KNJIŽNICARSKE NOVICE 2009, letn. 19, št. 12 UVODNIK Pred vami je zadnja številka 19. letnika Novost v Mestni knjižnici Ljubljana - izpo­Knjižnicarskih novic, kateri je priloženo še sojo bralnikov na e-knjigah - predstavlja bibliografsko kazalo za leto 2009. V njem ena od avtoric projekta Mateja Locniškar je popisan 201 prispevek, ki ste ga lahko -Fidler. prebrali v preteklem letu, oziroma je objav­ljen v tej številki. Porocilo o uporabi že uveljavljene storitve »Oddaljeni dostop do informacijskih V njej še vedno odmeva prispevek z naslo­virov« v letu 2009 je pripravil Srecko Bon­vom »Kaj bo s to našo ljubo slovenšcino«.. cina. Svoj pogled na problematiko je tokrat predstavil Ivan Kanic. O tretjem letu projekta »Primorci beremo slovenske avtorje« lahko preberete v pris-V rubriki Vsebinska obdelava se zopet pevku Marine Hrs. Ne spreglejte tudi vracamo k vrstilcem UDK. Tatjana clankov Špele Pahor o drugih prireditvah Kovac tokrat navaja primere klasifikacij v Mestni knjižnici Izola. književnosti. Ce bi se o tej in podobnih temah radi dodatno izobrazili, si v clanku Upam, da bomo v 20. letniku Knjižnicar-Helene Pecko Mlekuš poglejte pregled skih novic lahko objavili tudi vaš clanek. izobraževanj, ki jih bo NUK izvajal v letu 2010. Ce boste med ponujenimi tecaji pogrešali delavnice na temo etike, vam Damjana Vovk Tomaž Bešter svetuje, da samoizobraže­vanje zacnete s knjigo Library ethics. Kazalo: Uvodnik Metlib Koledar prihajajocih srecanj Klasifikacija književnosti z dodajanjem splošnih privesnih vrstilcev za kraj Porocilo o uporabi storitve oddaljenega dostopa do informacijskih virov v letu 2009 Program izobraževanja NUK za leto 2010 "Kaj bo s to našo ljubo slovenšcino!" – odmev na odmev Etika knjižnicarjev Na obisku pri pravljicarki Kristini Menih Primorci beremo slovenske avtorje – že tretjic uspešno Izposoja e-knjig na bralnikih v Mestni knjižnici Ljubljana Slike Mojce Semprimožnik v MKI Seznam novosti ICB v NUK-u Razpis za najboljši študentski prispevek 1 1 2 3 4 7 8 10 12 14 15 17 19 20 HITRE INFORMACIJE Letos bo konferenca IFLA Metropolitan Libraries Section potekala v Zagre-bu, med 16. in 21. majem 2010. Vec o konferenci si lahko preberete na http:// www.kgz.hr/metlib/metlib.asp ali na http://www.ifla.org/en/metropolitan­libraries/conferences. Potegujete se lahko tudi za enkratno štipendijo Stuart Brewer Scholarship Grant (http://www.kgz.hr/metlib/registration.asp). KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ TUJINA (izbor za obdobje marec 2010) .. 28.2.-3.3.2010, Philadelphia, ZDA, NFAIS 2010 Annual Conference: Redefining the Value of Informati­on: Exploring the New Equation, http:// www.nfais.org/events/event_details.cfm?id=58 .. 3.-5.3.2010, Pariz, Francija, ENID-PRIME Indicators Conference, http://www.enid-europe.org/ conference.html .. 3.-5.3.2010, Toluca, Mehika,1st International Con­gress on Web Studies, http://webstudies.info/ .. 11.-12.3.2010, Hong Kong, 2nd conference Acade­ mic Librarian, http://www.lib.polyu.edu.hk/ALSR2010/ .. 15.-17.3.2010, Trondheim, Norveška, emtacl: Emer­ ging Technologies in Academic Libraries, http:// www.ntnu.no/ub/emtacl/ .. 15.-16.3.2010, Gold Coast, Avstralija, Somerset International Conference for Librarians and Teachers, astar@somerset.qld.edu.au .. 15.-18.3.2010, Leipzig, Nemcija, 4. Leipziger Kon­gress f Information und Bibliothek, http://www.bid­kongress2010.de/ .. 16.-18.3.2010, Shah Alam, Malezija, International Conference on Information Retrieval and Knowledge Management (CAMP'10), http://fskm.uitm.edu.my/ camp10/ .. 16.-18.3.2010, Salzburg, Avstrija, 2nd Global Confe­rence: Digital Memories, http://www.inter­disciplinary.net/critical-issues/cyber/digital-memories/ call-for-papers/ .. 28.-31.3.2010, Milton Keyne, VB, ECIR 2010: 32nd European Conference on Information Retrieval, http:// kmi.open.ac.uk/events/ecir2010/ .. 29.-31.3.2010, Philadelphia, ZDA, 11th ACM Interna­tional Conference on Multimedia Information Retrieval, http://riemann.ist.psu.edu/mir2010/ .. 29.-31.3.2010, Limerick, Irska, LILAC 2010, http:// www.lilacconference.com/dw/conference/ call_for_papers.html .. 31.3.-3.4.2010, St. Luis, ZDA, Libraries, Archives, Museums, and Popular Culture Area, http:// www.pcaaca.org/areas/libraries.php SODELOVANJE NA POSVETOVANJU (rok oddaje povzetkov) .. 15.2.2010 za 9.-11.6.2010, Helsinki, Finland, 34th ELAG conference, http://elag2010.nationallibrary.fi/ .. 15.3.2010 za 9.-11.8.2010, Terälahti, Finska, 8th Annual CISTM: Change Management Agenda for Infor­mation Science, Technology and Management, http:// www.cistm.org/ .. 31.3.2010 za 1-2.7.2010, Jena, Nemcija, 4th FLOSS International Workshop on Free/Libre/Open Source Software, http://floss2010.pbworks.com/ .. 30.4.2010 za 19-23.7.2010, Buenos Aires, Argentina, Milenio y memoria (III. Congreso internacional Europa – America: Museos, archivos y bibliotecas para la his-toria de la ciencia), juancarlos@orbitur.com ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: Mateja Komel Snoj Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižnicarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176 VSEBINSKA OBDELAVA KNJIŽNICNEGA GRADIVA KLASIFIKACIJA KNJIŽEVNOSTI Z DODAJANJEM SPLOŠNIH PRIVESNIH VRSTILCEV ZA KRAJ Katalogizacija nacionalne književnosti izven maticne države ali književnosti v vec jezikih znotraj iste države je vcasih lahko zapletena. Oznacevanje z vrstilci UDK je enostavno: glavnemu vrstilcu za književnost dodamo splošni privesni vrsti­lec za kraj. Kadar v doloceni vecjezicni državi nastajajo književ­nosti v vec jezikih, to tudi oznacujemo. Primeri: .. 821.112.2(494) nemška književnost v Švici .. 821.131.1(494) italijanska književnost v Švici .. 821.133.1(494) francoska književnost v Švici .. Ce želimo izraziti vse književnosti v Švici z enim vrstil­cem, uporabimo vrstilec 821(494). .. 821.411.216 malteška književnost .. 821.111(458.2) angleška književnost na Malti .. 821.111(71) angleška književnost v Kanadi .. 821.133.1(71) francoska književnost v Kanadi Podobno oznacujemo manjšinske književnosti in knji­ževnosti emigrantov. Primeri: .. 821.163.6(450.36) slovenska književnost v Furlaniji-Julijski krajini .. 821.163.6(439) slovenska književnost na Madžarskem .. 821.161.2(497.113) rusinska književnost v Vojvodini .. 821.511.141(498.4) madžarska književnost v Transil­vaniji .. 821.161.1(430) književnost ruskih emigrantov v Nem-ciji .. 821.163.6(71) književnost slovenskih emigrantov v Kanadi Seznam še nekaterih književnosti po vrstilcih UDK: .. 821.111(417) angleška književnost na Irskem .. 821.111(540) angleška književnost v Indiji .. 821.111(6) angleška književnost v Afriki .. 821.111(680) angleška književnost v Južnoafriški republiki .. 821.111(71) angleška književnost v Kanadi / kanad-ska književnost .. 821.111(931) angleška književnost v Novi Zelandiji .. 821.111(94) angleška književnost v Avstraliji .. 821.112.2(436) nemška književnost v Avstriji .. 821.112.2(497.4) nemška književnost v Sloveniji .. 821.112.5(493) nizozemska književnost v Belgiji .. 821.131.1(497.4) italijanska književnost v Sloveniji .. 821.133.1(493) francoska književnost v Belgiji .. 821.133.1(64) francoska književnost v Maroku .. 821.133.1(672.4) francoska književnost v Kongu .. 821.134.2(7/8) španska književnost v Srednji in Južni Ameriki .. 821.134.2(72) španska književnost v Mehiki .. 821.134.2(82) španska književnost v Argentini .. 821.134.2(83) španska književnost v Cilu .. 821.134.2(85) španska književnost v Peruju .. 821.134.2(861) španska književnost v Kolumbiji .. 821.134.2(87) španska književnost v Venezueli .. 821.134.2(899) španska književnost v Urugvaju .. 821.134.3(678) portugalska književnost v Angoli .. 821.134.3(81) portugalska književnost v Braziliji .. 821.163.4(497.6) hrvaška in srbska književnost v Bosni in Hercegovini .. 821.18(497.115) albanska književnost na Kosovu .. 821.411.21(620) arabska književnost v Egiptu .. 821.411.21(65) arabska književnost v Alžiriji .. 821.511.141(497.4) madžarska književnost v Slove­niji Oznacevanje s predmetnimi oznakami pa vcasih povzroca zadrego. Književnost izven maticne države poleg jezika doloca tudi zemljepisna in kulturno­zgodovinska danost. Zato se nam postavi vprašanje, kaj je bolj ustrezno, npr. »indijska književnost« ali »angleška književnost v Indiji«. Velja pravilo, da za imenovanje književnosti uporab­ljamo ime naroda ali države, kadar je književnost že pristna, izvirna, samostojna entiteta. Primeri: .. Ameriška književnost uporabi za angleška književnost v ZDA .. Avstralska književnost uporabi za angleška književnost v Avstraliji .. Bošnjaška književnost uporabi za hrvaška/srbska knji­ževnost muslimanov v Bosni .. Brazilska književnost uporabi za portugalska književ­nost v Braziliji .. Flamska književnost uporabi za nizozemska književ­nost v Belgiji .. Mehiška književnost uporabi za španska književnost v Mehiki .. Španskoameriška književnost uporabi za španske knji­ževnosti v Srednji in Južni Ameriki Vecino književnosti izven maticne države pa oznacu­jemo s predmetnimi dolocili za kraj. Primeri: .. Albanska književnost – Kosovo .. Francoska književnost – Kongo .. Madžarska književnost – Slovenija Tatjana Kovac Narodna in univerzitetna knjižnica POROCILO O UPORABI STORITVE ODDALJENEGA DOSTOPA DO INFORMACIJSKIH VIROV V LETU 2009 Center za informacijske storitve Narodne in univerzitetne knjižnice je tudi v letu 2009 upravljal s storit­vijo oddaljenega dostopa za potre-be knjižnic Univerze v Ljubljani, Centralne tehniške knjižnice ter Narodne in univerzitetne knjižnice. Oktobra se je pridružila še knjižnica Akademije za glasbo. Upravljanje s storitvijo je pomenilo dnevno spremljanje in preverjanje, vzdrževanje, dopolnjevanje in pop-ravljanje nastavitev potrebnih za nemoteno prijavo na oddaljen dos-top ter nastavitev, ki so omogocale normalno delovanje s servisi razlic­nih ponudnikov. Spremljali smo razvoj programske opreme, dopol­njevali konfiguracije programske opreme in vkljucevali nove funkci­onalnosti. Najvec opravil je bilo v zvezi z nas­tavitvami za prijavo (posredovanje ob izpadih strežnikov za prijavo, prilagajanje nastavitev novim para­metrom itn.). Zaradi pogostih potreb po spremi­njanju parametrov in nastavitev, smo v sodelovanju z IZUM-om v drugi polovici leta 2009, po števil­nih preizkušanjih in popravkih, postopoma implementirali SIP2 protokol za prijavo uporabnikov. Do konca leta smo za vse knjižnice Univerze v Ljubljani, ki so vkljuce­ne v storitev oddaljenega dostopa ter Narodne in univerzitetne knjiž-nice uspešno zakljucili prehod na SIP2. Nov protokol zmanjšuje šte­vilo posegov, ki so pred tem bili potrebni ob vsaki spremembi na strežnikih za prijavo. Poleg tega nov protokol omogoca dolocanje dodatnih pogojev za potrebe prija­ve. Tudi portal DiKUL (MetaLib) upo­rablja za potrebe prijave uporabni­kov enak sistem kot oddaljen dos-top. Zaradi nekoliko zahtevnejše implementacije SIP2 protokola na MetaLibu, prijava uporabnikov še vedno poteka preko starega proto-kola. Vzporedno smo tako dopol­njevali parametre za prijavo za pot-rebe DiKULa (MetaLib-a). Vse spremembe parametrov, ki so se nanašale na prijavo smo sprotno posredovali v Italijo upravljavcem strežnika za DiKUL. Ugotavljali in odpravljali smo teža­ve pri izpadih delovanja oddaljene­ga dostopa in DiKUL-a. Poleg navedenega smo tekoce reševali težave posameznih knjižnic tako pri lokalnem kot oddaljenem dostopu. Vecina težav se je pojavljala zaradi spremenjenih IP-jev knjižnic oz. fakultet, ki niso bili registrirani na strani ponudnikov informacijskih virov. Clanom knjižnic, ki so vklju-cene v storitev, smo pomagali reše­vati težave pri prijavi na oddaljen dostop in portal DiKUL. Pretežni del težav je bil v zvezi z napacnimi ali pozabljenimi gesli, potekom clanstva v knjižnicah, sprememba-mi statusa clana itn. V aprilu 2009 smo namestili zaupa­nja vreden ceretifikat, ki je odpravil nadležna opozorila o možnih tvega­njih pri prijavi na oddaljen dostop v brskalnikih uporabnikov. Konec leta je ta certifikat potekel. Names-tili smo novega, ki pa ga brskalnika Firefox in Opera še ne prepoznata. Ponudnik certifikata je v fazi dogo­varjanja z razvijalci obeh brskalni­kov in v kratkem bi moral biti certi­fikat potrjen tudi s strani omenjenih brskalnikov. Certifikat pa normalno prepoznavajo in sprejemajo brskal­niki Internet Explorer, Chrome, Safari itn. Uporabniško dokumentacijo smo tekoce dopolnjevali na spletnih straneh Mrežnika - Portala informa­cijskih virov. Vsako leto pripravimo podatke o uporabi storitve po posameznih knjižnicah, številu uporabnikov in številu prijav. Podatki za leto 2009 so objavljeni v tabeli 1 in grafikonih 1-3. Na storitev oddaljenega dostopa so se clani knjižnic UL, CTK in NUK prijavili 120.886 krat, kar pomeni v primerjavi z letom 2008 (92.624) 31 odstotno zvišanje. Število uporab­nikov storitve se je s 9.967 v letu 2008 povecalo na 13.763, kar pomeni 38 odstotno zvišanje. Srecko Boncina Narodna in univerzitetna knjižnica Tabela 1: Uporaba storitve oddaljenega dostopa Clanica Univerze v Ljubljani Št. prijav osebja in študentov UL Št. prijav ostalih cla­nov Št. vseh pri­jav Št. clanov uporabnikov storitve Narodna in univerzitetna knjižnica 18.578 3.666 22.244 2.287 Centralna tehniška knjižnica 6.805 311 7.116 769 Akademija za glasbo 82 0 82 13 Akademija za gledališce, radio, film in televizijo 41 1 42 10 Akademija za likovno umetnost 56 1 57 14 Biotehniška fakulteta 13.511 701 14.212 1.140 Centralna ekonomska knjižnica EF 14.474 639 15.113 1.890 Centralna medicinska knjižnica MF 1.567 57 1.624 193 Fakulteta za arhitekturo 114 16 130 28 Fakulteta za elektrotehniko 1.676 5 1.681 143 Fakulteta za farmacijo 257 44 301 27 Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 489 49 538 114 Fakulteta za matematiko in fiziko 80 50 130 44 Fakulteta za pomorstvo in promet 462 44 506 85 Fakulteta za racunalništvo in informatiko 750 3 753 88 Fakulteta za socialno delo 346 33 379 74 Fakulteta za strojništvo 1.293 98 1.391 225 Fakulteta za šport 573 23 596 96 Fakulteta za upravo 725 18 743 181 Filozofska fakulteta 13.154 661 13.815 1.602 Naravoslovnotehniška fakulteta 818 79 897 101 Osrednja družboslovna knjižnica FDV 31.022 962 31.984 3.447 Pedagoška fakulteta 1.770 104 1.874 338 Pravna fakulteta 274 31 305 62 Teološka fakulteta 156 34 190 63 Veterinarska fakulteta 528 34 562 39 Zdravstvena fakulteta 3.421 200 3.621 690 Skupaj 113.022 7.864 120.886 13.763 Grafikon 1: Število prijav na oddaljen dostop po clanicah Univerze v Ljubljani Grafikon 2: Število clanov uporabnikov storitve po clanicah Univerze v Ljubljani Grafikon 3: Število prijav na oddaljen dostop po mesecih v letih 2005-2009 PROGRAM IZOBRAŽEVANJA NUK ZA LETO 2010 Narodna in univerzitetna knjižnica bo tudi v letu 2010 organizirala in izvajala razlicne oblike izobraževanja za knjižnicne delavce in uporabnike knjižnic ter bibliote­karske izpite. Program izobraževanja je dostopen na spletni strani NUK (URL: http://www.nuk.uni-lj.si/), kjer bodo sproti objavljene tudi informacije o morebi­tnih spremembah v programu. Izobraževalni program za knjižnicne delavce obsega naslednje sklope: .. izobraževanje za zacetnike v stroki je namenjeno predvsem knjižnicnim delavcem - zacetnikom, ki prihajajo iz drugih strok in ki se usposabljajo za delo oziroma se pripravljajo na bibliotekarski izpit; .. permanentno izobraževanje - na delavnicah in teca­jih se udeleženci seznanijo z novostmi in trendi razvoja na podrocju knjižnicarstva pri nas in v sve­tu; .. izobraževanje za vzajemno katalogizacijo je namen­jeno knjižnicnim delavcem, ki se usposabljajo za delo v sistemu vzajemne katalogizacije oziroma tistim, ki želijo pridobiti dovoljenje (licenco) za vzajemno katalogizacijo. V sklopu permanentnega izobraževanja naj opozori-mo na: .. delavnico: Moje delo – ogledalo knjižnice. Namenjena je knjižnicnim delavcem, ki imajo pri svojem delu neposreden stik z uporabniki. Udeleženci se bodo med drugim seznanili, kako lahko s svojim delom, osebno urejenostjo in urejenostjo delovnega mesta vplivajo na odzive uporabnikov. .. tecaj: Knjižnice in socialna omrežja. Namenjen je knjiž­nicnim delavcem, ki želijo spoznati prisotnost knji­žnic na spletnih socialnih omrežjih, navezati stik z uporabniki s pomocjo sodobnih spletnih aplikacij in z uporabo le-teh predstavljati svojo knjižnico. Tecaji o izgradnji in upravljanju knjižnicnih zbirk; inventari­zaciji; izlocanju in odpisu gradiva niso vkljuceni v program izobraževanja za leto 2010. Izvedli jih bomo, ce bo zanje dovolj zanimanja; tudi glede na želje in potrebe (»po narocilu«) dolocene knjižnice. Leskoškova 12). Kandidatom priporocamo udeležbo na tecajih, ki jih izvajamo v sklopu izobraževanja za zacetnike v stroki kot tudi na tecajih permanentnega izobraževanja, na katerih bodo poglobili znanje o nekaterih izpitnih vsebinah: .. Osnove varovanja in zašcite gradiva, .. Inšpekcijski nadzor v knjižnicah, .. Ucinkovito referencno delo v sodobni knjižnici, .. Znacilnosti in opis elektronskih virov, .. Elektronski casopisi, elektronske knjige in knjižnice, .. Digitalizacija v knjižnicah – izgradnja digitalnih zbirk, .. Znacilnosti in opis elektronskih virov. Za opravljanje bibliotekarskih izpitov bodo tudi v letu 2010 veljala dolocila Samoupravnega sporazuma o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke (UL SRS, št. 30/1980). Glede na dosedanje ugotovitve o uspešnosti kandidatov pri opravljanju izpitov, Izpitna komisija priporoca, naj knjižnice dosledno upoštevajo dolocila o dolžini pripravniške dobe (24. clen spora­zuma). Vodjem (direktorjem) knjižnic priporoca, da Izpitni komisiji predlagajo skrajšanje pripravniške dobe le v izjemnih primerih in sicer za tiste kandidate, ki so pri usposabljanju posebno uspešni in sposobni za samostojno delo v stroki (38. in 39. clen sporazuma), kar lahko dokažejo z ustreznimi doku­menti. Za kandidate, ki niso vec pripravniki in ki prihajajo iz drugih strok, Izpitna komisija prav tako priporoca, da se usposabljajo v skladu s 24. clenom sporazuma; vse­kakor pa naj doba usposabljanja kandidatov ne bo krajša od pol leta (polni delovni cas). Izobraževalni program za uporabnike knjižnic Za uporabnike knjižnic izvajamo krajše brezplacne tecaje za ucinkovito uporabo portala Digitalne knjižni­ce Slovenije in tecaje iskanja po elektronskih informa­cijskih virih. Udeleženci se prijavijo v Centru za infor­macijske storitve NUK (tel. 01/200-11-94, elektronski naslov: CIS@nuk.uni-lj.si), kjer dobijo tudi dodatna pojasnila o tecajih. Bibliotekarski izpiti Helena Pecko Mlekuš Bibliotekarski izpiti bodo od 31. maja do 11. junija in Narodna in univerzitetna knjižnica od 29. novembra do 10. decembra (NUK, Ucilnica - RAZMIŠLJANJA "KAJ BO S TO NAŠO LJUBO SLOVENŠCINO!" – ODMEV IN KOMENTARJI NA ODMEV Za uvod – kako je do odmeva (s težavami) sploh prišlo Zadnje dni iztekajocega se leta je bilo med prazniki toliko nekoristne­ga casa in tako nekreativno slabo vreme, po televiziji pa so vsi kanali predvajali že petkrat videne filme pretežno jokave ali pa do kraja raz­bijaške vsebine, da se je branje kar samo ponujalo kot najboljša rešitev iz sicer na videz nerešljive zagate. Ne pretežko branje, pa vendarle kaj novega in zanimivega . . . na primer Knjižnicarske novice, saj zadnje številke, to je 11/2009, še nisem prebral. Upsss . . . geslo!?! Imam ga v službi, skrbno zapisno v beležnici in varno shranjeno v predalu, praz­niki so in hiša je zaklenjena! Bravo, bibliotekarji, pridigamo odprte arhi­ve in zahtevamo od znanstvenikov prosto dostopno objavljanje, mi pa sedem kljucavnic na vrata in tri gade pred njih! Ampak ortodoksni bibliotekarji se znajdejo in po polurni "telovadbi" so se mi Knjiž­nicarske novice odprle kot žlahten lotosov cvet. Grenek priokus pa je ostal. Ja, kaj bo s to našo ljubo sloven-šcino . . . ? Veseli me, da se je kolegica dr. Anja Dular v novembrski številki Knjiž­nicarskih novicą dotaknila problema javne rabe slovenšcine, tokrat v naših strokovnih krogih. O tem imamo pedantni Slovenci celo zakon˛. Jezik je temelj identitete in obstoja naroda, tako majhnega, kot je slovenski, pa še sploh! Triinšest­desetmilijonski narod Francozov se tega zaveda že skozi vso svojo zgo­dovino, slovaropisje je tam doma, nad jezikom cisto zares bdi Akade­mija, na televiziji prirejajo pomem­bna in odmevna vsenacionalna jezi­kovna tekmovanja na najvišji ravni in ob sodelovanju plejade najpo­membnejših akademikov, zavzeto in organizirano so vzeli na piko franglais . . . Mi smo se v preteklosti dokaj dobro uprli nemškutarstvu (no, ce je vaš mehanik dovolj dober strokovnjak, vam bo še vedno zamenjal »pakne« in ne zavornih oblog!), dovolj dobro smo filtrirali srbokroatizme (ampak zares socne kletvice pa so res samo od tam uvo­žene), pri sloglešcini pa nam ocitno zmanjkuje sape. Res je, casi so dru­gacni in interesi v ozadju tudi. Glo­balizacija je tukaj pokazala zobe, brezobzirno gnanje za dobickom je brezbrižno odrinilo lep jezik tudi tam, ali pa mogoce še najbolj tam, kjer so izdelki namenjeni otrokom, in zato malo manj izobražena mamica v hipermarketu vec ne zna prebrati in izgovoriti imena sloven-skega otroku namenjenega kašaste­ga soka, ampak prilagodljiva mladi­na brez težav kljub temu »itaq dabest v orto ful founa in surfa na kompu«. Non oletł. Da je zadrega še vecja, je današnji razvoj na vseh podrocjih clovekovega delovanja, naj bo doma ali v stroki, tako hiter in tako prežet z (ameriško) anglešci-no, da brez tega vec ne gre. Najprej so tehnologija, razvoj, znanje priha­jali cez lužo in seveda opremljeni z anglešcino, danes spremlja anglešci­na tudi izdelke in znanje iz Singapu­ra, Koreje . . . Strokovnjaki so prisi­ljeni zasledovati razvoj svoje pano­ge v tujem jeziki in ce hocejo uspeti (v to jih sili tudi družbeno priznani sistem vrednotenja raziskovalnega dela), morajo objavljati predvsem in samo v tujini (objavljati doma je skoraj nekoristno!). Priznam, da kot gospodinjec tudi sam pogosto posežem po izvirnih angleških navodilih za gospodinjske aparate, ker pac nadvse inovativnih sloven-skih prevodov kljub prizadevanju ne razumem. Pisani so v tujšcini. Ste se že spoprijeli z Windows 7 Home Edition v slovenskem jeziku? Pa se boste prej ko slej morali . . . Povsem se strinjam z dr. Dularjevo, da se premalo trudimo in prevec nonšalantno mrcvarimo svoj jezik, dopušcamo (ali celo izvajamo) po liniji najmanjšega odpora posilstvo najhujše vrste. Ena od manifestacij stroke, vede, znanosti je tudi ureje-no poimenovanje izrazov, ki jih ta v strokovnem komuniciranju uporab­lja, pogosto tudi malce izven kon­teksta splošnega jezika. Saj zato je strokovni jezik ali jezik stroke. Stro­kovno izrazje lahko pomensko odstopa od splošnega jezika, stro­kovni termin je pogosto pomensko natancnejši (spomnimo se samo knjige in casopisa v bibliotekarski terminologiji in v splošnem jeziku), 1 Dular, Anja: Kaj bo s to našo ljubo slovenšcino!, Knjižnicarske novice 11/2009, dostopno samo z geslom na naslovu http://www.nuk.uni -lj.si/knjiznicarskenovice/2009_11_kaj.asp. 2 Zakon o javni rabi slovenšcine, Uradni list RS, št. 86/2004 z dne 5. 8. 2004, stran 10418, ali http://www.uradni-list.si/1/content? id=50690 (seveda brezplacno in brez gesla). 3 Ne smrdi. Tako je rekel Vespazijan za denar, ki ga je zbiral z javnimi pisoarji (ki pa prislovicno smrdijo). v posameznih strokah pa so si lah­ko pomeni na videz enakega izraza celo zelo razlicni (npr. lokalni dostop v bibliotekarstvu ali v racunalniš­tvu). Že sam obseg izrazja in njego­va raznolikost predstavljata termi­nološki problem vsake stroke, nenatancnost ali celo površnost pri uporabi težavo samo stopnjujeta in lahko vodita celo v neustrezno razumevanje med strokovnjaki iste stroke. Izredno hiter razvoj strok v zadnjih desetletjih, vse pogostejša multidisciplinarna povezanost strok in ponekod že skoraj izkljucna upo­raba tujejezicne (angleške) strokov­ne in znanstvene literature so povz­rocili nezadržen plaz velikega števi-la tujih izrazov, za katere v tako kratkem casu pogosto ni bilo mogoce najti primernih ustreznikov v maternem jeziku. To ni samo problem slovenšcine, s to težavo se spopadajo vsi jeziki (razen anglešci­ne, ki nova poimenovanja plodovi-to kuje). Z vdorom in popularizaci­jo racunalniške tehnologije v vsak­danjem življenju je postala situacija že domala neobvladljiva, še toliko bolj, ker se z neustrezno rabo, pogosto zaradi marketinškega efekta celo namerno popaceno in neustre­zno rabo, srecujejo že otroci v naj­nežnejšem otroštvu in v takem jezi­kovnem okolju tudi odrašcajo. Slovensko bibliotekarstvo kljub svoji bogati tradiciji in možici vpliv­nih in pomembnih bibliotekarjev v svojih vrstah terminologije nima najbolje urejene. Tudi prvi sloven-ski bibliotekarski terminološki slo-var, ki je po dolgih letih nastajanja koncno v tisku, pomeni samo skro-men prvi korak k urejanju termino­logije na podrocju bibliotekarstva in informacijske znanosti. Že omenje­na multidisciplinarnost in zelo tes-no povezovanje z racunalniško teh­nologijo nas postavljata pred skoraj nerešljiv problem tudi zato, ker celo racunalniška terminologija v slo­venšcini kljub vecjemu številu tiska­nih in elektronskih slovarjev racunalništva4 ni urejena. Že prazgo­dovinski online še vedno ni zadovol­jivo rešen, harvesting pa je za prene­katere prevec nov in v slovarje še ni vkljucen . . . Zato se v celoti strin-jam s trditvijo dr. Alenke Kavcic­Colic5, da ". . . se nenehno srecuje-mo s problematiko prevajanja tujk s podrocja informatike v slovenšcino. Dejstvo je, da razvoj informacijske tehnologije prehiteva razvoj sloven-skega jezika." Vendar se pri tem ne smemo prenagliti in ne smemo pozabiti, da gre za dve pomembni in razviti stroki, ki avtonomno in kompetentno razvijata in gojita svojo lastno terminologijo – ne izumljajmo kolesa, ne delajmo svo­jih prevodov (bolje ustreznikov) za izraze, ki so tipicno domena njiho­vega znanja! Uporabimo to njihovo (terminološko) znanje. Res pa je, da tudi oni zamujajo, harvesting je lep primer. Cudi pa me, da v casu nekajletnega slovenskega projekta, ki ga vodita in izvajata na podrocju zajemanja in arhiviranja spletnih virov dve vodilni slovenski inštitu­ciji (ena za bibliotekarstvo, druga za racunalništvo in informatiko), ni nastala beležka najpogostejših upo­rabljenih izrazov, ki bi morala biti del projektne dokumentacije. Vsekakor pritrjujem dr. Kavcic­Colicevi, da nekatera poimenovanja hoceš noceš ostajajo tujke in za njih ni (in morda nikoli ne bo) sloven-skega ustreznika. Digitalni objekt, aglomerator, repozitorij bodo najverjet­neje imeli tako usodo, sam pridev­nik digitalni pa prav gotovo, saj je tudi elektronski postal že cisto naš. Osebno se zelo zavzemam za slo­venska poimenovanja, kadar je to mogoce, vcasih pa je trebe popusti-ti. Brez bolecin smo sprejeli katalog, incipit, deskriptor, mikrofilm . . tudi arhiv ni slovenski. Francozi so bili mnogo bolj korajžni in prodorni, lotili so se temeljito in udarno (pa ne mislim na Asterixa, ki je požigal McDonaldsove okrepcevalnice!), digitalni so, ne da bi trenil, prevedli v numericni oz. številski in racunalniš­ki katalog je zato catalogue numérique! Podobno so naredili z digitalizacijo (uštevilcenje?). Taka pilula je tudi zame pregrenka! Nekatere podobne inovacije so v slovenšcini sprva naletele na burne odzive in neodob­ravanje, pa so se potem kljub vse-mu "prijele", takšna je na primer zgošcenka, ki pa jo je tudi povozil cas in je zato postala nenatancno poi-menovanje. Sprva smo jo uporab­ljali za CD-ROM, kasneje tudi za glasbeni CD, potem so prišli zapis­ljivi diski in danes ni vec jasno, ali sta zgošcenki tudi DVD in Blu-ray disk . . . Problem nekaterih tujk, ki lahko z rabo postanejo izposojenke, je pogosto tudi nezmožnost tvorje­nja besedotvorne družine, to je raz­licnih besednih vrst, najpogosteje so to vsaj samostalnik, glagol in pridevnik, npr. katalog, katalogizira-ti, katalogiziran, kataložni . . . Harve­ 4 Npr. spletni Islovar Slovenskega društva INFORMATIKA, www.islovar.org. 5 Kavcic-Colic, Alenka: Odziv na komentar: "Kaj bo s to našo ljubo slovenšcino!", Knjižnicarske novice 11/2009, dostopno samo z geslom na naslovu http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/2009_11_odziv.asp. sting je gotovo tak. Anglešcina je v tem pogledu morfološko mnogo bolj "prakticna", ker lahko ista beseda pogosto nastopa v vlogi samostalnika, pridevnika, glagola in še kaj (npr. a catalogue, to catalogue, a catalogue card). V besedilu dr. Kavcic-Coliceve zato poslovenjenje (ŕ la Koseski) naziva Bibliotekarska terminološka komisija v Komisijo za izrazoslovje na podrocju knjižnicarstva jemljem zgolj z dobro­hotnim humorjem in samo skrom-no pripominjam, da se komisiji po slovarju tujk rece odbor . . . Nikakor pa ne morem mimo omembe svoje­ga imena in imena zgoraj omenjene komisije, pardon, odbora . . . Ni res, da se Bibliotekarska terminolo­ška komisija še ni uspela sestati, ker ni sredstev. Komisija se redno in volontersko, zagnano in delovno sestaja že dvajset let skoraj vsak petek in je imela ta teden že svojo 586. redno sejo, v lanskem letu je bilo 26 sej! Sestaja se ne glede na pomanjkanje sredstev in pravkar je v tisku rezultat mnogoletnega priza­devanja, odrekanja in vztrajanja pešcice zagnanih idealistov ne glede na razumevanje ali nerazumevanje strokovnega okolja, spletna verzija slovarja je že nekaj let prosto dostopna in jo je komisija vzdrževala tudi takrat, ko ji je najvišja slovenska bibliotekarska inštitucija odrekla gostoljubje na svojem spletnem strežniku. Kljub obsežnemu in zah­tevnemu delu pri pripravi bibliote­karskega terminološkega slovarja je komisija (pet požrtvovalnih posa­meznikov v svojem prostem casu) vedno priskocila na pomoc, kadar je bilo to smiselno in potrebno, svetovala je na primer pri prevajan­ju bibliotekarskih prirocnikov in standardov, opravila redakcijo sklo-pa gesel "bibliotekarstvo" za Veliki angleško-slovenski slovar Oxford, opravila kriticni pregled prevoda nekaterih standardov (ISO 8, ISO 215, ISO 214, ISO 2145), objavljala strokovne prispevke v reviji Knjiž­nica in podobno. Avtorica je v clan-ku sama poudarila, da gre izrecno za izraze s podrocja racunalništva in informatike, zato je za tovrstna vpra­šanja s teh podrocij gotovo kompe­tenten kak drug naslov. Vprašanja s podrocja bibliotekarske terminolo­gije pa so vedno dobrodošla, kot so dobrodošle tudi vse pripombe in kriticna opažanja v zvezi s spletno verzijo Bibliotekarskega terminolo­škega slovarja, ki je prosto dostopen na spletišcu revije Knjižnica6 že nekaj let. Žal v tem casu ni bilo na termi­nološkem forumu, ki spremlja slo-var, niti ene objave uporabnikov. Ivan Kanic Bibliotekarska terminološka komisija Prispevek je objavljen (15.1.2010) tudi na bibliotekarskem blogu Bibli­oblog na naslovu www.biblioblog.si. 6 http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/terminologija.html. ETIKA KNJIŽNICARJEV Etika spada med filozofske disci­ tera stroka nosi odgovornosti do tako razlicnih pline, ki so si ga druge stroke elementov njene dejavnosti na nacin, kot se to redno izposojale. Vsakokrat, ko kaže pri knjižnicarjih. Zato je že pred branjem knji­ se je potrebno obrniti na nek ge takšnega tipa, kot jo imam pred seboj zanimiv pre­ pravilnik obnašanja, vedenja in mislek o teži in sofisticiranosti predocene teme. A tej delovanja ljudi, se govori o etiki. knjigi breme takšne teže ni odvec. Vse zanimivosti, In tako je danes precej popular- dileme in moralna vprašanja, skupaj s prakticnimi pri- no nagovarjati posamezne etike, meri in dejansko izdanimi eticnimi kodeksi knjižnicar­ med katerimi so nekatere bolj na ske stroke so vsebovane v delu Jean Preer,ą ki nosi udaru, druge manj. Med te posa­ naslov Library Ethics˛. mezne spada tudi etika knjižni- carjev, ki pa vseeno je malce dru- Ker tej knjigi vsebinsko zamerim pravzaprav le eno, gacna od ''obicajnih''. Zakaj? Pre­ niti ne zanemarljivo prepreko, je cisto vseeno, ce jo prosto zaradi tega, ker maloka­ zapišem že na zacetku. Na žalost je v prakticnih pri­ 1 Avtoricin življenjepis z bogato bibliografijo je dostopen na http://www.slis.indiana.edu/faculty/iupui/preer_cv.html (uporabljeno 19.1.2010). 2 Jean Preer, Library Ethics, Libraries Unlimited, Westport, Connecticut, London, 2008. merih, referencah in pri zgodovinskih pregledih veza­na na ameriško geografsko podrocje. Ampak, glede na to, da so vprašanja etike, ne glede na poklic, prav­zaprav univerzalna in se vsaj glede na geografsko pogojenost, od lokalnih specifik ograjujejo, bo ta knji­ga vseeno zelo zanimiva tudi vsem z drugih koncev sveta. V Library Ethics se skozi spodobnih 250 strani razpros­tre vecina problematike, s katero se v vsakodnevnem (delo z uporabniki…) in malce manj vsakodnevnem angažmaju (izgradnja podobe knjižnicarja…) srecujejo knjižnicarji. Vsebina je razdeljena v devet poglavij, ki se ukvarja s poklicem, identiteto in vrednotami knjižnicarja, z nosilcem posredovanja knjižnicnih storitev, z uporabniki, z vsebino posredovane informacije, s formatom, v katerem je ta informacija posredovana, s posebnimi filozofskimi in financnimi konflikti, s katerimi je v knjižnicah opravka, z zaupno­stjo in prihodnostjo knjižnicarja. Tej razdelitvi v poglavjih sledi zanimiva casovnica razvoja etike knjižnic in v dodatku najdemo razlicne oblike etic­nih kodeksov – tako splošne kot tudi kodekse speci­alnih knjižnicarjev. Pred zakljuckom knjige si sledita tudi razdelka z napotili za nadaljnje branje in vec kot dobrodošel indeks nazivov, institucij, imen in glavnih pojmov dela. Poglavja so razdelana razgibano in dovolj provokativ-no, da ponujajo gradivo v razmislek in obenem tudi pokaže na prakticne rešitve razvpitim eticno spornim dilemam, ki so se pojavile na bibliotekarskem zemlje­vidu (ameriške) zgodovine. V poglavju, ki nagovarja odnos knjižnicarjev do uporabnikov, je tako npr. opi­san zanimiv primer iz leta 1979, ko so v knjižnici v Winston-Salemu omogocili razstavo in predstavitev Ku-Klux klanu. Zgodba je sila enostavna. Vse se je pricelo s tem, ko je knjižnica objavila svoj pravilnik o uporabi prostorov knjižnice. Ta pravilnik je omocil Ku-klux klanu, da je februarja 1979 priredil svoj vecer v avdito­riju knjižnice. Hitro se je pokazalo, da ne bo šlo za miren vecer in ta se je koncal s pretepom in posegom policijskih enot, ki so predcasno zaprle razstavo. Argument uprave knjižnice je bil ta, da ''ne smejo samovoljno izbirati skupin, ki želijo uporabiti prostore knjižnice, ce spoštujejo pravila, ki veljajo za vse ena­ko''. Po tem dogodku so pravilnik spremenili. A prio­kus moralno sporne situacije ostaja. Eticna dilema, ki se izrašca iz tega barvitega primera, ostaja še danes aktualna: Do kam lahko peljemo enakost dostopa knjižnice za vse? Vprašanj pa je v resnici še veliko vec: Kaj takšna razstava pove o knjižnici? Kaj predsta­vitve povejo o knjižnicah na splošno? Ali vaša strp­nost pri dovoljevanju predstavitev nestrpnih ideologij pomeni prehod v nestrpnost samo? Koliko se knjižni-carji lahko vmešavamo v dovoljene predstavitve? Ali imamo dovoljenje za blage oblike cenzure? Ali blaga cenzura sploh obstaja? ... in takšne zgodbe bi še lahko pletli. Smisel izpostavljanja takšnega dogodka je ta, da se že v majhni, v nekem smislu obstranski - dejavnos-ti knjižnice odpira Pandorina skrinjica, ki kot majhen mikrokozmos ponuja pot težkih odlocitev. Knjiga ima svojo posebno vrednost natanko zaradi tega, ker ji uspe manevrirati med izjemno napornim podrocjem eticnih dilem, poleg tega pa ne posiljuje bralca z odgovori tam, kjer so bistvena predvsem vprašanja. Še eno takšno vprašanje, ki bi ga izpostavil, je vprašanje, ki se v sodobnem knjižnicarstvu na tiho velikokrat ponavlja. Namrec, ali lahko brez moralne krivde recemo, da so knjižnicne storitve enako ucin­kovite in kvalitetne tudi v knjižnicah, kjer ni zaposle­nih poklicno izobraženih knjižnicarjev? Ali sta poklic-no izobražen knjižnicar in priuceni knjižnicar primer-ljiva v svoji ucinkovitosti? Verjetno je namig, da bo poizkus odgovora sprožil le še novo vprašanje, v res-nici popolnoma odvec. V branje posebej priporocam tudi poglavje o eticnem odnosu knjižnicarja do posredovanih informacij. Takoj na zacetku je opisan eksperiment, ki se ga je leta 1976 lotil študent bibliotekarstva Robert Hauptman. Šlo je za to, da je omenjeni študent šel do trinajstih biblio­tekarjev in jih prosil za pomoc pri gradivu, ki bi opiso­valo sestavljanje bombe. In prišel je do zakljucka, da mu je le eden od teh trinajstih zavrnil pomoc, pa še to zaradi njegovega statusa (Robert ni bil študent doticne univerze), ne zavoljo eticnih nacel. Vsekakor pomen­ljivo, a po svoje razumljivo. Referencni knjižnicarji nismo pri svojem delu osredotoceni na prevpraševanje o smotrih iskalnih zahtevkov, ki jih podajajo naši upo­rabniki, temvec smo tam zato, da jim pomagamo najti tisto, kar želijo. Vseeno pa stvari niso tako crno-bele in avtor knjige izpostavi tudi to – knjižnicarji moramo postaviti svoj poklic kot poklic s vsebinsko noto. Nasploh, ker v tem smislu veckrat hodimo na meji cenzure. Ali, kar je še huje, na meji samocenzure. Vse­kakor zanimivo poglavje. V vsakem primeru pa ob branju Preerjeve knjige pri­porocam, da si na zaslon priklicete Eticni kodeks sloven-skih knjižnicarjevł, ki ga je ZBDS sprejela leta 1995. Pre­prosto zato, da vidite, kako v dolocenih situacijah, na katere namiguje knjiga, rešitve svetuje krovna organi­zacija našega ceha. Tudi naš Eticni kodeks je namrec naravnan vecplastno in na ta nacin ustreza splošno razvejani podobi etike knjižnicarjev. Library Ethics se na zanimiv nacin distancira od klasic­nih monografskih pregledov, ki so se ukvarjali s kakim posameznim aspektom bibliotekarskega dela. Že odlo-citev za relativno uspešen poizkus opredelitve in zamejitve tako obsežne tematike si zasluži ustrezno pozornost. Kot sem omenil na zacetku, delo o etiki bibliotekarja vsebuje bibliotekarjev odnos do knjig; do drugega knjižnicnega gradiva; do stavbe, v kateri dela; do uporabnikov, s katerimi ima opravka; do informa­cij, ki jih posreduje tem uporabnikom; do sodelavcev in ustanove, kateri pripada; obenem pa tudi do podo-be knjižnicarja kot takega, do katerega ima sodobnost zelo nejasen in nedolocen status. Ta knjiga je zato pre­prosto namenjena vsakemu knjižnicarju, ki se sprašu­je o svoji odgovornosti, hkrati pa daje pozitivno naravnan vtis, da želi vsakemu knjižnicarju zbuditi odgovornost do spraševanja. Za etiko knjižnicarjev si je vredno vzeti nekaj casa vec… Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica 3 Dostopno na naslovu http://www.zbds-zveza.si/eticni_kodeks.asp (uporabljeno 19.1.2010). NA OBISKU PRI PRAVLJICARKI KRISTINI MENIH Kristina Menih je bila rojena leta 1958 v Kopru. Kot otrok je bila izredno živahna in radovedna. Vzgajali in oblacili so jo kot fanta in oce jo je naucil plezati po skalah, kuriti ogenj, žagati, zabijati žeblje, mama pa kuharskih vešcin in gos-podinjskih opravil. Oba starša sta ji v najzgodnejših letih brala in pripovedovala mnogo pravljic in pripovedk, ob odrašcan­ju v stari mešcanski vili, ograjeni z visoko ograjo pa se je v zarašcenem vrtu pocutila kot Pika Nogavicka. Kristinina mama Nada je že kot desetletni otrok zacela v svojih dne­vnikih skrbno popisovati svetovne dogodke in življenje okoli sebe. O družinski zgodovini je spraševala starejše in tako se je do danes ohra­nilo neizmerno bogastvo spominov na družinske clane rodovin Hrovat in Pirnar vse od sredine 19. stoletja dalje, ki sta jih s Kristino pred krat­kim uspeli tudi digitalizirati. Kristina Menih je po koncani gim­naziji vpisala študij arheologije, nato pa se je zacela ukvarjati z mnogimi projekti: z mod-nim oblikovanjem unikat­nih ženskih oblacil, s pisan­jem strokovnih besedil in novinarstvom, z delavnica-mi za otroke in vzgojitelje, s pripovedovanjem zgodb in pravljic, organizacijo umetniške delavnice Tren­taArs, v zadnjem casu pa tudi z »oživljanjem« kam­nov iz katerih izvablja zgo­dbo. Skupaj s prijateljico Renato Srebot, socialno pedagoginjo iz Nemcije, sta na zacetku 90. let prejšnjega stoletja zaceli pisati strokovne knji­ge za otroke. Bili sta prvi v Sloveni­ji, ki sta napisali otroške meditacije in vizualizacije. Propagirali sta akti­vno pripovedovanje zgodbic ter sprostitveno in ekološko vzgojo za otroke in sprostitvene tehnike za odrasle. Poleg treh sprostitvenih knjig za otroke je izšla tudi njuna ekološka knjiga za otroke, knjiga sprostitvenih tehnik za odrasle in sprostitvena kaseta z meditacijo. Vse njune knjige so razprodane, še vedno pa išceta založnika za Decembrske pravljice in za ekološ­ko zgodbo »V Kraljestvu cistih voda«. Kristina, vi ste se s pravljicami sre-cali že v otroštvu. Kakšno je bilo to srecanje? Kdo vam je pravljice bral, pripovedoval? Katere pravljice ste imeli najraje? Ste se s pomocjo pra­vljic morda bolj zgodaj naucili bra-ti? »Res sem imela neznansko sreco, da sem že v najzgodnejšem otroštvu zacela srkati iz brezkoncnega in brezcasnega vrelca ljudskih pripovedk, pravljic in zgodb, ki sta se jih moja starša pogosto tudi kar sama »izmišljala«. Slednje sem še posebno rada veckrat poslušala. Hitro sem nam­rec ugotovila kakšno spremembo in glas-no protestirala, da zgodba ne gre tako… Moja ljuba baka pa me je, še ne dveletno deklico že naucila deklamirati kar nekaj živalskih pesmic iz njenega otroštva. Še posebno se mi je takrat priljubila tista macja: macka mijavka mjav, mjav, mjav, miška vredna sedem krav. Živo se spomi­njam, da mi takrat ni šlo v glavo, kako je lahko drobna miška vredna kar sedem krav! Brati pa sem se vseeno naucila šele v šoli. Namrec: strašansko rada sem poslušala druge, ki so mi doživeto pripo­vedoval ali brali, da bi sama »citala« kot smo takrat pravili, pa nisem niti pomisli-la. In se mi danes zdi, da je bilo tako cisto v redu. Brezskrbno otroštvo se nam­rec tako ali tako še prehitro zakljuci. Ko sem se naucila brati, sem zacela odkriva-ti vzporedni svet crk in oblikovanja zapi­sanih besed, zato sem se sprva manj osre­dišcila na samo zgodbo.« Doma imate zbirko starih in novej­ših knjig s pravljicami. Koliko knjig obsega ta zbirka? Ali še danes zbi-rate pravljice? »Morda gre za nakljucje, a ravno vceraj sem pospravljala svojo otroško knjižnico in se neznansko razveselila, saj sem našla beležko s popisom vseh knjig v moji lasti do desetega leta starosti. Natanko 154 se jih je nabralo do takrat. Podarjali so mi jih moji starši in sorodniki. Za božicne in novoletne praznike sem vedno dobila vec knjig in tudi za rojstni dan so me obdaro­vali z njimi. Poleg pravljic in pripovedk­od Slovenskih do Ruskih, Japonskih, Švedskih, Indijskih in celo Šiptarskih pripovedk, pa Grimovih in Andersenovih pravljic so se v zbirki tekom let nabrale tudi razlicne študijske knjige, enciklope­dije in slovarji,zato se knjižne police pri meni doma kar šibijo. Še vedno pa se pocutim kot otrok, ko listam po zbirki angleških zgodb, ki mi jo je v zacetku 60. let prejšnjega stoletja poslala teta iz Amerike. Seveda police še vedno pridno polnim- tudi s pravljicami in razlicnimi zgodbami. Romanov pa imam bolj malo­raje si jih izposodim v knjižnici. Kupujem le knjige, ki me poklicejo, saj zanje vem, da jih bom veckrat prebirala.« Kristina, vi tudi pišete pravljice za otroke. Katere ste do sedaj napisali? Ste te pravljice že kje brali, pripove­dovali? Je danes težko najti založni­ka za pravljice? » Ja, kar nekaj sem jih že napisala. A objavljena ni še nobena. No, dve sta bili prebrani na Radiu Trst A, nekatere od njih pa pripovedujem otrokom. Še poseb-no žal mi je, da še ni objavljena ekološko obarvana zgodba V kraljestvu cistih voda. Ocitno še ni pravi cas zanjo. Ko bo, bo tudi do objave prišlo… Glede na šte­vilne aktivnosti s katerimi se ukvarjam, pa zadnje case itak ugotavljam, da bi potrebovala sposobnega cloveka, ki bi me znal tržiti - menedžerja se temu menda rece bolj uceno, a ne!? Ce se kdo od bral­cev najde v tem poslu, naj me hitro poišce, ha ha…«. Vi pravljice otrokom tudi pripove­dujete na razlicnih prireditvah. Kje vse ste do sedaj nastopili in kakšne nacrte imate v zvezi s pripovedova­njem pravljic otrokom? »Pripovedovanje zgodb otrokom je tudi zame svojevrstno doživetje. Otroci so nam­rec kot lakmusov papir in en dva tri ti dajo vedeti, ce jim je zgodba zanimiva ali ne oziroma ali jih nacin pripovedovanja pritegne ali ne. Pripovedovanje je poseben dar in zame predstavlja poseben car. Zelo rada se vživljam v pravljicne zgodbe in jih prenašam naprej. Tudi odraslim, ce so me le pripravljeni poslušati. Zelo rada nasto­pam po knjižnicah, šolah in vrtcih in se z veseljem odzovem povabilu med otroke in odrasle.« Pravljice pripovedujete tudi odras­lim in osebam s posebnimi potreba-mi. Kakšen je obcutek, ko pravljice pripovedujete ljudem s posebnimi potrebami? »Pripovedovanje odrasli publiki se tako vsaj osebno razmišljam, kaj dosti ne raz­likuje od pripovedovanja otrokom. Da je le zgodba zanimiva in primerna doloceni publiki. Pripovedovanje zgodb vedno boža dušo, ta pa se ne deli na otroško, odraslo ali na dušo s posebnimi potrebami. Vsi smo eno.« Z znanim istrskim glasbenikom Marinom Kranjcem pripravljata skupni projekt? »Drži. Gre za trilogijo, povezano z zgod­bami obalnih mest in zaledjem slovenske Istre. Prvi del, ki ga ravno vadiva, je posvecen predvsem izolskim zgodbam, ki sem jih skrbno izbirala. Sama pripovedu­jem te zgodbe, Marino pa me spremlja z razlicnimi inštrumenti in s petjem. Nas­tope nacrtujeva predvsem po knjižnicah in drugih kulturnih ustanovahin to ne le po Iistri ampak širom Slovenije. Mislim si namrec: ce publika ne more priti v Istro, jim Istro pac pricarajva midva v njenem domacem okolju…« Vi pravljice tudi zbirate, išcete jih v literaturi, razlicnih dokumentih… Zanimajo vas predvsem istrske pra­vljice. Zakaj? »Pravljice in pripovedke, pa tudi nenava­dne zgodbe me pac privlacijo. Rada jih prebiram in tudi zbiram, tiste, ki se me najbolj dotaknejo, pa »posvojim« za pri­povedovanje v javnosti. Trenutno res išcem predvsem Istrske zgodbe in sicer take, primerne za drugi in tretji del zgoraj ome­njene trilogije.» Kakšne pravljice najraje pripovedu­jete? Slišala sem že vašo interpreta­cijo Zlatoroga. Kje ste našli to vari­anto? »Oh, vrsta pripovedi, za katero se odlo-cim, je odvisna od publike in mojega raz­položenja. Glede na to, da si služim denar predvsem kot samostojna novinar­ka, ki najraje piše reportaže in razlicne življenjske zgodbe, zelo rada brskam po razlicnih arhivih in se pogovarjam z ljud-mi. Tako sem prišla do razlicnih virov… Znani sta vsaj dve zgodbi o Zlatorogu: »bohinjska« in »trentarska«. Jaz pripove­dujem zgodbo o Zlatorogu in Krivopetni­cah, ki jo je zapisala žal že pokojna Trentarka Svetka Zorc. K sreci imam to, sicer že zdavnaj razprodano knjigo v svoji knjižnici. Konec zgodbe se mi zdi še pose-bno pomenljiv: pravi namrec, da se bo nekoc rodil junak, ki bo v gori Pihavcu odkril zlati zaklad in potem se bo Tren­tarjem spet dobro godilo in jim ne bo nic vec treba s trebuhom za kruhom hodi-ti…«. Pogovarjala se je Špela Pahor Mestna knjižnica Izola PRIMORCI BEREMO SLOVENSKE AVTORJE – ŽE TRETJIC USPEŠNO PREDSTAVLJAMO Letošnji projekt Primorci beremo, ki se je iztekel novembra, že tretje leto dokazuje, da se povecuje število bralcev, ki posegajo po slovenskih avtorjih. Tako so bralci v primorskih knjižnicah v treh letih prebrali že 10.449 knjig slovenskega leposlovja, s cemer podirajo predsodke o “nezanimivih Sloven-cih”. Tudi letos je bil to najvecji projekt spodub­janja branja slovenskih avtorjev v Sloveniji. V projekt je bilo letos vkljucenih kar devet primorskih knjižnic. Pobudnica projekta je od vsega zacetka knjiž­nica Cirila Kosmaca Tolmin, vkljucene pa so bile še Lavriceva knjižnica Ajdovšcina, Goriška knjižnica Franceta Bevka, Mestna knjižnica in citalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knji­žnica Izola, Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Piran ter Kosovelova knjiž­nica Sežana. Tako so bralci v vseh sodelujocih knjižnicah v treh letih prebrali skupaj 10.449 knjig. V tem casu je bilo sodelujocih skupaj 1.572 bralcev. Od tega jih je pro-jekt v celoti zakljucilo (prebranih 5 proznih del in ena pesniška zbirka) 1.024 bralcev, oz. 65 % vseh sodelu­jocih v projektu. Samo letos se je v projekt vkljucilo 827 bralcev iz vseh devetih vkljucenih knjižnic ter prebralo skupaj kar 5.679 knjig slovenskega leposlovja. Tistih, ki so projekt v celoti zakljucili je bilo skupaj 563. Projekt Primorci beremo , ki se je rodil iz prepricanja, da smo knjižnice kot ene od nosilk bralne vzgoje in kulture v Sloveniji poklicane, da bralce prepricamo, da tudi Slovenci pišejo berljivo in zanimivo in da imamo veliko število domacih proznih del, po katerih je vredno poseci, tudi letos dokazuje, da so slovenski avtorji za bralce zanimivi, in se mišljenje, da je žanrska oz. trivialna prevedena literatura lažje berlji­va kot slovenska, spreminja. Letos so bralci lahko izbirali med knjigami s seznama 53 naslovov slovenskih avtorjev. Ker so med najbolj branimi iz knjižnic podatki zelo raznovrstni, naj nave-demo le nekatere, po katerih so pogosteje posegali: Lainšcek: Petelinji zajtrk, Rožanc: Ljubezen, Fritz-Kunc: Zbogom, prijatelj moj, Kovic: Mala nebesa, Kosmac: Punk is dead, Svit: Coco dias, Pribac: Vonj po jasminu, Verc: Mož, ki je bral Disneyeve stripe in drugi. Izvedbo projekta so poleg knjižnic letos omogoci­li tudi: Celjska Mohorjeva družba; Go-Partner, d.o.o. Logatec; Buca, knjigotrštvo, d.o.o., Ljubljana; Libris, trgovsko in knjigotrško podjetje d.o.o, Koper; Založ­ba Litera, Maribor; Miš založba – Mish, Janez Miš, s.p., Dob pri Domžalah; Mladinska knjiga založba, d.d., Ljubljana; Modrijan založba d.o.o., Ljubljana; Samostojna in neodvisna založba Prešernova družba d.d.; Študentska založba, Ljubljana; Ucila Internatio­nal, d.o.o. Tržic; Vale-Novak d.o.o., Ljubljana; Založ­ba Kmecki glas, Ljubljana; Založba Rokus Klett, d.o.o., Ljubljana; Založba Sanje d.o.o. Na zakljucnih prireditvah med 23. novembrom in 4. decembrom so sodelujoce knjižnice gostile ustvarjalce 15 ter podelile priznanja in knjižne nagrade vsem, ki so projekt zakljucili, in sicer: v Mestni knjižnici Piran, v Goriški knjižnici F. Bevka, v Lavricevi knjižnici Ajdovšcina, v Mestni knjižnici in citalnici Idrija, v Knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistri-ca in v Osrednji knjižnici S.Vilharja Koper je bil gost vecera Feri Lainšcek, v Mestni knjižnici Izola Vanja Pegan, v knjižnici Divaca (Kosovelova knjižnica Sežana) sta bila gosta vecera Aleš Berger in Ludwig Hartinger ter v Knjižnici Cirila Kosmaca Tolmin, Andrej Rozman Roza. Projekt Primorci beremo dokazuje, da knjižnice uspe­šno spodbujamo odrasle k branju slovenskega leposlo­vja, da imamo veliko avtorjev, ki si zaslužijo pozor­nost bralcev. Veseli nas spoznanje, da je primorska bralna veriga iz leta v leto daljša in predstavlja pomemben prispevek k ohranjanju materinšcine ter kakovostnega branja. Vec o projektu lahko preberete na spletni strani: http://www.tol.sik.si/primorci-beremo/. v imenu sodelujocih knjižnic Marina Hrs Mestna knjižnica Izola IZPOSOJA E-KNJIG NA BRALNIKIH V PREDSTAVLJAMO MESTNI KNJIŽNICI LJUBLJANA Izposoja e-knjig na bralnikih Kolib­ri V3 poteka v MKL, Knjižnici Bežigrad in sicer v okviru projekta »Slovenske avtorje berem napred-no, listam e-papir«. Avtorja projek­ta sta Mateja Locniškar-Fidler in Igor Andrin. Priprave so trajale od zacetka lanskega leta do srede decembra, saj je tovrstna ponudba za splošne knjižnice dejansko nekaj novega. Namen projekta, ki ga je idejno in financno podprla Javna agencija za knjigo RS v letu 2009, je spodbuja­nje branja e-knjig klasicnih in pred­vsem sodobnih slovenskih avtorjev. V MKL smo se odlocili, da e-dela izposodimo na bralnikih in tako omogocimo uporabnikom, da se preizkusijo ne le v branju elektron­skih leposlovnih knjig, ampak tudi v branju s pomocjo bralnika - http://www.mklj.si/index.php/za­medije/arhiv-novic/363-bralniki-v­mkl. Ciljna skupina projekta so mladost­niki in odrasli ter uporabniki s posebnimi potrebami, npr. slabovi­dni in tisti, ki ne morejo vec držati v rokah težkih knjig. Bralnike z izbranimi e-knjigami smo zaceli izposojati koncem mese-ca decembra lanskega leta. Elek­tronske knjige smo izbrali v Založbi Ruslica (CZP Vecer -http:// www.ruslica.si), prvi slovenski elek­tronski založbi, ki prodaja predv­sem knjige klasicnih in sodobnih slovenskih avtorjev. Navajamo Sliki 1 in 2: branje e-knjige in izposoja bralnika. MKL, Knjižnica Bežigrad. 2009 nekatere med izbranimi avtorji: Bogdan Novak, Feri Lainšcek, Vin-ko Merndorfer, Vladimir Bartol, Evald Flisar, Lojze Kovacic, Vito-mil Zupan, Matjaž Kmecl, Bruno Hartman, Ciril Zlobec, Ivan Can-kar, Josip Jurcic, France Prešeren, Janko Kersnik. Seveda smo z Zalo­žbo Ruslica sklenili oziroma podpi­sali ustrezno pogodbo o uporabi avtorskih del. Bralnike Kolibri V3 pa trži slovensko tehnološko podje­tje EPTS (Eletronic Paper and Technology Solutions - http:// www.eptsolutions.com ). Izposoja petih bralnikov, na katerih so že omenjena izbrana dela sodob­nih slovenskih avtorjev, poteka tre­nutno v MKL Knjižnici Bežigrad. Pogoji izposoje so enaki pogojem izposoje monografskih publikacij, tj. izposoja za 3 tedne z možnim enkratnim podaljšanjem. Rezervaci­ja ni mogoca. Pogoj s strani upora­bnika je urejeno clanstvo Mestne knjižnice Ljubljana. Na vsakem bralniku so poleg izbra­nih leposlovnih del naložena osno­vna navodila za rokovanje z bralni­kom in tudi natancnejši opis bralni­ka Kolibri V3. Bralniku so prilože­na še tiskana navodila in anketni list za uporabnike oz. bralce e-knjig. Izpolnjene ankete bodo omogocile prve ocene o novi ponudbi. Med osnovnimi tiskanimi in e-navodili je med drugim zapisano, da prenašan­je kakršnihkoli vsebin na bralnik, ki je last knjižnice, ni dovoljeno, je onemogoceno in da z bralnikom lahko beremo le dela, ki so že nalo­žena. O prednostih in pomanjkljivostih bralnikov smo že veliko napisali, tudi v Knjižnicarskih novicah, in še vec o e-knjigah v knjižnicah (Knjižnica, Šolska knjižnica, Knjiž­nicarske novice) tako, da se na tem mestu ne želimo ponavljati, le obvestili bi radi širšo javnost, da splošne knjižnice sledimo tehnološ­kemu razvoju. Prve izkušnje projekta bodo poka­zale, ali je smiselno bralnike vkljuci-ti med naše storitve kot stalno ponudbo. Zanima nas še, ce naši uporabniki želijo brati tudi leposlo­vne e-knjige in tako morda pricaku­jejo cim hitrejši odziv knjižnic na ponudbo e-knjig v slovenskem jezi­ku, ki je ob ponudbi Založbe Rusli-ca s strani drugih slovenskih založb prakticno še ni. Mateja Locniškar-Fidler Mestna knjižnica Ljubljana SLIKE MOJCE SEMPRIMOŽNIK V MKI V Mestni knjižnici Izola v mesecu decembru razstavlja gospa Mojca Semprimožnik, doma iz Gornjega grada, kraja, ki leži v cudovito lepi kotlini, predgorju Savinjskih Alp pod Menino planino, Lepenatko in Rogatcem. Njene slike na platno, posli­kane z razlicnimi motivi, nekatere vecbarvne, druge monokro­matske, smo postavili kar v vse proste koticke v knjižnici, toli­ko jih je prinesla s seboj. In pravi, da jih ima doma vsaj še tri­krat toliko. Sicer Mojca Semprimožnik dela v Domu ostarelih, ki je bil v Gornjem gradu zgrajen zaradi naravnega in mirnega okolja z željo, da bi se uporabniki v tem okolju pocutili kot doma. Pod svojo streho ta dom danes gosti že vec kot 150 upokojencev. Mojca je tam zaposlena kot delovna terapevtka in v svojem poklicu neizmerno uživa. Prav tako kot njeno delo je izpolnjen tudi njen prosti cas, v katerem se posveca slikanju, tkanju, izdelovanju nakita iz filca, keramike in fimo mase ter šivanju prelepih rocnih torbic iz blaga, filca, ki ga sama izdela, ter doma narejenega tkanja. Ker je njena razstava nekaj prav posebnega, smo jo poprosili za pogovor. MKI: Mojca Semprimožnik, vi ste doma iz Gornjega grada. Kako ste izvedeli za našo knjižnico in možnost razstavljanja v njenih prostorih? MS: Za možnost postavitve razstave mi je povedala prijateljica, ki je pred nekaj meseci pri vas razstavljala svoje vezenine. Ker sama nisem prav prodorna in aktivna, kar se tice iskanja razsta­vnih prostorov, predvsem pa, ker so mi bližji ambienti, kjer si lahko slike ogledajo ljudje, ki ne pridejo ravno s tem namenom, se mi je zdela to odlicna priložnost. Ce povem po pravici, predstavlja pomemben del tega izziva tudi dejstvo, da imam Izolo neskoncno rada, da jo obišcem vsako leto nekajkrat, ce se le ponudi priložnost. Izola je tudi mesto, kjer sem se udele­žila svojega prvega ex tempora in verjetno tudi to pove svoje. MKI: Imate galerijo tudi v Gornjem gradu? Kaj pa knjižnico? Ste že veckrat razstavljali? Kje? MS: Res je, tudi v Gornjem Gradu imamo galerijo, ki aktivno deluje od pomladi do jeseni in prav tam sem se prvic samostoj-no predstavila. Sicer pa se tja najraje odpravim skupaj s stano­valci Centra starejših – vsak mesec si gremo ogledat novo raz­stavo. Razstavni prostor ima tudi Center starejših in tudi tam so stene vedno privlacne za ogled. Samostojno sem razstavljala še v Mozirju, na Recici ob Savinji ter v Braslovcah, skupinskih razstav in sodelovanj na likovnih kolonijah ter ex temporih pa imam pravo malo zbirko. Iskreno? Najraje se pridružim ustvar­janju na Primorskem. Imamo Obcinsko knjižnico, svojo knjiž­nico pa ima tudi Center starejših – v obe zelo rada zaidem, saj imam ljubezen do pisane besede nekako zapisano v genih. MKI: Na svoji spletni strani http://sanam.moj-album.com/ predstavljate svoje slike, prav tako pa tudi razlicne druge izdel­ke. Kdaj ste zaceli slikati? Kaj vam slikanje pomeni? MS: Na prvi tecaj pri gospodu Robiju Klancniku sem se vpisa-la nekako pred devetimi leti, ko sem se vclanila v Likovno društvo GAL iz Recice ob Savinji. On me je prvi peljal med skrivnosti likovnega ustvarjanja, a se nekako nisem mogla otre­sti strahu pred barvami. Nastajale so vecinoma grafike, pa tudi risbe, takrat sem se zaljubila v glino. Kasneje sem obiskovala kar nekaj tecajev pri akademskem slikarju gospodu Denisu Senegacniku – njemu je uspelo, da me je preprical v popotova­nje v svet barv, takrat sem zacela slikati. Neizmerno sem hvale­žna obema – njuno znanje je neprecenljivo, še vec pa je morda v prvi fazi pomenil obcutek, da zaupata v moje delo. Pocasi sem zacela zaupati tudi sama. Dobivala sem pogum, izkušnje, oboje pa potrjevala v druženju z ostalimi clani društva na teca­jih in skupnih razstavah. Kot ste omenili – ustvarjam tudi v drugih sferah, a slikanje pretehta vse. Kaj mi pomeni? Tega se ne da povedati v enem stavku. Ali pac? Da sem to jaz? Na nek nacin zagotovo. Na platno se vcasih kar sama zapiše zgodba, ki je ne povem niko­mur. Vesela sem, ce te zgodbe kdo razume tudi brez besed. Slike so vcasih puste, težke, spet drugic vesele in navihane; v njih je strast, v njih je beda spoznanj, v njih sem jaz. Na platnu je tisto, kar je v meni. Preprosto. MKI: Kakšno tehniko uporabljate pri slikanju? MS: Oh, olja … dišijo, polzijo, pašejo k mojemu nacinu razmi­šljanja. Obcasno se kajpak zgodi kak izlet tudi k drugim tehni­kam (akril, recimo), a ostane pri muhah enodnevnicah. Vedno znova me pritegnejo možnosti, ki jih ponujajo olja. MKI: Vaša izbira motivov za slikanje je zelo pestra. Navdihu­jejo vas vaško življenje in kmecka opravila, vaši varovanci v domu upokojencev, Afrika, arhitektura… Katere motive najra­je slikate? MS: Zacela sem z arhitekturo, z izseki, postavljenimi na platno v neobicajnih kompozicijah. Kompoziciji sem dajala prednost, mogoce še detajlom. Prav nasmejati se moram, kako sem še pred parimi leti vneto zatrjevala: ne, ljudi pa že ne bom nikoli slikala! Zarecen kruh … Zacelo se je z obrazi otrok iz Afrike, ki sem jih združila v cikel »Bodimo modri, in ne crno-beli«. Morda sem v svojem jeziku protestirala in z njihovimi kriki kricala tudi jaz. Afrika me je zacarala na nek neopisljiv nacin, saj nikoli nisem bila tam, pa vseeno velikokrat crpam navdih prav od tam – bodisi, ko slikam, šivam ali izdelujem nakit. Kasneje sem našla v obrazih in figuri pravi izziv – to je bilo tisto, kar nisem znala, morda zato toliko bolj privlacno, nerazi­skano … Vaški motivi, seveda, doma sem s kmetije visoko pod Menino, s tem sem odrašcala in cedalje bolj vem, da pogrešam vse, kar mi je dajal tak nacin življenja … Spoštujem prvobit­nost cloveka, zgodbe, ki jih nosimo s seboj in tako se tudi obrazi naših varovancev ponujajo kar sami. Motivi, ki jih najra­je slikam, se tako spreminjajo, s casom se dopolni en izziv in na obzorju že cakata dva. Vcasih si recem, da bi morala živeti vsaj še tri življenja, da bi se na platnih manifestiral samo del tistega, kar bi tam rada videla. MKI: Nekatere vaše slike so narejene v mnogih odtenkih ene barve, na primer rjave, modre, crne… Kako to, da ste se odlo-cili za tak nacin slikanja? MS: Že prej sem omenila obdobje, ko sem se nekako »bala« barv. Takrat sem zacela iskati možnosti v odtenkih in tja me rado ponese še danes. Vcasih raje pripovedujem s potezo, kot z barvo. MKI: Od kod vaša ljubezen do afriških motivov? MS: To sem se veckrat vprašala že tudi sama. Odgovora ne poznam, vsaj takšnega, ki bi zaobjel vsa dejstva, ne. Del navdi-ha je gotovo v nepoznanem, del v izrazih, ki jih nosijo ti obrazi … Vem, da tole ni odgovor, ki bi ga želeli, a resnicno so obcu­tenja, ki me zajamejo ob ustvarjanju cesarkoli, kar zajema to tematiko, nerazložljiva. MKI: Mojca, vi znate narisati sreco ali žalost v oceh afriške deklice… Kako vam to uspe? MS: Mi res? Hvala. Morda je v tistih oceh tudi del moje srece, ali moje žalosti. MKI: Na spletni strani http://sanam.moj-album.com/ pred­stavljate še druge svoje izdelke: nakit, torbice, tkanine… Kdaj ste zaceli izdelovati nakit in iz kakšnih materialov ga izdelujete? MS: V teh vodah sem pa še cisto nova. Lani, ko sva se s hcer­ko podali na lov za nakitom za njen maturantski ples, ki je bil zaradi specificnih zahtev vnaprej obsojen na neuspeh, po drugi strani pa je spodbudil nastanek prvih uhanov, se je rodila prava obsesija. Cim sem le imela nekaj minut, sem delala skice, iskala kombinacije … Pravzaprav je vsak material lahko izziv. Les, kamen, filc, das masa, polimerne mase in še kaj. Možnostim ni konca. Idejam tudi ne. MKI: Kaj pa tkanje? Tudi s tem se ukvarjate… Imate doma svoje statve? Koliko casa že tkete? Raje uporabljate volno ali bombaž? Kaj vse ste že stkali na vaših domacih statvah? MS: Oh, to je še ena od obsesij; najnovejša, stara slabe tri mesece. Statve sem si želela, od kar sem na nekem sejmu prvic videla, kako gre to v živo. Potem sem spoznala gospoda, ki jih izdeluje – tudi manjše, namizne, primerne za stanovanje v blo­ku. Odlocitev je bila hipna, ljubezen velika. Želja pac nimamo zato in za to, da bi jih gledali od dalec, pac pa zato in za to, da si jih izpolnimo, kajne? Glede na tako kratek staž se s kolicino izdelkov res ne morem pohvaliti, z veseljem pa povem, da je tkanje poligon za domišljijo – ponuja obilo možnosti, pa tudi sprostitev. Raje delam z volno, gre hitreje:) Najraje se lotim kombinacij – torbica in šal, recimo, je že ena od njih. MKI: Tudi filc izdelujete sami? Kaj pa rocne torbice iz filca? Tale vaša torbica je na primer prav nekaj posebnega… Pa take lepe rožice ste prišili nanjo… Le kje dobivate ideje za vse te cudovite izdelke in kdaj najdete cas, da vse to naredite? MS: Zaenkrat izdelujem filc s tehniko suhega filcanja, ker ne potrebujem vecjih kosov, pac pa samo dodatke – ja, kot so tele rožice. Ali pa za nakit, tudi tam niso potrebne vecje površine. Ideje? Uh, joj, ne sprašujte. Nimam pojma, od kje se jih vali takšna množica, neprestano, ampak res neprestano, vcasih niti spat ne morem. Tudi takrat se najde cas. Sicer pa imam službo samo dopoldne, odraslo hcer, proste vikende… V tem pogledu se res ne smem pritoževati. Tega, da na ta racun hudo trpi gospodinjstvo, tudi ne morem reci – oba, mož in hci, se rada suceta po kuhinji. Ne bom pa trdila, da nimam kdaj slabe vesti – raje ne povem, kdaj sem nazadnje pomila tla, recimo :) Resno - moram povedati, da brez podpore, pomoci, predvsem pa spodbude vseh, ki jih imam rada, ne bi šlo. MKI: Imate radi knjige in ali vam sploh ostane kaj casa za branje? Katere knjige najraje berete? MS: Pri knjigah imam neke vrste intervale. Pride obdobje, ko berem, berem, berem … Potem pa pridejo narocila ali odkriva­nje nove obsesije, in berem manj. Knjige sicer obožujem. Vse. Tudi pravljice. Najraje imam slovenske avtorje, cetudi veliko­krat slišim, da so po svoje težki. Niso. Tak je cas in takšni smo. Vcasih se je težko pogledat v ogledalo. Kar nekaj sezon sem se ubadala z Milcinskim in njegovimi Butalci. Nekaj dejanj sem dramatizirala in skupaj z dramsko skupino iz mojega rojstnega kraja smo jih postavili na oder. Pa se ga še nisem navelicala. Vedno je najti kaj novega, pri njem sploh. Najbrž nikoli ne bo nehal bit aktualen. MKI: Kako poteka vaš dan? Zjutraj ste v službi…Kaj ste prav­zaprav po poklicu in ali radi opravljate svoje delo? MS: Delam v tajništvu Centra starejših, po poklicu sem eko­nomska tehnica. Poleg tega pomagam tudi na delovni terapiji, kjer se naši stanovalci zbirajo na ustvarjalnih uricah. Moram po pravici povedati, da so to velikokrat najlepši trenutki, ti ljudje me napolnijo z energijo, vcasih imam obcutek, da mi vidijo v dušo. Namesto, da bi jaz dajala njim, dajejo oni meni – veselje, tople besede, med nami je ne samo ustvarjalna energija, pac pa tudi spoštovanje, zaupanje. MKI: Kaj pa pocnete v prostem casu? MS: Vse, kar sva že omenili, in še bi se kaj našlo. Zelo rada sem z najbližjimi, sicer pa sem ene vrste samotarka. Velikokrat po tistem, ko pridem iz službe, za sabo zaprem vrata stanovan­ja in me ne zanima nic. Razen … obsesij :) MKI: Okolica Gornjega grada je zelo lepa. Greste radi kam na izlet? MS: Oja, rada. Še raje pa k staršem, predvsem poleti, ko je košnja … To je pac ena od vezi s tistim, od cesar sem odšla. Med kmetijo in stanovanjem v bloku paralel skoraj ni mogoce vleci. Ce pogrešam zemljo? Ja. Zelo. Pobocje Menine, kjer sem odrašcala, je nemogoce nadomestiti. MKI: Posebna znamenitost Gornjega grada je mogocna kat­edrala Sv. Mohorja in Fortunata, z najvecjo prostornino in kupolo v Sloveniji. Kaj pa gornjegrajski muzej? Kakšne zbirke obsega? Greste radi na obisk v muzej? MS: Zgodovina Gornjega Grada je mogocna prav tako, kot je mogocna naša katedrala … Delcki preteklosti so zbrani tudi v muzejih, kjer so precudovite etnološke zbirke, verske zbirke, posebej se mi dopadejo zbirke starih razglednic in fotografij. Imamo sreco, da so v našem kraju ljudje, ki se dobesedno raz­dajajo za ohranitev razlicnih biserckov naše dedišcine, in tudi zato je ogled zbirk vsakic prav posebno doživetje. MKI: Mojca Semprimožnik, zahvaljujemo se vam za pogovor in za to, da ste našo knjižnico izbrali kot razstavni prostor. Upamo, da boste z veseljem še kdaj razstavljali pri nas, pa ne samo slike, tudi vaš nakit, tkanje in torbice. Želimo vam še veliko ustvarjalnih idej in veselja do dela! MS: Hvala za lepe želje, predvsem pa za priložnost, ki ste mi jo ponudili, da sem lahko platna postavila na ogled v vaših pros-torih. Z veseljem še pridem. Pogovarjala se je Špela Pahor Mestna knjižnica Izola KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 12) SEZNAM NOVOSTI INFORMACIJSKEGA CENTRA ZA BIBLIOTEKARSTVO V NUK-u (oktober - november 2009) 1. EUROPEAN Conference on Digital Libra­ries (13 ; 2009 ; Corfu) Research and Advanced Technology for Digital Libraries : Proceedings / 13th Euro­pean Conference, ECDL 2009, Corfu, Gree­ce, September 27 - October 2, 2009 ; Maristella Agosti ... [et al.] (eds.). - Berlin ; Heidelberg ; New York : Springer, 2009. ­XIX, 497 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 248051968 2. FUNCTIONAL requirements for authority data : a conceptual model : final report, December 2008 / edited by Glenn Patton ; IFLA Working Group on Functional Requirements and Numbering of Authority Records (FRANAR). - Mnchen : K. G. Saur, 2009. -101 str. : ilustr. ; 25 cm. ­(IFLA series on bibliographic control ; vol. 34) COBISS.SI-ID 246997504 3. The FUTURE of the book in the digital age / edited by Bill Cope and Angus Phil­lips. - Oxford : Chandos, 2006. - XX, 226 str. : ilustr. ; 25 cm COBISS.SI-ID 32749922 4. GERC, Ana Biblioteka u digitalnom okruženju : prirucnik za predmet Informatizacija biblio­tecke djelatnosti / Ana Gerc. - Sarajevo : Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bos­ne i Hercegovine, 2008. - 315 str. : ilustr. ; 21 cm. - (Strucna bibliotecka literatura) COBISS.SI-ID 248166912 5. GRICAR, Maja Literatura v angleškem jeziku v šolskih in splošnih knjižnicah na Dolenjskem ter njena uporaba pri poucevanju angleškega jezika = Literature in English in public and school libraries in the Dolenjska region and its use in ELT : diplomsko delo / Maja Gricar. - Dolenje Jesenice : [M. Gricar], 2009. - 135 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 40031074 6. INFORMATION science in transition / edited by Alan Gilchrist. - London : Facet, 2009. - XXIX, 401 str. : graf. prikazi ; 24 cm COBISS.SI-ID 247843584 7. LIBRARY/VENDOR relationships / Sam Brooks, David H. Carlson, editors. - Bing­ hamton (N. Y.) : Haworth Information Press, 2006. - 232 str. : ilustr. ; 23 cm COBISS.SI-ID 15052434 8. MEGILL, Kenneth A. Corporate memory : records and infor­mation management in the knowledge age / Kenneth A. Megill. - 2nd ed. -Mnchen : K. G. Saur, 2005. - XII, 143 str. ; 24 cm COBISS.SI-ID 242986496 9. MENDRAGIC, Ada Kako bralci izrazijo vsebino leposlovnih del? : diplomsko delo / Ada Mendragic. ­Ljubljana : [A. Mendragic], 2009. - 69 f. : preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 39485538 10. MESTNA knjižnica (Ljubljana). Knjižnica Prežihov Voranc. Enota (Brezovica) Knjižnica Brezovica : na sticišcu / [uredila Barbara Marincic ; fotografije Andreja Aljancic Povirk, Karolina Harjac Bricelj, Kristjan Srpcic]. - Brezovica : Obci­na, 2009. - 16 str. : ilustr. ; 17 cm COBISS.SI-ID 243553792 11. NELSON, Sandra S. Implementing for results : your strate­gic plan in action / Sandra Nelson for the Public Library Association. - Chicago : American Library Association, 2009. - XVII, 234 str. : tabele ; 28 cm. - (PLA results series) COBISS.SI-ID 248002048 12. RANKIN, Carolynn Delivering the best start : a guide to early years libraries / Carolynn Rankin and Avril Brock. - London : Facet Publishing, cop. 2009. - XVI, 190 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 247554048 13. RUSTJA, Nina, bibliotekarka Parlamentarne knjižnice : kakovost storitev na primeru Dokumentacijsko­knjižnicnega oddelka Državnega zbora : diplomsko delo / Nina Rustja. - Ljubljana : N. Rustja, 2009. - 94 f. : ilustr., pregledni­ce ; 30 cm COBISS.SI-ID 345599 14. SAVJETOVANJE bibliotekara Bosne i Hercegovine Juni na Uni : 2004.-2007. / [glavni i odgovorni urednik Ismet Ovcina]. - Sarajevo : Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine, 2008. ­198 str. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 248189184 15. STROKOVNO srecanje z mednarodno udeležbo Knjižnica - igrišce znanja in zaba­ve (5 ; 2009 ; Novo mesto) Splošne knjižnice - žarišca neskoncne kreativnosti / 5. strokovno srecanje z med-narodno udeležbo Knjižnica - igrišce znanja in zabave, Novo mesto, 24. in 25. septem­ber 2009. - [Novo mesto] : Knjižnica Mira-na Jarca, [2009]. - 26 str. ; 23 cm COBISS.SI-ID 247916288 16. VIDIC, Mira Odnos visokošolski knjižnicar-študent : poznavanje dela knjižnicarja s strani štu­dentov : diplomsko delo / Mira Vidic. - Ljubljana : [M. Vidic], 2009. - 119 f. : graf. prikazi, preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 39482466 17. VRANCE, Doroteja Izgradnja knjižnicnih zbirk v splošnih knjižnicah : študija primera Knjižnice Ksa­verja Meška Slovenj Gradec : diplomsko delo / Doroteja Vrance. - Ljubljana : [D. Vrance], 2009. - 77 f. : ilustr., pregledni­ce ; 30 cm COBISS.SI-ID 39514466 18. WILLIAMS, Caroline M. Managing archives : foundations, prin­ciples and practice / Caroline Williams. - Oxford : Chandos, 2006. - XVII, 248 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Chandos information professional series) COBISS.SI-ID 243262208 19. YOUTH information-seeking behavior. 2, Context, theories, models, and issues / edited by Mary K. Chelton, Colleen Cool. -Lanham (Maryland) ; Toronto ; Plymouth : The Scarecrow Press, 2007. - XXVIII, 382 str. : ilustr., graf. prikazi ; 22 cm COBISS.SI-ID 247554560 20. ZEVNIK, Anja Viri, ki jih študentje bibliotekarstva uporabljajo za pripravo seminarskih nalog : diplomsko delo / Anja Zevnik. - Ljubljana : [A. Zevnik], 2009. - 78 f. : ilustr., pregled-nice ; 30 cm COBISS.SI-ID 39456098 RAZPIS ZA NAJBOLJŠI ŠTUDENTSKI PRISPEVEK Revija Libri: international journal of libraries and information service je objavila razpis za najboljši študentski prispevek (Best Libri Student Paper 2010). V clanku naj študentka ali študent predstavi raziskavo na eno izmed najbolj aktualnih bibliotekarskih tem oziroma podrocja informacijske znanosti, rok za oddajo prispevka je 31. maj 2010. Poleg objave clanka v reviji Libri študentka ali študent dobi nagrado v višini 500,00 EUR. Vec informacij na: http://www.librijournal.org/ OGLASI Ponujam pomoc pri obdelavi osebnih bibliografij znanstvenih raziskovalcev v bazi COBISS. SI. V vzajemni bibliografski bazi sem doslej kreirala približno 30 000 zapisov in sem redaktorica približno 16000 zapisom. Imam vsa potrebna pooblastila za obdelavo monografskih publikacij, kontinuiranih virov, integrirnih virov, clankov in drugih sestavnih delov ter neknjižnega gradiva; pooblastila za delo v bazi CONOR in CORES bazi ter dostop v OCLC bazo. Kontakt: e-mail: osebne.bibliografije@gmail.com, tel.: 040 751 102 Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu posla-ti jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispevkov ima izdaja­telj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri porocilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka nave-deni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogodka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispevka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena NAVODILA AVTORJEM avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakul­tete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamezniku navesti vse zahteva­ne podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navodila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s presledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno številko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v besedilo prispevka, naj bo v njem jasno oznaceno, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec prispevka ali kdo drug). Pri portre­tni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjižni-carskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtor­ji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete ured­ništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informa­cijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!