Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 29. marca 2023 Cena: 1,61 EUR Leto: XXIII ŠT. 2 I 22. februar 2023 7 Gasilci tudi ko ne gori 8 Pustni vikend in torek sta bila mastna okrog ust 25 Mladen Melanšek: »Včasih se smejem tako naglas, da preglasim vse otroke.« Kurenti in maske poskrbeli za sonce D. NARAGLAV avtobusom. V Občino Prebold pridejo vsako leto na povabilo znane pekarne. Poleg pekarne obiščejo tudi ostale kraje. Pred leti so začeli obiskovati tudi preboldskega župnika Damjana Ratajca, ker so izvedeli, da je njihov destrniški župnik njegov nekdanji sošolec. Njega sedaj ni več v Preboldu, tradicijo obiska preboldske župnije, ki jo sedaj vodi Srečko Hren, pa z veseljem nadaljujejo. Tako je bilo tudi letos. Svoj nastop so imeli med drugim tudi v centru Prebolda. Veselo pa je bilo na minuli pustni vikend in včerajšnji pustni torek tudi marsikje drugje po dolini. Več na str. 8 in 9. T. T. Zadnja leta v našo dolino prihajajo predvsem člani kurentove skupine iz Velenja, ki običajno sodelujejo tudi na vranskem karnevalu, v Galiciji, Žalcu in še kje. V skupino je vključen tudi kakšen Savinjčan, kar je še dodaten razlog za njihove nastope v naši dolini. Že skoraj dve desetletji dolino obiščejo tudi kurenti iz Občine Destrnik v Slovenskih goricah, ki so nadvse dobro organizirana sekcija v okviru tamkajšnjega turističnega društva. So velika skupina, ki za prevoz svojih oblačil potrebuje kar manjši tovornjak, sicer pa se do kraja svojega nastopa pripeljejo z manjšim Prišla je pomlad LUCIJA K. Včasih smo mislili, da je muhast mesec april, zdaj pa je vse drugače – ne le zaradi podnebnih sprememb. Še dobro, da so prestavili počitnice in so se otroci lahko po dolgem času konec januarja naužili prave snežene zime. Posebej veseli smo inovativnih in aktivnih prebivalcev doline, ki so po mnogih bregovih naše Spodnje Savinjske doline tako kot včasih uredili sankališča in smučišča. In to s prostovoljskimi udarniškimi akcijami, z medsosedskim ali medprijateljskim dogovorom, kot se spomnimo iz nekih drugih časov. Otroci so se sankali in smučali, celo bordali, starši so pomagali, sodelovali in jih učili, otrokom, ki je niso imeli, pa so tudi priskrbeli opremo in gremo! Na koncu se je po mnogih sicer osamljenih gričkih razlegal otroški smeh, ob smučiščih pa zdravice odraslih, ki so morali uspešnim ekipnim akcijam tudi nazdraviti. Na Ponikvi, v Matkah in drugod po dolini se zavedanje ljudi o pomembnosti besed »sosed-sosedu« gotovo pogosto odraža. Za muhavost in drugačen obraz februarja pa je gotovo poskrbela tudi mešanica kulture (ki se ji zaradi praznika še bolj posvečamo ravno februarja) in pustnih rajanj, ko maske na humoren način pokažejo obraze, ki si jih med letom ne upajo – ali pa sta morda samo sproščenost in drznost praznika tista, ki delata pustni čas morda bolj resničen od resničnosti. Hinavščina za pusta ni dobrodošla; vsaj enkrat tisti, ki se maskirajo, iskreno pokažejo, kaj si mislijo. Sem pa pomislila, da bi si morda tudi kdo, ki je pozabil na pust, še lahko nadel masko in enkrat za spremembo priznal, kaj si misli o maski, ki jo nosi, ali vsaj priznal, da masko brez maske nosi vse leto. »Ne pozabite, tukaj smo zato, da bi bili drug drugemu človek. In to je kultura.« Smo pa opazili, da so imeli mnogi govorci na slavnostnih proslavah v počastitev praznika kulture skupni imenovalec, namreč kulturo srca in medosebnih odnosov, ki je osnova za kakršnokoli kulturo in umetnost v materialni obliki. »Žal se 'kulturo' danes vse preveč zlorablja v napačne namene; namesto da nam vnaša mir, nam greje naša srca in vzpodbuja spoštovanje do soljudi, prepogosto povzroča nemir, celo razdor,« je ugotavljal direktor JSKD Damjan Damjanovič. Na Vranskem pa je županja Nataša Juhart povedala: »Dandanes je vedno več nesoglasij in nestrpnosti, zato se moramo potruditi, da obdržimo določen nivo kulture. Uporabljajmo preproste besede; prosim, hvala in oprosti. Kultura nas povezuje. Uči nas, kako živeti v spoštovanju tudi do drugačnih.« Na žalskem odru pa je Gregor Deleja izrekel apel: »Pozivam vas, da na kulturo gledate bistveno bolj preprosto, kot nam včasih skozi definicije želijo prikazati taki in drugačni učbeniki ali misleci. Da nanjo gledate skozi sebe, skozi svoje srce, skozi spoštovanje in dialog, ki si ga sleherni izmed nas zasluži, skozi tisti odnos, ki vedno ljubeče gleda na svet okrog sebe, na 8. februar in vse dni, ki mu sledijo.« In še: »Ne pozabite, tukaj smo zato, da bi bili drug drugemu človek. In to je kultura.« Verjamem, da bomo kulturo iz februarja vzeli s seboj tudi v prvi pomladni mesec marec in potem naprej. Maske so namreč kar dobro pregnale zimo in prvi pomladni znanilci so tu. Upam, da tudi znanilci kulturnih odnosov, tam, kjer so nanje nekoliko pozabili. Prišla bo pomlad, naj pride tudi pomladna kultura. Kurenti iz Občine Destrnik so v Prebold prvič prišli že pred 17 leti. "Kdo si, da lahko obsojaš moje življenje? "Vem, da nisem popoln in niti nočem biti, ampak preden začneš kazati name s prstom, poskrbi, da bodo tvoje roke čiste." (Bob Marley) Prisla bo pomlad TRGOVINA JUTEKS, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si BEAULIEU INTERNATIONAL GROUP OBČINA ŽALEC ŠT. 2 I februar 2023 Skoraj 4,5 milijona za kolesarsko pot L. K. T. T. Sredi februarja so začeli z deli pri izgradnji kolesarske povezave Celje–Žalec v dolžini 10,7 kilometra. Gre za medobčinski projekt občin Celje in Žalec, ki ga vodi in v veliki večini financira Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), koordinator gradnje pa je podjetje Simbio Celje. Izgradnja bo dokončana predvidoma do sredine julija 2024. Konec decembra je bila podpisana gradbena pogodba za izgradnjo te kolesarske povezave med investitorjem Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) in izvajalcem gradbenih del VOC Celje, ki je bil izbran v postopku javnega naročila. Vrednost pogodbe znaša skupaj z davkom nekaj manj kot 4.470.000 evrov. Projekt sofinancira Evropska unija, iz Dogovora za razvoj regij pa je Občina Žalec name- Velik del trase bo tekel po Občini Žalec. nila 1,6 milijona evrov. Med 6. in 13. februarjem so že opravili zakoličbo trase kolesarske steze, ki bo dolžine 10,7 km. Začetek kolesarske povezave Celje– Žalec je na desnem bregu Savinje, na parkirišču ob Partizanski cesti v Celju. Približno sto metrov od Špice v Celju, v smeri proti Žalcu, bo zgrajena nova brv čez Savinjo, preko katere bo kolesarska povezava prešla na levi breg Savinje. V nadaljevanju bo potekala po visokovodnem nasipu, mimo visečega mostu, preko novih brvi (Lava, Struga 1 in Struga 2) do mostu za Šešče. Kot je povedala direktorica občinske uprave Občine Žalec dr. Darja Majkovič, »gre za pomemben projekt z vidika spodbujanja trajnostne mobilnosti in odgovornega odnosa do okolja«. Ta kolesarska steza je sicer del širšega projekta gradnje kolesarskih stez v Savinjski regiji, ki obsega še številne kolesarske poti v skupni dolžini 73 km, te se večinoma že gradijo. Trasa se začne 100 m pred celjsko Špico in gre vse do mostu Šešče. LUCIJA K. T. T. Če bo šlo po načrtih, bo pri gradnji Vrtca Zahod v Žalcu do konca aprila zaključena tretja gradbena faza in vgrajeno stavbno pohištvo. Potem ko so takoj po položitvi temeljnega kamna lanskega avgusta pričeli z gradbenimi deli pri projektu Vrtec Zahod v Žalcu, ki raste v javno-zasebnem partnerstvu s podjetjem Esotech iz Velenja, dela kljub nekaj vremenskim oviram napredujejo. Letos so do srede februarja opravili že osnovna gradbena dela v nadstropju vrtca (plošča nad pritličjem, stopnišče, stene v nadstropju), ob tem pa so pričeli z zemeljskimi deli pri zunanji ureditvi (odriv humusa). Kot je povedala vodja Urada za negospodarske javne službe na Občini Žalec Nataša Gaber Sivka, izvajalec, podjetje Esotech, dela izvaja skladno s PZI projektom in pogodbenimi obveznostmi, strokovno in odgovorno. Jim je pa nekaj težav v minulih dneh povzročilo vreme, vendar Nataša Gaber Sivka pravi: »Zamik pri posameznih gradbenih delih zaradi nizkih temperatur bo izvajalec nadomestil z večjim številom delavcev na objektu.« Marca in aprila bodo tako opravili vsa dela v sklopu tretje gradbene faze in vgradili stavbno pohištvo. Vrednost izgradnje vrtca, ki bo že v novem šolskem letu odprl vrata za 180 otrok, je skoraj 12,9 milijona evrov. Vodja Urada za negospodarske javne službe v Občini Žalec Nataša Gaber Sivka je povedala, da bodo naročili tudi pripravo projektne tehnične dokumentacije za gradnjo vrtca na Ponikvi, ki pa je vezana na ureditev lastništva zemljišča. Gradnja Vrtca Žalec Zahod poteka brez večjih težav. Slovenska beseda v živo D. NARAGLAV OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC obvešča, da bo 3. 4. 2023 objavila JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE UKREPOV OHRANJANJA IN SPODBUJANJA RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2023 Slavnostni govornik je bil novi predsednik Sveta KS Niko Natek. Tudi v KS Petrovče so pripravili proslavo v počastitev kulturnega praznika. Imeli so jo z zamikom, v petek, 10. februarja, v dvorani KZ Petrovče, kjer so za kulturni program poskrbeli Mešani pevski zbor A Capella in učenci OŠ Petrovče. Rdeča nit nagovora slavnostnega govornika Nika Natka je bila nenadomestljiva vloga slovenske besede v večstoletni borbi za zagotovitev življenjskega prostora slovenskemu narodu. Pod svobodnim soncem, kot je zapisal Fran Saleški Finžgar, ki je bil rojen nedaleč stran od rojstne hiše našega največjega pesnika. »Seveda ima vsak izmed nas večidel edinstven pogled na slovenstvo kot tako, saj naša pisana zgodovina tako kot druge ponuja mnogo prigod, zgodovinskih usod, simbolov, stereotipov in posebnosti. To pomeni tudi, da o vsem nimamo enakega mišljenja in smo se često sposobni dolgo prepirati, denimo kdo izmed nas je bolj škrt, len ali neumen, in kakor da to ne bi bilo dovolj, nam še vedno ni popolnoma uspelo razčistiti z zgodovinskimi resnicami. Ob vsem, kar nas ločuje, pa se vendar moramo strinja- Do konca aprila pod streho in zaprt Večer so poleg šolskih otrok bogatili pevke in pevci MePZ A Capella pod vodstvom Gašperja Kundiha. ti vsaj v eni stvari, ki je z iskrenim objektivnim pogledom ni moč zanikati – dejstvo, da smo Slovenci skozi vse zgodovinske viharje uspeli ohraniti svoj jezik in svojo kulturo ter na koncu še zaživeti v svoji lastni državi, je rezultat požrtvovalnosti, poguma, neukrotljive volje, zraven pa še dobre mere srečnih naključij. Skratka, čudež,« je med drugim povedal slavnostni govornik. Med drugim je spregovoril tudi o izjemnosti Franceta Prešerna, ki je s svojimi deli slovenščino postavil ob bok svetovnim jezikom v obsegu in na način, ki ni uspel nobenemu drugemu avtorju pred ali po tem. Če ne bi izhajal iz tako rekoč manjvrednega slovanskega okolja, kot so ga smatrali veliki narodi, bi se njegove pesnitve o Krstu pri Savici in drugih del učili tudi na Cambridgeu. »Prešernova odločnost je nadvlada nad cenzuro, navidezno superiornostjo velikih imperijev ter v posmeh banalnosti življenja z bravuro, ki jo premore samo skrajno trmast, od ognjenih zubljev in večstoletnega udarjanja kladiva ob nakovalo zaznamovan narod upornikov,« je še poudaril Natek. Po njegovem govoru je sledil kulturni program, ki so ga pod umetniškim vodstvom Gašperja Kundiha ustvarjali pevke in pevci MePZ A Capella, Cici pevci 2. razreda OŠ Petrovče pod vodstvom mentorice Valentine Ašenberger ter recitatorji 4. razreda z mentorico Romano Pečnik. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje: DE MINIMIS POMOČI: • UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji. • Rok za predložitev vlog je 21. april 2023. • Zahtevki za izplačilo sredstev morajo biti oddani do 20. 10. 2023. OSTALI UKREPI OBČINE: • UKREP 8: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja. • Rok za predložitev vlog je 21. april 2023. • Zahtevki za izplačilo sredstev morajo biti oddani do 20. 10. 2023. Vloge pošljete v zaprti ovojnici, opremljeni z obrazcem “ovojnica”,, priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ali jih oddate osebno v Glavni pisarni Občine Žalec (soba 7). Informacije o razpisu lahko dobite pri Erni Podgornik, tel. 03 713 64 36 ali po elektronski pošti erna.podgornik@zalec.si. Razpis bo 3. 4. 2023 v celoti objavljen tudi na www.zalec.si. V Uradnem listu Republike Slovenije bo v petek, 3. 3. 2023, izšel razpis z naslednjo vsebino: Svet zavoda Osnovne šole Griže, Griže 1a, 3302 Griže razpisuje delovno mesto ravnatelja M/Ž za mandatno obdobje 2023-2028. Naročnik oglasa: OŠ Griže, Griže 1a 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 2 I februar 2023 3 Tukaj smo zato, da bi bili drug drugemu človek. L. K. T. T. Najvišje Savinovo priznanje, Savinovo plaketo z denarno nagrado, je prejela mag. Alenka Domjan, podelili pa so tudi tri plakete in dve priznanji. V Žalcu so osrednjo občinsko proslavo s podelitvijo Savinovih odličij za delo na kulturnem področju pripravili 6. februarja v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Slavnostni govornik je bil Gregor Deleja. »Kulturi smo v Sloveniji dali velik pomen že s tem, ko kot edini narod tega sveta praznujemo državni praznik, posvečen kulturi, dali smo ji tudi ministrstvo tam daljnega leta 1991. Po drugi strani pa smo se na nek način odmaknili od tistega, kar kultura v bistvu je in mora biti. Kultura je namreč dediščina civilizacije. Je čisto vse, kar smo ljudje kot vrsta v sobivanju dosegli na področjih, ki presegajo tista, ki jih po navadi zaznamujemo kot kulturna. To je skupek vsega, česar je zmožna naša civilizacija, znanosti, tehnike, seveda tudi umetnosti, predvsem pa enega moralnega sistema, ki vse to povezuje, neti strast. In o tem, predvsem pa o odnosih, ki izhajajo iz tega moralnega sistema, ki je kulturen, premalo govorimo,« je razmišljal Gregor Deleja na žalskem odru in nadaljeval: »Smo samostojen narod, ki lahko o svoji usodi in tudi o usodi drugih odloča skupaj. Premalokrat skupaj, pogosto vsak k sebi. Ker pozabljamo na tisto srž kulture, na dediščino civilizacije, ki jo nosi v sebi, na to, da je kultura v svojem bistvu vendarle odnos. Odnos, ki ga tkemo sami s sabo, in odnos, ki ga tkemo z drugimi ljudmi, pa tudi v sobivanju z vso živo naravo, ki nam daje pogoje za to, da lahko ustvarjamo, da lahko netimo, da smo lahko strastni, da se lahko družimo. /…/Kultura srca mora voditi kulturo v svoji neizmerni moči, da povezuje. Kultura ne zna, ne more in ni ideolo- ška. In tudi ni dobra ali slaba. Je samo vse tisto, kar smo sposobni ustvariti skupaj. In če ustvarjamo skozi prizmo vprašanja, ali je to, kar bomo ustvarili, za vse, potem je kultura vseobsegajoča in resnično dobro za vse.« Dotaknil se je tudi izobraževalnega sistema: »Velikokrat se sprašujem, kako naš izobraževalni sistem potrebuje korenito spremembo: Ali ne bi bil mogoče najpomembnejši del te spremembe ta, da bi iz predmetnikov umaknili predmet zgodovina in ga nadomestili s predmetom prihodnost? /…/ Želim si, da bi znali skozi temeljno čustvo, ki je mit, bit in strast vsakega izmed nas, to je ljubezen, pretvoriti v kulturo, da bi znali kulturo srca postavljati na prvo mesto. Da bi znali spoštovati, ceniti, ljubiti, ustvarjati ter iti naprej in ne nazaj. Da bi končno izpolnili željo največjega med našimi pesniki, ko sosed sosedu ne bi bil več vrag. Ko bi lahko ta svet ugledal luč miru.« Na koncu je vse pozval: »Pozivam vas, da na kulturo gledate bistveno bolj preprosto, kot nam včasih skozi definicije želijo prikazati taki in drugačni učbeniki ali misleci. Da nanjo gledate Trio Firšt je v svoji humorni točki k soustvarjanju povabil tolkalista in prejemnika priznanja Dejana Tamšeta. Pestri kulturni večer v Šempetru D. NARAGLAV skozi sebe, skozi svoje srce, skozi spoštovanje in dialog, ki si ga sleherni izmed nas zasluži, skozi tisti odnos, ki vedno ljubeče gleda na svet okrog sebe, na 8. februar in vse dni, ki mu sledijo.« Na koncu pa je Gregor Deleja sklenil: »Ne pozabite, tukaj smo zato, da bi bili drug drugemu človek. In to je kultura.« Na prireditvi je župan Janko Kos podelil Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2022. Najvišje priznanje, Savinovo plaketo z denarno nagrado, je prejela mag. Alenka Domjan iz Kasaz, lanskoletna prejemnica Valvazorjeve nagrade, za vrhunske dosežke ter prispevek k razvoju galerijske dejavnosti, s katerim se je občinska kultura uveljavila v slovenskem in mednarodnem prostoru. Podelili so tudi tri Savinove plakete in dve Savinovi priznanji. Dejan Tamše s Polzele je prejel Savinovo plaketo za vodilni večletni prispevek pri organizaciji BUMfesta – mednarodnega festivala tolkalnih skupin, ki pomeni obogatitev občinske kulture in prepoznavnosti Občine Žalec v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Mladen Melanšek iz Žalca je postal dobitnik Savinove plakete za pomemben prispevek na področju glasbenega in likovnega ustvarjanja, kar pomeni večjo prepoznavnost Občine Žalec na kulturnem področju v slovenskem in mednarodnem prostoru. V Šempetru so na kulturnem prazniku sodelovali tudi šolarji. najbolj pomembna kultura človeka in odnosov z drugimi. V programu proslave so se drug za drugim vrstile kulturne mojstrovine skozi pesem, glasbo in ples. Najprej s pevci MoPZ Savinjski zvon pod vodstvom Mete Jagodič Pogačar, nato z otroško folklorno skupino Vrtca Šempeter in njihovo Šmenta- no muho, pa z učenci OŠ Šempeter, ki so pripravili recitacijo o kulturi in deklamacijo Jura kultura. Z glasbo na klavir in violino sta občinstvo pobožali sestri Rebeka in Hana Štruc, ki sta med drugim igrali tudi ob branju odlomka iz povesti Cvetje v jeseni pisatelja Ivana Tavčarja. Stoletnico njegove smrti obeležujemo letošnje leto, ki je tudi proglašeno za Tavčarjevo leto, tako kot z enoletno zamudo letos praznujemo tudi spomin na Karla Destovnika - Kajuha. Njemu v spomin so na proslavi dali svoj prispevek učenci OŠ Šempeter; poleg Kajuhove »Naša pesem« tudi z avtorskimi pesmimi učencev, ki so jih napisali Maks Vasle, Lana Višnak Farkaš, Marjeta Povše in Žiga Debevc. Po zapeti pesmi Lize Sedminek pa je občinstvo nagovorila še predsednica KuD Grifon Šempeter Darja Čop Sedminek in povedala nekaj besed o delovanju društva. Tega so s pesmijo in plesom nato predstavili še pevke in plesalci FS Grifon, ki so s tem tudi zaokrožili letošnjo proslavo v počastitev kulturnega praznika v Šempetru, ki se je nato neformalno še nadaljeval s pogovori o kulturi v avli dvorane. Marija Zagoričnik iz Šempetra je prejela Savinovo plaketo za dosežke pri ohranjanju in promociji folklorne dejavnosti, ki pomeni obogatitev občinske kulture in s tem prepoznavnosti Občine Žalec v širšem slovenskem prostoru. Marta Vošnjak iz Šempetra je postala dobitnica Savinovega priznanja za vztrajno delo in prispevek k promociji likovne umetnosti in prepoznavnosti Občine Žalec v širšem okolju. Vilijem Kotnik s Polzele pa je prejel Savinovo priznanje za prizadevno in uspešno mentorsko-pedagoško delo na kulturnem področju ter s tem promocijo šole in lokalne skupnosti v širšem okolju. Prireditev je povezovala Lidija Koceli. Za kulturni program s humorno noto so poskrbeli Firšt trio in pevka Lara Oset. Bratje Miha, Leon in Peter Firšt so uspešni glasbeniki – prvi je kontrabasist, drugi pianist in skladatelj, tretji trobentač, pozavnist in pihalec. Poslušalci v žalskem kulturnem hramu so doživeli navdušujoč glasbeno-gledališki spored, norčav in povezan z elementi stand-upa. Dramski lok kratkega koncerta se je odvijal od Bachove Tokate in fuge v d-molu (v jazzovski izvedbi) ter krajše baročne sonate preko skeča z izseki iz simfonij Mozarta, Beethovna in Dvořáka, Saint-Saënsovega Laboda ter odlomkov iz baletov Labodje jezero, Bolero … do virtuoznih romantičnih skladb in jazza. V Žalcu trije podžupani L. K. Na krajevni proslavi v dvorani KZ Šempeter je bilo po dveh letih znova prijetno kulturno dogajanje. Program so pripravili otroci iz vrtca in osnovne šole ter člani kulturnega društva Grifon Šempeter skupaj s folklorno skupino in MoPZ Savinjski zvon. Prireditev je povezovala Neža Zagoričnik, ki je spregovorila o tem, kaj je kultura, kje jo najdemo in kam gre, ko je ni, ter ugotovila, da je Prejemniki Savinovih priznanj z nosilko najvišjega priznanja mag. Alenko Domjan, ki se je zahvalila v imenu prejemnikov. T. T. Na tretji redni seji občinskega sveta Občine Žalec je župan svetnike seznanil o imenovanju treh podžupanov, ki so že tradicionalno iz treh najmočnejših strank v občinskem svetu. Podžupana sta ob Romanu Virantu iz SD, ki je to funkcijo zaradi bolniške odsotnosti župana sicer opravljal Tanja Basle svet javnega zavod ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pa so imenovali mag. Natašo Gaber Sivka, Katarino Vasle in Tomaža Melavca. Roman Virant že od decembra, tudi Tanja Basle iz Gibanja Svoboda in Srečko Lednik iz SDS. Svetniki so na tretji seji za člane nadzornega odbora Občine Žalec imenovali Sonjo Majer, Matjaža Vodlana, Alexa Wirtha, Marjetko Jesenek in Nino Lozinšek, za tri predstavnike ustanoviteljice v Srečko Ledinek 4 OBČINE ŠT. 2 I februar 2023 Spremenimo sebe in spremenili bomo svet D. NARAGLAV Osrednje priznanje, plaketo dr. Antona Schwaba, je prejel Jože Jerman, ki ima za sabo že 60 let kulturnega delovanja. Prepeval je že v šolskem pevskem zboru, od leta 1955 pa vseskozi v Moškem pevskem zboru Prebold. Za kulturni program na slavnostni seji ob kulturnem prazniku v Preboldu je poskrbel sekstet klarinetov Policijskega orkestra Republike Slovenije, za slavnosti govor pa direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Slovenije Damjan Damjanovič. no krajino mesta. Med njimi velja spomniti na pedagoga Vladimirja Schmidta, na duhovnika in narodnega buditelja Matijo Randla, na filozofa, urednika in literarnega teoretika Janka Pajka, pa na literarnega zgodovinarja Franca Vidica, na zdravnika in skladatelja Antona Schwaba Med govorom slavnostnega govornika Damjana Damjanoviča, direktorja JSKD Slovenije Slovesno praznovanje je odprl sekstet klarinetistov policijskega orkestra s slovensko himno. Moderatorka prireditve Saša Pukl je spregovorila o pomenu praznika, zbrane pa je nato pozdravil in nagovoril župan Občine Prebold Marko Repnik. Slavnostni govornik Damjan Damjanovič je v svojem nagovoru podal svoje videnje, kaj je kultura: »V najširšem pomenu z izrazom kultura označujemo vse produkte posameznika, skupine ali družbe inteligentnih bitij. Sem spadajo tehnika, umetnost in znanost kot tudi moralni sistemi in značilna vedenja ter navade izbranih inteligentnih entitet. Ožje pa ima izraz natančnejše pomene na različnih področjih človeške dejavnosti. Kultura je stoletja stara dama, ki je v današnjem času marsikje nebodigatreba, ker se je ne razume ali noče razumeti v njenem pravem pomenu. /…/ Slovenski kulturni praznik je že od nekdaj, vsaj tako se mi dozdeva, izvrstna priložnost za najrazličnejša moraliziranja o tem, kako je slabo za slovensko kulturo poskrbljeno s strani tistih, ki so 'država'. Že od nekdaj in kar vseskozi in kar naprej. Sam nisem tega mnenja. Pa ne zato, ker sem dejanski predstavnik malo prej omenjene 'države', niti slučajno … Temveč zato, ker sem se kot dolgoletni delavec v kulturi, na različnih položajih, med drugim tudi kot aktualni direktor JSKD Slovenije, uspel kar precej dobro seznaniti s t. i. denarnimi tokovi, ki se s strani države vsakoletno usmerjajo v najrazličnejše kulturne mreže širom Slovenije, in predvsem zato, ker sem globoko prepričan, da samo denar sam po sebi še ne prinese kulturnih dosežkov ali celo presežkov.« Posvetil se je tudi pomembnim zgodovinskim osebnostim, ki izhajajo iz tega dela Spodnje Savinjske doline iz sedanje Občine Prebold. »Gre za osebnosti, rojene v Preboldu, ki so s svojim delom in delovanjem pristno zaznamovale kultur- in nenazadnje tudi na vrhunskega slikarja, grafika, kiparja, likovnega pedagoga ter zapisovalca filozofskih in življenjskih spoznanj in dognanj Janeza Bernika. Vse navedene bi bilo zelo verjetno moč postaviti v isto vrsto z vsemi tistimi, ki danes delujete, na primer v Zgodovinskem in narodopisnem društvu Prebold, in skrbite za muzejsko zbirko, to neprecenljivo pričevalko o prostoru in času, v katerem se nahajamo. Vsi navedeni, vsak na svoj, poseben način predstavljajo najbolj nazoren nesebično svoje stvaritve blagohotno namenjajo oziroma namenjate človeškemu občestvu, prav v tem je najbolj evidentno udejanjanje misli, da je kultura najmočnejša manifestacija človeškega in s tem tudi najmočnejša oblika čarovnije,« je prepričan slavnostni govornik, ki je dodal: »Žal se 'kulturo' danes vse preveč zlorablja v napačne namene; namesto da nam vnaša mir, nam greje naša srca in vzpodbuja spoštovanje do soljudi, prepogosto povzroča nemir, celo razdor.« V zaključnem delu svojega govora je vodja JSKD Slovenije še dejal: »Verjetno se boste strinjali z dejstvom, da nas kultura in nje vseh vrst izpovedne oblike mnogokrat dobesedno začarajo in nas popeljejo v svetove, prej vsem nam popolnoma neznane in mestoma navdihujoče lepe. Naj bo slovenski kulturni praznik – pa čeprav z njim nekako ne najbolj posrečeno slavimo smrt največjega slovenskega pesnika in ne njega rojstvo – tudi priložnost za naše 'notranje inventure', za skrben in poglobljen razmislek o tem, kaj je v življenju resnično vredno (naši otroci, zanamci) in kaj to nikoli in nikdar ne bi smelo biti. Spremenimo sebe in spremenili bomo svet.« je še poudaril Damjanovič in svoj govor sklenil s pesniško mislijo Janeza Bernika, ki je zapisal: »Videc z modrijansko glavo roma skozi notranjost sveta. Na poti do podzemnega neba strmi le v človeško zmešnjavo.« Po slavnostnem govoru je dvorano znova preplavila glasba policijskega seksteta, nato pa je sledila slavnostna podelitev najvišjega kulturnega priznanja v Občini Prebold, plaketa skladatelja dr. Antona Schwaba, ki jo je prejel Jože Jerman za dolgoletno udejstvovanje na področju kulture. V znamenju finančnih težav javnega zavoda D. NARAGLAV V četrtek, 26. januarja, je župan Občine Prebold mag. Marko Repnik sklical drugo redno sejo občinskega sveta. Uvodoma so potrdili nadomestno članico občinskega sveta, saj funkciji župana in občinskega svetnika nista združljivi. Tako je mesto v občinskem svetu pripadlo naslednjemu kandidatu z liste Socialnih demokratov. S tem dnem je nova svetnica postala Urška Čevnik, ki je tako postala peta svetnica iz liste SD, ki je dobila tudi največ mandatov na minulih volitvah. Na seji so največ časa namenili nelikvidnosti Osnovne šole Prebold, pod katero spada tudi tamkajšnji vrtec. Kot je povedal župan, je bila občina s strani vodstva šole že novembra lani seznanjena, da zavod nima dovolj finančnih sredstev za izplačilo plač zaposlenim, kar je bila posledica povišanja plač. V ta namen je občina v mesecu decembru kot akontacijo šoli nakazala 20 tisoč evrov. Podobno se je zgodilo tudi v januarju, ko je bil primanjkljaj še dvakrat večji. Na seji so obravnavali možnosti vračila oziroma obračuna akontacije v skupni višini 60 tisoč evrov, poleg tega pa je na mizi že tudi 16-odstotno povečanje cen predšolske vzgoje. Od ravnatelja Petra Žureja so svetniki zahtevali konkretne odgovore na določena vprašanja v zvezi z izplačili dodatkov oz. delovno uspešnostjo. Po koncu razprave so sprejeli sklep, da šola poda točen izračun, ki ga bo obravnaval odbor za negospodarstvo. Končno odločitev, kako se bodo sredstva vrnila oziroma obračunala, bodo sklenili na tretji seji, ki bo jutri, 23. februarja. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali predloge za člane delovnih teles občinskega sveta, ki jih je podal predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Franc Škrabe. Svetniki so potrdili vse predloge članov za posamezne odbore in tudi njihove predsednike. Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti bo vodil Boštjan Herodež iz stranke SD, Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe bo deloval pod vodstvom Matije Jagra iz stranke SD, Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami bo vodil Branko Verk iz stranke SDS, Odboru za kmetijstvo in gozdarstvo bo predsedoval Miha Fonda iz liste Neodvisni za Prebold, na čelu Odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo Rok Golavšek, Statutarno-pravno komisijo pa bo vodila Urška Čevnik iz stranke SD. Svetniki so potrdili predlog Sklepa o financiranju političnih strank v Občini Prebold, višina pa je odvisna od števila dobljenih glasov na volitvah. Višina sredstev, ki so namenjena za financiranje političnih strank, se določi v proračunu občine za tekoče proračunsko leto in znaša 0,20 evra mesečno na dobljeni glas na minulih volitvah za člane OS Občine Prebold. Letni znesek tako za SD, ki je dobil največ glasov, znaša 1.560,80 evra, ostalim strankam pa glede na manjše število glasov toliko manj. NSi – Nova Slovenija tako za 140 glasov na primer prejme le 355,20 evra. Svetniki so obravnavali tudi letni program športa v Občini Prebold za letošnje leto in ga dali v 14-dnevno javno razpravo. Za posamezne športne programe je namenjenih 56.500 evrov, od tega je za financiranje športnih prireditev namenjenih 6.700 evrov, največ denarja, 19.550 evrov, pa je namenjenega športni vzgoji otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport. Športna zveza, športni klubi, društva in sekcije bodo iz proračuna prejeli dobrih 12.250 evrov, podobno vsoto pa tudi občinske panožne športne šole. Na dnevnem redu je bil tudi letni program kulture za tekoče leto, ki so ga prav tako dali v 14-dnevno javno obravnavo. V proračunu je za sofinanciranje društev in drugih neprofitnih organizacij, javnih zavodov, kulturnih programov in prireditev občinskega pomena ter za vzdrževanje in investicije v infrastrukturo za kulturno dejavnost namenjenih 207.192 evrov. Največ denarja, več kot polovica, gre za delovanje Medobčinske splošne knjižnice Žalec in občinske knjižnice, za dotacije kulturnim društvom je namenjenih 17.000 evrov, prav toliko denarja pa je tudi za financiranje tradicionalnih prireditev, ki jih organizirajo društva. Ostala sredstva so namenjena vzdrževanju kulturnih objektov, stroškom proslav in prireditev, medijem in komunikaciji z občani. Za zaščito, reševanje in pomoč 326.820 evrov T. TAVČAR Podelitev letošnje plakete za kulturo vzorec osnovnega pomena slovenske besede 'kultura' in so kulturo nosili v svojih dušah, svojih srcih in jo dobrohotno vseskozi podajali soljudem. Enako velja za vse poznejše in vse danes delujoče umetnike-kulturnike,« je poudaril Damjan Damjanovič in nadaljeval: »In prav v tej neskončni dobroti, ko ustvarjalke in ustvarjalci vseh segmentov slovenske kulture – bodisi profesionalne, še bolj pa tiste ljubiteljske – popolnoma Plaketo sta mu izročila župan mag. Marko Repnik in predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Franc Škrabe. V Občini Braslovče so pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za letos podpisali v ponedeljek, 6. februarja. Občina Braslovče je v letu 2023 za pripravljenost in delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč namenila skupaj 326.820 evrov. Za uspešno delovanje, vzdrževanje in opremljenost gasilske zveze in gasilskih društev je občina v proračunu zagotovila 255.800 evrov. Od tega se 10.150 evrov namenja za delovanje gasilske zveze. Za redno dejavnost, nakup opreme sedmih prostovoljnih gasilskih društev in sofinanciranje nakupov gasilskih vozil se namenja 230.800 evrov, za zavarovalne premije opreme in gasilcev pa 14.850 evrov. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Sekstet Policijskega orkestra sestavljajo: Franjo Maček, Jakob Felzer, Jan Junge, Sebastjan Borovšak, Andrej Hočevar in Saša Kužnik. Glasbeniki so sestavni del policijskega orkestra. SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO OBČINE ŠT. 2 I februar 2023 5 Pomembno je, kdo smo in od kod izviramo D. NARAGLAV V Občini Tabor so slovenski kulturni praznik obeležili na predvečer praznika, tako kot v večini slovenskih občin. Z igranjem na rogove so so prireditev soustvarjali tudi Savinjski rogisti. V Taboru so tokrat dali poudarek pesniku Karlu Destovniku - Kajuhu, čigar stoletnico rojstva smo obeležili 13. decembra lansko leto. Na pobudo Ministrstva za kulturo je Vlada RS letošnje leto razglasila za leto tega slovenskega pesnika, ki je življenje izgubil kot borec v kulturniški skupini 14. divizije, za sabo pa pustil izjemno pesniško zapuščino. »Nacionalno zaznamovanje življenja in ustvarjanja Karla Destovnika - Kajuha je namenjeno poklonu velikemu pesniku. Njegovo književno delo ni le dokument takratnega časa, temveč obenem izpoveduje najglobljo in najbolj čisto, nadčasovno človečnost. Kajuhovi literarni začetki in sodelovanje v različnih glasilih segajo v leto 1938. Objavljal je v številnih glasilih tedanjega časa … Drago Jeran, Peter Kalin, Blaž Burjevestnik, Matevž Pečnik, Jernej Puntar, Kajuhov Tonč … so umetniška imena, pod katerimi se je skrival kot mladi literat,« je med drugim povedala moderatorka prireditve Ksenija Kovče. Župan Marko Semprimožnik je v svojem slavnostnem govoru izpostavil pomen kulturnega praznika ter dejal, da se v Prešernovih pesnitvah prepletajo najlepše želje, ki jih človek lahko želi drugim ljudem ter svojemu narodu, zato je ta datum tako pomemben. »Slovenci smo se skozi zgodovino oklepali svoje kulture, ki Udeleženci med podpisom pogodbe Največ za gasilsko vozilo D. NARAGLAV V sejni sobi Občine Tabor so v sredo, 1. februarja, podpisali pogodbo o delovanju javne gasilske službe v občini za leto 2023. Za to dejavnost letos namenjajo 128.429 evrov, od tega 100.000 evrov za investicijo novega gasilskega vozila PGD Ojstriška vas–Tabor. Ostala sredstva bodo šla za zavarovalne premije po računih zavarovalnice, za stroške dela strokovnega sodelavca GZ Žalec (2.250 evrov), za delovanje GZ Žalec (2.100), PGD Kapla–Pondor (3.770), PGD Ojstriška vas–Tabor (6.440) in PGD Loke (3.770), za investicije – nakup gasilskih oblek (9.000) in ostalo po dogo- voru (1.000). Za Gasilsko zvezo Žalec je pogodbo podpisal predsednik Edvard Kugler, za Občino Tabor župan Marko Semprimožnik, v imenu občinskega gasilskega poveljstva Peter Jezernik, v imenu gasilskih društev pa predsednik PGD Kapla–Pondor Ivan Hrastnik, predsednik PGD Loke Davorin Drnolšek in predsednik PGD Ojstriška vas–Tabor Blaž Kovče. Slednji je ob tem izpostavil tudi 120-letni jubilej njihovega društva, ki ga bodo praznovali v okviru občinskega praznika. Štiri leta dva podžupana T. TAVČAR. Nastop šolskega pevskega zbora OŠ Vransko–Tabor je vir naše narodne identitete. Brez maternega jezika in kulture ne bi dosegli osamosvojitve in samostojnosti. Brez naše kulture nam ne bi uspelo osnovati lastne države. Če pogledamo malo čez mejo v Avstri- PRODAJALNA PRIPRAVITE SE NA POMLAD S HUSQVARNO. Naročnik: Uniforest, d. o. o., Latkova vas jo in smo pri tem še malo poredni, lahko ugotovimo, da nam na tem področju niso kos. Niti svojega jezika nimajo. Svet se spreminja in danes je v duhu globalizacije zelo pomembno, da se zavedamo, kdo smo in od kod izviramo. Potrošništvo in tekmovalnost nam počasi, a vztrajno trgata vezi s preteklostjo. Brez negovanja identitete ter ohranjanja lastne kulture nam preti nevarnost, da se bomo Slovenci, ki smo bili vedno ogroženi od tujcev, pričeli izgubljati v talilnem loncu drugih narodov in kulture,« je poudaril župan in dodal: »Skrb za negovanje kulture naroda je na vsakem izmed nas. Ne smemo dovoliti, da nas kdorkoli prepriča, da je kultura postranska dejavnost in da kot taka postane odvisna od vsakodnevne politike.« »Občina Tabor po svojih najboljših močeh podpira in spodbuja kulturne dejavnosti naših društev. Zgodovina nam kaže, da smo v teh krajih znali ohraniti narodno zavest in identiteto. Zato bomo v okviru svojih možnosti tudi v bodoče skrbeli in spodbujali kulturne dejavnosti z zavedanjem, da smo Slovenci kot drevo, ki ima močne korenine, čvrsto deblo in krošnjo. Na nas in naših potomcih pa je naloga, da to krošnjo negujemo, da bo v njej vedno dovolj zdravega zelenega listja, ki je pogoj za lepe cvetove,« je še povedal župan in ob tem poudaril, da kultura naroda ni vezana na en dela prost dan, temveč jo je treba negovati in vgrajevati v vse aktivnosti v vsakdanjem življenju. Dovolj je uporaba nekaj enostavnih besed, kot so hvala, prosim, dober dan … Proslava, za katero je koncept in besedila napisal Janez Črnec, predsednik Pevskega društva Tabor, se je nadaljevala s Kajuhovimi verzi, ki jih je skozi celoten dogodek interpretiral Matej Demšar. S svojimi nastopi pa so večeru svoj delež dodali šolski pevski zbor OŠ Vransko–Tabor, članice in člani Mešanega pevskega zbora pod umetniškim vodstvom Karla Leskovca, Savinjski rogisti ter pevska skupina OK!tete, ki je tudi sestavni del MePZ in Pevskega društva Tabor, glavnega organizatorja tokratne proslave, na kateri je občinstvo poleg recitatorskih, glasbenih in pevskih nastopov dodobra spoznalo tudi delo in življenje Karla Destovnika - Kajuha, ki se je že kmalu po smrti uveljavil kot klasik slovenske književnosti. Braslovški svetniki so na 2. redni seji med drugim sprejeli Odlok o sofinanciranju podporne zaposlitve invalidov v Občini Braslovče. Občina bo na njegovi osnovi lahko sofinancirala podporne zaposlitve invalidov, ki prihajajo iz braslovške občine. »S tem bomo občanom, ki potrebujejo pomoč pri zaposlitvi oziroma izpolnjujejo pogoje za podporno zaposlitev, omogočili lažji dostop do zaposlitve, saj bo občina lahko pokrivala del sredstev za njihovo plačo,« je pojasnila direktorica občinske uprave Natja Šketa Miser. Občina bo sofinancirala razliko do polne plače za zaposlitev invalida, ki izpolnjuje pogoje za podporno zaposlitev, torej del, ki ga ne subvencionira država. Občina Braslovče bo za ta namen vsako leto v proračunu namenila deset tisoč evrov. Občinski svet je prav tako sprejel sklep, da Tomaža Žoharja, ki je postal župan, na mestu svetnika v občinskem svetu nadomesti Katja Tomažič iz Pariželj. Potrdili so tudi nadzorni odbor Občine Braslovče (Franc Rančigaj, Bojana Mazil Šolinc, Petra Basle), člane delovnih teles občinskega sveta in člane krajevnih odborov Letuš, Parižlje–Topovlje, Braslovče, Gomilsko in Trnava. Župan Tomaž Žohar je v nadaljevanju seje občinski svet seznanil, da bo občina naslednja štiri leta imela dva podžupana, in sicer mag. Urško Hozjan in Primoža Brinovca. Imenovali nadomestno članico v svet OŠ T. TAVČAR. Polzelski svetniki so se v ponedeljek, 13. februarja, zbrali na 2. redni seji, na kateri so med drugim za nadomestno članico občinskega sveta (zaradi imenovanja Jožeta Kužnika za župana) potrdili Nino Trbovšek. Po krajši razpravi so sprejeli sklep o imenovanju delovnih teles Občinskega sveta Občine Polzela (Statutarna pravna komisija, Odbor za gospodarstvo, Odbor za negospodarstvo in Odbor za okolje in prostor). Prav tako so brez razprave sprejeli sklep, da se v Nadzorni odbor Občine Polzela imenujejo Stanislav Blagotinšek, Ivan Berložnik, Robert Radkovič, Robert Šmid in Mateja Hojkar, ter sklep o razrešitvi člana Sveta OŠ Polzela Felixa Skutnika, za nadomestno članico pa so kot predstavnico Občine Polzela v Svet OŠ Polzela za preostanek mandatne dobe 2019– 2023 imenovali Majo Kolenc Dolinar. Ob koncu seje je župan Jože Kužnik seznanil svetnike, da je za podžupana Občine Polzela imenoval Igorja Pungartnika, ki svojo funkcijo opravlja nepoklicno od 1. februarja 2023 dalje. 6 PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2023 Kultura so tudi kulturna dejanja D. NARAGLAV Slavnostna govornica je bila županja Občine Vransko Nataša Juhart, proslava na predvečer praznika pa je bila prežeta z glasbo in poezijo velikih slovenskih poetov. Osrednja gostja večera Eva Škofič Maurer, hči častne občanke Občine Polzela Neže Maurer. Spoštovanje je pogoj za čiste odnose BINA PLAZNIK Prešernov cekin, posebno priznanje za izjemen prispevek k ugledu in razvoju Občine Polzela na kulturnem področju, so podelili Gašperju Smislu. Kantavtorica in skladateljica Ditka Čepin je ob spremljavi svojega očeta in kitarista pričarala nepozaben večer glasbene poezije. V Občini Vransko je tako kot povsod drugod praznovanje kulturnega praznika znova potekalo tako kot pred korono. Praznovanje kulture je bilo prežeto z lepo besedo in glasbo, ki jo je pričarala kantavtorica Ditka Čepin z očetom Gorazdom, ki jo je spremljal na klaviaturah, in Janom Lužnikom, ki je igral na električno kitaro. Slovesen dogodek, posvečen kulturnemu prazniku, je odprla Laura Ošlak, ki je zapela slovensko himno ob glasbeni spremljavi Gorazda Čepina. Uvodni pozdrav je nato občinstvu namenila Kristina Reberšek. Slavnostna govornica je bila županja Občine Vransko Nataša Juhart, ki je spregovorila o pomenu in namenu slovenskega kulturnega praznika, »s katerim se zahvaljujemo za bogastvo slovenske kulture in tradicije, ki nam pomaga, da ostanemo povezani s preteklostjo in ohranjamo ter obujamo našo kulturno dediščino«. Precej besed je nato namenila Francetu Prešernu. »Zaslužen je za prepoznavnost slovenskega jezika v širšem evropskem prostoru, njegova dela pa so prevedena v več tujih jezikov …« Omenila je tudi Karla Destovnika - Kajuha, njemu in njegovi pesniški ustvarjalnosti v poklon je namreč posvečeno letošnje leto. Spomnila je na pesnika Franceta Balantiča, čigar dela so bila zaradi vsebine in sodelovanja z domobranci, med katerimi je tudi izgubil življenje, po drugi svetovni vojni v slovenskih šolah in javnih knjižnicah prepovedana. V koncentracijskem taborišču Gonars, od koder je ohranjen zvezek Quaderno, je po spominu napisal dvajset svojih pesmi ter izjemen načrt Nataša Juhart za sonetni venec. Nataša Juhart je ob tem dodala, da so slovenski pisatelji in poeti močno pripomogli k prepoznavi slovenskega jezika po celem svetu. Pri tem je izpostavila tudi ilustratorko in pisateljico Lilo Prap, ki svoja dela izdaja celo na Japonskem. V drugem delu svojega govora se je posvetila domači kulturi in kulturni dediščini ter dogodkom, ki omogočajo kulturno rast. Ob tem je spomnila na hišo in dediščino Lavoslava Schwentnerja, slovenskega založnika iz obdobja moderne, s katerim so sodelovali Ivan Cankar, Oton Župančič, Anon Aškerc, Josip Murn, Zofka Kveder, Fran Milčinski in še mnogi drugi iz različnih slovenskih krajev. »Schwentner je slavo in ime Vranskega ponesel v širši svet. K nam njegov sloves vsako leto pripelje veliko obiskovalcev, ki si lahko ogledajo in izvedo več o njegovih delih, zanimiva pa je tudi dobro ohranjena oprema bivanjske kulture 19. stoletja. Ponosni smo lahko tudi na našo farno cerkev sv. Mihaela, ki na Vranskem stoji že od 12. stoletja … Prav tako smo lahko hvaležni, da imamo na Vranskem kar nekaj ustanov, v katerih se odvijajo dogodki, podelitve priznanj, gledališke predstave, nastopi folklore in mnogi drugi. /…/ Kultura pa ni samo zgodovina, niso le ustanove, spomeniki in literarna dela. So tudi kulturna dejanja. Dandanes je vedno več nesoglasij in nestrpnosti, zato se moramo potruditi, da obdržimo določen nivo kulture. Uporabljajmo preproste besede; prosim, hvala in oprosti. Kultura nas povezuje. Uči nas, kako živeti v spoštovanju tudi do drugačnih. Prav kulturna raznolikost je ena izmed največjih bogastev naše države. Pomembno in plemenito je biti kulturen. Vse, kar so nam predniki zapustili, je bilo narejeno z določenim namenom, zato to spoštujmo in ohranjajmo,« še poudari slavnostna govornica in zaželi, da tudi v prihodnje ohranjamo in širimo svojo kulturno dediščino, praznujemo slovensko kulturo, ohranjamo spomin na njene dosežke, obenem pa tudi zavest, da je treba tudi v prihodnje skrbeti za rast in razvoj. V nadaljevanju kulturnega večera je občinstvo uživalo ob nastopih glasbenih gostov in domačih izvajalcev, ki so s poezijo in performansom poskrbeli za pridih Prešerna in Kajuha. Kantavtorica in skladateljica Ditka je skupaj z očetom Gorazdom na klaviaturi in Janom Lužnikom na električni kitari skozi program igrala in pela uglasbene poezije velikih slovenskih poetov: Karla Destovnika - Kajuha, Cirila Zlobca, Toneta Pavčka, Kajetana Koviča in Ferija Lainščka. Glasbo na poezijo vseh omenjenih pesnikov sta ustvarila Ditka in Gorazd Čepin, ki je tudi avtor vseh aranžmajev teh skladb. Slovenski kulturni praznik so na njegov predvečer v dvorani Doma krajanov v Andražu obeležili tudi občani Občine Polzela. Župan Jože Kužnik se je opravičil zaradi bolezni. Moderatorka večera Jolanda Železnik je zbranim prebrala njegovo voščilo in razmišljanje o kulturi. Slovesnost je s himno pričela glasbena gostja večera Eva Boto ob spremljavi Tomi Purich tria. Med skladbo Na kožo pisana je pod mentorstvom Ines Mandelj zaplesala Tajda Štorman, učenka 9. razreda baletnega oddelka Glasbene šole Risto Savin Žalec, med skladbo Misliš na njo pa so se ji pridružile plesalke plesne skupine Osnovne šole Polzela Tisa Trefalt, Ota Lia Jarh, Lana Koležnik in Taja Pajenk. Cecilija in tudi drugih posameznikov. V projekte, ki si jih zada, vedno vloži vso svojo energijo in ljubezen do glasbe. Tudi na splošno velja, da delovanje društva in vseh dogodkov ne bi bilo tako uspešno brez njegovega truda. Ob prejemu priznanja je povedal: »Hvaležen sem obiskovalcem, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, da imamo kulturniki kaj za povedati in pokazati. Zahvaljujem se gospodu županu in Občini Polzela, da podpirajo kulturo in kulturnike.« Likovniki likovne sekcije KUD Polzela so pripravili razstavo del na temo Prešernov dan, ki je krasila stene dvorane. Zakusko ob neformalnem druženju za zaključek prazničnega večera je pripravila kulinarična sekcija Kulturnega društva Andraž. Gašper Smisl, letošnji prejemnik priznanja Prešernov cekin Eva Boto je nekaj pesmi zapela tudi skupaj z vokalno skupino Osnovne šole Polzela in z otroškim pevskim zborom POŠ Andraž pod mentorstvom Mije Novak. Osrednja gostja je bila Eva Škofič Maurer, hči častne občanke Neže Maurer. V pogovoru z moderatorko je razkrila veliko zanimivega o sebi. Na slovesnosti so podelili tudi Prešernov cekin, posebno priznanje za izjemen prispevek k ugledu in razvoju občine na kulturnem področju. Letos ga prejel Gašper Smisl. V imenu župana Občine Polzela Jožeta Kužnika mu ga je izročil podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. Smisl je predsednik Kulturno-glasbenega društva Cecilija Polzela, po duši glasbenik, skladatelj in vsestranski mojster. Do zdaj se je podpisal že pod mnoge skladbe, ki polnijo mape nadobudnih članov orkestra Idejna zasnova hotela nared L. K. Arhitekturni biro Efekt arhitektura iz Ljubljane, ki je bil izbran na javnem razpisu, je že izdelal idejno zasnovo za prenovo hotela Žalec in kazinoja, je povedala direktorica žalske občinske uprave dr. Darja Majkovič. Minuli teden so idejno zasnovo obravnavali s strokovnimi službami Občine Žalec in s konzorcijem hotela. »Računamo, da bo v kratkem tudi javno predstavljena in obravnavana na občinskem svetu,« je povedala dr. Darja Majkovič. PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2023 7 Gasilci, tudi ko ne gori LUCIJA K. ARHIV GZ ŽALEC, T. T. Organizacija Kongresa Gasilske zveze Slovenije je velik zalogaj, a tudi priložnost za promocijo tega lokalnega okolja doline. vsepovsod, ampak tudi obiskovalce: »Takrat bomo imeli veliko potrebo za nastanitvene kapacitete. Okoli 300 delegatov in gostov bo potrebovalo prenočišča, tuje delegacije bodo prišle že v četrtek. Glede na to, da mednarodni zvezi gasilskih organizacij CTIF predseduje Slovenec Milan Dubravac,« pove Edvard Kugler. »Dogovarjamo se s Hotelom Prebold, Hotelom Grof, MC Hotelom Žalec, Hotelom A … Priložnost je tudi za gostince. Posebej bomo poskrbeli za nagrajence oz. nosilce priznanj Matevža Haceta, za katere je treba narediti turistične programe, najti prenočitev in urediti prehrano … Kar izziv za to okolje.« Želijo si večje prisotnosti v medijih Predsednik GZ Žalec Edvard Kugler ob najnovejšem vozilu, ki so ga pred kratkim prevzeli gasilci v Zavrhu. Jeseni, 6. in 7. oktobra, bo v Žalcu 18. Kongres Gasilske zveze Slovenije. To je za slovenske gasilce zelo pomemben dogodek, ki poteka le vsakih pet let in bo v Žalec pritegnil množico ljudi. Zaradi atraktivne parade, ki se bo vila skozi žalsko mestno jedro, pa bo tudi posebna paša za oči. Na kongresu bodo volili tudi novo vodstvo zveze za petletno mandatno obdobje ter določili programske smernice za naprej. V Žalec in v dolino bo privabil okrog tri tisoč gasilcev iz celotne države in tujine. Organizacijo kongresa, ki je velik zalogaj, so tokrat zaupali Gasilski zvezi Žalec, kar je veliko priznanje. O tem in še o čem smo se pogovarjali s predsednikom GZ Žalec Edvardom Kuglerjem. Organizacijo tega dogodka podpira vseh šest občin Spodnje Savinjske doline in tudi Gasilska zveza Prebold: »Žalski zvezi predsedujem že tretji mandat in za mano je že kar nekaj dobrih prireditev, ki smo jih gasilci skupaj pripravili, od tekmovanj v orientaciji do memorialov Matevža Haceta in drugih. Ob 60-letnici smo ravno tako pripravili zelo 'bombastično' prireditev, ki je mnoge prevzela, zato smo si upali kandidirati tudi za kongres. Naša zveza spada v savinjsko-šaleško regijo, v kateri so štiri zveze, ki si vsakih pet let izmenjajo funkcije med regijskih predsednikom in poveljnikom, zato ravno sovpada, da imamo z letošnjim letom regijskega predsednika in tajnika, pa smo si rekli, da bi to obeležili bolj svečano. Sicer nas je malo presenetilo, ker so bili do sedaj kongresi maja, potem pa so določili oktobrski kongres, kar je zaradi vremenskih okoliščin glede dogajanja na zunanjih površinah lahko bolj tvegano. Ampak smo se vseeno odločili in sprejeli izziv. Pred kandidaturo smo pridobili tudi podporo vseh šestih občin. Ko pa smo kandidirali, je poleg naše zveze kandidirala tudi domžalska zveza in so nas prišli pogledat v Žalec. Predstavnikom slovenske zveze so bila všeč vsa prizorišča razen stadiona, ki je bil prednost Domžal, ampak tudi letošnja olimpijada v Celju je dokazala, da se da z določeno opremo tudi to rešiti.« Je pa tudi finančno organizacija kongresa velik zalogaj, ki bi bil še večji, če ne bi sodelovali številni prostovoljci, tako pri organizaciji pred kongresom kot pri operativni izvedbi. »Groba ocena je nekje med 30 in 50 tisoč evrov. Nekaj je sredstev GZ Slovenije, nekaj od naših šestih občin, za ostalo pa se moramo obrniti na donatorje, botre. Ker v naši dolini letos praznuje šest društev, bodo, kljub temu da imajo donatorji res dober posluh, v tem smislu zelo obremenjena. Treba je poskrbeti za logistiko, tehnično ureditev, zapore, prehrano, promocijo doline …« Kongres je seveda tudi priložnost za promocijo okolja, v katerem se dogaja, zato so gasilci v organizacijski odbor vključili tudi župana Občine Žalec, ker se vse skupaj dogaja v Žalcu. »Župan je predstavnik vseh šestih občin te doline, ki so tudi vključene v organizacijo. V organizacijskem odboru so tudi predstavniki ZKŠT Žalec, policije … Imamo pa v širšem organizacijskem odboru več ločenih skupin po področjih, denimo za logistiko, organiziranje parade, promocijo …, kajti organizacija je zahtevna, vsega ne more pripraviti en človek. Treba pa je vedeti, da smo se ob prijavi za organizacijo zavezali ljudje z imenom in priimkom in ne s funkcijo. To pa pomeni, da stojimo za izvedbo.« Točne številke ljudi, ki bodo sodelovali pri organizaciji kongresa, še ni, vendar Edvard Kugler ocenjuje, da bo število ljudi, ki bodo v njej sodelovali, med 200 in 400. »Že v času priprave deluje 8 skupin, v njih sodeluje od 5 do preko 10 ljudi, in že to nanese, na sam dogodek pa bo sodelovalo še veliko več operativcev. Ampak v naši gasilski zvezi imamo s tem izkušnje in se ni bati. Imamo 4800 gasilcev, in če izločimo mladino, je to 3700 članov, ki so vedno pripravljeni sodelovati.« Dogodek, ki bo potekal 6. in 7. oktobra, bo v enem delu formalne narave, sicer pa bo atraktiven tudi za širšo javnost in je priložnost za promocijo tega okolja, ker bodo prisotne tudi tuje delegacije: »Formalni del je kongres, ki prinaša pregled opravljenega dela v preteklem petletnem obdobju in pripravo smernic za naprej. Izvolitev novega vodstva in podelitev najvišjih priznanj in odlikovanj. Tega bomo imeli v Domu II. slovenskega tabora. Drugi del pa je t. i. prikaz moči gasilstva. Če damo skupaj vso vojsko in policijo, nas je gasilcev še vedno več … Na takih dogodkih je pač smiselno izvesti parado. Ob tem je zelo pomembno, da privabimo ljudi, ki bodo prišli to pogledat. Zato vabimo vse prebivalce te doline in tudi širše, da se odzovejo vabilu, ne bo jim žal. Obeta se atraktivna parada s približno 4000 gasilci iz 17 slovenskih gasilskih regij oziroma 120 gasilskih zvez ter z vso razpoložljivo in za ljudi zanimivo tehniko. Sodelovale bodo slovenske službe za zaščito in reševanje in najbrž tudi enote Slovenske vojske. Parada bo na začetku startala iz Žalca, šla skozi celotno mestno jedro ter bo pri pošti zavila desno in se podala proti Tušu do prireditvenega prostora na štadionu. Glede konkretnih dodatnih predstavitev se še dogovarjamo, v vsakem primeru pa bo parada res atraktivna – če si zamisliva samo 1400 praporov iz prav toliko gasilskih društev. Vozila bodo prisotna iz bližnje okolice, predstavljeni pa bodo vsi tipi vozil, ki jih uporabljamo slovenski gasilci, morda tudi kako staro vozilo s konjsko vprego in stare brizgalne, da se poklonimo zgodovini.« Ko sva ravno že pri gasilski tehniki, predsednik Edvard Kugler pove, da je stanje v Gasilski zvezi Žalec odlično: »Gasilska zveza Žalec je ena izmed najbolje opremljenih zvez, saj je posluh županov občin, ki jih pokrivamo, na res visoki ravni. Tudi vsi župani so gasilci, županja je na novo, še ni, morda še bo. Vsako leto prevzamemo kako novo vozilo. Če zložimo vsa vozila v naši zvezi skupaj, ugotovimo, da imamo vse tipe vozil, ki so potrebni za naše delo. Je pa res, da je bil včasih kongres maja, ko so vremenske razmere bolj predvidljive, oktobra so manj, parada je torej odvisna tudi od tega.« Kongres je priložnost za lokalne ponudnike prenočišč, hrane in pijače, je pa tudi velika turistična priložnost, ker bo pritegnil ne le gasilce od Edvard Kugler omeni, da si ob vsem želijo tudi boljšega spremljanja dogodka s strani medijev, kot je bilo na primer na lanskoletni olimpijadi v Celju. To so bolje spremljali celo mediji v tujini, potem pa je pozornost preusmeril še velik požar na Krasu, v katerega so bile nekaj časa uperjene vse oči. »Takrat je pri organizaciji olimpijade v Celju pomagalo kar 160 naših ljudi, v akciji na Krasu, ki je bila skoraj istočasno, pa 374 gasilcev iz naše zveze. Nekateri so bili mnenja, da bi bilo treba takrat olimpijado prekiniti, a zagotavljam vam, da smo gasilci tako močna organizacija, da se ni bati za prostovoljce, tudi istočasno ob velikih dogodkih.« Gasilci so po prostovoljstvu, pripadnosti in pripravljenosti pomagati nasploh najmočnejša organizacija v Sloveniji. »Brez dvoma smo gasilci po prostovoljstvu in pripadnosti prvi in pomeni nam samo beseda 'hvala'. Zaradi tega smo tako čvrsta organizacija in ni skrbeti za naš obstoj.« Je pa prostovoljstvo včasih tudi zlorabljeno, da ljudje lažje pridejo do kakšne storitve, na katero bi morali sicer počakati ali jo plačati. Gasilci pomagajo povsod, so tudi prvi posredovalci, pa včasih krovci, pa reševal- ci živali in še kaj. »Opažamo, da so intervencije porasle, lansko leto jih je bilo več zaradi vetra, toče. Narasli so tudi požari na objektih, več je tudi požarov v naravnem okolju … Ko gre za različne individualne intervencije, vodja presodi, pomagamo pa vsem,« pove predsednik. In še: »Če bi gasilci vse svoje prostovoljske ure pretopili v denar, bi bili milijonarji, a pomembnejše je naše poslanstvo, zadoščenje ob tem, da si nekomu pomagal, da si morda preprečil tudi kakšno tragično stvar, je še večje. Res pa vse skupaj izhaja iz osnovnih vrednot, kot so spoštovanje, pripadnost, odgovornost …« Zato je prav, da podpremo gasilce tudi takrat, ko oni potrebujejo pomoč. »Pogrešamo medijsko odmevnost v 'mirnih' časih. Mediji so na mestu dogodka takoj, ko se kaj zgodi, ko je velik požar, ko so žrtve, naravne nesreče, ko pa se predstavljaš, pa je odziv veliko slabši. Gre pa zahvala lokalnim medijem, da so tukaj veliko več prisotni in o nas pišejo tudi, ko ne gori,« pojasnjuje Edvard Kugler. V GZ Žalec so zelo veseli tudi dobrega sodelovanja z lokalnimi in drugimi organizacijami. Omeni ZKŠT Žalec in žalsko osnovno šolo, ki jim bosta odstopila nekatere prostore za kongres, in Kolesarski klub Adria Novo mesto. Ker so na primer sodelovali pri varovanju trase kolesarskega maratona Dirke po Sloveniji, jim sedaj nudijo pomoč pri kongresu z ograjami. »Trudimo se pritegniti še kake organizacije, podjetja in ljudi, ki bi nam lahko pomagali pri materialu, storitvah ali denarju.« »V GZ Žalec se zavedamo, da je organizacija kongresa velik zalogaj, zato računamo na pomoč tako fizičnih oseb kot podjetij in ostalih deležnikov, dobrotnikov v tem okolju. Želimo si, da bodo pristopili v čim večjem številu in bomo potem s skupnimi močmi dokazali širni Sloveniji in tudi drugim gostom, da smo tako velik izziv sposobni tudi realizirati. Držimo se načela, da nam bo skupaj uspelo. Verjamem, da če bomo stopili skupaj, bomo naredili veliko za našo dolino.« Poskeniraj za več informacij o kongresu! Predsednik organizacijskega odbora je Janko Cerkvenik (predsednik Gasilske zveze Slovenije), podpredsedniki pa Edvard Kugler (predsednik GZ Žalec), Franci Petek (poveljnik GZ Slovenije), predstavnica strokovne službe Nevenka Kerin in Janja Kramer Stajnko (namestnica predsednika GZ Slovenije). David Krk je odgovoren za parado, Milan Pustoslemšek za zbiranje sredstev pri donatorjih, Uroš Žibret za varnost in red, Dušan Zabukovnik za obstranske dejavnosti (npr. za tuje delegacije in nagrajence Matevža Haceta, Janko Lupše pa za štadion in prostore kongresa, Rafael Hrustel skrbi za finance, Jani Šalej za promocijo in protokol, Aleksander Jelen pa za logistiko. Imajo tudi zunanje člane, predstavnika policije, ZKŠT Žalec… Vez med vsemi pa je Sabina Sorčan iz GZ Žalec. Organizacijski odbor za pripravo kongresa ima več skupin, ki bodo poskrbele za organizacijo dogodka na več področjih, vanje pa so vključeni tudi ljudje izven gasilske zveze, iz drugih inštitucij. Dobivajo se enkrat mesečno, če ne fizično pa preko sodobnih elektronskih poti. 8 OSREDNJE TEME ŠT. 2 I februar 2023 Pustni vikend in torek sta bila mastna okrog ust T. TAVČAR, B. PLAZNIK, D. NARAGLAV Maske so pregnale zimo po mnogih krajih po dolini. Med maškaradami je bil največji pustni karneval na Vranskem, saj se ga je udeležilo okrog šeststo mask in ga obiskalo več kot dva tisoč obiskovalcev. Na pustno soboto so na Vranskem pripravili pustni karneval z najdaljšo tradicijo v naši dolini, že 66. po vrsti. Že na nedeljo, teden pred karnevalom, so oblast prevzeli generali Vranarji, ki so morali v pustnem tednu opraviti veliko obveznosti, da so napolnili prazno občinsko blagajno. V torek so splošno maškarado organizirali v Petrovčah, na njej je bilo okrog 300 maskiranih udeležencev v povorki, otroci pa so se minulo nedeljo med drugim zabavali tudi v Taboru in jili tretjo o in osvo eli Vransk vz so za Dojenčki na Trju, v Braslovčah in na Polzeli, v Žalcu na Šlandrovem trgu pa v torek, skupaj s klovneso Mici, ki jih je zabavala tudi v Zabukovici. V minulih dneh pa so rajali tudi po mnogih drugih krajih v naši dolini – maske so spet hodile pisane in mastne okrog ust naokoli. Generali na Vranskem so na pustni povorki v soboto korakali po taktih spremljevalnega Pihalnega orkestra Prebold. Letos jim je v sprevodu sledilo osemnajst skupinskih pustnih mask na vozovih ali peš. Petčlanska . nagrado komisija je imela kar nekaj dela, saj so skupaj s številnimi obiskovalci zopet lahko videli nekaj inovativnih mask. Ocenjevali so izvirnost, izdelavo in nošenje maske. Na osnovi kriterijev so prvo nagrado podelili ekipi mask Športni foto kotiček, drugo Razočaranim gospodinjam in tretjo skupini mask Dojenčki. Vranski pustni karneval je tudi letos odlično povezoval Franci Podbrežnik, piko na i, da so maske zagotovo pregnale zimo, pa so dali kurenti, ki so sklenili povorko. Vse maske so bile Vedno simpatični mali hudički in li v Zabukovici. nagrajene, za kar se vranski generali Vranarji, ZKTŠ Vransko in Občina Vransko zahvaljujejo vsem sponzorjem, ki so prispevali denarne ali praktične nagrade, in posameznikom, ki so jih podprli na terenu ali kako drugače pomagali. Na pustno nedeljo so v Taboru na maškaradi v Domu krajanov Tabor rajali najmlajši. Slovensko podzemlje je prišlo v Večni Smrk ci in Garga mel so tokr Tabor. at ob super junaki, ki smo jih tokrat sreča Tradicionalnemu pustovanju, ki ga v Domu kulture že nekaj let skupaj pripravljajo Zasebni vrtec Bambi, Vrtec Braslovče in Trnava ter ZIKŠT 3 jezera, so letošnjo pustno soboto dodali še čisto pravo povorko. Trg Braslovče so napolnili številne zanimive tematske skupine sončkov, času pusta “na površje”. iskali emlje je prišlo v Slovensko podz Maškare so se posladkale s krofi in se v napolnjeni dvorani zabavale na ta najbolj norčavi dan. Več sto našemljenih na Polzeli Na pustno nedeljo, 19. februarja, so Športno dvorano na Polzeli zopet obiskali kurenti, ki so s svojim značilnim plesom, glasnim zvonjenjem ter pokanjem z bičem odganjali zimo in očarali obiskovalce otroške maškarade. Pod okriljem Turističnega društva Občine Polzela in v sodelovanju s Turističnim informativnim centrom Občine Polzela je maškarada postala že tradicionalna. Poseben pečat pa je prireditvi dodala Tinkara Fortuna, ki je s svojim nastopom v dvorani navdušila več sto maškar. Posebna komisija je najboljše maske in skupine nagradila. Tako lepe, a tako stru pen vršje”. času pusta “na po šole, libojske mažoretke in godbeniki, Pri POŠ Trje so se maske zabavale v mini povorki, v njej so sodelovali otroci vrtca in osnovne glavna maskota pa je bil Nodi. mavric, oblačkov, kapljic, utrinkov in drugih čudovitih pustnih tem Vrtca Bambi ter metuljčkov iz vrtcev Trnava in Braslovče, pisana množica razposajenih raznolikih pustnih mask in številni gledalci. Povorka se je odpravila do Doma kulture, kjer se je nadaljevala odlična zabava s plesom in animacijo pustnega sončka (Jasmina Roter Jager). Otroci so prepevali z Nives Vertovšek Miklav, obiskali pa sta jih tudi čisto pravi tradicionalni slovenski maski, malo manjši in precej večji ptujski kurent. Sončki in mavrice v Braslovčah e - mušnice OSREDNJE TEME ŠT. 2 I februar 2023 Nedeljsko pustno rajanje za male in ralov vranskih gene Legendarno vozilo Sonce na Med ulicami so se spr ehodili tudi risani junaki ajmlajši nebu in n velike so pripravili tudi v Domu krajan ov Tabor. Kurenti tudi sončki v savinjski ve rziji Spuži Kvadratnik. Kdor na Vranskem ni za pusta, naj izseli se do avgusta T. TAVČAR Že v nedeljo, 12. februarja, je vranska županja Nataša Juhart za teden dni oblast in vodenje Občine Vransko predala generalom Vranarjem, ki so poskrbeli, da v tem času ne bo manjkalo slastnih krofov in dobre volje. Odlok velja do torka, 21. februarja, do 24. ure. Ob spremstvu kurentov in zvokih koračnice so minulo nedeljo generali Vranarji, ki jih je vodil Aleksander Reberšek, vkorakali na trg, na katerem jim je županja Nataša Juhart simbolično predala ključ občinske stavbe in s tem oblast. Spremljali so jih še drugi šaljivi pustni liki. Na Vranskem sta se tako na primer v nedeljo, 12. februarja, mudila celo premier Robert Golob in Svetlana Makarovič. Aleksander Reberšek je na čelu generalov Vranarjev predstavil še nekaj sklepov, ki jih je v skladu s pustnim statutom izoblikoval generalni štab: »Vsi lokali na Vranskem so Izvirne maske so v teh dneh preplavile ulice in rajanja po dolini - Špo v času vlade generalov odprti 24 ur, stopnja alkohola zaradi prazničnosti dovoljena 0,8, vse kelnarice morajo biti pomanjkljivo oblečene, točiti morajo čez rob, generalom se streže brezplačno.« Zametki pustnega dogajanja na Vranskem segajo v leto 1959, ko je prvo organizirano pustno dogajanje pripravila tamkajšnja ljudska tehnika. Domačini z Vladom Rančigajem na čelu so se na njem predstavili z veliko, doma izdelano raketo. Z njo so sokrajane tako navdušili, da jih je naslednje leto na karnevalu sodelovalo še več. Pustno dogajanje se je vsako leto razvijalo in postajalo znano po vsej Spodnji Savinjski dolini. Razmeram prilagojeno in v okrnjeni obliki je bilo celo v letih epidemije. Vranski generali a karnevala. so siva eminenc rtni foto kotiček je na Vranskem dobil prvo Najbolj pris rčne maske nagrado. so vedno na jmlajši. 9 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 2 I februar 2023 Združujejo se turistični potenciali doline LUCIJA K. B. PLAZNIK V teku so delavnice, postavili pa so že štiri od devetih info točk in pametnih klopc. Potem ko so na Vranskem sredi decembra predstavili projekt LAS Spodnje Savinjske doline Povezovanje turističnih potencialov SSD, ki zasleduje cilje soustvarjanja turistične destinacije Spodnja Savinjska dolina, so v zadnjih dveh mesecih že realizirali vrsto aktivnosti, v prihodnjih mesecih pa jih v okviru projekta čakajo še nekatere. Rok zaključka projekta je 31. julij letos. V projektu sodelujejo vse spodnjesavinjske občine oz. občine Braslovče, Polzela, Prebold in Tabor, Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko za Občino Vransko in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec za Občino Žalec ter Razvojna agencija Savinja. ZKŠT Žalec in RAS izvajata tudi največ operativnih aktivnosti. Projekt za razvoj turistične destinacije Spodnja Savinjska dolina pomeni priložnost, da poveže vse razpršene deležnike (lokalne ponudnike turističnih produktov, nastanitev, dogodkov in prireditev ter naravno in kulturno dediščino) v celovito prepoznavnost turističnih doživetij Spodnje Savinjske doline s pristnim lokalnim pridihom, konstantno kakovostjo storitev in skupno promocijo destinacijske identitete. Koordinatorica projekta Jolanda Ivanuša, mag. tur., je povedala, da se trenutno najbolj ukvarjajo s podiranjem 'mej', zato da bi trenutno dokaj nepovezane turistične potenciale občin lahko spremenili v zgodbo skupne destinacije Spodnja Savinjska dolina. Vzporedno poteka več aktivnosti. Strategija razvoja turizma in vzporedno interaktivni katalog Projekt priprave strategije teče od lanskega junija, pri čemer je trenutno v teku analiza stanja, ki bo zaključena marca. Cilje je priprava strategije razvoja turizma v SSD do leta 2028. Želja soustvarjalcev projekta je, da bo strateški dokument temelj in zaveza celovitega povezanega pristopa vseh deležnikov k trajnostnemu turizmu Savinjske doline. Vzporedno že pripravljajo vsebine Info točke in pametne klopce so postavljene na štirih točka v občini Žalec, sledi še pet takih točk po dolini. za skupni interaktivni katalog destinacije SSD, ki naj bi bil nared do konca aprila. »Že od januarja dalje potekajo srečanja, sestanki in delavnice s ponudniki s ciljem, da bo interaktivni skupni digitalni katalog destinacije SSD res odraz celovitega utripa destinacije SSD,« je povedala Jolanda Ivanuša in dodala: »Namen vzpostavitve skupnega digitalnega kataloga je, da trenutno razpršeno ponudbo, ponudnike, produkte in doživetja destinacije SSD povežemo v celovito, trajnostno in zanimivo zgodbo s skupno promocijo destinacije SSD. Vključitev v digitalni katalog destinacije SSD je za lokalne ponudnike poslovna priložnost, ki bo prinesla koristi tako lokalnemu prebivalstvu kot na drugi strani obiskovalcem in turistom, ki jih želimo s tem prepričati o edinstvenih doživetjih v dolini zelenega zlata.« Info zasloni in pametne klopce Tretji del aktivnosti je postavitev devetih info točk in ravno toliko pametnih klopc. Te so bile že postavljene na štirih lokacijah v Občini Žalec (pri fontani v Žalcu, pri Rimski nekropoli v Šempetru, pri zadrugi v Petrovčah in šoli v Grižah). Na petih lokacijah v partnerskih občinah projekta pa jih bodo postavili še do konca marca. »Info točka je zunanji digitalni zaslon, namenjen tako lokalnemu prebivalstvu kot dnevnim obiskovalcem in turistom na javnem mestu, frekventni točki, katere vsebina so zanimivosti, dogajanja, turistične atrakcije, informacije javnega značaja ipd. Glede na poudarek aktivnega kolesarstva v destinaciji SSD je ob vsaki info točki tudi 'pametna klopca', na kateri si lahko posameznik napolni telefon in preveri delo- Skriti kotički Spodnje Savinjske doline Kje se nahaja naravno okno? Namig: Okno se nahaja na vzpetini, ki je bila po legendi usodna tudi za Veroniko Deseniško. Uganite lokacijo in vaš odgovor do 17. marca pošljite na naslov uredništva: Utrip Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec ali po e-pošti utrip@zkst-zalec.si s pripisom »SKRITI KOTIČKI« Med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 3 simbolične praktične nagrade. vanje e-kolesa s tehnično opremo, ki jo pametna klopca ponuja. To je tudi že eden od naslednjih korakov, kako biti kolesarjem prijazna destinacija. Tematike na zaslonih so del usklajevanja tako vsebin destinacijskega značaja kot izjemnih lokalnih in turističnih posebnosti, pomembnih za določen del same destinacije, kjer se info točka nahaja,« je povedala Jolanda Ivanuša. V teku so projektne delavnice Pripravili so že tri delavnice na temo projekta povezovanja, do 13. aprila, ko je na vrsti zadnja delavnica na temo strategije, pa bodo zaključili vse. Organizatorja delavnic sta Razvojna agencija Savinja (koordinator Jaka Strojanšek) in ZKŠT Žalec (koordinatorka projekta, izvedbe vsebin ter vsebinskih delavnic Jolanda Ivanuša, mag. tur.), nanje pa so povabljeni odločevalci, ponudniki in potencialni soustvarjalci doživetij iz vseh šestih občin. Prvo delavnico so pripravili 13. januarja na temo priprave celostne grafične podobe, logotipa in promocije destinacije SSD. Na njej je sodelovala digitalna agencija April 8 in njena direktorica Urša Mivšek Sitar. To je tudi agencija, ki je izbrana izvajalka digitalnega kataloga destinacije SSD. »Podani so bili štirje predlogi logotipa za destinacijo SSD, stestirali pa so jih s spletno anketo in z glasovanjem po kriterijih za karakteristike logotipa. Izglasovana različica logotipa je trenutno v potrditvi pri županih partnerskih občin,« je prvo delavnico opisala Jolanda Ivanuša. V drugem delu delavnice s koordinatorko projekta Jolando Ivanuša pa so v interaktivnem delu aktivnosti po skupinah nastala izhodišča poslanstva, vizije ter vrednote, ki identificirajo destinacijo SSD v nastajanju: srčnost (domačnost, prijaznost, gostoljubje); trajnost; zavezanost tradiciji (avtentičnost); inovativnost; raznolikost (pokrajine in aktivnosti); dostopnost; varnost. O doživetjih Druga delavnica 26. januarja je bila namenjena doživetjem. Nanjo so povabili dve odlični gostji, strokovnjakinjo s področja turizma in kreiranja doživetij ter turističnih programov Ilono Stermecki, mag. mark. in prod., in gospo Urško Topolšek Planinšek z Eko turistične kmetije Urška, ki je primer odlične prakse za motivacijo in vzpodbudo povabljenim ponudnikom destinacije SSD. »Ga. Urška je v svoji doživeti pripovedi družinske zgodbe natrosila mnoge nič kaj kmečke, vendar zelo pomembne modrosti, ki so pot k uspehu. Recimo: pomembno je odkriti svojo zgodbo in delati s srcem. Ko nekaj delamo dobro, se dajmo tudi pohvaliti. Zakaj vas je sram? In še: razmišljajmo, kako dati gostu dodano vrednost in ne po liniji najmanjšega odpora kar popust. Gosta si je treba vzgojiti. Smo že zreli za to?« je o iskrivih vsebinah gostij ŠT. 2 I februar 2023 11 Odprt razpis za spodnjesavinjske inovatorje na drugi delavnici povedala Jolanda Ivanuša. Ilona Stermecki, mag. mark. in prod., je s strokovnimi pogledi osvetlila trende in smernice kreiranja doživetij, podala napotke iz aktualne nacionalne strategije turizma, predstavila pa tudi odlično, inovativno lokalno gastronomijo, ki je doživela razcvet v zadnjih nekaj letih. Za razmislek na temo doživetij, ki so bila tema druge delavnice, je Jolanda Ivanuša nanizala: »Vodena doživetja z lokalnim vodnikom so tista, ki navdihujejo z lokalno identiteto in karakterjem destinacije. Vključimo še izkustveno doživetje in dobimo popolno unikatno doživetje, ki ga bodo gostje – turisti začutili. Velik pomen vzpostavitve destinacije je tudi celoviti pregled nad kakovostjo doživetij in njihovo konstantno odličnostjo. In to je to, kar si v destinaciji SSD želimo,« je dejala Ivanuša in dodala, da gostje destinacijo SSD in petzvezdična doživetja SSD začutijo z glavnima dvema zvezdicama – odsevom zaupanja v nas. LUCIJA K. Območno razvojno partnerstvo Spodnje Savinjske doline, ki vključuje vseh šest občin tega območja, že enajsto leto zapored objavlja razpis za najboljše inovatorje minulega leta 2022. Nanj se lahko prijavijo inovatorji z različnimi inovacijami, od patentov, novih produktov in storitev do izboljšav starih, novih načinov proizvodnje, tehnoloških postopkov ipd. Inovatorji vabijo k prijavi po načelu, da »nobena inovacija ni neumna, neumno pa bi bilo ne iskati novih inovacij«. »Razpis Inovator leta SSD je med tovrstnimi spodbudami v slovenskem prostoru že sam po sebi nekakšna 'inovacija', saj se tu nagrade podeljujejo v denarni obliki in so po višini primerljive povprečni sloven- Kolektivna znamka in kulinarični vidik »Tretja delavnica s fokusom na kolektivno blagovno znamko je bila na sporedu minuli teden, 16. februarja, kot doprinos destinaciji z gastronomsko-kulinaričnega vidika, z gostjo in vrhunsko strokovnjakinjo dr. Tanjo Lešnik Štuhec. Delavnico smo pripravili pri odličnem potencialnem ponudniku, na kmetiji Košec na Polzeli, ki ima edinstveno ponudbo lešnikovih dobrot z nasadi v Občini Tabor in kmetijo ter trgovinico lokalnih izdelkov na Polzeli. Zanimivo je, da so pri njih že presegli 'meje' in se zavedajo moči povezovanja; tako v svoji lokalni trgovinici ponujajo izdelke tudi ostalih lokalnih ponudnikov sosednjih občin, odslej lokalnih kmetij destinacije SSD,« je povedala Jolanda Ivanuša. »S srečanji pri ponudnikih želimo skozi projekt PTP SSD vzpodbuditi vse, da se aktivno vključijo v snovanje turizma destinacije, kot tudi ostale ponudnike, ki še oklevajo glede destinacijskega sodelovanja, da prepoznajo prednosti povezovanja,« je sklenila Jolanda Ivanuša. Sledijo še delavnice, vezane na pripravo strategije in njenih kazalnikov ter destinacijska tura po SSD. In potem se šele začne … PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ski managerski plači,« je povedal Dejan Jazbinšek iz Razvojne agencije Savinja, ki vodi razpisni postopek. Za nagrado in priznanje lahko kandidirajo fizične osebe – avtorji inovacij s stalnim bivališčem na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec ali fizične osebe – avtorji inovacij, ki so svojo inovacijo razvili in implementirali na območju teh občin in s svojo inovacijo še niso kandidirali na razpisu »Inovator leta SSD«. Razpis je odprt do 3. aprila. Celotno besedilo razpisa je dosegljivo na spletni strani Razvojne agencije Savinja, www.ra-savinja.si. Vse dodatne informacije tudi po tel.: 03/713 68 62 ali na e-mail: dejan.jazbinsek@ra-savinja.si. Jolanda Ivanuša: “Na pametni klopci si lahko napolnete telefon in preverite delovanje e-kolesa s tehnično opremo, ki jo pametna klopca ponuja.” Informativna objava Na prvi delavnici so pripravili tudi osnutek vizije destinacije: »Postati trajnostna hmeljarska in pivovarska prestolnica, kolesarjem ter pohodnikom prijazna destinacija, z bogato zakladnico naravne in kulturne dediščine. Želimo preplesti destinacijo, ki preseneti z raznolikostjo in odličnostjo doživetij.« 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 2 I februar 2023 Leto reform, ki se bodo Obeležili dan turističnih vodnikov dotikale tudi občin D. NARAGLAV LUCIJA K. V organizaciji Skupnosti občin Slovenije sta potekala 2. in 3. del tradicionalnega srečanja županj in županov. Na dogodku, ki je potekal v Ljubljani, pred tem pa v Žalcu, so se jim pridružili predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob, minister za okolje in prostor Uroš Brežan, državni sekretar Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Marko Koprivc in direktor Urada za kohezijsko politiko Matjaž Dragar. Dogodek je bil usmerjen v razvojne tematike, kot so celostni razvoj, nove razvojne paradigme, načrtovanje in urejanje prostora, razvoj turizma, digitalizacija v lokalni samoupravi in črpanje evropskih sredstev. Tudi županje in župani so medsebojno delili najpomembnejše informacije, izkušnje in dobre prakse. O razvojnih usmeritvah države in reformah je govoril tudi predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. V nagovoru županjam in županom je posebej poudaril, da je pred nami leto reform, ki se bodo v veliki meri dotikale tudi občin. Ne le reforma plačnega sistema v javnem sektorju, temveč tudi šolska in zdravstvena reforma. »Ko bodo reforme pripravljene, bom stopil pred vas in bomo o njih spregovorili,« je izpostavil premier. Predstavnike občin je pozval k dialogu in tvornemu sodelovanju ter prisluhnil njihovim pogledom. Kot je napovedal, bo vlada pri oblikovanju rešitev vključila tudi predstavnike lokalnih oblasti, premier pa se bo z njimi predvidoma srečal še vsaj dvakrat letos. Tudi minister za okolje in prostor Uroš Brežan je bil v svojem nagovoru županjam in županom razvojno naravnan. Župane je pozval k združevanju v okviru Skupnosti občin Slovenije pri uveljavljanju skupnih interesov na področju priprave projektov. Izpostavil je razpoložljiva sredstva iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost na področju oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenj odpadne vode ter protipoplavnih ukrepov in pozval županje in župane k sodelovanju in skupnemu nastopu. V tej luči je pozdravil tudi tradicionalno srečanje županj in županov, ki nudi prostor za medsebojno izmenjavo znanja ter medsebojno povezovanje. Državni sekretar Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Marko Koprivc in direktor Urada za kohezijsko politiko Matjaž Dragar sta županjam in županom predstavila možnosti za financiranje razvojnih ciljev občin iz evropskih sredstev in načrte za izvajanje Dogovora za razvoj regij v obdobju 2021– 2027. Dogovor za razvoj regij bo tudi v obdobju do leta 2027 ključni instrument regionalne politike, v okviru katerega bo na razpolago 458,5 milijona evrov, predvidenih pa je tudi nekaj poenostavitev. Predvidena sta enostavnejši postopek sprememb DRR (vsaka sprememba projekta ne bo zahtevala spremembe DRR) in postopkovnik, ki bo natančneje urejal izvajanje postopkov ter vloge in naloge udeležencev. Udeleženci turističnega vodenja in spoznavanja kulturno-zgodovinskih znamenitosti kraja z graščino Prebold v ozadju Zgodovinsko-narodopisno društvo Prebold, ki upravlja tudi muzejsko zbirko Prebold skozi čas, je v počastitev dneva turističnih vodnikov tudi letos pripravilo turistično vodenje po kulturno-zgodovinskih znamenitostih kraja. Tako kot prejšnja leta je udeležence tudi tokrat po teh znamenitostih vodil prof. in zgodovinar Uroš Herman. Udeleženci so se zbrali pred muzejsko zbirko, na dvorišču kmečke tržnice in TIC-a v Dolenji vasi, ter se preko starega mostu čez Bolsko iz leta 1927 in mimo stanovanjskih blokov ter doma starejših podali proti preboldski graščini. Pod graščino je industrijsko območje, kjer je v prvi polovici 19. stoletja tekstilna tovarna iz podeželskega spremenila v industrijski kraj. V nadaljevanju so obiskali spominski park narodnoosvobodilnega gibanja, v katerem dominira spomenik kiparja Draga Tršarja. Na sedanjem parkirišču pri spomeniku je bil nekdaj znameniti Zadružni oz. Sokolski dom, po vojni preimenovan v Dom Svobode. Od spomenika je udeležence pot vodila mimo šolskega poslopja, ki je v svojem jedru staro že preko 113 let, v njegovi bližini pa je nekoč stal tudi Orlovski dom, ki je bil po vojni do izgradnje novega tudi zdravstveni dom. V drugem delu ogleda so obiskali staro trško jedro Šempavla (Prebolda) s cerkvijo sv. Pavla, kjer so si ogledali njeno notranjost in zuna- Občina Prebold njost – na severni steni je namreč pritrjena kopija nagrobnika celejskemu škofu Gavdenciju in enemu izmed otrok rodbine Schrottenbach. Vzhodno od cerkve so si ogledali še poslopje župnišča, nato pa trg pred cerkvijo, ki je nastal po dograditvi sedanje cerkve. Tu so vidne znamenite stavbe – Zainerjev hotel, Schwabova hiša in stavba nekdanje pošte, v kateri je danes sedež Občine Prebold. Po ogledu centra Prebolda so si udeleženci privoščili še oddih in se nato vrnili na izhodišče ogleda v Dolenjo vas. Na poti tja so se ustavili še pri zadružnem in gasilskem domu, ki sta odraz novejše arhitekturne zgodovine Prebolda iz časa socializma. Turistično društvo Prebold 18. FESTIVAL POTIC Brezplačna - humanitarna objava v Dvorani Prebold Dostava in ocenjevanje potic: petek, 31. 3., od 8.00 do 11.30 Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj: petek, 31. 3., ob 19.00 Razstava potic: sobota, 1. 4., od 8.00 do 12.00 Vse izdelke bomo podarili domovom starejših v okolici. Več informacij: 031 722 250 / obcina@prebold.si / www.prebold.si AKUSTIČNI KONCERT TIHO 8. MAREC 2023 OB 19.00 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC PRODAJA VSTOPNIC: TIC ŽALEC IN HTTPS://ZKST-ZALEC.KUPIKARTO.SI JUBILEJNI KONCERT OB 30-LETNICI IGOR IN ZLATI ZVOKI Z GOSTI: MODRIJANI IN ŠTIRJE KOVAČI VODITELJ BOŠTJAN ROMIH 30. MAREC 2023 OB 19.30 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC Skriti kotički Spodnje Savinjske doline Kje se nahaja naravno okno? Namig: Okno se nahaja na vzpetini, ki je bila po legendi usodna tudi za Veroniko Deseniško. Uganite lokacijo in vaš odgovor do 17. marca pošljite na naslov uredništva: Utrip Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec ali po e-pošti utrip@zkst-zalec.si s pripisom »SKRITI KOTIČKI« Med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 3 simbolične praktične nagrade. ŠT. 2 I februar 2023 PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA 13 Lani covid in vojna v Ukrajini, letos reorganizacija LUCIJA K. T. T. Začetek leta 2022 je bil v Upravni enoti Žalec še vedno zaznamovan z epidemijo covida, pomlad je prinesla olajšanje, nove zadolžitve je prinesla vojna v Ukrajini. Leto 2023 z reorganizacijo obstoječih in ustanavljanjem novih ministrstev prinaša vrsto sprememb, povezanih z reorganizacijo upravnih enot, posodobitvami upravnih procesov in prilagajanjem obstoječe regulacije upravnih zadev novim razmeram, vključno z digitalizacijo upravnega poslovanja. Po napovedih z vrha Ministrstva za javno upravo gre za prioritetne naloge posodabljanja javne uprave v letu 2023, je povedala načelnica UE Žalec Simona Stanter. »Začetek leta 2022 je bil tudi na Upravni enoti Žalec še vedno zaznamovan z epidemijo in preprečevanjem okužb s covidom-19. Z izboljšanjem epidemioloških razmer od marca 2022 je prišlo olajšanje, ko ni bilo več treba odrejati posebnih ukrepov. Tako tudi našim strankam ni bilo več treba obiska upravne enote predhodno najaviti po telefonu,« je povedala načelnica. Vojna v Ukrajini in volitve Že marec je prinesel dodatne nepredvidene aktivnosti: »Žal je preteklo leto z vso grozo oboroženega spopada in trpljenja civilnega prebivalstva neizbrisno zaznamovala vojna v Ukrajini. Marca smo tako dobili vrsto novih nalog, povezanih s to tragedijo. Več kot 100 pribežnikov s tega območja je podalo vloge za začasno zaščito razseljenih oseb. V čim krajšem možnem času je bilo treba izdati najprej odločbe in nato še izkaznice o priznanju statusa mednarodne zaščite. Tudi volilna opravila v t. i. supervolilnem letu 2022 so znatno vplivala na povečan obseg našega dela. Ob vseh rednih in izrednih nalogah smo namreč upravne enote pristojne za potrjevanje podpor volivcev k posameznim kandidaturam in tehnično podporo pri izvedbi volitev. V določenih upravnih postopkih, npr. s področja gradnje in tujcev, se je zaradi tako povečanega obsega dela neizogibno podaljšal čas reševanja posameznih zadev. Zaradi tega je bila včasih bolj, včasih manj upravičeno slaba volja pri kakšni stranki, vendar se okoliščinam, ki so do tega privedle, žal ni dalo izogniti.« Kar 7.300 zadev več kot 2021 Zaradi teh okoliščin so obravnavali več zadev kot v letu 2021, pove Simona Stanter: »Podatki kažejo, da smo v različnih zadevah rešili kar 37.043 upravnih postopkov, kar je več kot 7.300 zadev več kot v letu 2021. Pri tem nam je v posebno zadovoljstvo, da smo ves čas vzdrževali visoko raven profesionalnosti tudi v odnosu do svojih strank, saj smo kljub tako velikemu številu primerov imeli le 16 pritožb na svoje delo. Od tega jih je bilo 8 na področju gradenj. Značilnost tega področja so namreč zahtevni in zapleteni postopki, v katerih običajno sodeluje več zunanjih udeležencev z različnimi interesi. V večini primerov so pritožbeni razlogi zunanjega izvora, npr. pritožniki so stranski udeleženci – mejaši, ki s pritožbami v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja niso uspeli. Upravna enota v takih primerih nima prav veliko možnosti za prilagajanje posameznim interesom, saj smo v svoji vlogi vezani na zakon. To pomeni, da smo pristojni le za odločanje v skladu s predpisi, nič več in nič manj. Interesni vplivi in želje posameznikov ali skupin zainteresiranih fizičnih ali pravnih oseb po spremembah predpisov pa so kvečjemu stvar demokratičnega procesa in odločanja političnih organov države ali lokalne samouprave oziroma občin v skladu s svojimi pristojnostmi. Če predpis ali splošni akt s preširokimi pojmi predstavlja problem pri razlagi in uporabi v praksi, upravna enota na to nima neposrednega vpliva. S pobudo ali zaprosilom za razlago se lahko kvečjemu obrne na organ, pristojen za odločanje na drugi stopnji. Na njegovo delo pa seveda upravna enota ne more vplivati.« 560 gradbenih in uporabnih dovoljenj V lanskem letu so izdali 560 rednih gradbenih in uporabnih dovoljenj. »Glede na to da zakon ponuja več možnosti tudi za legalizacijo nelegalnih, neskladnih objektov ali t. i. črnih gradenj, smo legalizirali še 220 objektov. Tudi v tem letu pričakujemo veliko število vlog za legalizacijo objektov. Zato vlagateljem svetujemo, da si pred oddajo vloge zagotovijo ustrezno gradivo in strokovno podporo,« je povedala Simona Stanter. Na področju vojne zakonodaje so v letu 2022 največ odločali o veteranskih dodatkih (195 zadev) in zdravstvenem varstvu vojnih veteranov (78 zadev). »Vabimo vse vojne veterane, da nam pravočasno sporočijo spremembe, ki bi lahko vplivale na uresničevanje njihovih pravic, npr. menjavo zavarovalnice za zdravstveno varstvo, spremembo transakcijskega računa, spremembo v dohodkih zase in za družinske člane,« je ob nizanju podatkov dodala Simona Stanter. Več možnosti za invalide Pri izenačevanju možnosti invalidov je država od leta 2014 sprejela več različnih ukrepov, ki osebam s posebnimi potrebami omogočajo večjo kakovost življenja in samostojnost. S tem preprečuje in odpravlja tveganje diskriminacije invalidov. Na razpolago imajo več pravic, ki jih lahko uveljavljajo na upravni enoti, na primer uveljavljanje tehničnega pripomočka, prilagoditev vozila, pridobitev psa pomočnika in pridobitev EU kartice ugodnosti za invalide. »V letu 2022 smo tako odobrili nakup 33 tehničnih pripomočkov in prilagoditev vozil ter izdali 56 vrednotnic in 99 EU kartic ugodnosti za invalide, saj se je s spremembo pravilnika v letu 2018 povečal nabor pripomočkov. Od leta 2014 smo pristojni za izdajo vrednotnic, in sicer za osebno dopolnilno delo. Na podlagi veljavne vrednotnice lahko upravičenec opravlja osebno dopolnilno delo. V preteklem letu smo jih izdali 236.« Skoraj tisoč vlog tujcev več Odločanje o upravnih notranjih zadevah državljanstva, društev, orožja, eksplozivov, javnih prireditev, tujcev, osebnega imena, osebnih listin, matičnih zadev, prometa itd. je predmet najpogostejših in najbolj raznovrstnih postopkov, je povedala načelnica. Število teh zadev je v preteklem letu preseglo 34.455. Iz leta v leto se izredno povečuje število vlog tujcev, lani so prejeli 2.788 vlog (v letu 2021 so prejeli 1.889 vlog). V to področje spada tudi prijava prebivališča s postopki ugotavljanja stalnega in začasnega naslova bivanja. Veliko število tovrstnih postopkov (179 predpostopkov in 83 postopkov) je posledica nastalih gospodarskih razmer, osebnih in finančnih stisk ter neplačevanja dolgov. Simona Stanter je ob tem pojasnila: »Z razumevanjem sprejemamo okoliščine, da ljudje v stiski potrebujejo toliko več pozornosti in potrpežljivosti v postopkih. Temu primerno si prizadevamo, da jim v okviru svojih pristojnosti pomagamo. Žal so nekatere stranke kljub temu nestrpne in žaljive, nekatere celo nasilne do naših uslužbenk. Seveda nihče ni nezmotljiv, tudi na upravni enoti ne, a če pride do nesporazumov, jih razumni ljudje rešujejo karseda strpno. Zato si na izobraževanjih in usposabljanjih, prav tako med rednimi delovnimi sestanki z zaposlenimi in na tedenskih kolegijih, načelnice prizadevamo, da je naš odnos do ljudi v naših postopkih profesionalen, etičen in skladen z vrednotami upravnega poklica. Zavedamo se, da smo predstavniki države v lokalnem okolju, kjer večinoma skupaj s svojimi krajani živimo vsakdanje življenje. Zato nam je vsak nesporazum z našimi strankami tudi s tega vidika resnično odveč in ga obžalujemo.« Zaradi izrednega povpraševanja po izdaji novih osebnih izkaznic so na UE Žalec preteklo leto določen čas ob sredah podaljševali uradne ure do 18.00 (v rednih razmerah je delovni čas običajno do 17.00). V aprilu in maju so v tem smislu opravili tudi dve delovni soboti. V letu 2023 pričakujejo zamenjavo večjega števila osebnih dokumentov, saj veljavnost poteče natančno 4.229 osebnim izkaznicam in 1.147 potnim listinam, katerih imetniki imajo stalno prebivališče na območju UE Žalec. Načelnica Simona Stanter zato v tem smislu priporoča: »Če ste med njimi, svetujemo, da si s pravočasno vlogo zagotovite zamenjavo osebnega dokumenta, zlasti če načrtujete potovanje v tujino. Čeprav se od marca 2022 izdajajo elektronske osebne izkaznice z biometričnimi podatki, pa lahko državljani Slovenije obstoječe osebne izkaznice uporabljamo do poteka njihove veljavnosti, kar velja tudi za osebne izkaznice s trajno veljavnostjo po dopolnjenem 70. letu starosti.« Rožnata vozniška dovoljenja do leta 2033 Stara rožnata vozniška dovoljenja ostajajo v obtoku. Rok za njihovo menjavo se je podaljšal kar za 10 let, in sicer s predvidenega roka 19. 1. 2023 na 19. 1. 2033. Vseeno pa morajo biti vozniki pozorni na potek veljavnosti vozniškega dovoljenja. »Ko sem že pri dobronamernih nasvetih, naj omenim, da so nekateri lastniki motornih vozil milo rečeno nejevoljni zaradi prekrškovnih postopkov, ki jih je upravna enota dolžna uvesti po uradni dolžnosti. V tem okviru so na primer prekrški zaradi poteka veljavnosti prometnega dovoljenja, neusklajenih podatkov v prometnem dovoljenju ali preneha- nja veljavnosti zavarovalne police. Zaradi opustitev oziroma kršitev navedenih zakonskih obveznosti smo bili v lanskem letu primorani izdati 53 plačilnih nalogov. Kot rečeno, upravna enota pri teh kršitvah nima izbire (diskrecijske pravice), da lahko postopek o prekršku uvede ali ne. Kot prekrškovni organ mora ukrepati po uradni dolžnosti. Možnost pa ima vsakdo od nas, da se lahko prekršku in prekrškovnemu postopku enostavno izogne, samo zakon je treba spoštovati,« je povedala načelnica. Porast porok in prometa s kmetijskimi zemljišič Zajeten del nalog, poleg številnih postopkov z različnimi upravnimi akti, odločbami in sklepi, so različna upravna dejanja in opravila, npr. potrdila iz uradnih evidenc, kar znaša 42.600 zadev. Spodbudno in razveseljivo pa je število poročnih obredov, ki smo jih imeli v prejšnjem letu kar 227, je mnenja Simona Stanter, ki ob tem izpostavi delo na področju prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter kmetijami, kamor spada tudi urejanje grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev oziroma t. i. GERK-ov: »Teh smo v letu 2022 zarisali 980. Kot vsako leto od konca januarja do sredine junija na upravni enoti potekajo preverjanja in ureditve GERK-ov za kmetijska gospodarstva v zvezi z oddajo zbirnih vlog za subvencije. Zaradi velikega števila nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki jih moramo preveriti, si prizadevamo, da se z naročanjem strank karseda izognemo čakalnim vrstam. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam to tudi – z razumevanjem naših strank – uspeva. Malo manj smo zadovoljni s tem, da si že več let prizadevamo za dokončanje dveh denacionalizacijskih zadev, Simona Stanter ki izstopata po obsegu postopkov in nacionaliziranega premoženja.« Ob koncu Simona Stanter sklene: »Ob tako povečanem obsegu delovnih obremenitev in negotovih razmer, ki smo jim priča v vsakdanjem življenju in širšem okolju, od energetske krize do poslabšanja splošnih življenjskih pogojev na področju zdravstva, šolstva, stroškov bivanja, oskrbe s hrano in drugimi potrebščinami, smo se v letu 2022 tudi na Upravni enoti Žalec spopadali še s porastom bolezenskih stanj in odsotnosti z dela, t. i. absentizmom. Nemalokrat pa so naše uslužbenke s požrtvovalnostjo vztrajale na delovnem mestu, čeprav so bile zaradi izgorelosti in bolezenskih znakov upravičene do bolniške odsotnosti (prezentizem).« Ob tem poudari: »K dobrim rezultatom in kakovostnemu odnosu do naših strank v preteklem letu je prispevalo dobro sodelovanje z vsemi državnimi organi, organi lokalne samouprave in javnimi ustanovami, predvsem na področju okolja in prostora, upravnih notranjih zadev in policije, centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje, geodetske uprave, organov pravosodja, sodišč in državnega odvetništva. Ob tej priložnosti se jim za korektno sodelovanje še enkrat zahvaljujem. Seveda gre posebna zahvala mojim dragim sodelavkam ter njihovi predanosti delu, ki ga opravljamo na UE Žalec.« Srečanja z žalskim županom in občinsko upravo se je udeležilo veliko predstavnikov sedme sile. Srečanje z novinarji LUCIJA K. T. TAVČAR Župan Občine Žalec Janko Kos je konec januarja pripravil ponovoletno srečanje z novinarji in drugimi predstavniki medijev, ki je bilo sicer zaradi njegove bolniške odsotnosti prestavljeno z decembra. Udeležili so se ga predstavniki lokalnih in nacionalnih medijev, ki pokrivajo to lokalno okolje. Poleg župana so se srečanja v MC kavarni udeležili direktorica dr. Darja Majkovič, vsi vodje uradov Občine Žalec mag. Gabrijela Vodnik (Urad za javne finance), Branka Đuraš (Urad za premoženjske, pravne in splošne zadeve), mag. Nataša Gaber Sivka (Urad za negospodarske javne službe), Aleksander Žolnir (Urad za gospodarske javne službe) in Darja Lukman (Urad za prostor in gospodarstvo) ter vsi trije novoimenovani podžupani. Župan se je novinarjem zahvalil za korektno poročanje in sodelovanje v minulem letu ter predstavil projekte in izzive za leto 2023. PO DOLINI 14 ŠT. 2 I februar 2023 Uspešna akcija za Žana iz Galicije T. TAVČAR Po požaru 5. januarja 2019, ko je ogenj uničil stanovanjsko hišo Žanu Kotniku iz Galicije, so skupaj za obnovo hiše zbrali skoraj 153.000 evrov. Dan po požaru Akcija zbiranja finančnih sredstev za obnovo pogorelega doma Žana Kotnika iz Galicije je bila od januarja 2019. V tem mesecu smo na TRR banke, na kateri ima Žan stanovanjski kredit, nakazali še zadnjih 8.340 evrov za delno poplačilo kredita. Največ sredstev so mu namenili posamezniki s finančnimi donacijami preko SMS-sporočil ali nakazil na transakcijski račun ter mnoga lokalna podjetja. Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Žalec kljub stroškom vodenja bančnega transakcijskega računa in delovanja od donacij ne obračunava nobenih stroškov za svoje delovanje. Po požaru 5. januarja 2019, ko je ogenj uničil stanovanjsko hišo Žanu Kotniku iz Galicije, so v le nekaj mesecih posamezniki za obnovo njegove hiše donirali 95.803,49 evra, dodatno so prostovoljci Krajevne organizacije Rdečega križa Galicija zbrali 21.007,26 evra, RKS je iz Solidarnostnega sklada namenil 2.500,00 evrov, Občina Žalec 840,00, zavarovalna odškodnina je znašala 57.162,06 evra, donacije bralcev Slovenskih novic 4.500,00 evrov in SMS-donacije 834,26 evra, skupaj 152.647,07 evra. Potek akcije je ves čas nadziral štiričlanski Odbor za pomoč za Žana Kotnika. O dogovorih na sestankih so člani sprejemali sklepe in vodili zapisnike. Zaradi visokega zbranega zneska, kar je pokazatelj izjemne humanosti Slovencev, saj so nakazila prihajala z vseh koncev Slovenije, je organizator akcije RKS – Območno združenje Žalec pri notarju uredil prepoved odtujitve nepremičnine v naslednjih 10 letih. V težki socialni situaciji jo lahko po odobritvi združenja odtuji že prej. Prostovoljke pri izdelavi butaric Butarice v dobrodelni namen T. T. Prostovoljci Župnijske Karitas Polzela so letos ponovno zavihali rokave. Konec januarja so začeli izdelovati butarice, ki bodo ob sredah in četrtkih v prostorih Karitas nastajale vse do cvetne nedelje. Dobrodelna akcija ni nova, temveč prihod velikonočnih praznikov pospremlja že več kot petnajst let. Vse se je začelo, ko so prostovoljci polzelske Karitas razmišljali, kako bi lahko okrepili znesek, ki ga namenijo za plačilo položnic pomoči potrebnim sokrajanom. Vera Ožir se je spomnila, da bi lahko začeli izdelovati butarice, ki bi jih nato prodajali, in njena pobuda se je obdržala vse do danes. Po zaslugi predsednice Krajevnega odbora Rdečega križa Polzela Olge Hočevar in civilne iniciative je izdelovanje dobilo celo regijski pridih. Lani so 250 butaric podarili celjskemu covidnemu oddelku v zahvalo za njihovo požrtvovalnost v času epidemije. Že tradicionalno se na ta način poklonijo osebju polzelskega zdravstvenega doma in doma upokojencev ter civilne zaščite. Prihajajoče velikonočne praznike pa bodo z butaricami polepšali tudi oskrbovancem polzelskega doma upokojencev. Prostovoljci Karitasa jih v tednu pred cvetno nedeljo na različnih mestih prodajajo občanom. Tudi letos jih želijo izdelati in prodati čim več, zato je prav vsak dobrodošel v njihovo družbo ob sredah in četrtkih v prostorih Karitasa. Zlato za četrt stoletja Tako hiša izgleda danes. Potrdila diamantno zvezo T. TAVČAR Vlado Rančigaj z Vranskega je za svoje 25-letno vodenje Društva upokojencev Vransko prejel zlato plaketo. Vlado je kar četrt stoletja bil predsednik društva in v teh letih poleg drugih obveznosti v lokalni skupnosti društvo tudi zelo uspešno vodil. Med drugim je bil kar tri mandate svetnik Občine Vransko in tudi podžupan Občine Vransko. Kljub 87 letom še vedno najde čas za risbarjenje, restavriranje in risanje na platno. T. TAVČAR Vlado Rančigaj z zlato plaketo Zbor podeželskih žena z dobrodelno noto T. TAVČAR Fanika in Peter Zabukovnik V krogu domačih sta na Gradu Komenda na Polzeli 60. obletnico zakonske zveze – diamantno poroko praznovala zakonca Fanika in Peter Zabukovnik iz Andraža nad Polzelo. Poročne zaobljube sta obnovila pred županom Občine Polzela Jožetom Kužnikom. 2. februarja 1963 sta se na Polzeli poročila Peter Zabukovnik in Fanika Zalar, oba iz Andraža nad Polzelo. Peter je bil zaposlen v rudniku lignita Velenje, kjer je opravljal delo rudarja, Fanika pa je bila gospodinja. Dolga leta sta bila aktivna v domačem Andražu nad Polzelo, kjer sta pomagala v različnih društvih in krajevni skupnosti. Na njuni skupni poti sta se rodila hči Ljubica in sin Stojan. Skupaj so zgradili hišo v Podsevčniku. Danes rada uživata v družbi petih vnukov Vesne, Tee, Tadeja, Nejca in Gala ter petih pravnukov Tiane, Amaye, Maemi, Makija in Aksla. 21. srečanje članic Društva podeželskih žena Občine Žalec je potekalo 7. februarja v Grižah. Občnega zbora se je od 117 članic društva udeležilo kar 71. Stalnica njihovih aktivnosti so kulinarični tečaji, med drugim tudi na Akademiji Jezeršek, druženja, na katerih si izmenjujejo preizkušene recepte, planinski pohodi, strokovna predavanja, delavnice iz ročnih spretnosti in izdelava adventnega venca. Program za letos bo podoben lanskemu, je povedala predsednica Marta Rojnik. Skriti gost za zaključek letošnjega zbora je bil stand-up komik Gašper Bergant, ki je v pol ure uspel razmigati vse smejalne mišice in od smeha orositi očesa vsem udeleženkam srečanja. Letošnji zbor je imel tudi dobrodelno noto, saj so se članice pridru- Med nagovorom Marte Rojnik, predsednice društva žile dobrodelni akciji Društva kmetic Mislinjske doline za nakup nove nožne proteze kmetici leta 2023 Majdi Sinreih. Zbrale so več kot 500 evrov pomoči. PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2023 15 Mini in maksi večer D. NARAGLAV V Občinski knjižnici Prebold je v četrtek, 2. februarja, potekal zanimiv pogovorni večer, povezan z delovanjem UTŽO Žalec in njihovo slikarsko sekcijo, ki se v preboldski knjižnici predstavlja z razstavo Mini, maksi – cvetje je veselje. Na pogovornem večeru so spregovorili predsednica UTŽO Žalec mag. Cvetka Mastnak Čulk, mentor likovnega krožka Oskar Sovinc in animatorka Marija Studnička, pogovor z njimi pa je vodila knjižničarka mag. Lea Felicijan. Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec skozi več kot dvajsetletno delovanje spodbuja ustvarjalnost svojih članov, povezuje njihove skupne interese, skrbi za zdravo telo in duha ter si prizadeva za vseživljenjsko učenje. »Najpomembnejša stvar v življenju je, da obdržimo svoje misli mlade. Svet je lep, če ga gledamo z odprtimi očmi in tako vidimo v svetlo prihodnost. Povezovanje je ključ delovanja naše univerze, številni krožki uspešno preraščajo v študijske skupine,« je povedala Branju poezije se je pridružila tudi vsestranska kulturnica Nina Markovič iz Grajske vasi. Četrtkovi večeri v kavarni D. NARAGLAV Mesec februar, tudi mesec kulture, je v Občini Tabor zaznamovalo tudi več dogodkov, ki so jih pripravili v kavarni Lisjak. Pogovorni večer, na katerem se je z gosti pogovarjala Lea Felicijan. Ustvarjalke likovnih del z mentorjem in predsednico UTŽO Žalec predsednica mag. Cvetka Mastnak Čulk. Animatorka Marija Studnička je predstavila delovanje likovnega krožka, ki deluje od začetka ustanovitve univerze, to je od leta 1999, in ob tem med drugim povedala: »Bolj ko smo napredovali, manj je bilo strahu pred razstavljanjem. Pod strokovnim vodstvom ustvarjamo ljubitelji slikarstva, ki smo v tretjem življenjskem obdobju sprostili svojo željo, talent in potrebo po likovnem ustvarjanju. Življenje je ustvarjanje in vsak posamezen dan preživimo, da bi nekaj ustvarili in se tudi družili. Bodimo kreativni ustvarjalci svoje in naše skupne sreče …« O sami razstavi in njenem namenu pa je spregovoril njihov mentor Oskar Sovinc. Med drugim je povedal: »Nihče ne ve, kaj zmore, dokler ne poskusi, dokaz za to pa so tudi tokratna likovna dela, ki so jih ustvarili že dobro poznani likovnice in likovniki. Nežnost cvetja in toplina barv izpostavljata čutno iskanje v postavitvi, obliki cvetja, kompoziciji. Namen pa je, da iz mini dela poiščemo in spoznavamo sebe, odnose med toplimi in hladnimi barvami ter svoje palete barv. Vse to nam daje moč, da ustvarimo maksi delo z vsemi vrednotami.« Za tokratno razstavo, ki bo na ogled do 4. marca, so svoja dela prispevali člani in članice likovne sekcije: Marija Studnička, Mojca Šporn, Pavlina Jošt, Ida Krašovic, Karel Podpečan, Franica Šporn in Lidija Tamše. Dogodek sta glasbeno obogatila Božo Trnovšek in Januš Grobelnik iz zasedbe Ubrane strune. Kulturniški klepet s Prešernom prežet D. NARAGLAV V četrtek, 9. februarja, so v Občinski knjižnici Prebold v počastitev kulturnega praznika priredili pogovorno-literarni večer, ki so ga poimenovali Kulturniški klepet s Prešernom prežet. Dogodek so v knjižnici pripravili skupaj s KuD Knjižnjičarka se je zahvalila sodelujočim. Svoboda Prebold, njegovo predsednico Manjo Holobar in članicami društva, ki so bile tudi sogovornice in interpretatorke poezije. Na kulturniškem klepetu se je ob prepletu misli o Francetu Prešernu knjižničarka Lea Felicijan pogovar- jala z Marijo Petrovec – pesnico, igralko in režiserko, Martino Aubreht – igralko in vodjo gledališke družine, Evo Vedenik – likovnico ter Niko Homšek Godler – literarno ustvarjalko, ki se lahko že pohvali tudi s svojim mladinskim romanom V tvojih rokah. Knjiga zajema težave najstniškega življenja, s katerimi se lahko sooča posameznik, in poskuša prikazati, kako se lahko z njimi spopademo, če se obkrožimo s pravimi ljudmi, ki nam nudijo oporo in ramo, na kateri lahko jočemo, ter roke, v katerih se počutimo varne. Na kulturniškem klepetu je vsaka od sogovornic predstavila svojo ustvarjalno pot. Večer se je nato prevesil v prebiranje literarnih del ustvarjalk, sklenili pa so ga z recitiranjem poezije našega velikega pesnika. Za glasbeno podlago pogovora, ki je naredila večer še prijetnejši, je poskrbel član KuD Svoboda Prebold Marko Reberšek, ki aktivno deluje v njihovi gledališki družini tudi kot igralec. V kavarni so se odločili vsak četrtek pripraviti kulturno-družabni dogodek. Po zgledu nekdanje radijske oddaje Četrtkov večer, ki jo je vodil legendarni Marjan Kralj, so tako poimenovali tudi ta druženja. Na njih pa se predstavljajo predvsem domačini. Na prvem večeru, ki je potekal na svečnico, 2. februarja, se je s svojimi slikarskimi deli predstavila Julijana Juhart, ki je vodja likovne sekcije Mavrica KD Ivan Cankar Tabor. Tokratna razstava je nekakšen jagodni izbor njenih del, je povedala avtorica na predstavitvi. Čestitko ustvarjalcem in pozdrav obiskovalcem je večeru dodal župan Občine Tabor Marko Semprimožnik. Četrtkov večer z odprtjem razstave, ki je na ogled ves februar, pa so z branjem poezije sooblikovale tudi članice vindijskega knjižnega kluba, ki deluje v zaselku Vindija, ki spada deloma pod Občino Tabor, večinoma pa pod Občino Vransko. Prvi četrtkov večer je uspel in hkrati zastavil temelje za naslednje tovrstne večere. Dan po slovenskem kulturnem prazniku je udeležence v nepredstavljiv svet slepote s svojim predavanjem Tema ni le en črn plašč popeljala domačinka Sanja Kos, ki je tudi predsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje. V četrtek, 16. februarja, se je v kavarni pelo, za kar so poskrbeli vsi Malikovi (Lukmanovi), ki se tudi sicer predajajo petju pri raznih pevskih in glasbenih sestavih. Jutri, 23. februarja, pa bodo februarska četrtkova druženja zaključili s Krošlovim večerom, na katerem bo degustacija njihovih vin, najbrž pa tudi kaj dobrega za pod zob. Dvajseti pohod ob prazniku kulture D. NARAGLAV Planinsko društvo Prebold vsako leto 8. februarja praznik kulture obeleži s planinskim pohodom na Mrzlico. Tudi letos se temu niso izneverili. Tokratni pohod je bil jubilejni, že 20. po vrsti. Pohodnike je pot vodila po tradicionalni poti iz Prebolda mimo Homiča do Kriške planine, nato pa po klasični poti Podmeja–Mrzlica in do planinskega doma na Mrzlici, ki je v lasti PD Trbovlje, stoji pa tako rekoč na tromeji med trboveljsko, preboldsko in žalsko občino. V domu so se poho- dniki, ki jih je največ bilo iz Marije Reke, najprej malo okrepčali, nato pa so se posvetili prebiranju Prešernove poezije in s tem vsakoletnemu tradicionalnemu pohodu dali kulturni pridih v spomin na največjega slovenskega pesnika. V prijetnem vzdušju so preživeli lep čas, nato pa se odpravili nazaj po isti poti, po kateri so prišli na Mrzlico. Razšli so se z obljubo, da se prihodnje leto znova snidejo in skupno počastijo kulturni praznik. Udeleženci letošnjega pohoda ob prazniku pred planinskim domom na Mrzlici 16 PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2023 Po dveh letih ponovno zaplesali D. NARAGLAV Letošnji ples je bil že 24., lahko pa bi bil že 26., če ne bi bilo epidemije covida-l9, ki je onemogočala druženja. V Občini Tabor iz leta v leto navdušujejo z organizacijo Valentinovega plesa, ki je res lepa in zelo dobra organizirana zabava, ki močno odstopa od klasičnih veselic. Zaslugo za to ima Društvo podeželske mladine Tabor, ki vsako leto v to vloži veliko truda, ki jim ga na nek način poplačajo nadvse zadovoljni in veseli udeleženci. Dvorana Doma krajanov Tabor je bila s številnimi lučkami in drugo okrasitvijo ter z glasbo ansambla Slovenski zvoki pravi valentinov ambient. Za dobro počutje in strežbo je skrbelo veliko mladih deklet in fantov Društva podeželske mladine Tabor, ki je tudi sicer zelo aktivno. Kot je povedal predsednik DPM Tabor Martin Cestnik, jim je vsakoletna prireditev velik organizacijski izziv, ki se začne udejanjati že nekaj mesecev prej, vrhunec pa doseže na sam dan prireditve, ki je vedno organizirana na soboto, najbližjo 14. februarju. »Zelo smo veseli, da lahko nadaljujemo tradicijo Valentinovega plesa, ki ga dve leti zaradi korone Podobnega mnenja je bila tudi Alja Gostečnik, ki je bila že večkrat udeleženka plesa. »Zelo sem vesela, da se lahko ponovno družimo skupaj v tem tako lepo urejenem prireditvenem prostoru, ob dobri glasbi, plesu in dobri večerji, in se imamo res lepo. Moram reči, da je koronsko obdobje zaradi prepovedi druženja vse nas naredilo nekako zadržane, zato smo res pogrešali takšne in podobne dogodke in komaj čakali, da znova zaživimo v nekdanjem ritmu. Da smo se hitro vživeli nazaj, pa je nedvomno dober dokaz tudi nocojšnji večer. Naj tako ostane tudi v prihodnje. Mi bomo z veseljem prišli.« Med tistimi, ki so ta večer delali in skrbeli za to, da so udeleženci lahko še bolj uživali, je bila tudi Valerija Spoljar, ki je s kolegico delala v lepo okrašenem baru v zaodrju dvorane. Povprašali smo jo, kako poteka priprava te prireditve in kako je sama udeležena pri tem. »Poleg vseh prej potrebnih organizacijskih zadev, ki so na ramenih predsednika in organizacijskega odbora, se dva dni pred Valentinovo plesno vzdušje v dvorani doma krajanov Alja Gostečnik Matej Demšar nismo mogli organizirati. Ker imamo s tem že veliko izkušenj, nam ni bil problem znova zagnati organizacijsko 'mašinerijo' in pripraviti dvorano ter vse ostalo, tako kot znamo in zmoremo, ter s tem pripraviti in ustvariti res prijetno valentinovo vzdušje. K temu je poleg glasbe svoje doprinesla tudi dobra večerja, ki so jo pripravili in postregli profesionalni gostinci ter naše članice in člani, ki so bili v vlogi natakarjev in barmanov,« je povedal Martin ter dodal, da se že veseli 25. srebrnega jubilejnega Valentinovega plesa ob letu osorej. Kako se je vse skupaj pričelo, pa nam je povedala nekdanja prva županja Občine Tabor Vida Slakan. »Prvi Valentinov ples je bil organiziran 1999. Takrat so trije Basletovi fantje na nek način vodili to podeželsko mladino in so mi prišli voščit božično-novoletne praznike. Pogovarjali smo se, kaj bi lahko naredili za popestritev življenja v naši novonastali občini, in prišli na idejo, da se organizira Valentinov ples. Fantje so to vzeli zares in čez dober mesec in pol je bil organiziran že prvi Valentinov ples. Doslej sem bila na 23 plesih, manjkala sem samo enkrat, in to iz opravičljivega razloga. Oba z možem rada pleševa, zato sva z veseljem vsako leto izkoristila takšno priložnost, še zlasti, ker je v domačem kraju, hkrati pa je tu zmeraj lepo, za kar veljajo organizatorjem DPM Tabor izreči vse čestitke in zahvale. Mislim, da kaj takšnega zmore le podeželska mladina, ki ima najbrž drugačen pogled na življenje in društveno delovanje kot mestna. Predvsem pa se zna približati ljudem ter zna in zmore ustvariti res nepozabno vzdušje, čemur je dokaz tudi današnji Valentinov ples – kot tudi vsi prejšnji. Naj bo še dolgo tako,« zaključi Slakan in se z možem preda plesu. Za vtise o tem res posebnem tradicionalnem večeru smo povprašali še nekaj udeležencev. Domačin Matej Demšar, ki je dejaven zlasti na podro- Razigrani barmanki sta poskrbeli za pijačo in dobro vzdušje »za šankom«. Vida Slakan Valerija Spoljar Za glasbo in zabavo je tokrat skrbel ansambel Slovenski zvoki. čju kulture v KD Ivan Cankar Tabor, nam pove: »Ti Valentinovi plesi so res lepa tradicija, ki jo že toliko let vzdržuje podeželska mladina. Lepo se je družiti, plesati in uživati ob dobri glasbi ter vedno dobri kulinarični in pivski ponudbi. Res je fino in zadnji dve leti, ko Valentinovega plesa zaradi korone ni bilo, smo to prireditev res pogrešali. Današnji večer je kot nekakšen obliž za nazaj in hkrati dobra motivacija, da se ta tradicija spet lahko normalno nadaljuje. Lepo nam je, uživamo … se družimo na plesišču in v baru ter s tem tudi podpiramo našo podeželsko mladino, ki je vredna vseh čestitk s tako izvrstno organizacijo.« Martin Cestnik prireditvijo zberemo in začnemo pripravljati dvorano. Pri tem gre za zelo sproščeno vzdušje, ker smo vsi med sabo prijatelji, smo povezani in to delo enostavno steče. Ni kakšnih komplikacij, težav, tako kot tudi ne danes, na sami prireditvi. Veliko nas je, vsak ima svojo vlogo in zadolžitev, vse je tako, kot mora biti, ob tem pa se imamo lepo,« z nasmehom pove Valerija ter doda, da vsi z veseljem sodelujejo pri tem vsakoletnem projektu ter tudi pri drugih aktivnostih društva. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 2 I februar 2023 Marec OBČINA ŽALEC Sreda, 1. 3. Četrtek, 2. 3. Petek, 3. 3. 18.00 18.30 17.00 16.30 17.00 18.00 Javno opazovanje konjunkcije Jupitra in Venere, pred POŠ Trje, org. Astronomsko društvo Saturn Koncert učencev z lastnimi skladbicami, dvorana glasbene šole, org. GŠ Risto Savin Žalec Numerološka delavnica, mladinski center, org. MC Žalec Druženje študijsko-bralnega kluba, v prostorih UPI Žalec, org. MSK Žalec in UPI Žalec Nastop oddelka pihal in trobil, dvorana glasbene šole, org. GŠ Risto Savin Žalec Vodenje po razstavi V krogu in pogovor z avtorjem Petrom Koštrunom, Savinov likovni salon, org. ZKŠT Žalec Nedelja, 36. pohod žena na Hom, izpred 13.00 OŠ Griže, org. PD Zabukovica 5. 3. Utrip domoznanstva: Ljudske pevke Poned., 19.00 s Ponikve pri Žalcu se predstavijo, 6. 3. Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Joga smeha, mladinski 17.00 center, org. MC Žalec 18.00 Sreda, 8. 3. 19.00 19.00 Četrtek, 9. 3. 19.00 19.00 18.00 Petek, 10. 3. 19.30 20.00 Prireditev ob dnevu žena, Dom kulture Svoboda Griže, org. KuD Svoboda Griže Literarno - glasbeni večer: predstavitev knjige Snaga, z avtorico Majdo Petan se bo pogovarjala Marijana Kolenko, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Dan D - Tiho, akustični koncert ob dnevu žena, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Odprtje razstave Staš Kleindienst: Insomnia, Savinov likovni salon, org. ZKŠT Žalec (do 29. 4.) Predstavitev knjige Zdaj sem tvoja Moja avtorice Vidke Kuselj, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Mesečnice pihal in trobil, dvorana glasbene šole, org. GŠ Risto Savin Žalec Zbor PopSeSlish & klapa Kampanel, tradicionalni koncert ob dnevu žena, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. KUD Žalec Koncert za žene in mučenike - Leon Ašenberger, MC Kavarna, org. MC Žalec Sobota, Hokus pokus hiperfokus - Matic Novak, 10.00 mladinski center, org. MC Žalec 11. 3. Ana Plahutnik in Janja Brlec, 5. koncert za Nedelja, 17.00 citrarski abonma in izven, avla Doma II. 12. 3. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Poned., 13. 3. Torek, 14. 3. 19.30 19.00 19.30 Sreda, 15. 3. 18.00 Četrtek, 16. 3. 8.00 Petek, 17. 3. 18.30 16.00 20.00 20.00 Karaoke, MC Kavarna, org. MC Žalec 6.00 Sobota, 18. 3. 18.00 19.30 Nedelja, 19. 3. Poned., 20. 3. Sreda, 22. 3. Pravi heroji, šarfna komedija, SLG Celje, 4. predstava za gledališki abonma, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Predavanje Manice Marinčič o biblioterapiji in delavnica literarne biblioterapije, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Z roko v roki, dobrodelni koncert Dekanijske Karitas Petrovče, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Dekanijska Karitas Petrovče Prišla bo pomlad, 6. čajanka s pevkami FS Grifon, dvorana Kmetijske zadruge Šempeter, org. FS Grifon PianoForte, dvorana glasbene šole, org. GŠ Risto Savin Žalec 138. četrtkov izlet, odhod iz Migojnic, org. PD Zabukovica Mali center želja: gregorjevo, likovna delavnica, mladinski center, org. MC Žalec Nikoli ni prepozno, monokomedija, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Špas teater 17.00 20.00 18.30 16.30 18.30 Pohod na Slavnik, odhod iz Migojnic, org. PD Zabukovica Šopek za praznik, koncert ob 25-letnici Ljudskih pevk iz Ponikve pri Žalcu, dvorana Zadružnega doma, org. TD Ponikva pri Žalcu Vročica, show & komedija, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Špas teater Ićkoti - festival(-ić) smeha v vašem kraju, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. POPup teater Ićkoti - festival(-ić) smeha v vašem kraju, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. POPup teater Oddelčni nastop kitaristov in citrarjev, dvorana glasbene šole, org. GŠ Risto Savin Žalec Nastop učencev 1. razredov klavirja, dvorana glasbene šole, org. GŠ Risto Savin Žalec 7. produkcija, dvorana glasbene šole, org. GŠ Risto Savin Žalec Sreda, 22. 3. Četrtek, 23. 3. Petek, 24. 3. Nedelja, 26. 3. Poned., 27. 3. Torek, 28. 3. Četrtek, 30. 3. Petek, 31. 3. Predavanje Tine Žarki o športni 19.00 poti, motivaciji in varnosti, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Svečani rez trte Nikolaje, pri 16.00 obrambnem stolpu v Žalcu, org. Društvo savinjskih vinogradnikov Prireditev za mamice in očke, dvorana 17.00 gasilskega doma Levec, org. TKD Levec Delavnica ob materinskem dnevu; 17.30 izdelava oljnih sveč, mladinski center, org. MC Žalec 6.00 Prireditev ob družinskem prazniku, 17.00 Vrtec Prebold, org. Vrtec Prebold Četrtek, Islandija - dežela ognja, ledu in neskončnih odtenkov zelene, 23. 3. 19.00 potopisno predavanje Urške Trotovšek, Občinska knjižnica Prebold 8.00- Občinski test hoje, Letališče Kaplja vas 10.00 Sobota, 25. 3. Pohod po poti čudovitih razgledov Istre, odhod iz Migojnic, org. PD Zabukovica Pravljično druženje knjižnice 17.00 z društvom Sožitje, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Dr. Uroš Lipušek na obisku, pogovor 19.00 bo vodila Karmen Kreže, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Sreda, 29. 3. Igor in Zlati zvoki, jubilejni koncert ob 30-letnici delovanja, z gosti 19.30 Modrijani in Štrije kovači, voditelj Boštjan Romih, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Juri Muri v Afriki pleše, Plesni teater Ljubljana, 4. predstava za VOŽkovo 17.00 gledališče in izven, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Čudni cajti, Marko Žerjal - stand 20.00 up, mladinski center, MC Žalec Razstava ročnih del Tončke 11.00 Podgorski in prodaja velikonočnih vizitk, Anin dom (še 26. 3.) Križev pot na Golavo, org. 15.00 Župnija sv. Pavla 16.00- Delavnice izdelave butaric, Anin 18.00 dom (vsak dan do 31. 3.) predstava: Zvezdica Zaspanka, Četrtek, 18.00 Otroška gledališka skupina Pika na i iz Griž, režija; 30. 3 T. Kastelic, Občinska knjižnica Prebold 18. Festival potic - sprejem potic, Po pravljici diši - pravljična ura, Občinska 18.00 knjižnica Žalec, org. MSK Žalec 17 Petek, 31. 3. Sobota, 1. 4. 8.00- nato ocenjevanje, Dvorana Prebold, 11.30 org. TD Prebold in Občina Prebold 18. Festival potic - zaključna prireditev 19.00 s podelitvijo priznanj, Dvorana Prebold, org. TD Prebold in Občina Prebold 18. Festival potic - razstava 8.00- potic, Dvorana Prebold, org. TD 12.00 Prebold in Občina Prebold OBČINA PREBOLD Sobota, 19.00 16. Rock žur Šešče, Dom kulture Šešče, org. KUD Šmrkl 25. 2. Nedelja, 9.00 13. Občinsko tekmovanje v veleslalomu, smučišče na Golteh 26. 2. Sreda, 1. 3. Pevske vaje - Dekleta z Marofa, 9.30- DC Marof, org. Medgeneracijski 11.00 center Prebold (vsako sredo) krog z Amalijo, DC Četrtek, 18.00- Svetlobni Marof, org. Medgeneracijski 20.00 2. 3. center Prebold (vsak čet.) 10.0011.00 Petek, 3. 3. 16.00 18.0020.00 Sobota, 4. 3. Poned., 6. 3. Torek, 7. 3. Sreda, 8. 3. Zdravo jem, 4 x delavnica Centra za krepitev zdravja SSD, DC Marof, org. Medgeneracijski center Prebold (še 10., 17. in 24. marec) Predavanje za mlade: Odkrij poklic, ki ti je pisan na kožo in že mlad razvij svojo pot, predavatelj Andrej Pešec, DC Marof, org. Medgeneracijski center Prebold Kanaliziranje z Amalijo, DC Marof, org. Medgeneracijski center Prebold (vsak petek) 8.00- Kmečka tržnica, DC Marof, org. TD in 10.30 Občina Prebold (vsako soboto) PESNIŠKA NAGRADA FANNY HAUSSMANN Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec razpisuje pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši ciklus pesmi v Sloveniji v enem letu. Tematika je poljubna. Natečaj je odprt do 30. aprila 2023. Zmagovalka ali zmagovalec prejme nagrado v višini 1.000 evrov. Ciklus pesmi zmagovalke ali zmagovalca, izbrane pesmi drugih štirih nominirank/nominirancev in morebitni drugi kakovostnejši prispevki bodo objavljeni v reviji Vpogled. Celotno besedilo razpisa je objavljeno na www.zkst-zalec.si. Dodatna pojasnila: info@zkst-zalec.si ali 03 712 12 66. Vabljeni k sodelovanju! ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, 03 712 12 50, www.zkst-zalec.si OBČINA ŽALEC 9.00- Joga z Amalijo, DC Marof, org. 10.00 Medgeneracijski center Prebold Telovadba s SK, DC Marof, 19.00- org. Medgeneracijski center 20.00 Prebold (vsak poned.) Sožitje - telovadba, DC Marof, 17.30- org. Medgeneracijski center 18.30 Prebold (vsak torek) 18.00 Četrtek, 19.00 9. 3. Koncert ob dnevu žena Pihalnega orkestra GŠ Risto Savin Žalec in Pihalnega orkestra Prebold, Dvorana Prebold, org. GŠ Risto Savin/Pihalni orkester Prebold Predstavitev trilogije knjig Drevesa: miti, legende, zdravilnost; z avtorico Mario Ano Kolman, Občinska knjižnica Prebold Zaključek otroškega abonmaja s čarovnikom Tonijem, otroški abonma in izven, Dvorana Prebold, org. KUD Svoboda Prebold Izdelava rož iz krep papirja, delavnica s Simono Guček v sodelovanju s celjsko podružnico Združenja multiple skleroze Slovenije, Občinska knjižnica Prebold Petek, 10. 3. 17.00 Sobota, 11. 3. 10.00 Sreda, 15. 3. 16.00- Delavnica izdelave velikonočnih 18.00 vizitk, Anin dom pragu pomladi - literarni Četrtek, 19.00 Na večer v sodelovanju s KD Slap, 16. 3. Občinska knjižnica Prebold Petek, 8.00 Pohod na Golavo, DU Prebold 17. 3. The Addams family (KD Gornji Grad), Sobota, 18. 3. 19.00 odrasli abonma in izven, Dvorana Poned., 20. 3. 18.00- Meritve krvnih vrednosti, 19.00 prostori KO RK Prebold Prebold, org. KUD Svoboda Prebold Vabilo k sodelovanju v novi številki revije za književnost in kulturo VPOGLED Ustvarjalce pisane besede vabimo, da s svojimi prispevki oblikujejo novo številko revije za književnost in kulturo Vpogled (letnik XIX, številka 25), ki jo izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Sodelujete lahko s poezijo, prozo, dramatiko, prevodi, esejistiko, predstavitvami in knjižnimi novostmi ter recenzijami. Tematika je poljubna. Obseg poslanih prispevkov naj ne presega 6 tiskanih strani oziroma 6 pesmi. Izbor prejetih prispevkov bo opravil uredniški odbor Vpogleda, o uvrstitvi v revijo pa boste obveščeni po končanem izboru. Nova številka bo izšla septembra 2023 in bo predstavljena na kulturnem dogodku. Svoja dela pošljite na e-naslov: info@zkst-zalec.si in jih nujno opremite z imenom, priimkom, naslovom, e-naslovom in telefonsko številko. V zadevi elektronskega sporočila napišite: Za Vpogled 2023. Prispevke sprejemamo do 30. aprila 2023. Uredniški odbor Vpogleda ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, 03 712 12 50, www.zkst-zalec.si KULTURA 18 ŠT. 2 I februar 2023 »Dvojčici« na fotografijah T. T. Na Gradu Komenda je bila do 10. februarja na ogled fotografska razstava z naslovom »Dvojčici« avtorice Bine Plaznik, ki ustvarja pod umetniškim imenom Bina Vista. Avtorica fotografij Bina Vista in moderatorka Pika Pilko sta tudi ustanoviteljici društva Dobra ideja, ki letos praznuje 10-letnico obstoja. Kvačkani kapici sta darilo obiskovalke, umetnice kvačkanja Ditke Cizej. Avtorica je skozi fotografije predstavila dva para dvojčic. Na eni strani 88-letnici Maro in Jožo, ki sta še vedno polni moči in dobre volje, ter na drugi strani 7-letnici Lino in Zalo, Polzelanki, deklici v razcvetu. Prvi sta krasili tudi naslovnico januarske številke Utripa Savinjske doline. Mara in Joža bosta v marcu dopolnili 89 let in se nič kaj romantično ne spominjata starih časov. Nikoli se nista enako oblačili. Lahko sta bili srečni, da sta sploh imeli obleko in čevlje. Svojega otroštva se spomnita po težaškem delu, ki so ga morali opravljati otroci, namesto da bi svoj čas preživljali v igri in brezskrbnosti. Obe pravita, da se v življenju nič ne sekirata. Prvošolki Lina in Zala sta pravkar dopolnili 7 let. Pred njima je vse življenje in ves svet jima leži na dlani. Na odprtju je avtorica povedala, da razstavo posveča svoji pokojni mami Štefki Plaznik, ki je vedno zagovarjala poštenost in dobra dejanja: »Ki me je naučila veselja do življenja. Kar je sama učila, to je tudi živela,« še dodaja avtorica. Hkrati gre pri razstavi za poudarjanje pomena partnerstva, dvojine, sodelovanja in podpore v življenju. Tako kot pravi rek: »V dvoje je lažje, sreča se podvoji in nesrečo lažje prebrodimo od podpori sočloveka.« Dogodek ob odprtju 27. januarja je bil srčen in zabaven. Glasbene in plesne točke ob odprtju razstave so samoiniciativno in z veliko predanostjo pripravile učenke OŠ Polzela: Julija Žohar, Larisa Rizmal, Goja Lajlar, Glorija Satler, Ela Trkaj, Živa Saksida in Maša Mihelič. Program je z bogatim izrazoslovjem in podrobno predstavitvijo starejših in mlajših dvojčic povezovala Pika Pilko, tehnična podpora je bil Jurij Žohar. 7-letnici Lina in Zala, Polzelanki, deklici v razcvetu Stezogled se vrača k ljudem D. NARAGLAV Matjaž Lesjak v svoji novi knjigi med drugi pravi, da se na začetku življenja odpirajo neskončne možnosti, na koncu pa prehodimo le eno pot. Zadnji januarski četrtek je v Medobčinski splošni knjižnici Žalec potekal zanimiv pogovorni večer, na katerem so udeleženci spoznavali novo knjižno delo Stezogled pisatelja Matjaža Lesjaka, dr. med., njegovo že sedmo knjigo. Matjaž Lesjak, dr. med., ki se že lep čas ukvarja z analitično psihoterapijo, alpinizmom ter umetniškim ustvarjanjem, s svojo sedmo knjigo na knjižne police prinaša še eno zanimivo leposlovno delo. Za knjigami Druge zgodbe, Babji mlin, Plastnice, Oder za dva, Za vse čase in Brezčasni krog je sedaj luč sveta ugledala še knjiga Stezosled. Poleg leposlovnih knjig piše tudi poezijo ter objavlja v revijah Odsevanja, Vpogled in Isis. V svoji najnovejši knjigi Stezogled se znova vrača k zgodbam in ljudem, ki jim, kot pravi, postavlja besedni spomenik in večno simbolično življenje ter izreka blago besedo za ta nori svet. Pravi pa tudi, da se na začetku življenja odpirajo neskončne možnosti, na koncu pa prehodimo le eno pot. Vsaka vrata, ki jih odpremo, zaprejo vsa druga. Življenje živimo sproti, razumemo ga za nazaj. V nasprotju z naprednim pogovornim robotom ChatGPT, ki je prebral skorajda ves digitalizirani tekstovni opus človeštva, pa je njegovo oponašanje pesniškega in pisateljskega sloga le groteskno norčevanje iz tega, kaj pomeni biti človek. Z avtorjem se je pogovarjal Ivo Mohorič, tudi dr. med., ki se je po končanem študiju medicine popolnoma usmeril v komplementarno medicino, v bioenergijo in homeopatijo. Je iskan terapevt, a kljub temu najde čas za branje in premišljevanje ter glasbo, ki jo pooseblja njegova žena Darja Švajger, ki je skupaj z njim bila prisotna tudi na tokratni predstavitvi knjige. Nika in Jure med nastopom na Kavč festivalu Spet »greli« kavč festivala BINA PLAZNIK »Navihane in uho božajoče melodije na harmoniki izrisujejo preplet ljubezenske in satirične poezije,« so koncert Jureta Torija in Nike Zore napovedali v Mladinskem centru Žalec. Na tradicionalnem Kavč festivalu Mladinskega centra Žalec sta 4. februarja nastopila glasbenika Jure Tori in Nika Zore s svojo avtorsko glasbo. Tokrat je festival potekal v novih prostorih mladinskega centra, v kavarni bivšega žalskega hotela, ki je kot ustvarjena za tovrstne koncerte. Nika poje poezijo, ki jo je harmonikar Jure Tori uglasbil za skupini Orlek in Flora & Paris. To je bil pravi kavarniški dogodek z zbirko meditativnih in tudi hudomušnih ter satiričnih tekstov in melodij. Tori je pred nastopom pojasnil, kako je prišlo do sodelovanja z Niko: »Niko sem slišal na festivalu Branje pod krošnjami. Je zelo lepo igrala. Zadal sem si, da moram skupaj z njo nekaj ustvariti. Vendar smo takrat pri glasbeni zasedbi Flora & Paris že imeli pevca. Po nekaj letih se je pokazala priložnost, da bi lahko ponovno nastopil na zgoraj omenjenem festi- valu. Odločil sem se, da bom pripravil presenečenje za publiko – povabil sem Niko, da nastopiva skupaj. In to je bil najin začetek.« Nika je povedala, da je bilo to povabilo zanjo kot Zagorjanko, ki ima zelo rada Orleke, neverjetno. »Doma so komentirali: 'Z Juretom Torijem boš nastopala?' Niso mogli verjeti (smeh). Zame je bila to velika čast in res sem vesela, da sodelujeva.« Povesta, da v njunem sodelovanju ni nobenih nesoglasij. Jure pokomentira: »Tako kot jaz rečem, tako je,« in Nika v smehu pritrdi. Jure je izrazil veselje, da se spet vrstijo nastopi in da nastopata na Kavč festivalu v Žalcu. Po koroni so zopet obudili glasbeno zasedbo Flora & Paris, v kateri je Nika zasedla mesto pevke. Povedala sta, da imata kar nekaj načrtov za prihodnost, ki pa jih še nista želela podeliti z javnostjo. Matjaž Lesjak med pozdravnim nagovorom občinstvu Matjaž Lesjak Matjaž Lesjak je bil rojen leta 1956 v Celju. Po končani srednji šoli se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in jo zaključil leta 1983. Leta 1986 je opravil izpit iz akupunkture na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Leta 1992 je opravil specializacijo iz splošne medicine. Leta 1998 je izpeljal podiplomski študij »Principi in praksa holističnega pristopa« na univerzi v Bristolu, Anglija. Leta 2003 je opravil izpit iz akupunkturne masaže, med letoma 2003 in 2004 pa podiplomski študij iz psihoterapije z izpitom leta 2006. Istega leta je študiral analitično psihoterapijo. Poleg rednega dela v splošni ambulanti se je vsa leta izpopolnjeval v dodatnih znanjih. Od leta 1985 do 1997 je organiziral in vodil 36 tečajev avtogenega treninga in od leta 1994 vodil skupino za osebni razvoj »Klub albatros«. Od leta 1998 do 2001 je sodeloval pri društvu za pomoč obolelim za rakom »Dar«. Sooblikoval je seminarje za bolnike in se izpopolnjeval iz psihonevroimunologije. Leta 2001 se je izpopolnjeval iz tai chi chuana pri dr. Paulu Lamu v avstralskem Sydneyju. Dr. Lesjak vsa leta spremlja področje komplementarne medicine in je na to temo napisal večje število poljudnih in strokovnih člankov ter sodeloval pri različnih okroglih mizah. Aktiven je tudi na področju umetnosti, kamor sodita njegovo zborovsko prepevanje ter pisanje pesmi in leposlovnih del, ter na področju športa, zlasti alpinizma. Z razstave na Gradu Komenda Poklon kulturi T. TAVČAR Ob letošnjem kulturnem prazniku so likovniki KUD Polzela pripravili razstavo slik, ki upodabljajo literarna dela pesnika Franceta Prešerna, pisatelja Ivana Tavčarja in pesnika Karla Destovnika - Kajuha ter likovna dela slikarja Maksima Gasparija. Razstava je popestrila prireditveni prostor v Domu krajanov Andraž, v katerem je potekala osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Do 16. marca je razstava odprta na Gradu Komenda. Svoja dela je na ogled postavilo 21 ljubiteljskih slikarjev KUD Polzela. Večina razstavljenih slik je realističnih, nekaj tudi v sodobnejši izvedbi, ter izdelanih v tehniki akrila, olja, tuša in akvarela. KULTURA ŠT. 2 I februar 2023 19 Koncert na novem klavirju B. PLAZNIK B. PLAZNIK, JANA PETRAK ZAJC Profesorice klavirja na žalski glasbeni šoli: Irena Kralj, Tjaša Goršek Regoršek, Željka Kolenc, Vita Kovše, Melita Estigarribia Villasanti, Karmen Zazijal, Magdalena Navodnik in Damijana Avšič so nov klavir »krstile« na najlepši možen način. Iz žalske medobčinske knjižnice Več kot 370 tisoč izposojenih knjig T. TAVČAR Učiteljice so zaigrale tudi na oba klavirja, ki ju premore glasbena šola, hkrati. 13. januarja so v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec organizirali koncert, posvečen njihovi najnovejši veliki pridobitvi, novemu koncertnemu klavirju Fazioli. Na koncertu so se predstavile profesorice klavirja glasbene šole. Koncertna dvorana je bila polna. mu je. Dolgo so se razvijali in do leta 2006 jim je uspelo izdelati do 130 klavirjev na leto. Cena njihovih šestih najbolj izpopolnjenih modelov se giblje od 120.000 do 230.000 evrov. Klavirji so znani po svoji popolnosti, za vsak izdelek posebej pa velja, da se pri izdelavi držijo strogih Faziolijevih specifikacij in kakovosti zvoka. Zato gre preprosto za dovršenost. Na koncertu so učiteljice klavirja žalske glasbene šole Risto Savin: Irena Kralj, Tjaša Goršek Regoršek, Željka Kolenc, Vita Kovše, Melita Estigarribia Villasanti, Karmen Zazijal, Magdalena Navodnik in Damijana Avšič dale vse od sebe, da so pričarale, kaj je mogoče izvabiti iz novega klavirja in tudi iz obeh klavirjev skupaj, ki ju premore dvorana. »Klavirja ne bomo spravili v kot, ga pokrili in varčevali z njegovo uporabo, ampak bo dihal in živel z nami, našimi učenci in mentorji ter mora živeti na naši šoli,« je zaključil ravnatelj. Ravnatelja smo prosili za najbolj razumljivo primerjavo, kakšen je občutek, ko glasbenik presedla s prejšnjega klavirja na novega. Najbolj domača Slovencem je primerjava z avtomobili. Je morda tako, kot da presedlaš s fičota na Rolls-Roycea? Ravnatelj je v smehu dodal: »Kot da greš iz fičota v raketo.« Po dveh »koronskih« letih, ko je bil fizični obisk tudi v knjižnicah moten, so se v letu 2022 ljudje spet začeli vračati, so ugotovili v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Tako so lani zabeležili skoraj 700 novih vpisov, kar je 22 odstotkov več kot v letu 2021 in kar 53 odstotkov več kot v letu 2020. Za dva odstotka se je glede na leto 2021 povečalo tudi število aktivnih članov. Aktivni člani so tisti, ki si v tekočem letu vsaj enkrat izposodijo ali vrnejo gradivo ali pa mu podaljšajo izposojni rok. V vseh enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec lahko člani izbirajo gradivo iz obsežne zbirke fizičnih knjig, teh je krepko čez 200 tisoč. Bogate so tudi zbirka e-knjig v slovenskem jeziku, zbirka zvočnih kaset in podatkovna baza. Število izposojenih enot presega številko 370.000 in je za 8,5 odstotka večje kot leta 2021. V vseh enotah so zabeležili 311 prireditev, ki jih je obiskalo nekaj manj kot 12 tisoč ljudi. Profesorica Irena Kralj je koncert odprla s skladbo skladatelja Händla Passacaille HWV 432 v g-molu. Mag. Gorazd Kozmus, ravnatelj Glasbene šole Risto Savin Žalec, je med drugim povedal: »Kar nekaj let smo zbirali sredstva, dokler ni napočil trenutek odločitve za nov koncertni klavir. Stari klavir Petrof smo prodali na dražbi. Prek javnega razpisa in podjetja Belton smo naročili nov klavir znamke Fazioli, ki je produkt družinskega podjetja Fazioli iz severne Italije. Čakalne dobe za ta klavir so zelo dolge. Ko smo prejeli klic, da lahko pridemo v Italijo in si izberemo model, ki nam ustreza, smo se tja tudi odpravili. Spoznali smo njihovo proizvodnjo in koncertno dvorano, v kateri so nam pripravili nekaj klavirjev, naša dekleta pa so se počutila kot majhne deklice v igralnici in na koncu izbrala tisti model, ki se nam je zdel najbolj primeren tudi zvokovno za našo dvorano. Pri tej znamki klavirja ni samo zvok tisti, ki te očara, temveč cel kup majhnih detajlov, ki ta klavir naredijo enkraten.« Zgodba pričujoče znamke je takšna – Paolo Fazioli se je rodil v Rimu leta 1944. Njegova družina ukvarjala z izdelavo luksuznega pisarniškega pohištva. Po študiju klavirja se je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja vrnil v domače pohištveno podjetje z velikimi sanjami, da izdela najboljši klavir na svetu. In uspelo Tako kot njivo je treba obdelovati duha D. NARAGLAV Kulturno društvo Gomilsko že vrsto let pripravlja osrednjo proslavo Občine Braslovče ob slovenskem kulturnem prazniku in letos se znova ni izneverilo tradiciji. Letos je bila proslava v znamenju pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Slovesnost je bila na predvečer državnega praznika. Na njej so se – tudi z Zdravljico v izvedbi Kvarteta Gomilsko – spomnili velikana slovenske poezije Franceta Prešerna, se poklonili vsem, ki so gojili zavedanje, da je bistvo obstoja slovenskega naroda kultura, in jo med drugim posvetili Karlu Destovniku - Kajuhu. Vlada Republike Slovenije je namreč na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za Kajuhovo leto. Izbor pesmi, ki so jih recitirali člani odrasle gledališke skupine Kulturnega društva Gomilsko, je predstavil enega temeljnih izrazov Kajuhove poezije – ljubezen: do sočloveka in Nastop učencev in učenk POŠ Gomilsko in Trnava Slavnostni govornik Tomaž Guček človeštva, svobode, naroda in jezika, do matere in dekleta. Slavnostni govornik je bil Tomaž Guček, domačin iz Malih Braslovč, ki je svoje življenje zapisal glasbi. V času študija je igral v raznih ansamblih in veliko nastopal v tujini. Bil je dirigent dveh godb – v Zabukovici in Mozirju –, danes pa poučuje harmoniko v glasbenih šolah v Nazarjah in Velenju, poleg tega pa je glasbeni urednik na prvem programu Radia Slovenija. »Glavna misel govora, pravzaprav zapisa, ki sem ga povzel po kantavtorju in filozofu Primožu Vidoviču, objavljenega v časniku Delo, je: (citat) '… Organizatorje (gledaliških, glasbenih in drugih kulturnih in t. i. 'kulturnih' prireditev), katerih poslovni model je včasih prelagodno odvisen od želja in muh večine, moramo vzgojiti ljudje – skratka publika in ne obratno, oni nas! In to takrat, ko se bomo naslednjič odločali, čigavo vstopnico bomo kupili, kakšno glasbo, okolje in vred- note bomo podprli. Po Ciceru: 'Tako kot njivo je namreč tudi duha treba skrbno (!) obdelovati, če želimo, da obrodi.'« Program so popestrili učenke in učenci POŠ Gomilsko in POŠ Trnava. Prvošolčki obeh šol, skupaj 24, so bili sprejeti v Kulturno društvo Gomilsko oziroma v Šolsko kulturno društvo POŠ Trnava. Slavnostni del dogodka se je zaključil z nastopom mladega primorskega pevca Gregorja Ravnika. Prireditev je povezovala Anita Drev. ŠPORT 20 ŠT. 2 I februar 2023 Tretji na največjem tekmovanju na svetu T. TAVČAR OSEBNI ARHIV Komaj devetnajstletni slovenski lokostrelec Tim Jevšnik iz Andraža nad Polzelo, sicer član slovenske lokostrelske reprezentance in član LK Gornji Grad, je v Las Vegasu, Nevada, z odličnim streljanjem zasedel 3. mesto. Tim Jevšnik na tekmovanju v Las Vegasu Tim je bil tretji v kategoriji championship compound open na največjem lokostrelskem tekmovanju na svetu The Vegas Shoot. Tekmovanje je potekalo kar tri dni, udeležilo pa se ga je preko 3.800 lokostrelcev z vsega sveta, v najpre- stižnejši kategoriji championship compound open z visokim nagradnim skladom 142 tisoč dolarjev za člane in članice. The Vegas Shoot pred svojim imenom nima zaman člena »the«, ta namreč označuje izjemnost in edin- stvenost tega prestižnega športnega dogodka. Gre za največje in najprestižnejše dvoransko lokostrelsko tekmovanje na svetu, ki se ga vsako leto udeleži izjemno število tekmovalcev, med njimi vsi najboljši lokostrelci sveta in vsi, ki kaj pomenijo v lokostrelstvu, izdelovalci lokostrelske opreme in tudi sponzorji. Največjo prepoznavnost turnirju daje tridnevno tekmovanje, imenovano Vegas Round, ki od tekmovalcev zahteva streljanje »brez napak«, kar pomeni, da morajo tekmovalci vsak dan pristreljati 300 točk oz. v treh dneh skupaj 900 točk. Tim je v kvalifikacijah vse tri tekme uspel odstreliti brez napake. Pristreljal je 900 od 900 možnih krogov, z 90 zadetki v 10, od tega s 74 zadetki v sam center, imenovan x, kar ga je uvrstilo med 26 tekmovalcev s polnim rezultatom. Ti so se v nedeljo, 5. februarja, pomerili za bogate nagrade. Napeti izločilni boji, v katerih so v vsakem krogu tekmovalci morali doseči polnih 30 točk, so vztrajno krčili njihove vrste. Na koncu je ostala le še četverica najboljših, med njimi tudi Tim, ki je na koncu osvojil tretje mesto. Žak Mogel Žak Mogel z rezultatom kariere T. TAVČAR Žak Mogel, smučarski skakalec, doma iz Letuša v Občini Braslovče in član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC, je bil na drugi tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih na Japonskem presenetljivo najboljši Slovenec, pristal je na desetem mestu. O svoji do sedaj najboljši uvrstitvi je povedal: »Zadovoljen sem bil že s svojim prvim skokom. Priznam, da je bilo lepo spremljati razplet druge serije, ko sem pridobil mesto za mestom. Upam, da bo še kdaj tako.« 21-letni Žak je z desetim mestom tretjič prišel do točk svetovnega pokala, hkrati pa je izboljšal svojo doslej najboljšo uvrstitev v karieri iz Ruke v sezoni 2018/19, ko je bil dvajseti. V finalu je tokrat pridobil kar dvanajst mest. Po zmagi proti Krki dva poraza T. TAVČAR Žalski veterani na snegu četrti D. NARAGLAV Končal se je prvi del košarkarske Lige Nova KBM. Potem ko so Hopsi pred dobrimi desetimi dnevi Krki zadali prvi poraz v Ligi Nova KBM z rezultatom 73 : 66, so Hopsi v 18. kolu doma 10. februarja srečanje izgubili z rezultatom 74 : 57. Še prej so v začetku februarja Hopsi doživeli še en poraz, izgubili so Ekipa Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo SSD v Cerknem V Smučarskem centru Cerkno so v soboto, 28. januarja, potekale spominske tekme v teku na smučeh za pridružene člane Zveze borcev NOB in v veleslalomu za pripadnike Slovenske vojske in člane Zveze slovenskih častnikov društev Sever ter 18. prvenstvo članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Spominskih smučarskih tekem se je iz vrst članov ZZB za vrednote NOB, Policijskega veteranskega društva Sever, Zveze slovenskih častnikov in Veteranov vojne za Slovenijo udeležilo preko 300 udeležencev. V skupnem seštevku je zmagala ekipa OZ VVS Idrija-Cerkno, ki je osvojila 392 točk, drugo mesto je s 388 točkami osvojila ekipa OZ VVS Zgornja Gorenjska, tretje mesto s petimi točkami manj ekipa veteranov iz Kranja, četrto mesto pa je tako kot lani osvojila ekipa Območnega združenja VVS Spodnje Savinjske doline. Na 18. prvenstvu ZVVS je tekmovalo 19 ekip območnih združenj. Spodnjesavinjsko območno združenje VVS je zastopalo pet tekmovalcev in ena tekmovalka. V kategoriji moški 1951 in starejši je tretje mesto zasedel Štefan Golubič, sedmo pa Jože Hlade, v kategoriji moški 1952 do 1961 je 10. mesto osvojil Franc Škrabe. V kategoriji moški 1962 in mlajši je 12. mesto osvojil Miran Adrinek, ki je sicer med tekmovalci iz SSD najhitreje opravil s progo in je imel 17. čas izmed vseh 68 tekmovalcev. Pomembne točke sta k skupnemu četrtemu mestu dodala še Suzana Bratovž Felicijan, ki je bila peta med ženskami z osvojenimi 96 točkami, in predsednik veteranov SSD Zdenko Terpin, ki je v kategoriji moški 1952 do 1961 z 22. mestom prispeval 79 točk. V otvoritvenem delu spominske prireditve je spregovoril generalmajor Dobran Božič, predsednik Zveze slovenskih častnikov. Prizorišče je ob začetku tekem preletelo letalo Slovenske vojske Pilatus PC 6 v spomin na prelete zavezniških letal med tekmami v Cerknem 1945, po progi pa so se simbolno s slovensko zastavo spustili smučarji starodobniki: »novaški lok« smučarji ter predstavniki društva Gora Predmeja in društva Rovtarji iz Škofje Loke. S srečanja proti Šentjurju v 17. krogu na gostovanju proti ekipi Gorenjske gradbene družbe Šenčur z rezultatom 76 : 63. Po prvem delu tekmovanja so tako Hopsi na lestvici osmi. Hopsi bodo v nadaljevanju prvenstva v začetku marca nastopili na zaključnem turnirju Pokala Spar v Mariboru. ŠPORT ŠT. 2 I februar 2023 21 Počitnice na snegu na Ponikvi D. NARAGLAV Na okoli 100 m dolgi progi so uredili tudi Tomosovo vlečnico. Očetje so si izmenoma vzeli dopust in cel teden skrbeli za red in varnost na smučišču. Ekipni državni prvaki so ponosno dvignili pokal. Četrtič zapored državni naslov L. K. Tekmovanja se je udeležilo tudi 21 starejših tekmovalcev. ARHIV NTK SAVINJA ZIT Kadetska ekipa Namiznoteniškega kluba Savinja ZiT v postavi Brin Kunstelj, Rene Hedl, Aljaž Marčeta, Aleks Koželj in Aljaž Brezovnik pod vodstvom trenerja Jaka Golavška je na 32. ekipnem državnem prvenstvu, ki je bilo 11. in 12. februarja v Izoli, osvojila naslov ekipnih državnih prvakov. Na finalnem turnirju 32. ekipnega državnega prvenstva za kadete se je merilo osem najboljših namiznoteniških ekip v Sloveniji. V konkurenci letnikov 2008 in mlajših se je odlično odrezala kadetska ekipa NTK Savinja ZiT. Savinjska ekipa je osvojila 1. mesto že v predtekmovalni skupini z ekipami NTS Mengeš, NTK Vrtojba in NTK Cirkovce, ki jih je premagala. Premagala je tudi ekipi NTD Kajuh Slovan iz Ljubljane in NTK Fužinar Interdiskont iz Raven na Koroškem, ki sta osvojili prvi dve mesti v drugi predtekmovalni skupini. Z NTD Kajuh Slovan so igralci NTK Savinja ZiT dosegli najbolj tesno zmago na tekmovanju, saj so Ljubljančane premagali z rezultatom 5 : 4. V zadnji tekmi, ki je odločala o naslovu ekipnih državnih prvakov, pa so kar s 5:0 premagali ekipo NTK Fužinar Interdiskont. Tako so igralci NTK Savinja še četrtič zapored postali kadetski ekipni državni prvaki. NTK Savinja so tudi izenačili najdaljši tovrstni niz v zgodovini Slovenije z NTK Sobota, ki jim je to uspelo na prelomu tisočletja. »Zagotovo bo lovljenje rekordnega, 5. zaporednega državnega naslova služilo še kot dodatna motivacija za vse igralce, strokovni štab in podpornike Namiznoteniškega kluba Savinja v prihodnjem letu,« je povedal Patrik Rosc, predsednik NTK Savinja ZiT. Igralci tega kluba sicer vsakodnevno trenirajo v Šeščah pri Preboldu oz. v Grižah, obenem pa kar štirje člani zmagovalne ekipe prihajajo iz Spodnje Savinjske doline. ŠPORT NA KRATKO T. T. ODBOJKA Odbojkarice SIP Šempeter so v soboto, 18. februarja, v 19. krogu Sportklub prve lige za ženske gostovale v Ljubljani in z rezultatom 3 : 0 premagale OD Krim. V 3. krogu 1. lige – vzhod za starejše deklice so mlade Šempetranke na gostovanju v Mozirju zabeležile polovičen uspeh. Na prvi tekmi so jih z 2 : 0 premagale igralke KLS Ljubno, na drugi pa so bile varovanke Mitje Dvornik z 2 : 0 boljše od domače ekipe OK Mozirje. V 5. krogu prve lige za kadete, ki je potekal v ŠD OŠ Šempeter, so Šempetrani z 2 : 0 premagali Ljubljana Volley in z 2 : 1 izgubili proti koroški ekipi Fužinar SIJ Metal Ravne. Pošiljka snega pa se je letos poklopila tudi z zimskimi počitnicami in veselje otrok je bilo popolno. Po dolgem času se je bilo možno sankati in smučati že na domačem hribčku ali pobočju v neposredni bližini domače hiše ali stanovanja. Na Ponikvi pri Žalcu pa so si omislili kar svoje urejeno smučišče. Hribčkov in terenov za smučanje in sankanje na Ponikovski planoti ne je bilo tudi za tople napitke. Ker pa je bil to Prešernov dan, je bil začetek tekmovanja pospremljen s himno in slovensko zastavo, prešerno in veselo razpoloženje pa je dogodek še polepšalo. K temu so svoje pridale tudi medalje, ki so jih udeleženci prejeli ob zaključku tekmovanja. Organizatorji so prevzeli veliko odgovornost, a vse je potekalo v okviru pravil in reda na smučišču. Za skrb za organizacijo in varnost gre zahvala Jerneju, Mateju, Juretu in Davidu ter njihovi ekipi, pravijo Ponkovljani. Hkrati pa so veseli, da so otroci lahko preživeli čudovit počitniški teden na domačem smučišču, ki jim bo zagotovo ostalo v lepem spominu. Nedvomno pa si vsi podobnih pogojev s snegom želijo tudi ob letu osorej. Svoje smučarsko znanje je pokazalo tudi 30 otrok. manjka. Letos so domačini izkoristili te danosti in pripravili smučišče, ki je razveseljevalo otroke in ostale ljubitelje snežnih radosti v počitniških dneh. Za to so zaslužni predvsem mladi očetje Ponikve, ki so smučišče pripravili blizu gasilskega doma, na neosončeni legi. Na okoli 100 m dolgi progi so uredili tudi Tomosovo vlečnico. Očetje so si izmenoma vzeli dopust in cel teden skrbeli za red in varnost na smučišču. Otroci so odmislili draga, urejena smučišča in z veseljem tudi »štamfali« sneg, tako da je nastala utrjena proga. Kar nekaj se jih je v tem počitniškem tednu tudi naučilo smučati. Pravo doživetje na smučišču pa je bil za otroke in njihove starše kulturni praznik, pouka in dela prost dan, ki so ga izkoristili za tekmovanje v veleslalomu. To je bil že kar nekakšen smučarski spektakel v njihovem kraju. Proga je bila označena z vratci, otroci opremljeni s startnimi številkami, tekma pa ob glasbi duhovito komentirana. Tekmovanja se je udeležilo 30 mlajših otrok (najmlajši 5 let) in 21 starejših tekmovalcev (najstarejši 70 let). Ob progi je bilo polno gledalcev, ki so zavzeto navijali, poskrbljeno pa Objavljen je razpis Zveze športnih društev Občine Žalec za podelitev športnih priznanj Občine Žalec za leto 2022 ZKŠT Žalec in UO ZŠD Žalec pozivata organizacije na področju športa in druge organizacije ter posameznike, da predlagajo kandidate za dobitnike športnih priznanj Občine Žalec za leto 2022. Priznanja se podeljujejo za vse starostne kategorije za naslednja področja: 1. Vrhunski mednarodni dosežek 2. Pomemben tekmovalni dosežek v športu 3. Življenjsko delo v športu in izjemen prispevek pri razvoju športa v občini Žalec Razpis in obrazec za prijavo sta v celoti objavlje na spletni strani ZKŠT Žalec https://www.zkst-zalec.si/sl-si/objave/sport/aktualno . Predlog za podelitev športnih priznanj Občine Žalec je potrebno predložiti na obrazcu ali v splošnem dopisu na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec s pripisom »Športno priznanje 2022« ali po elektronski pošti: matej. sitar@zkst-zalec.si in sicer najkasneje do 6. marca 2023. 22 HOROSKOP / PISMA BRALCEV/ MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA MAREC 2023 OVEN BIK DVOJČKA RAK LEV Cena minute pogovora je po ceniku vašega operaterja. DEVICA Pred vami je izreden mesec, v katerem boste blesteli. Odprtih oči in igrivega duha boste spremljali dogodke okoli sebe. Na nek način se vam dogajajo usodne zadeve, ki bodo močno vplivale na vašo prihodnost. Zaupajte v proces življenja. Jupiter, Venera in Merkur vam v prvem pomladanskem mesecu odpirajo nove poti. Sonce bo poskrbelo za dovolj vitalnosti in močne volje, odlično se vam obeta! Vaša vladarica Venera se bo na sredini meseca prestavila v vaš znak, kar bo imelo odličen vpliv na dogajanja. Denar, ki ga željno pričakujete, je na poti do vas! S težavami se boste v tem času spopadali z veliko mero odločnosti, zato uspeh ne more izostati. V veliko oporo vam bo nekdo iz vaše bližine, zato sprejmite ponujeno pomoč. Pričakujete lahko prijetno dogajanje na čustvenem področju, pričakujete lahko tudi nepričakovano! Vaš vladar Merkur bo v prvem delu meseca v čustvenih in intuitivnih ribah, v zadnji tretjini meseca pa v ovnu, kar bo dvignilo vašo mentalno energijo. Do izraza bo prišla vaša nestanovitna narava, zato boste v nekaterih primerih reagirali zelo nenavadno. Kljub vsemu boste tokrat imeli v sebi veliko ustvarjalne energije. Po več mesecih bo iz vašega znaka v zadnji tretjini marca izstopil Mars. To vas bo nekoliko umirilo v fizičnem smislu. Sonce v znaku sorodnih rib bo izjemno pozitivno vplivalo na vašo vitalno energijo. Počutje bo iz dneva v dan boljše. Odličen položaj Merkurja, ki bo med 3. in 19. v mesecu potoval po sorodnem znamenju, vam bo v izredno pomoč pri delu in dogovarjanju! S svojim delom in prizadevanji boste zelo zadovoljni, nekoliko manj z medsebojnimi odnosi. Za vse težave se najde rešitev, zato se prepustite pozitivnemu načinu življenja in seveda delovanja. Sonce, vaš vladar, se 20., z uradnim pričetkom pomladi, pomakne v sorodno znamenje. To vam bo dalo krila, občutili boste povečano notranjo moč. Še vedno boste pod vtisom zadnjih sprememb, ki so se začele odvijati povsem spontano. Na trenutke se vam bo dozdevalo, da vas ne razumejo dovolj. Kljub slabim občutkom boste tokrat zmagovalec. Venera vas bo v prvi polovici meseca lepo ščitila, zadovoljni boste! Vaš vladar Merkur bo med 3. in 19. potoval po vam nasprotnem znaku rib. Potrebnega bo kar nekaj dodatnega napora za obvladovanje vseh okoliščin. Pazite, da kljub težavam, ki ste jim izpostavljeni, vaš tempo ostane nespremenjen, saj vas rutina pomirja. Vplivi planetov vas bodo še naprej vodili in vam pomagali, da uskladite vsa nasprotja, ki se vam pojavljajo v življenju. TEHTNICA Vpliv Venere, vaše vladarice, v vam nasprotnem znamenju v prvi polovici marca vas opozarja, da se lahko borite proti toku, pred vami je prelomnica. Zelo močno bo izpostavljena ljubezen, pa tudi vaše navade, rutina in preventiva glede zdravstvenega stanja. Vaše misli se bodo počasi oblikovale in na glas boste pripravljeni povedati tisto, o čemer že nekaj časa razmišljate na tiho. Pravzaprav s tem ne boste nikogar presenetili. ŠKORPIJON Vpliv dobrohotnega Jupitra, ki potuje po vašem planetu sovladarju, vam daje obilo priložnosti, ki jih ne smete zapraviti. Spremembe so nujno potrebne, zato se jim ne upirajte. Dobili boste ugodne vesti, kar bo samo dodaten plus. Še zlasti prvi trije tedni meseca bodo prijetni, vi pa sproščeni. Obvladovati bo treba le občasno nihanje energije, kar vam do 25. prinaša Mars, ki potuje po dvojčkih. STRELEC Množica planetov v sorodnih ognjenih znakih je odlična pozicija za vas! Jupiter bo ugodno vplival na vaše počutje, odpiral bo nove priložnosti. Sprejeli boste neko konkretno odločitev, ki vam bo pomagala iz trenutne krize. Zaupajte procesu življenja. Na čustvenem področju bo zanimivo, prijetno in zelo sproščeno v prvi polovici marca. Obeta se živahno družabno življenje, v katerem boste naravnost zacveteli! KOZOROG Po dveh letih in pol bo Saturn, velik učitelj, 7. zapustil vaš znak in vstopil v vodnarja. V prihodnjem obdobju boste glede tega občutili veliko olajšanje. Trenutno boste imeli občutek, da vas lahko dohitijo dogodki iz preteklosti. Ne glede na vašo dobro organiziranost in disciplino se lahko nekaj izmuzne vaši pozornosti. Nič hudega, ne bo šlo za življenjsko pomembno zadevo! VODNAR Ugotavljali boste, da se je nakopičilo kar nekaj obveznosti, ki jih morate razrešiti v čim krajšem možnem času. Nikar po nepotrebnem ne komplicirajte čisto preprostih stvari. V tem času morate imeti energijo skoncentrirano na čisto določene zadeve, iz katerih boste gradili svoje prihodnje korake. Druga tretjina meseca bo omogočala lažje napredovanje in doseganje ciljev! RIBI Odličen mesec je pred vami. V prvih treh tednih po vašem znaku potuje Sonce, med 3. in 19. Merkur, ob polni luni 7. pa v ribi vstopi mogočni učitelj Saturn! Zlasti slednji obeta nauke za prihodnost. V drugi polovici meseca bodite previdnejši. Tokrat se boste morali znajti sami, brez tuje pomoči. Zaupajte vase in si v kritičnem trenutku dovolite tudi malo samohvale. Verjemite, ogrela vam bo srce in dvignila vašo samozavest. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ŠT. 2 I februar 2023 PISMA BRALCEV Odprto pismo Občinskemu svetu Občine Žalec Da sem o mostu čez Savinjo v Grižah začela razmišljati nejevoljno, je bilo predvsem zaradi hude zaraslosti in zanemarjenosti, saj so ga zadolžene službe vedno zaobšle, ko se je čistilo iz Žalca do Migojnic. Pa je kritika zalegla in smo se krajani Griž sprijaznili z delnim zaprtjem in semaforji, seveda z obljubami, da se prične z deli, ko bo aktiviran most v Kasazah. No, ta most je že kar nekaj časa v uporabi. Krajani smo zato pričakovali, da se bo kaj začelo dogajati z našim mostom. Sama sem se januarja letos udeležila javne obravnave k pobudi za DPN za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, na kateri so bili prisotni iz Ministrstva za okolje in prostor. Med obravnavo sem zasledila, da je med vsemi projekti omenjen tudi most čez Savinjo v Šeščah. O mostu v Grižah pa nič! In ker krajani Griž ne dobimo nobenih informacij, kdaj se pričnejo dela, ali smo sploh v kratkoročnem planu, želim odgovor, saj na informacije čakamo že nekaj let. Upam, da bo ta problematika na dnevnem redu 4. redne seje občinskega sveta, ki bo 22. marca 2023. S spoštovanjem! Lidija Tamše, Griže MLADI AVTORJI Šola med tednom ERIK FENKO rap Zima, zima Šola v nedeljo boji se otrok, a v ponedeljek straši vse naokrog. Ure vlečejo se kot obok, nam pa misli skačejo naokrog. Ime mi je Erik, pišem se Fenko. Rad ‘mam kakav – ime mu je Benko. Rad imam zimo. Čudovit je ta sneg. Pogrešam belino in hitrost na smučeh. Šola v torek se pridno uči, bere in riše zvezdice tri. Naše glave v listih tičijo in se pridno veliko učijo. Rad imam fuzbal in svoje kolo, rad ‘mam kosmiče in modro nebo. Vedno pripravljen na vrhu stojim, na smuči nastavljen se hitro spustim. Šola v sredo je delovna zelo, a nam učencem ni tako lepo. Domačih nalog polno, da je že kar bolno. Modro nebo je moj sladoled, ker ‘mam žepnino, si kupim jih 5! Z nasmehom do cilja zavijam cikcak. Me včasih zanese, zato ne izgledam vedno prvak. Šola v četrtek je zabavna zares, saj nas odpelje na ples. Še nekaj nalog, globok vdih in že je pred nami vikend oddih. Doma imam pajke, paličnjakov kar sto, prišel je še Miki, da mijavka glasno! Sončne bele strmine delajo skomine. Pripravim smuči, se mi vijugat´ mudi. Šola v petek ure do konca prešteva, učilnica naša kmalu sameva. Zvonec za zadnjo uro zvoni, hitro torbo na rame in že me več ni. Zdej ‘mam telefon, da pokličem te kdaj, a če preveč jezikam, ne dobim ga nazaj … Jo! Aljaž Pernovšek, 6. c-razred, I. OŠ Žalec Nika Kundih, 6. c-razred, I. OŠ Žalec Erik Fenko, osnovna šola MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 2 I februar 2023 23 Podeljenih 137 malih Savinovih priznanj T. TAVČAR Gozdni škratki so našli tudi medvedovo sled. Gozdni škratki našli medvedove sledi T. T. Med dobitnik priznanj je bilo tudi veliko učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec V ponedeljek, 6. februarja, je v Domu II. slovenskega tabora Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku potekala šolska občinska prireditev, na kateri je Občina Žalec mladim ustvarjalcem in njihovim mentorjem podelila mala Savinova priznanja za uspešno delo na področju kulture v letu 2022. Prejemnike priznanj je nagovoril podžupan Občine Žalec Srečko Lednik. Skupno je bilo podeljenih 137 malih Savinovih priznanj, in sicer: JZ Vrtci Občine Žalec: 9 vzgoji- teljicam oziroma pomočnicam vzgojiteljic; I. OŠ Žalec: 10 učenkam, 1 skupini in 8 mentoricam; II. OŠ Žalec: 7 učenkam in učencem, 1 skupini in 7 mentoricam; OŠ Griže: 12 učenkam in učencem ter 13 mentoricam in mentorjem; OŠ Petrovče: 10 učenkam in učencem, 5 skupinam ter 15 mentoricam; OŠ Šempeter v Sav. dolini: 8 učenkam in 3 mentoricam in mentorjem; Glasbena šola Risto Savin Žalec: 11 učenkam in učencem, 7 skupinam in 10 mentoricam in mentorjem. Priznanja se podelijo za uspešno delo na širšem kulturnem področju, med drugim na dramskem, plesnem, folklornem, glasbenem, pevskem, literarnem, likovnem in grafičnem področju, ter za uspešne nastope na različnih tekmovanjih, prireditvah in natečajih s kulturnih področij. Po podelitvi priznanj je sledil kulturni program, v katerem je nastopil FIRŠT TRIO. VRTEC VRANSKO Gozdni škratki (najmlajši iz vrtca Vransko) so se zopet odpravili v gozd s polnimi rokami različnih dobrot, ki so jih namenili živalim. V mrzlih in zasneženih gozdovih si pozimi prav gotovo težko poiščejo hrano. Po gozdnih kotičkih so razdelili semena, ki so jih prinesli za živali, ter jim celo naredili samopostrežno gozdno restavracijo. Ob tem so se pogovorili, zakaj ptic ne smejo hraniti s kruhom, saj bi jim v trebuščku lahko zmrznil in bi to bilo za njih usodno. Zato so ga raje skrili, da ga bodo pojedle miške. Obiskali so tudi gozdno kopalnico divjega prašiča. Ker je gozd še vedno zasnežen, so poiskali sledi gozdnih prebivalcev. To res ni bila težka naloga, saj je bilo okrog veliko sledi, od srne do divjega prašiča. Da pa so bili v to prepričani, so skupaj z gozdarjema preverili v knjigah in na plakatih. To pa niso bile edine sledi, ki so jih našli. Našli so veliko sled, in sicer od medveda. Ta sled seveda ni bila prava, saj jo je v sneg naredil gozdar s svojo šablono. Ob tem so se pogovorili, kaj je dobro storiti, če srečamo medveda. Dobitniki malih Savinovih priznanj iz OŠ Griže Od kod si, kruhek? D. NARAGLAV Ustvarjalci po končani predstavi z mentorico Katarino Petač V Občinski knjižnici Prebold je zadnji januarski četrtek potekala zanimiva, izvirna in poučna gledališka predstava za otroke. Predstavo z naslovom Od kod si, kruhek? so pripravili dijaki gledališke skupine Gimnazije Lava. Predstava je po knjižni predlogi Tomaža Lapajneta Dekleve nastala v režiji in pod mentorstvom domačinke Katarine Petač. S predstavo so razveselili vse male obiskovalce, pa tudi njihove spremljevalce, starše, babice … Otroci so z zanimanjem spremljali zgodbo o deklici Ani, ki v žemljici najde zlat prstan in nato raziskuje, kdo ga je izgubil. Obišče trgovca, peka, mlinarja in kmeta, obenem pa se še nauči, kako speči kruh. Naredili so tudi gozdno samopostrežno restavracijo. V predstavi so nastopili Klara Lorenčič, Nina Herlah, Boris Skale, Špela Krajnc, Eva Jereb in Anja Matvoz. Za glasbeno opremo pravljice in luč sta skrbela Žiga Kogovšek in Gašper Lukanc. Sceno in rekvizite sta pripravila Marjeta Petriček in Janez Kričej z dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja. Dogodka se je udeležil tudi ravnatelj Gimnazije Lava Peter Juvančič. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 2 I februar 2023 Od pevca do gasilca in prostovoljca D. NARAGLAV Prejemnik najvišjega priznanja Občine Prebold na kulturnem področju Jože Jerman je s kulturo povezan že od otroštva. V Preboldu je na osrednji občinski proslavi ob prazniku kulture bilo podeljeno najvišje priznanje na področju kulture v Občini Prebold. Plaketo, poimenovano po zdravniku in skladatelju dr. Antonu Schwabu, ki se je rodil v Preboldu 7. januarja 1868, je prejel Jože Jerman, rojeni Preboldčan, ki živi v Matkah. Jože Jerman je človek, ki je v kraju in okolici izjemno družbeno in društveno aktiven. V vseh letih kulturnega udejstvovanja je bil Jože tudi neformalna gonilna sila društvene aktivnosti, saj je svoje poslanstvo jemal in ga še jemlje z vso resnostjo ter sebi in drugim v zadovoljstvo. »S kulturo sem povezan še od osnovnošolskih dni – kot osemletnik v drugem razredu OŠ Slavka Šlandra Prebold, kjer me je poučevala Marta Krajnc. Začel sem prepevati v šolskem zboru in v njem deloval do zaključka osnovne šole. Po šoli so prišla tista nora leta, ko hoče človek početi vse mogoče, tudi mladostniške lumparije. Dve ali tri leta se nisem ukvarjal s prepevanjem, potem pa so me starejši fantje iz nekdanjega šolskega zbora prepričali z besedami, da bi bilo škoda, če ne izkoristim svojega pevskega znanja, ki sem ga pridobil pri šolskem zboru pri Marti Krajnc. Tako sem se jim pridružil in se vključil v Moški pevski zbor Svobode Prebold. Peti pa sem začel tudi v cerkvenem pevskem zboru, v katerem je prepevala tudi moja mama, in v njem pojem več kot 40 let.« Jože že 15 let poje tudi pri Reških slavčkih, ki jih sestavljajo pevci iz Občine Prebold. »Pri Slavčkih sem pričel peti, ker je moj oče bil doma iz Marije Reke, in zato so me tudi z veseljem vzeli v ta pevski sestav, v katerem se imamo zelo prijetno in z veseljem nastopamo na raznih prireditvah pod Reško planino in povsod drugod, kamor nas povabijo,« s ponosom pove Jože in doda, da najdlje poje v moškem pevskem zboru, že od leta 1965, kar pomeni, da bo čez dve leti že 60 let, odkar poje v tem zboru. Zbor je dolgo deloval pod okriljem KuD Svoboda Prebold in Tekstilne tovarne Prebold, ko je ta še delovala. Že kar nekaj let pa zbor deluje pod okriljem KD Antona Schwaba, ki ga sestavljajo tudi vsi cerkveni pevski zbori, od otroškega in mladinskega do odraslega mešanega cerkvenega zbora. A Jože ni aktiven le na kulturnem področju. Je tudi gasilec z veliko začetnico, aktiven član preboldskega društva upokojencev ter vsestranski prostovoljec pri najrazličnejših delovnih in drugih akcijah. Med drugim je bil tudi aktiven udeleženec pri obnovi Aninega doma, pa pri raznih delih v domačem kraju v Matkah in PGD Prebold–Dolenja vas–Marija Reka, katerega član je že od začetka osnovne šole. »Pri gasilcih sem že od sedmega leta starosti, kar je nedvomno povezano z gasilsko tradicijo, saj je bil moj oče v tistem obdobju tudi poveljnik društva. Še preden sem se vključil v društvo kot gasilec pionirček, sem že marsikaj vedel o gasilstvu, ko je oče pri mojih sedmih letih umrl, pa sva se s sosedom Jožetom Jagrom tudi vključila v gasilsko društvo, v katerem sva še oba aktivna kot gasilska veterana. Če mi zdravje dopušča, tudi tekmujem z veteransko ekipo, vendar je to vse težje, saj mi zdravje kar nagaja,« poudari Jože, ki ima za sabo že več operacij, kar štiri operacije »by-pass« oziroma odvode koronarne arterije, pred kratkim pa je prestal tudi operacijo na vratnih žilah. Poleg tega ga je trikrat zadela kap in enkrat infarkt, a se je vedno nekako srečno izteklo in tako še vedno lahko poje in uživa življenje, ki ga ima rad. Jože Jerman, letošnji prejemni plakete dr. Antona Schwaba Jožeta, ki se ga starejši spominjajo tudi kot nekdanjega poštarja, ki je v vseh vremenskih razmerah kar 15 let opravljal to delo, pozneje je bil zaposlen tudi v Tekstilni tovarni Prebold, pred upokojitvijo pa je slabi dve leti bil tudi javni delavec na Občini Prebold, smo ob koncu pogovora še povprašali, kaj mu pomeni ta plaketa. »To priznanje mi res veliko, veliko pomeni, kajti vse moje delo je bilo in je še povezano s kulturo, zlasti petjem, včasih pa sem precej tudi igral pri preboldski gledališki skupini. Res sem zelo vesel in srečen, da me je doletela ta čast, da sem prejel to plaketo, in zato sem predlagateljem in komisiji, ki je o tem odločala, za to zelo hvaležen.« Desetletje Godbe veteranov D. NARAGLAV Naziv ambasadorja veteranskih godb sta prejela Feliks Srebot in Albert Ramšak. Godba veteranov Žalec, ki deluje pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje in pod vodstvom mag. Marka Repnika, bo letos praznovala 10. obletnico. Šteje 17 članov in združuje ljubitelje godbenih zvokov iz godb oz. pihalnih orkestrov Liboje, Zabukovica in Prebold. Njihov repertoar zajema večinoma koračnice domačih in tujih avtorjev ter promenadne skladbe. Jubilejno leto so pričeli s tradicionalnim ponovoletnim koncertom v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec. Muziciranje godbenikov pod vodstvom mag. Marka Repnika je Godba veteranov med nastopom povezovala Jolanda Železnik, kot gostje pa so s pevskimi nastopi navdušili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec. Na klavirju jih je spremljala mag. prof. Vita Kovše, pevske točke pa je pripravila Andreja Krt. Prijeten kulturni dogodek je bil polepšan s slovesno podelitvijo častnega naziva ambasador veteranskih godb Slovenije, ki sta ga prejela Feliks Srebot in Albert Ramšak, podelila pa sta ga mag. Marko Repnik, vodja JSKD Žalec, in animator godbe Leon Pader. Zbranim je zatem spregovorila tudi predsednica UTŽO Žalec Cvetka Mastnak Čulk. Zvesta godbi več kot 60 let Glasbena pot Feliksa Srebota, rojenega 18. februarja 1940 v Boussuju v Belgiji, se je začela leta 1951 pri Godbi Zabukovica, v kateri je bil učenec fligehorna –trobente. Po enoletnem učenju pri Alojzu Pečniku in Francu Kovaču je, star komaj 12 let, prvič nastopil na reviji godb, ki je bila v Trbovljah. V letih 1955/1956 se je vključil v ansambel Veseli Libojčani, ki ga je vodil Heri Kuzma. Sodeloval je tudi pri ansamblu Ota Roma iz Liboj. Leta 1959 se je vključil v novonastalo Godbo Liboje, ki jo je vodil Franc Kovač. Igral je prvi fligehorn – 1. trobento. Še vedno je aktiven član Nagrajenca skupaj s podeljevalcema mag. Markom Repnikom in Leonom Padrom Godbe Liboje. Pri Godbi veteranov Žalec sodeluje od njene ustanovitve 15. oktobra 2013 in je tako tudi njen ustanovni član. Ves čas igra trobento. Feliks je prejemnik vseh treh Gallusovih značk, bronaste, srebrne in zlate, ter častne Gallusove značke, prejel pa je tudi mednarodno priznanje CIMS za dolgoletno sodelovanje. Albert Ramšak, rojen 17. novembra 1942 v Zabukovici, se je predal glasbi leta 1953, ko je bil star 11 let. Takrat je kar sam stopil do kapelnika in ga vprašal, ali ga lahko nauči igrati kakšen inštrument. Dobil je mali boben, začel je hoditi na vaje in kmalu je igral na vseh nastopih. Potem se je naučil igrati še boben in činele, rog in Es trobento, ki jo je igral do leta 1967, ko je začasno prekinil z igranjem. Leta 1981 so ga povabili v Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin v Žalcu, v katerem je igral na tolkala vse do leta 1995. Takrat so ga povabili v Godbo Liboje, v kateri je ravno tako igral na tolkala, predvsem činele, vse do leta 2021, ko se je odločil, da zaradi starosti konča z igranjem v tej godbi. Je pa še vedno aktiven član Godbe veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, v kateri igra činele, in sicer vse od njene ustanovitve leta 2013. Za svoje glasbeno delovanje je prejel bronasto, srebrno in zlato Gallusovo značko ZKOS in častno Gallusovo značko JSKD. Priznanji sta podelila vodja JSKD Žalec mag. Marko Repnik, ki tudi vodi Godbo veteranov Žalec in Pihalni orkester Prebold, in animator veteranske godbe Žalec Leon Pader, ki aktivno igra tudi pri Godbi Zabukovica. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 2 I februar 2023 25 »V glavi sem še vedno otrok. Včasih se smejem tako naglas, da preglasim vse otroke.« BINA PLAZNIK B. PLAZNIK, ARHIV M. M. Žalčan Mladen Melanšek je človek stoterih talentov, glasbenik, ilustrator, strelec, lokostrelec … Mladen Melanšek je med drugim eden od ustanovnih članov The Moonlighting Orchestra, že 20 let je član glasbene zasedbe Uroša Perića, je petkratni državni prvak v lokostrelstvu, petkratni državni prvak v streljanju s puško – njegov rekord drži še danes –, duhovit sogovornik z obilico domišljije, zelo očarale, sploh njegove ilustracije, ki sem jih strastno prerisoval. Pravzaprav skoraj ni bilo njegove ilustracije, ki je ne bi prerisal, in to mi je bil očitno zgodnji trening risanja. Na začetku ilustracije niso bile podobne originalom, potem pa čedalje bolj. Sem res velik oboževalec produkcije Walta Disneyja in studia Mladenov komični avtoportret. Pove, da žene in hčere še ni uspel upodobiti. nočna ptica, ustanovitelj glasbene zasedbe Grešna sapica in neumorni risar – od leta 1988 namreč deluje kot ilustrator. Sprva so bile njegove ilustracije uporabljene na embalaži izdelkov blagovnih znamk Tuš, Mlekarne Zelene doline, kozmetika Afrodita, čaji Mogota, pisala Vivapen in drugih. Uveljavil se je kot avtor mnogih portretov in komičnih portretov. Domača mu je tudi stripovska risba. S piscem besedila J. Prgićem je pri založniški hiši Libellus izdal album Teorija zarote. Njegovi kratki stripi so bili objavljeni v Mladini, zbirki Slovenski klasiki v stripu, sodeloval je še z Radiem 1, Radiem Antena ... Obdobje zadnjih 15 let ga zaznamuje predvsem kot ilustratorja knjig, večinoma otroških. Za svoje delo uporablja različne tehnike: svinčnik, akvarel, suha barvica sepia, airbrush in kaligrafija, v zadnjem času pa najpogosteje uporablja digitalno tehniko risanja. Na letošnji proslavi ob kulturnem dnevu Občine Žalec je prejel Savinovo plaketo »za pomemben prispevek na področju glasbenega in likovnega ustvarjanja, kar pomeni večjo prepoznavnost Občine Žalec na kulturnem področju v slovenskem in mednarodnem prostoru«. Povedal je, da je bil presenečen in vesel ob novici, da prejme to častno priznanje Občine Žalec, saj je od kakšne njegove razstave minilo že nekaj časa. Z veseljem se je odzval povabilu, da ga Savinjčani podrobneje spoznamo v časopisu Utrip. Ste že od nekdaj na tej umetniški in kulturni poti, ki ste jo razvili do zadnjega detajla, tako v glasbi kot v ilustraciji? »Kot otrok sem dobil knjige legendarnega Walta Disneyja, ki so me Pixar. Te njihove živalice so mi zelo všeč in tudi moj stil risanja jim je zelo podoben. Nasploh rad upodabljam živalice, saj skozi njihove izraze lahko » Do sedaj se mi še ni zgodilo, da bi imel kakšno ustvarjalno blokado. Žena reče, da je to moje prekletstvo, da mi glava kar naprej melje (smeh). Namesto da grem spat, v meni vrejo ideje.« odlično upodobim različna čustva. To, kar ste rekli – da sem svoja dela razvil do zadnjega detajla –, pa moram komentirati, da nisem nikoli čisto zadovoljen, nikoli ni v redu, že čez en teden bi naredil malo drugače in veliko stvari spremenil, tako pri ilustracijah kot pri glasbi. Vseskozi se učim. Menim, da bi tisto, kar sem naredil pred dvema letoma, danes naredil veliko bolje. Redkokdaj sem zadovoljen do te mere, da bi rekel, da je pa to svetovno in tega ne bom več spreminjal.« Katero šolo ste obiskovali? »Odločil sem se za srednjo pedagoško šolo – likovno smer, pa ne zato, ker bi mi bilo poučevanje blizu; nekako se tako mlad še nisem znal odločiti, kateri poklic bi opravljal vse življenje. Zelo zgodaj so me starši vpisali v glasbeno šolo, igral sem klavir. Vedno pa me je v otroštvu, ko smo poslušali kakšne glasbenike na terasi, privlačila bas kitara. V prvo sem jo zaznal in jo brundal ter oboževal človeka, ki je igral bas kitaro. Takrat v glasbeni šoli še niso poučevali bas kitare. Saj klavir je bil super, najbolj uporaben za glasbeni- ka. Kasneje sem marsikaj preizkusil in raziskoval. Ker ni bilo družbenih omrežij ipd., sem šel naravnost k različnim glasbenikom in se učil ter raziskoval.« Kdaj ste ustanovili svoj prvi bend? »Kmalu po končani srednji šoli smo se zbirali v mladinskem klubu. Imeli smo res srečo, da smo imeli tak klub. Vsi smo se poznali med sabo. Bili smo prava ekipa. Po služenju vojaškega roka smo ustanovili skupino Jumbo in igrali po terasah. Še Andreja Zakonjšek, današnja operna diva, je takrat igrala z nami, pa Vojč Divjak – z njim sva še danes skupaj v zasedbi Grešna sapica, ki pa je čisto druga zgodba kot takrat.« Če se vrneva k vaši prvi strasti – risanju, z ilustratorstvom je povezano tudi vaše sodelovanje z gospodarstvom, ste avtor številnih oglasov in ilustracij na embalažah različnih izdelkov, kako ste začeli z ilustracijo? »Moj oče je imel delavnico sitotisk, in ko sem prišel iz vojske, sem želel nekaj časa delati zanj. Tiskali smo veliko različnih stvari. Nekoč se je pokazala potreba, da bi bilo treba nekaj narisati za tisk, in jaz sem to narisal. Naročniki so bili navdušeni in potem so se kmalu pričela vrstiti naročila. Uporabljal sem tehniko 'air-brush', ki je bila zelo atraktivna tehnika, njen rezultat so bile zelo žive barve, naročila pa so se vrstila in to sem dalje počel.« Veliko otroških zgodb v knjigah je pospremila vaša ilustracija. Kakšno tehniko ilustriranja uporabljate? Kako se najdete s pisatelji? »Po navadi pridejo oni do mene, ampak sem pogosto moral zavrniti sodelovanje, kadar smo imeli različna dojemanja glede vizualizacije njihovega teksta in nisem mogel ugoditi njihovim željam. Trpel bi, če ne bi izrazil sebe, in raje takoj prekinem odnos. Najbolje sem se znašel, ko sem sam napisal tekst za zgodbo Polhec Poldi, saj sem imel takoj v glavi like in ideje, kako bi to zgodbo upodobil. In to sem resnično z veseljem ustvarjal. Ob tej priložnosti napovedujem tudi drugi del zgodbe, ki je že zapisana, ampak še nisem našel časa, da jo ilustriram. Ga bo pa treba najti, zato da ne bodo otroci, ki so brali Polhca Poldija, prej imeli svojih otrok (smeh). Prvi del je bil bolj navihan, za fante, drugi del pa Med nastopom z zasedbo Grešna sapica Mladen s svojima, kot ju imenuje, ‘modelkama’ Mini in Ruby, ki potrpežljivo opazujeta njegovo ustvarjanje. bo bolj nežen, primeren za deklice.« Kakšno tehniko uporabljate za risanje? »V zadnjem času najpogosteje uporabljam digitalno tehniko risanja oziroma barvanja, ampak to ne pomeni, da mi računalnik nariše ilustracijo. Najprej naredim skico s klasično tehniko s svinčnikom, »Vseskozi se učim. Menim, da bi tisto, kar sem naredil pred dvema letoma, danes naredil veliko bolje. Redkokdaj sem zadovoljen do te mere, da bi rekel, da je pa to svetovno in tega ne bom več spreminjal.« jo prenesem na računalnik in tam digitalno pobarvam. Računalnik je samo orodje, ki pripravi ilustracijo, da gre neposredno v tisk, in ni tako, da pritisneš tri gumbe, pa ti vrže ven Polhca (smeh).« Znani ste tudi po karikaturah. Veliko sten Savinjčanov krasijo vaše karikature, ki so jih prejeli ob svojih obletnicah in različnih praznikih. Se še ukvarjate s tem? »Jaz jim ne rečem karikatura, pri kateri poudariš del telesa, ki pri portretirancu najbolj izstopa. Jaz temu rečem komični portret, saj model narišem precej realno in v neki komični situaciji. Ljudje se pogosto obrnejo name, in če imam čas, jim ugodim.« Ste strasten glasbenik. Zelo vam je pri srcu irska glasba. Ustanovili ste glasbeno zasedbo Grešna sapica, ki preigrava irske skladbe. Od kod ljubezen do teh poskočnih, značilnih melodij, ki jih očitno tudi Slovenci dobro sprejemamo? »Zanimivo je, da se Slovenci zelo dobro poistovetimo z irsko glasbo. Ritmi so podobni našim tradicionalnim ritmom, kot sta polka ali valček, to so zelo gostilniške in pivske pesmi, ki opevajo različne dogodke, od žalostnih do zelo razposajenih. Irci so radi pozabili na svoj mnogokrat trpeč vsakdan v 'pubu' in so si kakšno zapeli in zaigrali. Ljubezen do irske glasbe pa je vzniknila, ko sem obiskoval eno redkih trgovin z glasbili – Standard v Velenju. Tam sem opazil bendžo, še sedaj ga imam doma. Kupil sem si ga in bil je velika atrakcija. To je bilo pred 45 leti. Potem sem pozabil nanj in ga spet vzel v roke po impresivnem nastopu irske skupine The Dubliners, ki so pred leti igrali na dogodku Pivo in cvetje v Laškem. Kupil sem si vse njihove kasete in pričel posnemati njihove skladbe na svoj bendžo, in ko smo se družili v gostilni Florjan v Šeščah, je med prijatelji vzniknila ideja, da bi igrali irsko glasbo. 17. marca, na veliki irski praznik, St. Patrick's day, smo igrali v tej gostilni in vzdušje je bilo enkratno. Najprej smo igrali kot trio, potem smo dodali še violino in bodhran – tradicionalni irski inštrument. Danes nas je šest članov (od tega ena članica), ki se odlično razumemo in zabavamo tako na vajah kot na odru. Res imam srečo, da smo se našli. Tudi letos marca lahko bralci Utripa ulovijo naš koncert, deležni pa bodo zgodb, plesa in muzike. Datum in kraj bosta objavljena na naši Facebook strani Grešna sapica.« Kako ohranjate živo domišljijo in ustvarjalno žilico skozi različna življenjska obdobja? »Do sedaj se mi še ni zgodilo, da bi imel kakšno ustvarjalno blokado. Žena reče, da je to moje prekletstvo, da mi glava kar naprej melje (smeh). Namesto da grem spat, v meni vrejo ideje. Tudi svoji modelki, psički Mini in Ruby, vsak dan dvakrat peljem na dolga sprehoda in tudi takrat padajo ideje. Mimogrede, ko omenjam naravo in sprehode, moram povedati, da sem izredno razočaran nad tem, kako se gospodari z bregom Savinje. Vsi načrtovani projekti (kolesarska pot po bregu in zadrževalniki) so grob in neumen poseg v naravo. Ohranimo naravo, tudi to je kultura. Sicer pa – Walt Disney me je res tako zaznamoval, da sem v glavi še vedno otrok. Še danes pogledam vse risanke, ki jih predvajajo v kinu, in se včasih smejem tako naglas, da preglasim vse otroke (smeh).« 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 2 I februar 2023 Pol stoletja v dokumentarnem filmu LUCIJA K. TONE TAVČAR V 50-letnem obdobju delovanja je Savinov likovni salon v Žalcu gostil preko 400 samostojnih in skupinskih razstav, ki jih je obiskalo več kot 150.000 obiskovalcev. Savinov likovni salon so med drugim s svojo ustvarjalnostjo in čutom z kulturo tako ali drugače zaznamovali Marlen Premšak, mag. Alenka Domjan, Anka Krčmar in Robert Gaber. Dan po slovenskem kulturnem prazniku so v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec predstavili in predvajali dokumentarni film 50 let Savinovega likovnega salona avtorja Roberta Gabra in v realizaciji Videoprodukcije Gaber ter s tem počastili jubilej likovnega hrama, ki je v 50 letih v Sloveniji postal prepoznaven galerijski prostor. Savinov likovni salon se nahaja v Savinovi hiši, ki je bila leta 1972 prenovljena in je od tedaj namenjena kulturni dejavnosti. Je osrednji galerijski prostor Spodnje Savinjske doline in sodi med manjše, a pomembnejše galerije v Sloveniji. »Ko smo v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, v okviru katerega sedaj deluje salon, razmišljali, na kakšen način obeležiti to obletnico, smo se odločili za dokumentarni film. Film je zvrst umetnosti, ki nas v tem času najbolj pritegne. Razlog zanj je tudi v tem, da nam v večni časovni stiski in hitenju ne bi uspelo pripraviti česa drugega in bi zahtevalo seveda več časa. Pomembno pa je, da ostane zapis. K sodelovanju smo povabili Roberta Gabra, avtorja več filmov s področja kulture v Občini Žalec. Naredili smo intervjuje z nekaterimi sedanjimi in nekdanjimi sodelavci, ki so delali v salonu, ter z razstavljavci in obiskovalci. Delovno gradivo je bilo posneto v oktobru in novembru, dokončano pa v februarju 2023,« je o tem povedal Uroš Govek iz Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec V filmu lahko tako prisluhnemo razmišljanjem mag. Alenke Domjan, Anke Krčmar, Marlen Premšak, Lidije Koceli, dr. Borisa Gorupiča, Antona Hermana, Jerneja Forbicija in Milice Končan. O salonu je Marlen Premšak v Savinjskem zborniku (1998) zapisala: »V žalsko občino je pripeljal razstave vseh najpomembnejših likovnih umetnikov, poskrbel za povedal Uroš Govek. V domoznanskem oddelku Medobčinske matične knjižnice Žalec hranijo vpisne knjige za prvih 30 let delovanja salona, v arhivu ZKŠT Žalec pa za zadnji dve desetletji. V teh knjigah najdemo podatke o razstavah, saj je za vsako ohranjeno vabilo s podatki o posamezni razstavi, zanimiv pa je tudi podatek, koliko obiskovalcev je razstava imela. Čeprav so bile prva desetletja razstave na ogled samo od 10 do 14 dni, so bile zelo obiskane. Na razstavo je zabeleženih nekaj sto obiskovalcev, od tega več kot polovica učencev. V kulturnem programu pri otvoritvah razstav pa so sodelovali ugledni slovenski glasbeniki. Dokumentarni film je 9. februarja s svojim razmišljanjem na pot pospremil župan Občine Žalec Janko Kos, kulturni program pa sta prispevala flavtistka Nina Fajfar Baša in kitarist Matic Dolenc. Snemanje filma je omogočila Občina Žalec. Z ogleda Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ... Brezplačno v muzeje T. TAVČAR Slovenski kulturni praznik je postregel z dnevom odprtih vrat Savinove hiše in Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki delujeta pod okriljem ZKŠT Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Obiskovalci so si na praznično dopoldne v Savinovi hiši na Šlandrovem trgu lahko ogledali spominsko sobo generala in skladatelja Rista Savina, galerijo savinjskih likovnikov in Salon Jelice Žuža v prvem nadstro- pju. V pritličju je bila na ogled razstava V krogu Petra Koštruna. V sklopu turneje ob kulturnem prazniku po Spodnji Savinjski dolini, ki jo je organiziral Študentski klub Žalec, so obiskovalci v Savinovi hiši in ekomuzeju lahko prisluhnili nastopu vokalnega kvarteta Štangarji, ki ga sestavljajo Martin Mutec, Matic Omladič, Rok Teržan in Klemen Kodrun.V sklopu turneje ob kulturnem prazniku so nastopil še v Dvorani Prebold in na Gradu Žovnek. »Kriva« je Jelica Žuža V Žalcu je bilo v 60. letih prejšnjega stoletja kulturno življenje še zelo skromno oziroma je temeljilo na ljubiteljski kulturi. Slikarka Jelica Žuža se je z zamislijo, da bi prebivalcem Žalca in okolice ponudili na ogled in v presojo izdelke likovne umetnosti, povezala s Kulturnim društvom Svoboda Žalec. Ustanovili so likovno sekcijo. Zelo prizadevno so se lotili pionirskega dela pri ustvarjanju prvega galerijskega prostora v Savinjski dolini – Savinovega likovnega salona, potem ko so dosegli, da se je rojstna hiša skladatelja Rista Savina pričela uporabljati v kulturne namene in z leti zrasla v pravo hišo lepih umetnosti. Prva razstava v novem razstavišču je bila julija 1972 in je predstavljala slovensko likovno umetnost od konca 19. stoletja do impresionizma. Za to razstavo so si umetnine izposodili v Narodni galeriji, kar je nedvomno lahko dosegla le Jelica Žuža. K sodelovanju so povabili pesnico Meto Rainer in mlado učiteljico slovenščine Anko Podvršnik, kasneje poročeno Krčmar. Redno je bila na razstavah prisotna tudi umetnostna zgodovinarka Milena Moškon. S temi sodelavci je Jelica Žuža polnih osem let kot umetniška vodja salona pripravljala razstavni program in tako malemu mestu omogočila, da se je vpisalo na zemljevid slovenske kulturne krajine. Med razstavljavci so bila mnoga velika imena slovenskega slikarstva in kiparstva. uravnoteženo likovno ponudbo, s preverjeno kvaliteto razstavljenih del pa je korak za korakom pomagal bistriti kritiški odnos domačega občinstva in na ta način usmerjal ljudi k pravim vrednotam slike, risbe, skulpture, pa tudi ambientalnih in nekaterih eksperimentalnih poskusov.« »Čeprav je salon majhna galerija, ima posebno dušo in vsak razstavljavec je v njem rad razstavljal, marsikdo večkrat. S svojo resnostjo in strokovnim delom sodi med referenčne galerijske prostore v Sloveniji, kar se odraža tudi po tem, da Ministrstvo za kulturo RS od leta 2006 redno sofinancira posamezne razstavne projekte, ki potekajo v njem,« je Kustosi posameznih razstav so bili med drugimi (ker še ni opravljen pregled vseh vpisnih knjig): Jelica Žuža, Milena Moškon, Melita Stele Možina, Marijan Tršar, dr. Mirko Juteršek, Polonca Vrhunc, dr. Emilijan Cevc, dr. Ivan Sedej, Iztok Premrov, Aleksander Bassin, Meta Gabršek Prosenc, mag. Alenka Domjan, dr. Cene Avguštin, Marlen Premšak, Milena Zlatar, Breda Misja, dr. Lev Menaše, Jure Pihlar, Andreja Brancelj, dr. Rajko Pavlovec, Alojz Zavolovšek, Milena Koren Božiček, Drago Medved, Janez Šter, Petra Vencelj, Tanja Čajavec, dr. Boris Gorupič, Matija Plevnik, Judita Krivec Dragan, dr. Damir Globočnik, Lara Plavčak, Matjaž Brulc, Katarina Kukovič, dr. Mojca Puncer, mag. Uroš Potočnik, Anamarija Stibilj Šajn, Vesna Teržan, mag. Jasna Jernejšek, dr. Robert Simonišek, Breda Ilich Klančnik in mag. Andreja Rakovec. Nastop kvarteta Štangarji v Savinovi hiši. Na Gradu Žovnek odprli vrata T. TAVČAR Iz viteške dvorane Na 8. februarja, slovenski kulturni praznik, je za obiskovalce na široko odprl vrata tudi Grad Žovnek. Ob 11. uri so dogajanje po uvodnem sprejemu grajske gospe Heme in nagovoru dolgoletnega predsednika in ustanovitelja Kulturno-zgodovinskega društva Francija Kralja z žlahtno slovensko pesmijo v viteški dvorani Gradu Žovnek popestrili člani kvarteta Štangarji iz Žalca. Glasbenemu uvodu je sledilo vodenje grajske gospe Heme (Jasmina Roter Jager), ki je obiskovalce, bilo jih je kar sto, popeljala skozi zanimivo in bogato zgodovino žovneško-celjske rodbine. Med zidovi Gradu Žovnek, ki ga že 30 let prostovoljno obnavljajo člani Kulturno-zgodovinskega društva Žovnek, pa se je prijetno praznično druženje zaključilo ob grajskem pecivu ter kozarčku grajskega vina. Goste sta ob odhodu presenetila tudi grajska viteza Tadej in Matic iz KZD Žovnek z veščinami mečevanja. IZ ŽIVLJENJA / INFORMACIJE ŠT. 2 I februar 2023 Nagradna križanka ZKŠT ŽALEC 27 Pokrovitelj križanke v februarju je ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, do 17. 3. 2023 Nagrajenci bodo prejeli simbolične praktične nagrade. V Celjski bolnišnici vrtec Planinski krožek aktiven tudi v zimi LUCIJA K. D. N. Ali ste vedeli, da v bolnišnicah obstajajo bolnišnični vrtci, ki so posebej pomembni, ko otroci dlje časa ostajajo na zdravljenju? V Sloveniji bolnišnični vrtci delujejo v enajstih mestih: Brežice, Celje, Izola, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Šempeter pri Gorici in Trbovlje. Vzgojiteljica v bolnišničnem vrtcu na Otroškem oddelku Splošne bolnišnice Celje, sicer pa Žalčanka, Suzana Čakš nam je povedala, da so za potrebe boljše obveščenosti javnosti pripravili zgibanko, s katero želijo staršem in otrokom pred prihodom v bolnišnico predstaviti svojo dejavnost. »Vzgojitelji v vseh slovenskih bolnišnicah ugotavljamo, da so starši premalo seznanjeni z našim delovanjem in nasploh obstojem. Šele ko pridejo v bolnišnico, ugotovijo, da na oddelku deluje vrtec. Bolnišnični vrtci so enote javnega vrtca iz vsakega mesta, kjer je bolnišnica. Sama prihajam iz vrtca Anice Černejeve Celje,« je povedala Suzana Čakš, o zgibanki pa: »Z zgibanko, ki je hkrati tudi pobarvanka za otroke, želimo delovanje bolnišničnega vrtca predstaviti širši javnosti in na ta način olajšati skrb staršem, ko izvedo, da morajo z otrokom v bolnišnico. Preko zgibanke bodo seznanjeni z našim delom in ne bo se jim treba ukvarjati s tem, kaj morajo vzeti za otroke v bolnišnico (igrače in drug material za igro, učenje in dejavnosti ...) v času zdravljenja.« Zgibanke so staršem na razpolago tudi v vseh zdravstvenih domovih in otroških dispanzerjih. V Celju je bolnišnični vrtec del Vrtca Anice Černejeve Celje. Deluje na dveh lokacijah bolnišnice Celje: Otroški oddelek (Pediatrija in Otroški oddelek kirurških strok) in ORL oddelek. V bolnišničnem vrtcu zagotavljajo kakovostni vzgojno-izobraževalni proces. Ustvarjajo prijazno igralno okolje in se strokovno odzivajo na telesne, čustvene in razvojne potrebe otrok v bolnišnici. Vzgojitelj za otroke v bolnišnici organizira dejavnosti v skladu s kurikulom za vrtce, konceptom dela v bolnišničnih predšolskih oddelkih in listino EACH. Delo z otroki lahko poteka individualno ob bolniški postelji ali skupinsko v igralnici in večnamenskih prostorih z upoštevanjem želja in počutja otrok ter z možnostjo vključevanja staršev ali skrbnikov. Planinsko društvo Prebold, ki je lani praznovalo 50 let svojega delovanja, ima dobro kadrovsko bazo tudi v Osnovni šoli Prebold, kjer že vrsto let deluje planinski krožek Kozorog, ki ga vodijo mentorice – učiteljice, ki so ljubiteljice planinskega sveta. Na planinske pohode se podajajo skupaj z izkušenimi planinskimi vodniki na čelu s predsednikom društva Maticem Pečovnikom. Skupaj z njim so se mladi planinci s svojimi mentoricami in tudi nekaterimi starši letos podali že na tradicionalen pohod krajanov v Marijo Reko, pa na pohod na bližnji Dragov dom na Homu tik pred zimskimi počitnicami, kjer so opravili tudi svoj prvi letošnji kviz ter izžrebali novo prejemnico kovinskega lončka z znakom PD Prebold. Drugo februarsko soboto so se odpravili do planinskega doma na Bukovici, ki je last PD Žalec. Na pot so se podali iz Griž, po prihodu v planinski dom pa so se po počitku lotili kviza ter izmed vseh rešenih kvizov izžrebali dva dobitnika skodelice z natisnjenim znakom AKUSTIČNI KONCERT TIHO 8. MAREC 2023 Udeleženci pred kočo na Bukovici preboldskega planinskega društva. OB 19.00 mojstra v tem sestavljanju. Njihov Poleg tega so na tem pohodu uvedli naslednji pohod bo že kmalu, saj se šeDOM eno II. novost – sestavljanje RubikoSLOVENSKEGA TABORA ŽALEC v marcu podajajo na Kal in Klobuk. ve kocke, ki so se je lotili ob pomoči Petre in Branka Kobala, ki sta prava PRODAJA VSTOPNIC: TIC ŽALEC IN HTTPS://ZKST-ZALEC.KUPIKARTO.SI JUBILEJNI KONCERT OB 30-LETNICI AKUSTIČNI KONCERT IGOR IN ZLATI ZVOKI TIHO Z GOSTI: 8. MAREC 2023 OB 19.00 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC PRODAJA VSTOPNIC: TIC ŽALEC IN HTTPS://ZKST-ZALEC.KUPIKARTO.SI JUBILEJNI KONCERT OB 30-LETNICI IGOR IN ZLATI ZVOKI Z GOSTI: MODRIJANI IN ŠTIRJE KOVAČI VODITELJ BOŠTJAN ROMIH MODRIJANI IN ŠTIRJE KOVAČI VODITELJ BOŠTJAN ROMIH 30. MAREC 2023 OB 19.30 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 2 I februar 2023 V Žalcu večina govorcev proti suhim zadrževalnikom KSENIJA ROZMAN Ministrstvo za okolje in prostor, po novem Ministrstvo za naravne vire in prostor, je kot pripravljavec državnih prostorskih načrtov 8. decembra lani objavilo pobudo za začetek postopka državnega prostorskega načrtovanja za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Pobuda je bila javno objavljena do 7. februarja letos, sprva za 10. januar načrtovana javna predstavitev pobude pa je bila prestavljena na 26. januar. Pričakovano je predstavitev v Dom II. slovenskega tabora v Žalec poleg predstavnikov lokalnih skupnosti, kmetijstva in drugih strokovnih področij privabila številne Savinjčanke in Savinjčane, ki so povsem napolnili dvorano. Urejanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini s suhimi zadrževalniki, s katerimi bi preprečili obsežne poplave ter škode tudi v Celju in Laškem, ni novost. Priprava državnega prostorskega načrta, ki jih je že začel umeščati v prostor, je bila prekinjena leta 2011. Sedanja vlada se je ponovno lotila načrtovanja, saj je Savinja hudourniška reka, ki bo zaradi podnebnih sprememb zagotovo še bolj silovito poplavljala. Izmed 86 poplavno najbolj ogroženih območij v Sloveniji jih je kar deset na porečju Savinje. Za izvedbo načrta so zagotovljena tudi evropska sredstva. Vlada je ustanovila posebno projektno skupino, ki skrbi za usklajevanje interesov sodelujočih v postopku državnega prostorskega načrtovanja, potrdi načrt sodelovanja javnosti in skrbi za vključevanje javnosti, potrdi tudi časovni načrt in skrbi za njegovo izvajanje, njene naloge pa so tudi uskladitev in potrditev stališča do pripomb in predlogov javnosti, oblikovanje predlogov za obravnavo in izdajo mnenj k načrtovanim prostorskih ureditvam, priprava obvestila o nameri za uvedbo postopka razrešitve nasprotja javnih interesov ter priprava drugih gradiv oziroma oblikovanje mnenja o drugih zadevah v skladu z ZureP-3. V Žalcu so pobudo predstavili in na vprašanja odgovarjali vodja projektne skupine mag. Renata Gorjup, predstavnik ministrstva – naročnika izdelave DPN mag. Luka Štravs, predstavnici investitorja z Direkcije za vode v. d. direktorice mag. Neža Kodre in Tanja Podgoršek, predstavnik odgovornega vodje denim ukrepom v mestu ogroženo ne le premoženje, ampak tudi življenja. Za večnamenske zadrževalnike Pobudo za državno prostorsko načrtovanje za zagotavljanje poplavne varnosti Spodnje Savinjske doline so predstavili člani projektne skupine, najprej je zbrane nagovorila vodja skupine mag. Renata Gorjup. priprave prostorskega akta Sergej Hiti, njegova namestnica mag. Jelka Hudoklin ter predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tomaž Primožič. Na nekaj vprašanj so odgovorili tudi izdelovalci hidrološke študije in projektanti. Tudi razširitev in stabilizacija struge Savinje Pobuda temelji na konceptu suhih zadrževalnikov, ki so mu v Savinjski dolini odločno nasprotovali že pred več kot desetimi leti, vendar pa po besedah mag. Neže Kodre ta pobuda temelji na novi celoviti hidrološko-hidravlični študiji na ravni porečja Savinje in upošteva podnebne spremembe. Pobuda posega na območje Mestne občine Celje in občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Šmartno ob Paki, Tabor in Vransko. Izmed petih variant pobuda obravnava dve. Prva Polna dvorana žalskega Doma II. slovenskega tabora V več kot triurni predstavitvi in razpravi je večina govorcev iz občinstva nasprotovala suhim zadrževalnikom ter podala številne pripombe ne samo na koncept načrtovanih protipoplavnih ukrepov, ampak tudi na sam odnos države do urejanja vodotokov. Suhim zadrževalnikom še posebej nasprotujejo kmetje, saj jim dodatno omejevanje kmetovanja na površinah znotraj zadrževalnikov oziroma njihovo poplavljanje jemlje prihodek oz. ogroža preživetje. Zavzemajo se za manj in manjše suhe zadrževalnike ter za več mokrih zadrževalnikov, in to na območjih, kjer jih lahko poleti koristijo za namakanje, ne pa na obrobju doline. Lastniki kmetijskih zemljišč znotraj načrtovanih zadrževalnikov so bili tudi odločno proti sedanjemu načinu načrtovanja, ko jih predhodno izdelovalci pobude sploh niso obiskali predvideva suhe zadrževalnike ob Savinji, in sicer: Levec, Dobriša vas, Roje, Šempeter, Doberteša vas in Latkova vas, ter dva ob Bolski: Kaplja vas in Trnava. Ob tem so predvideni ureditev nasipa Vrbje, druge ureditve ob Savinji, Bolski in Perišnici v Latkovi vasi, na Ložnici ter dva mokra oziroma večnamenska zadrževalnika Vršca in Gozdnica, ki pa sta locirana na obrobje doline. Druga varianta predvideva dodaten dvojni zadrževalnik med Letušem in Malimi Braslovčami ter ureditve na Mag. Luka Štraus, predstavnik Ministrstva za naravne vire in prostor: »Vsak evro, ki se vloži v protipoplavno zaščito, prinese 4 do 7 evrov povratnega učinka, zato se v preventivo splača vlagati.« V imenu kmetov in lastnikov zemljišč je Klemen Šalej iz Dobriše vasi med drugim opozoril, da zadrževalniki sekajo komplekse hmeljišč, zato je njihov vpliv večji, kot je prikazan v pobudi. vplivnem območju Bolske, ob Bolski pa bi bil samo en suhi zadrževalnik – Trnava. Z dodatno ureditvijo Savinje, razširitvijo in stabilizacijo ter dvigom njene struge bi dvignili tudi gladino Savinje, prav tako pa bi se s tem dvignila podtalnica, ki je zdaj zelo nizko, kar dodatno prispeva k hujšim sušam v kmetijstvu. Načrtujejo tudi sonaravne ukrepe, je povedal predstavnik izdelovalcev hidrološke študije in poudaril, da k zadrževanju vod oziroma preprečevanju poplav ne prispevajo podiranje dreves in grmovja na brežinah ter čiščenje strug s popolno odstranitvijo rastja. V povprečju bi bili nasipi suhih zadrževalnikov visoki 6 metrov, najvišji pa do 10 metrov. Predvideno je bočno prelivanje Savinje, kar naj bi zmanjšalo odlaganje naplavin v zadrževalnikih. Za območja znotraj zadrževalnika bodo predvidene odškodnine. Cilj protipoplavnih ureditev je zadržati 12 milijonov kubičnih metrov poplavnih vod v Spodnji Savinjski dolini. Če vsa ta voda pridrvi v Celje, bo namreč kljub tamkajšnjim že izve- oziroma jih seznanili z načrti, ki jih imajo na njihovem zemljišču. Obljubam o primernih odškodninah ne verjamejo. V načrtu gradnja leta 2025 Po končani javni objavi pobude bo projektna skupina pripravila analizo in uskladitev podatkov ter usmeritev nosilcev urejanja prostora, občin in predlogov javnosti, določila obseg potrebnih strokovnih podlag in predlagala način upoštevanja predlogov javnosti. Zatem bo vlada sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrtovanja. Državni prostorski načrt naj bi po trenutnem terminskem planu sprejeli v drugi polovici leta 2024, gradnja pa naj bi se pričela leta 2025. Za porečje Savinje so zagotovljena sredstva iz operativnega programa kohezijske politike Evropske unije v višini več kot sto milijonov evrov, potrebna sredstva pa bodo zagotovili še iz drugih virov. Po oceni bi namreč za gradnjo ukrepov po prvi varianti morali zagotoviti dobrih 271 milijonov, po drugi pa 315 milijonov evrov. PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2023 29 Ogenj, rit in kače niso za igrače D. NARAGLAV, B. PLAZNIK Takšen je naslov tetralogije Milene Miklavčič – pisateljice, novinarke, publicistke, ljubiteljske zgodovinarke in antropologinje ter poslušalke in zapisovalke intimnih zgodb Slovenk in Slovencev od začetka 20. stoletja do danes, ki se je predstavila v Žalcu. V štirih knjigah so na 1.700 straneh zapisane zgodbe, večinoma povedane prvič. Gre za obsežno poljudno delo, ki bo lahko osnova znanstvenim raziskavam o biološkem, psihološkem, sociološkem in še kakšnem profilu Slovencev v preteklem stoletju. Svojo četrto knjigo iz te tetralogije, ki nosi podnaslov Poglejte, moji ljudje prihajajo, je avtorica občinstvu predstavila v pogovoru z Ireno Štusej tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Milena Miklavčič ni etnologinja in se s popisom zgodb ne ukvarja znanstveno, čeprav se je pogovarjala z več kot 4.000 ljudmi, nedvomno pa je na terenu zbrala določeno gradivo, ki bi znanstvenim etnološkim raziskavam kdaj koristilo. Čeprav ni psihoterapevtka oziroma svetovalka za medo- pospravi kovčke in odide. Tudi zame je bilo po sinovi smrti zelo zdravilno, da sem hodila naokrog in poslušala ter se vživljala v zgodbe drugih ljudi. S tem sem odmislila lastno žalost, zgodbe pa se me tudi niso več toliko dotaknile. Ni pomembno, kako rešiš določeno situacijo v življenju, pomembno je preživeti in se, ko neha boleti, veseliti svojih odločitev.« Babice, hčere in vnukinje V svoji drugi knjigi iz tega cikla s podnaslovom Babice, hčere in vnukinje, za katero je zgodbe pridobila s Facebooka, ugotavlja, da se zadnjih sto let zaljubljena ženska ni nič spremenila: »V času naših babic in prababic je bila ljubezen romantizirana skozi Ovčarja Marka in druge zgodbe, ki so izhajale v Mohorjevih Večernicah. Po drugi svetovni vojni Milena Miklavčič v pogovoru z Ireno Štusej v žalski knjižnici. ali na internetu. Sledi razočaranje, medtem ko ženska leži in čaka, da bo konec, podobno kot babica, ki je vmes razmišljala, kaj bo skuhala za kosilo. Medijska podoba spolnega odnosa, ki ga predstavljajo lepa, čvrsta, predvsem pa mlada telesa, je daleč od realnosti. Najpomembnejši Četrta knjiga nastala v času epidemije Kot je na predstavitvi svoje četrte knjige povedala Milena Miklavčič, smo ljudje tako čustveno naravnani, da nam je težko dojeti, kaj šele sprejeti spolne in čustvene prakse naših »Hkrati jemljem ljudi takšne, kot so, ne bojim se vživeti v njihovo kožo. Kot strokovnjakinja si ne bi smela dovoliti empatije, niti jokati skupaj s sogovorniki. Kaj šele, da bi si privoščila bentenje čez tiste, ki so povzročili krivico. Skratka, kot laik imam svobodnejše roke in tega sem zelo vesela.« Izšla je četrta knjiga tetralogije Ogenj, rit in kače niso za igrače. sebne odnose, pa ji vendarle ljudje razkrivajo skrivnosti, ki jih niso povedali še nikomur. Sama meni, da zato, ker je dostopna in zna poslušati ljudi. V več kot tridesetih letih poslušanj so te zgodbe sicer dobile še nekaj publicističnih oblik. Najprej jih je popisovala v Žirovskem občasniku, nato tudi v knjigi Ženske, zatem pa v knjigah Ogenj, rit in kače niso za igrače. »Nisem psihoterapevtka in si tega ne želim. Odkar je izšla prva knjiga, me pogosto prepričujejo, da nima kakšne posebne vrednosti, ker je ni napisal strokovnjak. Na takšne pripombe se ne oziram. Francko, Marušo ali Špelo pač razumem v široki paleti njihove edinstvenosti. To mi, upam, uspeva. Znam poslušati, kar je dar, tega se ni mogoče naučiti. Hkrati jemljem ljudi takšne, kot so, ne bojim se vživeti v njihovo kožo. Kot strokovnjakinja si ne bi smela dovoliti empatije, niti jokati skupaj s sogovorniki. Kaj šele, da bi si privoščila bentenje čez tiste, ki so povzročili krivico. Skratka, kot laik imam svobodnejše roke in tega sem zelo vesela,« pravi Miklavčič in nadaljuje: »Na začetku so me te zgodbe posesale, ko pa mi je pred petindvajsetimi leti zaradi tumorja v možganih umrl sin, star 21 let, sem spoznala, da se mi je najhujše v življenju že zgodilo. In potem tudi vse drugo, kar sem slišala, ni bilo hudo. Če mi je ženska pripovedovala, da jo mož vara in da je tašča ne mara, sem si mislila in ji tudi rekla, da to ni tako hudo, ker je še zmeraj živa in še vedno lahko smo ženske prebirale romane Victorie Holt. Danes pa se umikamo v neresnični svet z gledanjem resničnostnih šovov, ljubezenskih filmov. Ženska, ki ni zadovoljna v svojem notranjem, intimnem svetu, se je že od nekdaj zatekala v tovrstne privide, ki so imeli eno samo napako: prehitro so se razblinili. Tudi sodobna ženska ne zna biti srečna. Ko vrže puško v je postal užitek za vsako ceno, vrednote ljubezni, predanosti ter priprave na življenje v dobrem in slabem pa so se porazgubile. Mladi imajo na voljo preveč spolnosti, pri osemnajstih so je že naveličani. Odraščajo v šolskem sistemu, ki jih usmerja v nezaposljive poklice, ob permisivni vzgoji in s tehnologijo, ki je razvrednotila medosebne odnose, pogovore, dotike. In če že iščejo bližino, želijo zadovoljiti svoje nagone, ne pa tudi čustev. Tudi toleranca do ekscesov se veča,« razlaga Miklavčič, glede nasilja nad ženskami in otroki pa pravi: »Pred prvo svetovno vojno je bilo nasilja nad ženskami in otroki zelo veliko, bilo je že vkalkulirano v patriarhalni način življenja. Vseeno se je moški zavedal, da če bo ženo preveč pretepal, ne bo uporabna ne v kuhinji ne v postelji. Zlorabljalo se je tudi otroke, starši so jih pošiljali na »Medijska podoba spolnega odnosa, ki ga predstavljajo lepa, čvrsta, predvsem pa mlada telesa, je daleč od realnosti. Najpomembnejši je postal užitek za vsako ceno, vrednote ljubezni, predanosti ter priprave na življenje v dobrem in slabem pa so se porazgubile. Mladi imajo na voljo preveč spolnosti, pri osemnajstih so je že naveličani. Odraščajo v šolskem sistemu, ki jih usmerja v nezaposljive poklice, ob permisivni vzgoji in s tehnologijo, ki je razvrednotila medosebne odnose, pogovore, dotike. In če že iščejo bližino, želijo zadovoljiti svoje nagone, ne pa tudi čustev. Tudi toleranca do ekscesov se veča.« koruzo, si omisli psa, se pretirano vrže v študij oziroma kariero ali pa se umakne v samskost, moški pa ostaja doma mamin sin, se preizkuša v ekstremnih športih ali poseda po lokalih. Glede odnosa do spolnosti se na videz zdi, da se je spremenilo marsikaj, žal pa je resnica, skrita pod celofanom, drugačna. Kar se dogaja v postelji, je bolj ali manj enako, čeprav virtualni in medijski svet ljudi prepričujeta, da je danes vse drugače. Tako moški kot ženske 'kupijo' marsikaj. Ko stopijo v odnose, pričakujejo takojšnjo zadovoljitev, da bo brez truda tako, kot so brali v reviji kmetije za hlapce, tam pa so z njimi počeli marsikaj. Dogajalo se je, da so matere prodajale otroke za spolne storitve tudi po drugi svetovni vojni, včasih iz čisto banalnih razlogov. Ne smemo pozabiti, da je bil položaj žensk še v poznih šestdesetih letih zelo težak: marsikje ni bilo vrtcev, bilo jih je strah nosečnosti, porodniške so trajale komaj tri mesece, pravica do abortusa se je zares sprostila šele po letu 1970. Drži, da so imele volilno pravico, a kaj, ko je življenje med štirimi stenami marsikje potekalo zelo po starem. Takšnih primerov pa ne manjka niti v sedanjem času.« zaprav za prekletstvo treh generacij; babica, mama, hčera,« poudarja avtorica in dodaja: »Tu so tudi moške zgodbe, ki so v odnosih pogosto že vnaprej krivci za tegobe žensk, vendar ni vedno tako. Pogosto so bile tudi ženske krute do njih, jih potlačile, uničile prihodnost.« Četrta knjiga zgodb je bila zbrana in urejena v času epidemije covida19 in prinaša zgodbe vseh vrst, tudi humorne, prigodniške … Sicer pa je bil pred kratkim po prvem delu knjige posnet tudi animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić, ki je bil proglašen za najboljši evropski kratki film. Milena Miklavčič brez dlake na jeziku spregovori o najbolj kočljivih temah, tudi o tem, kako je zrasla ideja o zapisu zgodb na precej kočljivo temo, sploh v našem okolju, ki je prežeto s krščansko vzgojo, ki mnogo človeških dejanj označuje kot velik greh in ljudje potem te travme nosijo zakopane v sebi: »Kar pomnim, so me zanimale stvari, ki me ne bi smele. Že kot otrok sem veliko brala, s knjižničarko Jelko sva imeli kilometrske pogovore, a le do trenutka, ko je v sebi začutila 'dolžnost', da me zatoži mami. Po zelo boleči lekciji s pasom in brcami, ki sem je bila deležna doma, o tem, kaj se mi mota po glavi, nisem več razlagala drugim. Morda tudi zato nisem imela zaupnih prijateljic, čeprav sem po drugi strani vedela za njihove številne skrivnosti. Bilo je nekakšno nenapisano pravilo, da o tistem, kar bom slišala od njih, ne bom čvekala naokoli. Ta občutek za poslušanje se je z leti zelo tankočutno nadgrajeval. Že po naravi sem precej radovedna. Včasih me zmotijo malenkosti. Recimo, zakaj župnik pri spovedi fantov ne sprašuje, ali so imeli 'v glavi kakšne pregrešne misli', nas, dekleta, pa! Na številne zakaje sem začela že v srednji šoli vneto iskati odgovore in to počnem še danes. Ne samo okoli spolnosti, tudi sicer.« Pravi, da je od nekdaj uporniška duša: »Če ne bi bila uporniška duša, bi se uklonila tistim, ki so me želeli spremeniti. Teh pa ni bilo malo. Začenši s starši. 'Kakšna sramota, da dovoliš ženi, da vtika nos v te svinjarije!' so govorili mojemu Najdražjemu, ko so izvedeli, kakšne tematike me zanimajo. Češ, ženska s štirimi otroki tega ne sme početi! Pri petinšestdesetih sem v neki družbi, bolj za šalo kot zares, dejala, da bi rada imela tatu. Kakšen pogrom! No, danes imam na rami tatu odprte knjige. Pa mi ni žal, ker me ves čas opominja, kje so meje, preko katerih drugi ne smejo stopiti. Spominjam se tudi, da mi je nekoč, ko sem bila še nadobudna lokalna novinarka, ena od urednic dejala, da s tako 'čustvenim' odnosom do ljudi, o katerih sem pisala, ne bom nikamor prišla. Pa sem! Še danes sem presrečna, ker je nisem ubogala! Je pa hkrati res, da sem doma 'le' pridna in ubogljiva žena, mama in babica. Ter kuharica. Vse ostalo, kar še počnem – in tega ni malo – je posledica kljubovanja in hkrati iskrene želje, da bi polno življenje, ki ga živim, trajalo še dolgo.« prednikov, naših babic, dedkov, saj večinoma o tem z nami niso govorili. V spominu jih imamo kot like iz pravljic, kot obrise oddaljenega življenja, potem pa slišimo te zgodbe … »Mnogi sočustvujejo z ženskami iz tega zgodnjega obdobja, ki ga zajemajo zgodbe, mnogi pa pozdravljajo sodobni čas, ki predvsem ženskam omogoča, da odločamo o svojem spolnem življenju, svojem užitku, rojevanju otrok. Na žalost pa ne gre le za prehod v nov, boljši čas. Gre tudi za travme žensk, ki so kot otrok doživljale incest, ki so svoje vsakršno trpljenje prenesle na hčere, gre prav- PO DOLINI 30 ŠT. 2 I februar 2023 Pomagajmo Roku Seidlu D. NARAGLAV Trenutek pred šestimi leti je bil usoden za 23-letnega Roka Seidla iz Griž, ki je imel težko prometno nesrečo in je sedaj že šesto leto na invalidskem vozičku. Rok si lahko po nesreči delno pomaga le z eno roko. Z njo upravlja električni invalidski voziček, s katerim se vozi po stanovanju in v bližini doma, če želi k zdravniku ali v kakšen bolj oddaljen kraj, pa mora imeti posebno prilagojeno vozilo – kombi z rampo, da se lahko z vozičkom zapelje vanj. Prilagojeno vozilo, ki ga je Rok uporabljal do sedaj, je dotrajano, zato bi potreboval novega. V ta namen je že stekla širša zbiralna akcija, ki naj bi z zbranimi sredstvi omogočila nakup novega vozila. Pred kratkim smo Roka obiskali na njegovem domu v Bezovniku pri Grižah, kjer živi skupaj z mamo ter bratom in njegovo družino. Praktično 24 ur na dan, podnevi in ponoči, pa so z Rokom izmenično tudi štirje spremljevalci, ki mu lahko pomagajo tako rekoč v vsakem trenutku in so nekako kar njegovi družinski člani, ki mu življenje naredijo vsaj malo lepše in znosnejše. Pred nesrečo življenje, polno energije in aktivnosti Življenje pred nesrečo je bilo polno energije, adrenalina in sreče, bil je živahen. Čas je rad preživel v naravi, s prijatelji in živalmi. Veselilo ga je delo na sosednji kmetiji in pri babici, kjer se je veliko naučil. Pomagal ji je pri košnji, hranjenju živali ter vsakdanjih opravilih, kar mu je veliko pomenilo. »Veliko časa sem preživel s prijatelji na igrišču, v naravi in hribih. Rad sem imel vse vrste športov, predvsem tek, hojo v hribe in skakanje z BMX-kolesom. Takrat sem bil odrezan od sveta in užival trenutke brezskrbnega življenja. Z našim psom Lordom sva redno hodila na daljše sprehode in teke. Rad sem imel adrenalin in s tem izzival usodo s skakanjem z mostov v vodo. Rad sem imel tudi borilne veščine, tako kot brat, nadvse pa sem bil navdušen nad vožnjo z motorjem in avtomobili. Ob svoji mladostniški norosti pa nisem razmišljal ob morebitnih posledicah nespametnih dejanj in zgodilo se je, kar se ne bi smelo. A po toči je prepozno zvoniti, kot pravi pregovor, zato mi ne preostane nič drugega, kot živeti s temi posledicami in biti hkrati opomin vsem mladim, da ravnajo drugače, kot sem jaz,« z grenkobo na licih poudari Rok in opiše, kako se je vse skupaj zgodilo. »Tistega usodnega dne sem sedel v bratov avto, čeprav tega ne bi smel, saj nisem imel vozniškega izpita, a sem že imel nekaj znanja. Želja po vožnji je bila močnejša od razuma in na cesti blizu doma, malo pred Šeščami, sem zapeljal na bankino, volana nisem mogel več nadzirati in zavil sem s ceste. Pred prihodom reševalcev sem bil pri zavesti in že telesno hrom od vrata navzdol. Odpeljali so me na urgentni center Splošne bolnišnice Celje, kjer sem bil takoj hospitaliziran. Zaradi poškodbe 3. in 4. vratnega vretenca in poškodovanega živčevja sem ostal hrom. Potem so sledila razna razgibavanja in transport z invalidskim vozičkom,« je povedal Rok. Pozitiven in hvaležen za življenje Rok ob svojem starem avtomobilu, ki že jemlje slovo in ni več najbolj varno. Naročilnica ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline naprej za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk – v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 17,71 € s 5 % DDV. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) Po treh mesecih okrevanja so ga napotili na rehabilitacijski center URI Soča, kjer je nadaljeval zdravljenje. Sčasoma je začel delno premikati levo roko in se učil upravljanja z električnim vozičkom ter umivanja zob. Potrebni sta bili prenova in prilagoditev bivalnega prostora njegovim potrebam. Na začetku so ga domov vozili v osebnem vozilu, kar je bilo zaradi neprilagojenega avtomobila zelo naporno. Potrebovali so večji avto, ki je posebej prilagojen. Starša sta takrat zbrala svoje prihranke in kupila kombi. Zaradi dragih cen vozil sta bila primorana kupiti starejšega, ki mu je kljub pogostim okvaram do sedaj omogočal normalen prevoz, razlaga Rok, ki ob tem govorjenju postane žejen, njegov spremljevalec Mario, ki je pri njem vsak dan Kljub težki invalidnosti je poln optimizma. dežuren že leto in pol, pa hitro poskrbi tudi za to njegovo potrebo, tako da lahko nadaljuje s pripovedovanjem. Po zaključeni rehabilitaciji v Soči je odšel domov, kjer so se s staršema učili in navajali novega življenja. Kljub težki situaciji so se navadili in začeli živeti s tem. »Kolegi in kolegice so me še vedno obiskovali in podpirali, seveda pa je tudi to sčasoma minilo. Ostali so le še pravi prijatelji, mama in brat, ki mi vsakič polepšajo dan in dajo moč za življenje. Še vedno poskušam ostajati pozitiven in hvaležen za življenje. Težke dni in situacije si popestrim z glasbo, sprehodi, fotografiranjem, sproščanjem v naravi, druženjem s prijatelji …« z neverjetnim zanosom kaže voljo do življenja moj sogovornik, ki bi si želel biti še bolj aktiven Roku lahko pomagamo zbrati denar preko transakcijskega računa: TRR SI56 6100 0002 7180 620, sklic: SI00 11, namen: Pomoč Roku, RKS – OZ Žalec, ali preko SMS-donacij. Pošljite SMS s ključno besedo ZID5 na številko 1919 in prispevali boste 5 evrov za pomoč pri nakupu prirejenega vozila za Roka. Donacije lahko prispevajo uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, T2-2 in A1. Pravila in pogoji za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija so objavljeni na spletni strani https://zalec.ozrk.si/. Akcija zbiranja finančnih sredstev je do 30. 6. 2023. *Naslov *Poštna številka *Pošta MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta Polja označena z zvezdico*, so obvezna. Izdajatelj ZKŠT Žalec bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Naročnina se brez pisne odpovedi, avtomatsko podaljša. Utrip Savinjske doline lahko naročite na e-naslov utrip@zkst-zalec.si. PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 in ustvarjalen. Priložnost za to vidi tudi v posebni športni panogi balinčkanju. »Enkrat sem se že preizkusil v tem športu in bilo mi je všeč, a se zaradi dolgih voženj na treninge in ne ravno odličnega stanja vozila še nisem odločil za to. Upam, da bom kmalu imel lažji in bolj udoben prevoz ter se bom lahko aktivno začel ukvarjati z boocho (balinčkanjem), mogoče tudi na paraolimpijskih tekmovanjih,« izrazi svoje želje Rok Seidl. Seveda pa bo vse odvisno od zbranega denarja za nakup novega ustreznega vozila. Pomagajmo mu uresničiti njegovo željo in hkrati potrebo, da bo njegovo življenje vsaj za odtenek lepše, bolj pestro in bogatejše. UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec.Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.000 izvodov. Cena časopisa je 1,61 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. KRONIKA ŠT. 2 I februar 2023 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Pride čas prelep, ki daje … pa se ne zaveš takrat … Pride čas preklet, ki iztrga, vzame, kar imaš brezmejno rad … ZAHVALA ZAHVALA Ob prerani, nenadomestljivi in boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija in brata Zapustil nas je dragi VITO KOPRIVEC (23. 9. 1948–23. 1. 2023) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za besede tolažbe, lepe misli, stisk rok in vse darove. Posebna zahvala PGD Velika Pirešica za hitro pomoč in ves trud. Hvala g. župniku za opravljen poslovilni obred, pogrebni službi Ropotar, govorniku in pevcem. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Pogrešali ga bomo. MARJANA POTOČNIKA (7. 5. 1955–29. 1. 2023) Za dobroto vajinih rok ostala je beseda hvala, ki v srcu bo ostala kot lep spomin na starše. Žalujoči: žena Marija in vsi njegovi V SPOMIN Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Mineva dvajseto leto, kar nas je zapustila draga mami, in sedemnajsto leto, kar nas je zapustil dragi ate ANTONIJA in IVAN ZAGORIČNIK iz Podloga (10. 6. 1920–10. 3. 2003) (31. 12. 1929–4. 9. 2006) ZAHVALA 31 Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njunem grobu. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za besede tolažbe, za darovano cvetje in sveče, za svete maše in za vse drobne pozornosti, ki so omilile našo bolečino. Hvala kolektivu ambulante dr. Ravničan, nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje in bolnišnici Topolšica, ki ste mu lajšali dneve v boju s kruto boleznijo. Hvala pogrebni službi Ropotar, g. župniku za opravljen cerkveni obred, ge. Šalamon za ganljive besede slovesa, odigrani Tišini, pevcema Franju in Marini, ki sta s svojo čutečo glasbo spremila našega Marjana v poslednji tihi dom. V velikem številu ste prišli po slovo in z nami delili bolečino, ki ne bo nikoli minila. Iskrena hvala vsakemu posebej. Tolaži nas misel, da ste ga imeli radi. Ko se utrudi dan, soncu roko podamo in cvet utrgamo zanj, ki ga radi imamo. Žena Boža, sin Urban z družino in hčerka Tjaša z družino ter ostalo sorodstvo Vsi njuni Zapustila nas je draga žena, mama, babica in sestra BETI PADER iz Migojnic 10a (20. 4. 1949–27. 1. 2023) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakomur iskrena hvala za pomoč. Žalujoči: vsi njeni Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. Spomin na vaju, draga starša, večno živi. V SPOMIN Vse življenje trdo si garal, za dom, družino si dajal. Sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN JOŽETU OCVIRKU iz Ponikve pri Žalcu (1937–2018) 25. februarja mineva peto leto, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. 26. februarja bo minilo 50 let, odkar nas je nepričakovano, na pragu 50-ih let, zapustil naš dragi oče FRANC DRAŽNIK (27. 3. 1923–26. 2. 1973) Novembra 2022 je minilo 13 let od slovesa naše drage mame LJUDMILE DRAŽNIK, roj. KOS (8. 10. 1931–3. 11. 2009) Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. Sin Stane in hči Nada z družinama Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Marković) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, babice, sestre, učiteljice v pokoju IVANE ČEHOVIN, roj. AMBROŽIČ iz Žalca V sredo, 8. februarja, na kulturni praznik je v zgodnjih jutranjih urah za vedno zaspala. Najprej hvala Mojci in Zlatki, ki sta nam v zadnjem času pomagali pri njeni oskrbi. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, župniku Vladu Bizjaku za mašo in obred, govornikoma g. Dušanu Banku in ge. Anki Krčmar, pevcem, trobentaču, praporščaku ZZB NOB, pogrebni službi Morana in pogrebcem JKP Žalec. Iskreno se zahvaljujemo za vsa izrečena in poslana sožalja, rože, sveče, prispevke in drugo pomoč. Žalujoči: sinova Ivo in Andrej, snaha Sabina, vnuka Katja in Andraž, sestra Vera, brat Pavle in ostali sorodniki Vsi tvoji Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, Sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, nisem tam, ne spim … večno živim. ZAHVALA P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan V 76. letu je za vedno odšel naš dragi mož, ati in dedi Zastale so sijajne barve, izgubljene v neskončnosti. (T. Hren) ZAHVALA Poslovili smo se od UROŠA KOCELIJA Hvala vsem, ki ste bili z njim v času velikih preizkušenj in z nami delite lepe spomine nanj. FRANC IVANEK Otroci Jona in Jaša z družinama, Kaja z Damjanom, sestra Bojana z družino, Lidija, Saša in Tatjana. iz Levca (4. 6. 1947–2. 2. 2023) Iskrena hvala vsem za izraze sožalja ter vsem, ki ste bili v mislih in srcu z nami v najtežjih trenutkih slovesa. Žalujoči: žena Vera in hči Verica z družino 15 % gotovinskega popusta Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo, do 17. marca 2023, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 2 I februar 2023 Z maturantskega plesa I. gimnazije v Celju Prvi znanilci pomladi-zvončki Svečano v svet odraslosti Prišla je pomlad T. TAVČAR T. TAVČAR Konec meseca februarja in v začetku marca se pričenjajo letošnji maturantski plesi. Kar veliko dijakov je tudi iz Spodnje Savinjske doline, ki obiskujejo različne srednje šole v Celju. Prvi je bil v soboto, 11. februarja, v dvorani Golovec za maturante I. gimnazije v Celju, ki se ga je udeležilo 200 dijakov in dijakinj. Z maturanti so bili tudi starši, prijatelji in predstavniki šol. Najbrž ni bilo starša, ki si ne bi zaželel, da bi tako samozavestni kot v svečanih oblačilih na plesu vstopali tudi v svet odraslega življenja. Da so kurenti in druge maske s svojim rajanjem dobro preganjali zimo, so dokaz prve pomladanske cvetice, ki kukajo na plano. S prvimi pomladanskimi deli pa so pričeli tudi kmetje. Sneg, ki je sredi Kri daroval stotič T. TAVČAR Alojz Zagoričnik iz Prebolda je 14. februarja pri 58 letih, ravno na svoj rojstni dan, v Transfuzijskem centru Splošne bolnišnice Celje kri daroval stotič. Prvič je kri daroval med služenjem vojaškega roka v jugoslovanski vojski. »Kri darujem od leta 1984, torej 39 let, iz humanosti. Za darova- nje krvi sem navdušil tudi hčerko,« pravi Alojz Zagoričnik. Zavzema se za prostovoljno darovanje, drugače ne bi bil zraven v tej druščini enako mislečih. »Pa saj darovanje ni čisto brezplačno, dobimo prost dan, glede na kolektivno pogodbo dva ali refundiran dan,« še dodaja. Alojz Zagoričnik med darovanjem krvi Prihaja čas zunanjih pomladnih opravil Mali center želja v Žalcu B. PLAZNIK Delavnica maske ARHIV MC ŽALEC Mladinskem centru Žalec minuli teden neposredno pred pustnim vikendom pripravili delavnico izdelave pustnih mask za otroke. Anja Oset, projektna vodja MC Žalec, je o tem povedala: »Delavnico pustnih mask smo izvedli v okviru našega projekta Mali center želja, ki ga pripravljamo vsak tretji četrtek v mesecu in je namenjen najmlajšim. Gre za dogodke – od likovnih delavnic do gledaliških predstav – za najmlajše, ki jih izvajajo osebje MC Žalec ali zunanji izvajalci. Tokratni projekt so navduševale beneške maske, ki jih je lahko vsak otrok opremil po svoje.« Marca pa vabijo v likovno delavnico na temo gregorjevega. Anja Oset ob tem pove: »Zadovoljni smo z obiskom na projektih Malega centra želja in z nadvse velikim zanimanjem tako otrok kot njihovih staršev, kaj vse se zanje še pripravlja.« januarja poskrbel za prave zimske počitnice otrok, je le še spomin, ki ga je odnesla odjuga. A se spomnite ljudske »Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad …« No, je že tu.