The Oldest nnd Most
Popular Slovene Newspaper in United States of America.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do image! glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. 3ružine v jolietu; s. p. dru2be sv. mohorja v chicagi;
zapadne slov. zveze v jen ver, colo., in sloven ke ženske zveze v zedinjenih državah
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Naj starej M i* najbolj
priljubljen slovenski
list v Zdruienih Državah Ameriških.
štev.
(no.) 206.
chicago, ill., sreda, 23. oktobra — wednesday, october 23, 1935
letnik (vol.) xliv
v ••
Jugoslovanski parlament, ki je bil izvoljen pod prejšnjim diktatorskim režimom, zahteva resignacijo min. predsednika Stojadinoviča. — Stojadinovičeva vlada bo poslovala neodvisno od parlamenta, dokler se regent Pavel ne vrne iz inozemstva.
Belgrad, Jugoslavija. —Stara fašistično-diktatorska sku Pina skuša ponovno priti v Jugoslaviji do nadvlade, od katere je bila prisiljena odstopiti pod pritiskom meseca julija, ko so se dvignili proti njej svobodoljubni elementi po celi državi. Isti Bogoljub Jev-tie, ki je bil tedaj ministerski Predsednik in vodja te klike, zdaj ponovno vodi rovarenje, da bi se s silo spravil zopet na vlado.
To delovanje fašističnih elementov je prišlo do izraza Preteklo nedeljo, ko se je ot-vorilo zasedanje parlamenta. Volitve v ta parlament so se vršile, kakor znano, meseca maja pod diktatorskim ipriti-skom Jevtiča, pri katerih svo bodna volja volilcev sploh ni prišla do izraza, marveč je bilo ljudstvu dano na razpolago le, da glasuje ali za kandi-
PRITISK NA
SODNIKE
Kapitalistična Liberty liga skuša vplivati na sodnike.
Washington, D. C. — Tajno rovarenje je započela proslu-la Liberty liga, organizacija starokopitnih konservativcev obeh strank, da s pritiskom vpliva na sodnike v raznih državah in jih pridobi za to, da bodo proglasili čim največ zakonov, katere je sprejelo zadnje zasedanje kongresa, protiustavnim. Potom svojih advokatov pošilja omenjena kapitalistična liga "priporočila," kako naj odločajo glede raznih zakonov. Eden sodnikov, namreč John F. Carew iz New Yorka, je z javnim pismom zavrnil to rovarenje, rekoč: date, katere je postavila via- "To smatram za nesramnost in
IZREDNO
ZASEDANJE
% _
Prihodnji ponedeljek se sesla
ne državna zakonodaja.
Springfield, 111. — V ponedeljek je izdal goverper Ilor-ner proglas "za izredno zasedanje državne zakonodaje, ka tero se bo otvorilo prihodnji ponedeljek zjutraj. Med drugimi bo prišel na tem zborovanju v razmotrivanje bržkone tudi predlog, da si morajo vozniki avtomobilov preskrbeti posebno licenco. Namen tega je, da se po možnosti preprečijo avtomobilske nesreče, katere se dogajajo zdaj v velikem številu, ko lahko vsakdo brez ovire vozi avto.
liga narodov snubi ameriko
Ženeva, Švica. — v pone deljek je urad Lige narodov obvestil Zed. države o korakih, katere je podvzela Liga poroti Italiji, in jo povabila, naj se izrazijo, v koliko bodo sodelovale z Ligo v tem oziru. Kakor se je neki Ligin govornik izrazil, se upa, da bo Amerika povoljno odgovorila.
aH pa sploh ne glasuje. Na način ogromne množice vo-
ta
'•'cev sploh niso šle na volišče; nuiogi tistih, ki so šli, so pa to storili iz strahu pred diktaturo >n glasovali za kandidate, vsiljene jim od vlade.
Takoj po volitvah je pa opozicija zagnala tak krik zaradi teh nečuvenih volitev, da je Jevtičeva vlada uvidela, da ji ni mogoče več vzdržati, dasi ie imela diktatorsko silo v roki. Odstopiti je morala in na celo vlade je stopil zmeren in ^demokratičen Milan Stojadino-vič, katerega vlada je takoj Po svoji moči popravila krivice, ki jih je zakrivil prejšnji diktatorski režim. Svoboda je bila v Jugoslaviji zopet upo-stavljena.
Zdaj se je zbral k zasedanju parlament, ki je bil izbran Pri omenjenih proslulih volit-vah. Ker so smeli biti pri volitvah na kandidatskih listah le možje, katere je odobrila tedanja fašistično-diktatorska v'ada, je umevno, da so ti možje vse prej kakor pa prijazni Redanji demokratični vladi, in tflko zdaj zaseda staroreži-lovski parlament pod vlado novega režima. Nasprotje med °bema skupinama se je prišlo do izraza v nedeljo, ko je par lament z glasnimi vzkliki zahteval od min. predsednika Sto' Jadinoviča, naj odfttopi. Za-yrnili so njegovega kandidata načelnika parlamenta in si Obrali za to mesto z večino Klasov nekega Štefana Ceriča.
Situacija je zdaj nadvse nenavadna in napeta. Stojadino-
ne želim prejeti več niti takih niti drugih pisem podobne vsebine."
možgani ne dokazujejo razvoja
Leningrad, Rusija. — Sovjetski znanstveniki so preteklo nedeljo podali izjavo, s katero pobijajo domnevo, da
smrt rojakinje
Joliet, 111. — V noči med nedeljo in ponedeljkom je po daljšem bolehanju preminula tukajšnja rojakinja Mrs. Ana Berčan (roj. Vidmar,) stanujoča na 409 Russell St. Pogreb pokojne se vrši to sredo zjutraj s sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa. Pokojna zapušča v Jolie-tu soproga, Matijo, štiri sinove, tri hčere, dva brata in eno sestro; enega brata v Chicagi ;in v svojem rojstnem kraju, na Vrtači pri Semiču, na Belokranjskem, tudi enega brata in«\akinjo. Blag ji spomin!
-o-
karikaturist se smrtno ponesrečil
Chicago, 111. — Smrtna ne sreča z avtomobilom je zadela preteklo nedeljo znanega karikaturista Sidri eya Smitha. Kako se je nesreča pripetila, ni še natančno ugotovljeno, kajti očividcev ni bilo nboenih voznik v drugem avtomobilu, neki W. Martin, je pa bil tudi tako poškodovan, da ni mogel podati nobene izjave. Oba voz-nika, Smith, kakor tudi Martin, sta se vozila sama. Smith je bil posebno znan po svojem kartunu, kateri je izhajal v številnih časopisih pod naslovom "Gumps".
KRIŽEM SVET/1
—	London, Anglija — Za ambulančno pomoč na fronti ranjenim Abesincem se je nabrala v zadnjih par tednih v Angliji svota $135,000. Poročila govore o strašnem trpljenju, kateremu so izpostavljeni ti ranjenci, ki postanejo dostikrat plen divjih zverin.
—	Buenos Aires, Argentina — Iz nekega osumljenca je policija z zvijačo izvlekla izjavo, da je izvršil bančni rop. Pilotu1 aeroplana, na katerem
oblika človeških možganov j Se je vozila z osumljencem, je kaže na to, kako daleč je raz-1naročila, naj izvrši par vratolomnih trikov. Prestrašeni osumljenec je v resnici nato priznal.
—	šangaj, Kitajska. —Ameriški vojni tajnik Dern jc prispel s svojega obiska na Japonskem v nedeljo semkaj in od tu bo nadaljeval pot v Nanking. Bržkone pa se ne bo sestal s Čiang Kai-šekom, kajti zadnji je odpotoval na deželo.
—	Moskva, Rusija. —V starosti 71 let je preminula zadnjo soboto Ana Ujinična IJljanova, sestra pokojnega ■joljševiškega voditelja Lenina. Jokojna je bila vneta radikal-ia agitatorica in je bila več-erat zaprta zaradi tega od ca-•istične vlade.
-o—-—
Najzanimivejše vest; v? A mer. Sinvenrn: oil,t ftp 51-« '
voj človeka napredoval. To izjavo so znanstveniki podali po temeljitem študiju,. pri katerem so preiskali okrog 500 človeških možgan. Napačna je, pravijo .dosedanja domneva, da je človek tem bolj razvit, čim bolj so njegovi možgani nagubančeni; mnogokrat se možgani afriškega divjaka nič ne razlikujejo od možgan največjega učenjaka.
PRI
Vič bo
bo
se je odločno izrazil, da ne ugodil nasprotnikom in ne odstopil. Svoje stališče je uPravičil s tem, da njeg-ova k ada skuša upostaviti demo-atičen režim, kakoršnega _ ahteva narod, da se z njim ^domesti staro diktatorstvo, katerega je upeljal pokojni aU Aleksander in ki se je I Jevtičevo vlado nadaljeva-
' Parlament ^hteva,
da
pa nasprotno se mora zopet
upostaviti fašistična diktatura.
Stojadinovič se je izrazil, da bo njegova vlada poslovala neodvisno od parlamenta. Vsaj za par dni bo moral trpeti to čudno situacijo, dokler se ne povrne domov regent Pavel, ki ima edini pravico razpustiti parlament in proglasiti nove volitve. Točasno je Pavel na potovanju v Parizu in Londo nu, kjer konferira glede od-nošajev proti Italiji. Govori pa se, da se skušajo fašisti z oboroženo silo polastiti vlade in policija vodi tozadevno preiskavo.
lavalova zmaga volitvah
Pariz, Francija. — Stališče min. predsednika Lavala se je znatno utrdilo preteklo nedeljo ob volitvah, pri katerih je Francija izvolila eno tretjino senatske zbornice. Pri svoji ponovni kandidaturi je odnasel Laval pretežno večino v obeh distriktih, kjer je kandidiral. Presenetljivo je, da je zmagal v pariškem distriktu, ko se je prej trdilo, da se jo njegova popularnost v industrijskih okoliših zelo zrahljala. Pokazalo pa se je zdaj, da je dosegel večino v prvi vrsti vsled iodpore iz vrst radikalnih volilcev.
--o-
ni dolgo užival dobitka
New Orleans, La. — 25 letni R. b. Steele, ki je imel srečo, da je meseca marca zadel prvi dobitek v irskih konjskih dirkah, in sicer $-10,000, se je moral preteklo nedeljo posloviti od tega svojega bogastva. Steele je po zadetju dobitka zapustil svojo vladno službo, ki jo je imel v Chicagi, in se preselil semkaj v Alabamo na posestvo svojega deda. Preteklo nedeljo je prišel pijan v neki tukajšnji salun in pričel nadlegovati neki par, ki je sedel tamkaj. Omenjena dva sta se odstranila iz saluna, toda Steele jima je sledil, a je skoraj v naslednjem trenotku padel po tleh; moški ga je zabodel z nožem.
-o——-
Dglašajte v dnevniku "Amer-
IZSTOP
UVELJAVLJEN
</ ponedeljek bila Nemčija končno vel javno črtana iz Lige. — Pripravljena zopet pristopiti nazaj.
Ženeva, Švica. — Sedež, ki ga je prej zavzemal delegat Nemčije v Ligi narodov, ki pa je stal prazen zadnji dve leti, se je v ponedeljek končno odstranil. Ta dan Je namreč stopilo v veljavo naznanilo Nem čije, da želi izstopiti iz Lige. Po pravilih Lige mora država, ki želi izstopiti, javiti to dve leti prej.
Točasno je stcer Nemčija končnoveljavno iz Lige, vendar pa s tem ni rečeno, da jo bo popolnoma ignorirala. Preveč viden dokaz svoje moči je namreč doprinesla Liga zadnje dni in pokazala, da njena mašinerija deluje sicer počasi, toda, kadar prične delovati, jo je težko ustaviti, ako stoji pod spretnim vodstvom. Tako je tudi Nemčija pričela upoštevati Ligo in čujejo se glasovi, da .je pripravljena, pristopiti nazaj pod pogojem, ako se Iz mirovnih pogodi) črta odstavek, kateri daje Ligi pravico, da sme izvršiti revizijo v Nemčiji glede oboroževanja, kadarkoli bi/ se ji zdelo potrebno.
---o-
SENATOR LEWIS OZDRA-•vel
Moskva, Rusija. — Ameri-ižki senator J. II. Lewis iz 111., je od svoje bolezni, pljučnice, vsled katere je moral ostati pet tednov v tukajšnjem mestu, popolnoma okreval in je preteklo nedeljo odpotoval v Berlin, kjer namerava ostati dva dni.
Širite amer. slovf.nca?
1%
Usodno srečanje voznika z lokomotivo: Uglednega posestnika Kdn.čino je lokomotiva v Stični pobila do nezavesti in razbila voz. — Smrtna kosa. — Razne novice, nezgode in drugo iz stare domovine.
Nesreča na železniškem kri-
V v
ZlgCU
VOJSKOVODJA V BOJNI OPREMI
kanski Slovenec"!
Eden abesinskih vojskovodij, Ras Seyum, kateri je vodil glavni odpor proti
prvemu prodiranju italijanskih čet, ko so zadnje zasedle mesto Adno. Vojskovodja, ki ga kaže slika v popolni bojni opremi, izjavlja, da se bo abesinski odpor pričel šele zdaj, ko bodo Italijani nadaljevali svoj pohod.
Ivančna gorica, 3. oktobra • Na križišču banovinske ce ste Stična-Žužemberk, j« da nes zadela daleč poznanega veleposestnika in trgovca Ivana Končino iz Gorenje vasi pri Stični huda nesreča. Končina se je peljal na enovprežnepi zapravljivčku od gostilne, ki jo ima ob veliki cesti prav tisti čas, ko vozi osebni vlak iz Novega mesta na stiško postajo. Ker proga nekoliko visi. zato vozi vlak brez pare v postajo in ga Končina ni mogel čuti, videti pa tudi ne, ker prav na tem kraju, zastirajo visoki skladi tramov pogled po progi. Lokomotiva je zagrabila konja in voz, ki je bil prav na sredi proge in vlekla vse 'skupaj preko bližnjega mostič-ka, ki pa je tako ozek, da bi človek jedva stal ob njegovi ograji, kadar voZi preko njega vlak. Tu je konja odtrgalo in je ostal nepoškodovan na mostu, lokomotiva pa je rinila voz še 15 metrov dalje, dokler ga ni popolnoma razbila, da so bili posamezni deli razme tani vsenaokrog po jarku, nekaj razbitin pa je zavlekla celo 70 metrov daleč na postajo. Končino je vrglo vstran in je obležal nezavesten ob progi, s petimi hudimi i-anami na glavi. Ne da bi se zavedel, je proti večeru ob 16.45 kljub vestni zdravniški pomoči umrl za dobljenimi poškodbami.
Zdravnik dr. Gregor Fedran s Hudega, ki je Končini takoj po nezgodi nudil pomoč, na njem sicer ni mogel ugotoviti drugih poškodb, kakor pet velikih ran na glavi, ki nikakor niso bile smrtne. Bržkone pa si je Končina pretresel možgane in dobil tudi hude notranje poškodbe, saj se po nesreči ni več zavedel. Zdravnik je poizkušal vse, da bi mu ohranil življenje, žal pa njegov napor ni bil uspešen.
Pred leti je smrtna nezgoda zadela njegovega edinega si na, ko se je v neposredni bližini doma prevrnil z avtomobilom in ga je vozilo zadušilo.
-o-
Bik ga je podrl Alojzij Šinkovec, 28 letni hlapec pri Ogrimr z Laverco je peljal na Rudnik bika k ocenjevanju. Bik je pa menda brez komisijskega ocenjevanja hotel pokazati da je pravi bik, je med potjo butnil Šinkovca 3 tako silo, da mu je stri levo nogo.
-o-
Z ročico
Domov grede sta se 31 letni mizarski pomočnik Karol Če-bular in posestniški sin Adolf Petrovič, oba iz Zgornje pri stave v ptujskem okraju spo-rekla, kar je Petroviča tako razburilo, da je tovariša uda ril z ročico po glavi. Šele čez nekaj ur sta čebularja našla
dva fanta, ki sta nezavestnega spravila domov, kjer se je šele drugi dan zavedel.
-o-
Cela družina opečena
V Sv. Petru pri Mariboru sije. pred kratkim pripetil tragičen dogodek. Posestnica Amalija Dvoršak je zvečer nesla petrolejsko svetilko skozi vežo, ki ji je naenkrat padla na tla. Svetilka se je razbila in v hipu je bila vsa veža v plamenu. V silnem strahu je stekla skozi plamene v sobo po svojega otroka in ga odnesla na prosto, pri čemur sta oba dobila hude opekline. Opekel se je pa tudi mož, ki je pričel gasiti požar. Vse tri so pripeljali v mariborsko bolnico, kjer je otrok drugi dan podlegel opeklinam.
_—o-
Obnovljena božja pot
Dan veselja je bil za Bizelj-sko nedelja 22. sept. ko se je po dolgem čajsu izpolnila želja ljudstva, da je bila božja pot v podružnici sv. Antona v Drenovcu zopet obnovljena. Celih 20 let ni bilo v tej cer kvi službe božje in ko se je slednjič vršila, se je nabrale silno veliko ljudstva. Farani so veliko žrtvovali, da se je cer-cev popravila.
-o-
Skozi streho v hišo Pri posestniku Marku Lo-vTenčiču v Zamarkovi, tako poročajo iz Maribora, je 23 letni Franc Senekovič iz Par-tinje vlomil skozi streho in odnesel več mesa, slanine in obleke v vrednosti poldrugega tisočaka dinarjev. Pred mariborskim senatom je bil obsojen na 6 mesecev zapora, pogojno na 2 leti.
VELIKA
BLAZNIKOVA PRATIKA
ZA LETO 1936.
JE TUKAJ!
Ravnokar smo jo prejeli in je kakor vsako leto tudi letos zelo zanimiva. Krasijo jo številne slike, kakor tudi bogata vsebina. Naročite jo takoj, dokler zaloga ne poide. — Stane z poštnino vred
25 centov
Naroča se od:
knjigarna
AMER. SLOVPNPC
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
united' feature syndicate, inc.
DENARNE POŠILJATVE
(9tr&a I
"amerikanski slovenec
AMERTKANSI« SLOVENEC
Prvi m najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnefov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America,
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ......................................$5.00
Za pol leta ........................................ 2.50
2a četrt leta ................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ....................................$6.00
Za pol leta ___________________________________ 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna številka _______________________ 3c
Subscription:
For one year.....................................$5.00
For half a year .............................. 2.50
For three months ........................... 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _________________________________$6.00
For half a year ______________________________ 3.00
For three months ............................ 1.75
Single copy ..................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldna. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1*879.
Francija ima svoje tehtne pomisleke in igra za svoje stališče prav modro igro. V tej igri se ona maščuje nad Anglijo, ker je bila slednja tako dobrohotno popustljiva Nemčiji in je povzročila, da so ji morale upnice pustiti plačila za reparacije in druge dolgove. Francija je tedaj Angliji močno zamerila. Tudi to krivdo ima Anglija, da se ni nihče postavil proti Hitlerju, ko je napovedal svetu, da za Nemčijo versaillska pogodba ne velja .več, ter zopet gradi in tranira svoje vojsko. Anglija je v tistih momentih dajala Nemčiji vidno potimo. Laval tega ni pozabil, zato, je igral in še igra dvolično vlogo. Francija se bo nagnila popolnoma na angleško stran, to je brezdvomno, toda zahtevala pa bo in bo preje dobila od Anglije zaupno obljubo, da bo zanaprej Anglija stala nepokolebljiVo na strani Francije proti Nemčiji.
V splošnem pa zgleda, da nihče nima veselja, da bi šel po kostanj v žerjavico. Vsak se boji vojne. Morda se Anglija in Francija združite in bote skušale manjše sile zaplesti v boj z Italijo. Morda. Toda te manjše sile, med katerimi je tudi Jugoslavija, bi bile pa vrlo nespametne, če bi le prst dvignile, ako se jim v naprej ne določi nagrad za tak nastop. Gospodje diplomatje v Parizu in Londonu imajo v takih slučajih zelo široka usta, toda poleg teh prav majhno srce za male narode.
MOJE POTOVANJE MED VESTFALSKE SLOVENCE
Pripoveduje A. Kordeš
Nihče noče po kostanj v žerjavico...
............4»
Tri tedne že skoro pokajo kanoni in strojnice v Etijo-piji, ter bombna letala sipi jejo. eksplozivne in plinske bombe na kamenita abesinska tla. Vojna se odigrava v polnem zamahu. Poročila govore o tisočih, ki padajo dan za dnem v bitkah, zdaj na tej, zdaj na drugi strani.
V Ženevi imajo države svoje društvo, ki so ga ustanovili po zadnji svetovni vojni in'mu dali ime Društvo narodov. Ta ustanova ima nalog reševati vse spore med državami in narodi po svetu. Vsaj tako stoji na papirju, ■mogočno in slovesno podpisano in potrjeno od držav članic Društva narodov.
Glede italijansko-abesinskega spora je imelo Društvo narodov nalog rešiti ta spor že davno. Sredi meseca avgusta je Društvo narodov sklicalo posebno zasedanje, da bi rešilo to vprašanje. ""Toda gospodje, ki so se sešli so sicer o tem vprašanju rnnogo govorili in sicer v takem načinu, da niso s svojimi besedami nikogat1 uradno žalili. Sestavili so dolgovezne protokole ter lepo odšli vsak na svoje domove. Zadeva spora pa je bila prav tam, kakor je bila ob začetku zborovanja.
Koncem septembra se je sklicalo ponovno zasedanje, ki naj bi vendar skušalo rešiti italo-abesinsko krizo na kak je videl in bil vzhičen nad njih način. Drzni Mussolini je medtem diplomate prehitel predno so ti kaj konkretnega sklenili proti njemu in je ukazal pohod v Abesinijo. Vojna je nastala in se od dneva do dneva bolj in bolj razvija naprej.
Gospodje v Ženevi pa modrujejo naprej. Grozijo z sankcijami, to je splošnimi odobrili za izvajanje raznih kazni proti Italiji, ki je začela vojno. Do zdaj so sicer odobrili par takih sankcij in sicer, prepoved uvoza orožja, prepoved kreditov, prepoved uvoza živil, itd..
To je sicer že nekaj, vendar pa veliko premalo. Kajti kakor se dobijo v družbi med katerimkoli narodom tihotapci, tako se bodo dobili tudi med državami tihotapci, ki bodo tihotapili orožje in vse drugo prepovedano blago Italiji. Učinkovito bi uplivala seveda prepoved kreditov Italiji. Toda tudi med mednarodnimi bankirji je vse polno prefriganih mešetarjev in če bo le kazal za nje kak dobiček, bodo poskrbeli Italiji kredite. Tako bodo vse te sankcije ostale lepo zapisane na papirju v protokolih Društva narodov in to bo vse.
Najbolj učinkovita sankcija proti Italiji bi bil oborožen nastop. Ukaz: Jenjaj, ali te udarimo! To bi nekaj zaleglo in spravilo Mussolinija na kolena. Vse drugo, vse sankcije, sploh vse, je Mussoliniju krpa papirja, ki zanj ne pomeni nič.
Ali pa pride do oboroženega nastopa proti Italiji ? O' tem je težko govoriti. Anglija je pripravljena zanj, toda sama se tudi obotavlja in bi v družbo rada potegnila druge, kot Francijo, Jugoslavijo, Španijo, sploh vse države članice Društva narodov. Med temi pa zopet ni soglasja.
IZPOLNJENO VESELJE
Leadville, Colo
Veselje je zavladalo po najvišji slovenski župniji, ko smo dobili zagotovilo, da nas obišče ljubljanski vladika. Celo presenetil nas je, ker je prišel že 10. t. m. in frstal med nami štiri dni. Župljani so se potrudili po razmerah, pričakovali smo ga v obilnem številu na Malti in ga spremljali za kratek pozdrav .v našo cerkev Misijon je bil po govorih iz boren, v nedeljo je sprejelo 54 otrok sv. birmo. Pomagal je vsepovsod Rev. Oman. Zrak je bil res frišen, kakršnega ne bo dobil vladika nikjer, tudi gore
veličastvom, saj jih je gledal iz najvišjega prelaza (Independence Pass) in gledal tudi naše mistično čudo, goro sv Križa ( Holy Cross Mt.)
Škoda le, da sta že v nedeljo pridrdrala dva iz Puebla, pa nam vladika odpeljala, da-si smo ga Pueblčanom iz srca privoščili, saj bo tam tudi — veselje. Nadškof *je postal za nas — "naš-škof," in sprejeli smo ga tudi po indijanski šegi med naše gorsko pleme ter mu dali ime "Orlovsko oko" ali po indijansko — "Ossj-tanitu." Upajmo pa, da še pride, pa smo mu iz srca hvaležni za to veselje, ki ga .je nam napravil. Bog z njim na daljnih potih, ko prinaša milost in veselje tudi še drugim Slovencem po Ameriki.
---o----
Z OBALE PACIFIKA
San Francisco, Calif.
Gotovo so vsi naši čitatelji in čitateljice z zanimanjem in navdušenjem brali o evhari stičnem kongresu v naši ljubljeni Ljubljani in pa o drugem v Clevelandu, Ohio. Med naročniki Amerikanskega Slo
renca in pa Glasila KSKJedno te, so se ta čas večino sukali aogovori, kaj si bral, brala ka-io krasno je bilo? Škoda, da nismo bili tudi mi osebno navzoči. Sicer smo bili s duhom tam, ker nam ni bila dana ta sreča, da bi osebno prisostvovali tem slavnostim, katerih s<j se tisoči udeležili. Veselili smo se pa velikanskega uspeha teh veličastnih katoliških manifestacij. — Ej, slovenske hiše brez listov 'naše gore," koliko ste zamudili ,ker.niste ničesar brali o dogodkih na' omenjenih shodih. Nihče vam ne more raztolmačiti kaj vse zanimive ga smo brali v naših listih zadnje mesece. -— Nekateri, zlasti tukaj v San Francisco, se radi izgovarjajo, češ, kaj mi če slovenski časopis, ko pa v angleškem listu berem novice že pet dni poprej ko dobim slovenski časopis z vzhoda. Da ta izgovor ne drži, naj vam to dokažem. Poglejte študente, ki pohajajo visoke šole in se veliko uče, pa morajo mnogokrat vzeti v roke besednjak. Kako bomo pa mi priprosti," ki nas večina niti v angleške šole ni pohajala, dobesedno razumeli brati angleški časopis? To pač ni mogoče. Pohajali smo v slovenske sole in še je slovenskih besed, ki jih dobro ne razumemo. To je resnica, ki se ne da ovreči.
m
Sedaj smo zopet brali, da gredo naš ljubljanski vladika nadškof Rožman sem proti za-padu. Po mojem, so si izbrali pač res najprimernejši čas za obiskat zlato Kalifornijo, zlasti še prekrasno "mesto zlatih vrat," San Francisco. Se-
Prebudil sem se pi;ecej svež v novo jutro. Moji prijatelji so bili takoj pripravljeni, seznaniti me z znamenitostmi, zanimivostmi in značilnostmi velemesta. Nikdar še nisem bil v tako velikanskem mestu. Essen sam ima okrog 700,000 prebivalcev. Pred nedavnim so pridružili Essen u še sosedna mesta Buer, Felsenkirchen, Werden in tako šteje to velikansko mesto prebivalcev čez milijon, toliko kot je nas Slovencev. Človek se cele ure vozi z cestno železnico, pa ne pride iz mesta. Približno 30 km ima mesto v premeru. Essen je mesto rudnikov premogovnikov in tovarn. Na stotine dimnikov bruha noč in dan dim in saje nad mesto. Ozračje je /ie-prodirno, težko. Solnce ob najbolj jasnem dnevu sije medleje kot pri nas, kadar koprena oblakov zastira njegov svetel sij. Ozračje je tako težko, da se človek ponoči poti in nfe more spati.
Teža, gostota dima in saj zastruplja neopaženo človeški organizem. Barva hiš je črna. Nova hiša je že v par letih vsa očr-nela. Moj gostitelj je sezidal* pred 20. leti krasno romansko cerkev sv. Ludgerija v Buer ju. Sedaj je čisto črna. Če bi jo sodil po zunanjosti,, bi ji jaz prisodil 100 let. Tako gospoduje dim in črnota neizprosno in neprestano nad tem morjem hiš in ljudi. Človeku iz zdravih Slovenskih goric ter iz čistega zraka slovenskih bregov, gozdov in planin pač to ne more ugajati, posebno če pride ves utrujen iz črnega mesta pozno zvečer domov in mora tam ugotoviti, da je tudi sam ves umazan in črn kot dimnikar. Najhujše je to, da so premog6vniki kar sredi mesta. Do 700 m globoko vrtajo v zemljo pod mestom, v črni premog in antracit, ki ga tukaj pridobivajo v precejšnih količinah. Nujna posledica tega iz-podkopavanja je, da se zemlja useda in marsikatera hiša, cerkev, dobi prehitro razpoko v pročelje. Zdelo se mi je, da so podobne človeku, ki radi nerednega življenja prehitro ostari in se mu vtisnejo prehitro gube v obraz. Moram pa povedati, da je večina okoliških mest še čisto mlada. Pred pedesetimi, tridesetimi leti se je tam še pasla živina, danes ropotajo cestne železnice po krasno asfaltiranih cestah mimo tovarn, delavskih ve-
likih lepih hiš in parkov. Ko sem opazoval vse to, sem si' mislil, kako industrija življenje izumetniči a ga vendar zastruplja; jemlje človeku čisto veselje in pesem, ki kraljuje v naših slovenskih vrhovih.
Ker je življenje v tem temnem velemestu tako nezdravo, polaga mesto veliko važnost na parke. Za vedno mi ostane v spominu, park Schlossbergen s svojimi cvetličnimi gredami, ribniki in vrtovi. Neprestano čistijo, presajajo in krasijo tudi vrtnarji, da je od zgodne pomladi do pozne jeseni vedno vse v cvetju. Zeleno grrničje je umetno obrezano v najrazličnejše živali. Na tem oglu sedi medved, tam kokoš, na drugi strani poje petelin itd., vse lepo zeleno in sveže. Vse to pa obrobljajo mladi topoli in drugo zelenje. In Da-liengarten, nepozabno se mi je vtisnil v spomin ta vrt, umetno posejan s tisočerim cvetjem sredi zelene okolice, kakor gredica iz raja, ki samo razveseljuje, oživlja, pomirja živce ter li-je zdravje v tisočere množice'tu se mudečih, mimo idoših, se sprehajajočih. Vse to pa prekosi še park "Gruga", kjer človek lahko hodi ves dan, pa še ne vidi vsega, opazuje lahko ta pester cvet vseh vrst ure in ure, pa se ne utrudi. In ti vrtovi se nadaljujejo v prostrane gozdove kot je Stadtwald, kjer vlada mir in svežost; v otroška igrišča, kjer se na tisoče otrok najrazličnejše poigrava, matere pa sede ob Strani z ročnimi deli in vkusno južino. Ob igrišču je kopališče, kjer je življenje še živahnejše.
Iz vrta "Gruga" sem odšel v spremstvu g. kaplana Vossa in svojega macena Slovenca g. Rozmana preko širnih njiv, kjer je na katoliškem kongresu pred nekaj leti imelo 500,000 ljudi prostora v gozdove pobočja, ki strmo pada proti reki Ruher ali Baldeneyskemu jezeru. Je to umetno jezero, ki so ga napravili z velikanskim jezom na reki smejala, natakar Ruhr, kjer so dvignili vodo za kakih 8 m in je sedaj jezero nad kilometer široko se vije v dolgi črti ob strmem gozdnem pobočju, kjer se skriva Pensijon "Heimliche Liebe", ali malo dalje tam Kroopov grad v kraljevskem razkošju: Grad onih Kroopov, katerih železne tovarne in orožnjarne sredi Essena so znane po celem svetu še iz svetovne
od vročine Ježi pri nas megla nad mestom in ta preklicana burja s severa, ki se ne da ugnati, igra celo poletje svojo vlogo. Tako se čestokrat zgodi, da ko drugje obhajajo slav-nost 4. julija v velikanski vročini, se mi grejemo pri topli
peči. — Torej, ker je sedaj daj imamo ravno najlepše vre- [toplejše vreme, bomo pa toli-me v letu, z izjemo v mesecu ko bolj gorko in prisrčnejše marcu in aprilu. Če bi prišli sprejeli našega vladiko dr. semkaj poletu, bi ne bilo tako Rozmana.
prijetno. Ko drugod umirajo ' Ko pregledujem in berem tu
in tam različno slovensko časopisje, vidim, da časopis, katerega podpira 70 % katoliča nov, — to brez pretiravanja lahko zapišem, — da ta list ni imel niti toliko poguma, da bi bil vsaj malo med novicami omenil o eni ali drugi zgoraj omenjeni katoliški prireditvi Morda bi se bil pa Cleveland podrl? — Mi katoličani smo res čudne "zverine." Še judje nas "bitajo"v tem oziru.
(Dalje na 4. strani.)
vojne. Lepo je videti vse to ob siju popoldanskega solnca, še lepše je voziti se s parnikOm po jezeru, ki je mirno rezal nemirne valove in nas pripeljal do mesta Werden, ki še spada k Esse-nu, a je od Essena mnogo lepši, belo, prijazno in veselo. Ogledali smo si znamenito Miinster-l.irche, starodavno stolnico s zelenim, bakrenim stolpom. V njej smo počastili svetniške ostanke sv. škofa Ludgerija, ki je bil prvi škof te okolice. Ljudstvo ga. tu najbolj časti. Njemu je posvečenih največ cerkva, neiz-vzemši cerkve, ki jo je sezidal moj gostitelj g. rektor Beck-mann v Buerju. Bilo je že precej pozno, ko smo vstopili na mestni avtobus, da se vrnemo domov. Prevozili smo kakih 25 km z avtobusom in cestno železnico, srečno dospeli domov in se polni lepih vtisov predaji sanjam.
Moram pa ugotoviti, da. vkljub silni utrujenosti radi mnogih potov in skrbnega prou-čavanja razmer in vsemogočih političnih, verskih in gospodarskih problemov, vendar nisem mogel prav spati. Kriva je bila temu poleg težkega, nezdravega ozračja gotovo svojevrstna hrana. Prav značilna je za te kraje, naprimer: "Pumpernickel". Kos črnega ali belega kruha se najprej pomaže z maslom, nanj se naloži tanko narezana salama f.li šunka in navrh košček kruha ne iz ržene moke, marveč ia zvarjenih rženih zrn. Košček je prav tenek in prav črne barve. Vse skupaj da prav prijeten okus, vendar .je za zvečer skoraj malo pretežko. Zraven se pije čaj ali kava. Kava je prav vodena. To pa radi tega, ker jo kuhajo kakor pri nas čaj. Še bolj vodeno je mleko. Neka. Slo-nka mi razloži, da pač zato, ker imajo gori krave po 30—40 1 mleka na dan — pač mora biti vodeno. Pri obedu Westfalci ne poznajo niti juhe niti kruha. Obed je običajen tale. Meso z dvema prikuhama in nazadni.e kompot. Kruha ni dobiti nikjer-
Ko smo v parku Schlossbergen počivali pri glažu prijetnega piva, sem postal lačen. Rečem natakarju naj nam prinese nekaj žemelj. Vsa družba so se mi napa je gledal prav debelo. Izraza "zemlje" tam ne poznajo. Odšel je. Čez čas pa prinese v moje izredno 7ičudenje polne krožnike, pa ne žemelj, marveč vsemogoče mešanice, ki je še enake nisem nikoli videl. Na njih je bilo razvrščeno v malih količinah meso vseh vrst, kar si ga menda lahko trenutno predstavljamo in vsemogoče salate; samo kruha ni bilo. Šele, ko sem se previdno lotil tega čudnega konglomeraat sem začutil pod vsem tem tanko šni-to kruha. To smo se smejali. Smejal sem se lahko najbolj, ker je vse plačal moj gostitelj-Moja mošnja sploh ni smela na svetlo, ker je bila pretanka proti drugim, kakor malo pomeni naš dinar proti Reichsmarkam. Pa sem vseeno dobil pri nas za 2, 3 Din isto kot tam za 1 marko. Marka pa je 18 Din. — Človek se mora res smejati.
(Dalje prih.)
ZLATO MESTO IN TARZAN
(Metropolitan Newspaper Service)
odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez' vsakega odbitka. Cene bo podvrženo spremembi kurza. Včeraj so bile naše <:ene:
Takoj nato je glavna poverka prispela v areno. Ko so slovesno korakali po areni, je moral Tarzan občudovati pisana in lepo okrašena oblačila ki so dajala množicam naravnost krasen sijaj. Več tisoč so jih je udeležilo tega pohoda in za vsemi se je na vozu, ki so ga vlekli levi, peljala kraljica.
Dragocen je bil voz na katerem je ležala kraljica in pregrnjen s že dragocenejšim pregrinjalom. Na vsaki strani kraljičinega voza je pa korakalo šest strumnih vojakov, oblečenih v draga oblačila, vsa obšita z zlatom, a na vozu za kraljico je bil črn suženj, ki je držal nad njo velik senčnik.
Komaj je ljudstvo zagledalo mogočne leve, voz s kraljico in njeno spremstvo, je vse pokleknilo, tako tisti ki so bili v areni, kot oni, ki so bili zgoraj v sedežih, da je tako pozdravilo kraljico, le Tarzan je. obstal. Za trenutek je bilo vse tiho, nato se je začul krik navdušenega pozdrava.
Dinarji:
Za $ 2.75......... 100 Din
Za $ 5.15 .....'.:... 200 Din
Za $ 7.30 .......... 300 Din
Za $ 9.70 .......... 400 Din
Za $11.75 .......... 500 Din
Za $23.50 ..........1000 Din
Za Izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $10.00 pošljite $1Q.85 Za $15.00 pošljite $16.00 Za $25.00 pošljite $26.10 Zk $40.00 pošljite $41.25 Za $50.00 pošljite $51.5(1
Z» $9.33,
Lire:
100 lir; za $44.50_________500 lir in z«
$88.20_________1000 lir
Ve« pisma In poSiljate naslovit« na:
John Jerich
(V pitiarn! Ameirikatiskeg* Slovene*)
1*49 W. CERMAK RD„
CHICAGO. ILL.
Kmalu ko sta Tarzan in Phobeg prišla v are-nOi.se je od zlatega mesta sem zaslišala nekaka godba bobnov in trobent, kakor je mogel Tarzan razložiti, "Kraljica prihaja s svojimi levi," razlaga Phobeg Tarzanu. "T9 je še silno stara navada, ki se ob teh slavnostih nikdar ne opusti," pravi dalje Phobeg.
Sreda, 23. oktobra 1935
'AMEfcIKANSfcl SLOVENEC*'
J^OOtKHVOO OOOO 0<>OCK>00-0-0-000000-0-OOCK><>0.0000<>0000<>000000 \
Stran > ^
Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLORADO.
M a »lov in imenik glavnih uradnikov.
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevai, 1208 Berwind Aye., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tainik: Anthony J ei šin,. 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Hdrvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. >j Vrhovni »travnik: Dr. j. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, CoW.
?j	NADZORNI ODBOR:
tj Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 1 ?.. nadzornica- Mary Gruro A9-W VVashincton St., Denver, Colr>. .! 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. !>'	POROTNI ODBOR:
y Predsednik: Frank Primozich, 1927.W. 22nd PL, Chicago, 111. v porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio. Y 3. porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo, i 4. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo.
J 5 porotnik: Dan Radovich, 179 N. Main, Midvale, Utah.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovinec", J849 W. 22nd St., Chicago, ill. / ,
Vse de: arne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav ž', nega tajnika, »se pritožbe |>a na predsednika porotnega odbora. Prosil: nje /.a sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnice .kakor tud: JI bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. jI Z. S. Z. se priporoča ysert) Jugoslovanom, kakor tudi članom dru A j;ih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da sc ji priklopijo. 5 Kdor želi postati čian Zveze, naj se oglasi pri tajniku uajbližnjega društva Z. S. Z. ?.a ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlie glavni tajnik na zahtevo vsa Pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
<* 00. >-o<><>o.o-c»oo<>ooo<>-oo<>oc>^oe>oo.oo
FINANČNO POROČILO ZSZ. ZA MESEC SEPTEMBER 1935. FINANCIAL REPORT OF THE WSA. FOR SEPTEMBER, 1935.
Prejemki in izdatki — Receipts and Disbursements:
		Aktivni Oddelek —	Adult Department		
št. dr.	Prejemki	Izdatki	St. dr.	Prejemki	Izdatki
I.odge		Dis-	Lodge		Dis-
No.	Receij^ts	bursements	No.	Receipts	bursements
]...	.. $322.83	$173.30	26........	... 53.16	. 15.00
3..	.. 389.42	.62.00	27	22.05	—.—
4.	... 80.76	87.50	28	34.06	30.50
5......	.. 257.20	1O2.00	29........	... 124.00	299.50
6.	... 76.03	_.—	30........	... 29.81	—.—
7.	.. 311.33	4.50	31........	... 24.28	39.50
8..	46.38	—.—	32........	... 115.24	36.50
').	.. 196.61	—	33........	... 70.80	—.—
11.	35.03	_	34........	... 13.02	—.—
13.	....' 22.31	—.—	36........	... 88.72	—.—
14..	... 141.79	120.00	37.........	... 37.00	—..—
15	42.96	—.—v	38........	... 37.08	11.00
16..	268.68	89.00	40........	... 39.36	60.00
1.7.	S9.9S	72.50	41.......	... 174.24	10.00
20. ..	81.73	—.—	44........	... 38.43	—.—
21.........	. 119.94	29.00	45........	... 37.91	20.00
22......	75.26	31.00	46.........	... 27.15	14.50
23.....	89.16	61.00	48........	... 20.83	21.00
24.	.. 60.83	31.00	50.....	... 22.04	—.—
	... 14.17	,___	51........	... 31.17	■ —.—
					
■Sk-	upaj —s- Total ..............................			$3,763.32	$1,480.00
Skupni prejem od društev—Total receipts from lodges...........
$3,763.32
Obresti •— Interest:	—
f,f|00 Albuquerque. X. M. School Bid«;.. 5%.......................¥ 1)0
$0379,98 Arkansas Highway, & 5%................113.97
Arh. Highway Bonds issued for back int.. 3%K	45.00
$4000 Aurora, Colo. Sower, 5..................110.00
KO0O Dumas. Texas, Sewer, 6%..............180.00
$1200 Huerfano Co.. Colo., School hist. No. 51, 5Y,%......................33.00
$2000 Masonic Temple, X. Platte, Neb. k 4%......................40.00
$2173.32 Metropolitan Prop., Houston, Tex. Income..............32.25
$700() U. S. Treasury, 3%............................105.00
$2000 I'. S. Treasury, -3'/4%........................32.50
Od hranilne vloge — Savings Account, 2%..........................5.01 721.73
Skupni prejemki -— Total receipts .................................................... 4,485.05
Preostanek — August 31. 1935 Balance..................................... 204,042.62
Skupaj
Total ....................................................................................:$208,527.67
®.61nišl«c podpore
0
Izdatki — Disbursements:
Sick benefits ............;................
$1,330.00 150.00
'Peracije — Operations
Skupni izdatki društvom—Total disbursements to ldgs. $1480.00
Razno — Miscellaneous:
500 No, 10 kuvert za gl. podpreds—500 Xo. 10* envelopes .,...
-V
ajemnino pisarne
Kent
' Hjniška mcs. plača—Secretary's monthly salary :''ag. 3-niesečna plača — Treas. 3-monthly salatv
poštnina in telefon — 1'ostage and telephone..........11.86
Kurjavo — Fuel ....... ,......................................6.27
2.78 15.00 150.00 43.75
Repairs of chcckograph Societies Protective Committee.........
f°pravo čekov, -troja ' ''a tenia 1
r«mija 11a kuplj. obvez.—Premium on bonds accj.
tečen i obresti na kiipljie'nih obveznicah —
i Acc. interest an bonds acquired......................
•novčejije kuponov — Exch. charges on coupons Skupni izdatki — Total disbursements----------------
Preostanek — September 30. 1935 Balance.......
5.50 5,50 60.00
4.87 .80
$305.83
1,785.83
.......$206,741.84
FINANČNO POROČILO ML,. ODD. ZSZ. ZA MESEC SEPT. 1935. FINANCIAL REPORT OF THE JUV. DEPT. OF THE WSA. FOR SEPTEMBER, 1935
L 1
3
4
5
r,
7
8
I
II
14
15 17 20 21 22
23
24
25
26
fige N,-
Ascsmcnt	Dr. št.	Ascsmcnt
Assessment	Lodge No.	Assessment
$14.25	27	3.30
29,75	28	.30
4.65	29	7.20
15.75	30	.75
3.45	31	1.50
7.35	32	4.20
.15	33 •	16.20
8.85	34 ■	.30
1.20	36	6.00
6.30	37	1.20
1.65	38	2.70 '
4.65	40	.90
1.65	41	21.80
2.70	44	1.05».
.90	45	2.25
1.05	46	.45
4.05	48	1.65
.15	50	.30
5.55	51 ,	.60
Ob^'Paj ~ Total ..........................
'11 — Interest on L. S. Treasury, 3 •}.//<..
popili prejemki — Total receipts ............
Postanek — August 31, 1935 Balance ......
$187.30
Bolniške in poskodninske podpore izplačane—Sick and accident benefits paid:
St. dr.	Ime	Vsoto	St. dr.	Ime	Vsotc
1 .odge			Lodge		
No.	Name	Amount	No.	Name	Amount
1	Adolph Anzichek	. $14.00	17	Joe Tursick	27.00
1	Frank Bokal	25.00	21	Louis Pcrushek, Sr.	29.00
1	Frank Fintz	34.50	22	Frances Peyuovich	15.50
1	John Janezich	14.50	23	Gregor Zalcc	15.50
1	Andy Moclic, Jr.	30.00	23	Margaret Jartz	33.00
1	Joseph l'erhaj	1.4.00	23	Alargarct Jartz	28.00
.1	Luka iSabec	27.00 | 24		John Mismash	31.00
1	Joseph Zupančič	14.00	26	John Hayduk	15.00
3	Jacob Papesh	13.00	28	Mike Lukach	30.5(1
3	Frank Renath	31.00	29	Mary Kostanjsek	14.00
3	Mary Rokovina 1	18.00	29	Mary Kostanjsek	24.00
4	Louis Arko	30.50.	29	Caroline Mranior	28.00
A	Frank Mismash	31.00	29	Caroline Mranior	32.0(1
4	Joseph Mismash	7.0(1	29	Aloiza Zadnilc	29.50
4	Mike Smiljariovich	19.00	29	Aloisa Zadnik	' 22.00
5	Frank Fabian	41.00	31	Stana Masanovich	26.00
5	John KikeJ	52.0(1	31	Savo Masanovich	13.50
5	Louis Paylm	24.00	32	Frank Letice	36.50
5	George T till	22.6(1	38	Frank Lumbert	11.00
5	Lukas Vidmar	23.00	40	Anton Gerl	60.00
7	Mary Zgajnar	4.50	41	Klizabcth Peketz	10.00
14	Anton Dupin, Jr.	25.0(1	45	John Culiey	10.00
14	Anton Dupin, Sr.	14.0(1	45	Anna Piscovich	10.00
14	Joe Rebol, Sr.	30 00	48	G ust Malensek	21.00
14	Anton Dupin, Sr.	14.00			---
1-1	Joe Rebol, Sr.	27.0.1		Skupaj — Total	•$'1330.00
14	Frank Zele	10.00			
16	Anna Burns	10.00		Operacije — Operations: .	
16	Frank Krasek	22.00	29	Mary Kostanjsek	75.Q0
16	Frank Tomsick	57.00	29	Caroline Mranior	75.0(1
17	Mary Jclniker	26.50			
17	Joe Tursick	19.00		Skupaj — Total	$150.00
Od	št. 5 k št.	1:
Od št. 7 k št.	41:
Od	št. 17 k št.	1:
Od št. 40 k št.	51 :
Dopisi lokalnih društev

SPREMEMBE V ČLANSTVU ZSZ. ZA MESEC SEPTEMBER 1935. CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE WSA. FOR SEPTEMBER, 1935.
Pristopili — Entered:
K št. 1 iz ml. odd.: Frank Zgajnar, c, 5166, R. 16, za.v. $500 in $'l. K št. 9: Virgil 'Lawrence Foster, c. 5167, R. 23. zav. $500 in $1.
Zopet sprejeti — Reinstated: Pri št. 16: Joseph Bozaich, c. 502; Mary Bozaich, c. 2038; Louis Lesar, Jr., c. B-112.
Pri št. 29: Anna M. Smolik, c. 4946.
Suspendirani — Suspended: Pri št. 4: Mike. F. Deklcva, c. 5110. Pri št. 7: Dorothy Palčič, c. 3455.
Pri št. 9: Lawrence Laško, c. 3563; Anton J. Lulek, c. 4853. Pri št. 11: Angela Slak, c. 3122; John Slak, c. 2941. Pri št. 14: Rosie Bny'kovich, c. B-2-36. Pri št. 10: Anna Gradishar, c. 15-127. Pri št. 25: John Speck, c. B-210; jerry Zortž, c. B-219. Pri št. 29: Marie Fabian, c. 4,554; Albina Hpchevar, c. 1555; Mary Komin. c. 4888; Julia Makse, c. 4205; Josephine Martich, c. D-21; Theresa Pecaver, c. B-49; Mary Pucel. c. •1423." Pri št. 31: John Mis, c. B-159. Pri št. 33: Kristina Pierman, c. 4223. Pri št. 45: Mary Oxljo.ro.w, c.,3377. Znižala zavarovalnino iz $1000 na $250—Decreased Ins. from $1000 to $250: Pri št. 16: Mary Kiikar, c. 2453 in se zavaruje za bolniške in poškod. podpore.	- ,
Prestopili — Transferred: Frank Grego, c. 2219. Anna Peketz. c. 2643. John Kadunc.c. 2005.
John Hriberniek, c. 398.8; Marv Hribernick, c. 4235; Frank Svigle, c. 3991; John Svjgle. c. 3992; Mary Svigle, c. 3081
Umrl •— Died:
Pri št. 4 umrl dne 23. septembra 1935: l.ouis Arko, c. 2104, star 48 let. Vzrok smrti: J etika. Pristopil v Zvezo 10. septembra 1919. Zavarovan je bil y.a. $1000, R. 32.
Denver, Colo., October 15, 1935.	Anthony Jeršin, gl. tajnik—Sec'y.
.........'.....-7-;-O--
sko igro v nasi naselbini.
Nadalje opozarjamo član stvo našega društva, da kampanja za nove člane je še ved 110 odprta. V tej kampanji je prosta pristopnina in tudi za zdravniško preiskavo Zvezi' povrne stroške, zato se priporočamo članom, da skušate pridobiti vsaj nekoliko novih članov pred zaključkom kampanje. ZSZ, kot je Vam znano, je nad sto procentno solvent-na, kjer se lahko zavarujete za vsakovrstne zavarovalnine, ravno tako kot pri vsaki Insurance Companiji, edina razlika je, da so pri ZSZ nižji asesmenti. Pri ZSZ se lahko zavarujete za bolniške, po-škodninske, odškodninske in operacijske podpore proti primerno nizkimi mesečnimi asesmenti. Torej skušajmb prido biti vsaj vsak po enega novega člana, do zaključka kampanje, in ob enem pa ue pozabimo prignali s seboj naše prijatelje na igro, ki se bo vršila 9. novembra v Domu Sloven skih Društev.
Za veliko udeležbo se ulj ud 110 priporoča
Oclbor.

t]iiiiiiiiiiiiuiii(iiuii!it]iiiiiii:iHiE]iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii[iiiiniiiiiiic<:->
VABILO NA IGRO iN PLES
Denver, Colo.
Društvo sv. Martina št. 1 ZSZ. uljudno vabi vse rojake v Denverju in okolici, da se udeleže šaljive igre in plesa v Domu Slovenskih društev, katera se bo vršila v sobota 9. novembra, torej ravno dva večera pred godom sv. Martina, patrona našega društva. Igra bo v treh dejanjih in je prav šaljiva in zanimiva. Ker že dolgo časa nismo videli nobene Slovenske igre na Denverskem odru, je pričakovati velike udeležbe. Zatorej pridite sigurno in pravočasno, kajti pri-četek bo točiio ob pol okrni uri zvečer, da bo imela mladina po igri več časa za ples in prosto zabavo. Vstopnice so samo po 25c lil se bo pravočasno poslalo na vsakega Člana po 2 vstopnici, in sicer eno naj sam rabi drugo pa lahko proda ali pa pripelje svojega pri-atelja ali prijateljico na igro.
Od igre ne bomo danes drugega omenili kot, da so vloge v rokah dobrih ter izkušenih igralcev, kateri se pridno uče, da bodo isto popolnejše izpeljali, ostalo boste pa lahke; sami videli, ko se boste igre vdeležili. To Vam rečemo da boste prav zadovoljni, da ste spet enkrat videli lepo Sloven
187.30 18.74
206.04 10,681.88
111 preostanek -- September 30, 1935 Balance.................... $10,887.92
IZ URADA DR. WASHINGTON ŠT. 32, ZSZ.
Cleveland, O.
Vsi Člani in članice zgoraj omenjenega društva so prošenj, da se ža gotovo udeležijo prihodnje mesečne seje dne 5. novembra ob 7 im zvečer v navadnih prostorilL Seja bo
kratka in to radi tega, ker se vrši po seji prosta zabava, pri kateri se bodo delile nagrade. — Člani in članice, ne zamudite tega družabnega večera. Pridite gotovo vsi, da se bomo enkrat vsi skupaj veselili kot ena družina in se med seboj poznali. Ob enem bomo pa tud1 vsi videli, kdo bodo tako srečni, ki bodo dobili v a ko lepe nagrade. Zagotavljam vas, da vam ne bo žal. Ob enem se prosi vse člane in članice, da prodaste vse tikete za nagrade in če je kateri že vse prodal, se lahko oglasi še pri meni, ker jih imam še ^liekaj na roki. Morda ni vsem članom in članicam niti znano, da je bilo 11a zadnji seji sklenjeno, da mora vsak član in članica sprejeti 10 teh tiketov za nagrade. Ako jih noče, ali ne more prodati, je njegova dolžnost, da jih plača sam. Toliko v pojasnilo, da ne bo kdo rekel, da o stvari ni vedel ali vedela. Upam in želim, da bi k temu nihče ne pregovarjal, ker to je malenkost. Deset centov za kartico, s katero je plačana vstopnina in je z njo upravičen vsak do nagrade, res ni veliko. Zato vsi člani in članice krepko na delo, ker tukaj se gre, da se poveča društvena blagajna, o kateri pač vsi veste, da je bolj na malem. Naša blagajna je izčrpana in zato je bilo potrebno nekaj ukreniti. Torej prosim člane in članice, če ste že vse prodali, da pridete še iskat. Reci moram, da so'nekateri člani jako pridni in požrtvovalni. Posebno pripoznanje še mora dati sobratu Joe Francel sr. in so-sestri Krnc, ki sta bila close daj še najbolj pridna in sta največ prodala. Želeti je, da bi ju' še drugi posnemali. Želim vsem članom in članicam našega društva obilo uspeha. Ne pozabite seje dne 5. nov. Nasvidenje omenjeni dan v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v spodnji dvorani.
Ana Zaic, ta.jnica ""MiiiiiHitiniiiiiiiHiminiiiiiuiiiiiniiiiinmiiiiiiitiniiiiniiiiHCii S?
ZSZ ENGLISH SECTION
r!ituimiiiiuuc]iiiiiiii!iii:]ninMiiiiit]iiiiimiiiini!iiiiiiiiuc}iiuiiiiii TRAIL BLAZERS LODGE
Denver, Colorado.
SUNDAY, NOVEM HER 17th That is the date the Trail Blazers present their Superb Turkey Party.
Have you secured your tickets and made arrangements to be present on this evening? If not, do so now and enjoy a night of great entertainment.
The enthusiasm that is shown among pur friends and members, promises that this affair is just what thc.y have been waiting-for. The average person demands variety, aiul with this 111 mind we give the public something absolutely new and different.
Tickets are on Sale now and can ).ie had from any member or officer. A number of prizes will be given awav positively free, also auv information can be secured from either the President or Secretary regarding this party.
The dale—November 17th; The ['lace—4468 Washington St. The Tina: —7-30 until? '
Our good brother "Chuck" Blan-chard is home recoiiperathig from a goitre operation. This is one time Charley can't say ail} thing and must listen to others.
Sister Elizabeth Peketz' is up and flown, but coming along nicely. Daughter Barbara-Ann is quite an authority around the place with even John doing his bit.
Ann Peketz transferred to the Trail Blazers and we are glad to have her. We would appreciate it very much if she could attend,meetings and take-an active part as has been "the custom 01
IŠČE SE ANTON RUSS
nahaja se nekje v Californiji, doma je iz Loškega Potoka, vas Travnik, po domače, Še-metov. "Naj se oglasi na uredništvo Amcr. Slovenca."
LAFAYETTE
chaMplAin -
ILE DE FRANCE
Za nadaljne informacije in vozne lict ke se obrnite na
OTt j PREKO ^ IHAVRE
-	- 2. novembra * 23. novembra
-	9. novembra * 30. novembra 16. novembra * 7. decembra
LEO ZAKRAJSEK
General Travel Service, Inc. 302 East 72d Street, New York City
the Peketz family.
Brother John Grande is the proud father of a girl and Brother Tony Grande is going to be called clad when his son is able to talk. Good Luck to both of these families.
John Kalcevic takes the cake. He startwl to cut a linoleum that was ten large and before he got through with ' it he had to patch the linoleum hi cause it was cut too small.
Birdie, Birdie, whose name will be next in this .column. You had bettei watch your step or else we might lei! something or perhaps we may ,yet a line on the Windy Observer some day, at any rate until then- An Revoir.
—Oscar.
CHICAGO YOUNGSTER'S^ BRANCH NO. 2, WSA.
Chicago, 111.
Calling all members and friends, Calling all members and friends. ou "are again listening to Station C. N . B. 2. in Clikhgo. At this time we bring you news from our good old Br. Xo. 2.
Today we again have with us our good friend "The Shadow". Before 1 present it to you, I'd like to remind you again of the membership cam paign. How many of our members arc
bus\ getting them? We hope that there will be no room at our next meetjng. We're exjccliug to get those $10.00 for our treasury. I'll have to <av Adios and now "'J"lie Shadow" it-, self.
Ha, ha, ha. It is 1 again, "the Shadow".
I was prowling around and still am prowling, peeking in every tiny hole, trying to find something new, but alas 1 cannot find anything. My courage is still with me and I'm sure something will come soon.
Ali! 1 hear something. It isn't very distinct. Ah it conns slow, What! Oh! Winter coats! Our president Misa Eleanor l.ali and our great helper in our branch Miss Frances Primozich both have new coats. I can't hear. Ohl They are now good and ready to go out in any weather to collect new members. Fin'e, Excellent, Stupendes, Collasol, Gigantic.
Everything has stopped. Xo more news no more talk.
We still haven't heard from our friendly rivals "The Liberty", are they still asleep.
Our time is coming to an end so I'll have to say "Goodbye".
Ila, ha, ha! ha, "The Shadow".
WHAT OTHERS ARE SAYING
THE UNCERTAINTIES OF LIFE
The tips and downs of economic and financial conditions in our court try today finds Life Insurance still carrying on in the even tenor of its way. The experience through which we have passed in recent years, called "the depression," has given to all great legal reserve Fraternities an acid test. They have not been found wanting.
Through epidemics of .disease, business losses, shrinkage of securities, Life Insurance has stood firm and untroubled. Corporations have cut divi dends, security values have fallen, real estate has become unmarketable, building and loan associations have deferred their maturity dates—yet Life-insurance has spred its beneficent protection and stabilized influences over tins whole land as never before.
The obligations devolving upon Life Insurance associations, such as death claims, policy loans, surrender values, have been, and are being met promptly; always worth one hundred cents on the dollars. It is quite impossible to measure the great benefit accruing to certificate holders by the availability of these funds, and the comfortable feeling of security thereby created.
The people have implicit, confidence in Life Insurance, evidenced by the increasing demand on the part of the insuring public for investment forms of contracts and life annuities.
The wisdom of creating a substantial reserve, a sinking fund through the medium of Life Insurance has taken firm hold upon the discriminating people of our country. They have come to know that Life Insurance not only provides for the widow and children and makes old age independent, but that it is a bulwark of safety and security during the tips and downs of financial uncertainties. Fraternal legal reserve insurance is your safeguard.
—The Bee Hive.
SECURITY AND MANAGEMENT
Security is the main purpose of insurance in all its branches, whether life, fire, casualty or other type. Its first essential is that it shall be sound and dependable, that the insurer shall be able to meet its obligations at their maturity and shall, in the meantime, so conduct its business as to make performance of such obligation an absolute certainty. For this pui'pose, adequate premiums and ample reserves are essential.
In Life Insurance, the contract may he in effect during a long term of years and the company must be in position to accommodate itself to that wide range of economic conditions which it is likely to experience throughout the years. This, in turn, indicates necessity for adequate surplus well in excess of mathematically calculated reserves.
\'otwithstanding proper laws, it is only by the exercise of good judgment on the part of those administering the affairs of such an institution that those who place their confidence in it can feel secure. In the final analysis, such institutions are to be judged by the character and the ability of the men who manage them.
—Frederick H. Ecker.
THE HUMAN SIDE OF LIFE INSURANCE
Xo business is more genuinely human, through and through, than life insurance. One of the most human desires in the world is the desire Tor security. The person who recognizes his responsibilities prepares for future security by owning enough life insurance. The human benefits of life insurance during tile depression years have been - tremendous. Not long ago a newspaper editorial described life insurance as the greatest community chest in the world because jt is filled by men's foresight in making sure that neither their names in hiter years, nor their family's names in case of death, will ever be thrown on the roles of charity.
-Alfred E. Smith.
THE RESERVE PRINCIPLES OF LIFE. INSURANCE
"At a time like the present when artificial regulation of trade is, on the one hand, actively preached as a way out of our troubles, and, on the. other hand, denounced as the main factor in the aggravation of the ills which it seeks to cure; when vast sums of public money are being spent on schemes which in themselves may lie efficacious—though this is sometimes open to doubt—but which in any case the public purse can ill afford; and wheji these schemes are financed either by' excessive taxation or by loans to be paid off, not by the present 'generation but by their unfortunate posterity, it is perhaps appropriate to emphasize that assurance, and especially life assurance, is based on. and firmly adheres to, moral principles which have not been diluted by neo-econoiuie expedients.
"Tile basis of life assurance is the putting aside of installments out -of cash in hand in the knowledge that such money will be available for oneself or for one's dependents in the time of need. The man who insures does not expect to receive benefit before he pays his premium—In fact, he frequently pays his premium knowing that he himself may receive no direct benefit from it; in other words, he presents; posterity with a credit and not with a debt."
Chairman A. Allan Paton.
«"A Bigger and Belter Juvenile Department. — The Future of Our Association."
Najboljši illinoiški mehki premog prodajam; 4 vreče $1. Dostavljam brezplačno v Chicagi. Pokličite LAWndale 6699.
NA STANOVANJE
ali hrano se sprejme eden ali tudi dva moška uprašati 2012 W. 23rd St. 1st Floor.
SKUPNA POTOVANJA
DR. F. PAtILICH
ZOBOZDRAVNIK
2125 So. 52nd Avenue
(poleg Douglas Elcvator)
CICERO, ILL,
Tel. Cicero 610
& (irpv PAINFUL iSfcS , TEETH
URE: vsaki dan izvzemš! §rede od 9 a. m. do 8 p. m. — Ob nedeljah po dogovoru.
Rojakom, ki bodo potovali v stari kraj za Božič, se nudijo sledeči dobri parniki:
30. nov.—Champlain na Havre
6.	dec.—Majestic na Cherbourg
7.	dec.—He de France na Havre
14.	dec.—Berengaria ua Cherbourg
15.	dec.—Europa na Bremen
Pišite nam po vozni red in cenik arnikov. Mi zastopamo vse linije in arnike ter Yam v vsakem slučaju ahko postrežemo.
Cene denarnih pošilj&tev: Za $.2.75.... 100 Din; za $ 9.25.... 100 tir Za 5.15.... 200 Din; za 18.20... 200 Vir Za 9.65.... 400 Din; za 27.00.... 300 lir 'a 11.75.. . 500 Din; za 44.00.... 500 lir Za 23.50....1000 Din; za 87.00 ...1000 lir Za 47.00... 2000 Dm; za 174.00. . 2000 lir er se cene često menjajo, so navedene een podvržene spremembi gori ali doli.
Pošiljamo tudi v dolarjih.
NOTARSKI POSLI ko rabite pooblastilo, izjavo, pogodbo, li kako drugo notarsko listino, ali ako mate kak drug posel s starini krajem, aro pišite za pojasnila. Vse tozadevne lOŠiljke naslovite na:'
Leo Zakrajsek
General Travel Service, Inc.
302 E. 72nd Street, New York, N. Y.
Stran *
'AMERIKANSKI SLOVENEC"
Sreda, 23. oktobra 1935
Deklica z odprtimi očmi'
PIERRE L'ERMITE 111
- I
Prevod iz franco
"Gospodična, tukaj nismo v Noirmoutieru ..
"Zalibog res nismo... Toda trdno upam, da ne bo dolgo, pa bomo spet tam."
"Tudi Vas so aretirali, gospodična?"
"Aretirali? Pa še kako! Toda, kajne tetka, opravila sem bolj na kratko nego Vi!... Nadzornik se je hitro potuhnil pred menoj! In kar na mah sem bila prosta jaz, hip na to pa še Vi."
Roger Maude je motril dekle, ki je ponosno povedala svoje. Kako je lepa, njegova — če Bog da — zaročenka, kadar švigne plamen iz njenih modrih oči pod črnimi obrvi!
Poskušal je urediti stvar:
"Razumem, 'kako Vam je potrebno, da se Vam živci umirijo. Toda ne mislite li, da bi Vama bila opera kakor nalašč ...?"
"Da poizkusiva še enkrat kako aretacijo?!..."
"V moji družbi bodite brez skrbi!"
"Gospod Maude, izberimo srednjo pot... Pustimo opero na miru; jutri bi rada po-setila cerkev Sacre-Coeur. Danes pridite z nama, če Vam je prav, ter nama pokažite pot. Zdi se mi, da mi bo malo hoje dobro delo."
Roger Maude je bil v dvomu. Seveda ga "sredi ja pot" ni prav nič navdušila. Ni se bil tako lično napravil zato, da bi se iz-prehajal po pariških ulicah! Poizkusil je izbiti vsaj še kak drug profit:
"Dobro, toda nazaj grede Vaju vendar smem povabiti na čaj v ulici Charles-Nodier..."
"Oh, ne, tega pa ne!" ' "Uboga moja mama! Vi ne veste, kako zelo ji je žal!... Kako ste neizprosni... strogi!..."
OdšU so vsi trije po ulici des Abbesses, zavili v rue Lepic, ki je bila v tisti svetli noči zgodnje jeseni tako čudna.
Nebo je bilo ledenomodre barve, prebito tu pa. tam po kaki daljni zvezdi. Mesec je bil kakor bisern okrasek na ogrinjalu noči ter je rezal na cesto v ostrih črtah čudovi te silhuete čudovitih hiš ...
Ivo je trojica prehodila nekaj minut v popolni tišini zapuščeno cesto, je nenadoma zašla v blazen vrtinec, v okolici mou-lina de la Galette... Ženske bolnega izraza, nenavadne obleke; moški, večji del v svečanih večernih oblekah, kočije, zvoki bližnjega orkestra, zelenkasta električna luč...
Uniformiran nastavijenec zabavišča, ki je opazil Rogerjevo belo samoveznico, mu je ponudil program, ki ga je mladenič sa-njavo prečital, zmečkal in vrgel na tla ...
V tem živahnem toku so hodili nekaj minut; nato so dospeli nad ulico Ravignan in spet je zavladala tišina naokoli...
Počasi so šli po ulici Saint-Rustique, kjer je mogočno vladala ogromna belina cerkve Sacre-Coeur.
Teta Cecilija in Rolanda sta zavzeti občudovali to veličino, oblito s hladno svetlobo in podčrtano z globokimi sencami.
Roger Maude je vdano korakal ter upiral oči v svoje brezpredmetne lakaste čeveljčke ...
Tako so dospeli do zaklenjenih vrat montmartreškega sv. Petra.
"Kako se imenuje ta cerkev...?" je vprašala Rolanda.
"Ne spominjam se več njenega imena."
...?!!
Teta Cecilija nenadoma vzklikne. Prepoznala je umetnika, ki je bil istočasno s kolonijo v Noirmoutieru ter je večkrat slikal v "Stari Rakovici", v Zavetju in v Garenniere ... Montmartrečan, ki je šel nocoj na sveži zrak, kakor se mu spodobi, ter je pušil svojo pipo v očigled neskončnosti.
"Gospod Gignoux!..." je vzkliknila.
"Glejte no .. .'Vi ste, gospodična! Tu ... in ob tej uri!... Zdi se mi, da se mi sanja! Ali je res mogoče, da ste se spravili iz starega Noirmoutiera? In evo, prijazna gospodična Rolanda je tudi tukaj!"
Sramežljivo je vzel Cignoux svojo pipo iz ust ter prisrčno pozdravil dami.
Nato je zapazil Rogerja Maudea.
"Ah, tudi Vi ste tukaj! In kako nobel napravljeni! Ja — kateri veter vas je prinesel? Kaj naj to pomeni?"
"Nič ne pomeni..." je naglo dejala Rolanda.
"Recimo torej, gospodična, da to nič ne pomeni!"
"Vprašali sva, kako se imenuje ta-le cerkev..."
"To je montmartreški sv. Peter, ena najstarejših pariških cerkva!..."
Gignoux pa je bil montmartrečan od nog do glave ter se je zato na mah ogrel za svoj predmet:
"Kraj, na katerem zdaj stojite, je ves posvečen po slavni zgodovini."
"Tako nekako, kakor opatija la Blanche na Noirmoutieru ..."
"O, še mnogo boli... Ta-le cerkev je bila svojčas opatijska kapela nekdanjega benediktinskega samostana, ki je zavzemal ves ta grič. Vernice so hodile po podzemskem rovu doli do kapelice "Mar-tyrium" v ulici Antoinette, v kateri je bi] pokopan sv. Denis ... Kjer sta se srečala sv. Ignacij iz Loyole in sv. Frančišek Ksa-verij... Kako, mladi mož, ali Vi vsega tega ne veste?"
"Ne vem ..." je odgovoril Roger Maude. "Zato mi je pa tem bolj znana opatija Theleme
"Poslednjo opatico — ime ji je bilo Montmorency-Laval — dva in osemdeset let staro in popolnoma gluho ženico, so obdolžili, da je rovarila zoper revolucijo in jo tirali pred ljudsko sodišče. Ker pa se je zdelo, da se bo razprava zavlekla na dolgo, kajti uboga ženica ni čula nobene besede in tudi ni razumela, česa jo dolže, je Fouquier-Tinville prekinil obsodbo s tem, da je zaklical kanclistu:
"Zapišite, da je gluho rovarila proti revoluciji !..."
Pošasti, ki so izvrševale sodnijski posel, so bruhnile v smeh; naslednjega dne so opatici odsekali glavo. Radi teh redovnic vidite v tem okraju samo taka imena rue des Abbesses (Nunska ulica) ... Plan des Abbesses (Nunski trg) ... Boulnagerie des Abbesses (Nunska pekarna) ... itd. — Toda pojdimo tu po ulici Azais... Od tam boste imeli veličasten razgled na Paris ...
"Veličasten" ni pretirana beseda.
Gignoux, ki je vedno vnet za "svoj" Montmartre, je bij še posebno navdušen od nepričakovanega srečanja ter je vlekel teto Cecilijo kar naprej.
(Dalje)
m
TISKOVINE
vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno
Slovenska tiskarna.
Amerikatiski Slovenec
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
se pripravljamo na sprejem častnega gosta, ki bodo pri nas tri dni in ta gost so dr. Grego-rij Rožman, nadškof ljubljanski, ki vem, da bodo prisrčno dobrodošli med nas puebelske Slovence. Bog živi! Prisrčno pozdravljeni!
Dragi naročniki Amerikan-skega Slovenca. Apeliram na vas, ker sem sama bolj boleh-na in težko okoli hoclim, da b; vi sami prišli do mene in zopet obnovili naročnino za list, ter tako pomagali listu, ki se težko vzdržuje če ni naročnina poravnana o pravem času. — Lep pozdrav vsem čitateljem lista tukaj in v stari domovini. Josephine Meglen, zast. -O-
5AHVALA IN PRIPOROČILO
Cleveland, O.
Vsem volilcem 23. warde se tem potom prav iskreno zahvaljujem za podporo, ki ste mi jo dali pri zadnjih volitvah. Posebna hvala tudi vsem, ki ste količkaj pomagali ali so-po svoji moči daruje, kolikor delovali. Veliko zaupanje, ki mu razmere dopuščajo. — ste mi ga izkazali pri volitvah, Prav lepa hvala vsem, ki so je dokaz da Slovenci cenijo kaj darovali za barvanje naše izobrazbo, katero se doseže s cerkve. Kateri še niste, pa lah- trdim delom, in s katero se ko to storite; je še veliko za sposobno služi narodu. Tzmed popraviti, ker 14 let ni bilo nič ostalih .kandidatov je moje popravljenega. Tako, le vsi mnenje, da je councilman pomagajmo, da bo lepše iz- Kennick v dveh letih v mestni gledalo za našo naselbino.'zbornici dobil skušnje, katere Radi tega, če kaj daruješ za mu bodo mnogo pripomogle, čast božjo, ne boš nič manj da bo še bolj zmožno delal za imel. Bog ti ne bo ostal dolžan, korist Slovencev. Ne izvolite Preminul je previden s sv. 'novinca, ki nima drugega pri-
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Društvo St. Francis št. 236, KSKJ., priredi mali ples za pokritje svojih stroškov in sicer v Slovenskem domu dne 27. oktobra zvečer. Vsi rojaki so vljudni vabljeni, da se omenjeni večer udeležijo te prireditve.	J. B.
-o-
SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ PUEBLE
Pueblo, Colo.
Prišla je zopet jesen. Noči so postale bolj mrzle, le podnevi je še precej toplo. — Naša farna cerkev Marije Pomagaj bo dobila od zunaj popolnoma novo lice. Vsako rec je bilo treba popraviti, da tako izgleda res kot hiša božja. Ce imamo mi doma radi udobno; zakaj bi ne prenovili hiše, v kateri ima svoje prebivališče sam Bog. Zato naj vsak
PISANO. POLJE
J. M. Trunk
zakramenti za umirajoče Mr. Joseph Grebene v starosti 61 let. Doma je bil iz Strug, vas Teržič. V Ameriki je bivai dolgo vrsto let. Tukaj zapušča ženo in več otrok, katerim izrekamo naše globoko sožalje, pokojnemu naj pa sveti večna luč in naj mirno počiva v hlad nem grobu. Poleg žene in otrok zapušča tu še več bratov in štiri sestre, katerim tudi izrekamo naše sožalje. — Bil je naročnik Amerikanskega Slo venca.
Na operaciji je bil Mr. Loui" Russ in .upamo, da se kmalu pozdravi, kar mu tudi želimo; je tudi naročnik Amerikanskega Slovenca. — Mrs. Frances Petric je tudi že šest tednov bolna in ji vsi želimo, da bi skoraj okrevala od težke bolezni. — Tudi Mrs. Josephine Bergles se je precej pobila po glavi pri neki avtomobilski nesreči. Človek pač res ne ve. kje ga zadene nesreča. Nikjer več nismo varni pred temi ka-rami. — V bolnici se nahaja tudi Mrs. Frances Pele in sicer že dolgo časa. Dal Bog, da bi se ji zdravje skoraj vrnilo • Domov se je zopet povrnil Mr. Anton Jamnik, ki je bil na obisku v stari domovini in je prinesel od tam mnogo pozdravov. — Na obisku je bila Mrs. Frances Pekovšek in sicer pri svoji hčeri v Los Angeles. Dva meseca je bila in vem, da se ji je bilo težko ločiti. Sedaj je zopet doma pri svoji družini. Srečen povratek.
V zakonski stan sta stopila ženin Mr. Jerry Simonich, nevesta Miss Frances Russ. Tovariša sta bila Mr. Anton Meglen in Miss Hilda Francel. Obema poročencema želimo obilo sreče v novem stanu. — Se več porok je bilo v zadnjem času pri nas in vsem že-jlimo srečo in božji blagoslov nadaljnem življenju. Za lepe pozdrave se.zahva-
poročila kot da ga skuša vriniti sebičen politični poglavar, ki je tujega naroda. Prepričan sem, da ponovna izvolitev Wm. J. Kennicka bo najbolje služila interesom naše warde in torej priporočam vsem slovenskim volilcem, mojim prijateljem, in mojim pristašem, da prihodnji mesec volijo za našega councilmana William J. Kennicka.
Z iskrenimi in hvaležnimi pozdravi, William A. Vidmar.
--o-
V CLEVELAIVIDU BOMO GLEDALI SLIKE
Cleveland, O. Posebne nove in zanimive. "Evharistični kongres v Ljubljani" Birmo v Žužemberku" In pa: "Procesija v Laščah." To so sedaj čisto nove slike, vredne, da jih vidi vsaki" naš katoličan (ka), pa tudi oni, ki so že zgubili veselje in čut do svetih resnic.
Slike so vse od kraja do konca, zelo jasne in lepo mirno posnete, vsake ganejo v spominu na domovino in a na one srečne čase, ko smo še kot dečki in deklice sami šli k sv. birmi in v procesijo itd. Kako veličasten, da je bi pa Evhar kongres, ste pa že mnogo či-tali in slika to vse potrjuje, le pridite v sredo večer 23. t. m. v S. N. Dom na St. Clair Ave., četrt pred osmo uro žal vam ne bo. Vstopnina k tem slikam bo 25c in 10c dobiček pa gre v podporo za novo cerkev fare sv. Vida.
A. Grdina lastnik slik. -o—T—
NAROČEVALCEM JUGOSLOVANSKEGA ZEMLJEVIDA
sporočamo, da je isti razprodan in ga vsled tega ne moremo več dobiti iz starega kraja. Kadar bo izšla nova izdaja bomo' javnost obvestili. Za enkrat naj se istega ne naroča, ker z njim ne moremi več po-
Dvojno lice
Bog Jan je imel dvojno lice, drug drugemu prav nič podob no. Dvojno lice ima tudi Avstrija napram svoji zaščitnici — Italiji. Eno lice sme in mora kazati, in to je silno prijazno, drugo ne sme kazati, oziroma je hudo prepovedano kazati. Prvo lice kažejo vladni krogi, ker je menda obstoj Avstrije odvisen le od milosti Italije. Večina prebivalstva pa bi kazala popolnoma drugačno lice, kakor sem že večkrat omenil, ker dobro poznam ljudsko mentaliteto v Avstriji, pa ne sme kazati tega lica. Ko ljudstvo govori, govori o Italijanih le kot o —kacelmohar-jih, pa glasno ne sme govoriti, je enako hudo prepovedano, i Dogodek pri odkritju nekega spomenika v Solnogradu je vrlo značilen. General Wallu-sek je govoril kakor mu je narekovalo srce, in povedal, da je Italija največja politic na izdajalka, in krogi na vla-;di so slavnost hitro zaključili, i Mussolini bi lahko zaveznici in zaščitnici napovedal vojsko, j saj se baje celega sveta ne |boji. V Avstriji je huda potrebna zadrega, ko se mora kazati prijazno lice, pa srce drugače govori, in v Italiji imperatorska prešernost, milo povedano, čas pa utegne marsikaj izpremeniti. Dozdaj pa je tako.
Kakor v mlinu je ropotalo
Ropotalo je namreč v sovjetski Rusiji kakor v kakem mlinu, ko so se ženili in — ločili. V mesecu maju t. 1. je bilo sklenjenih 4,381 "zakonov," samole v Moskvi menda, ampak za isti mesec je bilo ravno tam "registriranih" tudi — 2,040 razporok, toraj sko-roda polovica je postopala po znani ciganski: "...drugo dobiš, pa to zapustiš." Tedaj je šlo še po — dopisnici "postcard — divorce." Ni čuda, da so očetje komisarji zamajali z glavami in dne 22. septembra rekli: Nak, odsihmal morata "oba vedeti," kaj se godi. Ali bodo povodenj zaštapali, je drugo vprašanje, ker spustili so voz, da je zadrdral navzdol, in znano je, da drvi voz navzdol, ako je bre'z zavire, vedno hitreje. Navadno se tak Woz tudi razbije, in tako bo tudi v Rusiji vse razbito.
!	--o--
j "Slovenski katoliški drfv-iV nas druži, da se razkropljeni Tied tujci, ne lTjruhimr. »I'd
POIZVEDBA
Izvedeti želim, kje se nahaja rojak Peter Schutte. Ako kdo ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti na upravništvo tega lista, za kar se mu izreka že v naprej zahvala.
I&IIIIIIIIIIIIIIIM^
VAŠE DOMAČE IN DRUGE VAŠE PRIJATELJE f
V STAREM KRAJU S STENSKIM KOLE- | DARJEM "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" ZA LETO 1936!
lim Mr. in Mrs. škoff iz Aspa- streči. na in Leadvilla in Bernard in Knjigarna Amer. Slovenca
g
wmmm
Nič ni napravljenega takega, česar bi ne mogel kdo napraviti slabše in prodajati cenejše.
Modernizirana dobra gospodinja in skrbna mati bo kupovala od
1 WencelsDairy Products
''I	IZDELOVALCI NAJBOLJŠE KAKOVOSTI
MLEČNIH IZDELKOV,
2380-82 Blue Island Ave. Tel. Monroe 3673 CHICAGO, ILL.
> 'u
ki ne napravijo slabše — marveč napravijo varnejše.
I EEeeSBE/aHaiEBMi
Letošnji naši izletniki, ki so se podali na evharistični	j
| kongres v Ljubljano in na obisk svojih dragih domačih v	j
| Sloveniji nam sporočajo, cla imajo v starem kraju silno radi	(
| naš stenski koledar, kakoršnega izdaja list "Amerikanski	j
| Slovenec" za svoje naročnike tu v Ameriki. Tamkaj baje ne	j
| izdajajo slovenskih stenskih koledarjev v taki obliki, kakor	j i mi tukaj.
Lansko leto so nekateri celo iz starega kraja pisali ponj.	j
I Znamenje torej, da je slovenski stenski koledar, ki ga izdaja	J | naš list priljubljen in ga v starem kraju radi imajo,
i Ker ga nam skoro vsako leto zmanjka, smo sklenili letos	(
| oglasiti naročanje koledarja predno bo šel koledar v tisk. In	j
| sicer bomo sprejemali naročanje za stenski koledar za v stari	j
| kraj DO 10. NOVEMBRA. Istotako naročanje od strani	J
1 nenaročnikov tu v Ameriki. Po omenjenem datumu ne bo-	§
—	^
§§ m o sprejemali naročil za stenski koledar več, ker bo šel ob	j
J tem času koledar v tisk in ga bomo izdali le toliko več, koli-	j
1 kor bomo imeli naročil- v naprej. To naj blagovolijo vzeti	J
1 na znanje vsi naročniki, ker po omenjenem datumu bo za na-	j 1 ročila prepozno.
Vsled visoke poštnine in drugih stroškov bo koledarju	J 1 letos cena
i	S 20 CENTOV KOMAD S POŠTNINO VRED
Kdor ga želi naročiti svojim domačim, naj .torej pošlje	§
p omenjeno svoto v poštnih znamkah ali v gotovini, ter zraven	j
gj pravilni naslov osebe, kamor naj se koledar pošlje v stari	(
| kraj. Kakor hitro bo koledar izšel bomo koledarje takoj	j
H odposlali na vse naslove, na katere se bo naročilo koledarje.	(
Torej vsi oni, ki naročajo stenski koledar svojim doma-	g
1 čim, ali svojim prijateljem in znancem V stari kraj, naj to	j
| store gotovo do datuma 10. NOVEMBRA 1935. da bo nam	j
gj tako mogoče postreči vsem, ki želijo naročiti za stari kraj	( I stenski koledar "Amer. Slovenca" za leto 1936. Za naročilo se poslužite spodnjega kupona:
I;------ -KUPON------|
| I UPRAVA "AMER. SLOVENCA",	|
i j 1849 West Cermak Rd., Chicago, II.
CENJENI: — Priloženo pošiljam znesek $........................... j
1 I kot naročila za.................... stenske koledarje za leto 1936, katere I	|
I . . . '	I
g | prosim pošljite takoj, kakor hitro izide koledar na naslednji |	g | j naslov:
| j »IME: ........................................................................................................ j	I
| j NASLOV: ............................................................................................ ^	j
(Podpis naročnika)
■ I	V
Naslov.................................................................................
iiiimiiiiiiiiiii«110