štev. 188.
o Ljubljani, v soboto, dne 17. avgusta 1907.
Leto mu.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... S „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah st3ne enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(Jpravnišivo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-----Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
novi „nmu-
Če pomislimo, kako je razvnel duhove prvi »syllabus« omenimo iz zadnjih let le brezmejne napade apostata Hoensbroecha in starokatoličana Gotza in pa dobro knjigo fri-burškega profesorja Heinerja (Der Syllabus in ultramontaner u. antiultramontaner Beleuch-lung. Mainz 1905.) ter najnovejše delo Francoza Chaupin (Valeur des Decisions doctri-nales et disciplinaires du Saint Siege. Pariš 1907.) — se zdi na prvi pogled čudno, da se je drugi »syllabus« sprejel tako mirno. Vzrok temu je, da zanimajo sedaj časopisje drugi pojavi kakor znana afera Commer-Schell, akcija proti indeksu, fantastična kulturna zveza dr. Vzrok pa je prav posebno vsebina novega syllaba. Prvi je obsodil stavke, ki so iih bili proglasili za temelje moderne kulture, ie ožigosal blodnje v modroslovju, individualni in socialni etiki, državnem in cerkvenem pravu, in prizadel torej širne kroge; drugi pa obsoja pravzaprav le bogoslovne zmote. Zato daje malo priložnosti žurnaiistiški kritiki, ki protestuje proti njemu kvečjemu v imenu svobodne vede in obžaluje, da »se zatre v katoliški teologiji vsak pojav svežega napredka«, ali pa se oprime 57. obsojenega stavka, ki pravi: Cerkev je sovražna napredku naravo-/.nanskih in bogoslovnih ved. O tem stavku ie prinesla »Neue Freie Presse« v št. 15420. dolgovezno, pa .iako nerodno razpravo iz peresa vseučiliškega profesorja Obcrhummerja, ki ponavlja vse od Laktancijevih in Avgušti-novih besed proti nauku o antipodih pa do obsodbe Loisyjevih del, da pokaže resnico obsojenega stavka. Drugi nasprotniki so bolj < dk riti ter priznavajo, da po novem dekretu sv. oficija ni prizadet noben nemški katoliški teolog, ki sploh zasluži to ime, pač pa so obsojeni stavki, ki so jih od liberalne protestantske šole prisvojili nekateri francoski bogo-slovci, in ki so prišli čez Francosko v Italijo. V teh dveh državah dela neka mlada struja pravi »Sturm und Drang«, ki jc vsled dotike s samozavestno »kritično šolo« izgubila ravnotežje. Njen postanek se da psihološko razložiti, nikdar pa opravičiti.
Zmote so se pojavile v dvojni smeri: spe-kulativno podlago vere so si hoteli ustvariti po t. zv. immanentni metodi, zgodovinsko pa so presojali krščanstvo po čisti verstveno-zgodovinski metodi protestantov, ki načeloma ^ločuje zgodovinska dejstva nadnaravnega veda. Iz teh premis slede vsi stavki, ki jih našteva in obsoja dekret »Lamcntabili sane exitu«. Ako je Kristus samo početnik duševnega gibanja, ki ga imenujemo v njegovi celoti krščanstvo, potem so seveda dogme o njegovem božanstvu, o spravni smrti na križu, o zakramentih, postanek cerkvene družbe itd. le faze v razvoju in pojavi napredujočega
krščanskega čuta in krščanske zavesti. Te ideje razvija sistematično znana Loisyjeva knjiga »L' evangile et 1' eglise.« Naravno je potem tudi vprašanje po nadaljnem razvoju krščanstva in umevna zahteva, da sc mora sedanji katolicizem preleviti v nedogmatično, zgolj etično krščanstvo, ako si hoče zajamčiti obstanek.
Proti tem zmotam hoče varovati dekret sv. oficija »nepobitna izročila cerkve«, da rabim izraz kardinala Rampolle, predsednika biblične komisije. Stavki niso slučajno iztrgani, temveč tvorijo sistem; to bo opazil vsak, ki jih pazljivo prebere in printerja z našimi opombami. Seznamek obsojenih tez je plod dolgotrajnega dela sv. oficija, čegar člani so kardinali Ser. Vannutelli, di Pictro, Rampolla, Gotti, Ferrata, Respighi, Merry del Val, Stein-huber, Segna in Vives y Tuto. Seveda so neki krogi tako zavzeti za »napredek«, da jim že beseda »tradicija« preseda. Tem bo tudi novi »syllabus« kamen izpodtike, atentat na svobodo znanosti. Saj si ie že znani berolinski učenjak Harnack zaslužil grajo, ko je v drugem zvezku svoje zgodovine starokrščanskega slovstva konstatiral. da sc v kronologiji prvega krščanstva resna kritika vrača vedno boli k stari tradiciji in ko ie v svojem zadnjem delu odločno zavrnil ločenje virov v dejanju apostolov, nedotakljivo dogmo kritične šole leta in leta.
Da veže dekret »Lamcntabili sane exitu« katoličane v vesti, o tem pač ni treba posebej govoriti. Mnogi izmed obsojenih stavkov zaslužijo najstrožjo teološko cenzuro.
Proti novemu syllabu se bodo oglašali morda nekateri prizadeti, gotovo pa vsi, ki jinj je a priori jasno, da pride jz Rima vedno le kai napredku škodljivega. Žalostno ie. da delajo in vodijo taki navadno javno mnenje, četudi nimajo često o stvari niti pojma. Katoliška znanost, to bodi pribito, se čuti po dekretu prav tako svobodno kakor prej in se bode tudi zanaprej pogumno vdeleževala diskusije v vseh težavnih vprašanjih biblične kritike in zgodovine dogem, tako da ji tudi nasprotniki ne bodo mogli odrekati priznanja. S ^ pravo znanstvenostjo pa bo združevala spoštovanje za »nepobitna izročila cerkve tradizioni inespugnabili della chiesa«.
Dr. Lkn.
Sveto vojsko.
Algeciraška pogodba. — Nemčija. — Uspeh pacifikacije.
Bombardiranje Casablance nehote budi spomine na maroško konferenco marca meseca lanskega leta v Algecirasu. Leta 1905 se je Nemčija z vso silo vrgla na maroško vprašanje, da ne bi Francoska ondi s časom dosegla takega vpliva kakor ga je svoj čas v Alžiru in
Velja po pošti:
za celo leto naprej	K 26-—
za pol leta „	„ 13'—
za fetrt leta „	„ 6 50
za en mesec „	„ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20-—
za pol leta „	„ K)*—
za četrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ 1'70
Za poiilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod Čez
_ dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi sr
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona i t e v. 74.
L1KCK.
Pražko pismo.
Praga, 12. avg. 1907.
Slovansko.
Pojdi h kateremukoli slovanskemu narodu, nekaj pogrešaš povsodi, namreč tiste uprav staroslovanske čistote jezika, s katero se je pred kakimi dvajsetimi leti odlikoval lioljši del slovenskega slovstva. Škoda, da so v poslednjih letih ravno boljši pisatelji slovenščino spet nekako čudno povolapičili.
Držimo se tega, v čemer moremo nad-kriljevati druge slovanske narode! Saj mnogo takega nimamo. Semkaj spada tista staroslo-vanska čistota našega jezika, za katero smo se navduševali pred dvajsetimi leti. Pišimo tujko samo tam, kjer bi bilo zares smešno rabiti slovenski izraz, drugo nikjer ne! In ako kdaj ne veš primernega slovenskega izraza, ga naredi; če boš dobro naredil, se bo tvoj izdelek hitro udomačil.
Vprašuješ, kako pridem do tega. da dne 12. avgusta iz Prage pišem o čistoti slovenskega jezika.
Vzrok jc ta-le:
Grem nekega lepega dne — temu še ni dolgo — po široki, s košatim drevjem zasenčeni ulici mimo stene, ki je bila vsa pokrita 7, lepaki — ne, oprostite! — s plakati. Slučajno mi obstoji oko na velikem rdečem listu, in ondi je blestelo ime slovenskega dramatika F. T.! Nad njegovim imenom in nad imenom
igre pa je bil nadpis »Novinka«, kar se pravi po slovensko »premijera«.
Ceščina vsled svojega razvoja in zgodovine je in ostane bogata tujk. Ako pa glede čistote celo češčina začenja prekašati slovenščino, je to znamenje, da smo v zadnjih letih marsikaj zamudili. —
Častno je za našo književnost, da se slovenski proizvodi tudi v češčino prevajajo. — Nekega dne dobim v roke dva lista, ki izhajata na Ogrskem pri Slovakih, a sta pisana v češčini. Izdajajo ju bolj za Cehe kot za Slovake. Njun namen je, truditi se za spojitev češkega in slovaškega življa. To sta »Zajmy lidu« pa »Slovacke noviny«. Iu v enem teh časopisov zagledam podlistek »Šel na pohreb. Napisal J. B ....« Spet Slovenec!
Morebiti bi vendar-le ne bilo napačno prirediti izdajo češko-slovenskega in slovensko-češkega slovarja? Navdušen Čeh po nemškem slovarju ne seže rad. Je pa tudi mnogo akademično izobraženih Cehov, ki nemščino jako nepopolno umejo.
Narodnostno navdušenje Čehov je Slovencem, bivajočim v Pragi velika zasloinba. Seveda tako zdaj več ni in ne more biti, kakor je bilo pred dvanajstimi ali petnajstimi leti, ko so slovenske dijake tu skoro na rokah nosili. Sedaj jc slovenskih dijakov preveč, da bi se moglo tako goditi. Slovenskih akademikov iu akademic jc v Pragi okrog 70. A pomagajo jim šc sedaj radi, kolikor morejo. In če slučaj zanese v Prago slovenskega delavca, bo revež tedaj, ko bo po tovarnah prosil dela, slišal mnogo manj trpkih, kakor v drugem mestu. Da ga bodo v vsakem podjetju prijazno
Tunisti ter si dežele na ta način osvojila. Im- | pulzivni nemški cesar se je celo podal na obisk v Tanger, kjer je maroškega sultana bil sprejel z vsem sijajem. Maroški sultan igra namreč nasproti velevlastem približno tako vlogo, kakor turški: neti med njimi zavist, od katere vleče ta dobiček, da ostane suverenski vladar in da ga vlasti ščitijo nasproti njegovemu sorodniku, »direktnemu potomcu Mohameda« iu pretendentu Rajzuliju. Nemški cesar je torej s svojim imperatorskim obiskom v Tangeru kakor kak bog iz oblakov udaril irancosko diplomacijo, predvsem pa ministra za zunanje zadeve, Delcassčja. Delcasse je s svojo revanšno, hudo protinemško politiko naposled tako daleč zavozil, da je v interesu evropskega miru moral odstopiti. Tedaj bi bila Nemčija lahko maroško zadevo s Francijo sama poravnala, kajti Francozi so bili takrat zelo prijenljivi. Nemčija pa je delala na to. da se je sklicala v Algecirasu mednarodna maroška konferenca, od katere Nemčija ni imela nobenega posebnega dobička. Srednjemorske države so pod patronanco Angleške, katera jc tedaj začela s svojo politiko izoliranja Nemčije. zavzele francosko stališče in so bile skoroda pripravljene priznati Maroko izključno kot francosko interesno sfero. Večina držav bi se bila na ta način rada iznebila vseh težav in konfliktov, ki bujno poganjajo na vročih maroških tleh. Anglija je pri tem najbrž imela sebični namen, Francoze zaposliti z izredno težavno pacifikacijo Maroka, da ne bi se mogli ustavljati vedno bolj rastočemu vplivu Angleške v Egiptu. Nemčija seveda Francozom Maroka 11 i hotela privoščiti. Konflikt je izkušal poravnati avstro - ogrski delegat na konferenci. Ta je S. marca predlagal sledeče:
1. Sulta|i naj ima vrhovno poveljstvo nad policijo (mednarodno reformno policijo). 2. Sultan bo naročil francoskim častnikom, da organizirajo policijske čete v Tangerju, Saffi, Rabatu in Tetuanu. .1 Organizacijo policijskih čet v Mogadoriu, I.arašu in Mazaganu bo sultan poveril španskim častnikom. 4. Vrhtega bo sultan imenoval častnika višjega razreda, kateremu bo poveril organizacijo policijskih čet v Casablanci. Ta častnik bo obenem generalni nadzornik vseh ostalih policijskih čet. 5. Generalni inšpektor bo za svoje uradno potovanje odgovoren diplomatskemu zboru v Tangerju, ki bo izvedbo policijske organizacije kontroliral.
Francoska, Angleška in Rusija niso bile s tem kompromisnim predlogom povsem zadovoljne. Avstrija ie nato sestavila nekoliko pre-drugačen predlog, ki je boli odgovarjal stališču omenjenih velesil. Izpremenila se je namreč četrta točka, ki prepušča sultanu, naj sam imenuje organizatorja policije v Casablanci, ki bo obenem generalni nadzornik vseh varnostnih pristaniških čet. Novi predlog je določil, da bodi Casablanca tudi podrejena
sprejeli, ne smem trditi, kajti »kšeft je kšeft«. Trdim pa, da je jako značilno, ker Čehi še celo pri »kšeftti« Slovenca kolikor toliko ločijo od drugih narodnosti.
.le pa tudi tukai mnogo zavodov, ki sami po sebi vedno vzbujajo zavest vzajemnosti med Čehi in slovanskim jugom, tako n. pr. češko-slovanska trgovska akademija, umetnostna akademija, sloveča češka tehnika, na kateri je vpisanih mnogo Jugoslovanov itd.
V svojih prihodnjih pismih bom podal marsikaj zanimivih črtic o Čehih in tudi o' njihovem katoliško-narodnem gibanju.
Po „reformr, Clrll-Metodove družbe"
Na dijaškem shodu »Ciril - Metodove družbe«, ki sc jc vršil nedavno v »Narodnem domu«, ie odgovoril novi odbornik »reformirane« družbe, gospod Žerjav, na vprašanje, kako je prišla »Prosveta« do trojnega pokroviteljstva v »Ciril-Metodovi družbi«, da je »Prosveta« prodala za družbo toliko narodnega kolka, in da jo jc družba hotela za to nagraditi. S tem jc proglasil gospod Žerjav: a) da družba lahko da pokroviteljstvo v nagrado za zasluge, katere si kdo za družbo pridobi, b) da pokroviteljstva ni treba plačati ravno iz lastnega žepa, ampak jc dovoli, čc dotično svoto dobi od družili.
Ako bo gospod Žerjav po teh načelih »reformiral« družbo, bomo kmalu prišli do
trancosko-španski policijski oblasti in da re-zidiraj generalni inšpektor mednarodne policije v Tangerju kot organ ondotnih diplomatskih zastopnikov velesil. To je obveljalo. Za generalnega nadzornika so velevlasti imenovale švicarskega polkovnika Miillerja, kar je sultan tudi potrdil. Ker pa se v Maroku reforme ponavadi mnogo bolj počasi izvedejo kot pa sklenejo, se v Casablanci še dozdaj ni organizirala mednarodna policija in je polkovnik Miiller kmalu iz Tangcrja zopet odpotoval nazai v svoje švicarske gore, ker so se pojavile težkoče zaradi njegove plače.
Ta Casablanca, ki je že v Algecirasu bila povod ostremu konfliktu je sedaj pozorišče velikega klanja, .ie od francoskih topov razrušena in zasmradena od gnijočih trupel domačinov. Kako se bodo stvari sedaj razvijale dalje, je težko natančno presoditi. Na vsak način je Casablanca le ouvertura za resnejše dogodke. Brezdvomno bo Maroko vsled casa-blanških dogodkov postal prejkoprej drugi Al-žfr. Kajti Francoska je z bonibardenientom Casablance, ki se nekaterim zdi prenagljen, izzvala ljut odpor maroških rodov. Sultan v Fezu je tako čisto brez pomena; ne pride prav nič v poštev. Pogorski rodovi maroški že oznanjajo sveto vojsko. Siccr je tudi že Raj-zuli oznanjal sveto vojsko proti Evropcem, toda njegovo pretendentsko gibanje je bilo vedno le partikularistično in on sam je bil vedno tako premeten in previden, da ni proti sebi izzval vseh velesil. Koketiral jc celo z Ner nci. Sedanje gibanje, zaneteno vsled klanja v Casablanci. pa utegne postati vsesplošno. utegne razplamteti v vseh bojevitih plemenih maroških sveta domovinska čuvstva, fanatizirati njihov verski čut, jih vzdigniti v brezmejnem srdu proti tujcem, Evropcem. Spričo tega pacifikacija Maroka za Francosko ne bo lahka stvar. Alžir so Francozi pomirjevali celih 30 let. Nad konečno zmago Francoske sicer ni dvomiti — njihove alžirske čete so za boj z afriškimi domačini izvrstno izurjene — bati se je vsled tega samo sporov in težav z velevlastmi, predvsem z Nemčijo.
Zadnja dva sestanka v NVilhelmshohe in v Ischlu, ki ju je aranžirala spretna angleška diplomacija pravzaprav največji sedanji diplomat, debeli, prijazni kralj Edvard — sta gotovo tudi glede na maroško krizo položaj razjasnila in odstranila najpoglavitnejše težkoče.
Veliko siiupščloa »Slov. kršč. jociolne zveze" no Jesenicah.
Dne 25. avgusta na Jesenice!
Skupščina »Slovenske, krščansko-social-ne zveze« obeta biti mnogoštevilno obiskana.
jako zanimivega položaja.
Njega dni je prišel v družbino pisarno imeniten gospod, pogledal samozavestno okoli in povprašal po tajniku. Tajnik sc mu skromno pokloni ter ga pohlevno vpraša, s kom ima čast govoriti. Gospod mu pomoli posetnico: »Prva jugoslovanska tvornica ci-korje«.
»Imam čast. imam čast, gospod tovarnar, s čim vam zamorem služiti?«
»Prosim, da me vpišete za stokratnega pokrovitelja Ciril-Metodove družbe.«
»Kakšna sreča, gospod tovarnar, ravno jc v družbeni blagajni popolna suša! 20.000 kron, to bo nekaj zaleglo! Vi ste največji dobrotnik slovenskega naroda! Vam pa tudi družbina cikorija dobro stori, kakor se vidi. Prav. prav. narodnjake je treba častiti. Svoji k svojim! Zdaj pa prosim, kar tjale k blagajniku in mu odštejte denar.«
»Ne tako, gospod tajnik! Jaz le zahtevam, da sc mi da stokratno pokroviteljstvo v nagrado za zasluge, katere sem si pridobil, ker prodajani družbino cikorijo. Kai mislite, da bom to še plačal iz svojega žepa?«
»Seveda, seveda.« odvrne z dolgim in kislim obrazom tajnik, »za take zasluge vam gre stokratno pokroviteljstvo. Narodnjakom čast! Tu imate diplomo.«
Komaj on od de, potrka spet nekdo na vrata.
»Prosto!«
Vstopi reien možak smehljajočega se obraza:
Prosim, gospod tajnik, napišite mi hitro
Navzočih bo okolu 30 društvenih zastav iu do 50 društev. To bo sijajen obhod in lepa manifestacija slovenske krščansko-socialne organizacije. V resnem trenotku bo skupščina zborovala. Razdiravci narodne edinosti so v edino dosedaj še ne strankarsko društvo, družbo sv. Cirila in Metoda .zanesli razdor in pahnili od sebe ogromno večino slovenskega ljudstva. Velevažnega pomena je vsled tega ta skupščina. Na Jesenice torej v nedeljo, dne 25. avgusta!
Vlaki na Jesenice odhajajo iz Ljubljane
južni kolodvor 7 05 zjutraj, iz Vižmarjev 719, iz Medvod 7 29. iz Škofje Loke 7 43, iz Kranja 7 28, iz Podnarta 8-18. iz Radovljice 8 36, iz Lesec 8 45, iz Žirovnice 8 55, Javornika 904; prihod na Jesenice 909; iz Gorice, državni kolodvor, odhod 605 zjutraj, iz Sv. Lucije 654, Podbrda 7 55, Bohinjske Bistrice 807, Bleda 848, prihod na Jesenice 905; Iz Celovca, odhod 745 zjutraj. Svetne vasi 8' 17, Bistrice v Rožu 8'28, Podroščice 9 01, prihod na Jesenice 9_'0; iz Trbiža, odhod 8'18, Kranjske gore 848, Dovjega 905, prihod na Jesenice 9-19; iz Beljaka, na Podroščico, odhod 8, iz Podroščice 9 01, prihod na Jesenicah 9 20. Prvi vlak torej pride na Jesenice iz Gorice ob 905, potem iz Ljubljane ob 909, iz Trbiža 919, iz Beljaka in Celovca 920 dopoludne. Takoj ob prihodu pozdrav gostov pred kolodvorom, kjer bod že čakala domača društva.
Obhod se vrši shozi Jesenice na Savo. Društva naj se uvrste takoj po prihodu pred kolodvorom po štirje in štirje, vsako pod svojo zastavo, druga društva, ki nimajo zastave, uvrste se lahko poljubno pod katero zastavo hočejo. Na čelu gre godba, takoj za godbo telovadci, nad 100 po številu, za njimi razna društva z zastavami, nazadnje gredo domača društva. Na Savi bo sv. maša, po sv. maši obhod v isti vrsti kot prej k »Delavskemu domu«, ki sc bo blagoslovil. Takoj po blago-slovljenju bo zapel mešan zbor s spremljeva-njem godbe himno Josipa Ipavca, na to kratek govor. Vse to bo trajalo približno do četrt na 12., potem pa se začne zborovanje »Slov. kršč. soc. zveze« v »Delavskem domu«. Ob 1. popoludne kosilo. Reditelji bodo gostom pokazali pot do raznih gostiln. Ob 2. uri popoludne zopet zborovanje kršč. soc. zveze. Ob polu 5. uri javna telovadba poleg »Delavskega doma«, na dvorišče delavskega konsutn-nega društva. Telovadilo bo nad 70 telovadcev po sledečem programu: 1. Rajalni nastop. 2. Proste vaje. 3. Orodna telovadba: a) jeseniški telovadni odsek (bradlja, palice, skok v višino), b) šentvidski telovadni odsek (drog, koza, ročke), c) ljubljanski telovadni odsek (drog. konj, skok na daljavo). 4. Skupine. 5. Rajalni odhod. Po javni telovadbi koncert.
Pri koncertu bo sviral tamburaški zbor jeseniškega katol. del. društva: 1) Banovac, koračnica, V. G. Brož; 2) Venec slovenskih pesmi, V. G. Brož; 3) Pod Triglavom, Josip Maihač. Tovarniška godba pa bo med drugimi točkami še igrala: I) Triglav, koračnica, Fu-čik; 2. Pozdrav, pesem, Nedved. 3. Die Savo-yarden, overtura, Offenbach, 4) Slovanske cvetke, Parma, za godbo priredil L. Pospi-schil. Med posameznimi točkami razni govori in petje. Domači pevski zbor bo pel: 1) Aljaž, Domovini, mešani zbor, 2) Cepuder, Kakor belo-rdeče rože. mešani in moški zbor, 3) Vinko Krek, Pogovor z domom, mešani zbor, 4) Mihelčič, Venec narodnih pesmi, mešani zbor, 5) Adamič, V gozdu, mešani zbor. 6) G. Ipavic, Kukavica, mešani zbor; 7) G. Inavic, Pozdrav. Vstopnine h koncertu ni nobene.
Tedenski pregled.
Framasoni kličejo svobodomislece v Prago. Za to framasonsko prireditev agitira prav pridno tudi »Narod«, glasilo onega Hribarja, ki je Hrvatom podpisal »krščansko-de-mokraško« podlago. Ali morejo hrvaški po-sianci še zvezani biti z zastopnikom stranke, k: dela propagando za mednarodno francosko
akcijo? Ali nima framasonska družba v Svojem programu, da hoče porušiti Avstrijo?!
Nemiri v Maroku. Preden so se francoski vojaki izkrcali v Casablanki, so maročanski vojaki plenili po raznih bankah in blagajnah ter odnesli čez sto tisoč pezet. Sultan je izjavil, da bo Maroška dala Francozom popolno zadoščenje in kaznovala vse krivce. — V Casablanki so se zadnje dni ponavljali boji. Dne 12. t. m. so domačini naskočilii mesto od treh strani, dasi se je iz dveh križark nanje streljalo. V bližini mesta je utaborjenih 2000 Maročanov. General Drude zahteva baje še 4.000 novih mož, da se bo mogel uspešno braniti. — Francoski admiral je odstavil guvernerja v Casablanki, ker je on kriv klanja. — Zadnje poročilo: Sedaj je mir. Casa-blanca v razvalinah. Vodnjaki okuženi.
Štrajk telegrafistov se je pričel 10. avgusta po mnogih mestih Severne Amerike. Prvi dan je ustavilo delo 5800 uradnikov, ki zahtevajo izboljšanje plač in druge ugodnosti. Brzojavne zveze na jugu in zahodu so bile prekinjene. Dne 13. avgusta je bil proglašen generalni štrajk vse Kanade in severoameriš-kih Združenih držav. Najnovejša poročila poročajo. da stavka ponehuje.
Teorija in praksa. Od svetovnega miru smo še jako daleč. V hladnem, z zelenjem obdanem Haagu na Nizozemskem se kratkočasijo zastopniki svetovnih oblasti. Sprejeli so predlog, da se omeji oboroženje, v nadrob-nosti pa se ne marajo spuščati, ter so tako v eni sapi podrli, kar so poprej sklenili. Anglija lahko zahteva razoroženje, ker ima ogromno vojno brodovje. Nemčija, kot osrednja evropska država, pa čuti, da je njena rešitev le v vePki vojni sili, druge države ji hočejo slediti. Francija in Nemčija tekmujeta, katera bo imela boljše zrakoplove za vojno uporabo; Francoska hoče vliti boljše topove, kot so Kruppovi. Pri takih razmerah naj haaški možje čimpreje zapuste prijetno letovišče, da prihranijo državam vsaj nekaj stroškov. — Mnogokrat so se čuli glasovi, naj bi se države zedinilc ter klicale na pomoč v spornih zadevah papeža, ki je edini suveren — ki nima topov.
Obsodbo nad razdiravno, otročjo politiko mladih liberalcev pri občnem zboru družbe sv. Cirila in Metoda so izrekli skoraj vsi slovenski listi. »Edinost«, ki bi po svojem imenu in poklicu morala imeti v tej razporni točki vendar kakšno besedo, ne najde nobene graje. Kako bi vpila, ako bi mi z liberalci kaj takega počeli! »Nova Doba« je brala pa krepke levite mladi liberalni struji, ki se je tako žalostno zaletela. Povdarja, da za S. L. S., ki so jo kričači na občnem zboru izključili od narodnoobrambnega dela, stoji ogromna večina slovenskega občinstva. Naskok, pravi »Nova Doba«, je bil nepremišljen in bo stvari več škodoval, nego koristil, ker poglavitno vprašanje pri družbi je gmotno vprašanje. Ker je v odboru sedaj par nerabnih, z drugim delom obloženih penzijonistov, tedaj bi bilo treba po mnenju »Nove Dobe« novih volitev, da se naši sovražniki ne bodo smejali »našim otročjim napakam, našim nerodnim poskusom in ponesrečenim političnim eksperimentom«. Na vse take iz.iave odgovarja »Narod« s posmehom in nizkim zavijanjem.
Poslanec Mandič o županu Hribarju. Na shodu v Jelšanah se je opravičeval Mandič, da je »Jugoslovanski klub« sprejel ljubljanskega župana v svojo sredo s temi-le besedami: »Mi smo privezali Hribarja tako močno v naš klub, da nam ne more škodovati na noben način ne v narodnem, ne v verskem oziru. Dal nam je zagotovilo, da klubovim krščanskim načelom ne bo nikdar nasprotoval.« Čudno res! Na Dunaju je silil župan Hribar v družbo sedmerih duhovnikov, pri družbi sv. Cirila in Metoda se brani tistih, ki bi radi v zvezi z duhovščino delovali za slovensko stvar!
Slavnost na Brezjah. Sveti Oče so v po-
sebnem pismu dovolili ljubljanskemu knezo-škofu. da se sme kronati čudodelna podoba Marije Pomočnice na Brezjah. Slovesno kronanje z zlato krono se bo izvršilo dne 1. sen-
tembra. Enaka slovesnost se je obhajala pred 200 leti na Trsatu in na Sv. Gori z vsem sijajem.
Raznoterosti. Število mornariškega moštva se bo pomnožilo tako, da bo naša mornarica čez štiri leta imela 16.000 mož (zdaj 10.700). Koncem leta 1911 pridejo v službo tri nove ladje, letos v jeseni pa ena. — Evhari-stičnega kongresa v mestu Metz se je udeležilo nad 6000 duhovnikov in škofov iz vseh delov sveta. Županstvo je tuje goste ljubeznivo sprejelo; vse mesto je bilo v zastavah in cvetju. — V skladišču železne trgovine Ra-kuseh v Celju je napravil velik požar do sto tisoč kron škode. — Avtomobilska dirka Pe-king-Par z je dovršena. Princ Borghese je dospel v Pariz 10. avgusta in je porabil 62 dni; njegovi tekmeci so še daleč v Rusiji. Pa-rižani so drznemu avtomobilistu, ki ga je stala vožnja 80.000 frankov, prredili lep sprejem. — Dne 18. avgusta skličejo socialni demokratje svoje sodruge na mednarodni kongres v Stuttgart. Razgovarjali se bodo o an-timilitarizmu, o naseljevanju in izseljevanju delavcev, o prvem majniku itd. — Mimstrski predsednik Beck ostane s svojo soprogo v Bohinju dvanajst dni. — Bivši general Stossl, ki ga je ves svet občudoval kot hrabrega junaka in branitelja trdnjave v Port Arturju, — je sedaj razkrinkan kot izdajavec. Obtožnica napravi vtis, da se je dal podkupiti od Ja-jioncev; on je kriv, da je padla trdnjava in da je bila izgubljena bitka pri Mukdenu in s tem cela vojna. — Med Turčijo in Perzijo je nastal spor, ker so turški vojaki prekoračili mejo. Princ Firman je z 10.000 možmi odkorakal in zapustil Teheran. Na meji je 4000 Turčinov z dvanajstimi topovi. — Sveti Oče bo proti nasiljem zoper duhovščino izdal protest. Razmerje med Vatikanom in Kvirina-lom, ki se je bilo že zboljšalo. se je docela prekinilo. — V Ischlu je za kralja Edvarda in spremstvo v hotelu »Elisabeth« pripravljenih osemnajst sob. Mesto je prenapolnjeno tujcev. Obisk Edvardov ima izreden polit cen ix>men. — Gradnia nove železnice Trebnje-Št. Janž hitro napreduje; na delu jc 1500 mož. — Ognjenik Etna silno bruha.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja. 18. avgusta: Joahim, Helena, Agapit; ponedeljek, 19.: Ludovik Toled., Julij; torek, 20.: Štefan, Bernard; sreda, 21.: Adolf, Ivana Frančška; četrtek, 22.: Timotej, Hipolit; petek, 23.: Filip Ben., liogovolj-ka; sobota, 24.: Jernej, Ptolome.i.
SOCIALNA DEMOKRACIJA.
VIII. mednarodni kongres socialne demokracije.
Stuttgart, 17. avgusta. Jutri, dne 18. avgusta, se tu začne VIII. mednarodni kongres socialne demokraeje. Začel se bo z velikim ljudskim shodom, na katerem bodb govorili vsi voditelji: Bebci, Singer. Jati res, dr. Adler, Vandervelde. Iz Nemčije je prijavljenih 300 zastopnikov, 150 od stranke same. 150 od strokovn h društev. Topot pride tudi precej zastopnikov iz severoameriških Zedinjenih držav in Avstralije. Predno se prične kongres, se snidejo vsi socialnodemo-kraški parlamentarci iz vseh držav, to je 43 državnozborskih poslancev iz Nemčije, 87 iz Avstrije, 30 iz Belgije, 38 iz Danske (34 iz poslanske. 4 iz gosposke zbornice), 80 iz Finske, 52 z Francoske. 30 iz Angleške, 19 iz Holandske, 24 iz Italije. 7 iz Luksemburga, 10 iz Norveške. 14 iz Švedske, 1 iz Srbije, 2 iz Švice, 1 iz Argcntinijc, 83 iz bivše dume. Anarhstov ne bo na kongres, ker se bo proti njim zlasti od strani nemških zastopnikov zelo udrihalo. Pri prejšnjih kongresih je vsaka država ;mela en glas, sedaj pa imajo Nemčija, Rusija. Angleška, Avstrija, Francoska vsaka po 20 glasov, Italija 15, Severna Amerika 14 Belgija 12, Poljska, Švica in Danska po 10, Švedska, Holandska, Finska in Avstralija po 8, Norveška, Ogrska, Španska po 6, Bolgarija, Argentinija. Rumumja, Japonska, Srbija, Južna Afrika po 4, Lukseinburška dva
glasova. S kongresom je združen mednarodni socialistovski ženski kongres in kongres sq-cialnodernokraških urednikov iz vseh dežela, — Francoski socialnodemokraški kongres v Nancyju se je zaključil. Sklenili so nastopiti za pravico uradnikov, da se smejo združevati v s ndikate. Prismojenega Herveja, katerega antimilitaristično resolucijo so z oz rom na mednarodni kongres v Stuttgartu zavrgli, so izvolili za člana upravnega odbora združenih francoskih socialnodemokraških frakcij.
OGRSKA IN HRVAŠKA.
Novi hrvaški podban.
Zagreb, 16. avgusta. Baje bo imenovan za podbana vseučiliški profesor dr. Aleksander Egersdorfer. Justični šef postane državni nadpravnik Vančas.
Ministrski svet.
Budimpešta, 16. avgusta. V ministrskem svetu 14. t. m. je trgov nski minister Košut vprašal ministrskega predsednika We-kerla, zakaj cesar še sedaj ni sankcioniral železničarskih predlog o regulacij plač iu službeni pragmatiki, katera na hrvašk h železniških progah določuje mažarščino za uradni jezik.
Nova stranka.
B a I a t o n f ii r e d , 16. avgusta. Tu se je vršilo posvetovanje članov bivše liberalne stranke pod vodstvom barona Daniela in Kautza. Sklenili so oživiti staro liberalno stranko pod imenom »Deakova stranka«. Kotištituirala se bo jeseni.
MAROKO.
Sveta vojska.
T a n g e r, 16. avgusta. V Fezu je prebivalstvo zelo razburjeno in prireja burne shode. — Evropci so baje pod varstvom Mu-ley Hafida zapustili Marakeš. »Matin« poroča, da so duhovniki — uleme — od sultana v Fezu zahtevali, naj proglasi sveto vojsko proti tujcem. Šerif se je tej zahtevi pridružil. Ministri so uleme pomirili n se izrekli zato, da se zopet napravi red .
Mir. — Križarke.
Tange r. 16. avgusta. V Casablanci, Saffi, Rabatu in Masaganu vlada zdaj in r. Upajo, da se bodo rodovi okoli Casablance docela pomirili, ko bodo uvideli, da Francozi ne nameravajo ekspedicije v deželo. — V Tangcr odplove španska križarka »Nutnan-cia«, v Tetuan pa topn;čarka.
ITALIJA.
Protikatoliška »sveta vojska« pojema. — Salezijanskl ravnatelj v Varazzu. — Procesi in preiskave v italijanski upravi. — Kraljevi komisar za Rim.
R i m. 16. avgusta. Svobodomiselni »Spet-tatore«, glasilo znanega kneza Borghese, ki je z avtomobilom dirjal iz Pekinga v Pariz in je sedaj »mož bodočnosti« v Italiji, obsoja protiduhovsko gonjo, ki se je vprizorila zaradi Fumagallke in vršila v imenu Giordana Bruna, ki pa najbrž s to druhaljo ne bi bil zadovoljen, ako bi bil živ. Vsak mesec redno uprizarja drhal »to nepotrebno in necivilizirano vojsko«, dasi duhovščina ni prav nič kriva — il prete non ha da fare! To geslo ponavlja sedaj več zmernih liberalnih listov, katerim socialistično-anarhistične demonstracije ne pridejo prav. Glasilo znanega državnika, bivšega ministrskega predsednika Sidny-Son-nino, piše o ravnatelju salezijanskega zavoda v Varazzu, katerega so tako grdo napadali, da je bil svojčas bogat, uljuden in izredno izobražen aristokrat v Turinu. Piše se C. M. Viglietti. V Turinu je mladeniča pridobil zase don Bosco, in Viglietti se je nato posvetil du-hovskemu stanu in vzgoji mladine. Postal je tajnik don Boscov in je večkrat na različnih dvorih, posebno v Madridu, posredoval za svojega učenika don Bosca. Naposled je postal ravnatelj v Varazzu. Vsi, ki poznajo izobraženega in finega moža, vsi, brez razlike | strank, odločno zanikujejo, da bi se bili v nje-i govem zavodu mogli zgoditi škandali, kakor-
desetkratno pokroviteljstvo Ciril - Metodove družbe.«
»S kom pa imam čast govoriti?«
»Trgovec »pri Cekinu«, če vam je znano?«
»Jako lepo! 2000 kron nam bo nekaj zaleglo.«
»Ne tako. gospod tajnik, ampak jaz želim desetkratno pokroviteljstvo v nagrado za zasluge, ker prodajam društveno cikorijo.«
»Seveda vam gre taka nagrada, tu imate diplomo.«
Komaj on odide, potrka spet nekdo na vrata.
Prosto!«
Vstopi čedno oblečen mladenič, s prvim mahom pod nosom:
»Prosim, gospod tajnik, za pokroviteljstvo Ciril-Metodove družbe.«
»S kom pa imam čast?«
»Rado Nimanič, komi v trgovini »pri Bankovcu«.«
»Lepo! Prosim 200 kron.«
»Ne, ampak prosim za pokroviteljstvo v nagrado za zasluge, ker prodajam družbino c korijo.«
»Dobro, nagrado dobite, tu imate diplomo.«
Komaj on odide, potrka spet nekdo na vrata.
»Prosto!«
Vstopi stara, revno oblečena ženica:
»Prosim za pokroviteljstvo Ciril-Metodove družbe.«
»Kdo pa ste vi?«
»Urška Zgaga, dijaška gospodinja v hiši peka Debeljaka.«
»Dobro, plačajte 200 kron.«
»Nc, ampak dajte mi pokroviteljstvo v nagrado za zasluge, ker kuham dijakom družbino cikori:o.«
»Dobro, tu imate diplomo in pojdite v božjem imenu.«
Komaj ona odide, potrka spet nekdo na vrata.
»Prosto!«
Vstopi deset sestradanih, revnq oblečenih dijakov:
»Prosimo za eno pokroviteljstvo Ciril-Metodove družbe.«
»Kdo pa ste?«
»Radikalni dijaki nižje gimnazije.«
»Ganljivo, kako navdušena je naša mladina za narodno stvar! Pros:m torej, da zložite skupaj vsak po 20 kron.«
»Ne tako, ampak mi želimo pokroviteljstva v nagrado za zasluge, ker jemo družbino cikorijo.«
»Seveda vam moramo dati pokroviteljstvo; tu imate diplomo.«
Ko se je pa nagnil dan, je rekel tajnik blagajniku:
»Z reformo gre dobro, pokrovitelji rastejo kot gobe.«
»Samo v blagajni je suša.« odvrne blagajnik.
'O: *■ 'MM
•	A:-.
■ffIBiMI	-"(-•«?"
M.. ;
MIT	A
M
41 - -
Pismo Boltatusa Pepeta.
Gespud redehter!
Ta nar preh jm morili puvedat vesela iiu-vica, de je dau gas in šulderehtar Senekuvič ud samga vesela, ke je ratu še de-rehtar družbe sv. Cirila in Metoda, pet taužent kron za ta družba, ub-enem je pa prtisnu tnd dohtar Blaj-vajsa, dohtar Žerjava tisli Žerjavu iu tud dohtar Nuvaka, de sa špenderal tud usak pu dvataužent kron. Zraven tega se je zavezu dohtar Nuvak. de u na družbeneh šulah brezplačn predavu o raz-družitu zakona, dohtar Zerjau u pusvečevajn praznku in rcorganizaci driištu, žepan Hribar pa u svobodomiselnost in tku naprej. A ni tu ena velika pužrtuvalnast, kaj? Ud konca, ke sm sli.šu, da sa usc ta stare udbomke vn spuksiral, sm že začeu cviblat nad ta druž-
mm*
■	* M
mM Ii <• §gg
*•	^^^gus^hš
ba, zdej pa prou nč več na cviblam, de u družba svetga Cerila in Metoda tku hitr na-predvala, de ji zna nazadne še sape zman-kat, kokr ja zmanka tistm, ke prehitr na hrib
lezeja.
Kokr sc guvari, uja sčasam tud šulske sestre iz družbeneh šul vn zlifral in uja na-rudn-napredn učiteli preuzel na teh šulah zastoju vs učejne. No, na ta viža more ta družba letiš cvctet, kokr turšk nagi in še nem-škutarje znama pulagama na sluvenska plat ubrnt. Le lepu še mal putrpima. de se beseda uleti. uma že še čudeže duževel; sej člouk nekol ne ve, kua ga še use čaka na svet. Vidja, špansk pesnk Echegaraj je tud ratu poljedelsk menister na Španskem, čeprou se na puledelstvu ni nč bi zastopu, kokr zaje na bobn in je ta revež tku štederu in štederu, na kašna viža je pršou do te časti, de b se mu hmal inežgani zmešal. No, nazadne je vnder pugruntu, da ta nar bi gvišn za tu, ke se je negau uče mal na rože in druga zcle-nava zastopu. Sej sma tud pr nas jezičnga dohtarja Dršateta naredi za ajzlponarskega menistra, zatu k jc nomškutarsk loncman, če tud ni mu z železnea nkol nč upraut ko-kar sani takat, če je dau kondehterje kašna karta za prešipnt.
Takele reči je punavad hedu interesatn za puštederat, na kašna viža jc pršou ta al pa un du kašne časti al pa masti. Pusebn Blaj-vajsm, dohtari in sam viteze, b prpuroču, de b se u ta misu putopl, in še nahterm drugm; zavle tega štederajna pa tud na u nubene škode, saj zajne ne. Rupniku Janez je tud štederu, za kua je tku hitr na rotuže naprej
Sne je popisal zanikerni in podkupljeni fant Bresson. Vzlic temu objavlja slavni »Asino« nemoteno dalje svoje svinjske karikature. Circolo S. Pietro ie svojčas »Asina« tožil, toda obtožba je v miznici preiskovalnega sodnika počivala celo leto. Ko bi pa bilo moralo priti do obravnave, je splošno pomiloščenje od 4. julija pomilostilo tudi urednike »Asino-ve««, ki imajo zato tem več poguma.
Sedaj je v Italiji doba procesov in preiskav. Kmalu pride na vrsto Nasi, potem pa bivša generalna ravnatelja italijanskih ječ Ca-nevelli in Doria. Obtožena sta, da sta atentatorja na kralja, Acciarila, z nedovoljenimi sredstvi pripravila do tega. da je spravil s svojim atentatom v zvezo čisto nedolžne ljudi. — Preiskuje se sedaj tudi sodno postopanje sodnika Vignocchi v Modanu, ki je imel čudno navado pred izrekom sodbe posvetovati se z odvetniki obeh strank in se z njimi glede sodnega pravoreka pobotati.
V	rimski upravi je zdaj vse narobe. Ko so pri zadnjih delnih občinskih volitvah zmagali blokovci — partito popolare — združeni socialisti in liberalci in bi moralo priti do volitve župana, so konzervativni občinski svetniki obštruirali. Stranki se nista pobotali in vlada je morala imenovati kraljevega komisarja, senatorja Salvarezza. Nove volitve se bodo razpisale 3. novembra'.
Rim, 16. avgusta. Ko se je peljal kardinal državni tajnik Merry de Val v Marino ogledat si ondotni škotski zavod, so anarhisti marinski priredili demonstracijo. Prišlo je med drhaljo in policaji do rabuke, v kateri je bilo več anarhistov aretiranih. Vladi je dogodek zelo neljub.
GIBANJE MED BOLGARSKIMI UČITELJI.
Sofija. 16. avgusta. Radi upornega gibanja med učiteljstvom je vlada več učiteljev disciplinrala. To je še bolj podnetilo razburjene duhove, tako da utegne postati celo gibanje nevarno. 18. t. m. nameravajo učitelji prirediti protestni shod. na katerega pridejo učitelji iz vseh krajev kneževine. Vodilni krogi se boje obširnih demonstracij, ker je shod naperjen proti vladi.
RUSIJA.
Kolera. — Sv. sinod proti nižji duhovščini.
P e t e r b u r g, 16. avgusta. V Peterbur-gu so trije ljudje zboleli na koleri, eden je umrl. Kolera divja dalje v okuženih gnezdiščih Samara, Astrahan — sploh v saratovski guberniji.
Prvi slučaj kolere je oblast uradno kon-štatirala in naznanila 8. avgusta. Zdravstvena oblast v obče dela zelo energično, da epidemijo omeji. Časniki opominjajo ljudstvo, naj ne izgubi poguma in naj bo mirno. Kakor kažejo vsa znamenja, v velikih mestih ne bo nastala taka panika, kakor pri zadnji epidemiji leta 1892—1896. Drugače ie na kmetih. Tu znajo revolucionarci in morda tudi reakcionarne »črne stotnije« epidemijo izrabljati za svoje namene. Kakor druga leta. bodo tudi sedaj razširjali med babjevernim ruskim kmetom vest, da je vlada, zdravniki itd zastrupila vodnjake in tako povzročila kugo. Še nekaj Statistike o koleri.
V	zadnjem stoletju so v Rusiji divjale štiri^ epidemije. Prva je trajala devet let, od 1829 do 1837. Obolelo ie na koleri 561.125. umrlo 243.177, torej 433% oseb. Druga je trajala 12 let, od 1847 do 1859. Obolelo je 2,589.833, umrlo 1,032.804 (39 9 %) oseb. Tretja je trajala osem let, od 1865 do 1873. Obolelo je 884.754, umrlo 326.968 (368%) oseb. Četrta je trajala štiri leta. od 1892 do 1896. Obolelo je 504.924, umrlo 226.940 (449%) oseb. Od posameznih let ie bilo najhujše leto 1848. V tem samem letu je zbolelo 1,724.439, umrlo 690.150 oseb, skoro polovica.
Peterburg. 16. avgusta. Vlada dela zdaj na to, da odrine nižjo duhovšino, ki je čisto radikalna in revolucionarna, iz javnega življenja. Sveti sinod sedai strogo gleda na to, da duhovniki niso člani uprave malih posojilnic, katere se sedaj po vseh vaseh ustanavljajo. Senat je nižji duhovščini prepovedal vsto-
pršou, nazadne ja je pa le pugruntu. de zatu, ke se je ženu in zdej s je naprej uzeu, de se u tul cajta ženu, de u zatu rotušk svetnik, pol se u šele jejnu žent in u raj same ustou.
Dondons je hedu dobr, če je člouk mcjčkn špekulanta. Drgač tku nekamer naprej na pride. Kai misija, de je Preduviču Elija za kei druzga tku siln za ubčinskega svetnka. kokr zatu. de zdej žihr frišne svinske kože ke ukul seši in smrad dela? Nkol ne! Če b en druh, ke ni ubčinsk svetnk, tkula frišne svinske kože seš:u in smrad delu, b ga že zdauni kasna rotuška kumesija na gauge spraula. Gespud žepanuga prjatla in gardekavalarista pa vendr na more kar u en dan kumanderat, kokr ka-šnga navadnga čluveka, ke zna sam pisat in brat, pa ni gespud žepanu prjatu in ubčinsk svetnk.
Ee druh občinsk svetnk je glih en tak špekulant, če proti na zajaha za usak šmorn kašne kubile. se zna pa na druga viža gc-spude žepane pršmajhlat, de mu rotuž pr te al pa un reč preveč sitnast na stresa. Ne-gava mama žc veja. kašna glava maja za muža, zatu sa pa tud mikat soj suseduk, ke jm je žugala, dc u mcldala na rotuž. de ji Kuzaku drevu na nen streh škoda dela. reki: »Le nieldi ker češ! Rotuž sma mi: jest pa moj mož, druh pa nima nubedn nč za guvort. Nej m pride kašna kumesija bliz in m kašne sitnast zavle drevesa stresa, um uzela metla u roka in um prec vornga nardila!«
Jest bi skori reku. de je škoda, dc tud u Iblan na volma ženske u ubčinsk zastop,
piti v upravne odbore deželnih sanitetnih komisij, šolskih komisij, komisij proti lakoti itd. V utemeljitvi pravi, da je to »nasprotno svetim kanonskim določbam«. Na drugi strani pa Stolypin priporoča duhovščini, da se mora udeležiti volitev za tretjo dumo in delati za vladne kandidate. Nato je profesor na moskovski duhovski akademiji, duhovnik Arsen-jev, v listih izjavil, da se on volitev ne bo udeležil in ne bo agitiral za vladnega kandidata, ker je to »nasprotno svetim kanonskim določbam«. Tableau!
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA.
Drugi delavski! kongres.
Berolin, 16. avgusta. 20., 21. in 22. oktobra se vrši tukaj drugi delavski kongres vseh krščanskih (katoliških in protestantskih) in nacionalnih delavcev nemških. Vabljene so vse politične, nepolitične in strokovne organizacije nemškega delavstva, ki stoji na temelju krščanskega svetovnega naziranja iu nacionalne misli ter goji strokovna in socialno-reformatorična načela. Dnevni red je: 1. Poročilo odbora. (Behrcns — Essen.) 2. Splošni sccialno-politiški položaj. (Stegervvald — Kolin.) 3. Nedeljski počitek. (Doring — Hamburg.) 4. Delavsko varstvo v zdravju škodljivih industrijah. (VVieber — Duisburg.) 5. Postavna ureditev delavnega časa. (Eischer — Miihlhausen.) 6. Vprašanje delavk. (Gdčna. Grass — M. Gladbach.) Najbrž se bo obravnavalo tudi o socialnopolitičnih načrtih, ki so predloženi parlamentu. Udeležba obeta biti velikanska, ker se je že zdaj prijavila večina cvetočih krščanskih strokovnih organizacij.
GLASOVI O SESTANKU V ISCHLU.
London, 16. avgusta. »Daily News« pripisuje sestanku v Ischlu glede na Makedonijo veliko važnost, ni pa zadovoljen z razlago avstrijskih listov. Angleži globoko spoštujejo sivolasega vladarja in tudi z avstrijsko vlado niso nikoli imeli nobenega nespo-razumljenja. Vendar pa se glede na Makedonijo z Avstrijo ne strinjajo. Angleški ministrski kabinet, predvsem Sir Edvard Grey, pri-poznava hegemonijo Avstrije na Balkanu, angleški narod pa ni povsem tega mnenja. Angleži so sle.ikoprej mnenja, da bo anarhija na Balkanu le tedaj ponehala, ako bodo nad Makedonijo izvrševale kontrolo vse velevlasti.
Oficialno poročilo o sestanku v Ischlu naglaša izrecno, da se je med Aerenthalom in podtajn kom Hardinge glede na Makedonijo doseglo popolno sporazumljenje. Kakor se vidi, na Angleškem javnost s tem ne bo docela zadovoljna. Znano je namreč, da Angleška sicer očito ni nikoli nasprotovala miirz-steškemu reformnemu programu, sestavljenemu 3. oktobra 1903 med Avstrijo in Rusijo, da pa reform ni podpirala z bogvekakšno vnemo. Sedaj pravijo ofic:jozi, da se je to iz-premenilo in da je Angleška čisto na naši strani. Da se položaj boljše razume, si oglejmo program od 3. oktobra 1903, sklenjen v Miirzstegu. Ima sledeče točke:
I. Od sultana imenovanemu generalnemu inšpektorju za Makedonijo Hilmi paši se do-dasta avstr jsko-ogrski in ruski civilni agent. (Se je izvršilo.) II. Reorganizira se krščansko orožništvo in policija. (Dozdai je organizirano orožništvo.) III. Upravni okraji se razdele po narodnostnih kurijah. IV. Reorganizira se sodnijska in politična uprava: kristjani domačini naj se tudi imenujejo za uradnike in pospeši naj se razvoj lokalne avtonom je. Ta točka naj se glasi glasom pogodbe v Ischlu najprej izvrši. V. Preiskave političnih zločinov naj vodijo krščansko - mohamedanske komisije. VI. Kristjane treba oškodovati za škode prizadete od band. VII. Kristjani, ki se vrnejo v domovino, so eno leto od davkov oproščeni. VIII. Turška vlada je obvezana, reforme tako.i izvršiti. IX. Odpustiti se morajo »ilavi« in preprečiti snovanje bašibozuških band.
AVSTRIJSKI ŽELEZNIČARJI.
Dunaj, 16. avgusta. 14. t. m. je zboroval tukaj sindikat železničarskili organizacij
kokr pu nahtercli drugeh krajch pu svet; ampak tu je tku use glih, sei lohka ženske, čeprou ivsa u ubčinskm zastop, tri vogle ro-tuža pudpiraja, de bi trdnu stuji. Če kermo kej na srce leži, je tku ta nar bulš, če se ta nir peru kašn ubčinsk svetnic pršmajhla in ji putož, ki ga čevel žtil, pol mu že ona sku-mendera, kar mu je treba. Ubčinsk svetnki sa tku iz drugm delam za ubčinska kurist preveč ublužen in nimaja cajta usake marne pu-šlušat. Pnsebn gespud žepan maja tku pouh-ne rukc dela, de sa mogl soja gespa puubla-stet, de prtožnge gor jemle in pol pu soj pamet vornga dela. Ta nar rajš se še iz špcclaj-nam obgebaja, zatu s pa držeja soje Idi, de jm tu al pa un na nus naneseja. Ta nar bi flajsik jm gre še na roka tist rotušk pejom-tar. ke je učaseh Idi du rotuškega ričeta spraulu; ke je biti pa u sojine dinste tku flaj-sek, sa ga pa za rotuškega svetnka naprej spravi.
No ja, usak s ptimaga. kokr s ve in zna; če s sam na zna pumagat naraunast, pa gleda, dc z ukulstavam naprej pride. Jest nubenmo nč na zameriti; sej pranja, de kokr s kedu pustelc, tku pa leži; ke znaja pa ženske bulš pustelat kokr mošk, pa ni čtidn, če se ta al pa un ubrtic du kašne ženske in ja pros, de mu ona pustelc. de u bulš ležu. Kokr sc vid, znaja gespa žepanuka precej dobr pustelat. zatu se itn bo pa enkat prpuroču tud
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
ter se posvetoval o gibanju za povišanje plače, ki so ga započele nekatere koalirane organizacije. Povdarjalo se je, da .ie izven koalicije še nad 60.000 železničarjev; najpriprav-nejši čas za pasivno resistenco ali splošno stavko bi bil trenotek, ko bi začeli s pasivnim odporom poštni in telegrafski uradniki. Sindikat je prišel do prepričanja, da bi imelo gibanje samo tedaj povoljen uspeh, če bi bile v zvezi vse organizacije. Zato se bodo sklicali k seji zastopniki vseh železničarsk;h organizacij.
Štajerske nouice.
š Kako delajo liberalci. V odgovor »Slovenskemu Narodu« k notici »Bojkot slovenskega notarja«, se nam piše: V Brežicah je več slovenskih trgovin; ker pa je en tamkajšnji trgovec podpiral kandidaturo gospoda dr. Benkoviča, in to samo zavoljo njegovih zaslug za slovensko stvar v Brežicah, so torej neki odjemalci dotičnemu trgovcu nezvesti postati in hodijo v nemškutarsko trgovi.io, mesto v drugo slovensko. Posebno se odlikujejo nekateri Bizeljanci, kakor J. J., kateremu so »Narodovci« celo kandidaturo ponujali v državni zbor; seveda je vedel, da je grozdje prekislo. Govori se pa, da bode isti J. J. iz Bizeljskega kandidiral v deželni zbor proti dr. Jankoviču prihodnje leto. Torej na svidenje, gospod J! Zagotovimo vas pa, da boste pogoreli kakor Kunej lansko leto. Kdo pa je tist', kateri je z Steinklauberjevo opeko dal kriti posojilnični hlev na Griču pri Brežicah? Gotovo tisti Kunej in njega družba, kateri je lansko leto v okrožnici »Narodne stranke« vprašal, kaj hočemo! Potem se pa ta družba »Narodne stranke« bije po prsih, podpira pa nemškutarja Steinklauberja, kateri je glavni steber nemštva v Pragerskem in hoče zatreti vse, kar je slovenskega. Lahko se postavlja »Narodna stranka« s svojimi pristaši a la Kunej & J.!
š Na Sladki Gori pri Cmureku prezidava nemški Schulverein sedaj na vse pretege tamkajšnjo šolo. Določenih je imel prvotno za to stavbo 20.000 K a sedaj so proračun zvišali na 38.000 K. Povečanje šole je za dosedanji okoliš nepotrebno, a šulverein hoče všolati še bližnje slovenske občine v to šolo in sicer: del sv. Jakoba. Ploderšnice, Šmartna, Velke in Svečen. Ze sedaj obiskuje to ponem-čevalnico 75 odstotkov slovenskih otrok. Družba sv. Cirila in Metoda se je nedavno opozorila naj v tem kraju kje postavi protiutež tej nemški nakani. A družbi se še ni zdelo vredno odgovoriti. Res lepa skrb za rešitev obmejn h Slovencev. Rajni dr. Čuček je podaril družbi pred kakimi 15 leti lepi vsoto z namenom naj kje v bližini Sladke Gore n. pr. v Selnici ob Muri postavi slovensko šolo. A še do danes ni nič! Ali naj utonemo?
š V Ciršaku pri Sv. Ilju v Slov. Goricah so se vršile pred kratkim občinske volitve. Izvoljeni so sami pošteni krščanski in slovenski kmetje v odbor in to soglasno. Istotako je izvoljen za župana enoglasno vrli narodnjak, mož poštenjak gospod Anton Hauc. Ta občina, dasiravno ležeča ob Muri tik Spielfelda je enoglasno volila Roškarja pri zadnjih državnozborskih volitvah, živeli vrli Cirberžani! Slava!
š Volitev v okrajni zastop mariborski se bo v kratkem vršila. Občine so že pred dobrim mesecem volile svoje volivne može, a volitve se še do danes niso vršile. Čudno! Ako bi slovenski volivci vsi storili svojo dolžnost, in če bodo naši kmečki voditelji storili potrebne korake bode zmaga v kmečkih občinah gotovo na naši strani. Treba je le edinosti in skupnega nastopa. Od neke strani se je hotelo intrigirati proti kmečkim voditeljem. Če propademo zadene krivda gotovo kliko, ki jo bomo tedaj pokazali v pravi luči.
š Toča je letos hudo oklestila že velik del »Slov. Goric.« Dne 7. avgusta sojiudo trpeli posebno severni kraji Svičina, Št. Ilj, del Jarenine in Sv. Jakoba. Ali. avgusta je toča in liudourje obiskalo spodnje kraje. Kmet bi lahko obupaval. Letošnje leto je že itak slabo za kmečko ljudstvo; nc bo denarja kje dobiti, a tudi poljski sadeži so slabi oziroma jih toča ni drugo liudourje pokonča. A Štajerc še vedno ima svoj moto: »Kmečki stan, srečen stan«. No, Ornig pa Linhart, pojdita raje kme-tovat a ne kmečko ljudstvo farbat s svojimi neresnicami.
š Vič. duh. svetovalec, župnk Kelemina v Št. Ilju v Slov. goricah je, kakor smo že poročali zelo nevarno obolel, zadet od kapi. Ker sc mu zdravje noče vrniti bati sc je katastrofe, zatorej se priporoča rodoljubni gospod, ki je steber slovenstva ob meji duh. sobratom. kakor drugim rodoljubom v molitev.
š Obesil se je 62Ietni umirovljeni rudar Miha Zupan v Trbovljah. Bil jc slaboumen, a nagajivci so ga šc dražili, češ da bo izgubil pokojnino. To .ga je gnalo v smrt. 14 dni je visel v gozdu, predno so ga našli, potem pa še 3 dni ležal v mrtvašnici, predno je našel pokoi v zemlji.
š Nesreča. Zemlja sc je vsula 14. t. 111. pri rudniški opekarni v Trbovljah na delavca Franca Tomažina. mu zlomila rebra in hrbtenico tako. da so mu čreva lezla iz telesa. Prenesli so ga v bolnišnico, toda ni upanja da bi okreval.
š V srce ga je zabodel. Na Veliko gospo-jinico je pilo več delavcev v Kolšckovi h;ši v Trbovljah. Prišlo jc do prepira in rudniški kovač Zarn je zabodel rudarja Aškerca naravnost v srce. Izkrvavel in umrl jc v nekoliko minutah, predno je mogla priti zdravniška pomoč.
š Vlak je povozil na železnici Grobelno-Rogatec v nedeljo po noči neznanega moža, kateri se je v pijanosti vlegel na železnico.
V	ponedeljek so ga pripeljali v Čelje in oddali v bolnišnico. Odrezali mu bodo najbrž obe nogi.
š Opasno je obolel nadučitelj g. Veko-slav Strmšek.
š Neznan obešenec. Iz Laškega trga poročajo: Neka ženska je našla na meji marija-graške in celjske občine obešenca, katerega so prinesli v torek v mrtvašnico v Laškem trgu. Obešenec je videti nad 50 let star in je moral že dolgo časa viseti, ker je truplo popolnoma upadlo in tako razjedeno, da bo težko dognati, kdo je ta človek.
š Iz Marijinega Celja na Štajerskem. Četrtek 8. t. m. so bili romarji inalo potrti. Dospel je prejšnji dan tja kanonik Matija Raab, dekan nikolsburškega kapitelja, da bi na tihem praznoval 401etnico svojega mašništva. Kar naenkrat ga obide slabost, zgrudi se in v dveh urah umrje. Podelili so mu le sv. olje.
V	petek so ga prepeljali na Moravsko. Isti dan je tudi nagloma umrla romarica z Dunaja. Kar v cerkvi sc je zgrudila na tla in bila takoj mrtva. Pravijo da je mati desetih otrok, ki v Maidlingu pri Dunaju žalujejo za njo. — Ljudje v Marijinem Celju se boje radi tega, da bi romarji vsled takih nesreč ne izostali. Izgovarjali so se, da je tu za varnost in ugodnosti romarjev vse preskrbljeno, da se komaj enkrat na leto kaj tacega primeri. Da ljudi skrbi, če bi romarji prenehali, se ni čuditi; koliko j;h živi le od romarjev! Nova železnica privaža z avstrijske strani dan na dan na stotine ljudi. Petek je imel naš vlak 18 dolgih vozov; srečali smo dva vlaka, ki sta več stotin romarjev vozila in koliko jih je prišlo s štajerske strani! In tu vidiš zastopane razne stanove, skoraj toliko moških kakor žensk Tisti dan so nam tudi pravili, da je neki častnik — mladi poročnik — utonil v Erlafskem jezeru. Prišel je na dopust domov, šel se z bratom kopat. V vodi je parkrat zamahnil z rokama in izginil v globočino. Začetkoma niso vedeli, kaj to pomeni; čakali so da se zopet pokaže na površju, a ko ga le ni bilo, so začeli iskati, toda do sedaj ga še niso dobili
Idrijske nouice.
i Dan plačila je dobila »klerikalna« stranka dne 14. junija za razne dopise v »Slovencu«, so pisali naši nasprotniki. Zadnjič smo jim stvarno in natanko naštel1, s številkami in letnicami podprli naše trditve in nasprotniki — molče. Da res, zabavljati in rogo-viliti znajo, a naše trditve spodbiti si ne upajo, ker ne morejo. Mi smo bili s plačilom zadovoljni, ker vemo, da tako nastopanje kaže onemoglost stranke. Kdor si le z vpitjem in zabavljanjem pomaga, kaže, da mu manjka stvarnih razlogov. In da bi zatajil svojo krivdo, vpije nad nasprotnikom: Doli ž njim! Fantalinom morda to ugaja, saj nerazsodna mladina se za rogoviljenje kmalu pridobi, ker ne vpraša po vzrokih. Dovolj jej je, ako za-more prosto razsajati, ker se ne zmeni za njeno vpitje ne policaj, ne žandar, ako bodo pa tudi davkoplačevalci s tem zadovoljni, je drugo vprašanje. Ko bodo ti enkrat sprevideli, kako se z njih denarjem gospodari, se jim bodo tudi oči odprle in pokazali bodo onim hrbet, ki se sedaj tako šopirijo. Dolgo časa ne more obstati tako ravnanje. Saj pravi nemški pregovor: »In Geldsachen hort die Gemiitlichkeit auf.«
i Cesta v naši Zali dobiva od države 4000 kron podpore od erarja, poleg tega ima še deželne prispevke, a vkljub temu se malo stori za njo. Naj bi sc lomile skale ob ovinkih in cesta bi se razširila in materijal dobil na licu mesta. Res je, da se veliko rabi, a radi tega ima tudi izvanredni prispevek. Pred leti smo opomnili na to dejstvo in reklo se nam je, da nič ne razumemo. Deželni predsednik Hein je potem potrdil naše mnenje in gospoda je utihnila. Naj se sedaj gleda, da se porabijo dovoljena sredstva, da bode promet med Idrijo in Logatcem ugodnejši.
i Radi dopisa v »Notranjcu« se hudujejo nad našo stranko. Gospoda, kar tožite, ako ste tako prepričani, saj niste v tem oziru škro-pulozni. Povedali smo že, da se za »Notranj-ca« ne zmenimo, sedaj pa valite krivdo na pristaše naše stranke!
i Izpostavili so rokopis pri Tinčetu. Obljubilo se je kar sto kron nagrade onemu, ki pove pravega dopisnika. Gospod Novak, dajte vsaj komu zaslužiti, ako tako za gotovo veste osebo, ki vas je tam napadala. Pa čemu tako skrivnostno namigavate, kdo bi bil zagrešil oni dopis.
Gospodarstuo.
g Močvirski tečaji. Na Češkem se vrši osemdnevni tečaj za posestnike močvirij. Na tem tečaju se bodo priučili od najboljših strokovnjakov, kako treba močvirja umno obdelovati ali jih izrabiti za proizvajanje šote in stelje
g Cena mleka v Švici se je povišala za 2 vinarja.
g Letošnja žitna letina na Ogrskem po
najnovejših poročilih ni tako ugodna in obilna, kakor se je pričakovalo, Ic ječmena in ovsa sc jc pridelalo več.
si Giavna zveza srbskih zadrug se je ustanovila v Belgradu ter bo razširila svoje delovanje na cclo Srbijo. Glavni namen zveze je snovati nove zadruge ter nadzorovati njihovo delovanje.
AMturientski sestoneli
Sestanek slovenskih katoliško - narodnih abiturientov v Ljutomeru je uspel nad vse pričakovanje sijajno. To je pričala mnogoštevilna udeležba abiturientov, akademikov, bogoslov-cev, čč. duhovščine, bratov Hrvatov in pa zavednih gospej in gdč. dam. Veliko in splošno zanimanje med zborovanjem je pričalo, da je bil sestanek velepomenljiv; živahne debate so kazale, da je bila tvarina zanimiva, poučna in koristna.
Ze pozdravni večer je naznanjal, da bo sestanek živahen, da bo vsak, ki se ga udeleži. žel mnogo dobička od njega. Požrtvovalni g. kapelan Kociper je pokazal, kako važen kraj jc Ljutomer, koliko velikih narodnih veselic in sestankov sc je že tu vršilo iu predsednik pripravljalnega odbora tov. Natlačen je pozdravil vse zbrane goste, ki so žč zvečer prihiteli med dijaštvo, med njimi predvsem veleč. g. dekana Jurkoviča, ki je s svoio da-režljivostjo in s svojim obiskom pokazal ljubezen do dijaštva. Tov. Natlačen je nadalje razvil program sestanka, kakšen namen ima, kaj hočemo, in jc povdarjal, da je ideja krščanska, narodna in demokratična, za katero se hočemo ogrevati in pripravljati, da jo v življenju lidejstvimo iu sicer: v osebi sami, v družini in v družbi. Predsednikom zborovanju jc bil izvoljen tov. Kranjc.
V soboto, 10. avgusta ob 8. uri je daroval veleč. g. dekan peto sv. mašo, nakar je predsednik tov. Kranjc otvoril zborovanje.
Tvarina referatov je bila zares izbrana in mnogovrstna. Obdelavalo se je dijaško vprašanje. versko-narodno vprašanje, jugoslovanska ideja, vednostno, gospodarsko, o moderni vzgoji.
O dijaškem vprašanju sta govorila predvsem tov. Avsenek in tov. Žerjav. Tov. Avse-nek je pokazal v svojem referatu »Naše dijaštvo in duh modernega časa«, vzgojo, ki jo da gimnazija dijaku: Prehajamo iz dobe individualizira v dobo demokratizma; šola je pa otrok svojega časa, zato želimo reform. — Idealov je treba, treba poti do njih; imamo jih, a nimamo načina, kako bi jih udejstvili. Duh izoliranja jc zašel v gimnazijo in temu je kriv duh časa. Kakor je prej liberalizem vse ločil, mora to zonet demokratizem združiti. Branijo sc, a slednjič mora to priti. Prihodnjost je di-jakova. a prihodnjost je demokratična. Dijak mora poznati vero in duha ljudstva, poznati kulturno stanje in socialne razmere. Dijaštva resnega nam je treba, ki vidi cilj v samostojnem delu, signatura demokratizma ie delo. — Treba ic idealnega smotra: naša doba nosi pečat apostazije od Boga, treba se je vrniti k Bogu; za ta boj dijak nc sme ostati inditeren-tcn. Več apologetičnega znanja zanesite nicd srednješolce. Zavlada naj harmonija dela in mišljenja. V narodni ideji pa dobimo polje, kjer se lehko udejstvujejo naši nazori.
Tov. Žerjav ic pa v referatu »Naše stališče in vsestranska izobrazba« govoril o zunanji izobrazbi srednješolskega dijaka: Gimnazija mora dati dijaku toliko splošne izobrazbe, da sc more po dokončani maturi posvetiti katerisibodi stroki in ostati v stiku z vsem kulturnim svetom. Dijak se izobrazuje deloma v šoli, deloma sam. Šola mu v obligatnih predmetih deli veliko mnogostranost znanja in želeti jc, da prinese reforma učne metode med to mnogostranost še lepšo harmonijo, ki bo dala dijaku še bolj temeljito izobrazbo. Velepoitaujjivo je za diiaka vprašanje o gimnazijskih predavanjih in neobligatnih predmetih: predavanja so zrcalo, ki kažejo dijakovo znanje, prva samostojna dela itd., neobligatni predmeti pa zrcalo, ki kažejo dijakovo resno voljo do vsestranske izobrazbe. Diiak sc pa izobražuje tudi sam: zanimanje za petje, glasbo, leposlovje, za socialne in kulturne razmere, za slovanske jezike in literaturo vzbuja idejo za samostojno delo sploh. Zunanja izobrazba sc pa mora združiti z notranjo, ker brez nje .ic človek kakor mehanizem brez srca in čustev. Pri izobrazbi ie treba temelja, ki jc dvojen: 1. krščanski, 2. modern kompleks problemov. Pri študiranju ali sploh za razvoj značaja jc treba vpoštevati naše etične nazore.
Vselej je sledila znanitnjva debata, kjer sc je poudarjalo, da mora priti v šolo mogočen verski duh in duh samostojnosti.
Tov. Zivortnik je pokazal, kako skušajo s pomočjo vede ovreči svetovni nazor in temeljito ovrgel vse njihove trditve: Moderni pravijo, da jc krščanstvo že premagano stališče. To svojo trditev opirajo na stavke, ki jih pa eksaktna veda ne more pripoznati in sicer so to: 1. večnost materije in energije, 2. vse življenje se jc razvilo samo iz sebe,
descendenčna teorija, razširjena zlasti ua človeka, posebno na duševno stran. Ker moderni teh svojih dogem ne morejo dokazati in če bi jih tudi mogli, vendar ne morejo odgovoriti na vprašanja: odkod, kaj in čemu? Zato si šc niso mogli stvorih enotnega svetovnega nazora. Krščanstvo pa ve odgovor na ta vprašanja; oni pa morajo reči: ignora-mus ct ignorabimus. Pa kljub temu so razširili svoje nauke, ki so rodili egoizem v najgrši obliki.
Na vprašanje: Ali mora biti katoličan res brezdomovinec, je temeljito odgovoril tov. Kobi. Dokazal je, da ravno zato, ker smo katoličani, moramo biti narodni: Narod ni mogel nikdar živeti brez vere, kadar je vera izginila iz naroda, jc začel propadati. Temelj narodov je družinsko življenje, čc to izgine, jc narodova podlaga omajana. In krščanstvo je družinsko življenje uravnalo na podlagi četrte božje zapovedi, zakon jc postal svet. Zapoved ljubezni do bližnjega je še obširnejša, zapoveduje ljubiti vsakega, pa ne, da moramo ljubiti vsak narod enako. Jezus sum ie pokazal z zgledom in besedo, kako moramo 1'ubiti svoj
narod. Ravno zato, ker smo katoličani, moramo biti narodni. Vera daje domovinski ljubezni pravi temelj.
O jugoslovanski ideji je govoril tov. Fo-gadič, abiturient iz Osjeka; pokazal je zgodovino, kako se jc razvijala in vzrok ,da sc ni mogla realizirati. Vzrok jc, ker so Jugoslovani demokratični, a prej je vladal aristokratizem. Sedaj jc pa mogoče realizirati to idejo, ker danes vlada demokratizem. ima pa dve stniii: krščansko in protikrščansko. Socialni demokrati so proti vsaki veri, proti vsaki domovini; v teoriji jim je vera privatna stvar, praktično so proti veri. Krščanski socialci pa hočejo v veri doseči srečo, ljubijo bližnjega, so domoljubi. Na temelju krščanskega demokratizma se more realizirati jugoslovanska ideja. — Krščanski socializem jc tudi toleranten.
Tov. Ogrizek je razjasnil, kaj pomeni geslo: »Moderna«, in »Umstveno-nravstvena vzgoja naše najboljše orožje proti klerikaliz-mu«; Prejšnji liberalci so delovali proti nam odkrito, sedaj pa delajo s hinavščino. Včasili se pa vendar izdajo; tako kažejo zgoraj navedene besede, kaj je pravi namen sedanjih liberalcev. Oni se ne borijo proti nadvladi duhovnikov v posvetnih stvareh, ki je pri nas ni, ampak proti nadvladi duhovnikov v verskih stvareh, to je proti katolicizmu. Začenjajo z vzgojo. V ta namen se nam kažejo, kolikor treba katoliške, ko pa pride pravi čas, ko bodo žc močni, pa pokažejo pravo barvo. Pravijo, da je vera sveta stvar, a potegnili se šc niso zanjo, njim je vsaka vera dobra. Moderno hočejo ljudstvo vzgojiti. Avktoriteta modernega človeka je pa njegovo, h hudemu nagnjeno telo. Vsled take avktoritete pa propade človek, propade ljudstvo. Francozi nazadujejo, dasi ni »modernejšega ljudstva« kakor v nenravnem Parizu. Ce se človek lika, propade v nenravnost, ali pa napreduje v čednostih. Vera je liberalcem sveta, a v listih jo napadajo. Um je nagnjen k slabemu, le Bog ic naš steber. To kažejo ljudstva, ki so izgubila vero, oziroma, ki jo imajo. Na delo, da svet spozna, da je naše geslo: »Z Bogom za narod« istina, liberalno geslo: »Bog in narod« pa le slepilna fraza!
Tov. Razgoršek je pa osvetlil gospodarske razmere med koroškimi Slovenci: Kali nazadovanja moramo iskati v preteklosti.
V nedeljo popoldne sc je pa vršila ljudska veselica ob velikanski udeležbi; dvorana in galerija v gostilni g. Kukovca — kjer se je vršil ves sestanek — bila je do zadnjega kotička polna. Domačini so pokazali, da so nas sprejel] z veselim srcem, pokazali so, da so katoličani, da so Slovenci. — O. pevovodja Zaberl je skrbel z veščo roko za izbrano petje. Nastopil je z ljutomerskim pevskim zborom, kateremu se je pridružilo nekaj akademikov in abiturientov. Tako so se kljub vsemu prizadevanju nasprotnikov, ki so hoteli zbor preprečiti, proizvajale vse pevske točke mešanega in moškega zbora popolnoma dovršeno. Vse priznanje in zahvalo zasluži g. pevovodja za svojo požrtvovalnost in naklonjenost proti nam!
Slavnostni govor je imel tov. phil. M. Božič. Poudarjal je, da smo prišli v Ljutomer, da se utrdimo v naših idealih, ne iz političnih namenov. Z veselico hočemo pokazati simpatije do ljudstva. Ker mi ne moremo med ljudstvo, zato smo priredili to veselico, da ljudstvo pride med nas, da se spoznamo. Ljudstvo je sledilo govorniku pazljivo in bilo navdušeno. ker je spoznalo, da smo z njim.
In krona veselice — uprizoritev Finžgar-jevega »Divjega lovca« — kdo je pričakoval take dovršenosti? Saj so bili igralci iz vseh slovenskih pokrajin, iz Kranjske, Goriške in Štajerske in vendar so se uglobili vsi enako v igrokaz; znali so združiti svoje vloge prav po pisateljevih mislih. Zato zaslužijo zahvalo in priznanje vsi igralci; posebno domače gospodične.
Po dokončani veselici se jc pričel ko-merz, kjer je najprej tov. Natlačen pozdravil in se zahvaljeval zbranim gostom in vsem, ki so pripomogli, da sta sc sestanek in veselica tako sijajno izvršila. Komcrzu je predsedoval državni poslanec dr. Korošec, ki ie sam pozdravil goste v imenu »Kmečke zveze«, ki je bila tudi častno zastopana, v imenu »Slovenskega kluba« in v imenu g. Roškarja. Razvijal je sledeče misli: Videl sem omladinaše v Bohinjski Bistrici, danes pa vidim Vaše zborovanje, pri katerem so zastopani vsi stanovi. Oni so delali razdiralno. Vi pa združujete. Vas jc rodil bo i, zato stavimo na Vas veliko upanja.
Nato je tov. Natlačen prebral došle pozdravne brzojavke. G. pisatelj Fiužgar sc je brzojavno opravičil iu pozdravil zbrane na sestanku; bil je že na potu v Ljutomer, a se je moral nepričakovano vrniti. Krasna brzojavka nam je došla od našega ljubljenega nad-pastirja, prevzv. g. dr. A. B. Jegliča. Glasi se: Pozdrav vsem zbranim, ki ste naša nada v težkih borbah našega časa. Daj Bog, da ostanete zvesti svojemu edino resničnemu verskemu prepričanju, da se z resnim delom pripravite za izbrani si poklic iu morete kedaj kot verni Slovenci delovati med ljudstvom z ljubeznijo in za ljudstvo, za njegovo časno in večno srečo.
Brzojavno so nam izročili svoj pozdrav tudi: Dr. Schweitzer, dr. Lončarič iz Zagreba, dr. Medved iz Maribora, župnik Potočnik iz Breznice, pesnik Medved, uredništvo »Slovenca«, »Ljubljanski delavski konzum«; iz Zagreba: Dr. Pazman, »Domagoj«, Akadcmi-ška kongregacija, »Radikalci« (pa ne naši), Markulin, kat. bralno društvo sv. Jurij ob Južni železnici; iz Sv. Jurija: Gužej, Zdolšek, Pplak, Iličar, Podgoršek Vrečko, Kroflič; dr. fiplič, zdravnik pri Sv. Lenartu, župnik Go-milšck iz Pristove, Tomažič, predsednik poi. društva v Podčetrtku: iz Sušaka: P. Umnik-
Slovencc i Zimmermann-Hrvat; iz Dobrle-vasi: Stare, abit., Vastel, bogoslovec; iz Kri-ževcev: Bradarič, Gorjanec, Sabjhar.
Razne pveske točke, napitnice in navdušeni pozdravi so slavnost še bolj povečali. Nastopil je Stanka Vraza nečak in govoril navdušeno o jugoslovanski ideji in njemu so sledili gg. dr. Kovačič in hrvaški bogoslovec Stcpinac. V imenu zavednih dani sta pozdravljali preparantinja gdč. Welnerjeva in učiteljica gdč. Razlag. G. dr. Hohnjec, starešina »Danice«. jc pokazal razmere visokošolcev za svojega študija; sedaj pa je izšla »Danica«, napočila jc »Zarja« in ustanovil se je »Domagoj«. G. kapelan Kranjc pravi: Krščanska in demokratična ideja bo zmagala, samo dela je treba. Tov. jur. Puntar pa jc pokazal, kako smo prišli na misel, da smo priredili sestanek v Ljutomeru. — Vse je bilo navdušeno pri slovesu, vse veselo in zadovoljno.
Ko smo prišli v Ljutomer, smo culi, kako se nasprotniki pripravljajo za naš sprejem, nasprotni listi so se celo zanimali za naš sestanek, — a niti najmanjše opozicije nismo našli, nihče nas ni motil, vse se je vršilo v najlepšem redu. Ljutomerčani so pokazali, da so zavedni; dali so nam na razpolago stanovanja in |x) možnosti celo hrano zastonj, za kar zaslužijo najprisrčnejšo zahvalo.
Darežljivi in gostoljubni g. dekan nam je dal vse. kar jc mogel; nismo toliko pričakovali, a on je storil zares veliko; hvala mu tisočerim! G. kapelan Kociper se je žrtvoval za nas, vsem je preskrbel stanovanja, vse ie vodil in urejeval; g. Zaherl je skrbel za petje in g. Kukovec nam jc prepustil prostore. Zares veliko so pripomogli, da se je sestanek vršil tako sijajno!
Bodočnost pa bo pokazala uspehe.
Jeseniške novice,
i Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Jesenice-Koroška Bela bo v otroškem vrtcu na Savi v nedeljo, dne 18. t. m. popo-ludne ob 4. uri. Vspored: Poročilo o glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Bohinju dne 6. avgusta. 2. Predlog o prenehanju podružnice.
j Romanje h Gospe Sveti. Dekliška Marijina družba jeseniška in brezniška in jeseniška ženska, romajo v ponedeljek, dne 19. t. ni. h Gospe Sveti na Koroško. Odhod z Jesenic ob 4. uri zjutraj, prihod nazaj na Jesenice ob 5 uri 48 min. popoludne. Vožnja je znižana gori in doli in stane za osebo 2 K 40 vin. Ce se hoče še kakšna druga družba pridružiti, bo od Jesenic do Gospe Svete in nazaj tudi deležna znižane vožnje.
j V Ameriko odide zopet nekaj delavcev s Save prihodnji teden. Nič čudnega. Zaslužek je manjši, draginja vedno večja, vsak si skuša pomagati, kakor ve in zna. Ce nc bo tovarna kaj ukrenila, da se gmotno in stanovanjsko vprašanje delavcem ugodneje reši, bo polagoma izgubila najboljše delavce in se bo morala zadovoljiti z dvomljivimi elementi in slabejšimi delavci. To gotovo tovarni ne bo prinašalo dobička.
TržišKe novice.
t Občinske volitve so pred durmi. Te volitve bodo za Tržič velikanskega pomena. Za slovenski značaj Tržiča se gre! Beseda »klerikalec« se pač ne sme rabiti kot strašilo, ker je ta beseda že zastarela in se more rabiti le še pri ljudeh, ki so nezavedni in politiško zabiti. Složen nastop nam zamore zagotoviti kake uspehe; če bodo pa tržiški narodnjaki, ki so tako med seboj razbiti in razdvojeni, strašli po Tržiču s »klerikalci«, potem se nam bodo nemškutarji v pest smejali ter želi uspehe pri tej narodni zanikrnosti. Torej, Slovenci, na krov!
t Delavski shod je bil v Tržiču preteklo nedelio. Poročal je gospod državni poslanec o delovanju državnega zbora. Shod je bil bolj malo obiskan, ker je delavstvo več ali manj nebrižno za svoje interese. Govor gospoda državnega poslanca je bil zelo poduČljiv in zato nikomur ni bilo žal, da ga je poslušal. Otvoril ie shod gospod Papov, ki ga je sklical. Pozdravil ie v prisrčnih besedah navzoče, pred vsem gospoda poslanca, ki nas je posetil s svojo navzočnostjo. Nato govori gospod Gostinčar. ki v poljudnih besedah poroča o delovanju sedanjega državnega zbora. Sedanji državni zbor bo delal, in bode, ker ic voljen na ljudski, demokratski podlagi, tudi kaj storil za občinstvo, ki v resnici potrebuje pomoči, zlasti za delavstvo. »Slovenski klub« jc pokazal že zdaj, da je klub socialnega dela in si je pridobil s svojim nastopom že zdaj v parlamentu in med občinstvom ugled in simpatije. Gospod Krekov govor ie b;l eden izmed najbolj uglednih govorov v parlamentu. A občinstvo, volivci se morajo brigati za svoje težnje, morajo podpirati svoje poslance z raznimi peticijami in tako ostati vedno v zvezi s svojim klubom. Kdor jc v tem oziru nemaren, ta samega sebe tepe. Delavstvo je tisti del občinstva, za katerega se je doslej najmanj storilo, zato si mora s složnim nastopom priboriti pravice, ki mu gredo, da bode njegovo stanje po možnosti povolj-no. Bolniške blagajne in bratovske skladnice se morajo tako spremeniti, da bo delavstvo res kaj koristi imelo. Spremeniti se mora tudi obrtniško nadzorstvo in delavstvo mora imeti pri njem kaj govoriti. Potrebna je tudi vpeljava zavarovalnic za starost in onemoglost, da dclavcc ne bo v slučaju starosti in onemoglosti stradal v občinskih bolnišnicah. Zato jc treba akcije, gibanja od strani delavstva, da se kmalu uvede ta prepotrebna ustanova so-I cialnega. družabnega blagostanja. — Govor 1 gospoda poslanca je Ivi z navdušenjem spre-
jet. Gospod Papov nato prebere sklenjene resolucije, ki se pošljejo na državni zbor. — Nato se predsednik Zaje zahvali gospodu dr. žavnemu poslancu za njegov podučni in te-meljiti govor. Navdušuje delavstvo k edinosti, ako si hoče kaj pridobiti ter zaključi z živahnimi »živio«-klici na »Slovenski klub«, katerega nastop je občinstvo z navdušenjem po-trdilo, delavski shod.
U morsKih globinah.
Nesreče v francoski mornarici, eksplozije na oklopnicah .zlasti pa nesreče pri podmorskih čolnih so globoko pretresle francoski narod, ki je v svojo armado in mornarico kar zaljubljen iu vedno sanjari o njenej moči in slavi. To ljudsko čuvstvo je znalo spretno izkoristiti ravnateljstvo pariškega gledališča »Grand Guignol« s tem, da je uvrstilo v svoj spored tudi točko z naslovom »En plongie , ki gledavcem daje priliko, da spoznajo delo in življenje v podmorskih čolnih.
Zvonec zapoje in zastor se dvigne. Pred gledavčevimi očmi se na zelenkastih morskih valčkih ziblje podmorski čoln francoske vojne mornarice. Vidi se poveljniški mosti-ček, skozi debela stekla prodira v notranjost čolna motna zelenkasta svetloba, skozi odprto zaklopnico pa po lestvi stopajo častniki in vojaki v čoln. Zaklopnica se zapre, za kratek čas zavlada črna tema, ki pa jo kmalu preženo električne žarnice. K strojem pride kapitan, napove vajo ter da častnikom in vojakom zadnja povelja in navodila. Vaja obstoji v tem, da se čoln kolikor globoko in hitro mogoče potopi v globočino; v prvi vrsti bodo opazovali toplino v čolnu in njen vpliv na moštvo. Kapitan da znamenje, zatvornica se odpre. Razločno se sliši šumenje vode. deroče v odločene jej prostore. Solnčna svetloba gineva, jasnozeleno morje postaja iz-prva sivo, potem pa popolnoma črno, kakor se je ravno čoln pogreznil v globino. Kapitan pazno ogleduje stroje in dela beležke, pri tem pa še daje pogum poročniku, ki ie prvikrat pri taki vaji. Začneta se razgovarjati in kmalu pride na dan, da je poveljnik kadilec opija. Zaničujočega nevarnost in smrt ga prešine neka sladka sla pri misli, da .ie daleč od sveta v njegovi roki roki smrt in življenje toliko mladih življenjskih sil. Na njegovo povelje se čoln pogreza globlje in globlje; mornarji že težko dihajo, strojniki proseče pogledujejo kapitana, nato začno mrmrati, ob steni sloni poročnik. Komaj stoji pokonci, duši ga skoro. V tem da poveljnik strojnikom znamenje in čoln se začne hipoma dvigati. Ob šipah postaja morje vedno svetlejše, kmalu nato zašije solnce, oklopnica se odpre m poročnik gre vun, da določi smer in višino solnca. Zopet so na površju. Glasen strel zadoni po valova-jočej morski površini, s poveljniškega mo-stička zavihra narodna trobojnica, skozi odprtino lezejo mornarji, da se nasrkajo svežega zraka. Toda kratko je to veselje. Poveljnik izreče par besed, vaja se mora ponoviti. Zopet isti prizori. Toda kar preblede strojniki; stroj, nekoliko pokvarjen že po prvem poizkusu, se je potrl. Vijak preneha delovati. žarnice ugasnejo. Globoko v morju plove čoln. nc more se dvigniti. Zavest bliž-njf smrti, ki jej ni mogoče ubežati na noben način, vzbudi v dušah mladih mornarjev najrazličnejše instinkte. Eden pade na koleni ter moli hoteč se pred smrtjo še enkrat izpovedati, drugi zabavlja čez republiko, tretji kol-ne častnike, plane na kapitana ter ga začne daviti, drugi pa zopet hoče uničiti pripravo za ventilacijo, da bode preje konec ... V rokah mornarjev se zabliskajo noži, po ozkem prostoru grme streli iz samokresov. — Združeni v divji besen klopčič okoli lestve padajo drug za drugim; zastor pada počasi, zakrivajoč očem pretresljivo grozni prizor ..
Zastor se zopet dvigne. Nad toulonsko luko se smeje pomladno solnce, pozdravljajoč s toplimi žarki posadko na trgu, ki je v paradi, s forov pa grme v presledkih zamolkli silni streli trdnjavskih topov -zadnji pozdrav v podmorskem čolnu ponesrečenim vojakom. Na odru pred vrsto krst stoji mornariški minister ter govori nagrobni govor hrabrim vojakom, ki so žrtvovali življenje v službi za domovino; poveljniku, očetu svojih fantov, poročniku, najboljšemu prijatelju tovarišev, in moštvu, cvetu naroda, udanemu, zvestemu in pogumnemu. »Bratovsko zedinjeni so ostali v globinah, z mirnim obrazom so pričakovali smrti, ki se jim je bližala z urnimi koraki, ter si poslednjič podali roke, da pokažejo zvestobo svojej velikej domovini, našej ljub-Ijenej Franciji.« Godbe zaigrajo žalobno koračnico. s trdnjav grme topovi, prapori se nagnejo, plapolajoč v lahnem vetrcu ... . Zastor pade.
Občinstvo par hipov sedi kot okanienel" šc pod vtiskom prizorov, porajajočih najnež-ne.iša čuvstva, potem pa zadoni po dvorani buren plosk, ki ga hoče udušiti z neke strani divje žvižganje. Prvi stoje še pod vtiskom konca žaloigre, saj so umrli »za našo ljubljeno Francijo«, drugi so antimilitaristi ter obsojajo državnega vojnega moloha, ki zahteva toliko žrtev. In ti prizori se ponavljajo večer za večerom, in redno so prve vrste zasedene od mladih dam, ki z največjo pozornostjo gledajo strašne smrtne prizore, ki razburijo tudi jeklene živce.
mmuammrnmMmmmmiimmtmat»aa#
Zahtevane »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na Kolodvorih!
Poziv slovenskemu uClteljstvu!
Začetkom septembra bo zborovala v Ljubljani »Slomškova zveza«. Vabimo Vas, da se udeležite tega zborovanja. Vsi stanovi se združujejo in zbirajo na shodih, da javno povdarjajo svoje težnje, da javno pokažejo svoje nazore. Doba, ki nam je bila tako nemila, je skoraj proč, moč tistih, ki so skušali naše gibanje zatreti v kali, je strta. Zato pa na dan somišljeniki!
Naši liberalni tovariši se zbirajo in javno pokažejo svoje liberalno mišljenje, dasi so v nasprotju z mišljenjem ogromne večine našega naroda; zakaj bi se mi bali pokazati, kaj smo 1?
Liberalni učiteljski politiki so odtujili naš stan narodu. Korist našega stanu pa zahteva, da stopimo zopet v ljudske vrste ter pokažemo, da poleg svojih teženj poznamo tudi težnje naroda, da se hočemo z isto vnemo kakor za težnje svojega stanu boriti za težnje ljudstva.
Pričakujemo, da pridete na naše zborovanje in prijavite svoj pristop »Slomškovi zvezi«.
Prijave sprejemajo podpisani: Ivan štrukelj,
nadučitelj na Bučki.
Fr. Jaklič,
učitelj v Dobrepoljah.
A. Fatur,
učiteljica v Mošnjah.
Marija Vider,
učiteljica v Boštanju.
Dnevne novice.
+ Vzorni narodni radikallzem. V »Slovenskem Narodu« od 14. t. m. dela neki neumorno narodnoradikalni profesor kot »glas iz koroških neklerikalnih krogov« propagando za liberalizem med koroškimi Slovenci. Hujska proti S. L. S. in poživlja »vse nekle-rikalne koroške Slovence«, naj se združijo in organizirajo »na temelju narodnih in gospodarskih načel.« Mož, ki tako dela za razdor med koroškimi Slovenci, da bi jih nasproti nemškemu navalu oslabil, je hud narodni ra-dikalcc, kar ga pa ni oviralo,, da se je pred kratkim oženil s hčerjo najhujšega nemškega nacionalca v Beljaku, ki mu ie prinesla veliko doto. Pri tem je pustil na cedilu svojo slovensko zaročenko gdčno L. v Ljubljani, katera je nanj čakala nad šest let in ie nedavno v Ljubljani umrla v bedi in žalosti. Lep narodni radikalizcm!
+ Kje je bil kurator gluhonemnice dvorni svetnik Gozani? Vsa okolica gluhonemnice in cela Ljubljana ve o velikih neredno-stih, ki so se godile v gluhonemnici. Marki Gozani je dobro honoriran za to, da pazi, kaj se godi in kako se dela na zavodu. Nekaj let je bil marki Gozani neumorno priden. Prihajal je k nam v Vodmat ter nadzoroval vestno in natančno ob vsakem času in ob vsaki priliki, v sleherni lonec, ki je stal na ognjišču, je vtaknil svoj nos, vsako deklo je vprašal, ie li zadovoljna, ali imajo gojenci dovolj hrane itd. Celo na sveti dan, ko sicer vse miruje in počiva, je prijadral v zavod. Obču^ dovalj smo njegovo neizmerno gorečnost in ko smo poizvedovali potem, kaj vendar je imel marki Gozani na sveti dan opraviti pri gluhonemih, smo izvedeli, da je skontriral blagajno. OJj, kolika vestnost! Kurator marki Gozani je z mirno vestjo spravljal honorar, nadzoroval, vse je bilo vzorno, liberalni časniki so sumnčili prejšnje ravnateljstvo, med vrsticami se je čitalo marsikaj, tudi, da je v ravnokar minoli dobi gospodarstvo nad vse vzorno, a nato je izginil — ravnatelj. In ko so ga srečno našli, je marki Gozani poslal ponj vladnega slugo tja na Tirolsko. In vse jc bilo v najlepšem redu. Marki Gozani je pa zopet sklical vse posle, pa jih ni vpraševal, če so zadovoljni in kaj žele, ampak ko so se zaprla vrata za zadnjim, ko jih je imel vse okrog sebe, jih je nahrulil: »Lepo vas prosim, molčite o vsem!« In sedaj molče, a vsa Ljubljana in okolica se vprašuje: Kako je nadzoroval sicer tako vestni in marljivi gospod dvorni svetnik marki Gozani? Kakšen kurator je to? Ako so krivi drugi, je kriv tudi on! Gospod kurator, mi mislimo, da molk ni na mestul Pri takih rečeh je molk najslabša stvar. Kdor je kriv, tisti naj jih dobi! Vse po zaslugah! Ob tej priliki si pa lahko mislimo kakšen krik in vik bi zagnalo liberalno časopisje, ako bi se bilo zgodilo kaj takega na kakem zavodu, ki je pod duhovskim nadzorstvom. To bi bilo hujskanja! A sedaj molče, nič ne govore več o »vzornem gqspodarstvu«, ker se gre za njihove ljudi. Pokazalo se je pa tudi. da sedanja uredba zavoda ni za nič, in da je dežela strašno neprevidna, da je izročila denar, ki .ie bil v njeni oskrbi, ljudem, ki delajo z gluhonemimi in pa z denarjem tako čudne eksperimente.
+ Notar Hudovernik in Senekovič. Piše se nam: Ker ste že v svojem cenjenem listu začeli polemiko proti Hudoverniku, tedaj blagovolite sprejeti še par vrstic od človeka, ki ga dobro pozna. Res jc. kar ste pisali, da je notar Hudovernik zagrizen liberalec. On je strasten sovražnik duhovske suknje, dasi je imel sam brata duhovnika in ni nikoli zaničeval duhovskega denarja in duhovske gostoljubnosti. Sicer je mož dovolj bogat. V odbor družbe sv. Cirila in Metoda pa ne spada. O Senckoviču povem sledečo anekdoto: Prišel sem k njemu kot slovenski dijak in ga seveda slovenski nagovoril. Zadri se je nad menoj, rekoč: »Reden sie mit mir deutsch!«
— In taki ljudje naj versko-narodno vzgajajo našo mladino? — Ignotus.
+ Značilna pohvala. Ptujski »Štajerc« se povsem strinja z naskokom liberalcev na »Družbo sv. C rila in Metoda« in z »Narodovimi« članki o koroških razmerah. Delo slovenskih liberalcev ta	pohvala najbolj osvetljuje.
+ Glasilo koroških Slovencev »Mir« piše na uvodnem mestu v članku »Pozor rodoljubi !«:
»Nekako instiktivno se je na glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda oglasila ko-reška delegacija kakor en mož proti nastopu akademične mladeži in njenih voditeljev. »Mi bomo za vas delali« — zatrjevali so zastopniki družbe, a noben Korošec ni verjel in jim ne verjame, ne da bi si bili v trenotku jasni, popolnoma jasni o svojem položaju. Ogorčenje ie bilo upravičeno! Na vprašanje: zakaj sc iz-tiravajo konservativni odborniki iz družbe? Ali so bili le trotje, ki so delali družbi v kvar? Ne! Zakaj potem? Akadernična mladež stavila je dolgo vrsto predlogov za spremembo delovanja družbe? Kdo je ta akadernična mladež! Ker jo poznamo, nas ne navdušuje, da pa napolnuje s pomilovanjem in skrbjo. In ta mladež, ki še ne pozna sveta in njegovih teženj, ki ne pozna nauka, ki išče napredek v tem, da se pretrga in preobrne, kar je nekdaj bilo — le ta mladež je zagotavljala na shodu, da je vzela v roke vodstvo Slovencev, torej konsekventno tudi vodstvo slovenske šolske družbe. Korošci teh dogodkov ne morejo hladnokrvno gledati. Prvič ne, ker sta na Koroškem zdaj dva velika zavoda: eden v Veli-kovcu, drugi nastaja v Št. Jakobu. Mali slovenski narod nima nič oddajati svoje zemlje, braniti mora vsako ped, vsako vas, vsak dom! Upalo se je pred letom, da nastopi »Naša Straža« nasproti »Siidmarki« — a »Straža« vrgla ie svoje orožje strani in prepustila tujcu prost vstop. Na mesto »Straže« stopila je za Koroško nekaka družba sv. Cirila in Metoda. Zgradila je trdnjavo na najbolj izpostavljenem prostoru v Št. Rupertu. Premalo se govori o koristi te šole: govori se le, da svojega namena ne doseže, da peša. A ta šola ne peša po krivici Korošcev, ne po krivici šolskih sester — marveč zaradi trme društvenega odbora: Naj se ne zameri ta huda beseda, pisana je. da služi dobri stvari. Razmere na Koroškem so take, da hoče marsikateri oče svojim otrokom popolnega znanja nemškega jezika! Vsaj pošilja mnogo kranjskih družin svoja dekleta v popolno nemški zavod Gospe Sveti, da se tam nauče nemščine. kako se boste potem čudili, če hoče naše ljudstvo priučiti se tudi nemškega jezika. Tanemški jezik učiti v zadostni meri pa družba nikdar ni dovolila — češ: »mi ne bomo ponemčevali.« Vsaki trezni šolnik ve, da jc kaj drugega, če se deca uči v naši šoli nemški, ali če se nemščine uči pri strastnih vsenemških učiteljih! In vendar se je tukaj reklo: mi ne pustimo nemščine v toliki meri učiti in gnalo se je tako na stotine naših otrok v vsenemški Velikovec! Potem pa veleumna gospoda maje z glavami in pravi, da šola peša! Šola se mora ravnati po ljudeh, ona mora tudi šele vzgojiti, ko bi enkrat vzgojila zdrav, pameten rod., potem se gre korak dalje — ne pa tako. Ce kdo misli, da bo v Št. Jakobu drugače, se vara, če je kje peščica rodoljubov več ali manj. to je vseeno, večina naših ljudi pa je vseskozi enaka. Za šolo v Št. Rupertu sc ic v teku desetih let g. župnik Treiber neumorno trudil. Kadar pride na jesen šolsko zapisovanje, mora od hiše do hiše iskati otrok, ker hodijo nasprotni agitatorji itak do vsakega očeta in vsake matere. Kakšno delo je to? Kdo hoče tukaj nadomestiti občespoštovane-ga iu vplivnega župnika? Na Koroškem pa ne potrebujemo le ljudske šole. enako potrebujemo v^gojišč za dekleta. Mar naj hodijo naše kmečke hčere v »Meiereisehule« v Celovec? Kar je boljših nemških kmetov, dajejo hčere v samostanih vzgajati, in najblažje njihove gospe so iz samostanskih šol! Slovenec je kulturno zaostal, ker svojim hčeram ni imel dati take vzgoje. Zdaj pa bodo mladi rodoljubni akademiki — uprizorili gonjo proti redovnicam — iu kaj potem? Naj gospodje akademiki in njihovi pokrovitelji nc mislijo, da bo ta stvar šla tako gladko, da bodo Korošci dali s seboj tako eksperimentirati! Zal nam je, da se mora o takih stvareh pisati v listu, ki ga ljudstvo čita, ljudstvo, ki potrebuje navdušenja, spodbujenja, a mesto tega se mu riše žalostna podoba neopravičljivega in nepotrebnega razdora. Ob enem vidimo črn oblak na cbnebju, morebiti, da pravočasno izgine, ali da ga veter nese mimo nas, morebiti pa tudi, da se nad nami raznese. Nekoliko smo to nevarnost sami povzročili. — Hoteči se izogniti vsakega razdora, hoteči braniti slogo, daji smo morebiti preveč duška ljudem, ki so in bodo vsikdar sovražili duhovnika in vse, kar ima kaj verskega značaja. Res v naših liberalcih ni tistega fanatizma, kot v njihovih prijateljih izven dežele, a skrbeti moramo, da se ta fanatizem ne užge v njihovih vrstah in da ne dobe moči — v roke, s katero bi mogli podreti, kar se ie popred skupno zgradilo. Vzla-sti zdaj po državnozborskih volitvah, ko pridemo Slovenci na Koroškem prvikrat do veljave. ko smo dobili svojega poslanca, zdaj moramo složno stati vsi za stare svetinje »Vse za vero in dom!« V sredini naše zemlje ima še nasprotnik vsepovsod svoje trdnjave, še to jesen se mora. priti do zrelih sklepov in odločnega dela, pri katerem nočemo nikogar pogrešati. Zato bomo nastopili z navedenim bojkotom zoper vsakogar, ki ruši slogo! Torej pozor rodoljubi! Liberalcem na Kranjskem pa javljamo: »Nolitc turbare circulos no-
stros«, ne svetujemo vam, prodirati čez naše meje.«
-i- Liberalno učiteljstvo v svojem »Uč. Tovarišu« zdihuje nad »novim silabom«. Kak uspeh bo imel ta »novi silabus«, modrujejo v. uredništvu »Učiteljskega Tovariša«, se še ne more reči. Vendar pa upajo, da nastane velik odpad: »Razdor in ločitev od Rima sta neizogibna.« »Znanstveno preiskovanje« Svetega pisma, za katerega so liberalni »Tovariši« tako silno vneti, je od Rima zatrto, zato morajo ti svetopisemski učenjaki iti proč od Rima! Poseben poziv za odpad jc prišel tudi iz Velike Loke, kjer širi liberalno »omiko« učitelj Pptokar. Ko je bila birma v Št. lov-renski fari, so nahujskani liberalci mlaje podirali in s sirovimi škandali slavnost motili. Zdaj se pa v »Učiteljskem Tovarišu« grozi, da bo liberalec Potokar naredil »Ricmanje« v Velik Loki. Ta Potokar je pa kot učitelji-ščnik dobival hrano v duhovnem semenišču ljubljanskem, in zdaj na tak način izkazuje svojo hvaležnost. Vzor liberalnega učitelja je dalje Silvester v Črnem vrhu. Z nezmerno ošabnostjo je dosegel, da vse ljudstvo želi tistega dne, da gre ta mora proč. V »Narodu« pa obetajo, da se bo za »preganjanega« Silvestra liberalna stranka tako potegnila, kakor se je »S. L. S.« za Jakliča. Samo to naj zdaj povedo liberalci, kateri - mandat bodo dali Silvestru! V Preserju dela nemir neki Korbar. ki polni »Naroda« predale s strašno dolgimi in neumnimi klobasarijami. On ni ljudski učitelj, ampak se podpisuje »narodno-napredni učitelj« »Učiteljski Tovariš« tudi vabi na framasonski shod »svobodomislecev« v Prago. Za ustanove »klerikalca« Metelka se pa tudi najzagrizenejši liberalci radi potegujejo. četudi se oddajajo od dež. šol. sveta v sporazumu s knezoškofijskim ordmarijatom. In glej: Vtakne klerikalni denar v žep, potem pa zabavlja, da je klerikalizem sovražnik uči-teljstva! Tu bo treba gledati, da ne vživajo dobrot oni, ki jih niso vredni!
+ V Cemšeniku je predaval na Veliki Šmaren dr. Lampe o razmerju kmečkega stanu do liberalizma in soc. demokracije v tamo-šnjem izobraževalnem društvu. Navzoči kmetje so pritrdMi, da se ustanovi Kmečka zveza za brambo kmečkega stanu v javnem življenju.
+ V obrambo prostozidarstva je vstal »Narod«, ki najprej očita katoličanom, v prvi vrsti seveda »Slovenčevim« urednikom in »škofovim kulijem«, da so »propalice take vrste, ki so že davno zakrkneni v svoji ničvred-nosti in popolni moralni izprijenosti.« Ko je tako glasilo Hribarjevo obsodilo katoličane in njih »obskurne katoliške shode«, pa začne braniti framasone, katerim baje »Slovenec« dela strašne krivice. Hribarjevo glasilo pro-glašuje, da »na zemlji ni druge resnice razen ona, ki jo jc odkrila znanost. A kaj pa imajo liberalci za znanost? Znanost so jim vse nedokazane, lahkomišljene trditve sovražnikov krščanstva; pri njih je znanstvenik vsakdo, ki vpije, da ni Boga in da se je človek razvil iz opice. O krščanstvu pa pravi glasilo Hribarjevo: »Misteriji, čudeži in razna nabožna razodetja, je zgolj laž, sleparstvo in goljufija.« Torej vse verske resnice, celo krščanstvo, vse je liberalni stranki samo laž, sleparstvo in goljufija! To si moramo zapomniti, kajti Ivan Hribar, ki je Hrvatom podpisal krščansko podlago, v svojem listu pusti proglašati za »laž, sleparstvo in goljufijo« to. kar je podpisal Hrvatom kot svoj program! O svobodnem zidarstvu pa piše Hribarjevo glasilo: Glavno načelo svobodnega zidarstva je vzajemna toleranca, spoštovanje napram drugim in samemu sebi. vobče svoboda vesti. Smatrajoč metafizično mišljenje za izključno pravico individualnega naziranja, se svobodno zidarstvo stavi v bran vsaki dogmatični trditvi.« Da je to laž, so framasoni najbolj pokazali na Francoskem, kjer so najbrutalneje zatrli versko misel in uničili, kolikor jc bilo v njihovih močeh, ccrkveno organizacijo. Svobode vesti ne priznava framasonstvo v dejanju nikjer, ampak se ravna po načelu: »krščanstvo se mora uničiti!« in z vsem nasiljem izvršuje ta svoj namen. To so »svobodo-ir.isleci«, ki z oboroženo silo preganjajo ljudstvo iz cerkva, in preganjajo krščanstvo z vso strastjo starih poganov. To so «svobodo-misleci«. ki zdaj po Italiji cerkve in samostane naskakujejo, širijo najgorostasnejše laži iu obrekovanja, in vsakogar, ki ni njihovih brezbožnih misli, brez usmiljenja blatijo iu teptajo. Kaj bodo rekli k temu dalmatinski duhovniki, če izvedo, kakega člana so s Hribarjem pridobili za svoj klub?
+ Založnik društvenih znakov. »Slovenska krščansko-socialna zveza« naznanja, da je prevzel založništvo društvenih znakov pasarski mojster gospod Ivan Krcgar v Ljubljani. Društva naj se obračajo na gospoda Iv. Kregarja, ki jim bo gotovo dobro postregel.
f Katoliški shod v VViirzburgu. O tem se nam poroča: 54 nemški katoliški shod v Wiirzburgu, ki sc bo vršil 25. t. m. obeta biti zelo impozanten. Ali bo prišel kardinal Vanutelli. še m znano, prijavljeni so razun \viirzburškega škofa, knezoškof Jeglič iz Ljubljane, nadškof Abert iz Bamberga, škof M;ir-gel iz Fichstiitta, apostolski vikar škof Geyer iz Afrike, apostolski vikar iz južnega Šan-tuna na Kitajskem, škof Henninghans, štirje benediktinski opati iz Sv. Otilijc. Mettna, Miinchcn-Andcchsa in Schcyerna. Dozdaj je ie oglasilo 3400 članov tidelcžnikov za vstopnice. ne vštevši stalnih članov, ki so se zadnja leta pomnožili za več sto iu 200 dijakov. Seveda se jih največ prijavi šele zadnje dni pred otvoritv:jo shoda. Za delavski slavnostni obhod se je že zdai prijavilo 150 delavskih društev.
—	Shod dolenjske »Prosvetine« podružnice v Novem mestu. Sredo večer so priredili radikalni akademiki shod, kjer naj se ustanovi podružnica »Prosvete« v Novem mestu, ob obilni udeležbi inteligence novomeške — triintridesetih ljudi. Kar so povedali naduti, fanatični, neizkušeni tintomazi v svojih jeclja-vili, anakolutov in drugih retoriških pogreš-kov — dasi so imeli govore nap sane in so se jih naučili — polnih govorih, jc brezsmiselno, malopolitično in brezpomembno za reševanje dolenjskega naroda. Shod se je vršil pod predsedništvom znanega »poeta natus« Voje-slav Moleta. Ustanovila se je dolenjska »Pro-svetina« podružnica v Novem mestu, ki naj ima namen izolirati Kočevarje, odpraviti slo-vensko-nemške napise po vseh dolenjskih mestih in narediti ekskurzije (čemu?), stati-st ko kmetov, obrtnikov in menda radikalnih elementov po celi Dolenjski. Novomeška čitalnica postane radikalna pod upravo »Prosvete«, doslej liberalno bralno društvo se popularizira in postane demokratično. Smešno je samo to, da je hotelo pred slabim pol letom izstopiti iz novomeške čitalnice več uradnikov. češ, da ni umestno in spodobno, ker so tudi obrtniki člani čitalnice. Kako bo sedaj, ko bo smel poleg visokega uradnika sedeti njegov sluga, poleg odlične gospode dijak in poleg obrtnika brezpomočni sotrudnik — bomo videli!! — V Toplicah se ustanovi podružnica Ciril in Metodove družbe z radikalnim programom, nekako s smislom, da sodeluje s prenovljeno novomeško čitalnico. V odbor so bili voljeni, bolje kar imenovani po akademiku Frankheimu. generalnem govor-mku: načelnikom dolenjske podružnice Voje-slav Mole. odbornikom Murgel, Možina in Hrovat, namestnikom Kobe in Šober. V odboru so do zadnjega vsi radikalni elementi, več jih ni bilo.
—	Shod gostilničarjev. Zadruga gostilničarjev in kavar. v Ljubljani razpošilja zadrugam, in kjer teh ni, gostilničarjem po deželi nastopno okrožnico: Vaše blagorodje! Da je obrtni stan dandanes tlačen v vseh panogah. Vam pač ni treba še posebej omenjati, ker Vam je kot stanovskemu sodelavcu znano, da posebno obrtnik najbolj trpi zaradi teh vedno sc množečih davkov, neprestanega poviševanja plač delavskim močeni, zaradi po-draženja živil in vseh stvari, karkoli treba kupiti, tako da se posameznik že prav težko brani proti temu vsestranskemu pritisku. V prvih vrstah tega boja stojr. trpi in se bojuje »gostilničarska obrt«; njo zadene vedno in vedno vsaka prememba na zlo, bodisi od vlade, potom konkurence ali drugače. Ako dobi gostilničar koncesijo, kmalu mu je nekoncc-sijonirau grajzler za hrbtom in prodaja nemoteno v lokalu in čez ulico vino, pivo, in še jestvine, tako da preostane gostilničarju samo plačevanje visokega davka in velika režija za vzdrževanje prostorov in dragega osobja. Novi obrtni red bo stanovske važnosti nekoliko bolj upošteval, vendar še s tem ni odpomagano resničnim potrebam in položaju gostilniške obrti. Vsa ta dejstva in tek časa so nanesla, da morajo gostilničarji poprijeti za krepke.iše orožje. Vidi se, da se morajo oprijeti gesla, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Lanski izvenredni občni zbor zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, izkuharjev in žganjetočnikov v Ljubljani, je enoglasno sklenil, prirediti velik gostilničarski kongres za vso kranjsko deželo v Ljubljani, ter povabiti stanovske tovariše tudi iz sosednjih dežela. Na tem shodu se bo razpravljalo vse, karkoli teži gostilničarja, sklenile se bodo resolucije, od katerih se ne sme prej odjenjati, da se izpolnijo.
Za gostilničarje po deželi bi bilo uvažati n. pr.: odpravo takozvanih Buschenschan-kov. osmin, naprav vinsk:h sejmov v več krajih, odpravo prodaje vina in piva po trgovinah. odpravo prodaje piva privatnim od strani pvovaren. Odprava oddajanja koncesij v najem tretjini osebam, odprava privatnih izkuharii, predlog o splošnem zadačenju vina bi bil tudi umesten, da bodo tudi bogati za-sebnki pomagali plačevati deželne dohodke, ne samo tisti, ki si zamore kupiti vina le en četrt litra, in končno, kakšno stališče naj za-vzemo gostilničarji napram novodobnemu p -vovarniškemu kartelu. Zato Vas pripravljalni odbor s tem vljudno prosi, da mu še eventualne druge težnje, želje, zahteve in potrebe gostilničarjev Vašega kraia in okoliša blagovolite pr javiti pismeno in to vsaj do 25. avgusta t. I., da se dotične stvari uvrste v pro^ gram za razpravo. Ako pošljete tudi svojega govornika, oziroma poročevalca o nasveto-vani stvari, tudi pripomnite. Navedite vse. karkoli sc vam zdi potrebno, bodisi glede odprav ali pa naprav, ki bi koristile gostilniški obrti. Shod sc bo vršil lf>. in 17. septembra ter sc vabila s t:skanim programom še pose-bc razpošljejo.
—	Rezervisti in tifus. Rezervniki in nadomestili rezervniki v okrožju Postojne, Stare vasi. Zaloga, Velikega Otoka, vsled nevarnosti okuženja letos ne bodo pri vojaških vajah. Ze dostavljeno vpoklicanje sc prekliče.
Romanja na sv. Višarje sc jc udeležilo nad 1000 romarjev iz Kranjske in celo iz Štajerske. Prvi romarji so prispeli na vrh v četrtek ob šesti uri zvečer. Po dolgi poti iz podnožja do vrha so se neprenehoma pomikale dolge gruče pobožnih romarjev. Ob osmi uri zvečer je bil vrli sv. Višarij poln pobožnih slovenskih romarjev. Ob deseti uri zvečer pa se je pr redila običajna procesija okoli cerkve s svečami. Pihal je veter in nogasil sveče, procesija pa se je pomikala čez bližnji hribček in vse ic pelo lavretanske litanije. Bil je lep prizor! Včeraj zjutraj pa se je vrši po cerkvenih opravilih shod na prostem. Otvoril ga jc gospod Karol Pollak iz Ljubljane. Go-
vorili so državni poslanec J Oostinčar, župan g. Stanonik iz Horjula in v imenu d jaštva akademik g. Dolenec. Pihala ie mrzla sapa, toda ljudje so z navdušenjem poslušali krepke besede gg. govornikov; šele, ko je udrla ploha, so šli zborovalci v podstrešne prostore bližnjega prenočišča, kjer se je zborovanje nadaljevalo. Dež pa je lil kot iz škafa. Okoli 12. ure je treščilo v cerkveni zvonik. Ker je bila strelovodna žica pretrgana, je udarila strela skozi strop ter sc lovila okoli kovinskih svetilk pri altarju ter udarila skozi steno v tla. Nesreča se ni zgodila nobena, le ljudje v cerkvi in najbližji okolici so vsi popadali na tla. V dežju ki je neprenehoma lil smo odšli nazaj v Trbiž, kamor smo dospeli premočeni do kože, a vseeno dobre volje.
Zblaznel vsled vročine. Na tržaškem kolodvoru je zblaznel vsled velike vročine — termometer je kazal v senci 32 stopinj — neki finančni nadzornik. Potegnil je samokres, ter grozil tovarišem, da jih postrel;. Z velikim naporom so ga razorožili ter ga peljali najprej v kasarno, kjer je še dalje razgrajal, a pozneje v bolnico.
—	Prestavljen je gospod Andrej Orehek, kaplan, iz Knežaka v Ribnico; na njegovo mesto pride novomašnik gospod .ložef Koželj iz Kamnika.
Blagoslovljcnje gasilnega doma v Vlž-marjih se bode vršilo v nedeljo, dne I. septembra t. I. K tej slavnosti vabljena bodo vsa bratska gasilna društva iz okolice, na kar se že danes opozarjajo. Spored slavnosti objavi se pr hodnjič. — Odbor.
—	Novo šolsko poslopje bodo gradili v Rudniku pri Ljubljani.
—	Umrl je v Opatjem selu nagle smrti gospod Prane Zavadlav, krčmar in trgovec z lesom.
—	Velikanski ogenj je vpepelil prošlo sredo zjutraj sedmerim posestnikom v vasi Veliko Brdo ob kranjsko-istrski meji župnije .lelšane njihova poslopja.
—	Kanonična vizltacija in birmovanje v duhovnijah tržaške škofije ob kranjsko-istrski meji se bode vršilo prihodnjega meseca po tetn-lc redu: 8. septembra Hrušica, 9. septembra Pregarjc, 10. septembra Oolac, 11. septembra Vodice, 12. septembra Podgrad in Starada, 14. septembra Mune, 15. septembra lelšane. 17. septembra Podgraje.
—	V Ilirski Bistrici na Notranjskem bode jutri ob 10. uri blagoslovljcnje oudotne »Čitalnice« in »Gasilnega doma«, ki sta združena pod enim krovom. Popoldne ie na sporedu velika ljudska veselica z godbo in petjem.
—	Po reški dolini je letos obilno leto-viščarjev. Italijani so se letos umaknili v druge kraje, pač pa je precej hrvaških in slovenskih rodb;n iz obmorskih krajev, ki žal, dasiravno znajo dobro materinščino, le laščino premlevajo!
—	Pobegli defravdantje. Iz Gradca sta zbežala včeraj vodja tamošnje zaloge piva pivovarne Reininghaus, Wellman in uradnik Hartmann, ki sta poneverila okoli 150.000 K.
—	Veselica v Domžalah. — Vabilo k veselici ki jo priredi v proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva cesaria Franca Jožefa I. »Kat. izobraževalno in podporno društvo« v Domžalah« v nedeljo, 18. avgusta na prostorišču gospoda tesarskega mojstra Fr. Ravnikarja. Pri veselici sodeluje iz posebne prijaznosti sl. domžalska godba. Začetek točno ob polu 4. uri popoludne. Vstopnina: sedeži I. vrste 1 K. H. vrste 60 v, stojišča 40 v. — Spored: I. F. Pichler: Cesar Franc Jožefova koračnica, godba. - 2. Igu. Hladnik: Triglav, mešan zbor z bariton solo- — 3. K. Minkclt: Nevestina pot. uvertura, godba. — 4. Dr. A. Schvvab: Zdrava Marija, mešan zbor s sopran solo. 5. V. Parma: Pozdrav Gorenjski, valček, godba. — 6. Fr. Kimovec: Vcnček gorenjskih, mešan zbor. — 7. a)Slavnostni nagovor, govori predsednik, b) J. Haydn: Avstrijska himna, mešani zbor s spremlje-vanjem godbe. - 8. Jurčič-Steržaj: Tihotapci. narodni igrokaz v petih dejanjih.
—	Legar v Sarajevu. Pri dveh kompani-jah tamošnjega pešpolka št. 68. so se konšta-tirali sluča.i: legarja. Dotični kompaniji sta bili takoi od ostalega moštva izolirani ter so se uporabila vsa sredstva, da se bolezen ne razširi. Obolelo jih ie 10, med njimi en častnik, a 15 sc jih nahaja v izoliran h barakah v opazovalnici. Od obolelih sta dozdaj dva moža umrla. V zadnjih dneh se širijo novice o slučajih legaria v provinci ter sc ravnokar govori o bolezni med civilisti.
Iz Čateža ob Savi. Preteklo nedeljo bil jc na Čatežu ob Savi izvoljen za predsednika krajnega šolskega sveta Alojzij Rudolf, župnik. Nasprotna agitacija ostala jc brezuspešna.
Zaradi tifusa v Zatičini izostane slovesno cerkveno praznovanje godu sv. Bernarda dne 20. t. m.
S Krke se nam piše: Pri nas so bile občinske volitve 12. t. m. Zmagala jc tako-zvana opozicionalna stranka, ki si .ic stavila namen vreči sedanjega g. župana. Delalo seje z lažmi in drugimi nepoštenimi sredstvi. V odbor jc prišel samo en liberalec in sicer »Borštnikov Jožek«, ki se bo gotovo pohvalil v »Narodu«, da jc zmagala liberalna stranka. Toda to ni res. tudi ta opozicionalna stranka ni liberalna, ampak nasprotna sedanjemu odboru radi raznih vzrokov. Pri nas .ie razven par liberalcev, ki jih lahko seštejemo na prstih ene roke, vse ljudstvo v taboru S. L. S.
—	Poštni voznlk umorjen. Iz Vukovara se nam poroča, da so dobili poštnega voznika Gavriloviča v gozdu med Ašanjo in Kupino-vom umorjenega. Ker je bil poštni voz popolnoma nepoškodovan, sumijo, da je bil umor čin maščevanja.
—	Ljubitelj mačjega mesa. V Belovaru se je zgodilo pretekle dni sledeče: Gospa iz zelo ugledne rodbine se ie vrnila dopoludne •
kakor navadno s trga domov ter radostno presenečena stopila v kuhinjo, ko je slišala da cvrči nad ognjem že pečenka ter je hotela kuharja že toplo pohvaliti. Kot skrbna gospo-d nja pa je le hotela pogledati, če se vrši vse v redu, zato je pogledala v posodo in skoro omedlela. V posodi je ležalo odrto truplo mačkovo, najljubša pečenka kuharjeva, ki jo je hotel pripraviti v odsotnosti domačih.
—	Umirovljenje sekcljskHi načelnikov pri hrvaški deželni vlad:. Uradni list hrvaške vlade prinaša odlok, ki se ž njim umirovljajo oddelni predstojniki: dr. Vladimir pl. Nikolic-Podvinsk', Milan Roje in dr. Aleksander Badaj. Vsi trije so izjavili, da ne morejo delovati pod vodstvom tnažarskega sluge Rakodczay-jem.
—	Roparski umor. Pred zagrebškim sodiščem se je začela razprava proti Miji Hermanu ki je obtožen, da je v noči od 19. na 20. januarja v Lupoglavi umoril zakonska Andrej in Dora Pištolec ter ju oropal.
—	Načelnik vlade v okupiranih deželah, fml. pl. Windzor se je podal na inšpekcijsko potovanje, da nadzoruje posadke po deželi.
Kolere v Mostarju ni. »Hrvatski Dnev-irk« je bil pomanjkljivo informiran. Bilo je več težkih slučajev srčne napake in desinte-rije, kar je nekatere privedlo do tega, da so začeli govoriti o koleri.
—	40-letnica prve in najstarejše čitalnice v Istri. 25. t. m. bode praznovala prva in najstarejša čitalnica v Kastavu 401etnioo svojega obstoja.
—	Oblegana bolnica. V Zagrebu je prišlo 14. t. m. v bolnici usmiljenih bratov do hudih ekscesov. Ker so se iz bolnice slišali klici na pomoč se je razšir i med občinstvom glas. da mučijo nekega bolnika. Takoj se je zbrala pred bolnico velika množica ljudi, ki so na vedno hujše klicanje postali tako vznemirjeni in ogorčeni, da so začeli s kamenjem razbijati okna na bolnici. Žele močna policijska patrulja je razpršila demonstrante. Iz preiskave se je razvidelo, da je neki kmečki fant v bolnici postal besen ter je zlostavljal svoje tovariše.
—	Umrl je v Mariboru odvetnik dr. Edvard Glantschnigg, star 68 let. Truplo so prepeljali v Gradec - V Trstu je umrl višji ra-binec Melli, star 83 let.
—	Poizkuse z nekim novim telefonskim aparatom, katerega je izumel mehanik Peter Sekirica iz Pulja, so 14. t. m. delali v Trstu. Novi aparat omogočuje telefoniranje iz ladij na morju pred pristaniščem na obrežje. Poizkusi so se obnesli, vendar je še mnogo tehniških težav zaradi napeljave.
Občinski svet so po skoro dvainpollet-nem interregnumu dobili v Gradcžu na Goriškem. Novi občinski svet .ie krščanskosocia-len. Za župana je izvoljen Ivan Corbatto, za častnega občinskega člana pa je imenovan vladni komisar Gasser, ki je vodil občinske posle z veliko spretnostjo.
—	Aparat za pokončavanje podgan na ladjah so 15. t. m. poizkusili na Lloydovi ladji »Bukovina« v Trstu. Podgane so najnevarnejši prenašalci kuge na ladjah, kjer izvrstno uspevajo in jih je iako težko pobijati, ker se skrivajo po obširnih in temnih ladjinih skladiščih. Novi aparat razvija žvepleni anidrit, ki pomori vso zalego.
—	Draga ljubezen. Mehanik Gino Ugolini v Trstu ie stanoval skupaj s svojo ljubimko, Katarino S., v ulici del Canape. Ko je prišel predvčerajšnjem domov, je našel kuhinjo in sobo popolnoma prazno. Katarinica je namreč ušla in odnesla s seboj vse lonce in opravo v vrednosti 400 K.
Ostanke velike starorimske hiše so našli v Pulju pri izkopavanju nekega zemljišča v ulici Helgoland. Strop kleti jc iz mozaika.
—	Predrzni tržaški tatovi so 15. t. m. opoludne pokradli v prvem nadstropju hiše št. 18 v ulici del Bosco vse, kar jim je v sobah prišlo pod roke. Stanovalcev v prvem nadstropju namreč ni bilo doma, ker so šli na neki izlet. Pripomniti je treba samo, da je dotična hiša polna najemnikov, ulica, vhod in stop-njice vedno polne ljudi in vendar so tatovi mirno opravili svoj posel.
Tri dni jc morala čakati obitelj zabodenega težaka Ipavca v Trstu na pogreb, ker v bolnišnici zdravniška izvedenca »nista imela časa« trupla secirati. Šele tretji dan po določenem roku sc ic pogreb vršil. Kdo poplača rodbini stroške, ki jih jc imela, ker je najela na določeni dan in tudi dan pozneje pogrebni voz? Malomarnost obeh zdravnikov izvedencev pač zasluži najstrožjo kazen.
Mati zavrgla svoje dete. V Osjeku so našli 10. t. m. na Vašarištu pred neko hišo zavoj, v katerem jc ležalo 16—17 tednov staro dete. Redarstvo skrbno išče brezsrčno mater.
Vladimir Korolenko, slavni ruski pisatelj je prišel 11. t. ni. v Lipik. Srbi, ki so spremljali svojega poslanca s shoda v Pakracu, so ga viharno pozdravljali.
Na potu sta se zgrešila. Čudna osoda slučaja jc doletela te dni neko zakonsko dvojico Hrastar iz Broda pri Novem mestu. Mož jc bil že dlie časa v Ameriki. Mladi ženi je bilo seveda dolg čas po njem in želela si je vedno, da pride on domov, ali pa ona za njim. Započetkotn p. ni. pa jej je mož pisal, da je bolan, in nc more priti domov. Uboga žena vsa v strahu si jc najela za pot potrebni denar in sc odpeljala moža obiskat v daljno Ameriko. Možu pa sc je med tem časom zdravje na bolje obrnilo in v dobri veri in veseli nadi, da s svojim nepričakovanim obiskom izne-nadi ženo doma, je odpotoval nazaj v svojo domovino. Ali ko je prišel v domovino, ni našel žene pač pa čul iznenaden novico, da jc odpotovala za ,njim. Sprva mož niti ni hotel verjeti te novide ravno tako. kakor sorodniki niso njemu verjeli, da ni srečal žene na potu. Toda žene le ni bilo. pa ie ni bilo. Po natanč-•v::	'. . > prišli naposled do tega.
da je žena ravno tistega dne prišla v Ameriko za možem, kakor je mož prišel domov za svojo ženo. Kako se (ker je tudi žena bolehava iu jako občutljivega, mehkega srca) ta zgrešitev razreši, se še danes ne more ničesar gotovega sklepati.
Ljubljanske novice.
lj Odličen gost v Ljubljani. Včeraj se je mud I v tukajšnjem frančiškanskem samostanu nadškof iz Bara (Antivari) Simeon Mi-linovič, frančiškan.
lj Velik vojaški koncert se vrši jutri, v nedeljo, ob 8. uri zvečer v hotelu »Unon«. Spored, kateri je zelo bogato sestavljen, izvaja celotna vojaška godba pešpolka št. 27 pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika Christofa. Pri slabem vremenu se vrši koncert v veliki dvorani.
1 Na oklicih so: Anton Funtek, c. kr. profesor z gdč. Marijo Strle, bivšo učiteljico: Oskar Sktišek, uradnik avstro-ogrske banke, z gdčno. Angelo Accetto.
lj Iz šentpeterske fare se nam poroča, da je gospod Karol Pollak ml. postal cerkveni ključar šentpeterske župnije.
lj Profesor gospod Anton Bezenšek se ie pripeljal včeraj iz Bolgarije v Ljubljano ter ostane nekaj časa na dopustu v svoji domovini.
lj Osebna vest. Poljedelsko ministrstvo je imenovalo višjega rudn škega komisarja pri revirnetn rudniškem uradu v Celju gospoda Vinka Strgarja vodjem revirnega rudniškega urada v Ljubljani.
lj Stanje legarja v vojaški bolnišnici z dne 17. t. m.: Na legarju je obolelo 75 mož, in sicer pri 17. polku 1 stotnik, I kadet in 53 mož, dalje 18 domobrancev, I artiljerist in 1 žrebčar. Težkih slučajev je deset, ostalim bolnikom se je obrnilo na bolje in so izven nevarnosti. Ker je nedostaialo vojaških zdravnikov, je doposlalo vojno ministrstvo še dva nadzdravnika tako, da je tudi v tem oziru preskrbljeno. Odrejene so stroge zdravstvene naredbe. Da se je ta bolezen tako hitro omejila, gre v prvi vrsti zasluga gospodu nadštabneniu zdravniku dr. Weissu, ki za bolnike v resnici po očetovsko skrbi.
lj Žrtev tifusa. Umrl je danes vsled tifusa Blaž G ros, prostak 17. pešpolka, rodom iz Bele, okraj Kamnik.
lj 151etnico gledališkega delovanja bo prazovala dne 4. oktobra gospa Irtna Pola-kova. Prvič je nastopila 4. oktobra 1892 I. na odru stare čitalnice v veseloigri Viktorija Sar-doua »Zadnji list«.
lj Na adreso ljubljanskega magistrata. Na Rimski cesti so se zgradile po potresu lepe hiše. V mislih imam Mundove in Goru-pove hiše. Samo v Gorupovih hišah je 70 strank, in sicer boljših, odličnejših družin. Sa-moobsebi se umeje, da hodijo ljudje z Rimske ceste mnogo skozi Gradišče. Zal, da je tod trotoar tako pomanjkljiv, kakor malokje. Zlasti slab hodnik je ob Wurzbachovi, Schreyevi, ob gostilni »Pri kron1« in nekaterih drugih hišah. Mar naj služijo tiste bradavice za trotoar? Najprimernejši trotoar bi bil iz asfalta in ljudem najbolj ugaja. Porfirjev tlak je sicer jako trpežen, ali kakor trdijo ve-ščaki, iz zdravstvenih ozirov najmanj priporočljiv. Po nekaterih mrtvih ulicah so napravljeni najlepši asfaltni trotoarji, naredi naj sc vendar kaj tudi za Gradišče, saj je takore-koč sredi mesta in toliko ljudi hodi tam po ulicah.
lj Jutrišnja vojaška maša. Danes ob treh popoldne so postavili vojaški šotor za jutrišnjo vojaško mašo na Kongresnem trgu.
lj Trgovino papirja prodaja gospod Dra-gotin Hribar v Ljubljani.
lj Priljubljeni crkus Horvath ostane v Ljubljani samo še tri dni. Danes in jutri so slavnostne predstave. Pozornost vzbujajo nove točke: ravnateljica gospa Horvath kot amaconka v ognju in plamenu in finega komika Brosa muzikalični psi.
lj Krajna skupina c. kr. poštn!h in brzojavnih uradnikov v Ljubljani priredi v nedeljo dne 18. avgusta veliko slavnost v proslavo Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1. Dopoldne: Ob 11. uri zbirališče na glavni pošti. Ob en četrt na 12. odkorakanje z glavne pošte na čelu ljubljanska društvena godba po Šelenburgovih ulicah, Kongresnem trgu. Gosposkih ulicah, Turjaškem trgu. Bregu, čez Št. Jakobski most v cerkev sv. Jakoba. Ob pol 12. uri sv. maša pri kateri poje pevski klub c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev. Po sv. maši se pomika sprevod po Starem trgu, Glavnem trgu, čez Frančiškanski most, VVolfovc ulice. Kongresni trg, Vegove ulice, Emonska cesta do društvene sobe. kjer bode prijateljski sestanek. — Popoldne: Velika vrtna veselica na Koslerjcvem vrtu s sodelovanjem ljubljanske društvene godbe in pevskega kluba c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev. Za zabavo je preskrbljeno: šaljiva pošta, koriandoli, papirnata bitka. V mraku sc prižge umetalni ogenj in spuščajo rakete. Začetek ob četrti uri popoldan, vstopnina za osebo 30 v. Otroci do desetega leta prosti — K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
lj Ponočnjaki so te dni ponoči polomili naslonjala treh klopi v Latermanovem drevoredu blizu Kozlcria. Redarja sploh tam vidiš Ic na svete čase.
lj Izgubljena srebrna verižica. Od Sv. Petra do jubilejnega mostu sc je zgubila srebrna verižica z obeskom, na katerem je bil vrezan monogram I. D. Pošteni najditelj se prosi, da jo odda v »Katoliški knjigoveznici« proti primerni nagradi.
ZA VOLIVNO REFORMO ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
P r a g a , 16. avg. Začetkom septembra se v Pragi priredi velik ljudski shod in obhod
vseh čeških socialnih demokratov, da bodo manifestirali za splošno in enako volivno pravico za češki deželni zbor.
ŠTRAJKOVSKO GIBANJE.
Moravska O s trava. 16. avg. Pogajanja med rudarji in podjetniki nimajo uspeha, ker podjetniki hočejo, naj se delavci zavežejo, da tri leta ne bodo več stavili nobenih novih zahtev. Utegne izbruhniti splošni rudarski štrajk, ki se lahko razširi tudi na premo-gokop.e v pruski Šleziji.
IZVOLSKY.
Peterburg, 16 avgusta. Uradno se poroča, da se ruski minister za zunanje zadeve poda koncem avgusta na potovanje v inozemstvo in sicer v Pariz, London in. na Dunaj.
UPORNO GIBANJE V ČRNI GORI.
B e I g r a d , 16. avgusta. Iz Kotora poročajo listfi, da so v Črni gori zaprli voditelja napredne mladine dr. Darkoviča zaradi vele-izdaje ter ga odvedli v Cetinje.
NOVI NEMIRI V NEMŠKIH AFRIŠKIH KOLONIJAH?
Morenga.
Bero lin, 16. avgusta. V nemških jugozahodnih afriških kolonijah se je zopet pojavil pogumni voditeli upornih Hererov, Jakob Morenga. Lansko leto maja meseca so Nemci Herero in Bondelzuaarts-rodove premagali, Morenga pa je zbežal na angleško ozemlje v Kapstadt. Angleška vlada je Morenga na prizadevanje nemškega poslanika v Londonu internirala v nekem od nemškega ozemlja zelo oddaljenem kraju. Sedaj pa je došlo poročilo, da je Morenga zbežal in se s 400 možmi blža nemškemu ozemlju.
Razne stvari.
Nadvojovoda Karol Franc Jožef bo danes (17. t. m.) proglašen polnoletnim.
Dr. Lueger v Briksnu. V boju proti ži-dovstvu in liberalizmu os:veli voditelj nemških krščanskih socialcev biva sedaj na počitnicah v Briksnu ter se počuti izborilo. Iz-početka je radi slabosti moral ostati v stanovanju, sedaj pa dela že daljše izprehode v okolico, navadno zvečer. Splošno zdravstveno stanje njegovo je zelo povoljno, le oči niso še povsem zdrave, a je tudi na teh kon-statiral neki dunajski zdravnik, da so veliko boljše. Stanuje v zdravilišču Guggenberg, pri njem pa sta pisarniški ravnatelj Mayr in ustniljenka kot strežnica. Domače prebivalstvo dunajskega župana pozdravlja nad vse presrčno.
Odlikovanja. Kralj Edvard ie podelil avstrijskemu ministru za zunanje stvari Aeren-thalu veliki križec Viktorijinega reda, cesar Franc Jožef pa je angleškemu podtajniku Hardinge podelil veliki križ Leopoldovega reda. Cesar je nadalje imenoval generale Steinber-ga, poveljnika 1. zbora. Brudermanna, generalnega konjeniškega nadzornika. Moška, poveljnika 6. zbora in deželnega šefa Bosne, generala Winzorja za tajne svetnike. Generalu Klobučarju, začasnemu poveljniku ogrskih honvedov je podelil red železne krone prvega razreda.
Zaročila sta se 16. t. m. v Išlu nadvoi-vodinja Gabriela, hčer nadvojvode Friderika s princem Jurjem bavarskim.
Za prošta praškega kapitelja je imenovan dekan, pomožni škof dr. Frind.
Kmečki nemiri, dozdaj še lokalnega značaja, so se zopet pojavili v Rumuniji v Dolju in Krajovi, kamor je odšlo vojaštvo. Kmetic ne morejo plačati najemnine.
25fetni škofovski jubilej je obhajal 16. t. m. v Olomucu ondotni nadškof dr. Bauer. Baje bo v prihodnjem konzistoriju imenovan za kardinala.
Otok izginil. Iz Honolulu poročajo, da neka ladja že 12 dni išče otok Lovvson, na katerem jc stanovalo nekaj Japoncev. Otok je baje vsled potresa izginil.
Bičanje zainorcev-domačinov je nemški koloniialni ravnatelj, državni tajnik Dernburg s posebno naredbo uredil. Ako se sklene zamorca telesno kaznovati, treba voditi zapisnik in zaslišati vse priče, katere domačin zahteva. Izvršitev telesne kazni morata nadzorovati politični uradnik in zdravnik.
Veliki diamant »Culinau« jc transvaaiski parlament na predlog ministrskega predsednika, bura Botha, sklenil kupiti in ga podariti kralju Edvardu angleškemu, ker jc Traiis-vaalu podaril ustavo.
Skupna družinska kuhinja. Daleč je privedlo židovskoframasonsko gospodarstvo Ogrsko. Na robu propada stoji družina, temelj družbe iu prvi pogoj javnega reda iu blagostanja. nc morebiti družina izžetega delavca, ampak meščanska obitelj. Tako globoko je zavožen gospodarski voz. da niti meščanske družine nc morejo več izhajati z moževim zaslužkom, ampak si iščejo pomoči v združenju iu to zasedaj v najrodovitnejšem kraju Ogrske v Nagybecskereku, ki sc imenuje žitnica Evrope. Vsi meščani so sklenili da ustanove skupno kuhinjo, kjer se bodo prodajale jedi tako poceni, da bode mogla za mesečnih 105 kron popolnoma z jedjo shajati rodbina pet članov (trije odrasli in dva otroka.) Opoludne bi dobivali juho, govedino s prikuho, pečenko s solato ter močnato jed. zvečer pa pečenko s prikuhami in močnato jedjo; za 21 kron mesečno bi torej vsaka oseba dobivala opoludne 4, zvečer pa 2 jedi, vr-liutega bi pa prišla med tednom na mizo par-krat kuretnina, rostbcef, razne torte itd. Da more za 105 kron celo petim osebam pridna in varčna gospodinja postaviti kaj dobrega na mizo, o tem ni dvomiti, čudno je le, da je to v najrodovitneišem kraiu cele države netno-
goče ter vrlo slabo in značilno izpričevalo za vlado, ki hoče igrati v srednji Evropi in na Balkanu najvažnejšo vlogo, svoje podanike pa pusti stradati na zemlji, po katerej bi se lahko cedilo »med in mleko«, a smrdi le po čebuli madjarskih čifutov.
Tovarne za hlad imajo, in sicer v Ameriki. V St. Louisu že dalje časa posluje tako ijodjetje, ki svojim naročnikom ob vročini pošilja v stanovanja hlad ravno tako. kot dobivajo plin za razsvetljavo. Sedaj so to napravo vpeljali po vseh velikih ameriških mestih. V kleti naročnikove hiše se nahaja osrednja shramba za ledno vodo, ki jo ohranja na določeni stopinji topline posebna mrzla mešavina, dohajajoča po ceveh iz tovarne, kamor se potem po istem potu vrača. Iz te osrednje shrambe dviguje in razdeljuje posebna sesalka to ledno vodo ter jo goni po cevi po sobali. V Los Angelesu je kanal za to napravo dolg 5 km., tovarna pa more proizvajati na dan 300 ton ledu.
Radi samoumora sina se zastrupila inati. Pred nekaj tedni se je ustrelil v Nyiregyhazi ua Ogrskem husarski nadporočnik Zierick, ker mu mati ni dovolila vzeti neko deklico za ženo. Mater je sinova smrt silno zadela; vzela si je svoj korak tako h srcu, da se jc zastrupila z morfijem.
Zločinec dedič milijonov. Iz Milana se poroča: Redek slučaj sc je dogodil tc dni tukaj. Dne 2. aprila je umrla v Gravedoni na Comskem jezeru vdova Milanca slikarja Bernacchia na akademiji Brera in je ostavila razen nad pol milijona čistega premoženja krasno vilo v Gravedoni, ki jc okrašena od moževih prijateljev s freskami in dragoceno zbirko slik, kipov, bronca in antikih umetnin. Začasno je imela zapuščino v rokah sodnija, dokler se ni dokazalo, da jc edini upravičeni dedič nečak umrle, po imenu Gerolamo Pa-squali, ki je bil vsled štiridesetih različnih prestopkov in zločinov med drugim tudi vsled velike tatvine, obsojen na prisilno bivanje na otoku Lampedusa, na severni strani Sicilije. Pasquali je bil po došlem poročilu o svojem podedovanju puščen na svobodo ter je odpotoval takoj v Gravedono, kjer je vzel ded-ščino v posest in je poslal takoj svojim tovarišem nesreče na otok Lampeduso 6000 frankov, »da pijejo na njegovo zdravje.«
Otok uničen od požara. Na otoku v Idro-see (italijansko alpsko jezero) je izbruhnil požar, ki je uničil vsa poslopja skupaj s kulturami. Prej cvetoči otok je zdaj gola pustinja.
Moderno gledišče. Pred nedavnim časom so otvorili v Charlottenburgu gledališče, posvečeno samo Schillerju in zato noseče tudi njegovo ime. To gledišče jc prvo, ki nima lož in galerij. Dvorana je zgrajena popolnoma amfiteatralno ter jc povsem napolnjena s sedeži tako, da moreio vsi glcdavci nemoteno in udobno videti na oder. Z odstranjenjem lož in galerij so odpravljene tudi vse družabne razlike, ker stanejo vsi sedeži enako; z vso pravico bi se torej smelo nazivati gledališče tudi demokratsko kateksohen.
! ! ! VELEZANIMIV PODLISTEK. ! ! !
Opozarjamo velecenjene čitatelje, da pričnemo prihodnji teden priobčevati velezani-mivo
daljšo povest	'
J*- BASKERVILLSKI PES. "»C Roman. — Angleški spisal Conan Doyle.
Ze ime Conan Doyle priča, da bo tudi ta daljša povest vzbujala splošno pozornost med čitatelji. Prepričani smo, da bo zanimivo Conan Doylovo pripovedovanje in presenetljiv razvoj stvari privabilo »Slovencu« mogo novih čitateljev.
Telefonska In brzolauna poročila,
NADVOJVODA FRANC KAROL JOŽEF POLNOLETEN.
Du n a j, 17. avgusta. V ožjem rodbinskem krogu se je vršila v Reichenauu slovesnost proglašenja nadvojvoda Franca Karola Jožefa za polnoletnega.
ZOPET ROPARSKI NAPAD V TRSTU.
Tr s t. 17. avgusta. V Trstu je bil včeraj napaden na ulici železniški uradnik na postaji v Rocolu Walter Knapel. Roparja sta ga vrgla na tla in mu vzela uro, verižico In nov-čarko. Knapel je končno vstal in letel za roparjema. Policija je aretirala enega roparjev: 30letnega Alojzija Lecce iz Kalabrije.
MEDNARODNI SOCIALISTIŠKI KONGRES.
S t u 11 g a r t. Mednarodni socialistiški kongres je bil danes tu otvorjen. Iz Avstrije so došli dr. Adler, Pernerstorfer in Nemec.
NESPORAZUMLJENJE MED ŠPANSKIMI IN FRANCOSKIMI VOJAKI V CASABLANCI.
Pariz, 17. avgusta. »Matin« poroča, da se je v Casablanci izkrcalo 300 mož španske pehote, 110 konjenikov, 50 upravnih voj-ščakov in 30 sanitetnih vojakov. Izkrcali so se, ne da bi bil o tem obveščen francoski general Drude. Španski poveljnik je Drudeju naznanil, da je pr,šel v Casablanco, da se sestavi špansko-francoska policija po določbah algezirske pogodbe. Španci so se nastanili v posebni hiši, iz katere so domačine zapodili, dočim morajo Francozi na prostem taboriti General Drude je sklenil, da se s španskimi vojaki ne bo pečal ;n pustil, uaj delajo, kakor hočejo. Naposled se je vendarle doseglo glede na službo sporazum I jen je med obema poveljnikoma.
ZADNJA VZNEMIRJUJOCA POROČILA IZ MAROKA.
»Sveta vojska.«
Rim, 17. avgusta. »Tribuna« poroča Iz Tangerja, da Evropci beže iz vseh obrežnih mest, iz Marakeša, Mogadorja, kjer se je pojavil glasoviti ropar, šajk Ma el Ainln, Maza-gana in celo h Tangerja. Razburjenje je vsled dogodkov v Casablanci posebno veliko v notranjščini Maroka, kjer se po vseh krajih oznanja sveta vojska proti tujcem. Poveljnik krlžarke »Admiral Aube« pred Mazaga-nom je pa nasvetoval Evropejcem, naj mesto zapuste. Maghzen v Fezu noče razglasiti, da so se v Casablanci izkrcali španski vojaki, da ne bi razburil Maročanov. Rajzul) in ropar El Vallente sta se združila. Iz Tangerja }e vsled tega zbežalo že 1700 Evropejcev. Sultan pošilja po celem Maroku odposlance, ki ljudstvo pregovarjajo, naj se ne pridruži sveti vojski, kajti potem je Maroška izgubljena.
ATENTAT NA ODEšKEGA GUBERNA-TORJA.
Odesa, 17. avg. Tu je neznanec poizkusil atentat na gubernatorja. Napad se ie ponesrečil, napadalca so pa zaprli.
UBEŽNI REVOLUCIONAREC USTRELJEN.
Riga, 17. avg. Tu so vojaki ustrelili revohicionarca Skersa, kateri je bil obsojen na smrt, pa je zbežal. Vojaki so ga vjeli in ustrelili.
ITALIJANSKI SOCIALISTI PROTI CARJU.
Rim, 17. avg. Socialnodemokraški rimski odbor objavlja manifest, kjer obeta ruskemu carju, ki namerava posetiti Rim, »lep sprejem«.
NAPAD NA MERRY DEL VALA.
Rim, 17. avg. Z ozirom na napad na papeževega državnega tajnika Merry del Vala v Marinu (glej politični pregled) piše »Osservatore Romano«, da sedaj mora vsakomur biti jasno, zakaj papež ne zapusti Vatikana.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 3062 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
S a	Cu op»-vanja	Stanje barometra ▼ mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Neb«	
15	9. »več.	733-1	136	sl. svzh.	obl	9'8
16	7. zjutr. 2. pop.	356 36*1	10 3 211	si zahszh. sl. vzsvzh.	obl. del. obl.	
Sredica vCerajšn)a temp. 16 9«, norm. 18 8»
FRANC JOZEFOVA
grenka voda.
Eno nadstropna
hiša
se proda v Ilirski Bistrici, najbolj primerna za kakega rokodelca. 1843 3-1
Več se izve pri g. Josip Perkan, posestnik in župan v Trnovem, Notranjsko.
Zlate STetmje: Berlin, Pariz, Rim itd.
71 aj bolj. kosm. zobo čistil, sredstvo	-g
^^Izdelovatelj
G. <&%ydl
Ljubljana, Spltal.-Stritar. ul. 7
Po zelo nizki ceni se proda nanovo zidana
: hiša (vila):
na Vrhniki, obstoječa iz dveh stanovanj po tri sobe in drugimi pritiklinami, v hiši je vodovod, poleg nje je tudi prostoren vrt. Natančneje se poizve pri g. Ivanu Ogrinu na Vrhniki 248.
Za otroške bolezni,
za katere je tako pogostem potrebno kisline ima-jočih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na
ki je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo torai zapisujejo pri želoddnl kislini ikrofeljnlh. krvloah, otoka ftlez itd. in ravno tako pri kat&rn sapnika in oslovem kailja. (Dvornega svetnika LOschnerja onom-grafija o Giesshtlbl Sauerbrunn.
1836 3—1
Dobro ohranjena
hišna vrata
s kamenitim okvirom se oddajo. Cena po dogovoru. — Več se izve na Poljanski cesti štev. 12. 1693 3—3
M spretnih zidarjev
sprejme v trajno delo Ivan O g r i n , zid. mojster na Vrhniki. Plača 4—5 kron na dan. 1779 2-2
V Ljubljani ie dobiva
Coerijikih prodajalnioah in •a.
Več dllobov
se sprejme na stanovanje in hraao pri Ani Merjeftii, Kroja&ke uiioe št. I (Ljubljana). Stanovanje je zračno, hrana dobra in tečna. Dijaki so pod strogim nadzorstvom. 1840 8—1
Dobra gospodinja
izdeluje
rum, likerje In žganja
-ZMESMI- j
doma bolje in ceneje in stanejo 7« manj kot narejena v trgovini. Te zmesi se morejo zaupno in ceno kupiti le pri
Boros Gtihorju
Na|starejša specialna trgovina v deželi.
Budimpešto VIII., Dohonv-utczn 1.
Zaloga 50.
Tovarna: I., Vžrosmajor u. 42 (lastna hiša).
Tovarna za kletarska in vino zboljševalna sredstva. — Zaloga strojev in orodja za izdelavo vina.
Cenik in navodila zastonj in franko.
Razpošilja se dvakrat na dan po pošti po povzetju ali proti vpo-slatvi denarja.
Ženltbena ponudbo.

Mladenič, gostilničar, trgovec in posestnik išče zdravo, krepko gospico prijetne zunanjosti, z doto od 1000 K dalje. Zglase naj se ie one strogo krščanskih staršev, ki so kolikor toliko na-obražene in lepega vedenja. Ponudbe z sliko vred je poslati na upravništvo »Slovenca" pod nitbena ponudba 1907*.
1824 2-1
Proda se en knni
(poni)
močan in zelo figuranten, ki je zmožen za vožnjo in ježo za vsakega odraslega človeka; zraven kompletna oprava
za ježo in za voz. Voz je na dveh ko-iesih. — Več se izve v upravništvu »Slovenca".	1833 3—1
Zelo dobro vpeljana
žganjekuharija
v bližini Ljubljane, z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je potreba 12-20.000 fl. Ponudbe pod »Priložnost 224" na upravo »Slovenca". 1838 i
K hlapcev
Sprejme se tudi pjpln||niljqt ter drugi de-dobro izurjen bll&uldllul lavci. Plačilo
po dogovoru. — Poizve se na parni žagi v Koprlvnlku pri Kočevju ali pri Dom. Lušinu v Ljubljani, Jenkove ulice štev. 18.
Več mizarskih pomočnikov
sprejme takoj v trajno delo f ilip Lazar, mizar, Jesenice, Gorenjsko.
h konjem za gozdarijo; mesečno plačilo 80 K. 1837 3-1
1831 3—1
1825 2-1
Razpis.
liTirek : Giesshubl Sauerbruim,
(•iu. Mtta]a, zdravil«« kapaliiis pri KarUvlb vari« Prospekti zastonj in franko.
dobiva v vioh lekarnah, v«$jlk trgovinah i jo«tvina*i i»
Zaloga pri Nihati Kut«*r-|« in Prte Lanalk-a tjabllasl.	n4 82-64
Da se izognejo prevaram, naj zahtevajo p. n. konsumentje, da se jim Giesshtlblerjeve steklenice odpro ob njih navzočnosti, da morejo opa-riti vžig na zamašku.
Za popravo, razširjenje in kanalizacijo ceste skozi Mojstrano, občina Dovje, politični okraj Radovljica, na 10749 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom
javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 31. avgusta f.1, ob 12. opoldne
podpisanemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom; »Ponudba za prevzetje gradbe ceste skozi Mojstrano".
Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkioni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Podpisani odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni.
Cestni odbor v Mojstrani,
dne 7. julija 1907.
Jože Košir,
načelnik.
HOTEL „UNION".
1836
0 nedeljo, dne 18. avgusta 1903
veliki voltih!
KONCERT
celotne vojaške sodbe peSpoika it. 27 kralj Belgijcev
Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 30 kr.
					
3 pozlatarji in 1 slikar (Fassmaler) dobe delo pri 1. Campidell, atelje za cerkveno umetnost, Beljak, Koroško.			Kuharica ki dobro razume gospodarstvo, se s 1. septembrom t. 1. sprejme v stalno službo. Plača po dogovoru pri Itarolii Jelov&ku na Vrhniki. 1834 4—i		
1839 3—1	N	aznanilo.			Št. 192.
meščanski šoli v Krškem in ž njo združenem enoletnem tečaju se začne šolsko leto
dne 16. septembra 1907.
Vpisovanje se vrši dne 14. in 15. septembra.
Učenci naj pridejo, ako le mogoče v spremstvu svojih staršev ali njihovih namestnikov in naj prineso seboj zadnje šolsko naznanilo (šolsko spričevalo) in krstni list.
Pogoje za sprejem je dobiti pri ravnateljstvu.
t^eunotcljstuc mcjrear^c |c!e v
dne 15. avgusta 1907.
IMo vožnjo samo h\ dni.
Največji parnik na svetu
z 32.500 tonami in 70.000 konjskimi močmi z štirimi vijaki
odpluje pruič iz Lloerpolc v Meoj-VorK
7. septembra 1907.
Iz Ljubljane odhod v pondeljek 3. septembra 1907 preko Buchsa—Basela— Pariza — Havra —Liverpola v New-York.
Pojasnila in vozne liste daje edino-le
EDVARD KRISTAN
potovalna pisarna, Kolodvorske ulice 31.
1829 3-1
Mesto gozdnega čuvaja.
Pri komisiji za pogozdovanje Krasa za Kranjsko je oddati meslo gozdnega čuvaja v Zgornji Pivftki dolini. Letna plača znaša 500 K, ki se pa zviša s petimi petletnicami po 60 K na 800 K, ter ima dotičnik pravico do službene obleke (uniforme).
Prosilci imajo lastnoročno pisane prošnje, opremljene z dokazili stanu, starosti pod 40. leti, šolske vzgoje, zmožnosti slovenskega jezika v govoru in pisavi, neomadeževanosti, ter telejne sposobnosti vložiti g$T do 28. avgusta t. I. pri podpisanem predsedništvu.	1827 1—1
predstojnlšfvo Komisije za pogozdovanje krasa za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1907.
Št. 3779.
Razglas.
1822 3—1
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v svrho dobave potrebnih desek, stebrov, obročev, dog in premoga za leto 1908 event. za leto 1909
konkurenčno razpravo.
Pismene ponudbe (vsaka pola kolekovana s kolekom 1 K) s pobotnico o plačilu vadija, ki znaša 10% zaslužka za leto 1908 in se je vložil pri kaki c. kr. blagajnici, se morajo doposlati podpisane c. kr. tobačni tovarni najkasneje do 30. avgusta 1907 do II. ure dopoldne. Na
vnajni strani kuverte mora biti napis „ Ponudba za dobavo.........
k št. 3; 79 ex 1907.
V letu 190i potrebovale se bodo sledeče množine:
4 m dolge, 14 TtlTtl debele mehke deske circa: 10.000 kosov desk 19 cm širokih
10 000 8.000 8000 10.000 10.000 8.000 11.000 3.000 1.500 500
2\ 26 25 27
29 jI 3 i 35 b7 39
•/. 80.000 kosov 4 m dolge, 20 mm debele deske circa:
2.500 kosov desk 19		cm	širokih
Z.tOO „	» 21	n	»
2.000 „	„ 23	n	»
3.000 ,	» 25	n	rt
3.000 „	, 27	r>	
4.000 „	„ 29	rt	rt
3.000 „	„ 31	V)	„
2.500 „	„ 33	rt	r>
1.000 „	„ 3o	■o	„
1.000 „	* 37	»	rt
500 „	„ 39	»	rt
„ 316
*	316
*	316 „ 316
260
„ podbojev meces. „ trdih
•/.25.000 kosov
1.000 kosov 4 m dolgih 26 mm debelih in 316 mm širok, mehkih desk
300 „ 4 „ n 33 „ „ 400 „ 4 „ „ 40 „ 1.000 „ 4 „ „ 53 „ 100 „ 4 „ „ 53 „ 20 m3 2 „ „ 53 „ „ ......
5 „ različnih trdih desk
50 „ robato obsekanih podlog različnih obsežnosti. 200 kosov hrastovih pragov 15 m dolgih 019 m širokih 0 15 w visokih 155.000 „ leskovih majhnih obročev 2 5 m dolgih v butarah po 100 kos. 8.000 „ bukovih dog 82 cm dolgih, 10—12 cm širokih in 2 cm debelih 4.000 „ „ „ zadna 55 cm dolg.10—12 cmširok.in 2 5cmdeb.
24.(j00 meterskih stotov premoga.
Množine potrebne za leto 1909, ki bodo primeroma iste kakor za leto 1908, naznanile se bode event. ponudnikom pred koncem leta 1908.
O zahtevani kakovosti potrebščin, terminu za dobavo i. t. d. pouče priloženi spec dobavni pogoji in morajo ponudniki izrečno v ponudbi spomniti, da se ž njimi strinjajo.
Vsakemu ponudniku je prosto staviti ponudbo za jedno ali dve leti.
Cene se morajo navesti v ponudbi posebej za enoletno oziroma dveletno dobavo loco c. kr. tobačna tovarna in se morajo napisati s številkami in besedami.
Ponudbe, ki se nanašajo na ponudbe drugih kakor tudi konkre-tualne ponudbe niso dopustne.
V ostalem veljajo za te dobave splošni pogoji pogodeb za dobavo gospodarskih potrebščin opr. št. 6363 ex 1899, ki se lahko pregledajo v podpisani c. kr. tobačni tovarni med navadnimi uradnimi urami in se morajo ponudniki v ponudbi izraziti, da se ž njimi strinjajo.
O vloženih ponudbah bo odločevalo c. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije na Dunaji in ima isto tudi pravico oddati dobavo posameznih potrebščin ločeno za edno ali dve leti.
Vsak ponudnik se zaveže s tem, da vloži ponudbo, vztrajati pri svoji ponudbi do odločitve c. kr. generalnega ravnateljstva tobačne režije in se s tem odpovedati določbam § 852 o. d. z. dalje členov 318 in o 19 trgovskega zakona glede časa, v katerem naj se mu naznani, kako se je odločilo o njegovi ponudbi.
Na ponudbe, ki ne bodo odgovarjale preje omenjenim pogojem v polnem obsegu ali pa prepozno dospejo, se ne bode oziralo.
riorska nm samo n m, [H l jC. kr. tobačna tovarna v Ljubljani,
.....^^	dn " vgusta 1907.
Prva io največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
Ljubljani, Šelenbnrgore trtice štev. 4
Ktr, Ml. Usnje n rofičenja ■
" podplati K 9-50. iter. Ml I« Boicalf i angleškimi K 18-M.
dobavlja kot znano najboljšo 6 • w I J •«
Pri naročilih radostuje pred. itevilka.
Zunanja narožila ppoti povzetju. .Chick*.	Ceniki brezplačno la poštnina prosto.	.Moderno*.
Pred. štor. M0. Irhovina a ilvanlaH -—;—;--■■ ■ m«.- Pred. štev. 747. Cheoretta a šlvanlad Pred. iter. B5S. Stbakld K. lrtc
podplati K «•-.____ ____ Nepriležni izdelki se namenjajo. - P°dPlati K 9 —	» • 667 Boic«lf * 11-
Pred. štor. 720. lati U lakovine K 4 M.
Pred. štev. 745. Glasgow Cherreaa a
močnimi podplati K 11'—.
•10. Lakovina K 1«--(1321 1»)
3 letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kron!
Prva čvio&raka alstem Roskopf patent remont, ara a sidro z masivnim solidnim antlma-gnetl&klm kolesjem
na aldro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno ni-kelnastlm okovom, Sanlr-pokrovom čez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6-- -, 3 kom. K. 17-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10 50, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 13 50, 3 kom. K 38 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brc* odbitka.
Razpošilja po povzetju	U66 20—12
prva tovarna or % Hmu Konrao
c. in kr dvorni ^ založnik v Mostu (Briix) štev. 1157 (Češko). Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi svetinjami. Ustanovlj. 1887. Bogato lluatr. oenlkl a nad Sooo slikami ae nm aa-btevo pobijejo gratia ln franko.


Q}	os	
	HJ	
		
—	■D	
r .	h	X
	O	0)
«4	3 N	Z
	JO	!a
N		b
C3		ra
52	B IS	$
	?	
g	•O 3	<
• *	-J	
		R
jjg*	m	
		a
	B	O ■a
«—1		3
*		K
rt		
1 >	►en	
au«	7ZZ	
O*	r	
v

c'aE.™oS,Oe~c»>
Ji bc n <u ei~o J3 u ai
E "5 — 2 c
Največja tovarna v južni Avstriji. — PoroStvo 6 let. — Izvoz v vse dežele. — Popravila In vglaSevanJe se izvrže najtočneje in računajo najceneje.

Trgovina z oblačilnim blagom I
arija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 nasproti ,,Tišlerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 38
Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti ,Tišierjeve gostilne*
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždani In Tečin n. L.
je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50 -23
zrccilči
5—4
najuccji 5 izbiri pri
K&r ALOJZIJU PAUSCHIlflU
UčŠT LJUBLJANA, Wolfove ulice štev. 6.
Zaloga stekla, porcelana, svetilk in stekla za ure. — Vsa steklarska dela najceneje.
1780 20—2
FRAN SEVCIK
puškar v Ljubljani, Židovske ulice 7.
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih, najbolj fino narejenih MF" pušk, posebno lahke trocevke in puške za šibre z jeklenimi cevi (Bohlerstahl). Tudi velika zaloga samokresov, lovskih potrebščin in nabojev po najnižji ceni — Popravki se izvršujejo točno, zanesljivo in ceno. Ceniki na zahtevo zastonj.
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Dunajska cesta št. 12.
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine prosto.
M ■
u
w

tmm MS
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „ Severonemškega Lloyda"
□ Bremena Hen-Jork
s cesarskimi brzoparnikl Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Vfilhelm, Kaiser Vfilhelm d. Grosse. ——m Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk ir. veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2518 62-38
Edvard Tavčar-jll, o Kolodvorskih ulicah »-35-
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bftftlmorc in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Paramente
je mogoče kupiti po ceni in ugodno le direktno pri firmi	0—0
Neškudla
protokolirana veletrgovina in tovarna v
Olomucu (Kraljestvo Češko.)
Priporoča po zelo nizkih cenuh bogato vezene paramente v vseh barvah in slogih: kazule, pluvijale dalmattke, vela, nebesa, bandera, zastave, preproge, pregrinjala. albe, rokete itd. pod jamstvom tr nežnosti; naditlje ▼ lastnih delavnicah narejene kelihe. olborije, monštranoe, svečnike, lestenoe itd. s krušno oprato strogo po cerkvenih predpisih.
Navodila zavoda.
Podpisani zavod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago za 20%, t. j. za petino prvotne cene; radi tega se dobo predmeti potom direktnega naročila ▼ Olomucu ceneje, kakor jih ponujajo r svojih cenikih konkurenčne češke in nemške iirme.
Ilustrirani oenlkl zastonj ln franko.
Plačilni pogoji ugodni.
— Paramentl se pošiljajo na ogled franko. ——
- Iščem soudeležniKa za premogovni« ilzT^tT
4 metre močna in odkrita. Odgovori pod ,Takoj dobiček1 na
upravništvo »Slovenca". mo 3-3
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
cilindre in čepice
v najnovejših iaconaii in v velikih izberah
priporoča 112 52—28
Ivan SokSič.
Pod tranfo fct. 2. Postaja olek. ielflinlc«.
Eden ali dva gospoda
se sprejmeta z mesecem novembrom 1.1. na hrano in stano-
vanje.Soba ima poseben vhod. Vpraša naj se na Holzapflovi cesti št. 7,
pritličje, levo.	1787 3-3
Pri nakupovanju
zzz suknenega = in manufakturnega = blaga =
opozarja na tvrdks
HUCO 1HL
v LJubljani
dpitalake ulioe štev. 4.
au M—M
Velika zaloga r n» suknenih ostankov. *
Cementarna na Pešati A. ZAJEC p. Ooi pri Ljubljani.
Slavnim cestnim odborom in županstvom priporočam zalofj«? cementnih cevi (6, 10, 15, 20. 25, JO, 40 cm
svetlobe) za riapiavo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah
Preč. cerkvenim predfttojništvom, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, huhinje mn/ajl' nlfl^PP v razni'1 barvah (do 5) in okus-in hodnike, krasne	|J • U « L o nih vzorcih po K 3 — 5 za I nv
b r u š ene6 i n p o i i rane ..marmornate mozaik plošče",
ki prekašajo v lepoti vse druge tlakove, m? po K 6—12. Troloar krog cerkvenega zidu (K 3 za m2) zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališča iz Imltiranega granita in marmorja, grobne spomenike in okvirje, korita za živino in drugo cementno blago.	b*i 18
Proračuni zastonj in franko. Ceniki in vzorci na zahtevo.
gm^	potcnt_	^^	26-21 5at5cbek
Skrit j-Sternit
Najbolj&a streha sedanjosti. Varna pred ognjem in viharji, kljubuje vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. mmmmmm—m Najdalekosežneje poroštvo. Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte I — Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa Dovje In v Trstu, via Geppa 2. — Vprašanja naj se naslavljajo na založnika Teodorja Korn, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izvršujejo tudi strelovodne naprave, kleparska in krovska dela z različnimi materijalijami. Zaloga in zastopstvo v Novem mestu Jos. Ko&lček.
osbestnl cementni Skrili
Eternit tovarne LUDVVIG HATSCHEK i

FlblP LAZAR,
mizarski mojster, Jesenice, Gorenjsko
■■■■■HaiV
priporoča slav. p. n. občinstvu svojo
veliRo zalogo m ra
na na na na HiŠTlC OpVGVQ
Iz mehkega in trdega lesa. vsakovrstnih stolov, miz,
madraoev in iimnio. — V zalogi imam veliko tzbero
Rrst (mrtvašRifi irug)
' vjj^Ž^	najprtpiostejš« naifinei*e in pa »o najnižjih cenah
brez konkurence 1

832 1)
■ ■ ■	je najboljše in najfinejše
UlOKlIll čistilo za čevlje.
^^ " ^^	■ ■ ■	Dobi se povSOd. 529
Najkrajša m najcenejša UOŽnjfl«AlMlKO
!>nodernimi, velikimi brzoparniki iz
jubljane čez Antwerpen v NewYork
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland", „Vaderland', „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kaj i te »a 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnia 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec voinjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila da|e vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske alloe odslej itev. 26 od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju". 32« ■ z5
Naprave za in gonilno i
Proračuni za naprave v vsakem obsegu se radevolje
izdeijujejo. Tehniški in elektrotehniški biro
JJouis <3atz S (Bo. Bunaj
860 26-io	VII.12., Kirchengasse 43.
Vožnja traja	„ _ __
dni 6 dni * ,jvrs^a PriIikaza po+ov^in
znajnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi velil\_ansl\imi parnimi
ordo sedaj veliKj parnimi z o-i^.Ot
Pojasnila daje zastopnik jfCgUflifl
ljub Ij ari a j^i0Srai»-uiice stv.28
Odhod iz jjubljane vsaKj p o n e d el eK ,to rek četrteK tednu.
Oklic,
Opr. štev. A I 531/7 20
s katerim se sklicujejo sodišču neznani
dediči«
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I., naznanja, da je umrla dne 19. julija 1907. Josipina Steiner, roj.? — pis. pristava vdova iz Ljubljane, Poljanska cesta št. 15 ne zapustivši nikake naredbe poslednje volje.
Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njene zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz kateregakoli pravnega naslova zahtevati zapuščino zase, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za skrbnika gospod Ivan Stiene, c. kr. davčni pristav v pokoju v Ljubljani obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično.
i 79" 3 3
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani,
oddelek I. dne 3. avgusta 1907.
Izdelene postelje
Iz rdečega posteljnega inleta Prav dobro napolnjene. Pernica ali blazina 180 cm dolga, 116 cm široka K 10 —,	15 — in 18- ;
2 melra do'ga, 140 cm široka K 14' — , 16"—, K 18 —. 21—. Zglavnlk 80 cm dolg, ,i8cmiirok K 3- . 3-5H in 4 - ; Q cm dolg, 7u cm širok K 4- o in :.-60. Izdelujem tudi po kakršn.koli drugi meri Tridelni modroci iz iime za 1 posteljo K S7' , boljši K 31 —. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10*— naprej. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	1662 6—1
BENEDIKT SACHSEl, Utm 910 pri Plznu ČežKo.
VflltfiN '}| se rat'a v kaki trgovini s lZUCllU špeoerijskim blagom,
bmb^mb deklica, stara 15 let, ki ]e dovršila osemrazredno šolo z dobrimi spričevali. — Ponudbe na uprav. „Slovenca"
1766 3-3
Seh« Unterhuber
Ustanovljeno 1870.
v Ljubljani, Dunajska cesta 73 nasproti topničarski vojašnici
__lastnik Fr. Benque	Ustanovljeno 1870.
tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov,
podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov
7e'eion št. 237	priporoča se	Telefon št, 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd. stopnice po naročilu narejene z železno sestavo oementne cevi
(rore) 7 vloženo žično pletenino za napravo vodotokov itd.: plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po c tr k vati, hišah hodnikih, kuhinjah, troloarjih itd. — Prevzeije betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.
Ponlandcemeni in Romancement iz Wei s se n b a c h a — Proračuni zastonj in poštnine prosto.	1179 30—9
	^OSREDNJA BANKA čeških hranilnic, r-^^ s ^ w (Ustfedni banka £eakych apofitelen)		^ Del. kap. 7,000.000«- H 1 2 Telegrami: »Sporobanka". 2- H ™ Deponiranje kavcij in g ■ - vadij raznih vrst. s ■ Q Eskont menjlc samo 1 ■ ~ denarnih zavodov. g ■ « Bankovne informacije S ■ in svete brezplačno. ' p
	"Vloga na knjižice in račun 4 % in 41', %. 1 Kupovanja in prodaja vredn. papirje«. Uprava in ftuvalna zaloga brezplačno. 1	Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na AS in '("/» upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih *•/„ ban-kovnih obligaoij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.	
Samo ie 3 dni! Samo ie 3 dni!
Grand-circus - Colosseum
v Ljubljani, Lattermannov drevored.
Danes in vsak dan pri vsakem vremenu, zvečer, točno ob 8. uri
predstava.
V	nedeljo, 18. avg., na rojstni dan Njega c. in kr. Veličanstva
Franca Jožefa I.
Z veliki sala-slavnostni predstavi.
Popel. ob 4. uri polovične cene. Zvečer ob 8. uri navadne cene.
V	ponedeljek, 19. avg. zadnja
Hlnaiuainj
Vse podrobno na plakatih. Velespoštov. 832 l-l	R. HORVATH, ravnatelj
C. kr. oblastveno potrjeno 20 65 učilišče za Rrojno risanje
branja desiR
Ljubljana, Stari trs it. 28.
e Dobi se tudi kroj po žlvotn! meri. e
1621 12—12
Vila
nanovo sezidana se ceno proda pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša naj se Streliške ul. 29, Ljubljana.
POSESTVO
s dobro idočo gostilno in z lepim vrtom, v bližini Ljubljane, se pod ugodnimi pogoji proda. Kje, pove Zaloga Gossovega piva, Sp. Šiška.	I8142-2
prodajalka
se sprejme v prodajalno z mešanim blagom. Plača po dogovoru. Naslov pove upravn. „Slovenca". 1790 3-3
Krepliesa fanta
ki je vešč zvonenja, sprejmejo v službo na pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani. Plača 24 K mesečno z vso oskrbo. Nastop takoj.	1789 3—2
V večji vasi poleg farne cerkve na lepem kraju na Gorenjskem ob dež. cesti
se odda gostilno -
v najem ali na račun
s 1. oktobrom. Ker ni sedaj nobenega mesarja v bližini, bi dobro izhajal, ako bi bil najemnik izučen mesarske obrti, ker je tudi ledenica v hiši. Kje, pove uprav. „Slovenca", isos 3-3
21830 Naprodaj sta 12-1 ^^
krlževapota/
eden 95 cm visok velja 65 gld., drugi 150 cm „ „ 200 „
pri Francu Tomnnu, pozlatarju in podobarju
v Ljubljani, Valvazorjev trg I.

Starten, netil ii kustrik* eijike kljačaraitarstra.
flldrnlltni vidre In sesolki
Josip Weibl
J. Spreltzer~Ja nasl. LJUBLJAIA, Slomškova ulici 4
priporoča m slavnemu občinstvu la preSastiti duhovšlni t Udelova^]« vseh v to stroke spa-dajočih predmetov: ftiAno omreije na stroj, obhajilo* min«, ograj« na mlrodvora •bmajno omrekje, vaftna Trata, balkoni, verande, stolpne krika, itedllnlke, strela.
▼ode, telesna okna, telesna stol* Itd. SpeeUaliteta: valJlAnl sastorl in solndne plahte po najnovejšem sistemu ■ samodvigalniad e 1>09 62—69	oporami brei vijakov.
Išče se eden ali dva
Krepka učenca
kamnoseški obrt. Mihael Finžgar, kamnosek pri pokopališču sv. Križa v Ljubljani. nss 3 3
Trgovski vajenec
1805
se sprejme takoj v trgovino 4_2 železnine Karol Kavšeka nasl. 4
Schneider & Verovšek, Ljubljana
Odlikovan z zlatim zaslužnim križcem 8 krono.
C. kr. prlv.	prva češka
orgelj in harmonijev
tovarna J. Tnček=a, Kntnahora, Češko
gradi in dobavlja: orgije vseh velikosti, sistemov ln slogov harmonije sistema na pihala (Cottage-orglje) piano in pianino najmodernejše konštrukclje.
Nizke eene. Tudi na obroke. Od ustanovitve je bilo izgotovljenih 6000 instrumentov. Ilustrovani prospekti o orglah, harmonijih in pianih zastonj in franko.	912 26—17
Ustanovljeno 1869. 3—5 letno jamstvo.
Razglas
1823 2—2
v svrho oddaje razširjenja občinske poti in gradbe novega mostu na Koroški Beli v znesku K 7e00'— in sicer:
1.	za razširjenje poti ........K 5400-—
2.	za zgradbo mostu v armir. betonu . . „ 2200'—
toraj skupaj . K 7oOO' — se bode vršila dne I. septembra 1907
zmanjšilna dražba
ob 11. uri dopoldan v občinski pisarni na Koroški Beli.
Pismene ponudbe se izročajo gradbenemu odboru za cesto na Koroški Beli Za varščino se zahtera 10°/0. Načrti, troškovnik in pogoji so interesentom od 15. avgusta do I. septembra II. ure dopoldne
vsak dan na vpogled pri županstvu, in sicer od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Gradbeni odbor si pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na visokost ponudbe.
Gradbeni odbor za razširjatev ceste na Koroški Beli
dne 13. avgusta 190,.
| Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu |
1 Avgusta Agnola v Ljubljani
| Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
S se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvcnim 5 predstojništvom kakor p n. občinstvu za pre-H vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
] umetnega steklarstva k slikanja nastekio
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mi u-11
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala nnogib imieoih del sa aa razpolago p. a. idjemalcea t aflel.
ISHHIItUHIf Hf Hf UUHiUTTrn?TTnnTHTinHHt HHff UHifIHilHIf Uf fflllf Uf llf llf 1
Velik uspeh! :::::: Nepričakovan učinek !
iooo in iooo dam in gospodov, med temi umetnice svetovne slave, kot Emmy Destinn, kr. pr dvorna operna pevka v Berolinu, Gabr. Horvath, kr. operna pevka v Pragi, Marija Ziegler, operetna pevka v Novem Yorku; veliko število zdravnikov, ki se odlikujejo na kosmet. polju, potrjujejo, da je Feigl>OV
Manol
milo brez sode
edino in doslej nedoseženo sredstvo v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agreev.
Manol se dobiva v Skatljah po k i'—, k 2 — v lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sijajno uvedeno.
Glavna zaloga: Fran Vitek in drug.,
Praga, Vodičkova ulica 548. ■aH* V Ljubljani se dobiva pri A. K a n c u in Ant. Korbarju, drožeriji.	568 25 — 20
TnMniinltn brezplačno dopošil atev mojega ilust tUlllCVUJlC cenika z nad IOOO alikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek.
Slika '/a nav. velikosti.
611 22
St. 365
srebrna dam-ska remont, gl 3'SO
Št. 322
srebrna moška remont. 3*50
St. 337.
srebrna s sidro
^Mg 15 kamnov S*— dvojni, plaši 6-50
Št S 41, srebrna s sidro dvojni plašč 15 kam-nov, posebno močna 7-9*50
Anton Klffmann,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., štajersko.
SAvblt/cČ
Žfatrri iali/v tltsbrv, po ceni in zt/ 7ic.s/jiiH>potovali ruz/ se obrne/o
cSirnori^c/Ort etete*
v $jtil>/jttni y{blodvors/ce ulice 2&. "&&('/covrstoiu!Ayasniltj. <ia/c se lweyilučnc.
Orehe. ■ ■ suhe gobe kumino
362 1-1
spioh vse dež, pridelke
kupi Anton Koleno v Celju.
Zahtevajte zastoij
la franko moj vtllkl, bafata Hnilriva. (lavni ctnlk t »d 300« Ukani »ttk
ml alkelaaitlk. »r»bralk la alatlk u Sortni
MUkiim, ttbublUt kakar ladl nit
laanko Boak
BI, laka, Oauga,
i tU ka.....
Mlldalk alataia la larlnlk tararaUklk aaaa*.
•M. Ratk.pl ptlta* ara .... . «■— . . (raa I tki. rttt. ara „ t"— hk. Uvlr. Roikopl pil. ara . . . •'— Oaldla rtai. ari ,L.aa* kalmf. , »M trttet. . . .Olorla" . . r«0 . . JtojDl plJl . »H , akltp. Ttrlllca t rlaCIt. aa ptra la karab., 15 rr.ltlka . S' -ratka Tala alktl. ara • ildra a .Laaa" koltt|tai . , 10-M ara t kakatlc. K »-S0, b.dllka K r tO, k.kla|ika in K t-— Irarcraldtka ara K I N. Ia nak. ara IltUt alaauaa Jaaatral Ilkak Halktl tuiu doroljtaa, ali dtaar .tuj I
fnra imm m are Kana« Konrad t Hoatu 170« (Bete) It. 664, Češko. IM-ftl
Podružnica 8 v Spljetu. s
Delniftka glavnioa i
i i K 2.000.000. i i
UuMjnnslia Kreditna banka u Ljubljani, stritaneoe unče ste«, z:::
obrestuje
19" IMF" vloge na knjižice in v tekočem računu od dne vloge do MA O
==dne vzdiga po * 12 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000 —, 5.000 — in 10.000 —.
: v Celovcu, i
i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i
Prva domača slovenska pivovarna G. Aueijevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice itev. 12
Ustanovljen« let« 1854.
Štev. telefona 210.
priporoča slavnemu občinstvu Id spoštovanim gostilničarjem svote i z b • r n
8469 160—38
»:m?»c?:mlo pl^o f sodclh In steklenicah.
4 kolarske pomočnike
proti dobri plači in 1770 4—2
W 4 učence
sprejme takoj v delo
Anton Sedlar, Kolar u Novem mestu.
Ne kupite nobene ure
dokler niste prejeli mojega velikega cenika
ei
gld. 1-50
gld. 3.50
nlkel. Roskopf uro .	gl. l'5o
srebrno . » • ■	.	3'—
z dvojnim pokrovom .	.	4'—
z 3 srebr. , .	,	S-—
plosk, jeklene ure . .	.	3'5o
prave Roskopf-patent.	„	3-5o
prave .Ornega" ...	,	9'So
srebr. oklopne verliice	,	I —
Mkaratne zlate ure . .	,	8 5o
14karatne zlate verliice	. lo-—
14karatni zlati prstani	,	S-—
stenske ure 7o cm . .	,	3 So
z bltiem llld zvonu .	,	5'—
z godbo........6'—
s kukavico ....	,	2'5o
kuhinjske ure ...	.	2Ho
budilke.......l'2o
budilke ponoči svetete	.	l'6o
z dvoinim zvoncem .	»	l'5o budilke z bitjem in
zvonenjem liki zvonu	.	2'5o
Triletno pismeno jamstvo za neprimerno denar nazaj. Razpošilja po povzetju urar, zaprlseieni sodni cenilec
Mnllf Rflhmol Dunaj, VI , Margarethenstr. 27
nuni OUUIUcI, (v lastni HI6i). Zahtevajte moj ccnik z >ooo slikami zastonj in poštnine prosto. 788 5S—7
Lepo posestvo
s krasno novo hišo, hlevom, drvarnico, vodnjakom, 3 orale zemljišča, katero je deloma s sadnim drevjem in trtami nasajeno, tik okrajne ceste in 5 minut od velike železniške postaje Grobelno oddaljeno, kjer se nahaja tudi trgovina z mešanim blagom, se takoj brez obrti ali pa z obrtjo pod ugodnimi pogoji za K 13 600 proda. Več pove Ivan Zupane, posestnik v Grobelnem 37, Štajersko. 1773
rcprcEi MMVsmim m rz?
g? Fotosroncni zeved &
\ Julij tluller \
ustanovljen u letu 1870
uljudno naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ostane do 1. nov. za nove posnetke radi prezidave in razširjenja, zaprt; pač pa se sprejemajo poznejša in druga naročila v poslopju »Hotela Lloyda" nasproti »Hotel Uniona".
1754 4
Na Jesenicah
se bo
prodajalo od 12. t. m. naprej
vse 1802 3-3 manufakturno, špecerijsko in drugo blago
iz konkurza V. Šeška na drobno in tudi trgovcem v večjih partijah.
cs
M
L
O
E «s
SCiT Najcenejša vožnja v Ameriko.
Egjjll J^BHrh^®
■r ■	-im S1.	•Hft/jj&i. . -i	: ■ n-*. gg MM	- , p.,:
				
oblastveno Koncesljonl-rana potovalna pisarna
za
'Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice it. 41
71 62—«7
KT Najcenejia vožnja v Ameriko, m
S0
3
©
n
ar it
Ustanovljena I. 1888
Tovarna pečij.
Ustanovljena I. 1888
založnik zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uratlnikov._
ALOJZIJ VEČAJ
LJUBLJANA. - Trnovo Opekarska cesta, Veliki stradon štev. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom. Častiti duhovščini in si občinstvu svojo veliko /alogo najtrpelnejiih in sicer od najmoaerneiših prešanih in poljubno barvanib do najpriprostej.ih
prstenih pečij 1,81 26-10
različnih vzorcev kakor f anatssanc«, barok, gotske, secesion itd , kakor (udi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter ie v svoji stroki popolnoma izve>ban Ceniki na zahtevo brezplačno in franko
I
Ivan Ogrin
oblastveno konces. zidarski mojster in stavnem podjetnik
na Vrhniki (Kranjsko)
si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem interesovanim kor-poracijam, da sem povečal svojo stavbno podjetje ter isto vsem modernim zahtevam primerno opremil.
Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih hiš, vil, gospodarskih poslopij, cerkva, šol itd in vseh tozadevnih naprav, [kakor napravo in ureditev cesta, kanalizacij itd.
Vse zgradbe izvršim solidno po modernih načelih in primernih nizkih cenah.	1207 13-9
m	rt	744 88-19
Anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta it 14 Odlikovan z zlato kolajno * Parizu I9U4.
Odlikovan a
zlato kolajno in krito« Londonu 1905.
r«cprvtr°8vral tfnhovnKhe objete
Iz trpežasga la solidnega blaga pa nizkih oeaab.
0pTo!o Zel?*0 izgotovljene obleke.
posebno na bavalak« v največji i*bori po najnižjih cenah.
labtTltao nnlform »ntrtjsugi arnitu iduolikin iridutn
Mikulaškova
LIBUŠE
o "O
C
'E
O)
>CJ
CO rj
E
n s;
u
O O
11 M °
S N
ro
o
,_T C
C >N b cj
™ t/J Hfl v
.—J
o _
o m
N I
o
O
>
O
Z
Geslo in zadača vsakega zavednega Slovana bodi vporaba tega domačega izdelka:
"V Ijiuhljaiii
trgovina
- Vaso Petričič -
(tudi na debelo).
Postavno zavarovano.
;H PlEHl ifctauUvhlna
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen je
Thierryjev balzam
z zeleno znamko nredovnica". Cona 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijalna steklenica s patent, zatnatfkom K 6*— franko.
Thierryjevo centifolljsko mazila
proti vsem »So tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cona: 8 lončka K 3 65) bo poSlje le proti povzetja ali denar naprej. — Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljgi. Naročila se naslavljajo na :
Lekarnar A Thierry v Pregrad; pri Rogaški Slatini.
IlroSura s tisoči originalnih pisem gr tis in franko. V zalogi v skoro vseli večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah. 86 6»—
Ustanovljeno I. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarja.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brafa Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6 . Igriške ulice št. 8
■nmiammsaamammmnmmm
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sL občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
765 52—20