je odkrivanje vsega tega, in to ne glede na to, kako je posameznik do osvojenih znanj prišel. »Odrasli se učimo v različnih situacijah. Velik
del na delovnem mestu, velik del z dodatnim usposabljanjem, izpopolnjevanjem, izobraževanjem ... Ne smemo zanemariti niti tistih znanj, spretnosti in kompetenc, ki si jih posamezniki pridobivajo v vsako-
»Naj prostovoljci« znani v soboto
Velenje, 5. aprila - V soboto bo potekala vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe, ki je nastala z namenom, da se spomnimo na pomembno vrednoto - solidarnost - ki zaradi hitrega načina življenja vedno bolj izginja iz našega vsakdanjika. Ta dan promovira prostovoljstvo, kar v Velenju že tri leta nadgrajujejo s podelitvijo naziva »Naj prostovo-
ljec/ prostovoljka« in »Naj prostovoljska organizacija«. Priznanja za leto 2013 bo župan Bojan Kontič, ki je pokrovitelj izbora, podelil v soboto ob 19. uri, v velenjski vili Bianca. Za uspešno prostovoljno delo v lanskem letu bo podelil priznanja v treh kategorijah; v starostni kategoriji do 30 let, nad 30 let in naj prostovoljni organizaciji leta 2013. Komisija, ki je opravila izbor naj prostovoljcev, pa se je odločila, da letos podeli še eno posebno priznanje. V programu bo nastopila velenjska pevka Anu.
■ bš

Rudarska šola del mednarodnega projekta
Velenje, 27. marca - Premogovnik Velenje so obiskali dijaki, učitelji in drugi partnerji mednarodnega projekta »Underground in the clo-ud«, ki deluje v sklopu izobraževalnih projektov Leonardo Da Vinci. V Sloveniji jih koordinira Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS).
Poleg Slovenije so partnerji pri projektu tudi rudarske šole iz Češke
in Poljske. Prvi koraki dve leti trajajočega mednarodnega projekta so bili narejeni septembra lani na Poljskem. Februarja letos je predstavnike projekta gostila Češka, tokratna gostitelja pa sta bila Premogovnik Velenje in Šolski center Velenje. Premogovnik Velenje v tem projektu sodeluje kot partner Rudarske šole Šolskega centra Velenje.
Dijaki vseh partnerskih rudarskih šol bodo obdelali, predstavili in pri-
merjali dve temi, in sicer varnost in zdravje pri delu ter potencialne nevarnosti v jami. Projekt traja do leta 2015 in predvideva po dve srečanji v vsaki partnerski državi.
Goste je v imenu Premogovnika Velenje nagovoril Boris Potrč, svetovalec predsednika uprave Premogovnika Velenje za področje varnosti.
■
Udeleženci projekta »Underground in the cloud« med obiskom v Premogovniku
Muzealci o prvi svetovni vojni
Občni zbor ŠMZD - Aprila začetek novih zanimivih predavanj
Utrinek z okrogle mize o kulturni dediščini Šaleške doline (foto: Jernej Hozjan).
Velenje - Konec preteklega meseca, 25. februarja, je v prostorih Muzeja Velenje potekal vsakoletni občni zbor Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva. Ob tej priložnosti so člani ŠMZD tudi uradno zaključili preteklo leto, polno zanimivih strokovnih in aktualnih predavanj, ki jih je društvo organiziralo ob pomoči predavateljev iz domačih krajev ter priznanih slovenskih strokovnjakov. Vrhunec društvenih prireditev pa je nedvomno predstavljala okrogla miza o kulturni dediščini Šaleške doline. Prireditev v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, ki že več kot dvajset let potekajo pod okriljem nacionalnega Zavoda za varstvo kulturne de-
diščine, pa kljub svoji aktualnosti ter dejstvu, da so na njej sodelovali pristojni strokovnjaki iz celjskega ZVKD ter lokalnih kulturnih in turističnih institucij, na žalost ni vzbudila pravega zanimanja niti v strokovni niti laični javnosti. Morda pa bo letošnja tema društvenega delovanja, posvečena 100-letnici začetka prve svetovne vojne, vendarle naletela na večje zanimanje med Šaleča-ni. Prvo med predavanji iz ciklusa bo potekalo 3. aprila ob 18. uri v
prostorih Muzeja Velenje. Vzroke za začetek prve svetovne vojne, v kateri je bilo več kot osem milijonov žrtev ter so izginila štiri cesarstva, povod zanjo pa je bil sarajevski atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija 1914, bo predstavil znani slovenski zgodovinar, avtor več monografij, razprav in strokovnih člankov dr. Franc Rozman.
■
Vsi, ki doma še hranite gradivo, povezano z vojno, pisma, razglednice ali fotografije prijateljev in sorodnikov, ter ste spomine in zgodbe pripravljeni deliti, društvo naproša, da stopite v stik z njimi (predsednik društva Miran Aplinc, 03/ 898 44 22).
Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM	K, stran 12
12
Opera v
Velenju
navdušila
polno
dvorano
obiskovalcev
Številni obiskovalci so si lahko v kulturnem domu v Velenju ogledali opero La Cecchina ali Nikogaršnja hči v izvedbi Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Akademije za glasbo v Ljubljani, SNG opere in baleta Ljubljana in Cankarjevega doma. Slovensko praizvedbo opere o ljubezenskem razmerju je režirala Yulia Roschina, komorni orkester Akademije za glasbo pa je vodil dirigent Simon Dvoršak. Zahtevnejšo umetniško zvrst, ki na odru združuje petje, igro in živo orkestralno glasbo, velenjski oder ne gosti prav pogosto, zato je bilo navdušenje občinstva toliko večje.
KULTURA
ajdi
27. marca 2014
Odlično se je izkazala domačinka Dunja Tinauer (Foto: Ksenija Mikor)
Nikogaršnja hči, ki je v 18. stoletju veljala za najbolj priljubljeno komično opero v evropskem prostoru, je s svojo nežno melodiko vplivala tudi na mladega Mozarta. Lahkotna vsebina je po besedah režiserke Yulie Roschina karikatura časa, v katerem živimo. Prepoveda-
na ljubezen med markizom in služkinjo pretrese aristokratski svet in gledalca sooči s tem, da ni vse, kar družba sprejema kot pravilno ali normalno, tudi nujno koristno za posameznika in zanjo. V treh dejanjih spremljamo zaplete, intrige in komične situacije, ki jim sledi sre-
čen razplet. Mladi operni pevci in glasbeniki Akademije za glasbo so s prikazanim ob koncu zasluženo poželi dolge ovacije - v glavni vlogi se je odlično izkazala tudi domačinka - pevka Dunja Tinauer.
4 študentke odplesale 4 v vrsto
V kulturnem domu v Velenju so premiero uprizorili tudi plesno predstavo 4 v vrsto. V produkciji Festivala Velenje so novo plesno predstavo koreografsko, režijsko, in scensko zasnovale in izvedle štiri študentke plesa - Tina Ben-ko, Neža Jamnikar, Tajda Podobnik in Veronika Valdes. Vse štiri letos zaključujejo študij na Akademiji za ples v Ljubljani, smeri sodobni in džez ples. Občinstvo je novo uprizoritev toplo sprejelo in tako zagotovilo dobro popotnico ustvarjalni ekipi za ponovitev predstave v Plesnem teatru Ljubljana 8. aprila.
Dekleta v enournem dinamičnem prepletanju telesnih figur z gibom tematizirajo objektivizacijo telesa v današnjem socialnem okolju: komunikacijo, odnose, konflikte, položaje, energijo in druge elemente, ki se vzpostavljajo med ljudmi. V predstavi uporabijo svoja telesa kot elemente, ki lahko nosijo pomen in čustvo. Močan aplavz navdušenega občinstva dokazuje, da so mlade plesalke z novo predstavo naredile korak naprej v zahtevnosti, izraznosti in tehnični dovršenosti v plesni umetnosti.
Študentke Tina Benko, Neža Jamnikar, Tajda Podobnik in Veronika Valdes
so navdušile (Foto: Ksenija Mikor)
Pomlad za mame
Šoštanj, 25. marca - Pomladni koncert Pihalnega orkestra Zarja je izzvenel ravno na materinski dan in tako združil praznike v prijeten dogodek. Poleg orkestra, ki se je spet izkazal z izbranim programom, so
nastopile vokalistke Zarja Gošnik, Natalija Prikržnik in Maja Oderlap. Slednja je k programu prispevala avtorsko delo, napitnico, poskočnico, ki jo bo orkester aprila igral v priljubljeni TV oddaji Raketa in se z njo tudi potegoval za naziv Naj napitni-ca. Skladba, ki je bila uprizorjena premierno, pa je bila seveda le del dogodka, ki je navdušil polno dvorano. Tako kot je bil del dogodka
priložnostni oktet Pihalnega orkestra, ki se je sestal ravno ob tej priložnost. Da, orkester zna poskrbeti za presenečenje. Strokovni vodja je že vrsto let Miran Šumečnik, ki je v tem času orkester utrdil v vrhu slovenskih pihalnih orkestrov.
Ob materinskem dnevu je zbrane nagovoril še šoštanjski župan, ki je poudaril vlogo žene in matere tako doma kot v družbi. Skoraj odveč je
povedati, da si je orkester ob koncu prislužil takšen aplavz, da je moral program še podaljšati.
Orkester - šteje že preko sto članov, pripravlja pomladni koncert že tradicionalno in brez vstopnine kot poklon svojim poslušalcem.
■ Milojka B. Komprej, foto: Marjan Tekauc
ALTERNATOR
Razvoj ali zastoj?
Bojan Pavšek
Močno zvonjenje, ki se je na vse strani širilo izpod ovčje poraščenih kurentskih bokov, je očitno dobro opravilo svoje delo. Seveda nosijo precejšen del odgovornosti za prijetne spomladanske razmere tudi druge šege in navade, ki simbolično potiskajo zimsko atmosfero bolj proti severnemu ali južnemu polu. Te vremenske spremembe sprožijo v naših glavah bolj ali manj razburljive ideje o tem, kako se spopasti z novonastalim stanjem. Skoraj prioritetno se je potrebno zakopati v omare in predale, kjer so tam nekje zadaj lahkotnejša oblačila, po navadi precej bolj barvita od zimskih predhodnic. Pripravljeni čebulno oblečeni se podamo na lov za sončnimi žarki, s katerimi letošnja pomlad vsaj na začetku ne skopari. Predvsem v mestu je odprti lov za vitaminom D zelo opazen. Ulice so postala mravljišča, trgi posto-
Grafika: Bojan Pavšek
pališča in parki pribežališča. Prostorski tutifruti pač.
Pomlad vsako leto odkriva tudi posledice različnih meteoroloških pojavov, ki v letošni zimi skoraj nikjer niso skoparili s svojo hudo šibo. Nepremagljiv žled, poplavne mrzlice in neukrotljivi plazovi so samo skupina »tavelikih«, ki je nepredvidljivo maširala na čelu zimske četice. Na srečo so se jim v bojnih jarkih neutrudno upirale množice gasilcev, civilne zaščite in drugih terenskih delavcev, ki so poskrbeli, da nam je bilo skoraj povsod čim prej spet suho, toplo in svetlo. Te vseobsegajoče intervencije narave so v očeh ljudi zgolj uničevanje plodov njihovega dela, v očeh matere zemlje pa samo procesi vzpostavljanja naravnega ravnovesja. Prej ko bomo to sprejeli in vključili v svoj življenjski koncept, prej se bomo s takšnimi »nepredvidljivimi« pojavi lažje in predvsem preventivno soočali. Toda sinhronizacija z naravo je le eden od vzvodov, ki nam bodo omogočili boljši jutri. Tokrat naj bo na tapeti lokalna mestna prenova, ki si v mestu že nekaj časa lasti vzdevek trenutno največjega gradbišča. Gre za prenovo promenade, že zdavnaj osivelega mestnega ambienta. Trenutno mu ni česa očitati, resnično je videti kot pravo gradbišče. Poleg množice gradbene mehanizacije ter večjega števila delavcev ima vse elemente, ki že na daleč signalizirajo, da se v centru mesta nekaj dogaja. Rezek prah, neharmonično žvenketanje orodja, kopičenja različnega materiala, zapore in obhodi nekdaj ustaljenih peš poti, začasna in z mobilno pločevino nagnetena stranska parkirišča, porušen most in še marsikaj. Seveda našteto tu in tam dviguje pritisk. Soočeni smo namreč s stanjem, ki ne sodi v del naše mestne rutine. Priča smo vsakodnevnim spremembam javnega prostora, ki nikoli več ne bo takšen, kot je bil v preteklosti. Nekaterim predstavlja neizbrisen del zasnove modernega rudarskega mesta, za druge ni nič več kot le nujna pot v šolo ali službo, mnogo oči pa je v njem videlo degradirano območje, posejano z dotrajano urbano opremo, ki mestnemu središču ni bila ravno v ponos. In če temu dodamo še kaotični in podhranjeni parkirni režim, infrastrukturno inštalacijsko vozlišče, ki ne parira več sodobnim standardom, ter estetsko oporečen most, ki je deloval kot krinka porečja reke Pake, se razlogi za preobrazbo promenade kar kopičijo. Kljub temu tovrstni projekti zlepa ne prepričajo tistih, ki v njih vidijo napačne razvojne strategije ali pa investicije s preprostimi matematičnimi enačbami poskušajo prikazati kot sredstva, ki bi bila bolj primerna za reševanje socialnih težav. No, v določenem smislu jih dejansko tudi rešujejo, saj takšna gradbišča vsaj za določen čas odpirajo nova delovna mesta, ki jih dandanes še posebej v gradbeništvu krvavo potrebujemo.
Arhitekturni biro Enota, ki je projektiral novo promenado, z arhitekturnim konceptom pojasnjuje, da je zasnovana kot nova urbana platforma. Nov mestni oder, ki bo za svoje uspešno delovanje in dolgotrajno življenje potreboval odgovorne igralce. Igralce, ki bodo zasedli njegove površine ter jim s svojo prisotnostjo načrtno ali spontano oblikovali svojstvene karakterje. In pri tem nastopimo vsi mi. Vsak s svojo vlogo. Vsak s svojimi željami. Vsak s svojimi potrebami. Vsak s svojimi sposobnostmi. In ne nazadnje tudi Vsak s svojim odgovornim odnosom do javnih površin. Brez prisotnosti tega osebnega zaimka se lahko od uspešnega razvoja mesta kar poslovimo.
■
■
■
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 31
27. marca 2014
107,8 MHz
13

Ta je res fajn
SNOP-a, skupni nočni program radijskih postaj Slovenije, v katerem sodeluje tudi Radio Velenje, se je med poslušalci zelo dobro »prijel« Sicer pa je najbolj poslušan nočni program v Sloveniji. Dvakrat na mesec po tri noči iz studiu v Starem trgu v Velenju krajša noči poslušalcem naša moderatorka Karolina Destovnik. »Najraje : imam, ko ponoči program vodi Radio Velenje in je za mikrofonom Karolina. Ta je res fajn ...,«je pred časom izjavila ena od starejših poslušalk.
Kot pravi Karolina, je takih pohval vesela. Prav tako kot vsakega klica v oddajo. Teh ji ne manjka, prihajajo pa od vsepovsod. Med poslušalci so tudi zamejski Slovenci. »Za vsako »nočno« oddajo poskušam dobiti čim bolj zanimive sogovornike. Izbiram jih glede na aktualne dogodke, take, ki se ukvarjajo z neobičajnimi stvarmi ali so zanimivi za širši krog poslušalcev zaradi česar drugega. Rada gostim narodno zabavne skupi-
Karolina Destovnik: »Zavedam se, da sem nekaterim poslušalcem všeč, drugim ne. Trudim pa se, da bi bilo za vse prav in lepo.«
ne. Ta mesec nameravam v oddajo povabiti Aleksandra Zaletela, znanega psihologa. Moji sogovorniki so iz vseh koncev Slovenije. Večina med njimi se rada odzove povabilu za sodelovanje, se pa najdejo tudi taki, ki povedo, da je Velenje zanje predaleč.« Razlogov, zaradi katerih kličejo v oddajo, je več: od tega, ker ne morejo spati, ker jim je dolg čas, nimajo nikogar ob sebi... Tako se kar nekajkrat zgodi, da je Karolina poleg mo-deratorke še psiholog, terapevt, medicinska sestra, najboljša prijateljica, motivatorka, humoristka. »Rada se pošalim, ampak do neke meje. Se tudi zgodi, da kdo od poslušalcev želi vzeti vajeti v svoje roke, vendar si moderatorske avtoritete ne dovolim vzeti.«
Ali je noč dolga? Kakor kdaj odgovarja. Če je v dobri družbi, če so poslušalci razpoloženi, čas hitro mine. Če pa te ni, se jima s tonskim tehnikom Draganom Berkenjačevičem tiste minute proti peti zjutraj znajo tudi vleči. Trenutno sodeluje v SNOP-u šest radijskih postaj. Odgovorna urednica Mira Zakošek si z ostalimi SNOP-ovci zato prizadeva, da pridobijo še kakšne, sploh tiste iz Primorske, Notranjske, Gorenjske.
■rP
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
i on i


® I

Tinkara Kovač kot predzadnja v boj za finale Evrosonga
Na uradni spletni strani Evroson-ga so razkrili vrstni red nastopajočih v obeh predizborih letošnjega izbora za evrovizijsko popevko v Kobenhavnu. Prvi predizbor bo na sporedu 6., drugi pa 8. maja. Slovenija oziroma njena predstavnica Tinkara Kovač bo nastopila v drugem predizboru kot predzadnja, štirinajsta. Za njo bo nastopil le še predstavnik Romunije. Skupno bo na letošnjem evrovizijskem izboru sodelovalo 37 držav, najboljši iz obeh polfinalnih večerov pa se bodo pomerili v finalu, ki bo na sporedu v soboto, 10. maja. Neposredno v finale so bile že prej uvrščene gostiteljica Danska, Francija, Španija, Italija in Velika Britanija.
Nastaja novi album skupine Mi2
Štajerska zasedba Mi2 poleg številnih koncertov to pomlad preživlja tudi ob pripravljanju novega albuma. Snemanje sedmega studijskega albuma, ki mu sicer še išče-
jo naslov, poteka v Studiu 22 RTV centra Maribor, kjer so že nastajali predhodni albumi skupine. Več kot polovica dela je že opravljenega, tudi skladbe, ki jih še niso posneli, pa so večinoma že odbrane in napisane. Datum izida, ki so ga postavili v jesen 2014, je tako več kot realen. Vlogo producenta in studijskega mojstra pri nastanku novega albuma je ponovno prevzel Drago Popovič - Popi. Sodeč po dobrih odzivih aktualnega singla Hči vaškega učitelja lahko pričakujemo uspešen album štajerske zasedbe, ki je že pred časom poslala v eter tudi skladbi Še en dan in Vstati in obstati.
Legendarna Joan Baez prihaja v Slovenijo
Legendarna kantavtorka Joan Baez bo letos jeseni obiskala tudi Ljubljano, kjer bo v Cankarjevem domu nastopila 13. oktobra. 73-letna ameriška glasbenica in protestnica se lahko pohvali z bogatim življenjepisom, ki med drugim obsega mar-širanje v prvih bojnih vrstah gibanja za državljanske pravice z Martinom
Luthrom Kingom, inspiracijo Va-clavu Havlu v njegovem boju za Češko republiko, petje na prvi turneji Amnesty International, vse do svetovnega praznovanja 90. rojstnega dneva Nelsona Mandele v londonskem Hyde Parku leta 2008. Baezo-va se je borila za svobodo govora, organizirala odpor proti vietnamski vojni, 40 let kasneje pa podprla skupino Dixie Chicks v protestu proti iraški vojni. Velja za pionirko folk rocka, ki je tradicionalne balade vpletla v jezik rock glasbe in leta 1963 utrla pot Bobu Dylanu. V svoji karieri je izdala 30 albumov, med mnogimi nagradami in priznanji, ki jih je prejela, pa je tudi nagrada za življenjsko delo, ki jo podeljuje Recording Academy.
Severina in Alcatraz
Priljubljena hrvaška zvezdnica Se-verina svoje oboževalce razveseljuje z novim singlom. Skladba Alcatraz je prvi single s prihajajočega, že trinajstega Severininega albuma, ki izide konec leta. Skladbo je napisal Miloš Roganovic, ki sicer skupaj s Filipom Mileticem sodeluje pri nastanku novega Severininega albuma. Gre za skladbo o ženski, ki vztraja v ljubezni in se zanjo bori do konca, četudi sebi v škodo. Režijo
videospota za novo skladbo, ki si ga je že moč ogledati na Severinini facebook strani, je prevzel Viktor Drago, Severinin dolgoletni sodelavec in prijatelj.
Znana uradna himna nogometnega prvenstva
Po uradni pesmi svetovnega prvenstva v nogometu je zdaj znana še uradna himna prvenstva. Pesem z naslovom Dar um Jeito (Našli bomo pot) bo na sklepni slovesnosti predstavila mednarodna zasedba, ki jo sestavljajo legendarni mehiški glasbenik Carlos Santana, haitijski raper Wyclef Jean, brazilski pevec Alexandre Pires in švedski DJ Avi-cii. Skladbo bodo izvedli na stadionu Maracana 13. julija pred finalno tekmo mundiala. Uradna himna se
je tako pridružila uradni pesmi prvenstva, ki jo bodo skupaj izvajali ameriška pevka Jennifer Lopez, raper Pitbull ter brazilska pevka Claudia Leitte, njen naslov pa je We are one (Ole Ola).
Generalni sekretar Fife Jerome Valcke upa, da bo uradna pesem letošnjega mundiala ponovila uspeh uradne pesmi svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki Waka Wa-ka, ki jo je leta 2010 v sodelovanju z domačo skupino Freshlyground zapela Shakira.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	SASA LENDERO - Se en krog
2.	HELENA BLAGNE - Zame ni drame
3.	MAJA KEUC - Close to you
Še en krog je naslov najnovejše skladbe, ki prihaja iz tabora priljubljene Saške Lendero. Skladbo sta napisala Saša Lendero in njen partner Miha Hercog, gre pa za pozitivno pomladansko skladbo, v kateri se prepleta mnogo različnih stilov. Skladba je posebna po tem, da v njej skupaj s Saško zapoje tudi njen partner Miha, ki se sicer raje drži producentskega dela.
r-
LESTVICA DOMA
t
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Dame domače glasbe - Večerna zvezda
2.	Malibu - Slovenec sem
3.	Gadi - Nate le
4.	Gorenjski kvintet - Sinko moj
5.	Igor in Zlati zvoki - Sanjam te
6.	Naveza - S tabo vse je lepše»
7.	Navihani muzikanti - Mamin praznik
8.	Prleški kvinet - Dobra misel
9.	Svetlin - Spomin na ljubezen
10.	Zreška pomlad - Tebi
...	več na www.radiovelenje.com
N N N N N N N N N N N N N N N N N N
REBEKA DREMELJ
Rebeka Dremelj je v sodelovanju z vokalno zasedbo Jazzva preoblekla njeno najljubšo balado. Gre za pesem Tvoja senca, ki jo je Rebeka izdala pred skoraj štirimi leti na dvojezičnem albumu Differo. Rebeka se je odločila tudi za video, ki poziva k donaciji za pomoč družinam otrok, ki so oboleli za rakom.
GHET & BALLAU
V marcu je izšel album Chupacabra predstavlja: Ghet & Ballau, ki je rezultat skupnega dela Velenjčana Benjamina Džinica - Gheta, Ljubljančana Ballaua in producenta Anžeta Metoda Bre-skvarja - BMDja. Komadi na albumu so večinoma nastajali sproti, žanrsko so precej raznoliki, besedila pa se dotaknejo vsega - od življenja na ulicah do žensk in denarja. Prvi videospot je posnet po skladbi Bloki Ulice.
DRAGO MISLEJ -MEF
Odličen primorski tekstopisec in glasbenik predstavlja novo skladbo z naslovom Luzer. Skladba govori o poražencu, ki mu
... na kratko...
je uspel neverjeten podvig, da je vse | svoje poraze spremenil v zmago. Po pesmi Najboljša leta je to drugi single z Mefovega istoimenskega albuma, ki je izšel lani jeseni.
SEVERA GJURIN
V soboto, 5. aprila, bo v velenjskem kulturnem domu nastopila Severa Gjurin z akustično zasedbo. Sestra morda bolj znanega Gala Gjurina sodi med največje slovenske vokalne bisere, prav ob bratovi spremljavi pa se oba izrazita v najlepših odtenkih. Gal bo tudi gost na večernem koncertu, ki se prične ob 20.00 uri.
ELVIS JACKSON
Elvis Jackson so večni optimisti, usmerjeni v prihodnost z nasmehom na ustih. Tak je tudi njihov aktualni single in videospot za novo pesem I belive in.., ki svojega mesta ni dobila na prihajajočem novem albumu, zato pa je izšla na aktualnem EP-ju Window. I believe in... se glasbeno poigrava z idejo lahkotnega in pozitivnega reggae in pop ska zvoka, ki nas razvedri in navdaja s pozitivno in brezskrbno energijo.
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
14
k k Med tistimi, ki so si zadnjo soboto Vrv Starem Velenju »meli« roke so bili predsednik krajevne skupnosti Andrej Ko-zlevčar, vodja Turistično informacijskega centra, Urška Gaberšek in svetnica v svetu Metne občine Velenje Terezija Jaklič, ki si je tudi prizadevala, da je občina podprla rokodelski sejem, ki postaja z letošnjim letom tradicionalen. Bilo je kaj videti, pa tudi razpoloženje je bilo veselo in čisto pravo sejemsko, ko se srečajo rokodelci, kupci in firbci, stari -znanci in prijatelji ter malce poklepetajo, največkrat na temo, kako je bilo včasih. Kaj so si rekli tile, pa čvek ne pove.
ajdi
27. marca 2014
		
		r_. i
Zupan Bojan Kontič in direktorica uprave Andreja Katič sta obupala nad svojim delom in si poiskala novega, zelo dobro plačanega. Po novem barvata mostove, postavljata pa en pogoj: uporabljata samo rumeno in zeleno barvo, barvi Velenja, s katerima sta čisto zasvojena.« Opomba: tole je čvek zapisal prvega aprila, je pa vse res, razen ga, da bi obupala nad svojim delom!
Tudi samostojni svetnik v svetu Mestne občine "▼"Velenje Mihael Letonje zna zavihati rokave, a najprej je pogledal, kaj dela župan, potem pa ni prav nič razmišljal, tudi sam je vzel v roke čopič in »občinske barve«. So bile kar prave. Ni bilo rdeče vmes.
Poročeni bolj zdravi
Združenje ameriških kardiologov je predstavilo raziskavo, opravljeno na 3,5 milijona ljudi, katere izsledki kažejo, da imajo poročeni bolj zdravo srce kot ločeni ali ovdoveli. Z ločitvijo ali ovdovelostjo se namreč povečujejo tudi drugi faktorji tveganja, kot so kajenje, prekomerna teža, povišan krvni tlak, diabetes. »Te ugotovitve sicer ne bi smele povzro-
zdravstvenih težavah, da skrbijo za to, da njihov zakonec dobro je, telovadi, jemlje zdravila itd.
Gospa Einstein
Ves svet ve za inteligenco Alberta Einsteina, le malo pa je tistih, ki poznajo informacijo, da je ob uspešnem gospodu ves čas bdela žena, Mileva Maric Einstein. Fizičarka iz Novega Sada v Vojvodini je slavnega avtorja relativnostne teorije spremljala od prvega letnika fakul-
čiti, da bi se ljudje poročali na vrat na nos, vendar pa je pomembno, da se ve, da lahko imajo odločitve glede tega, kdo je s kom, pomembne posledice za zdravje srca in ožilja,« je dejal vodja raziskave Carlos Al-viar. Glede na študijo imajo tisti, ki so ločeni, večjo možnost za razvoj vseh vrst žilnih bolezni, za razvoj abdominalne anevrizme aorte, težave arterij, pa tudi težave z žilami v možganih v primerjavi s samskimi. Ovdoveli imajo nekoliko višje možnosti za razvoj žilnih obolenj in bolezni koronarnih arterij. Ta verjetnost je višja celo v razmerju s tistimi, ki nikoli niso bili poročeni. Raziskovalci domnevajo, da je razlog za takšne izsledke v tem, da si zakonci bolj verjetno pomagajo pri
tete leta 1896 do leta 1914, ko sta se dokončno razšla. Vmes mu je rodila tii otroke, mu šivala obleke, likala in prala ter zanj napisala nekaj fizikalnih besedil. »Njenega soavtorstva Einsteinovih pomembnih člankov ne moremo nesporno dokazati, obstaja pa vrsta indicev, ki kažejo na to, da sta delala skupaj,« pravi raziskovalec življenja zakoncev Einstein, magister fizike Djordje Krstic. Raziskovalec je prepričan, da je Mileva odklanjala možnost, da bi bila sopodpisana pod članke, ki sta jih s soprogom pošiljala znanstveni reviji Annalen der Physik. Dejstvo pa je, da je več prič - med drugimi njun sin Hans Albert Einstein - potrdilo, da sta v ključnih letih, ko je Einstein razvijal svoje teorije, zakonca
večere preživljala skupaj za delovno mizo. Ko je leta 1922 Einstein prejel Nobelovo nagrado za odkritje, ki ga je v članku opisal leta 1905, je ves denar poslal Milevi Einstein (čeprav sta bila takrat že ločena).
Mačja kavarna
V Londonu so na obrobju poslovnega središča odprli mačjo kavarno Lady Dinah's Cat Emporium, ki je očitno prava uspešnica - za obisk v njej je trenutno treba čakati najmanj do konca junija. Zamisel za lokal izvira od podobnih lokalov na Japonskem, kjer so skušali utrujene in (pre)zaposlene, ki so se k njim prišli sproščat na kavo ali čaj, umiriti s pomirjujočim glajenjem mačjih kožuhov. Vsa ideja torej temelji na zamisli umirjenega kosila ali prigrizka, med katerim vas obkrožajo mačke. »Če imate srečo, bo katera od njih zaspala v vašem naročju,« pravi lastnica. Ljubiteljem mačk z vsega sveta je zamisel še kako všeč - takoj so množično obiskali spletno stran in v nekaj urah opravili več kot tri ti-
soč rezervacij, zaradi česar se je sistem začasno sesul. Za vstop je treba odšteti pet funtov, po dveh urah pa se morate posloviti, da pridejo na vrsto drugi gostje, željni mačje družbe.
Odkrili planet v našem osončju
Astronomi so v našem osončju odkrili doslej najbolj oddaljeni pritlikavi planet z imenom 2012 VP113. Kot kepa ledu in kamna okrog Sonca kroži v oddaljenosti 12 milijard kilometrov, kar je približno 80-krat toliko, kot je razdalja med Zemljo in Soncem in še okoli 600 milijonov kilometrov več kot pritlikavi planet Sedna, ki je za najbolj pritlikavega veljal doslej. Novi odkriti planet ima premer okoli 450 kilometrov, s čimer sodi v enako kategorijo kot Plu-
ton. Njegova rožnat odtenek prihaja od sevanja, ki spreminja barvo zamrznjene vode, metana in ogljikovega dioksida na njegovi površini. Odkrili so ga s pomočjo posnetkov nočnega neba z instrumentom v ameriškem observatoriju v Čilu.
Starejši oče, grši otrok
Dunajska antropologa sta prišla do odkritja, da višja, kot je starost očeta ob spočetju otroka, grši je naraščaj. Raziskovalca sta preučevala
povezavo med privlačnostjo mladih ameriških študentov in starostjo njihovih staršev. Uporabila sta nabor podatkov iz raziskave, v okviru katere je šest moških in šest žensk ocenjevalo obraze več kot 10 tisoč mladih. Pri tem sta Susanne Huberjeva in Martin Fieder ugotovila, da je višja starost očetov povezana s slabšimi ocenami privlačnosti njihovih sinov in hčera. Krivdo za to, da naj bi te otroke v njihovi mladosti ocenjevali kot manj privlačne, znanstvenika pripisujeta mutacijam, ki se skozi leta nabirajo v spermijih očeta. Poudarila sta, da je že doslej vrsta raziskav ugotavljala, da otroci starejših očetov pogosteje trpijo za epilepsijo in shizofrenijo, so bolj nagnjeni k debelosti in v povprečju manj inteligentni. Starost matere po drugi strani ni relevantna.
Prišlo bi prav
Škoda, da se je Gorenje odpovedalo programu pohištva. Zdaj bi to prišlo prav rokometašem Gorenja. Saj smo ob zadnjih tekmah lige prvakov slišali, da imajo prekratko klop.
Premik
Vladi ni uspelo vpeljati davka na nepremičnine. Zato nekateri zahtevajo, da se premakne vlada. Navzdol. Naj odstopi.
Z naglasom
Milan Medved je v Ljubljani odstopil kot svetnik. Nekateri, tudi v Ljubljani, mu očitajo, da tudi ni kak svetnik.
Zlo-raba
Mnogi, ki kaj zlorabijo, ne delajo tega zato, ker kaj res zelo rabijo. Zlorabijo zato, ker zelo »rabijo« še več.
Nič hudega
Velikopoteznega projekta obnove velenjske elektrarne ne bo. Nič hudega. Glavno, da bo uresničen projekt njene naslednice, nove šoštanjske elektrarne.
Od rojstva do smrti
V večini občin že podeljujejo pomoč ob rojstvih. Če se bodo pogrebni stroški tako dražili, jih bodo še ob smrtih.
»Domovina«
Ko smo se odločali o vstopu v EU, so mnogi poudarjali, da s tem dobivamo širšo domovino. Vseeno vsem mladim ni lahko odhajati s trebuhom za kruhom iz njihove ožje domovine.
Naj bo boj!
Med nekaterimi trgovci je nastal pravi boj. Le naj bo, če v tem boju padajo cene.
Napredovanje
Najprej so v javnih kuhinjah jedli brezdomci. Potem so ponekod vanje povabili brezposelne in upokojence. Pa tiste z minimalci. Kmalu bodo lahko še vse druge redno zaposlene.
Naš čas, 3. 4. 2014, barve: CM K, stran 15
3. aprila 2014
MiCftfl
REPORTAŽI
Od delilnikov toplote pričakovali (pre)več?
15
Povsod jih še nimajo - Na Komunalnem podjetju ocenjujejo, da je takih še 16 odstotkov stanovanjskih objektov v Šaleški dolini - Menda delilniki niso prava rešitev, zato se obetajo spremembe
Milena Krstič - Planinc
V več stanovanjskih stavbah s skupnim ogrevalnim sistemom je od oktobra leta 2011 obvezna delitev in obračuna stroškov po dejanski porabi. Za ta namen so v stavbah vgrajeni delilniki stroškov, ki naj bi zagotovili pravičnejše obračunavanje porabljene toplote, stanovalce pa spodbudili tudi k učinkovitejši rabi energije. Vendar števcev še ni povsod. Na Komunalnem podjetju Velenje pravijo, da teh še ni v kar
Kjer delilnikov ni, je ključ kvadratura stanovanja
toplote naj ne bi bili prava rešitev in da se obetajo spremembe. Tako so najbrž kje ocenili, da je kljub obvezi še vredno počakati.
Se obetajo spremembe pri delilnikih toplote?
Na republiškem inšpektoratu za promet, energetiko in prostor od leta 2011 spremljajo to vprašanje. Nanj naj bi bilo od uvedbe precej pripomb in vprašanj. Uporabniki so upravičeno pričakovali, da bodo z uvedbo pravilnika, ki naj bi omogočal pravičnejšo delitev stroškov, tudi položnice nižje,
spremembami pravilnika prihajajo do njih, ocenjujejo, da te za uporabnike ne bodo bolj ugodne, saj je pričakovati povečanje fiksnega deleža, ki ga plačujejo uporabniki v večstanovanjskih zgradbah.
Pretirano varčevanje ni modro
radiatorje odprte na konstantnih minimalnih temperaturah in s tem konstantne stroške in se izogibati pretiranemu zapiranju in odpiranju radiatorjev. Vsak zagon predstavlja tudi zagon številk na delilniku in položnicah.
S pretiranim varčevanjem v svojih stanovanjih se znižuje ogrevanje celotne stavbe. Uporabniki pričakujejo, da ne bodo nič plačali, če bodo imeli radiatorje zaprte. To pozimi prepro-
Reklamacij ni veliko JF
Počasi se bliža koncu še ena kurilna sezona. Na komunalnem podjetju naredijo analizo vsake tudi z reklamacijami v večstanovanjskih objektih. In teh (če jih primerjajo z drugimi) ni veliko. V lanski sezoni so zaradi
16 odstotkih stanovanjf stavb na območju, ki ga oskrbujejo s toplotno energijo v Šaleški dolini.
Razlogi, da tega še niso uredili povsod, so najbrž na dlani. Povezani so s finančnimi sredstvi. Vložek v vgradnjo delilnikov za uporabnike ni (bil) majhen, nekateri pa ugotavljajo tudi, da se jim pri plačevanju bolj izide ključ delitve stroškov na kvadraturo stanovanja, ki je v uporabi tam, kjer delilnikov ni. V zadnjem času pa je vse pogosteje slišati tudi, da delilniki
delilnikov prejeli 50 reklamacij. Vse so bile upravičene. Pri tem ni šlo za napačen obračun na položnici, ampak so bile potrebne korekcije pri izvajalcih delitve na posredovane deleže za ogrevanje prostorov. V letošnjih treh mesecih pa so prejeli 15 reklamacij iz postavke delilnikov.
Strošek odčitavanja tudi nanese
Zagovorniki delilnikov pa si niso predstavljali še enega stroška, ki nastaja z njimi. To je mesečno odčitavanje delilnikov, nameščenih na radiatorju, ki so potem osnova obračuna. Strošek ni ravno majhen,
Pretirano varčevanje še zdaleč ni varčno
odvisen pa je (tudi) od tega, kako so se uporabniki - etažni lastniki večstanovanjskega objekta preko upravnika - uspeli dogovoriti z izvajalcem odčitkov.
Da tudi to stane, je dobro imeti v mislih tam, kjer se morda zdaj odločajo (pravilnik to dopušča) še za delilnike za mrzlo vodo.
Način delitve
opredeljuje
pravilnik
Način delitve stroškov je opredeljen s pravilnikom. Fiksni del sme znašati največ 40 odstotkov, ostalo je variabilni del. Razmerje je odvisno od odločitve etažnih lastnikov v večstanovanjski zgradbi. Ti se večinoma nagibajo k temu, da imajo čim več variabilnega dela, ker je to resnično odraz njihovih porab. Fiksni del je namenjen pokrivanju stroškov skupnih prostorov, stopnišč ...
Tudi če ni v stanovanju odprt noben radiator, bo na položnici nekaj. To stanovanje je gotovo ogrevano iz stanovanj, ki nanj mejijo, ali iz cevi, ki gredo skozi to stanovanje.
»Deleži, ki so osnova za količine, prikazane na položnicah, so sestavljeni iz dveh postavk. Če bo v variabilnem delu strošek ogrevanja nič, bo v fiksnem delu znesek, ki predstavlja delež glede na skupno porabo objekta,« je pojasnila Mateja Knez.
Pogoj za namestitev je 50-odstotno soglasje etažnih lastnikov. Sistem obračunavanja je enak kot pri toplotni energiji. Etažni lastniki pa bodo morali spet poiskati nekoga, ki bo storitev izvajal, da bo lahko »distributer« uporabniku porabljeno vodo tudi zaračunal.
■
Čeprav je kalorimeter oziroma toplotni števec uporabljen kot indikator, ga zakonodajalec obravnava kot merilni inštrument, zato ga je treba po zakonu vsakih pet let umerjati.
Velenje, pravi, da po neuradnih informacijah, ki v zvezi z morebitnimi
sto ni mogoče. Čeprav je treba pogledati na vsak evro v družinskem proračunu, je treba videti tudi negativne posledice pretiranega varčevanja, ki se kaže, kot že rečeno, v podhladitvi celotne stavbe, in kot se vse pogosteje sliši, tudi v pojavih plesni v stanovanjih. Bolje je imeti
Z delilniki se da goljufati
Energetski strokovnjak Matjaž Malovrh, ki se že več kot 30 let ukvarja z ogrevalnimi sistemi, pravi, da je res, da z delilniki lahko goljufaš, vendar na škodo drugih stanovalcev. Pravi pa tudi, da so delil-
niki na radiatorjih korak v pravo smer. V razvitih evropskih državah jih uporabljajo že več kot 40 let in tam sistem odčitavanja dobro deluje. Pri nas pa smo jih zaradi pritiskov lobijev z zakonom vsilili stanovalcem čez noč. Štiri priviligirana podjetja so ob tem ustvarila milijonske dobičke..
Rekordno število udeležencev
Na prvem letošnjem moto žegnanju v Sloveniji v Šmartnem ob Paki blizu 800 motorjev -Vsaj dvakrat toliko obiskovalcev - Naloga motoklubov je tudi čim manj nesreč
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 30. marca -Simon in Vesna Verdev iz Rečice ob Paki sta že 12 let »bajkerja«. Tako pravijo ljubiteljem motorjev, ki svojo ljubezen do dvokolesnikov izkazujejo tudi s posebnimi oblačili. Simon si je že kot najstnik želel motor, a ni bil dosegljiv vse dotlej, dokler nista z Vesno poskrbela za streho nad glavo. Ko sta malo »zadihala«, sta Simonovo željo tudi uresničila. Danes sta ponosna lastnika dveh dvokolesnih lepotcev. »Motorist ne more biti vsak. Temu primeren mora biti tudi njegov način življenja. Nama predstavlja vožnja z motorjem neke vrste svobodo, bolj neposreden stik z naravo. Z motorjem sva lani obiskala praktično vse republike bivše Jugoslavije. Blizu 4.000 kilometrov sva naredila,« sta povedala. Nista drzna motorista, sta zagotavljala. Previdnost in varnost sta povsod na prvem mestu. Srečanj motoristov se rada udeležujeta, ker se počutita v družbi enakih zelo prijetno, izmenjujeta izkušnje. Za sprostitev in užitek pa načrtujeta
tudi letos izlet po bivši Jugi.
Simon in Vesna sta bila le en par od udeležencev 7. moto blagoslova, ki ga je minulo nedeljo organiziral moto klub Packenstein iz Šmartne-
ga ob Paki. To je bil sedmi blagoslov po vrsti, prvi letošnji v Sloveniji in za šmarske organizatorje tudi najmnožičnejši doslej. Peter Podgoršek, predsednik kluba, je ocenil,
dogodek srečanja. Največ motori- ščanju veliko pozornosti. »Vsako stov pritegne druženje ob začetku leto sodelujemo na treningih, šolah sezone, vliva pa tudi simbolično varne vožnje na Vranskem, nekateri
upanje, da bo sezona minila brez takšnih in drugačnih nesreč. Te pretijo na motoriste povsod. Lani smo imeli v klubu dve hudi prometni nesreči, na srečo brez smrtnih žrtev.«
klubi tečaj varne vožnje organizirajo sami. Te delavnice bodo potekale prav v teh dneh. Je pa res, da je običajno nesreča motorista hujša zaradi večje ogroženosti, nezaščite-nosti, čeprav moram poudariti, da
da se ga je udeležilo blizu 800 motoristov iz vse Slovenije, vsaj dvakrat toliko pa je bilo na dvorišču pri Hiši mladih ter v njeni širši okolici tudi obiskovalcev. »Blagoslov je osrednji
Udeležba na blagoslovu, ki ga je opravil šmarški župnik in dekan Dekanije Braslovče Ivan
Napret, je presenetila tudi organizatorje.
Statistični podatki kažejo - tako Podgoršek, da se število prometnih nesreč in žrtev med motoristi vsako leto zmanjšuje. V zadnjih 10 letih se je prepolovilo ob dejstvu, da se število motoristov na cestah povečuje. To kaže, da v moto klubih, sploh tistih, ki so člani Zveze moto klubov Slovenije, namenjajo osve-
večina motoristov v Sloveniji uporablja vso možno zaščitno opremo. Klubi imajo določena pravila, ki se jih morajo motoristi pri skupinskih vožnjah držati. Nesreče, žal so in bodo, naša naloga pa je, da storimo vse, da bi jih bilo čim manj,« je dejal Peter Podgoršek.

Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
16
MATURANTSKI BISERI
matu
3. aprila 2014
Biseri Maturantskega plesa
Izbrali ste finaliste
V prejšnji številki smo predstavili 18 modno in stilsko zanimivih maturantk in maturantov. Po vašem prvem glasovanju smo število prepolovili. Tokrat vam v nadaljnje glasovanje ponujamo 9 finalistov letošnjega izbora Biseri maturantskega plesa 2014. Izbrali ste jih izključno vi, saj smo upoštevali vse vaše kupone, ki so v uredništvo Našega časa prispeli do torka do 10. ure.
Zelo veseli smo, ker je bil vaš odziv več kot lep. Lahko izdamo, da imajo nekateri finalisti zvest krog glasovalcev, saj so odstopanja med številom prejetih glasov že po prvem krogu glasovanja velika. Danes vam ponujamo drugi kupon, prihodnji teden pa še zadnjega. Potem bodo zmagovalci znani. Vabimo vas, da tudi vi postanete del naše akcije Biseri maturantskega plesa. Izrežite kupon št. 2 in ga pošljite na naš naslov (Naš čas, Kidričeva 27a, 3320 Velenje). Med tiste, ki boste to storili, bomo razdelili tri majice z našim logotipom.
Imamo že prve nagrajence. Brisače z našim logotipom, ki jih lahko nagrajenke dvignejo v uredništvu Našega časa, so prejele:
•	Esma Dominkovic, Andraž nad Polzelo 29;
•	Darja Jelenko, Partizanska pot 6 Šoštanj
•	Doroteja Jakop, Bračičeva 2 Velenje.
■
7.
Modni kreatorki Jelena Stevančevic, Petra Meh, vizažistka Mirela Muminovic in novinarka Bojana Špegel. Fotograf Bekim Lutolli (PC PRO
d.o.o.).

V □ L □ NT E SOLSKI CENTER VELENJE

*** Biseri Maturantskega plesa ***
KUPON št. 2
Glasujem za:_
Ime, priimek in naslov:_
Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri«. Med tri izžrebance bomo podelili kopalne brisače.
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 9
10
. aprila 2014
MiCftfl
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Skrb za najmlajše nenehno pred očmi
Šmartno ob Paki, 27. marca - V dvorani Marof javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki je tamkajšnji župan Janko Kopušar sprejel najmlajše občane, rojene lani, in njihove starše. Vabilo je prejelo 34 novorojenčkov, večina med njimi se je sprejema tudi udeležila. Kopušar je ob tej priložnosti dejal, da si lokalna skupnost prizadeva nuditi najmlajšim občanom to, kar si želijo zanj najsrečnejši starši. »Skrb zanje je naloga, ki jo imamo nenehno pred očmi. Trudimo se, da bi naši otroci odraščali in živeli v urejenem in zdravem okolju, kjer bi jim bilo na voljo vse, kar potrebujejo za brezskrbno mladost.« Tudi s tem naj bi jih prepričali, da je v domačem okolju vredno ostati ter si tu ustvariti družino. Srečanje z novorojenčki in njihovimi starši je bilo drugo po vrsti. Od zdaj bo tradicionalno zadnji teden v marcu. Takrat med drugim tudi zato, ker se vrnejo na svoje mesto v lokalno skupnost štorklje. Prve so se vrnile prav minuli teden.
■ Tp
Prostovoljno čistili mesta
Šoštanj - Vse, ki so ob veliki naravni ujmi (žledu) v občini Šoštanj pošteno zavihali rokave, da bi odpravili neprijazne posledice, je župan Občine Šoštanj Darko Menih skupaj s podžupanom Vikijem Drevom povabil v restavracijo Termoelektrarne Šoštanj na malico in klepet ter se jim še enkrat zahvalil za pomoč in sodelovanje. V akciji je takrat sodelovalo več kot 100 delavcev, in sicer člani vseh štirih gasilskih društev, civilne zaščite, predstavniki Elektra Celje in koncesionaijev. Župan je poudaril, da se zaveda, da so številni v
intervenciji mnogokrat postavili tudi svoja življenja na kocko in da so pomoč sosedu, prijatelju, znancu, sokrajanu ... postavili pred svoje potrebe in želje.
Sledil je prijeten večer ob dobri hrani, v dobri družbi in ob sproščenem klepetu.
Šmartno ob Paki, Dobrna - V občinah Šmartno ob Paki in Dobrna bodo letos pripravili večjo akcijo čiščenja okolja v soboto, 5. aprila.
V občini Šmartno ob Paki bo trajala od 8. do 12. ure. Kje in kaj bodo čistili udeleženci akcije, bodo določile vaške skupnosti same. Večina
se jih je odločila za odpravljanje posledic žledoloma. Občinska uprava pričakuje, da se bo v prizadevanja za čistejše okolje vključilo čim več občanov, predvsem pa članov najrazličnejših društev in klubov, ki jih je v lokalni skupnosti več kot 25. Zbor vseh udeležencev z malico bo ob koncu akcije pri Hiš maldih v Šmartne ob Paki.
V občini Dobrna pa bodo začeli čistilno akcijo ob 9. uri na običajnih zbirnih mestih. Lokalna skupnost bo poskrbela za zaščitna sredstva in vreče za odpadke ob koncu akcije na novem gradu, kjer bodo evidentirali zbrane količine odpadkov, pa tudi za okrepčilo.
■ mkp, tp
Mamicam, babicam in prababicam polepšali dan
S KS Šalek smo učenci OŠ Šalek združili moči in pripravili pester kulturni program ob materinskem dnevu v Gasilskem domu Šalek. Na ta dan so se mladi kuharji naše šole udeležili kuharskega tečaja pod mentorstvom gospe Tine Jan in za svoje mamice pripravili obložene kruhke in sadne fra-peje. Naši učenci so mamice ob prihodu razveselili z v šoli izdelanimi rožicami, praznik pa smo vsem polepšali še z recitacijami in pesmimi Mladinskega pevskega zbora OŠ Šalek. Veseli smo, da s prepletom generacij bogatimo drug drugega.
■ Mladi novinarji OŠ Šalek
iJJ LU .
pticam postavili gnezdilnice
p,']"
■tHT. ■■ Jr . it jB
r 1
Vi

Na odru se je zvrstilo devetdeset nastopajočih.
Topolšica, 25. marca - Turistično društvo Topolšica - podeželje je ob materinskem dnevu tudi letos organiziralo dobrodelno prireditev, na kateri je sodelovalo veliko nastopajočih - na odru se jih je zvrstilo kar devetdeset: ansambel Sredenšek, Zlata Martine, otroci Vrtca Urška iz Topolšice in podružnične šole Topolšica, Twirling klub Šoštanj z najmlajšo skupino
deklic, plesna skupina Spin ... Zbrana sredstva bodo namenili čiščenju pohodnih poti in gozdov po Lomu nad Topolšico, kjer skoraj nobeno drevo nima več vrha. Posledično so uničena tudi gnezdišča ptic, zato so se v društvu odločili, da bodo nekaj sredstev namenili postavitvi ptičjih gnezdilnic. Pri tem bo pomagala KS Topolšica, predsednik Herman Pergovnik je omogočil nakup 40
gnezdilnic, ki so jih izdelali v Društvu invalidov Celje.
Največji šopek rož so poklonili najstarejši mami v dvorani Štefki Rožman iz doma starejših Zimzelen, ki je letos dopolnila 93 let. Vse žene, mamice in dekleta pa je ob koncu prireditve čakala lepa vrtnica.
■
Zlato in srebrno priznanje
V soboto, 22. marca, je na srednji šoli v Slovenski Bistrici potekalo državno tekmovanje mladih zgodovinarjev. Tema letošnjega tekmovanja je bila Propad vzhodnega bloka in proces demokratizacije.
Šolski center Velenje sta zastopali dve ekipi, in sicer iz elektro in računalniške šole ter gimnazije. Ekipi sta bili sestavljeni iz treh dijakov, ki so dosegli največ točk na šolskem tekmovanju, ki je bilo v mesecu januarju. Ekipo Elektro in računalniške šole so sestavljali Žiga Skaza, Denis Tomic in Husejn Beganovic pod mentorstvom profesorice Petre Mastnak. Ekipo gimnazije pa
Aleksandra Panič, Aleksa Radovanovič in Rebeka Plaznik pod mentorstvom profesorice Cvetke Bovha.
Dijaki so tekmovali posamezno iz znanja zgodovine na določeno temo in tudi skupinsko kot šola, v poznavanju lokalne zgodovine - letos zgodovine Slovenske Bistrice. Tetošnje tekmovanje je bilo za obe ekipi zelo uspešno, saj smo dosegli visoka priznanja na državni ravni. Žiga Skaza iz elektro in računalniške šole je dosegel zlato priznanje med strokovnimi šolami, Aleksandra Panič pa srebrno priznanje med gimnazijami.
Že stari Rimljani so govorili, da je zgodovina učiteljica življenja in jo moramo prenašati na mlajše rodove. Z vsakoletno udeležbo na državnem tekmovanju mladih zgodovinarjev in letošnjim uspehom nam to prav gotovo uspeva.
■ Petra Mastnak in Cvetka Bovha
Mladi novinarji na delu
Zelo nas je razveselila novica, da si bomo učenci OŠ Šalek izbirnega predmeta šolsko novinarstvo in nekaj učencev od 5. do 7. razreda ogledali medijsko hišo PRO PLUS, uredništvo Ekipe in tiskarno.
Ta ponedeljek, 24. marca, smo se z avtobusom odpeljali v Ljubljano, kjer smo bili gostje na priljubljenih
Spoznali smo studie dnevnoinfor-mativnih oddaj programa POP TV in Kanala A. Potem je sledil ogled še ostalih studiev. Imeli smo možnost, da smo se za nekaj minut ustavili ob pultu oddaje Svet in 24 ur, kjer smo se lahko fotografirali. Spoznali smo nekaj trikov, ki jih novinarji uporabljajo pri svojem delu. Ogledali
so radii Veseljak, Aktual in Salomon. Spoznali smo novinarko na radiu Veseljak in posebno čast sem imel, da je z mano naredila kratek intervju. Novinarko je zanimalo, kako je nastala pesem, katere avtor teksta in melodije sem in jo izvaja ansambel Smeh.
Ob koncu našega zanimivega ogleda smo si ogledali še tiskarno dnevnih časopisov in letakov.
Nad ogledom in vodenjem smo
televizijskih kanalih POP TV in Kanalu A. Prvi vtis je bil, da je stavba zelo velika in moderna. Vse nas je presenetilo, saj so prostori, kjer se odvijajo posamezne oddaje, veliko manjši, kot so videti na televiziji.
smo si tudi garderobo - oblek in čevljev je bilo veliko več, kot smo pričakovali. Nato smo se odpravili v uredništvo časopisa Ekipa, kjer so nas seznanili z nastajanjem dnevnega športnega časopisa. V isti stavbi
bili zelo navdušeni, saj smo izvedeli marsikaj novega, spoznali pa smo tudi, kaj vse nas čaka, če se bomo odločili za poklic novinarja.
■ Blaž Planinšek, B, OŠ Šalek
Koš na rokometnem
* * v v
igrišču
Šoštanj - Šoštanjski ljubitelji ulične košarke so bili od septembra rikrajšani, saj so zaradi izgradnje novega vrtca ostali brez košarkarskega igrišča. Občina Šoštanj je uslišala njihove pripombe in sedaj postavila koš za igranje košarke na rokometnem igrišču. Verjamejo, da se ga bodo razveselili vsi ljubitelji te igre z žogo. ■
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 10
18
VI PISETE
3. aprila 2014
Kurja
juha
Pred začetkom druge svetovne vojne je bilo v Velenju in bližnji okolici le nekaj sto prebivalcev. Ne samo, da so se med sabo vsi poznali, mnogi so bili v ožjem ali daljnem sorodstvu. Življenje je teklo po ustaljenih tirnicah, ni bilo avtomobilov niti televizorjev, le tu in tam so pri hiši imeli radio.
Bolj živahno je bilo na železniški postaji, kamor je trikrat na dan pripeljal osebni vlak iz savinjske in slo-venjgraške smeri. Potniki, ki so imeli kaj pod palcem, so se odžejali v kolodvorski restavraciji, neučakani pa so žejo gasili z brizgancem kar v bifeju na postaji, kjer so ponujali tudi sveže žemlje. Zemlja m so nekateri šaljivo pravili razpoč-
nice, a ta izraz je kmalu poniknil. Z vlakom je zjutraj prihajala tudi pošta. Pri izhodu je prišleke, ki so bili namenjeni na rudnik, čakala kočija. Kočijaž Seme je uglednim gostom uslužno pomagal na sedala, rahlo zamahnil z bičem in konji so se zapodili po prašni cesti. Postajski otroci so poleti z vozičkom, pozimi pa s sankami čakali na potnika s kovčkom, da bi dobili kak dinar in njim kupili hlebček kruha pri peku Cedeju. Doma ga ni bilo vsak dan.
V trgu ni bilo dolgočasno.
Skoraj vsaka druga hiša je bila gostilna. Samo od gostilne pa se ni dalo živeti, potrebna so bila še polja, ki so segala tja do Šaleka in Pesja, na njih pa so pridelovali predvsem koruzo, pšenico in krompir. Veliko je bilo hmelja in v gozdovih lesa. Mnogim velenjskim družinam pa je kruh dajal že dolga desetletja rudnik lignita. Prebivalci so cenili delo, a znali so se tudi zabavati in ušpičiti kakšno duhovito potegavščino. Na primer tole: nekaj uglednikov je večkrat tedensko igralo karte v Hotelu Rak
je sumljivo bledičen. Na mostu ga naslednji dan ustavi mizar Majcen, če je morda bolan, saj je tako slabega videza. V trgu svojo vlogo dobro odigra krojač Obu in mera je bila polna, ko mu je sreča še pri kartanju obrnila hrbet. Bolnik jo je preplašen nemudoma mahnil naravnost k zdravniku doktorju Kolšku. Zdravnik, ki je sodil v isti krog prijateljev, je tudi ugotovil sumljivo bledico in potrdil slabo počutje. Po daljšem razmisleku mu je predpisal vsak dan večji odmerek sveže čiste kurje juhe brez mesa. Pri hiši
Življenje v starem Velenju nekoč
sredi trga, reklo pa se je, da so se dobivali v gostilni pri Mrazu. Morda so se jim zdela pogosta srečanja že malo preveč monotona in so trdnega kmeta Rihtarja s Konove-ga izbrali za žrtev. Pri Rudarskem domu ga nekega dne sreča prvi kvartopirski kolega Fuks, ki je bil sicer dimnikar, in ga pobara, če se slabo počuti, ker je nekam bled v obraz. Pri kolodvorski restavraciji ga pričaka Starovaščan Glažer, ga povabi na špricer in tudi on ugotovi, da z njim nekaj ni v redu, ker
so imeli dovolj nesnic in žena je kokošim po tekočem traku rezala vratove, bolnik pa je prijazno vabil svoje kvartopirce na kurje meso, saj ga sam ni smel uživati. Zdravljenje je po tednu dni popolnoma uspelo in prizadeti se je zelo veselil, ker se mu je povrnila prava barva in se je spet dobro počutil.
Zabavna zgodba ni pozabljena, spominjajo se jo najstarejši Velenjčani, ki so bili v tistem času otroci.
■ Bojan Glavač
Nabrusite pete, prihaja akademski ples
fV5
Po odličnem Ej lejga žuru v ljubljanskem klubu K4 je pred nami eden najbolj tradicionalnih dogodkov ŠŠKja. Akademski ples poteka že od samih začetkov delovanja Šaleškega študentskega kluba. Gre za vsakoletno druženje vseh generacij študentov, tako sedanjih kot tudi bivših, ki imajo za seboj že lepo kariero in se kljub temu radi spominjajo študentskih časov. Ples je izvrstna priložnost za izmenjavo mnenj, idej ter izkušenj gospodarstvenikov, politikov, inženirjev, zdravnikov, aka-
rvi
*	rji
demikov in ostalih pomembnih občanov iz naše Šaleške doline. Letos bo Akademski ples potekal v Restavraciji Jezero v soboto, 12. aprila, od 20. ure dalje.
Da bi izvedeli najbolj točne informacije o plesu, smo se pogovarjali z dolgoletnim zelenim carjem, lanskoletno častno tablico in nekoč tudi brucem, drugače pa doktorjem medicine, specialistom radiologije Primožem Kovačičem. Akademski ples je poleg druženja in plesa znan tudi po preizkusu brucev. S preizkusom preverimo, če so bruci pripravljeni na vstop v akademski svet. Je v vaših časih ta preizkus potekal kako drugače kot sedaj?
Včasih je bil preizkus nekoliko bolj zahteven do brucev, tako
i
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
fizično kot psihično. Tudi Zeleno carstvo se je pošteno nagaralo. V vseh pogledih (smeh) ... Tudi spodbude starih bajt - Šalečanov in Šalečank ni manjkalo. Ste bili bolj strogi ali bolj popustljivi do prvošolčkov? Strogost in poslušnost sta bili na prvem mestu. Natančno izpolnjevanje nalog pa obveza. Hitro je padel ugovor ali pa »nagradne« diagonale, kar zapored. Bruci so brezpogojno izvrševali ukaze in si tako prigarali vstop v akademsko elito. Nekateri so celo »krvaveli«,
no ja, popacali so se s tinkturo ... (smeh).
Ste morda tudi sami bili med temi bruci, ki so se morali zagovarjati? Se spomnite kakšne naloge?
Bil, bil. Ker nas je bilo toliko, nismo vsi prišli na vrsto za zahtevne naloge. Tudi jaz ne (smeh). Malo smo sicer odpeli generalije, a sem pozabil, na katero vižo. No, ja, tinkturi se pa vseeno nisem mogel izogniti. Kasneje pa ste bili tudi Zeleni car. Kakšna je vloga zelenega carja na plesu akademikov? Ko Zeleni car s svojim carstvom prevzame oblast, je njegova beseda zadnja in izvršna in se o njej ne razpravlja. Predvsem mora poznati ves protokol nazdravlja-
www.ssk-klub.si
nja, naslavljanja in poskrbeti, da ostali člani izpolnijo svoje naloge. Cilj je, da v duhu tradicije opravi ritual prehoda brucov med bodoče akademike. Ugovarja mu lahko le Častna tablica. Lani ste bili na ŠŠK-jevem akademskem plesu častna tablica. Vaša naloga je bila nadzorovanje celotnega procesa preizkušanja brucev. Kako ste se počutili v tej vlogi?
Predvsem sem bil počaščen, da sem dobil vabilo za to častno funkcijo. V vseh teh letih so namreč mesta v Častni tablici zasedale pomembne in znane stare bajte. Ko po dolgih letih vloge Zelenega carja prideš na Častno tablico, si lahko brucovanje končno ogledaš še z druge strani in celo UGOVARJAŠ! Mogoče sem se prvič počutil nekoliko pomembnejšega in starejšega, kot sicer zgledam (smeh).
Glede na to, da ste bili že na veliko akademskih plesih, imate morda kakšno anekdoto, ki bi jo lahko zaupali našim bralcem?
Najbolj anekdotično je to, da kasneje pohvališ brucmajorja, da je bil res neizprosen, da je desni pik res dobro opravil svojo delo in da je fiskus več polil kot nalil, in ti vsi v en glas rečejo, da jih tam sploh ni bilo. Spomnijo se, da so bili zjutraj v nekih čudnih oblekah, z nagačeno sovo, pa še z enimi ... v Placu ... a tam smo tudi bili? (smeh) Se letos zopet vidimo?
Verjetno, sicer je pa vse odvisno od družbe starih bajt.
■ pk
Moj prijatelj
pogrebnik
Alejandro
hJ
PJ
Q

D tU
Qh
O &
Dh
PJ H O
Qh
Piše: Tina Felicijan
Nikoli nisem bila najbolj družabna oseba. Med neznanci mi nikoli ni bilo ravno udobno in vedno sem občudovala ljudi, ki so z užitkom in brez zadržkov zahajali v nove družbe, si pridobili naklonjenost in vedno vedeli, kaj reči. Življenje pa me je samo ponašalo med tujce ter mi med njimi izbralo življenjske prijatelje, ki jih ne bi nikoli spoznala, če bi ostajala v varnem zavetju znancev. Čeprav mi ni bilo težko biti sama in sem redkokdaj iskala več kot vljudnostni kontakt, sem se rada odzvala na povabilo k priložnostnemu klepetu, ki se je včasih zavleklo v zajtrk po dolgi noči, drugič v družno premagovanje kilometrov in sprehajanje po obljudenih ali zapuščenih ulicah. A sem po toliko urah prijetne samote v tej vasi duhov globoko v Mehiki prvič občutila tesnobo osamljenosti.
Po nekaj tednih udobne bližine svojega najboljšega prijatelja v Monterreyu sem morala znova na pot proti Ciudad de Mexicu. Melodičen in nadvse zgovoren mehiški rap, ki me je spremljal na avtobusu proti jugu, mi je začel prebujati občutek, ki ga tako obožujem - vznemirjenje, negotovost in radovednost, pomešani z nostalgijo za kraji in ljudmi, ki so ostali za mano. Trda tema je že bila, ko sem z nekaj domačini prispela do v živo skalo vsekanega tunela in
prestopila na majhen avtobus, ki je zapeljal pod goro. Na drugi strani, na pragu vasice Real de Catorce, se je pokazalo nekaj luči, človeških, pasjih in oslovskih senc. Šla sem za njimi v smeri cerkvenega zvonika in se spotikala ob kamne, s katerimi je bila tlakovana ozka ulica. Lokali so bili že zaprti, a se je za vrati trgovinic slišala glasba in trkanje kozarcev. Hodila sem mimo hotelov, ki niso kazali življenja ali pa niso sodili v moj finančni načrt, in poslušala klopotanje škornjev za sabo. V vsej tej tišini, temi in samoti sem mraz in meglo občutila še bolj intenzivno.
Od kod si, me je ogovoril kavboj in malo olajšal neprijeten občutek. Začela sva klepetati in kot po navadi sem si prepozno 'prišla gor', da je nekoliko bebav in se ga ne bom rešila, dokler mu ne obljubim, da bom jutri šla s konjem po poteh okrog vasi. Pospremil me je do hotela, v katerem se mi ni ljubilo prerekati za ceno, in sem kakor
na ulico. Za vogalom hotela je še obratovala biljardnica, v katero si nisem drznila stopiti. Po praznih ulicah sem sledila oddaljenemu zvoku žive glasbe in prišla do posade, v kateri je plesalo nekaj parov in še okrepilo občutek osamljenosti. V prazni gostilni na poti v hotel, za šankom
Skušala sem se zamotiti s pisanjem in se usedla na stopnice, da sem bila bliže hrupu, ki je preglasil pulz v grlu. Soba je bila hladna in mlačna voda je pritekla, ko sem že sprala milo s telesa. Bolečo tišino sem kalila z glasbo iz mobitela, ki je še poglobila melanholijo, in se na silo spravila
bi se predala sledila gazdi po stopnicah v sobo, ki je dišala po podobicah Marije Guadalupske. Zaradi nenadnega neudobja v svoji tihi družbi v tisti melanholični in mrzli kamri sem se vrnila
katere je dremal krčmar, sem kupila kozarec michelade, ki sem ga podložila z dvema quesa-dillama iz kioska na vogalu trga. V veži hotela so dečki še vedno brcali žogo.
v posteljo. Pod debelimi odejami me je še vedno mrazilo. Stiskala sem veke in skušala misliti na kaj drugega, medtem ko sem poslušala stoke dveh prešuštnikov v sosednji sobi, ki sta me opomnila, kako zelo sama sem. Ne vem, če sem se kdaj tako patetično smilila sami sebi. Spanec so prekinjali osli, ki so rigali v noč, in nevihta, ki je vzela ulično razsvetljavo in me pustila v popolni temi. Stisnjenih kolen na prsih sem se prebila do jutra in iz privajene potovalne preganjavice vstala pred celo vasjo. Z balkona sem videla na glavni trg, ki je še bil ovit v meglo in ni dal glasu od sebe. Še petelini niso peli. Napenjala sem ušesa vsakič, ko je iz zvonika odmerilo četrt ure, da
bi zaznala življenje na ulici. Šele okrog enajstih, ko se je megla začela dvigovati in je zastrto sonce ogrelo zrak, so mnoge trgovinice ročnih izdelkov in sladkarij vasi vdihnile življenje.
V dveh urah sem prehodila med kamnite hiše stisnjene ulice. Vlekla sem se od štanta do štanta, da bi premagala čas, in na vsaki klopi posedela nekaj minut. Otroci iz hotela so po pouku brcali žogo na ulici. Igrate nogomet vsak dan, sem jih vprašala. Cele dneve, so mi odgovorili in me izzvali, da se postavim pred trohneča vrata neke ruševine in ubranim nekaj strelov. Dostojanstveno poražena in nekoliko pomirjena od človeškega, pa čeprav otroškega kontakta, sem šla proti zadnji smeri neba, ki mi je še ostala, in se znašla na pokopališču.
Med razmetanimi grobovi je stala cerkev, na pragu katere je sedel brkati možakar. Dober dan. Se lahko sprehodim, sem vprašala, da ne bi oskrunila svetega mesta. Seveda, pridi naprej, prosim, je poskočil in mi odklenil cerkev. Z užitkom mi je pripovedoval o zgodovini templja, ki ni bistveno drugačna od kateregakoli drugega. Pospremil me je za vogal in v hrib, po katerem so bili med visoko travo in nopali posejani najstarejši grobovi. V daljavi se je videl El cero cemado, osmojeni hrib, na katerega zahajajo Indijanci in opravljajo rituale, pod njim pa puščavska dolina. Občudovala sva hitro dviganje in spuščanje oblakov ter spreminjanje barv pokrajine. Zaklepetala sva se, dokler sonce ni skoraj zašlo in me je ob njegovih morbidnih zgodbah o trugah v zemlji in ploščah nad njimi postalo strah. Spustila sva se proti cerkvi in šel je z mano do ograje, da bi zaklenil vhod. Ponudil mi je roko, v katero se je vžrla prst, ki je od desetletij kopanja grobov postala robata in trda kot shojen podplat. Prešinilo me je, da se poslavljam od svojega edinega prijatelja v tej čudovito majhni, sramežljivo zaspani in bridko samotni vasi.
■
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 9
10. aprila 2014
MiCftfl
SPORT IN REKREACIJA
Šport in rekreacija sta v Velenju priljubljena
19
Rdeča dvorana in zimski bazen potrebna obnove - Manj denarja za individualno rekreacijo, več zanimanja za organizirano vadbo
Velenje, 25. marca - Športni zavod Rdeča dvorana Velenje je javni zavod, ki upravlja tri objekte; Rdečo dvorano, zimski bazen in mestni stadion. V zavodu je skupaj s strokovno službo pri Športni zvezi Velenje, s katero si delijo tudi računovodstvo, zaposlenih le 10 ljudi. Že pred krizo so namreč močno racionalizirali poslovanje. Za večje projekte seveda najemajo dodatne delavce. Poslujejo dobro; lani je bil presežek prihodkov nad odhodki dobrih 2 tisoč evrov, kar sicer ni veliko, je pa dejstvo, da se kriza pozna tudi pri rekreativni dejavnosti. Ustvarili so 745 tisoč evrov prihodka, od tega 40 % na trgu. Več nam je povedal direktor zavoda Marjan Klepec.
»Poslovanje zavoda je bilo lani dobro. Največji del dejavnosti je bil namenjen zadovoljevanju potreb klubov in društev, pa tudi občanov na področju športnih dejavnosti, od rekreacije do vrhunskega športa. Proste kapacitete pa uspešno zapolnjujemo z drugimi dejavnostmi, od komercialnih, zabavnih pa
do športnih prireditev. Lani v drugi polovici leta smo prvič zaznali, da imajo ljudje vse manj sredstev za udejstvovanje v rekreativnih športnih dejavnostih. Beležimo upad dejavnosti rekreativnega značaja v Rdeči dvorani za eno indeksno točko, na bazenu pa za tri. To je bistveno manj kot v drugih sektorjih, vendarle pa kaže na trend navzdol. Najbolj se pozna pri individualnih obiskovalcih, kar se posledično takoj odrazi na drugem delu, saj beležimo porast pri organiziranih vadbah, sploh tistih, ki so namenjene mladim,« izvemo v uvodu.
Kljub temu ocenjujejo, da je bilo poslovanje zavoda lani dobro, zasedenost objektov prav tako. Skoznje je šlo več kot 250 tisoč obiskovalcev. Marjan Klepec k temu doda: »Bazen in dvorana sta najdražja, ko sta prazna. K sreči relativno dobro polnimo oba.« Izvemo še, da zavod dobro posluje zadnjih deset let. Letos menijo, da ne bo nič drugače, sploh, ker ima ustanoviteljica MO Velenje velik posluh za šport in rekreacijo.
Drugi dom številnim športnikom
V ŠRZ Rdeča dvorana ima svoj domicil veliko športnih društev in klubov. Bazen uporablja Plavalni klub, pa tudi klubi, ki šele nastajajo. Med njimi je Športno-rekrea-tivni klub Velenje. »K nam | občasno prihajajo tudi klubi iz Celja, predvsem v tako imenovanem prehodnem obdobju. Največja vrednost ™ bazena pa je v tem, da se v plavanju v njem opismenju-jejo otroci vseh velenjskih osnovnih šol. Vsak otrok je vsaj dvakrat v času devetletke deležen tečaja plavanja. Odkar je bazen prenovljen, ga za plavalne tečaje uporabljajo tudi vse šole iz Zgornje Savinjske doline, nekaj šol iz Spodnje savinjske doline in iz Koroške. Pri tem moram zelo pohvaliti
velenjski plavalni klub, saj tečaje izvajajo v sodelovanju z njimi. Otroci pa se lahko začnejo učiti plavati
že kot dojenčki. Imamo uspešen program, ki ga pripravljamo v sodelovanju s plavalnim klubom in Fakulteto za šport.«
Tudi fitnes je dobro izkoriščen. V njem z obiskovalci delajo strokovnjaki, izvajajo pa tudi posebne programe, kot so Fit v plavalno sezono, priprave na smučanje...

: J
V Rdeči dvorani deluje široka paleta klubov. »Pri prenovi dvorane smo se odločili, da ne pozidamo tribun. Res bi imeli 3
ne bi bilo. Lahko bi le brisali prah z njih. Tako pa lahko imamo hkrati sedem različnih vadbenih skupin v sedmih različnih športih, kar da posebno veliko dodano vrednost. V dvorani trenirajo rokometaši, moški in ženski klub, veliko je borilnih športov, judo, dva karate in aikido klub, teniški klub, nami-znoteniški in atletski klub, različna športna društva podjetij...,«našteva naš sogovornik. Dopoldne dvorano uporablja tudi višja stopnja OŠ Gustava Šiliha in dijaki Šolskega centra Velenje za pouk telesne vzgoje.
Presežki gredo v obnove
Direktor SRZ
V Rdeči dvorani je vsako leto 120 do 130 športnih tekem. V sodelovanju s klubi in društvi pa poiščejo proste termine za zabavne prireditve. V marcu, recimo, jih je bilo zelo veliko; med 1. in 15. marcem so imeli v dvorani 6 velikih prireditev, Rdeča dvorana Marjan Klepec:»Skozi naše tudi 3 maturantske ple-objekte gre letno 250 tisoč ljudi.«se. »Število prireditev
v zadnjih dveh letih še tisoč sedežev, kar bi omogočalo raste, kar nas veseli. Lani in predla-več velikih športnih dogodkov, za ni smo imeli po dve prireditvi, na vsakodnevno delovanje pa prostora katerih je bilo več kot 3000 obisko-
valcev,« še izvemo.
Lani jeseni je minilo že 10 let od obnove Rdeče dvorane, marca letos pa 7 let, odkar so odprli prenovljen zimski bazen. Bazen je lani obiskalo 33 tisoč plavalcev, saj evidentirajo vsakega. To pa se pozna tudi na infrastrukturi. Zato nenehno vlagajo vanjo, saj želijo slediti tudi trendom. Klepec doda: »Na bazenu bomo dodelali nov sistem tehnologije priprave bazenske vode, ki ga pri prenovi nismo. K temu nas zavezujejo zahteve po kakovosti vode, saj so pogoji čedalje ostrejši. Na vsakega obiskovalca moramo ogreti, prečistiti in dodati 3 litre sveže vode.«
Kar nekaj dela jih čaka tudi v Rdeči dvorani. »V kratkem bomo obrusili parket in zarisali nove oznake za športne prireditve v parterju, menjali bomo pod na teniškem igrišču, zamenjali pa naj bi tudi reflektorje. Ti so že precej stari, saj jih ob zadnji prenovi nismo menjali, ker so bili takrat še dobri.« Ves čas presežek dohodkov nad odhodki vlagajo v infrastrukturo, vseeno pa jim pri investicijah pomaga MO Velenje. Prijavljajo se tudi na razpise. V kratkem računajo, da bodo tako lahko menjali umetno travo na pomožnem igrišču na mestnem stadionu, ki ga prav tako upravljajo. Morda to še ne bodo uspeli letos, zagotovo pa bodo uredili novo metališče za met kladiva in skok v višino.
■ Bojana Špegel
Floret, sablja, meč
Pretekli vikend je v Rdeči dvorani potekalo 23. državno prvenstvo v sabljanju - Tekmovalci domačega kluba so se odlično odrezali
Tina Felicijan
Prijetno športno ozračje med tekmovalci in gledalci je potrdilo, da je sabljanje moderen šport, ki združuje spretno gibanje in taktičnost s častnim bojem in tovarištvom. »Sabljanje je bilo včasih boj za preživetje in se je kasneje preoblikovalo v šport,« razlaga Aleksander Mravljak. Takšen, kakršnega poznamo danes, se neguje od 19. stoletja in je prisoten na
___ prav vseh olimpijskih igrah
moderne dobe. Sabljaška zveza Slovenije povezuje enajst klubov, med njimi pa je še posebno ugleden velenjski klub Rudolf Cvetko, ki ^ nosi ime po avstrijskem reprezen-tantu slovenskega rodu, ki je v ekipnem tekmovanju s sabljo osvojil olimpijsko srebro, po upokojitvi pa s peda-g o š k i m delom postavil temelje slovenske-
Predsednik Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko Velenje Aleksander Mravljak je dejaven tudi v slovenski sabljaški zvezi, seveda pa se sam aktivno ukvarja s sabljanjem.
Eva Meh je postala državna prvakinja v kategoriji floret deklice C, Jure Mravljak je med mladinci meč osvojil prvo, v floretu mladinci pa drugo mesto, Borut Mohorko je prvak v floret dečki B, Urh Špital je v floretu dečki C zasedel drugo mesto, Lovro Fijavž Bačovnik med mladinci sablja drugo, Matej Gorjan pri sabljačih članih tretje, Domen Selan v floretu mladinci tretje mesto, Nežka Selan, ki je tudi klubska trenerka in sodnica, pa se je v kategoriji floret članice uvrstila na tretje mesto.
ga sabljanja.
Klub deluje 23 let in ima 33 članov, s katerimi se ukvarjajo štirje trenerji. Na prvenstvu je bil zastopan v vseh disciplinah, čeprav so bili njegovi tekmovalci najbolj uspešni s floretom. Vodilna tekmovalca sta Lovro Fijavž Bačovnik in Jure Mravljak, ki sta člana slovenske mladinske reprezentance in se redno udeležujeta mednarodnih tekmovanj. Ker Velenjčani na tekmovanjih nacionalne ravni vedno visoko kotirajo, je klub ugleden in v sabljaški zvezi zelo upoštevan. Da so za to dobri razlogi, je dokazal tudi z organizacijo državnega prvenstva, ki je bilo na visoki ravni, k čemur je prispevala tudi
lokalna skupnost. Sabljanje je v Evropi precej priljubljeno, v Sloveniji pa je še vedno malo registriranih
tekmovalcev. »Mogoče je za ljudi sabljanje še vedno tabu. Nimajo pravega občutka, kaj se pri sabljanju dogaja. Ampak ko ga spoznajo, se takoj ogrejejo zanj. Ni zelo težak šport, zahteva pa veliko telesnih in umskih sposobnosti,« pojasnjuje Mravljak, ki je zadovoljen, da so z organizacijo državnega prvenstva dobili priložnost za predstavitev sabljanja in ga tako približali občinstvu.
■ ■
Komaj enajstletna Eva Meh že tri leta trenira sabljanje, najbolj pa ji leži floret. Na svojem drugem državnem prvenstvu je zmagala v kategoriji floret deklice C. Pravi, da treningi niso tako naporni, pa tudi zmagati ni bilo ravno težko. »Želim si, da bi še naprej tako dobro delala in hitro napredovala,« pravi mala prvakinja, ki k sabljanju vabi vse, svoje vrstnike in njihove starše. To je namreč šport, kije primeren za
vsakogar.
láili
Ulli
im
Pomlad in orientacija
S pomladjo polepšana narava je bila preteklo soboto kot nalašč za letošnje prve preizkušnje v orientaciji. Prvo planinsko tekmovanje v teh veščinah je bilo to pot zaupano Planinskemu društvu Vinska Gora, ki je svojo nalogo zelo uspešno opravilo. Teja Plešnik, vodja tekmovanja, se je za njeno izvedbo zelo potrudila in okrog sebe zbrala odlično ekipo, da je vse potekalo tako, kot se spodobi.
To je bila tekma 2. planinskega orientacijskega tekmovanja (POT) v ligi Smreko-vec 2013/2014. Nanjo se je prijavilo šestindvajset ekip -od Gornjega Gradu do Vinske Gore - in to v desetih različnih kategorijah (od A do I). Potekalo je na območju Vinske Gore z okolico, start in cilj pa sta bila pred večnamenskim domom. Ekipe so bile sestavljene iz tri do pet tekmovalcev, tekmovanje
pa je potekalo po Pravilniku lige ter Pravilniku POT-a.
Orientacijska tekmovanja so na splošno zelo koristna tako za šolsko mladino kot starejše ljudi. Vedno zdravo gibanje v naravi je obogateno z veščino urjenja v orientaciji, gibanja po različnem terenu, spoznavanjem zaščitenih rastlin, prvo pomočjo, spoznavanjem vozlov, uporabo kompasa, zemljevida in ostalih pripomočkov, prepoznava-
gibanje v naravi, je treba vedeti, da te naprave ne bodo nikoli nadomestile človeške sposobnosti odločanja in prilagajanju okoliščinam. Klasična znanja in tehnike orientiranja bodo vedno najbolj pristne veščine v slogu gesla »Nazaj k naravi«, od katere se že tako in tako preveč oddaljujemo.
Veselje ob razglasitvi rezultatov, prijetno druženje in pogled na zadovoljne udeležence tekmovanja so
Mentorica planinskega krožka na POŠ Vinska Gora Nada Štravs z zmagovalno skupino, ki se je prvič udeležila tekmovanja.
njem različnih terenov poti in uporabo pravilne planinske opreme.
Čeprav nam lahko številni elektronski pripomočki zelo olajšajo
največje plačilo za trud in garancija, da se bomo v prihodnje še srečevali.
■ Marija Lesjak
Strelstvo
Invalidi so dobro streljali
Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline Velenje je izvedlo Območno strelsko prvenstvo invalidov koroško-šaleške regije. Prvenstva se je udeležilo 16 društev s 64 tekmovalci. Največ uspeha so dosegli velenjski invalidi, saj so osvojili kar 6 prvih mest, 2 drugi in 1 tretje mesto.
Ekipni del moški v kategoriji SH2:
1.	MDI Velenje s 1050 krogi, 2. DI Dravograd s 769 krogi. Moški, posamezno: 1. Hrast Viktor 370,
2.	Rafael Rednak 348, 3. Bojan Lesnika 332 vsi MDI Velenje. Ženske, posamezno: 1. Doroteja Kunst s 344 krogi MDI Velenje, 2. Ana Mohor s 323 krogi MDI Šmartno pri Litiji.
Nacionalni ekipni razred moški: DI Žalec z 946, 2. MDI Velenje 931, 3. DI Trbovlje z 899 krogi. Moški, posamezno: uvrstitvi je zmagal Franjo Žučko s 355 krogi MDI Velenje, Ivan Kaligaro 354
DI Trbovlje, 3. Ivan Novak 342 DI Žalec.
Nacionalni ekipni razred ženske:
MDI Velenje z 958 krogi, 2. DIMD Ravne na Koroškem s 726 krogi. Ženske, posamezno: 1. Marina Sušec 340 MDI Velenje, 2. Lilija-na Brodej 337 DI Slovenj Gradec, 3. Karolina Ferme 329 DI Žalec.
Standardna zračna puška - Moški: 1. Uroš Kneževič 349 Litija; Ženske: 1. Brigita Rozina z 253 krogi tudi iz MDI Litija.
■ Franjo Žučko
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
20
SPORT
Men
S. aprila 2O14
Dostojno slovo od elitne lige prvakov
Parižani so se na povratni tekmo visoko oddolžili slovenskim prvakov za velenjski poraz - Odslej v glavah trenerja Ivana Vajdla in igralcev samo domače prvenstvo
Z nedeljskim porazom rokome-tašev Gorenja na povratni tekmi osmine finala lige prvakov v francoskem glavnem mestu s Paris Saint Germainom s 25 : 34 so se aktualni slovenski prvaki poslovili od letošnjega igranja v tem prestižnem evropskem klubskem tekmovanju. Odslej najprej se bodo lahko posvetili domačemu prvenstvu, v katerem so na dobri poti, da še tretjič po vrsti osvojijo naslov najboljšega rokometnega moštva v državi.
V	prvem polčasu so bili s sijajno igro povsem enakovredni pariškim zvezdnikom. Sredi polčasa so celo povedli z dvema goloma razlike, ob polčasu je bilo 17 : 17. Ob takšnem končnem izidu bi bilo četrtfina-le njihovo, kar bi bil njihov zgodovinski uspeh. Doma so imeli v prvem polčasu prednost treh golov, zmagali pa z razliko dveh (30 : 28).
V	nadaljevanju pa so jim začele pojenja-
ti moči. Parižani so zaigrali veliko bolj zavzeto in kmalu pokazali, kdo bo nadaljeval to tekmovanje. Hitro so nadoknadili zaostanek dveh golov z velenjske tekme in pred-
vsem po zaslugi nekaterih dobrih obramb vratarja Annonaya ter odličnih Danca Hansena in Islandca Gunnarsonna, ki sta dosegla vsak po sedem golov, zmagali z
devetimi goli razlike. S to zmago so potrdili, da vendarle upravičeno lahko upajo na naslov najboljšega klubskega moštva v Evropi. K tej visoki razliki je gotovo precej prispevala tudi utrujenost velenjskih rokometašev, h kateri je svoje dodala tudi sredi tedna odigrana tekma
z Mariborom.
Velenjski rokometaši so že z uvrstitvijo v to zveneče tekmovanje izpolnili postavljeni cilj, zato bodo letošnji nastop v njem zapisali kot zalo uspešen. Kar bi bilo več, bi bila tudi za poznavalce evropskega rokometa gotovo velika senzacija.
Ob tem pa se bodo vedno lahko spominjali, da so premagali moštvo, za katerega igrajo reprezentati Francije, Španije, Danske, Islandije, Madžarske, Hrvaške, Srbije in Črne gore. Torej, kar reprezentanco Evrope. Za takšno ekipo porabijo Parižani na leto kar desetkrat več denarja, kot ga premorejo v velenjskem klubu.
Cilj so z uvrstitvijo v osmino finala izpolnili tudi Celjani s trenerjem Brankom Tamšetom, za nasprotnika so imeli nemški Flensburg. Za četrfinale pa so bili le za dva gola prekratki. Doma so zmagali s 26 : 25, v gosteh pa izgubili s 27 : 30.
■ S. Vovk
Z Mariborom spet 'samo' točka
Zaradi reprezentančnih tekem nadaljevanje prvenstva 12. aprila
S tekme v velenjski Rdeči dvorani, ki bo ostala debelo zapisana v
klubski kroniki.
Vse kaže, da bo po derbiju 3. kroga končnice državnega rokometnega prvenstva med Mariborom in Gorenjem, ki se je končal z neodločenim izidom 34 : 34, nadaljevanje vendarle nekoliko bolj razburljivo, kot je kazalo.
Aktualni prvaki so končnico začeli s prednostjo kar petih točk. Po nadvse zanimivem obračunu prejšnji četrtek in neverjetnem preobratu, ki na srečo gostov ni bil popoln, so domači tako rekoč dosegli nemogoče, ta znaša le še štiri.
Čeprav so imeli velenjski rokome-taši celo že prednost devetih točk, to ni bilo dovolj za njihovo zmago. Igralci Maribora so proti koncu tek-
me z igro prekosili sami sebe. Slabe pol minute pred zadnjim piskom sodnikov so bili po izjemnem preobratu in vodstvu s 34 : 33 na pragu velike zmage, Velenjčani pa na pragu prvega poraza. Sekundo pred koncem tekme sta sodnika dosodi-la za Gorenje prekršek z devetih metrov in ponovila se je slika iz 10. kroga, ko so prav tako v dvorani Tabor v izdihljajih tekme izenačili in se izognili prvemu porazu. Za točko je dodatno zaslužen Mario Šoštarič, ki je žogo mojstrsko poslal mimo rok v postavljenem živem zidu pod prečko, od katere se je odbila v mrežo. Na prvi tekmi (25 : 25), na kateri so po prvem polčasu
imeli prednost petih golov, pa je bil s sedmih metrov natančen Marko Dujmovič.
Slovenska članska reprezentanca bo od 3. do 6. aprila v okviru tedna Evropske rokometne zveze nastopila na močnem mednarodnem turnirju na Danskem, kjer bodo njeni nasprotniki gostitelji, Francozi in Norvežani. Med izbranci sta tudi Gorenjeva igralca Staš Skube in Mario Šoštarič. Zaradi tega bodo v prvi ligi prvenstvo nadaljevali 12. aprila, ko bodo Velenjčani gostili Ribnico
■ S. Vovk
Rudarji skočili na tretje mesto
V soboto dvoboj spomladi še neporaženih Velenjčanov in na vseh tekmah tega dela poraženega Zavrča
Prvenstvo v prvi nogometni ligi postaja vse bolj zanimivo. Igra vodilnega Maribora v spomladanskem delu ni več tako prepričljiva, kot je bila jeseni. V tem krogu je gostil celjske nogometaše in se moral zadovoljiti le s točko. Izid je bil 2 : 2. Po 24. krogu se mu je Koper, ki je bil na primorskem derbiju z 1: 0 boljši od Gorice, s tekmo manj približal le še na tri točke zaostanka. Z morebitno zmago na zaostali tekmi s Triglavom bi se z njim izenačili po točkah.
V spomladanskem delu dobro igrajo tudi nogometaši Rudarja, saj niso izgubili še nobene tekme. Vtem krogu so s 3 : 1 premagali Domžale in na tretjem mestu zamenjali Gorico. Imajo dve točki več od nje in samo štiri manj od vodilnega Maribora.
Velenjčani so med tednom, v sredo, v prvi polfinalni tekmi gostili Gorico in v njenih izdihljajih doživeli skupaj z gledalci kar precejšen stres. Ko je že kazalo, da ne bo nobenega zadetka, so gostje v zadnjih trenutkih tiiminutnega sodnikovega dodatka zadeli in si priigrali pomembno prednost za včerajšnjo povratno tekmo. Že v soboto pa so v pomembni prvenstveni tekmi gostili Domžale. Bila je nadvse zanimiva, živahna, z veliko tekanja in veliko priložnostmi. Zanjo morda najbolje velja opis: gostje so pretili, domači pa zadevali.
Nogometaši Domžal so bili dobršen del prvega polčasa boljši nasprotnik, vendar so bili pred vratarjem Matjažem Rozmanom zelo nespretni. Med drugim je dvakrat njihovo žogo zaustavil okvir vrat, edini zadetek pa so po vodstvu domačih s 3 : 0 dosegli z udarcem z enajstih metrov.
Najzaslužnejši za domačo zmago ob lepih golih Daliborja Radujka in Mateja Podlo-garja je bil vratar Rozman, ki je nekajkrat zadržal žoge, ki so jih gostje in navijači že videli v mreži.
Ne šteje umetniški vtis
»To je bil za nas zelo pomemben dvoboj v boju za vrh, za mesta, ki vodijo v Evropo. Poraz v prvi polfinalni tekmi z Gorico je zelo načel našo samozavest, kar se je poznalo v naši igri v prvem polčasu. Toda naš vratar se je zelo izkazal.
mrežo z udarcem z enajstih metrov, in to po vodstvu domačih s 3 : 0. Je pač tako, da v nogometu ne šteje umetniški vtis. S tem se je moral sprijazniti tudi trener Luka Elsner: »Domači so kakovostno moštvo in zelo nevarni; danes so pokazali, zakaj sodijo med najboljša moštva v ligi. Vseeno pa menim, da izid ni bil pravi kazalnik te predstave. Poraz je boleč. Imeli smo veliko priložnosti, a jih nismo izkoristili,
Zasluženi smo zmagali,
ker pač štejejo zadetki,« je bil zadovoljen
domači trener Jernej Javornik.
Domžalčanom je na tej tekmi sreča povsem obrnila hrbet. Tragični junak je bil Anglež v njihovi vrsti Joshua Kevin Stanley Parker, ki je skorajda vsakič, ko je prejel žogo, pretil z zadetkom, pa morda tudi Saša Aleksander Živec. Vsak po enkrat sta zadela okvir vrat, Parker pa še
domači pa stoodstotno skoraj vse. Vseeno pa domačim čestitam za zmago.«
V soboto bodo rudarji skušali nadaljevanje pomladanski niz neporaženosti v Zavrču. Domači pa bodo gotovo zaigrali na vso moč, da bi letos prvič zmagali. Skratka, obeta za zanimiva osrednja tekma 25. kroga.
■ Stane Vovk
Z vodilnim (le) točka
Nogometaši Šmartna nadaljujejo dobre igre - Spomladi še brez poraza
Vodilno moštvo po jesenskem delu v 2. ligi Roltek Dob podobno kot Maribor v prvi ligi spomladi igra slabše kot jeseni. Vendar ima tudi po sobotno-nedeljskem 18. krogu visoko prednost devetih točk pred drugimi Kalcer Rado-mljami in prav toliko pred tretjim Aluminijem.
V nedeljo so Dobljani gostovali v Šmartnem ob Paki. Moštvi sta se razšli z neodločenim izidom, pa čeprav so gostje dvakrat vodili. Od štirih golov sta bila dva dosežena po izvajanju najstrožje kazni, po eden na vsaki strani. Domači nogometaši ostajajo tudi po tej tekmi še neporaženi v tem tekmovalnem delu. Upajo, da bo tako tudi po nedeljskem 19. krogu, v katerem bodo gostili (16.00) Krško.
S to točko so zadržali četrto mesto, trenutno jih imajo 33. Takšna je tudi bera Veržeja na petem mestu. Veržejci, novinci v ligi in presenečenje jeseni, igrajo v drugem delu veliko slabše. V tem krogu so morali na derbiju na svojem igrišču priznati z 0 : 2 premoč Aluminiju.
Bolje se godi drugemu novincu Ankaranu, ki je na lestvici mesto za njimi. Moštvo z Obale podobno kot nogometaši Šmarta 1928 spomladi še ni izgubilo. Tokrat je z 1 : 0 premagalo Krško.
Derbi moštev z dna lestvice pa je bil v Črnomlju, kjer je domača Bela krajina doživela poraz s celjskim Šampionom z 1 : 2. Belokranjci imajo na zadnjem mestu
Kapetan Šmartna Matej Kolenc
še vedno samo tri točke, Celjani 11, slednji pa za predpredzadnjim Šenčurjem, ki je v Radomljah izgubili z 2 : 3, zaostajajo za trinajst točk.
■ Vos
Naš čas, 3. 4. 2014, barve: CM K, stran 21
3. aprila 2014
SPORT
21
Elektra s štirimi zaporednimi zmagami
Liga za obstanek poteka po željah šoštanjskih ljubiteljev košarke. Elektra je namreč po porazu v prvem krogu proti Grosuplju nadaljevala z nizom štirim zaporednih zmag, s čimer se je uspela nekoliko odlepiti z dna lestvice in ima sedaj dve točki prednost pred zadnjima ekipama -Slovanom in Tajfunom.
Prav proti tema dvema nasprotnikoma so bili šoštanjski košarkarji uspešni v zadnjih dveh tekmah in si v neposrednih dvobojih priigrali pomembno prednost v boju za obstanek v ligi.
Srečanje proti Slovanu v Šoštanju je bilo izenačeno do 15. minute, ko je Elektra vodila za točko, nato iz minute v minuto poviševala svojo prednost. Tik pred koncem so vodili z 18 točkami, srečanje pa se je končalo z rezultatom 71 : 55 za šoštanjske košarkarje.
Najbolj razpoložen pri domačih je bil Zagorc, ki je poleg devetih točk izvrstno razigraval soigralce, zbral je kar deset asistenc. Njegove podaje so najbolje izkoriščali Brči-na (16), Lelic (11) in Bajramlic ter Jan Rizman (10 točk).
Šoštanjski trener Vladimir Rizman po srečanju ni skrival zadovoljstva: »Za nami je niz treh zaporednih zmag, a se pri tem ne želimo ustaviti. Gremo naprej! Imamo začrtan
cilj, ki smo si ga postavili na začetku Lige Telemach za obstanek. Čestitke igralcem za prikazano na tekmi. Pokazali smo, da smo boljši in prvič v tej sezoni dobili vse štiri četrtine. Ekipa je na zadnjih štirih tekmah pustila srce na igrišču, kar je ob dejstvu, da se je košarka znova začela igrati tudi v Šoštanju, najbolj pomembno.«
Drugačno sliko na igrišču so gledali ljubitelji košarke v dvorani Hruševec v Šentjurju. Če je bilo srečanje s Slovanom do 15. minute izenačeno, so bili tokrat na začetku tekme domači košarkarji v izraziti prednosti. Tajfun si je namreč sredi druge četrtine priigral že dvajset točk naskoka (37 : 17).
Trener Rizman je nato s številnimi menjavami uspel najti pet razpoloženih igralcev, ki so uspeli z delnim izidom 20 : 5 do polčasa zaostanek znižati na pet točk (42 : 37).
V izjemno izenačenem drugem polčasu sta se ekipi menjavali v vodstvu, v zaključku srečanja pa so si Šoštanjčani priigrali zmago tudi z natančnim izvajanjem prostih metov. Tekma se je končala z rezultatom 82 : 77.
Po četrti zaporedni zmagi je trener Vladimir Rizman povedal: »Naš zmagovalni niz se nadaljuje,
Janko Bukovič novi predsednik Elektre
V Košarkarskem klubu Elek-tra so imeli v letošnji sezoni kar precej težav, ne le rezultat-skih, temveč tudi finančnih. V februarju je odstopil dotedanji predsednik kluba Peter Šlutej, na izredni skupščini prejšnji teden pa so izvolili novo vodstvo. Predsednik kluba je Janko Bukovič, podpredsednica Majda Zaveršnik Puc, poleg njiju so v upravnem odboru kluba še Jure Grudnik, Miran Pajer, Duško Supič in Dejan Valenčak.
zanj pa si fantje zaslužijo čestitke. Menim, da smo si zaslužili to zmago. Čestitke tudi Tajfunu za športno in pošteno igro.«
Najbolj razpoloženi pri Šoštanj-čanih so bili: Lelic z 22 točkami, Dimec z 19 in Rizman, Zagorc ter Bajramlic, ki so dosegli 10 točk.
Elektro sedaj čakata dve zaporedni gostovanji, v soboto gostuje v Grosuplju, nato pa prihodnji četrtek v Mariboru.	■
Forma se mu še stopnjuje
Tim Kevin Ravnjak svetovni mladinski prvak
Velenje, 26. marca - V italijanskem Val malencu je prejšnji teden odmevala slovenska himna. Deskar prostega sloga, 17-letni Velenj-čan Tim Kevin Ravnjak, je namreč ponovno osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka in tako prišel do svojega drugega zlatega odličja v snežnem žlebu. Tim Kevin se lahko pohvali s štirimi medaljami s svetovnih mladinskih prvenstev - poleg dveh zlatih še z dvema srebrnima. Tetos pa je v mladinski konkurenci tekmoval zadnjič, zato je zmaga še toliko bolj sladka.
Po kratki vrnitvi domov nam je Tim Kevin Ravnjak povedal: »Tekmovalni del letošnje sezone je za mano, sedaj me čaka še dober mesec bordanja za sponzorje, potem pa upam, da bo čas, da se sprostim. Tekmovalni del sezone sem končal s super rezultatom, res sem vesel. Zanimivo je, da sem v Valmalencu zmagal že leta 2011, takrat prvič. Tetos sem bil odlično pripravljen, bolje kot na
olimpijskih igrah. Iz kvalifikacij sem se direktno prebil v finale, odpeljal sem dve odlični vožnji, ki sta bili več
kot dovolj za prvo mesto. Skozi celotno letošnjo sezono se mi je forma stopnjevala, mislim, da bom za naslednjo sezono še bolje pripravljen. Računam na visoke rezultate v svetovnem pokalu in na drugih večjih tekmah.«
■ bš
Tim Kevin Ravnjak je ponosno nosil slovensko zastavo, med podelitvijo medalj pa je odmevala slovenska himna.
Dekleta ponovno za točke
Rudarke gladko zmagale v Mariboru - V nedeljo v Velenju Pomurke
H ■
Prejšnjo nedeljo se je začel nogometni ples še v ženski nogometni ligi. V prvi pomladanski tekmi so nogometašice Rudarja Škale na derbiju gostovale v Mariboru. Po dobri igri so zmagale s 3 : 0.
Ne glede na nove točke so zadržale tretje mesto, kajti Mariborčanke so že pred to tekmo za njimi zaostajale za sedem točk. S to zmago so rudarke prednost pred njimi povečale na okroglih deset točk in obenem obdržale stik s Pomurka-mi. Oboje imajo po trideset točk, vendar imajo Beltinčanke, ki so
predzadnjo Krko potopile kar s 14 : 0, tekmo manj.
Dušan Uršnik, trener Rudarja Škal: »Pričakoval sem takšno tekmo in verjel v našo zmago.
Maribor ima kakovostno ekipo, ki igra trd in čvrst nogomet. Imeli smo nekaj težav, a smo pokazali dobro igro, vsa čast in čestitke mojim dekletom za to. Pravočasno smo zadeli in zasluženo nesemo
" AN
točke domov.«
Nadvse zanimivo bo v nedeljo, ko bo v Velenju derbi med vodilnimi Pomurkami in Šalečankami.
Z morebitno zmago, bi se velenjsko-škalske nogometašice gotovo zelo približale uresničitvi nekajletne želje, da ponovno postanejo najboljše v državi. V nasprotnem primeru pa bi si Pomurke najbrž že zagotovile tretjo zaporedno zvezdico.
Ta laskavi naslov so velenjsko-škalske igralke osvojile doslej dvakrat, vendar pod nekoliko drugačnim imenom. V sezoni 1999/2000 kot ekipa Škale Panda, dve sezoni zatem pa kot Ška-le Mila Krško. Začetek tekme, na kateri gostiteljice seveda potrebujejo in pričakujejo tudi veliko podporo gledalcev, bo ob 16. uri.
■ S. Vovk
Tako so igrali
Liga prvakov, osmina finala, povrtana tekma
PSG : Gorenje Velenje 34:25 (17:17)
PSG: Sierra, Annonay, Melic 2 (1), Hallgrimsson 2, Diaw, Garcia Robledo 4, Vori, Gojun, Gunnarsson 7 (1), Abalo 5, Hansen 7, Narcisse, Honrubia 2, Kopljar 2, MTima 3, Bojinovic. Gorenje Velenje: B. Buric, Taletovic, N. Cehte, Medved 5, S. Buric 5, Skube 6 (4), Golčar, Šoštarič, Papež 1, Vrečar, Dobelšek 1, Gams 1, Nosan, Oštir, Dujmovic 4, Beciri 1. Sedemmetrov-ke: PSG 3 (2), Gorenje Velenje 4 (4). Izključitve: PSG 6, Gorenje 6.
Prva NLB Leasing, končnica, 3. krog, liga za prvaka:
Maribor : Gorenje Velenje 34:34 (13:19)
Maribor Branik: Škalički, Štefanič, Žmavc, Kaleb 5, Jamnik 4 (2), Razgor 6 (1), Kodrin 2, Čudič, Hrastnik 7,
Fidel, Zarabec 7 (1), Kleč, Maric 3. Gorenje: Taletovič, Cehte, Medved 3, Buric 2, Skube 12 (1), Šoštarič 9, Papež 2, Vrečar, Dobelšek, Gams 1, Nosan, Oštir, Dujmovič 4, Beciri 1. Sedemmetrovke: Maribor Branik 5 (3), Gorenje Velenje 1 (1). Izključitve: Maribor Branik 6 minut, Gorenje Velenje 8 minut.
Drugi izidi: Celje Pivovarna Laško : Trimo Trebnje 30:25 (17:13), Ribnica Riko hiše : Sevnica 32:18 (16:10). Vrstni red: 1. Gorenja Velenje 3 tekme
-	48 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 3
-	44, 3. Maribor Branik 3 - 39, 4. Ribnica Riko hiše 3 - 31, 5. Trimo Trebnje 3 - 25, 6. Sevnica 3 - 17.
Liga za obstanek: Slovan: Jeruzalem Ormož 29:28 (15:12), Istrabenz Plini Izola : Sviš 22:21 (10:11), Krka : Krško 30:21 (16:13).
Vrstni red: 1. Jeruzalem Ormož 3 tekme - 20 točk, 2. Slovan 3 - 19, 3. Krka 3 - 18, 4. Istrabenz Plini Izola 3
-	17, 5. Krško 3 - 12, 6. Sviš Ivančna Gorica 3 - 10
Prva liga Telekom Slovenije, 24. krog
Rudar Velenje : Domžale 3:1 (1:0)
Strelci: 1:0 Radujko (30), 2:0 Radujko (52), 3:0 Podlogar (81.), 3:1 Parker (84 -11 m).
Rudar: Rozman, Bubalovic, Stje-panovic (od 76. Bolha), Firer, Krefl, Črnčič (od 55. Kocic), Rotman, Klinar, Radujko, Knezovic, Eterovic (od 73. Podlogar).
Trener: Jernej Javornik. Drugi izidi: Olimpija: Triglav 1:1 (1:1), Maribor : Celje 2:2 (2:1), Rudar : Domžale 3:1 (1:0), Luka Koper : Gorica 1:0 (0:0), Krka : Zavrč 2:1 (0:1). Vrstni red: 1. Maribor 46 (53:26), 2. Koper 43 (29:23), 3. Rudar 42 (35:19), 4. Gorica 40 (41:22), 5. Zavrč 36 (37:42), 6. Domžale 32 (38:28), 7. Olimpija 31 (29:35), 8. Celje 24 (20:35), 9. Krka 21 (19:44), 10. Triglav 17 (22:49).
Druga liga, 18. kr.
Šmartno 1928 : Roltek Dob 2:2 (1:2)
Strelci: Kidrič 37., Jelen 75./11-m; Lunder 33., Močivnik 43./11-m Šmartno 1928: Pusovnik, Hočevar (od 46. Zamernik), Bezovnik, Bizjak, Kompan, Gaber, Saramati, Bolha (od 46. Kolenc), Kidrič, Podbrežnik, Leno-šek (od 64. Jelen). Drugi izidi: Ankaran Hrvatini - Krško 1:0 (0:0), Farmtech Veržej - Aluminij
0:2 (0:1), Kalcer Radomlje - Šenčur 3:2 (3:0), Bela krajina - Šampion 1:2 (0:0).
17. krog: Šampion - Veržej 0:2 (0:1). Vrstni red: 1. Dob 42, 2. Radomlje 33, 3. Aluminij 33, 4. Šmartno 11928 28, 5. Veržej 28, 6. Ankaran Hrvatini 25, 7. Krško 25, 8. Šenčur 24, 9. Šampion 11, 10. Bela krajina 3
1. A ŽRL - končnica
od 1. do 5. mesta, 5. krog (zaostala tekma): Veplas Velenje: Celje Celjske mesnine 28:29 (15:15).
Vrstni red: 1. Zagorje GEN-I 4 tekme
-	42 točk, 2. Celje Celjske mesnine 4
-	31, 4. Zelene doline Žalec 4 - 28, 3. Krka 4 - 27, 5. Veplas Velenje 4 - 26.
SŽNL, 12. krog
Maribor - Rudar Škale 0:3 (0:2)
R. Škale: Horvat, Bric, Sevšek, Gom-boc, Nagy, Marolt, Ljubec, Praašniakr, Aberšek, Murič, Soronda (od 83. Lukek).
Drugi izidi: Radomlje - Preša Slovenj Gradec 7:2 (3:2), Teleing Pomurje Beltinci - Krka 14:0 (6:0), Velesovo -Jevnica 1:0 (1:0).
Vrstni red: 1. Pomurje 10 tekem 30 točk (97:3), 2. Rudar Škale 11 - 30 (52:8), 3. Maribor 11 - 20 (37:14), 4. Jevnica 10 - 19 (37:20), 5. Radomlje 11 - 19 (32:28), 6. Velesovo 11 - 15 (19:31), 7. A. Hrvatini 10 - 6 (7:63), 8. Krka 11 - 6 (1:52), 9. Sl. Gradec 11 - 0 (7:70).
Liga Telemach, liga za obstanek, 4. kr.
Elektra Šoštanj -Slovan 71 : 55 (53 : 46, 40 : 35, 23 : 19)
Elektra Šoštanj: Kosi, Šlutej 2, Rizman 10, U. Bukovič 2, Zagorc 9 (3-3), Lelic 11 (4-5), G. Bukovič, Priest 4 (0-1), Dimec 7 (3-5), Bajramlic 10 (2-2) Hasic (0-2), Brčina 16 5.krog
Tajfun - Elektra Šoštanj 77 : 82 (55 : 60, 42 : 35, 26 : 13)
Elektra Šoštanj: Šlutej 2, Rizman 10 (4-6), U. Bukovič, Zagorc 10 (8-8), Lelic 22 (10-12), Priest 2 (2-2), Dimec 19 (2-2), Bajramlic 10 (3-3), Hasic 7 (2-4), Brčina
Vrstni red: 1. Grosuplje 35, 2. Portorož 33, 3. Elektra Šoštanj, 4. Maribor Nova KBM oba 32, 5. Slovan, 6. Tajfun oba 30
Skoki
Berlot
državni prvak
Planica, 30. marca - Gašper Berlot je v soboto postal novi državni
Namizni tenis
Mladi
•	■ • v«
namiznotenisači tkejo nove uspehe
Velenje - V nedeljo, 16. marca, je Namiznoteniški klub Tempo Velenje v športni dvorani Šolskega centra Velenje gostil 3. odprti turnir za kadete in kadetinje v letošnji sezoni. Tekmovanja se je udeležilo 105 namiznoteniških igralk in igralcev iz 25 slovenskih klubov.
Iz kvalifikacijskega dela tekmovanja po skupinah se je v finalni del turnirja uspelo uvrstiti tudi petim domačim tekmovalcem. Oskar Rosc se je prebil v 1. krog glavnega tekmovanja, Marko Avberšek in Jan Jevšnik v šestnajstino finala, Jure Avberšek pa v osmino finala. Najboljši rezultat med domačini pa je uspel Martinu Golobu, ki je prišel v četrtfinale in si tako razdelil 5. do 8. mesto med slovenskimi kadeti na tem tekmovanju.
Prizadevni člani domačega nami-znoteniškega kluba so to tekmovanje že tradicionalno izpeljali na
prvak v nordijski kombinaciji. Član SSK Velenje je na novi Bloudkovi velikanki s skokom 120,0 m zasedal šesto mesto, a je nato na tekaških progah na Pokljuki nadoknadil zamujeno in v cilj pritekel z 28 sekundami prednosti pred zasledovalci. Na tekmi ni nastopil najboljši slovenski kombinatorec Marjan Jelenko.	■
najvišji možni ravni. Trije mladi velenjski namiznoteniški igralci so se to soboto in nedeljo, 22. in 23. marca, udeležili državnega prvenstva za mlajše kadete in kadetinje, ki je bilo na Ptuju.
V posamični konkurenci se je po dvodnevnih bojih izmed 53 nastopajočih mlajših kadetov Patriku Vidcu uspelo prebiti v osmino finala. Še uspešnejša sta bila Jan Jevšnik in Oskar Rosc, ki sta prišla v četrtfinale in po izenačenih borbah žal izgubila tekmi za osvojitev medalje. Velik uspeh pa sta ta igralca dosegla v tekmovanju dvojic, pri katerih sta med 25 nastopajočimi dvojicami osvojila tretje mesto in s tem tudi bronasto medaljo državnega prvenstva, kar je njun dosedanji največji tekmovalni uspeh. Uspešen nastop je v kategoriji dvojic dopolnil tudi Patrik Videc, ki je s soigralcem iz Mengša obstal v četrtfinalu in tako le za las ostal brez kolajne.
Ti uspehi mladih velenjskih nami-znotenisačev so sad njihovih večletnih vsakodnevnih treningov, z njimi pa se nadaljuje tudi uspešna tradicija Namiznoteniškega kluba Tempo.
■
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
22
MODROBELA KRONIKA
3. aprila 2014
Varno v novo motoristično sezono
Ne precenjujte svojih sposobnosti in ne podcenjujte zmogljivosti vozila!
Celje, 27. marca - Ob začetku motoristične sezone so na Policijski upravi Celje v četrtek pripravili novinarsko konferenco. Motoristom pred sezono ponovno svetujejo, da ne precenjujejo svojih sposobnosti in ne podcenjujejo zmogljivosti vozila, upoštevajo omejitve hitrosti, pred vožnjo ne uživajo alkoholnih pijač, predvidijo morebitne nevarne situacije in poskrbijo, da bodo vidni.
Lani so na območju prostojnosti
Policijske uprave Celje v primerjavi s preteklimi leti beležili splošno poslabšanje varnosti v cestnem prometu ter tudi slabšo varnost pri vozni-
kih enoslednih vozil. V prometnih nesrečah je umrlo sedem voznikov: dva kolesarja, voznica kolesa z motorjem in štirje vozniki motornih koles.
Največ prometnih nesreč, v katerih so bila udeležena enosledna vozila, so v preteklih letih obravnavali v prvih in zadnjih mesecih sezone v delovnem času. V prometnih nesrečah so bili najpogosteje udeleženi vozniki, stari od 16 do 34 let.
Policisti bodo za izboljšanje stanja varnosti voznikov enoslednih vozil izvajali vrsto aktivnosti. Dosledno bodo izvajali nadzor nad večkratnimi kršitelji cestnoprometnih predpisov voznikov enoslednih vozil, izvajali meritve hitrosti, kontrolirali tehnično brezhibnost, nadzirali vožnjo, izvajali aktivnosti ob javnih prireditvah, ki jih organizirajo moto klubi, preverjali psihofizično stanje voznikov in tudi letos izvedli delavnico »Policijska izkušnja kot nasvet«.
Seveda pa ob tem opozarjajo tudi druge voznike, da upoštevajo predpise in so še bolj pozorni na to, da je na cestah sedaj več enoslednih vozil.
■ mkp, foto: tp
Vlom v skladišče
Šmarno ob Paki, 25. marca - V noči na torek je bilo vlomljeno v skladišče zasebnega podjetja v Šmartnem ob Paki. Storilec je odnesel različno orodje ter motorno žago.
Najprej trk, potem pa 'gas'
Velenje, 26. marca - Policisti so v zadnjem tednu obravnavali tri dogodke, ki jim je skupno to, da so povzročitelji trkov s kraja odpeljali, kot da se ni zgodilo ničesar. Najprej v sredo dopoldan na parkirnem prostoru na Koželjskega ulici v Velenju. Neznani voznik osebnega avtomobila (registrske oznake so znane) je zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkiran avto, po trčenju pa odpeljal. Policisti mu bodo, ko se bodo srečali z njim, napisali plačilni nalog za dva prekrška.
Nekaj podobnega se je v petek popoldan zgodilo na parkirišču pred glasbeno šolo v Velenju. Šlo je za povzročiteljico, ki je odpeljala s kraja, potem ko je zadela avto na parkirišču. Policisti so jo, zahvaljujoč očividcu, že izsledili in ji tudi že napisali plačilni nalog za dva prekrška.
V nedeljo, 30. marca, zjutraj pa je v Spodnji
Črnovi pri odcepu za Dobrno voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti v križišču podrl svetlobni prometni znak (vožnja mimo) in po trčenju odpeljal s kraja. Poškodovano vozilo so policisti odkrili v Bevčah, ko odkrijejo tudi voznika, pa bodo spet lahko napisali še kak plačilni nalog.
Odklenjeno priložnost za nepridiprave
Velenje, 27. marca - V četrtek dopoldne je neznanec v garderobi lokala čokoladnica Lucifer iz odklenjene omarice vzel žensko denarnico z vsebino.
V petek pa sta policistom dva oškodovanca prijavila, da sta v odklenjeni garderobi Šolskega centra Velenje ostala brez mobilnih telefonov.
Poskus v Zate
Velenje, 28. marca - V petek ponoči so policisti obravnavali poskus vloma v kavarno Zate na Kidričevi cesti. Vlomilcu je uspelo priti v notranjost. Vzel je menjalni denar, steklenico
jagermeistra in dva zavojčka cigaret marlboro. Zaradi sproženega alarma je vlomilec pobegnil s kraja pred prihodom varnostnika.
V prometni znak
Velenje, 29. marca - V soboto popoldan je na regionalni cesti Velenje-Šoštanj blizu križišča za NOP voznica osebnega avtomobila zaradi vožnje preblizu desnemu robu zapeljala z vozišča in trčila v prometni znak. V trčenju so voznica in njeni trije sopotniki utrpeli lažje poškodbe.
Hudo poškodovan motorist
Velenje, 30. marca - V nedeljo zvečer so v dežurni ambulanti oskrbeli poškodovanega motorista in ga z reševalnim vozilom odpeljali naprej v Bolnišnico Slovenj Gradec. 44-letni voznik je z neregistriranim motornim kolesom - cross peljal med terasami na svojem zemljišču v Plešivcu. Izgubil je oblast nad vozilom, padel in poškodovan obležal. Utrpel je hude telesne poškodbe.
Iz policijske beležke
Vsak teden nekaj marihuane
Velenje, Šoštanj, 26. marca - V sredo zjutraj so policisti na Jenkovi pri postopku mlajšemu moškemu zasegli večji zavitek z marihuano in digitalno tehtnico, nato pa tudi v parku na Vodnikovi mladoletnici zasegli še cigareto z marihuano. V soboto, 29. marca ponoči, so policisti v Šoštanju pri postopku mlajšemu moškemu tudi zasegli papirnat zavitek z marihuano.
Znanec je bil nesramen
Velenje, 28. marca - V petek dopoldan
so policisti v razgovoru z občanko na Centru za socialno delo ugotovili, da se je znanec do nje vedel žaljivo in nesramno. Naknadno mu bodo napisali plačilni nalog.
Hčerke se je lotil s silo
Velenje, 28. marca - V petek zvečer je na Ljubljanski cesti oče doma med prepirom fizično napadel hčerko. Policisti so mu napisali plačilni nalog.
Pred nasilnim partnerjem se je zatekla k sestri
Velenje, 29. marca - Policisti so v soboto
slišali še eno žalostno zgodbo o nasilju v družini. 35-letni mož je v stanovanju na Gorici več mesecev izvajal nasilje nad ženo. Ta se je zaradi tega zatekla k sestri. Zoper osumljenca, sicer povratnika, ki so ga že zaslišali in mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, bodo policisti podali tudi kazensko ovadbo.
Vredno pohvale
Pohvala gre državljanu Nemčije, ki je policistom v torek, 25. marca, izročil mobilni telefon, ki ga je našel v hotelu Paka. Policisti so ga lastnici iz Velenja že vrnili. Uslužbenec Železniške postaje v Velenju jim je v četrtek, 27. marca, izročil žensko
torbico z vsebino, ki jo je našel na stranišču. Pozabljeno torbico so policisti vrnili tuji državljanki, ki se je zanjo že zanimala. V soboto, 29. marca, pa jim je Velenjčan izročil starejše moško gorsko kolo znamke Rog Dakota, zelene barve, ki je cel teden stalo na dvorišču Ceste II. Lastnik ga lahko prevzame na Policijski postaji Velenje. Pohvala gre tudi moškemu, ki v soboto, 29. marca, policistom izročil kontaktni ključ osebnega avtomobila z obeskom Miki miške. Našel ga je pred stanovanjskim blokom na Jenkovi 11. Lastnik ga lahko prevzame na Policijski postaji Velenje.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
@nascas.sl
8981751
Za naročnike do 8 številk zastonj!
Iiturlrfte ugodnosti, ki jih imajo urtič liki tednika Naš čas: dastava na dom, nižja cena, csem številk zastonj, uDidnejše tudi cene rralih oglasov in zahval!
Nevarno telefoniranje med vožnjo
Mobilna telefonija je v Sloveniji zelo razvita, saj mobilni telefon uporablja večina prebivalstva. Leto 1978 velja za začetek mobilne telefonije, ko je Martin Cooper kot prvi opravil klic z mobilnim telefonom. Od takrat so mobilni telefoni iz leta v leto vse bolj nepogrešljivi spremljevalci, kijih že nekaj časa ne uporabljamo zgolj za pogovore. Ne samo, da so se telefoni zmanjšali in stanjšali, telefoni so postali tudi zmogljivi pripomočki za številne in raznovrstne funkcije in opravila, saj lahko z njimi fotografiramo, snemamo video posnetke in dostopamo do spletnih strani, s čimer imamo cel svet na dlani.
Mobilni telefon ima pozitiven vpliv tudi na prometno varnost. Pri tem ne mislim samo na sporočanje lokacij policijskih patrulj, ki izvajajo kontrolo prometa, radijskim voditeljem, ki svoje poslušalce opozarjajo, da je treba na določenih relacijah zmanjšati hitrost vožnje. Bolj pomembno je obveščanje policistov in reševalcev o prometnih nesrečah in dogodkih na cesti, ko je potrebno takojšnje ukrepanje. Toda ne glede na našteto mobilni telefon negativno vpliva na varnost v prometu, kadar ga voznik uporablja med vožnjo. To je tudi razlog, da je v 35. členu Zakona o pravilih cestnega prometa prepovedana uporaba naprav ali opreme, ki zmanjšuje voznikovo slušno ali vidno zaznavanje oziroma zmožnost obvladovanja vozila. Vozniku je dovoljena le uporaba naprave za prostoročno telefoniranje, v nasprotnem primeru pa je predpisana globa 120 evrov. S porastom prodaje mobilnih telefonov so v porastu tudi tovrstne kršitve, ki jih zaznavajo policisti.
V dosedanjih raziskavah so ugotovili, da telefoniranje zmanjšuje sposobnosti voznika za vožnjo, kar negativno vpliva na njegovo varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu. Dejstvo je, da človek ni sposoben hkrati opravljati dveh miselnih operacij. To je težava, ki je prisotna tudi ob prostoročnem telefoniranju, saj pogovor bolj ali manj prevzame osredotočenost, vožnja pa preide v drugi plan. Strokovnjaki so ugotovili, da voznikovi možgani vsako sekundo prejmejo deset posnetkov dogajanja na cesti. Pri pogovoru po telefonu možgani ne prejmejo oziroma »evidentirajo« vseh posnetkov, tako da voznik nekaj izpusti ali spregleda, kar je že lahko usodno.
To so ugotovili tudi mladi raziskovalci Metka Vodušek, Jakob Rop in David Škulj učenci 8. razreda O. Š. Frana Kocbeka iz Gornjega Grada, pod vodstvom mentorice Dušanke Colnar. Z raziskovalno nalogo so presegli osnovnošolsko raven. Izvedli so dva eksperimenta in preverili stanje na slovenski avtomobilski sceni, zaradi česar ima naloga tudi uporabno vrednost. S prvim eksperimentom so dokazali, da tako mlajši kot starejši ne zmorejo reševati enostavne naloge in hkrati govoriti, saj se je čas reševanja naloge ob pogovoru bistveno podaljšal, nekaterim pa so možgani »zablokirali«. V drugem so potrdili, da pogovor ne glede na starost sodelujočih v eksperimentu, podaljša reakcijski čas. Vseh 184 anketirancev je odgovorilo, da se zaveda nevarnosti uporabe mobilnega telefona, toda le 12 ali 6,9 odstotka med vožnjo ne uporablja telefona. Prav tako so ugotovili določene nedoslednosti določb dosedanje prometne zakonodaje glede mobilne telefonije in velika razhajanja med porastom in prodajo mobilnih telefonov ter novih avtomobilov z vgrajeno napravo za prostoročno telefoniranje. Tako kot avtomobilske tovarne nimajo še namena serijsko vgrajevati tovrstnih naprav, tudi vozniki niso zainteresirani, da bi jih naknadno vgradili, ne glede na pogostnost uporabe mobilnega telefona.
Kot so zapisali na koncu naloge, je skrb vzbujajoče dejstvo, da se vozniki zavedajo nevarnosti uporabe telefona med vožnjo, a ga kljub temu uporabljajo. Kaj pa vi? Ste med tistimi, ki upoštevate predpise, ali lahkomiselno zavračate ugotovitve? Ne glede na to, kakšen je vaš odgovor, ste lahko le dober ali slab zgled svojim otrokom in ostalim. Odločitev je v vaših rokah oziroma možganih in s tem tudi vaša varnost in varnost drugih na cesti.
■ Adil Huselja
Modre cone v Velenju
Na območju mestne občine Velenje so tri območja, kjer je parkirnino potrebno plačevati. Ura parkiranja povsod stane 40 centov. Na območjih modrih con A in B je parkiranje plačljivo ob delovnih dneh med 7. uro in 15. 30. Do pol ure parkiranja na zunanjih parkiriščih je brezplačno, seveda pa je potrebno čas prihoda označiti na vidnem mestu v vozilu. Na območju modre cone C je parkiranje plačljivo vseh 24 ur vse dni v tednu, z označitvijo prihoda na vidnem mestu v vozilu pa je tu omogočeno brezplačno parkiranje do 120 minut (2 uri). Zaradi prostih parkirnih mest med vikendi v modri coni C omogočajo podaljšano brezplačno parkiranje do 240 minut (štiri ure) - od 15. ure v petek do 24. ure v nedeljo. Invalidi s parkirno karto lahko parkirajo v modrih conah brezplačno in časovno neomejeno.
Prihodki od parkirnin so v letu 2013 znašali nekaj več kot 126 tisoč evrov, celoten strošek vzdrževanja parkirišč pa je za leto 2013 znašal nekaj več kot 44 tisoč evrov. Mestna občina Velenje v letu 2014 načrtuje širitev modrih con na območje naselja Gorica.	■
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 9
10. aprila 2014
MiCftfl
UTRIP
23
V Šaleški dolini skoraj dva milijona evrov škode
Velenje, 1 aprila - Žledolom, ki je februarja letos močno prizadel tudi mestno občino Velenje, je povzročil veliko škode v gozdovih, na objektih ter cestni in elektro infrastrukturi. Kot je znano, je največ škode nastalo v gozdovih. Na podlagi podatkov, ki jih je Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje posredoval Zavod za gozdove Slovenije, je v mestni občini Velenje utrpelo škodo v gozdovih 2.959 oškodovancev. Skupna ocena škode v velenjskih gozdovih znaša 1 milijon in dobrih 200 tisoč evrov. Škoda na 49 gozdnih cestah pa je ocenjena na skoraj 18 tisoč evrov. Če prištejemo še škodo na objektih in občinskih cestah, je ta že presegla 1 milijon 310 tisoč evrov. V znesek še ni vključena škoda na elektroenergetski infrastrukturi, ki še vedno ni znana. Podatke zbirajo elektroenergetska podjetja. Velenjska občina je za stroške intervencij zaradi februarske naravne nesreče doslej namenila dobrih 150 tisoč evrov.
V	občini Šoštanj so zaradi žledolo-ma prijavili škodo v višini 436.000 evrov, za sanacijo pa so porabili že 254.000 evrov interventnih sredstev iz občinskega proračuna.
V	občini Šmartno ob Paki pa je bila naravna katastrofa nekoliko blažja. Zaradi žledoloma so prijavili za 54.000 evrov škode, iz občinskega proračuna pa so interventno namenili 31.000 evrov.	■
Zgodilo se je ...
... od 4. do 10. aprila
-	5. aprila 1971 so na oddelku za gospodarstvo občine Velenje razgrnili osnutek zazidalnega načrta arhitektonske zazidave za območje Šalek in Bevče pri Velenju;
-	na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941 se je z letalskim napadom na Beograd začela druga svetovna vojna na tleh bivše Jugoslavije; nekaj dni kasneje so nemške enote vkorakale v Šaleško dolino, kjer se je čez štiri leta s podpisom delne nemške kapitulacije pravzaprav tudi končala druga svetovna vojna pri nas; zanimivo je tudi to, da je napad na Beograd vodil nemški letalski generalpolkovnik Alexander Lohr, ki je 9. maja 1945 v Topolšici podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških enot za jugovzhodno Evropo in enot armadne skupine E;
-	6. aprila 1991 je bila v Velenju prva konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri je odstopil dotedanji predsednik Miha Ravnik; zamenjal ga je Dušan Semolič, ki na tem mestu še kar vztraja;
-	7. in 8. aprila 1978 je bila v Zavo-dnjah lokalna mladinska delovna akcija, na kateri so kopali jarke za nov vodovod;
-	v boj za severno mejo leta 1919 je bila vključena tudi Šaleška dolina; v Šoštanju je bila ena od postojank slovenskih oziroma jugoslovanskih enot; v mestu je bila zasilna bolnišnica za ranjene in bolne vojake in eno od izhodišč za akcije na Koroškem; zlom slabo pripravljene ofenzive slovenskih enot na koroški fronti aprila 1919 je močno vplival tudi
Velenje pred 2. svetovno vojno (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
na dogajanja v Šaleški dolini, ki je v času protiofenzive avstrijskih enot postala neposredno zaledje vojaških operacij;
■ 8. aprila 1990 so bile v občini Velenje prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni; 21. maja so na zasedanju občinske skupščine novoizvoljeni delegati za predsednika izvolili Pankraca Semečnika, podpredsednik skupščine je postal Anton Lovrec, Todorja Dmitroviča pa so imenovali za mandatarja za sestavo
velenjskega izvršnega sveta; - na veliki četrtek, 10. aprila 1941 popoldne, je v Šoštanj po cesti Črna na Koroškem--Šoštanj prodrl okrepljeni 99. polk 1. divizije planinskih lovcev, ki ji je poveljeval general Hubert Lanz; naslednjega dne so Nemci preko Velenja prodirali proti Celju; nemškim enotam, ki niso naletele na odpor jugoslovanskih enot, je težave povzročalo le slabo vreme.
■ Damijan Kljajič
d.o.o.
m
JNillíQ
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
KERANKARSTV0 041 6
Škale 175 | Velenje | lukamaric47@gmai
com
i
ELEN
Selo 22, Velenje (nekdanji kamnolom GIP Vegrad)
VELENJE
041/606 349 031/ 660 161 www.|elen.si
•	Hidravličnecevi hansa^flex
•	Gradbeni odpadki -koncesija
107.8 N 5a.di0.
Velenje
hU
oros kop
Oven 21. 3. - 20. 4.
Že na začetku aprila boste ugotovili, da bodo vaši nemajhni načrti težko uresničljivi. Sedaj vam je to še bolj jasno, a se še ne boste vdali. Čim prej morate prenehati razmišljati o preteklosti, saj boste zaradi tega le še bolj zmedeni in negotovi pri odločitvah o prihodnosti. Kdor se enkrat opeče, je pač bolj pazljiv, vi pa ste se doslej opekli že večkrat. In prav nič ne bo narobe, če boste tokrat zato še bolj oprezni. V naslednjem tednu se boste odločno soočili s problemi in boste končno dočakali tudi pravo rešitev. Pomembno poglavje vaše preteklosti bo končno utonilo v pozabo in lahko boste neobremenjeno načrtovali nova doživetja. Zdravje: občutljivi boste, zato dovolj počivajte. V ničemer ne pretiravajte.
Bik 21. 4. - 20. 5.
Vsekakor se vam obeta nekaj novega In zanimivega na področju ljubezni, saj boste preživeli vikend v družbi prijetne osebe, ki je zlepa ne boste mogli pozabiti. Spoznali boste, da ste pravzaprav živeli v zaprtem balonu, nedostopno. Žal ste premalo samozavestni, da bi vi naredili odločilen korak. Srečno naključje bo poskrbelo, da vam ne bo treba narediti nič, le nasmejali se boste, ko vam bo novi prijatelj, ki bo kmalu več kot to, povedal, kaj čuti. S tem bo opravil tisto, česar ste se najbolj bali. Kljub vsemu boste ob koncu tedna zelo zadovoljni, saj boste ugotovili, da ste si sami ustvarili navidezne ovire, ki so vam preprečevale boljše rezultate. Sedaj bo šlo le še navzgor! Hitreje, kot ste kdajkoli upali.
Dvojcka22i5¡B-i21B6ii
Končno. Odločno se boste soočili s problemi in tudi končno dočakali pravo rešitev. Tudi zato, ker ste se vendarle premaknili iz mrtve točke in sami naredili veliko za svojo prihodnost. Veselite se in uživajte v družbi družine in prijateljev. Priložnosti boste imeli več kot dovolj, le izrabiti jih morate. V naslednjih dneh boste že rahlo načrtovali priprave na dopust, morda le prvomajski, morda pa že tisti glavni, poletni. Tudi finančno stanje se vam bo končno izboljšalo, tudi zato, ker ste res varčevali. V naslednjih dneh boste miselno bolj odsotni pri delu, zato bodo temu primerni tudi rezultati. Nekako se ne boste mogli ujeti s sodelavci, vendar boste vseeno čutili mir. Ni nujno, da so sodelavci tudi vaši prijatelji, kajne?
Rak 22. 6. - 22. 7.
Zadnje čase si vse preveč prizadevate, da bi Imeli vse pod nadzorom. Šele ob koncu tega tedna se boste začeli umirjati. In to šele po tem, ko si boste dopovedali, da se morate manj vmešavati v življenja drugih. Vaša pustolovska žilica vas bo v naslednjih dneh vodila po samotnih poteh, včasih s konkretnimi dejanji, drugič pa le z mislimi. Veliko bolj celovito boste videli tudi cilje za bližnjo prihodnost. Nekaj bo takšnih, ki bodo morala zoreti še nekaj časa, preden si boste upali o njih razmišljati tudi na glas. Šele potem bo prišel čas, da jih začnete uresničevati. Z neko odločitvijo pa ne boste več odlašali, saj vas tako svari tudi notranji glas. In spet bo prav, da ste si zaupali in niste poslušali drugih! Večkrat verjemite vase.
Lev 23. 7. - 23. 8.
Pred vami je niz zanimivih dni. Sanjarili boste predvsem o neki trenutno nedosegljivi osebi ali nedosegljivem življenjskem cilju. In prav sanjarjenje vam bo pomagalo, da se boste lažje lotili nujnih opravkov, ki vam res ne bodo dišali. Tako se boste namreč prepričali, da se je vredno potruditi. Vsekakor boste prav v teh dneh uspešno dokončali neko poglavje svojega življenja. Iz trenutka vtrenutek bo vaš korak v prihodnost bolj lahek in varen. Čutili boste veliko nove energije in odločnosti. V naslednjem tednu boste z lahkoto uresničili vse svoje zamisli. Pa še počutje bo vsak dan boljše. Tudi zato, ker ste se sami potrudili zase! Lahko ste ponosni nase, kmalu pa boste čutili, da so tudi vaši najbližji ponosni na vas.
Na začetku aprila boste zelo skeptični zaradi neke osebne zadeve. Počasi se boste mirno sprijaznili z nastalim položajem in spontano pričakovali najboljše rešitve. Možnosti bodo majhne, vi pa ne boste obupali, saj ste pravi borec. Začutili boste, da se ravnovesje med vašimi čustvi in razumom umirja, kar se vam sicer zadnje čase nI dogajalo. Tudi zdravje bo odlično. K temu bo zagotovo pripomoglo tudi to, da že nekaj časa živite zelo nestresno, saj ste se odločili, da bo tako. Morda boste v naslednjih dneh nekoliko nervozni le zaradi materialnih skrbi, vendar boste tokrat o denarju razmišljali malo drugače. Veliko bolj razumno, saj se boste začeli zavedati, da boste brez posojila težko uspeli uresničiti sanje. Se tako mudi? Če se le da, še malo počakajte. Zvezde pravijo, da ni pravi čas.
Tehtnica 24. 9. - 23. 10.
Vteh dneh boste še posebej doživeto Izžarevali In sprejemali pozitivno energijo. Tudi zato, ker boste obkroženi z ljudmi, ki vam bodo energijo dajali in ne jemali. Vse bolj boste prepričani o pravilnosti odločitve, ki ni bila lahka. Zato se bodo spremembe na bolje dogajale tako bliskovito, da skoraj ne boste mogli verjeti. Prav zaradi svoje Intuicije boste vedeli, kje bo najbolje, da se pravočasno ustavite. Trenutno bo to na finančnem področju. Ne tvegajte, če niste prepričani, da boste uspeli. Čas je zelo neugoden, zato se ne zanašajte na srečo. Raje pojdite po korakih in počasi. Najprej poskusite in če bo uspelo, zadevo počasi še nadgradite. Zdravje bo solidno, le več časa bi morali preživeti na zraku. In to aktivno.
Škorpijon 24. 10. - 22. 11.
Končno boste pripravljeni, da se tudi poslovite od nekega doživetja, ki vas je močno pretreslo. Morda boste sposobni tudi tega, da osebi, ki vam veliko pomeni, dovolite, da odide iz vašega življenja. Veselili se boste že nekako pozabljenega občutka svobode. Zdelo se vam bo, da ste lahkotni kot ptica, ki od daleč vidi nešteto možnosti pod seboj. Šele zdaj boste neobremenjeno videli svoje prihodnje korake, vendar pa bodite pri odločitvah vseeno previdni. Dobro premislite, preden boste od idej prešli na dejanja, saj ni vredno, da se vam sedaj, ko je spet vse tako, kakor ste nekaj mesecev želeli, ponovno zaplete. Zvezde vam priporočajo, da naslednje dni izkoristite za aktiven počitek, kar pomeni, da morate večkrat vsaj na sprehod. In to ne le okoli vašega doma.
Strelec 23. 11. - 21. 12.
Nekaj čudnih dni je pred vami. Preganjala vas bo slaba volja, pa še sami ne boste vedeli, zakaj. Počutili se boste krivi za marsikaj, pa bo to le v vaši glavi. Morda tudi, zato, ker se vam zadnje čase res dogajajo stvari, ki jih niste vajeni. Verjetno boste zato v teh dneh, sploh pa v dolgih nočeh brez spanca, veliko premišljevali. Sprehodi v naravo vam bodo še posebej pomagali, da boste premagali neko žalost ali celo že pomladno depresijo. Zavedali se boste, da ne bo lahko, da spet pridete v staro formo. A boste uspeli. Korak za korakom, vsak dan boste naredili več. Najbolj veseli pa boste, ko vas bo z nežnostmi spet zasipal vaš partner, ki je bil zadnje čase kar preveč odsoten. In zato ste bili krivi izključno vi, ne on. Se sploh zavedate, koliko vam pomeni?
Kozorog 22. 12. - 20. 1.
V teh dneh boste z lahkoto uresničevali svoje poslovne cilje in opravljali številne delovne obveznosti. Pripravljeni boste tudi na nove življenjske izzive in tokove, ki se nakazujejo že nekaj časa. Najbolj boste veseli, ker se boste vsem novostim zlahka prilagajali. A pri neki zelo osebni odločitvi boste še nekaj dni v veliki dilemi. Če boste pustili času čas, boste sami našli ravno prave odgovore. TI bodo od vas terjali tudi več odločnosti, manj prijaznosti. Enostavno boste morali s tistimi, ki vam jemljejo energijo, vsaj za nekaj časa prekiniti stike. Paziti pa morate na svoje zdravje, ki vam zna v naslednjih dneh še malce ponagajati. Tudi zato, ker zadnje čase premalo pazite, kaj jeste.
Vodnar 21. 1. - 20. 2.
Poskusili boste razumeti, a žal ne boste mogli. Oseba, ki staji neizmerno zaupali, vas bo res močno razočarala. Pa ne le to. Prizadelo vas bo, da boste zaradi nje veliko izgubili v očeh znancev, tudi nekaterih prijateljev. Ne boste vedeli, kako se obnašati, ko vas bodo soočili s posledicami vaših dejanj, ki so se vam zdela popolnoma normalna. Šele sedaj boste spoznali, da ste bili malo naivni, malo pa sebični. A nič še ni izgubljeno. In za prav nič ni prepozno. Začnite takoj, saj boste morali urediti kar nekaj stvari, ki vam ne dišijo. Zato pojdite po korakih, brez nestrpnosti. Ko boste končali eno zadevo, se lotite naslednje. In nič prej. Le tako vam lahko uspe, saj boste sicer izgubili pogum. Tokrat ne računajte na druge, vse boste morali narediti sami.
Ribi 21. 2. - 20. 3.
Ob koncutedna se boste počutili precej slabo. In res boste popolnoma izčrpani, poleg tega boste ves čas prepirljivi. Krivdo za nastalo situacijo, ki ne bo le neprijetna, ampak tudi močno boleča, boste iskali v vseh okoli sebe, le v sebi ne. Nekoliko več pozitivne energije in poguma boste občutili šele sredi prihodnjega tedna. V vaše življenje bodo takrat res prišle bliskovite spremembe, ki jih sploh ne boste pričakovali. Adejstvo je, da ste jih povzročili sami. Vse bodo iskren rezultat vaše zrelosti in potrpežljivosti, pa tudi delovnih navad, ki vam jih mnogi zavidajo. Čeprav delujete raztreseno, ste izjemno pridni in učinkoviti, kar mnogi še vedno cenijo. In prav to vam bo odprlo vrata v lepšo in veliko manj negotovo prihodnost. Zato pozabite na slabo in se veselite dobrega.
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
24
TV SPORED
3. aprila 2014
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
3. aprila	1	4. aprila	1	5. aprila	1	6. aprila	1	7. aprila	1	8. aprila	1	9. aprila
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.40	Zdravje v Evropi, dok. ser.
12.00	O živalih in ljudeh, tv Maribor
12.25 Na vrtu, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Odkrito, ponov.
14.25 Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45 Bela, ris.
15.50	Adi v morju, ris.
15.55 Vse o Rozi, ris.
16.05 Aktivatorji: Decibeli žagajo
16.20	Mirovni tabor - Sonjin dnevnik,
dok. film 16.45 Dobra ura z Boštjanom
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Boštjanom
18.30	Infodrom 18.35 Pipi in Melkijad, ris.
18.40	Manja, ris. 18.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.30	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan
23.35 Sveto in svet: Ekumenizem
00.30	Ugriznimo znanost, ponov. 00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanall
TV SLO T
07.00	Kanopki, ris.
07.05 Mali kralj, ris.
07.10	Drago, ris.
07.15 Manja, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25 Gozdna druščina, ris.
07.35 Gospodič Jakob, ris.
07.40	Musti, ris.
07.45 Glasbila, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.54	Minuta v muzeju
07.55	Klasične pravljice: Blebetač, ris. 08.00	Vetrnica: Čistilna akcija 08.05 Bukvožerček: Vilijeve težave 08.10	Male sive celice, tv kviz 08.55 Infodrom
09.05 Otroški kanal 10.15 Dobra ura z Milico 11.35 Dobro jutro
14.10	Točka, glasb. odd. 14.55 Slovenski vodni krog: Bloščica,
dok. nan.
15.20	Oni, mi in Skitskoj, dok. odd.
16.20	Evropski magazin
16.40	Mostovi Hidak
17.10	Slovenci po svetu: Pogovor z velesposlanico RS na Japonskem Heleno Drnovšek Zorko
17.50	Točka preloma
18.50	Ljudje podeželja, 23/28
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Deteljice
20.00	Nogomet: vrhunci evropske lige
21.00	Nogomet, evrop. liga, Porto :
Sevilla, četrtfinale, prenos 22.55 Vzletna steza, irski film 00.25 Točka, glasb. odd. 01.15 Zabavni kanall
06.10	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Globus
11.05	Prava ideja!
11.55	Sveto in svet
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Mali kralj, ris.
15.55	Gregor in dinozavri, ris.
16.10	Muzikajeto
16.45	Dobra ura z Akijem
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Akijem
18.30	Infodrom
18.35	Angelina balerina, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, tv Koper
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Polnočni klub: Otroški junaki
00.15	Dnevnik, ponov.
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
TV SLO T
07.00	Kanopki, ris.
07.05	Mali kralj, ris.
07.10	Drago, ris.
07.15	Manja, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Gozdna druščina, ris.
07.35	Gospodič Jakob, ris.
07.40	Musti, ris.
07.45	Glasbila, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.54	Minuta v muzeju, ris.
07.55	Klasične pravljice: Mali pišček, ris.
08.00	Aktivatorji: Decibeli žagajo
08.10	Mirovni tabor, dok. film
08.25	Muzozlet: Slikanje v Portorožu
08.40	Harmonije Evrope: Madžarska
08.55	Infodrom
10.15	Dobra ura z Boštjanom
11.35	Dobro jutro
13.55	Točka, glasb. odd.
14.50	Blaž Šparovec, koncert za
klarinet
15.30	Alpe, Donava, Jadran
16.00	Zvijače živilske industrije, dok. odd.
16.40	Mostovi Hidak
17.20	Nogomet: vrhunci evropske lige
18.15	Osmi dan
18.45	Knjiga mene briga
19.10	Točka, glasb. odd.
20.00	Edvard in Jurij - dva brata, en
prestol, dok. odd.
20.50	Sodobna družina (III.), 17/24
21.15	Scott in Bailey (III.), 4/8
22.05	Reši nas hudega, film
23.40	Točka, glasb. odd.
00.30	Zabavni kanal
pop pop
Zapleši z nami, ris.
06.15	Spretni Manny, ris.
06.40	Grozni Gašper, ris.
07.10	Budva na morski peni, nan.
08.15	Želim te ljubiti, nan.
09.10	Tv prodaja
09.25	Prepovedana ljubezen, nan.
10.20	Tv prodaja
10.35	Vrtinec življenja, nan.
11.30	Tv prodaja
11.45	Prenovimo kopalnico, am. ser.
12.10	Kamera teče, am. ser.
12.40	Budva na morski peni, nan.
13.45	Zdravnikova vest, nan.
14.40	Hiša iz kart, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Epilog
21.15	Črni seznam, nan.
22.10	24ur zvečer
22.40	Hiša iz kart, nan.
23.40	Zdravnikova vest, nan.
00.35	Na robu znanosti, nan.
01.30	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
01.55	24ur
02.55	Zvoki nočii
©
Zapleši z nami, ris.
06.20	Spretni Manny, ris.
06.45	Grozni Gašper, ris.
07.15	Budva na morski peni, nan.
08.15	Želim te ljubiti, nan.
09.10	Tv prodaja
09.25	Prepovedana ljubezen, nan.
10.20	Tv prodaja
10.35	Vrtinec življenja, nan.
11.30	Tv prodaja
11.45	Prenovimo kopalnico, am. ser.
12.10	Kamera teče, am. ser.
12.40	Budva na morski peni, nan.
13.50	Zdravnikova vest, nan.
14.45	Hiša iz kart, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Državniške igre, am. film
22.20	24ur zvečer
22.50	Zapeljevanje, am. film
23.05	Eurojackpot
23.10	Zapeljevanje, nad. filma
00.40	Skrbništvo, am. film
02.20	24ur, ponov.
03.20	Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 Pop corn: Zaklonišče prepeva 11.35 Skrbimo za zdravje: bolezni žil 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Videospot dneva 12.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas . mladi za Veleje 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Saša Avsenika,
ans. Francija Ocvirka 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje- pomlad v Hiši generacij Laško 21.50 Mura Raba TV 22.20 Napovedujemo 22.25 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
©
¡.55 Napovedujemo ¡.00 Dobro jutro, informativna
10.30	Oglasi
10.35 Naj viža: Ans. Saša Avsenika,
ans. Francija Ocvirka
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva
12.20	Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice:
Jordanija
21.00	Regionalne novice 3 21.05 Gostilna pr' Francet (77) 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
06.10	Odmevi
07.00	Vetrnica: Lars vozi svoj avto
07.05	Vetrnica: Bolna punčka
07.10	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
07.30	Fračji dol: Cvetko in Gorgoni, ris. nan.
07.55	Vetrnica: Semafor
08.00	Studio Kriškraš: Strip
08.25	Vetrnica: Risanje z mehurčki
08.30	Bine, lutk. nan.
08.50	Vetrnica: Medved
08.55	Aktivatorji: Nagradni kviz
09.05	Zgodba o laseh, dok. film
09.45	Male sive celice, tv kviz
10.30	Infodrom
10.55	Holiji, nem. film
12.20	Muzikajeto, glasb. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Tednik
14.25	Prava ideja!
14.50	Na lepše
15.15	Slovenski magazin
15.50	Zapeljevanje pogleda: Metka Krašovec in Zdenko Žido, 1/4
16.20	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu, tv Maribor
17.40	Jeruzalem, 1/3
18.30	Ozare
18.40	Larina zvezdica, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Moja Slovenija, družinski kviz
21.40	Ljudje podeželja, 24/28
21.50	Zelenjavni vrtovi, 1/2
22.20	Poročila, vreme, šport
22.50	Poldnevnik. TV satira
23.20	Pod okriljem teme, 1/6
00.50	Ozare, ponov.
00.55	Dnevnik, ponov.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
TV SLO T
07.40	Tarča, ponov.
09.20	Slovenski utrinki
09.45	Posebna ponudba, izob. odd.
10.10	Pisave
10.40	Osmi dan
11.15	Polnočni klub: Otroški junaki
12.55	Formula 1, velika nagrada
Bahrajna, kvalif. prenos
14.05	Nogomet, evrop. liga, Porto : Sevilla, četrtfinale, posnetek
15.50	Formula 1, velika nagrada
16.25 Športni izziv
16.55 Nogomet - Pot v Brazilijo, 7. del 17.25 Odbojka, dp, finale (Ž), tretja
tekma, prenos 19.30 Nogomet - Pot v Brazilijo, 6.
del, ponov. 20.00 Nogomet, prva liga, Gorica :
Olimpija, prenos 21.55 Topaz, am. film 00.10 Aritmja
00.55 Aritmični koncert, studijski
koncert 01.50 Bleščica, odd. o modi 02.20 Na lepše 0245 Zabavni kanal
pop
07.00	Oto čira čara
07.01	Igra vlog, ris. 07.10	Zapleši z nami, ris. 07.15	Spretni Manny, ris. 07.40	Raziskovalka Dora, ris. 08.05	Doktor Glavca, ris. 08.15	Želvica Lulu, ris. 08.30	Smrkci, ris.
08.45 Van Dog, ris.
08.50	Dežela konjičkov, ris. 09.15 Knjiga čarovnij, ris.
09.40	Neobičajna šola, ris. 09.45 Slugterra, ris. 10.15 Vroča kolesa, ris.
10.20	Beverly Hills 90210, nan.
11.10	Sanjski moški, am. ser. 12.05 Top design - Avstralija, avstr. ser.
13.05 Znan obraz ima svoj glas, ponov.
15.50	Zadnja velika avantura, am. film
18.15 Pozor, priden pes! 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vid in Pero šov
21.30	Julie in Julia, am. film 23.55 Ljubezen in bes, irski film
01.50	24ur, ponov.
02.50	Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.45 Ustvarjalne iskrice (89): Okrasni
lonček 10.05 Oglasi
10.10 Gostilna pr Francet (77), zabavno glasbena oddaja 11.10 Napovedujemo 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, mladi za Veleje: Mednarodno mladinsko delo 18.40 Mura Raba TV 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2195. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.30 Spin show 2014, posnetek
prireditve 22.00 Jutranji pogovori, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
07.00	Musti, ris. 07.05 Dojenček, ris.
07.10	Kuhar, ris.
07.13	Pravljice o zobnih miškah, ris. 07.15 Svet živali, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Drago, ris.
07.30	Trala trali, ris. 07.35 Manja, ris. 07.45 Prihaja Nodi, ris. 07.55 Vse o Rozi, ris. 08.05 Kuhanje? Otročje lahko!, ris.
08.10	Minuta v muzeju 08.15 Larina zvezdica, ris. 08.25 Nodi in čarobni lunin prah, ris. film
08.50	Pozabljeni igrači, ris.
09.00	Mili in Moli, ris. 09.15 Knjiga o džungli, ris. 09.25 Pujsa Pepa, ris.
09.30	Minuta v muzeju, ponov. 09.35 Kapitan Sabljezobi, 3/26
10.00	Nedeljska maša, prenos iz
župnije Vojščica 10.55 Na obisku, tv Koper
11.20	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport 13.25 Slovenski pozdrav
15.10	Moja draga Klementina, am. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Nedeljsko popoldne z Ulo
18.40	Prihaja Nodi, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Oblast (III.): Padec, nad.
21.10	Intervju
22.00	XX. Generacije znanosti ZRC SAZU
22.30	Poročila, vreme, šport
23.00	Tito, zadnje priče oporoke:
Razcvet, 10/13 23.55 Slovenski magazin
00.20	Dnevnik, vreme, šport 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Infokanal
TV SLO T
08.10	Globus
08.40	Slovenci po svetu
09.20	Slovenski magazin 09.45 Turbulenca
10.50	Sozvočje Slovenije: Lent 2013
12.00	Bravo orkester, Igor Mitrovič in
Benjamin Bayl 12.55 Nogomet, vrhunci evrop. lige, ponov.
13.50	Formula 1, velika nagrada
Bahrajna, prenos 15.55 Odbojka, dp, finale (M), prva
tekma, prenos 17.45 Športni izziv, ponov.
18.20	Morente, dok. film
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Glasbeji večer, posn. 22.05 Rokovanje s hudičem, dok. odd. 23.35 Dobr' je, tv igra
00.00	Aritmija
00.45 Aritmični koncert - The puzzled,
studijski koncert
01.40	Poldnevnik. Tv satira, ponov. 02.05 Zabavni kanal
POP
07.00	OTO čira čara
07.01	Mojster Miha, ris. 07.10	Spretni Manny, ris. 07.35 Raziskovalka Dora, ris. 08.00	Želvica Lulu, ris. 08.15 Smrkci, ris.
08.30	Dežela konjičkov, ris. 08.55 Knjiga čarovnij, ris.
09.20	Neobičajna šola, ris. 09.25 Slugterra, ris. 09.55 Vroča kolesa, ris.
10.00	Beverly Hills 90210, nan.
10.50	Živeti s sovražnikom, am. film
12.30	Kuhajte kot Heston, ang. ser.
13.00	Nigellissima, ang. ser.
13.40	Kuharski mojster, am. ser. 14.35 Vid in Pero šov, ponov. 16.05 Dr. Dolittle 5, am. film 17.45 Okusi brez meja
18.20	Ana kuha 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Znan obraz ima svoj glas
22.30	Velika pričakovanja, am. film
00.40	Mirno jezero 2, am. film 02.25 24ur, ponov. 03.25 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2194. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek, športna oddaja 10.15 2195. VTV magazin 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Oglasi
10.45 Na obisku ... pri Dušici Kunaver
11.45 Spin show 2014
13.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
14.00 Videostrani, obvestila
17.55 Napovedujemo
18.00 Ustvarjalne iskrice ((88): malce
drugačen venček 18.20 Čas za nas, tabornike -
Zimovanje 2014 18.55 Pop corn: Zaklonišče prepeva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža:ans. Saša Avsenika,
ans. Francija Ocvirka 21.15 Jutranji pogovori 22.45 Skrbimo za zdravje: Bolezni žil 23.45 Videostrani, obvestila
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Obzorja duha
11.10	Pogledi na . srednjeveške rokopise iz Žičke kartuzije, dok. odd.
11.50	Ljudje podeželja:
Samopostrežba na kmetiji
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	Polnočni klub: Otroški junaki
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Otroši program: OP!
sledi	Kot ptice, ris. film
16.05	Studio Kriškraš: Strip
16.45	Dobra ura z Bernardo
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Bernardo
18.30	Infodrom
18.35	Risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Opus
23.35	Knjiga mene briga
23.55	Slovenska jazz scena
01.30	Duhovni utrip
01.40	Dnevnik, ponov.
02.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.00	Infokanal
TV SLO T
07.00	Kanopki, nan.
07.05	Mali kralj, nan.
07.15	Manja, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Gozdna druščina, ris.
07.35	Gospodič Jakob, ris.
07.40	Musti, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.54	Minuta v muzeju, ris.
07.55	Klasične pravljice: Velikanski nos, ris.
08.00	Infodrom
08.15	Muzikajeto, glasb. odd.
08.40	Totalna razprodaja, 6/10
09.10	Otroški kanal
10.15	Dobra ura z Akijem
11.35	Dobro jutro
14.35	Točka, glasb. odd.
15.30	Na lepše
15.50	Edvard in Jurij - dva brata, en
prestol, dok. odd.
16.45	Dober dan, Koroška
17.15	Intervju
18.10	XX. generacije znanosti ZRC
18.40	Prava ideja!
19.10	Točka, glasb. odd.
20.00	Dediščina Evrope: Grofica
Monsoreaujska, 1/2
21.35	Mojster pravice, 2/2
23.05	Točka, glasb. odd.
23.55	Zabavni infokanal
pop
06.00	Zapleši z nami, ris.
06.15	Spretni Manny, ris.
06.40	Grozni Gašper, ris.
07.10	Budva na morski peni, nan.
08.15	Želim te ljubiti, nan.
09.10	Tv prodaja
09.25	Prepovedana ljubezen, nan.
10.20	Tv prodaja
10.35	Vrtinec življenja, nan.
11.30	Tv prodaja
11.45	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
12.15	Budva na morski peni, nan.
13.35	Velika pričakovanja, am. film
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldan
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Skriti šef
21.00	Seznam strank, nan.
21.55	24ur zvečer
22.55	Hiša iz kart, nan.
23.30	Zdravnikova vest, am. nan.
00.25	Na robu znanosti, nan.
01.20	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
01.45	24ur
02.45	Zvoki noči
©
08.55 Na
emo
Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi
10.35 2195. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.40 TV prodajno okno 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Zdravnik (družinska medicina), zdravnik -kirurg (9. oddaja) 18.25 Regionalne novice 3 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Dober večer, gospod predsednik Samo Hribar Milič, predsednik GZS
21.00 Regionalne novice 3 21.05 Napovedujemo 21.10 Gostilna Pr' Francet (78) 22.10 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
06.10	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Na obisku
11.25	Zdravje v Evropi
12.20	Opus
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Musti, ris.
15.50	Neli in Cezar, ris.
16.00	Angelina balerina, ris.
16.10	Bine, ris.
16.45	Dobra ura z Jasno
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Jasno
18.30	Infodrom
18.35	Risanka, ris.
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pokličite babico (I.), 3/6
21.00	Pogled v prihodnost, dok. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus
23.35	Intervju, ponov.
00.25	Posebna ponudba
00.40	Dnevnik, ponov.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
06.10	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Obrazi mest: Mexico City
11.00	Osmi dan
12.00	Pogled v prihodnost, dok. film
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.20	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Pujsa Pepa, ris.
15.45	Male sive celice, kviz
16.45	Dobra ura z Milico
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Dobra ura z Milico
18.30	Infodrom
18.35	Risanka, ris.
18.40	Drago, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	My week with Marilyn, ang.
am. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Odkrito
23.55	Turbulenca, ponov.
00.25	Dnevnik, ponov.
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Infokanal
TV SLO T TV SLO T
07.00	Kanopki, ris.
07.05	Mali kralj, ris.
07.15	Manja, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Gozdna druščina, ris.
07.35	Gospodič Jakob, ris.
07.40	Musti, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.54	Minuta v muzeju, ris.
07.55	Klasične pravljice: Stolp do lune, ris.
08.00	Studio Kriškraš
08.30	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
08.50	Infodrom
09.00	Otroški kanal
10.15	Dobra ura z Bernardo
11.35	Dobro jutro
14.25	Točka, glasb. odd.
15.20	Moja Slovenija, družinski kviz
16.50	Glasnik, tv Maribor
16.20	Muzikajeto
17.40	Mostovi Hidak
18.05	Zelenjavni vrtovi, 1/2
18.35	Muzikajeto
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Točka preloma
20.30	Verdijeva domačija, glasb. film
21.25	Skoraj moški, norv. film
22.40	Glasbeni večer: 29. slovenski
glasb. dnevi 2014
00.10	Točka, glasb. odd.
01.00	Zabavni kanal
pop
06.00	Zapleši z nami, ris.
06.05	Spretni Manny, ris.
06.30	Grozni Gašper, ris.
06.55	Budva na morski peni, nan.
08.05	Želim te ljubiti, nan.
09.00	Tv prodaja
09.15	Prepovedana ljubezen, nan.
10.10	Tv prodaja
10.25	Vrtinec življenja, nan.
11.20	Tv prodaja
11.35	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
12.00	Kamera teče, am. ser.
12.30	Budva na morski peni, nan.
13.45	Zdravnikova vest, nan.
14.40	Hiša iz kart, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Mentalist, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30	Hiša iz kart, nan.
23.35	Zdravnikova vest, nan.
00.30	Na robu znanosti, nan.
01.25	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
01.50	24ur
02.50	Zvoki noči
©
07.00	Kanopki, ris.
07.05	Mali kralj, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Gozdna druščina, ris.
07.35	Gospodič Jakob, ris.
07.40	Musti, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.54	Minuta v muzeju, ris.
07.55	Klasične pravljice: Lovilec sanj, ris.
08.00	Bine, lutk. nan.
08.20	Vetrnica: Bolna punčka
08.25	Ajkec pri restavratorjih, nan.
08.45	Infodrom
10.15	Dobra ura z Milico
11.35	Dobro jutro
13.50	Nedeljsko popoldne z Ulo
15.10	Glasnik, tv Maribor
15.40	O živalih in ljudeh
16.05	Na vrtu
16.25	Evropski magazin
16.40	Mostovi Hidak
17.25	Odbojka, dp, finale (M), druga
tekma, prenos
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Košarka, dp, Union Olimpija :
Krka, prenos
21.40	Športni izziv
22.10	Bleščica, odd. o modi
22.45	Zmaga, franc. film
00.30	Točka, glasb. odd.
01.20	Zabavni kanal
pop
06.00	Zapleši z nami, ris.
06.05	Spretni Manny, ris.
06.30	Grozni Gašper, ris.
06.55	Budva na morski peni, nan.
08.05	Želim te ljubiti, nan.
09.00	Tv prodaja
09.15	Prepovedana ljubezen, nan.
10.10	Tv prodaja
10.25	Vrtinec življenja, nan.
11.20	Tv prodaja
11.35	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
12.00	Kamera teče, am. ser.
12.30	Budva na morski peni, nan.
13.45	Zdravnikova vest, nan.
14.40	Hiša iz kart, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Je bella cesta
21.15	Mamin dan, nan.
21.55	24ur zvečer
22.25	Hiša iz kart, nan.
23.30	Zdravnikova vest, nan.
00.25	Na robu znanosti, nan.
01.20	Opremljevalci v zasedi, am. ser.
01.45	24ur
02.45	Zvoki noči
08.55 Na
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi
10.35 Dober večer, gospod predsednik Samo Hribar Milič, predsednik GZS
.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja .00 Videospot dneva 12.05 Videostrani obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: DIFIfest 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2196. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.35 Dotiki gora: Čaven 21.00 To bo moj pokljc: Častnik krova: plovni tehnik, Častnik stroja: ladijski strojni tehnik (10. odd.) 21.30 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
22.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
©
12.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna
oddaja
10.30	Oglasi
10.35	2196. VTV magazin
10.50	Kultura, informativna oddaja
10.55	Športni torek, športna informativna oddaja
11.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	Videospot dneva
11.35	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (90)
18.20	Vrtnarski kotiček
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20	Videospot dneva
19.25	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Aktualno
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop corn
22.05	Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 3. 4. 2014, barve: CM K, stran 25
3. aprila 2014
PRIREDITVE
25
Knjižne novosti
ŠVIGELJ - MERAT, Brina: Noč v Reykjaviku
od - Odrasli / 821.163.6 -Slovenski družbeni romani
Pisateljica Brina Svit se je rodila v Ljubljani, od leta 1980 pa živi in ustvarja v Parizu. Knjiga Noč v Reykjaviku je njen že peti roman, ki ga je napisala v francoščini, Cankarjeva založba pa ga je izdala v slovenščini. Za roman je prejela evropsko literarno nagrado Madeleine Zepter. Tudi za ostale romane je prejela številne francoske prestižne nagrade, mi jo pa dobro poznamo
fantastični roman in ne zadnji, kot napoveduje. Je velik ljubitelj in poznavalec Harryja Potterja, Gospodarja prstanov, Avatarja in drugih svetovnih uspešnic. Najstnica Emma Storm, ki obiskuje zadnji letnik gimnazije in živi ves čas v Ljubljani, se mora nenadoma preseliti v Novo mesto, ker se tako odloči njena mama. Emma se nikakor ne more navaditi na nov dom, misli, da je njenega življenja konec. Toda kmalu se ji v novem okolju začnejo dogajati čudne stvari. Odkrivati začne pozabljene lepote preteklosti, pre-dantična slovenska zgodovina pa jo popelje v popolnoma novi svet. Nazadnje še odkrije, da je nekaj posebnega in ne čisto navadna najstnica, ki je prišla iz Ljubljane. Roman ima 423 strani in se lahko kosa s podobnimi fantastičnimi svetovnimi romani.
KELLY, Mij: Ačiiiha!
ml - mladina / C - Sz -Cicibani - Slikanice zaboji
To je zabavna in hkrati poučna zgodbica o
po čudovitih romanih Odveč srce, Hvalnici ločitve in drugih delih. Glavna junakinja romana Noč v Reykjaviku je Lisbeth Sorel, uspešna poslovna ženska srednjih let, ki pa je manj srečna v intimnih odnosih. Na letališču v Reykjaviku se sreča z Eduardom Rosom, argentinskim plesalcem tanga, ki ga je spoznala v Buenos Airesu. Izvedela je, da mu ženske plačujejo za ples, in Lisbeth mu bo tudi plačala, da z njo preživi noč, eno samo noč omejeno z začetkom in koncem. Zato naj bo ta noč čim daljša, tu sredi te »zemlje ognja in ledu« - in to je lahko samo Islandija, ko pozimi traja dan samo nekaj ur. Ob tujcu, ki ga komaj pozna, se Lisbeth z njegovo pomočjo spet postavi na noge, pove mu, kaj se je zgodilo z njeno sestro, ki ji je veliko pomenila. Čeprav na začetku romana pomislimo na lepo ljubezensko zgodbo, pa imamo pred sabo roman o izgubah, žalovanju in smrti. Preden je Svitova napisala roman, je šest tednov preživela v Reykjaviku, ker jo je zanimal občutek te dežele. »Kot da si na koncu sveta. Sprašuješ se, kje je začetek in kje konec«, pravi pisateljica.
TOPIC, Uroš: Emma Storm.Bratovščina Culis
ml - mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta dalje
»Očarljiv, napet fantazijski roman, v katerega se bo zaljubila mladina. Zgodba polna moči, sočutja in domišljije, skrbno izdelana saga v maniri velikih svetovnih uspešnic za mlade. Kot bi jo zapisal zelo zrel pisatelj z dušo najstnika. Ampak knjiga je slovenska, in v resnici jo je napisal najstnik z zelo zrelo dušo.« To je ocena pisateljice Dese Muck. Uroš Topič je v resnici dijak gimnazije v Novem mestu in pisanje je njegova velika ljubezen poleg glasbe, filma in kostumogra-fije. Emma Storm je njegov prvi mladinski
punčki Maruši, ki jo je nekoč neka cvetka tako požgečkala po nosu, da je na ves glas rekla ... Ačiiiha! Njeni prijatelji, živali, ki niso marali, da se jim bacili širijo v obraz, so jo glasno okarali in ji rekli, zakaj si ne pokrije ust, ko kihne. Ker Maruša tega ni vedela, so živali sklenile, da jo naučijo pravil lepega vedenja, da ne bo sebi v sramoto in njim v pokoro. Prvo pravilo je: Ne bodi ogaben! Drugo pravilo je: Ne jej kakor prašič! Pravilo številka 3: Ne teži drugim! Najpomembnejše zlato pravilo pa je, da z drugimi vedno delaš tako, kot bi ti rad, da bi drugi delali s tabo, je živali opozorila Maruša. Potem so pomagali drug drugemu in se skupaj učili lepega vedenja.
KNIGHT, Karin: Najboljša doma narejena otroška hrana na svetu
od - odrasli / 641 - Pripr. živil
Največ, kar lahko dobrega naredite za svojega malčka, je, da mu doma pripravite dober, svež in kakovosten obrok. Tako boste najbolje vedeli, kaj je v vsakem obroku, ki mu ga boste ponudili. Knjiga prinaša več kot 200 slastnih in zdravih receptov, ki so prilagojeni različni starosti otroka, in sicer od šestega do triindvajsetega meseca. Spoznali boste, kako preprosto je pripraviti čudovite kašice, ki jih bo vaš otrok oboževal in okusna hranljiva kosila. Poleg receptov sta opisana dva različna načina priprave hrane, s posebnimi znaki je označena hrana, ki jo lahko pripravite v večjih količinah in jo potem zamrznete. Pri vsakem receptu pa je opisana natančna prehranska analiza, dodanih pa je še veliko koristnih nasvetov.
Knjigo priporočam mladim staršem, da jim bo kuhanje v veselje.
■ BL
V	nedeljo Gospod poslanec
KD Gledališče Velenje se bo v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri v Domu kulture Velenje predstavilo s satiro Branislava Nušica Gospod poslanec v režiji Kajetana Čopa.
Gospod poslanec, v originalu "Narodni poslanik" je ena najostrejših druž-benokritičnih satir srbskega dramatika Branislava Nušica. Drzen in duhovit pogled v zakulisje volitev v Državni zbor je bil, presenetljivo, napisan že leta 1883.
Nušic je v svoji satirični komediji želel razkriti psevdodemokratične prakse kandidatov, ki so se zatekali h korupciji, izsiljevanju in celo brutalni likvidaciji nasprotnikov ... Se mar današnji politiki obnašajo drugače? V kolikšni meri se je zares spremenila politična etika? Ali naši politiki delajo za narodov blagor, ali se samo trudijo na političnem dvorišču nagrebsti, čim več zase?
V	predstavi si vsi močno želijo postati "veliki gospodje", je režiser na oder postavil bojevite, bahave peteline in vročekrvne petelinčke, ki se vsi po vrsti šopirijo, zmešane kure, zbegane kure, kure brez glave, naperušene kokoši in candrave piščance.
In okrog tega kokošnjaka se huli prebrisan lisjak.
■
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 3. april
7.00 Restavracija Pod Jakcem -Gorenje
Krvodajalska akcija 9.30 Galerija Velenje
Delavnica ob razstavi Barbare Drev za skupine iz vrtca 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 17.30 Dom kulture Velenje
Zaključna prireditev Mladi raziskovalci 18.00 Velenjski grad
Predavanje Franca Rozmana: Vzroki za začetek I. svetovne vojne 18.00 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Tomaža Kovačiča Peršina: Duh inkvizicije 18.30 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 20.00 Max klub Velenje
Tjaša Fabjančič / Borut Mori / Robert Jukič - Pesmi in jazz (Max Klub jazz festival - 6. koncert)
Petek, 4. april
7.00 Restavracija Pod Jakcem -Gorenje
Krvodajalska akcija 9.00 in 15.30
Glasbena šola Velenje 1. tekmovanje pihalcev Glasbene šole Velenje - FOKS 17.00 Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Odprtje razstave ob 55-letnici mesta
17.00 Mercator center Velenje
Otroške ustvarjalne delavnice v vrtnem, centru. 19.00 Glasbena šola Velenje Svečani koncert mešanih mladinskih pevskih zborov Šolskega centra Velenje in Theodor-Heuss Gimnasium iz Esslingena ob 41-letnici sodelovanja 22.00 eMCe plac
Koncert elektronske glasbe - RGB series: Blue Vibes / Mir & Kalu
Pogovor s Tanjo Fajon
Mozirje, Območna organizacija SD bo v osrednji knjižnici v petek, 4. aprila, gostila evropsko poslanko Tanjo Fajon. Na pogovor vabijo vse, ki jih zanima njeno delo in delovanje Evropskega parlamenta.
■ mz
Sobota, 5. april
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 9.00 Glasbena šola Velenje
1. tekmovanje pihalcev Glasbene šole Velenje - FOKS 9.00 Knjižnica Velenje
Igrive tačke za lačne mačke, dogajanja ob svetovnem dnevu brezdomnih živali 10.00 Mercator center Velenje
Zabavno dopoldne s folkloro in brezplačna posaditev cvetlic 10.00 Zbirno mesto: pred Zdravstvenim domom Velenje, vhod lekarna Po poti moderne, mesečno vodenje za občane 10.30 Dom kulture Velenje
Maček Muri, muzikal SLG Celje za otroke (za Pikin abonma in izven) 19.00 Vila Bianca Velenje
Naj prostovoljec v MO Velenje 2013, sklepna prireditev Dneva za spremembe 19.00 Glasbena šola Velenje
Pozdrav pomladi 2014, območna revija odraslih pevskih zborov, malih vokalnih skupin in oktetov 20.00 Dom kulture Velenje
Koncert Severe Gjurin z akustično zasedbo in gostom Galom Gjurinom (Abonma Klub in izven) 21.00 eMCe plac
Predstavitev društva urbanih športov Duša
Nedelja, 6. april
17.00 Dom kulture Velenje
Gospod poslanec, politična satira Gledališča Velenje (Abonma Nedeljsko gledališko popoldne in izven)
19.00 Glasbena šola Velenje
Pozdrav pomladi 2014, območna revija odraslih pevskih zborov, malih vokalnih skupin in oktetov
Ponedeljek, 7. april
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mlad. center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Delavnica Barvanje mandal 17.00 Vila Mojca Velenje
Predavanje Simone Levc: Vzgajamo samostojne in odgovorne otroke 18.00 Glasbena šola Velenje
Koncert Pihalnega orkestra Glasbene šole Velenje in Pihalnega orkestra Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto 18.00 Knjižnica Velenje
Bralno srečanje Odprimo knjige 18.30 Ribiški dom ob Škalskem jezeru
Bridge turnir 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Epizoda v življenju zbiralca železa
Torek, 8. april
9.30 Galerija Velenje
Delavnica ob razstavi Barbare Drev za skupine iz vrtca 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mlad. center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku 18.00 Dom kulture Velenje
Športnik leta v Mestni občini Velenje 19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Roberta Šketa: Kaj še čakate?
Sreda, 9. april
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mlad. center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Predstavitev programa BrainObrain 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev pesniške zbirke Sebastjana Kamenika: Pesmi mojega srca
ŠOŠTANJ
Četrtek, 3. april
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljične ure (Tracey Corderoy: Čas je za kahlico | Pripoveduje Andreja Kolenc)
Sobota, 5. april
X Odhod iz AP Šoštanj
Področno orientacijsko planinsko tekmovanje v ligi Smrekovec (tekmovanje) X Okolica Šoštanja
Obnova planinskih poti v oskrbi PD Šoštanj (delovna akcija) X Odhod iz Gaberk
Donačka gora (884m) (izlet, lahka pot)
Ponedeljek, 7. april
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 10.00 - 18.00
Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem
Sreda, 9. april
12.00 - 17.00
Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica: Osnove PowerPointa
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 3. april
18.00 Dvorana Marof
Vodena vadba Koronarnega kluba 20.00 Dvorana Marof Pilates
KINO VELENJE • SPORED
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:
PANIKA
(Slovenija) Komedija, 100 minut. Režija: Barbara Zemljič. Igrajo: Janja Maj-zelj, Grega Zorc, Vladimir Vlaškalič, Pia Zemljič, Milena Zupančič, Ivanka Mežan, Vanesa Oštir Jarič, Barbara Cerar, Igor Žužek, Jernej Šugman, Nina Valič, idr.
Petek, 4. 4., ob 20.00 Sobota, 5. 4., ob 20.00 Nedelja, 6. 4., ob 18.00
Komična melodrama, posneta po priljubljenem romanu Dese Muck, prikazuje življenje 40-letne medicinske sestre Vere, ki v življenju nikakor ne more več najti pravih radosti. Ob zdolgočasenem možu Rudiju je že davno pozabila na ljubezen, dokler je iz duševne monotonije ne predramijo čari prijateljičinega partnerja.
BELA IN SEBASTIJAN
Belle et Sébastien (Francija) Mladinski pustolovski, vojni, 104 minute. Režija: Nicolas Vanier, Igrajo: Tchéky Karyo, Dimitri Storoge, Margaux Châtelier, Félix Bossuet, idr.
Petek, 4. 4., ob 18.00 Sobota, 5. 4., ob 18.00 Nedelja, 6. 4., ob 16.00 - otroška matineja
V tankočutni zgodbi o nenavadnem prijateljstvu med dečkom in potepuško psičko spoznamo 6-letnega Sebastijana, ki med
drugo svetovno vojno živi v odročni vasici v osrčju planin. Z dedkom skuša uloviti krvoločno zverino, ki kolje ovce, toda med razposajenim raziskovanjem reke naleti na veliko psičko Belo. Sebastjan spozna, da se pod umazanim kožuhom skriva prijazno živalsko srce in kmalu se med njima splete nerazdružljivo prijateljstvo. Toda krutost ljudi ne prizanese planinskemu raju, zato Sebastjana in Belo čakajo številne težavne preizkušnje.
47. RONIN
47 Ronin (ZDA) Akcijska pustolovščina, 119 minut. Režija: Carl Rinsch. Igrajo: Keanu Reeves, Hiroyuki Sanada, Ko Shi-basaki, idr.
Petek, 4. 4., ob 19.00 - mala dvorana Nedelja, 6. 4., ob 20.00
Vizualna poslastica, osnovana na starodavni japonski legendi, sledi izgnanemu bojevniku Kaiju, ki se pridruži skupini 47 roninov pod vodstvom odločnega Oishija. Želijo maščevati smrt svojega učitelja, ki jo je povzročil tiranski gospodar vojne Kira. S pomočjo osupljivih spretnosti mečevanja, borilnih veščin in prikrivanja uničujejo sovražnikove horde, vendar kmalu spoznajo, da se bodo morali spopasti tudi z zlobnimi silami magije in miselnih prevar.
10 FILMOV ZA 10 LET ANIMATEKE
Program Animateke po Animateki 2014 Kratki animirani filmi različnih avtorjev,
75 minut
Kiosk (Anete Melece, Švica) / Zajec in jelen (Peter Vacz, Madžarska) / Wind (Robert Lobel, Nemčija) But Milk Is Important (Eirik Gronmo Bjornsen, Anna Mantzaris, Norveška, Švedska) Odsoten (Roberto Catani, Italija,) / Boles (Špela Čadež, Slovenija) /Plug & Play (Michael Frei, Švica) Sončarica (Morgane Le Pechon, Fancija) / Deklica po imenu Elastika (Guillaume Blanchet, Kanada) Papel (Mariel Sayuno, ZDA) Sobota, 5. 4. ob 19.00 - mala dvorana, PROST VSTOP
OBRAZ LJUBEZNI
The Look of Love (VB, ZDA) Drama, 101 minuta. Režija: Michael Winterbottom. Igrajo: Steve Coogan, Anna Friel, Tamsin Egerton, Chris Addison, James Lance, Simon Bird, idr.
Sobota, 5. 4., ob 20.30 - mala dvorana Nedelja, 6. 4., ob 19.00 - mala dvorana
Dramatizacija življenja in dela kontro-verznega britanskega kralja pogrošne zabave, založnika erotičnih revij in vari-etejskega podjetnika, za mnoge kralja mehke pornografije Paula Raymonda, ki so ga leta 1992 razglasili za najbogatejšega Britanca. Raymond je od zgodnjih šestdesetih let dalje poosebljal dekadenco londonskega Soha, tamkajšnjega nočnega življenja, go-go klubov in »resnega« teatra vprašljive moralne integritete. Vedno se je znašel in vedno je znal anti-
Petek, 4. april
17.00 Hiša mladih
Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina)
Sobota, 5. april
8.00 Skupna čistilna akcija - od 11.30 naprej malica za vse udeležence akcije na prireditvenem prostoru ob Hiši mladih
Ponedeljek, 7. april
16.45 Dvorana Marof
Plesno gibal. delavnice (šolska sk.)
19.00 Hiša mladih
Svetniška pisarna
Torek, 8. april
18.00 Dvorana Marof - zgornja dvorana Joga
19.00 Knjižnica v Šmartnem ob Paki O Šmarčanih malo drugače -pogovorni večer Tatjane Vidmar z dekanom Ivanom Napretom
Lunine mene
CITY CENTER Celje
•	četrtek, 3. 4., od 14.00 -19.00, Biotržnica
•	petek, 4.4. od 14.00 Kmečka tržnica
•	sobota, 5.4., od 11.00-15.00 kolesarske delavnice za otroke, brezplačna izposoja otroških koles in zaščitne opreme, animacijski program, nagradne igre od 16.00-20.00 Pump track Challenge -tekmovanje s kolesi na kolesarskem poligonu
•	nedelja, 6.4., od 11.00-15.00 kolesarske delavnice za otroke, brezplačna izposoja otroških koles in zaščitne opreme, animacijski program, nagradne igre, 13.00 Lutkovna predstava, Zlata ptica
Vsak dan v tednu Praznujte rojstni
dan, pokličite 425 12 54 ali se
oglasite na Info točki.
cipirati spremembe v svetu zabave. Kljub neslutenemu uspehu v poslovnem svetu pa je bilo Raymondovo zasebno življenje prepojeno škandali .
EPIZODA V ŽIVLJENJU ZBIRALCA ŽELEZA
Epizoda u zivotu beraca zeljeza (BIH, Slovenija) Drama, 77 minut. Režija: Danis Tanovič. Igrajo: Nazif Mujič, Senada Ali-manovič, Semsa Mujič, Sandra Mujič, idr.
Ponedeljek, 7. 4., ob 20.00 - filmsko gledališče
Na predvečer svetovnega dneva Romov! Senada ima 31 let in s partnerjem Nazi-fom ter dvema hčerama živi v stari romski soseski Poljice v osrednji Bosni. Ko v petem mesecu nosečnosti začne krvaveti, je primorana poiskati pomoč v zdravstvenem domu v Lukavcu. Senado bi morali nujno operirati, a ker je brez zdravstvenega zavarovanja in ker nimata denarja, se z Nazifom vrneta domov. Naslednjih 10 dni skuša Nazif narediti vse, kar je v njegovi moči, da bi Senadi rešil življenje. Naslednji vikend, od 11. 4. do 14. 4. napovedujemo: akcijsko pustolovščino STOTNIK AMERIKA: ZIMSKI VOJAK, dramo OTOŽNA JASMINE, dramo EPIZODA V ŽIVLJENJU ZBIRALCA ŽELEZA, mladinsko komedijo GREMO MI PO SVOJE 2 ter v filmskem gledališču komedijo Z MOLI ROM NA KOLESU.
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
26
OBVESCEVALEC
Men
3. aprila 2014
Nagradna križanka Naš čas

Telefon 03 898 17 50 www.nascas.com press@nascas.si
Z vami vsak četrtek!
Naš čas, ki je v teh letih postal tudi vaš čas, beleži dogajanje v Šaleški, Zgornji Savinjski in Mislinjski dolini. Bralce seznanja z zanimivimi dogodki iz lokalnega okolja in sveta. Po Našem času posegajo vse generacije od mladih do starejših. Med ljudmi je dobro sprejet zaradi aktualnih vsebin in tradicije, ki jo ima. Časopis Naš čas po raziskavi Mediane bere preko 30.000 bralcev. Naš čas je zagotovo pomemben lokalni časopis tudi z vidika oglaševanja, kajti objava oglasa v Našem času maksimalno pokrije območje, o katerem poroča. Naš čas ima ime.
Postanite naročnik, pokličite 03 898 17 50 ali pošljite e-pošto na press@nascas.si in Naš čas bo v četrtek že v vašem nabiralniku!
Rešeno križanko pošljite najkasneje do ponedeljka 14. aprila na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Naš čas«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.
SLUJAR
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-s......
Prodaja, servis, rezervni deli!
SADIKE
BROKOLI, CVETAČA, ZEUE, SOLATA, ZELENA, ČESEN, ČEBULA, JAGODE...
SEMENSKI KROMPIR - ELITA IN SUPERELITA!!! IZBIRATE LAHKO MED VEČ KOT 40. RAZLIČNIMI SORTAMI POHITITE ZA IZBRANO SORTO!
SEMENSKE VREČKE (3+1 gratis) -VRTNINE, CVETLICE IN ZELIŠČA!
KORITO
-	Z VODNO REZERVO, 80 cflu.8,05£.
-	PVC, 50 cm -1,55 €
-	PVC, 80 cm - 2,70 €
SOČNA JABOLKA SADJARSTVA TURN! IDARED, BRAEBURN - samo 0,70 i/kg KUPITE TRI ZABOJE, ČETRTEGA VAM PODARIMO!
ZELENE IN RUMENE JEKLENKE
Z vami in
za vasi
Naj bo čreda velika ali majhna - vsaka krava je dragocena.
Jovo
Oj O
popust za mlade prevzemnike kmetij

JTJÏ JU JT_ILn j/JÏ-K5 JJT
naslov za uspešno reklamo!
f*
s
J" T

RADIO VELENJE
ČETRTEK, 3. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PETEK, 4. aprila
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 5. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 7. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30
TOREK, 8. aprila
Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 9. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rok Šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 24. do 30. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 24. do 30. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 9
10. aprila 2014
MiCftfl
OBVESCEVALEC
27
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
mali OGLASI
stanovanje, 61 m2, Nazarje, prodam za 53.000,00 evrov. Gsm: 070 708 154, tel.: 03 8281 047
fžiVAu
iščem!
NUDIM«|H
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
PLUG, oz. osebo, ki bi bila pripravljena prekopati manjši travnik, cca 150 m2. Gsm: 041 692 995
	K	I		
PO	Z	NA	NS	►tva"
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378
NEPREMIČNINE
PRODAM opremljeno garsonjero v Šoštanju, 21.69 m2, z balkonom in kletjo. Cena: 22.990,00 evra. Gsm: 041 884 370 (možen tudi najem) MANSARDNO, 2-sobno, opremljeno
pridelki!
HLODOVINO za drva (bukev, hrast, breza, smreka) prodam. Lahko tudi cepljena in z dostavo. Gsm: 041 786 136
SADIKE cipres thuja smaragd, visoke od 0,50 do 1,80 m in vrtnice čajevke, prodam. Dolinšek, Bevče, gsm: 041 354 575
BUKOVA cepljena drva prodam. Gsm: 031 517 415
REFOŠK, rose, savinon in muškat -klet Čehovin, prodam. Gsm: 031 749 671
JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medico in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
PRODAJA nesnic, ki že nesejo in petelinov v nedeljo, 6. 4., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162
KRAVO simentalko, štiri leta staro, šest mesecev brejo, prodamo. Tel: 02 8858 349
BURSKEGA kozla iz kontrolirane reje, starega tri leta in pol, za pleme ali zakol, prodam. Gsm: 031 553 743 PRAŠIČE, najboljše mesnate pasme, za dopitanje, prodamo. Možna dostava. Fišar, gsm: 041 619 372
raznoh^h
CIRKULAR (nov) za drva in cirkular žamer prodam. Gsm: 041 881 218
^oz^mm
MOTOR Tomos APN 6, zadnja reg. 2010, prodam ali menjam za rabljeno avto prikolico. Po dovogoru. Gsm: 041 863 141
Mali oglasi,
zahvale in osmrtnice
( 898 17 50
epp@nascas.si
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI VAM V CELOTI UREDIMO:
PREVOZ POKOJNIKA
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
(postavitev mrliškega odra, izkop, pripravo in dekoracijo
groba, pogrebno svečanost)
ŽALNO CVETJE Z DOSTAVO
IZBIRO POGREBNE OPREME
UREDITEV DOKUMENTACIJE
PLAČILO NA OBROKE
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390 138; 041/390138; 031/375 041 - dosegljivi smo 24 ur na dan.
Zares in za vedno umrejo le tisti, kijih nihče ni nikoli imel rad.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi oče, stari ata in brat
ALOJZ LEDINEK
iz Lepe Njive 2, Šoštanj 17. 6. 1930 - 25. 3. 2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih ob njegovem odhodu stali ob strani, izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in sveče. Hvala zdravniku g. Urbancu, osebju Bolnišnice Topolšica, Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, Društvu upokojencev Šoštanj, pevcem, godbenikom in dekanu g. Pribožiču za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hči Erna z možem Milanom, vnuka Taras z Natašo in David s Claudio, pravnuki Vid, Jon, Sara in Mark, brat Franc ter sestri Marija in Angela z družinami
Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in brat
STANISLAV JAVORNIK
5. 11. 1941 - 26. 3. 2014
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in denarne prispevke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
habit
nepremičnine
Hnblt d.0.0. Kmotto «. Vklen|a
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
2-sobno stanovanje v Velenju na Jenkovi, 58 m2, , pritličje, adaptirano leta 2000. Cena 63.000 evr.
Stavbno zemljišče v izmeri 10.000 m2 na izredni lokaciji s pogledom na jezero, Konovo Velenje, z vsemi priključki. Možnost nakupa posameznih parcel po 700 m2. Cena 40 evr m2.

03 777 14 23
TOffiBOToODffliifeffSSOoSG
DEŽURSTVA
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Nagrajenci nagradne križanke nove trgovine s konfekcijo EDAMO, Kidričeva 3, Velenje, objavljene v tedniku Naš čas dne 20. 3. 2014, so:
•	Anja Gregorn, Škapinova 3, Celje - moška srajca
•	Veronika Slemenšek, Topolšica 48 e, Topolšica -pas
•	Tanja Cerovšek, Mali vrh 28, Šmartno ob Paki-modna ruta
Nagrajenci dobijo nagrade v trgovini EDAMO, Kidričeva 3 / bivša Zibka/ s potrdilom, ki ga bodo prejeli po pošti.
^ZpiVELENJE
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNAVELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
EZOBOZDRAVNIKs
5. in 6. 4. - Veronika Polanšek, dr. dent. med. (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
LVETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
POROKE1
Porok ni bilo za objavo.
[SMRTI
Andrej Kranjec, roj. 1953, Rogaška Slatina, Mladinska ulica 6; Zofija Kopin, roj. 1937, Šoštanj, Zavodnje 42; Vinicio Vallon, roj. 1931, Italija, Via del Ghirlandaio 5, Trst; Vida Jamernik, roj. 1929, Šentjur, ulica
A. M. Slomška 16; Peter Črešnik, roj. 1932, Velenje, Splitska ulica 11; Slavka Režen, roj. 1928, Šoštanj, Koroška cesta 18 a; Cvetka Jesenšek, roj. 1931,Zagorje ob Savi, Podkum 63; Helmut Jakop, roj. 1942, Velenje, Bračičeva cesta 2; Alojz Ledinek, roj. 1930, Mozirje, Lepa Njiva 2; Marija Vouk, roj. 1920, Šentjur pri Grobel-nem, Tratna pri Grobelnem 2a; Jurij Kladnik, roj. 1921, Ljubno ob Savinji, Loke 35.

o
Ai
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, ostaja le delo tvojih pridnih rok. Zdaj si spočij izmučeno srce, zdaj si spočij zdelane roke.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame in babice
MARIJE DEŽAN
iz Lopatnika 21, Velenje 3. 10. 1926 - 23. 3. 2014
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. Hvala sorodnikom, sosedom, znancem, Gorenju - IPC, za izrečena sožalja, pomoč v teh težkih trenutkih, za sveče, cvetje, vence in denarne darove. Hvala g. Dragu Kolarju za poslovilne besede, pevcem za odpete želostinke, župniku g. Antonu Kraševcu za lepo opravljen obred ter Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: hčerka Marija z družino, sinovi Anton, Jože z Mileno in Vinko z Barbaro
Pomlad bo na tvoj vrt prišla
in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. S. Gregorčič
ZAHVALA
Nepričakovano je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi ate, dedi, brat in stric
ALEKSANDER SAMOBOR
23. 12. 1930 - 22. 3. 2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, godbi Zarja Šoštanj, Rudarskemu oktetu, gospodu dekanu Pribožiču za opravljen obred in prijateljem iz pobratenega Strassa za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM	K, stran 28
Čez kalvarijo zaradi birokratske napake
Inšpektorica bratoma Urleb iz Paške vasi odredila rušenje -Gospodarsko poslopje imelo gradbeno dovoljenje - Kdo bo sedaj plačal stroške?
Tatjana Podgoršek
Ob zgodbi bratov Matevža in Roberta Urleba iz Paške vasi v občini Šmartno ob Paki se človek upravičeno sprašuje, v kakšni državi živi. Zakaj obstajajo za nekatere drugačna merila kot za malega državljana? Saj ni res: pa je!
Vse je črna gradnja
Kalvarija bratov Urleb se je začela, ko sta se pred letom dni odločila, da bosta kmetijo, ki sta jo podedovala in je nista uporabljala, prodala. Zanjo sta našla tudi kupca. Ko sta se lotila urejanja potrebnih postopkov, so ju sezna-
gradbenega dovoljenja. »Imeli smo lokacijsko dovoljenja, tudi nekatere druge papirje, ker pa postopka ni nihče pripeljal do konca, je bila to črna gradnja. Potem je prišla gradbena inšpektorica iz inšpekcijske pisarne Velenje, objekte fotografirala, se ozrla po dvorišču levo in desno ter dejala: to je vse črna gradnja. S tem se je začela agonija brez primere,« je povedal Matevž.
V uradnem modrem pismu o rušenju ...
Brata sta takoj stopila v akcijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za stanovanjsko hišo in ga
odločbi je pisalo, da sem s tem, ko sem jo prevzel, prevzel tudi vso odgovornost do odstranitve objekta, da ga moramo porušiti na lastne stroške do 30. junija letos in da morebitna pritožba ne zadrži dejanja. Odločba je prišla zadnji mesec lanskega leta. Inšpektorico sem prosil, naj zadevo odloži, ker sem prepričan, da za »kurjek« obstaja gradbeno dovoljenje. V Paški vasi namreč stoji šest enakih objektov vključno z našim, za katere je danes še živeči gospod Drofelnik urejal stvari. Vsi so bili zgrajeni na enak način leta 1970 in vsi vseljeni leto dni kasneje. Šel sem tudi do lastnikov nekaterih od njih in so mi zagotovili, da je zade-
Na zemljišču je še pred dobrimi 14 dnevi stal 30 x 12 metrov velik objekt z urejeno elektriko, vodo, ogrevanjem, prezračevalno napravo..., danes je kup ruševin.
nili, da obstaja prepoved odtujitve premoženja na nekaterih parcelah, česar - mimogrede - v postopku dedovanja ni nihče omenjal. Iskanje razlogov za to ju je privedlo do ugotovitve, da stanovanjska hiša, zgrajena pred 20 leti, nima
tudi dobila. V tem času je na njun naslov znova prišlo modro uradno priporočeno pismo, v njem pa odločba: zahteva o rušenju 720 kvadratnih metrov velikega gospodarskega objekta, v katerem so na kmetiji vzrejali piščance. »V
poučila nas je, kako moramo ravnati s salonitno kritino.«
... v navadnem belem o ustavitvi postopka
Ker Urlebi spoštujejo zakone in ker je bila inšpektorica neomajna, da je treba objekt porušiti, je akcija tudi stekla. Objekt so porušili. Ni bilo dolgo, ko je pri Urlebih znova pozvonil poštar z modro kuverto. V njej je bila kazen za degradacijo in uzurpacijo prostora - položni-
Ministrstva za infrastrukturo in prostor RS tudi gradbena inšpektorica obvestila, da ustavlja postopek rušenja, hkrati pa se izbriše zaznamba prepovedi odtujitve zemljišča, kar pomeni, da lahko kmetijo prodamo.« Prepozno. Namesto objekta, ki je imel pred dobrimi 14 dnevi še urejeno elektriko, vodo, ogrevanje in prezračevanje, napravo za krmljenje piščancev, potrdilo sanitarne inšpektorice, je danes na zemljišču kup ruševin, za bratoma Urleb kar nekaj neprespanih noči in »živčnih« dni, kopica stroškov, velika gospodarska škoda - vse po
va legalna. Z vsemi temi dejstvi sem seznanil inšpektorico, a me ni poslušala. Na nek način me je celo tolažila, naj bomo zadovoljni, ker nam je dala šest mesecev za rušenje, kar ni običajno. Običajno so za to določeni trije meseci. Tudi
ca za 1.600 evrov, izdala pa jo je Upravna enota Velenje. Ko sta se z bratom oglasila pri odgovorni osebi na omenjeni enoti in opozarjala, da imata za določen del dokumentacijo in pri tem zagotavljala, da bodo čez mesec dni na zemljišču rasle trobentice, sta izvedela, da je osnova za kazen odločba gradbene inšpektorice. Na kazen sta se pritožila, kar se je pokazalo kot ključna odločitev. Poizvedba je pokazala to, kar sta Urleba poskušala dopovedati inšpektorici: gradbeno dovoljenje je imel »kurjek« že od leta 1970! »Iz papirjev sem kot laik razbral, da je s poizvedbo do tega podatka prišla upravna enota sama, našla pa ga je v Zgodovinskem arhivu Celje. Upravna enota me je po tem obvestila, da mi kazni ni treba plačati, na začetku tega meseca pa nas je z navadnim belim pismom, z žigom
Pojasnilo
Za pojasnilo v zvezi z rušenjem legalnega gospodarskega objekta smo zaprosili tudi pristojne. Zanimalo nas je, ali lahko gradbena inšpektorica izda odločbo o rušenju prej, preden je pridobila vso dokumentacijo? Zakaj se ji je tako mudilo? Kako bodo pristojni ukrepali in kaj načrtujejo v zvezi z lastnikom o povračilu stroškov in gospodarski škodi?
Služba za odnose z javnostjo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor je v pisni izjavi med drugim zapisala, da zavezanca v inšpekcijskem postopku nista nikoli dokazovala legalnosti gradnje objekta, prav tako nista nikoli predložila dokumentacije v zvezi s tem, zato je bila izdana odločba o ustavitvi gradnje in odstranitvi objekta. O pričetku rušenja naj bi obvestila inšpektorat. Na osnovi preverjanja podatkov in pregleda dokumentacije v Zgodovinskem arhivu v Celju je bil inšpekcijski postopek ustavljen.
Če bodo vloženi škodni zahtevki, bodo o tem odločali pristojni sodni organi.
Matevž in Robi Urleb
nepotrebnem. Odšel je tudi resen kupec, ki sta ga brata pri dogovarjanju o prodaji kmetije pošteno seznanila, da objekt naj ne bi imel gradbenega dovoljenja.
Se obeta še kakšna kazen?
Matevž pravi, da jima je vsega dovolj. Zadevo sta predala v roke odvetnici, da bo naprej urejala postopke. Glede na razvoj dogodkov se bosta brata odločila, kakšne zahtevke bosta podala za povzročitev stroškov in velike gospodarske škode. Ob tem se sprašujeta, ali bosta prejela še kakšno kazen. »Tudi za rušenje potrebuješ gradbeno dovoljenje. Ker je imel objekt dovoljenje in smo ga morali po naročilu inšpektorice podreti, me
zanima, koliko kazni bomo dobili sedaj, ko smo legalni objekt porušili na črno.«
Kot pravi sogovornik, čeprav ga je država hudo polomila, v njem ni maščevanja. Ostaja pa velika bolečina. Boli, ker malega človeka, kot je sam, nihče ne posluša. Delajo se krivice, togi uradniki odločajo mimo zakona. »Boli me, da sem po krivem rušil lastno premoženje, za katerega sta starša najela kredit. Zaradi tega se kot otrok, nisem mogel igrati z lego kockami in sem se tudi šolal v programu, v katerem sem lahko najhitreje pridobil poklic in službo. Gradbena inšpektorica pa si ga je privoščila podreti.« Kot je še dodal, ga je država »udarila«že drugič. Po mamini smrti je namreč tudi po napaki uradnika kot 12-letnik ostal brez njene pokojnine.
■
Rokodelska tržnica razgibala Staro Velenje
Odslej jo bodo pripravljali vsako četrto soboto, k sodelovanju pa vabijo glasbene ustvarjalce
Mira Zakošek
Krajevna skupnost Staro Velenje je že doslej organizirala ob svojem krajevnem prazniku rokodelsko tržnico, s katero je skušala
pričarati spomin na davne čase, ko je nastalo to mestno jedro pod Velenjskim gradom. Tu se je seveda trgovalo, barantalo in ustvarjalo na prostem. Ker je bilo zanimanja za to njihovo prireditev
veliko in je zanimiva tudi za obiskovalce, so se odločili, da ravno z njo razgibajo življenje v Starem trgu. Rokodelsko tržnico bodo skupaj s Turistično informacijskim centrom organizirali vsako
četrto soboto v mesecu.
Sobotna prireditev je odlično uspela. Predstavili so se številni ustvarjalci. Obiskovalci so lahko opazovali čipkarice, izdelovalca mil iz naravnih materialov, »Pri-
moža Trubarja«, mojstra kaligra-fije, ki je zapisal njihova imena po starem ... Dogajanje so popestrili z glasbo, med drugim je nastopil invalidski pevski zbor s Konovega.
V prihodnje bi radi programski del prireditve še popestrili. Programski vodja Mišo Melanšek želi pritegniti k sodelovanju glasbene ustvarjalce, ki so pripravljeni nastopiti na odru ali pa kar med stojnicami. Vabljeni so vsi, ki bi se radi predstavili. Rokodelski sejem želijo namreč popestriti z nastopi
uličnih glasbenikov. Poudarjajo, da ni nič narobe, če bodo postavili predse klobuke, zagotovo bo padel vanj, tudi kakšen »cekin-ček.«
Znova bo sejem v soboto, 26. aprila, veliko slovesnosti pa v Starem trgu napovedujejo konec avgusta, ko praznujejo krajevni praznik in letos tudi okrogle obletnice.
■
Najbolj je tokrat navdušil»Primož Trubar«. Obiskovalci so občudovali svoja imena, napisana
po starem.
Mišo Melanšek: »Rokodelski sejem bi radi popestrili z nastopi uličnih glasbenikov.«
Sejmi so bili vedno tudi odlična priložnost za klepet in
naključna srečanja.