naš tednik ________________________AC LETO XXXIX. Številka 1E Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 23. aprila 1987 ■bo. a*>(i| Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec IT7 FP0: „Južnim Tirolcem grozi ^ nevarnost, da bodo izumrli“ Pretekli konec tedna je Haiderjeva FPÖ skupno z deželnozborskim poslancem „Südtiroler Voikspartei“, dr. Pahiom, priredila v Celovcu tiskovno konferenco, na kateri je bilo mdr. poudarjeno: „Južnotirolska manjšina se mora bati, da ne bo preživela.“ Nadalje ja Haider omenil, da bo po možnosti prišlo do govora južnotirolskega deželnega glavarja (dr. Silvio Magnago) v dunajskem parlamentu. Predsednik Narodnega sveta, dr. Matevž Grilc, je v posebni izjavi za tisk reagiral na to tiskovno konferenco. Dr. Grilc je mdr. poudaril, da Haiderju ne gre za interese narodnih manjšin, temveč za interese nemško nacionalnih skupin in volilcev. Kajti: na eni strani videti četrt-milijonsko manjšino, kot so to Južni Tirolci, „v življenjski nevarnosti“, na drugi strani pa zagovarjati asimilacijo koroških Slovencev, tako postopanje ne dopušča druge ocene kakor te: FPÖ ni promanjšinska, temveč nemško nacionalna stranka. „Koroški Slovenci pa v nasprotju do FPÖ zagovarjamo politiko solidarnosti med narodnimi manjšinami“, tako predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. CELULOZABWI OBIR ISTf PBD-PORE ROT OSTALIM TOVARNAM Tako rekoč tik pred stoletnico svojega obstoja in obratovanja se tovarna celuloze OBIR na predstavila inovacijski projekt za Rebrco, na-kazala na podlagi obširnih tabel in skic direktor Rebrci pripravlja na dobesedno investicijo sto- tovarne dipl. inž Wieser in dipl. inž. Haller, je ta letja. Tehnični razvoj, ekološki in produkcijski investicijski okvir v celoti izvedljiv. Seveda, in zahtevki narekujejo investicijo v višini milijarde to je treba posebej poudariti, če bosta dežela štiristo milijonov šilingov. Kot sta na tiskovni in zveza pripravljeni, da OBIRJU pomagata ta- konferenci v torek, 28. aprila, na kateri sta ko, kot sta to tudi drugim podobnim firmam. Projekt, ki ga OBIR hoče realizirati do leta 1991, obsega spremembo produkcijskega postopka (od sulfata na sulfit) in velike gradbene ukrepe. OBIR sam bo prispeval 500 milijonov lastnega kapitala, 200 milijonov dežela v obliki izgubljenih kreditov, okoli 300 milijonov naj pride iz zveznega piskra, ostalo pa naj bi bili večletni krediti za gradnjo kanala za odplake. S tem kanalom naj bi končno odrešili Belo tovarniških odplak. Projekt je sad triletnih intenzivnih načrtovanj, študij in ogledov celulozam širom po Evropi. Pri OBIRJU so predvsem izhajali iz dveh vidikov: enakovredno je treba upoštevati ekonomske in ekološke potrebe. Ekološko bi pomenilo, da bi s prestopom na sulfitni postopek izginil smrad, v okviru investicij pa bi z raznimi napravami zmanjšali žveplene emisije, predvsem pa bi Bela spet oživela. Wieser je v zvezi z ekološkimi olajšavami omenil, da od ponedeljka poskusno obratuje električni filter, ki naj emisije prahu zmanjša za 98%. Predvsem Re-brčani bojo veseli. Ekonomsko je pomembno, da bo produkcijo celuloze od danes 38.000 ton možno dvigniti na 100.000 ton letno in da je prodaja te surovine zagotovljena. Med drugimi kažeta partnerja iz ZRN in Finske veliko zanimanje za sode- lovanje z Rebrco. Ekonomsko pomembna pa je tudi informacija, da je za produkcijo celuloze dovolj lesa v Avstriji; v tej zvezi je pravi paradoks, da mora OBIR importirati 20.000 ton lesa. Wieser je tudi omenil, da ta investicija ne gre na račun delojemalcev. Tako so vsi družabniki OBIRJA podpisali garancijo za delovna mesta in prav tako obstajajo pismene garancije za odvzem robe. Kar pa zadeva delovna mesta, je trenutno v OBIRJU zaposlenih 220 delojemalcev, ki bojo v nekaterih produkcijskih oddelkih od 1. 5. 1988 imeli 36-urni delovni teden pri polni plači. Obenem bo s tem omogočenih 16 novih delovnih mest. Župan ter predsednika obratnih svetov so apelirali na politike in pristojne ustanove, naj dajo vso podporo OBIRJU. Kajti OBIR je srce tega kraja. „Če OBIR zapre, bojo naši kraji mrtvi, bo konec gospodarstva v teh krajih. To pa za te kraje pomeni smrt. Tedaj, ko je bila celulozama tik pred zaprtjem, je prišla pomoč iz Juga, v ostali Evropi nihče ni dal niti počenega groša za našo fabriko. Sedaj, ko obratuje pozitivno, pa naj bi jo zaprli? OBIR mora ostati!" Wieser pa je ponudil čistega vina tudi v tej točki, da bo OBIR moral zapreti, če bosta dežela in zveza odklonili pomoč in podporo. Manifestacija proti jedrski energiji Nad 5000 ljudi je pretekli teden demonstriralo v Ljubljani proti jedrski energiji. (Več na str. 4/5.) Tednikov komentar PIŠE JOŽE WAKOUNIG 26. aprila leta Gospodovega 1986 se je zgodila černobilska katastrofa. Černobil, mesto v severni Ukrajini, je postal prispodoba za jedrsko katastrofo, za najhujše uničenje, ki si ga moremo misliti. Tehnika je ušla človeku, ki je bil v zaslepljenost zaverovan v svojo vsemoč. 26. aprila leta Gospodovega 1987 je bila nedelja. V Baskiji so se spomnili tega dne katastrofe izpred 50 let. 26. aprila leta Gospodovega 1937, bil je ponedeljek, so bombardirala nemška letala Ju 52 in He 111 meniti sliki „Guernica“, ki zdaj visi v madriški galeriji „Cason de buen retiro". Po svoje ironija, da visi pretresljiva umetniška obtožba proti brutalizmu ravno v kraju, ki je postal simbol dolgoletnega centralističnega zatiranja nad drugimi narodi in nekastilskimi jeziki v Španiji, predvsem nad baskovskim. Gernika je oživela. Španija se je izkopala izpod fašističnega jarma v demokracijo. Pravičnost se je vrnila v deželo Baskov, tega skrivnostnega, morda najstarejšega evropskega naroda. In vendar zmaga življenje! in nekatera italijanska Savo/a 79 baskovsko mesto Gerniko, bolj znano v ka-stllski obliki Guernica. Mesto je bilo porušeno, mnogi so izgubili življenje. Uničenje, ki so ga sejala letala Hitlerjeve „Legion Condor“, je preživel častitljivi sveti dob, ob katerem izreče predsednik avtonomne baskovske vlade svojo obljubo. Gernika je postala žrtev prvega tovrstnega vojaškega podviga. Prvič v zgodovini so bombardirali kak kraj v usklajeni uničevalni akciji. Kar so nemška letala uspešno preskusila nad Gerniko, so prav tako uspešno uničevalno nadaljevala le malo pozneje nad Varšavo, Coventryjem in drugimi mesti. V povračilo pa je izpraznila smrt svoj uničevalni tovor tudi nad številnimi nemškimi mesti, tako npr. nad Draždanami (Dresden) v času od 13. do 15. februarja 1945. Mrtvaški ples v deželi Baskov je upodobil španski slikar Pablo Picasso v zna- V ukrajinski Černobil se vrača življenje. Černobil pa bi tudi lahko vzeli za simbol načrtnega mrtvičenja kake pokrajine in njenega prebivalstva. Največji genocid v Evropi se godi nad ukrajinskim narodom. Centralistična veleruska sovjetska oblast sistematično jemlje Ukrajincem življenjski prostor in življenjsko moč. Podobna tragedija se godi med Belorusi, Litvan-ci, Letonci in Estonci ter drugimi. Prav Slovenci smo zaradi svojega mesta v zgodovini še bolj občutljivi za ogroženost. Na slovenskih tleh stoji jedrska elektrarna Krško. Pred kratkim je bila v Ljubljani velika protiatomska demonstracija. Bila je resnični odsev obstojnega strahu med našim narodom. Naša dolžnost pred zgodovino je, da preženemo ta strah, da osmislimo življenje in to zavest vsadimo globoko v svoj slovenski narod. STRAN 2 SREDA, 29. aprila 1987 STRAN ß SREDA, 29. aprila 1987 Deželni tajnik KEL, Miha Zabiatnik, v pogovoru z Našim tednikom: „Od deželnega zborovanja KEL pričakujem zanimive diskusije“ V nedeljo, 17. maja 1987, bo v Slomškovem domu Mohorjeve družbe v Celovcu deželno zborovanje KEL. To deželno zboro-vanje je prvo po državnozborskih volitvah lani novembra, ko je bil za državnozborskega poslanca izvoljen med drugimi Karel Smolle. Deželni tajnik Koroške enotne liste je Miha Zabiatnik. Kaj on od deželnega zborovanja KEL ter Koroške enotne liste sploh pričakuje, to lahko berete v poseb- Politika Korošci na Dunaju o koroških Slovencih Pred kratkim je klub Ca-rinthia na Dunaju priredil diskusijo s Karlom Smolle-tom. Osrednje teme diskusije: kaj lahko storijo Korošci, ki živijo na Dunaju, za rešitev manjšinskega vprašanja, ter, zakaj se je odločila KEL za sodelovanje ravno z Zelenimi. Smolle je pojasnil, da so pač Zeleni sprejeli v svoj program stklišča legitimnih organizacij narodnih manjšin v polnem obsegu in da so doslej samo oni omogočili pripadniku narodne manjšine, da lahko nastopa tudi v avstrijskem parlamentu. Ob koncu so se dogovorili za ponovno podobno srečanje v Carinthiji. nem pogovoru z Našim tednikom. Pogovor je vodil Janko Kulmesch._________________ NAŠ TEDNIK: Večkrat slišiš vprašanje: zakaj sploh potrebujemo KEL? Tvoj odgovor na to? MIHA ZABLATNIK: Naša družba je zgrajena na strankah, Interesnih zastopstvih in političnih organizacijah. Koroški Slovenci imamo dobro razvit sistem političnih organizacij In slabo razvit sistem interesnih zastopstev. Najslabše pa je bilo razvito naše politično zastopstvo tam, kjer so za to potrebne stranke. To so predvsem spoznali naši občinski odborniki, ki so po vojni ohranili kontinuiteto samostojne občinske politike. V tej zvezi bi mdr. omenil pokojnega Črčejeve-ga očeta Mirka Kumra, Feliksa Wieserja star., dr. Luko Sienčnika in bivšega šmarješkega podžupana Janeza Korenjaka. Ti so tudi bistveno prispevali k ustanovitvi Kluba slovenskih občinskih odbornikov leta 1973. Ta združitev naših samostojnih občinskih odbornikov, ki naj bi po možnosti prišla tudi do izraza v poenotenju imena vseh samostojnih občinskih list, je hkrati privedla do spoznanja, da potrebujemo samostojno listo še na višji, deželni ravni. Zato smo se odločili, da imenujemo to listo Koroško enotno listo. NAŠ TEDNIK: Poudarjaš pojem „enotna“. Katero politično Izročilo vsebuje ta pojem? MIHA ZABLATNIK: Ko sta ZSO in NSKS zagovarja- Dunaj: zanimiva diskusija „Kdor se je dejansko zapisal avstrijski miselnosti oz. kdor pojmuje Avstrijo kot domovino več narodnosti, se mora nujno z vso silo zavzemati za rešitev manjšinskih pravic." To je poudaril predsednik društva Tegetthof (v njem je vključenih več študentskih organizacij) ob priliki predavanja in diskusije s predsednikom KEL Karlom Smol-letom. Smolle je tej študentski organizaciji, v kateri je tudi mnogo vidnih starešin in ki se pojmuje kot „konzervativna organizacija“, zahvalil za sodelovanje pri dunajski demonstraciji za skupno dvojezično šolo. Udeleženci in referent so skupno ugotovili, da lahko skupna dvojezična šola otrokom samo koristi. Z zanimanjem so udeleženci sledili tudi izvajanjem državnega poslanca, ko je govoril o problemih drugih narodnih manjšin v Avstriji. Neki občinski odbornik iz Klosterneuburga pa je dejal: „Mnogi od nas pripadajo ÖVP. Vendar ne razumemo, zakaj ravno ta stranka ni pripravljena storiti kaj za narodne manjšine. Ravno zdaj, ko je v vladi, bi imela to možnost.“ Smolle je z veseljem sprejel vabilo na ponovno srečanje s to organizacijo. Nadalje je v posebnem intervjuju za časopis MKV obširno obrazložil trenutni položaj manjšin v Avstriji. Vrhu tega so zastopniki srednješolske in študirajoče mladine, združeni v organizaciji MKV, predali Smolletu resolucijo, ki zagovarja ohranitev skupne dvojezične šole na Koroškem. yy Deželno zborovanje bo v določenem oziru gotovo zgodovinski trenutek; prvič v povojni zgodovini bomo koroški Slovenci slišali politično poročilo svojega državnozborskega poslanca. yy la individualno vključevanje v SPÖ in ÖVP, sta dokazala, da se nahajata na napačni poti. To vključevanje je potenciralo našo odvisnost od avstrijskih oz. koroških oblasti ter našo nesamostojnost. Dajalo je tudi marsikateremu oportunističnemu zadržanju potuho. Edina protiutež temu zadržanju pa je, da nastopamo samostojno — s tem, da nastopamo v narodnih vprašanjih enotno, ne-glede na te ali one ideološke razlike. To zavest izpoveduje tudi ime Koroška enotna lista. NAš TEDNIK: V čem vidiš glavne cilje KEL za bodočnost? MIHA ZABLATNIK: Predvsem v tem, da bo tudi naprej uspešno uveljavljala interese koroških Slovencev napram državnim in deželnim oblastem. Z drugimi besedami: da bo nadaljevala s svojim uspešnim delom, ki se je doslej izražalo v izvolitvi predsednika KEL Karla Smolleta v državni zbor, prav tako pa tudi v podpori KEL pri ustanovitvi Koroške solidarnosti, pri občinskih volltvah'ter v volilnem boju Skupnosti južno-koroških kmetov. NAŠ TEDNIK: In kaj je z deželnozborskimi volitvami? MIHA ZABLATNIK: K temu samo to: kakor smo že doslej dokazali, da imamo dovolj močno strukturo za uspešen potek volitev, tako bomo sedaj dokazali, da smo sposobni s pametno politiko ustvariti najboljše pogoje za vstop v deželni zbor. NAŠ TEDNIK: Kot vse kaže, bo KEL tudi za deželni zbor kandidirala skupno z Zelenimi. MIHA ZABLATNIK: Tudi Zeleni, ki so partner KEL, se zavzemajo za ohranitev vrednot, ki jih oblasti zanikajo. V zelenem gibanju velja predvsem načelo, da nima nujno prav samo tisti, ki ima večino, temveč, da so manjšine — kakor npr. koroški Slovenci — prav tako vredne zaščite. KEL bo sodelovala z Zelenimi, dokler bo pri njih — kakor doslej — našla zaščito samostojnega volilnega nastopanja. Hkrati se moramo zavedati, da lahko uspemo pri deželnozborsklh volitvah samo tedaj, če skupno nastopamo s skupino, ki jo podobno kakor nas diskriminirajo. NAŠ TEDNIK: Imaš pa ljudi (med njimi tudi nekaj Slovencev), ki pravijo, da KEL ni za vse sprejemljiva. MIHA ZABLATNIK: KtL je odprta za vse, ki iščejo pot samostojne politike. KEL pa ni in ne bo neka odskočna deska za ljudi, ki niso napravili kariere v drugih strankah ali ki niso aktivni v krajevnih ali interesnih samostojnih strukturah. NAŠ TEDNIK: 17. majnika bo v celovškem Slomškovem domu 1. deželno zborovanje KEL po izvolitvi Karla Smolleta v parlament. Kaj od tega zborovanja pričakuješ? MIHA ZABLATNIK: Prvič: to deželno zborovanje je v določenem oziru gotovo zgodovinski trenutek; saj bomo prvič v povojni zgodovini koroških Slovencev slišali politično poročilo svojega državnozborskega poslanca. Drugič: predvsem pa tudi upam, da se bodo zastopniki krajevnih frakcij, Skupnosti južnokoroških kmetov, Koroške solidarnosti ter mladinskih organizacij v čim večji meri poslužili možnosti, seznaniti deželni zbor KEL s konkretnimi predlogi In zahtevami. Koroška enotna lista sporoča, da bo v nedeljo, 17. maja 1987, ob 14.00 uri v Slomškovem domu Mohorjeve družbe, Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/I Deželno zborovanje Koroške enotne liste Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika Koroške enotne liste 2. Izvolitev predsednika in zapisnikarja deželnega zborovanja 3. Politično poročilo predsednika KEL, državnega poslanca Karla Smolleta 4. Poročilo deželnega tajnika KEL, Miha Zablatnika 5. Razprava in sklepi 6. Volitve novega deželnega predsedstva KEL 7. Nagovor novega predsednika KEL 8. Odobritev predlaganih resolucij 9. Razno Deželno zborovanje je javno. Volilno pravico imajo delegatke in delegati KEL. drž. posl. Karel Smolle, I. r. Miha Zabiatnik, I. r. predsednik dež. tajnik Politika Za prvo obletnico černobiljske jedrske katastrofe (26. aprila 1986) je Ljubljana doživela v četrtek, 23. aprila 1987, veliko in strnjeno manifestacijo proti koristenju jedrske energije v Sloveniji in Jugoslaviji in za takojšen izstop Jugoslavije iz jedrskega programa. Na manifestaciji proti jedrski energiji v Ljubljani: JE Krško je treba zapreti do leta 1991 Nad 5000 manifestantov je sledilo pozivu delovnih skupnosti Zveze socialistične mladine Slovenije. V študentskem naselju pod Rožnikom je že ure pred začetkom manifestacije bilo vse živo: v javni tribuni so ljudje izpovedali svoje skrbi in strah za življenje, ki ga ogroža jedrska energija, so svarili pred posledicami na zdravju, posebno za novo življenje in so podpisovali peticijo za referendum o jedrski energiji v Jugoslaviji. Peticijo je po podatkih časopisa MLADINA do četrtka podpisalo več kot 12.000 ljudi. Transparenti, otroške risbe, ustrezna kostumacija in sploh celotno vzdušje so potrjevali, da so ljudje šli iz globoke srkbi za obstoj in preživetje na cesto. Spregovorili so med drugim književnik, mati, kulturni delavec. Posebno navdušeno pa so udeleženci manifestacije pozdravili zastopnika protijedrskega gibanja iz Zagreba in Beograda ter predstavnika avstrijskega zeleno-alternativ-nega gibanja, Seppa Brugger-ja iz Celovca, ki je spregovoril namesto zadržanega drž. posl. Karla Smolleja. (Smollejev odgovor deželnemu glavarju Wag-nerju posebej objavljamo!) Brugger je poudaril potrebno solidarnost protijedrskih gibanj v prostoru Alpe-Jadran. Četrtkova manifestacija pa je dobila še poseben dodaten politični akcent: dan poprej, v sredo, 22. aprila namreč, je slovenska skupščina z veliko večino odklonila Natana Ber-nota, dosedanjega vodjo slovenskega dela projekta JE Prevlaka kot novega slovenskega ministra za energetiko. Skupščina je Bernota odklonila zato, ker bi se „utegnil kot zagovornik ekstenzivnega razvoja energetike in kot vodja delovne skupine za pripravo gradnje jedrske elektrarne Prevlaka tudi na novem delovnem mestu preveč zavzemati za razmah jedrske energije“. Ta odklon predlaganega ministra je v povojni zgodovini parlamentarizma v Sloveniji nekaj edinstvenega in samo potrjuje, da je skrb zaradi jedrske energije prisotna tudi v najširših družbenopolitičnih strukturah Slovenije. Večtisočglava množica je od študentskega naselja krenila po Prešernovi ulici pred slovenski parlament, skupščino, kjer so manifestan-ti ponovno zaklicali v po-černobiljski svet zahteve po celovitem moratoriju jedrskega programa v Jugoslaviji, pa najsi gre za miroljubno ali pa vojaško koristenje nuklearne energije. Z bučnim aplavzom Smolle: Wagner naj končno razume strah prebivalstva pred jedrskim sevanjem Koroški deželni glavar in sedanji predsednik delovne skupnosti Alpe-Jadran, Wagner, prejšnji teden očitno ni imel kaj drugega početi, kakor pa očitati državnemu poslancu Karlu Smodeju, da s svojim nastopom proti JE Krško povzroča konflikt med Koroško in Slovenijo. Smolle je Wagnerjevo izjavo označil kot „očitek, ki je nadvse nezmožen poskus razdvajanja koroških Slovencev in matičnega naroda“. Pouda/il je, tako Smolle, samo to, da bi v vseh deželah in državah, kjer stojijo jedrske elektrarne, delovanje le-teh morali ukiniti. To velja seveda tudi za celotni prostor Alpe-Jadran. „Namesto da zganja poceni polemiko, bi bilo za Wagner-ja bolje, da bi svoje naloge kot sedanji šef delovne skupnosti Alpe-Jadran jemal resno in da bi poskušal vsaj razumeti strah rastočega števila prebivalstva tu in onstran meje pred jedrskim sevanjem,“ je zaključno ugotovil poslanec Smolle. STRAN Gospodarstvo . $ Tudi Sepp Brugger je spregovoril na manifestaciji. so pozdravili zahtevo po zaprtju JE Qedrske elektrarne) KRŠKO najkasneje do leta 1991, izgradnjo in koristenja alternativnih virov energij. V beli počernobiljski Ljubljani ni demonstrirala samo mladina, ampak veliko veliko zrelejših letnikov, mnogi starši pa so prišli s svojimi malčki. Demonstracija je potekala v izjemno discipliniranem in navdušujočem vzdušju. Franc Wakounig Občni zbor PoBo — družno za krepitev zadružništva V petek, 24. aprila 1987, je v posojilničnih prostorih bil občni zbor Posojilnice Borovlje. Vzdušje in okoliščine, v katerih je ta občni zbor potekal, so prispevale svoje, da sta njegov potek in izid bila z napetostjo pričakovana. Med okoliščine sodi tudi dejstvo, da je državno tožilstvo sprožilo proti štirim osebam (oba poslovodja, predsednik bivšega nadzornega odbora ter neki dolžnik) preiskovalni postopek in da so vrhu tega pred občnim zborom odstopili predsednik in podpredsednika upravnega odbora ter podpredsednik nadzornega odbora. Zadružniki so izvolili za predsednika občnega zbora Hanzija Weissa starejšega. Vodja revizije, Franc Krištof, je podal revizijsko poročilo, iz katerega sledi, da je položaj PoBo težaven, nikakor pa ne brezupen in da bo potrebnih pač ogromnih vsestranskih naporov, da se bo izvlekla iz tega zelo resnega položaja. Predsednik Zadružne zveze Mihi Antonič je opozoril na pomembnost PoBo kot zadružne ustanove za celotno zadružno zvezo. Prav zato so boroveljski zadružniki v celotnem dosedanjem razvoju in tudi na občnem zboru opozarjali na potrebo in važnost samostojnosti zavoda. Po zelo globoki, resni in strokovni razpravi so zadružniki izvolili Hanzeja Ojcla za novega predsednika upravnega odbora PoBo, podpredsednik je Mirko Kunčič. Ta izid volitev je sad soglasja in globoke skrbi za zadružniško gibanje v Borovljah. Predsednik nadzornega odbora je postal Valen- tin Goričnik, podpredsednik pa Hanzej Oraže. Predsednik Hanzej Ojcl je vse zadružnike pozval, naj po svojih močeh pomagajo, da bo PoBo čim prej spet lahko v polnem obsegu izvrševala svoje naloge v prid vseh. m.f.k. Priznanje OF OBČINSKA SEJA V DOBRLI VASI Prodajam APNO ZA BELJENJE Jože Blažej, Letina 9143 Šmihel pri Pliberku Tel.: (0 42 35) 2»^8 Na slavnostni seji v skupščinski dvorani v Ljubljani je 27. aprila Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije pod vodstvom svojega predsednika Jožeta Smolleta podelila priznanja OF osebnostim, ki so si pridobile zasluge na kulturnem, znanstvenem, družbenopolitičnem in gospodarskem področju. Med prejemniki priznanj je bil tudi koroški Slovenec, dolgoletni urednik Slovenskega vestnika, Lubo Urbajs. Med drugimi je prejel priznanje preko meja Slovenije in koroškim Slovencem dobro znani zgodovinar profesor Janko Pleterski. Slovesne seje SZDL so se udeležili tudi predstavniki osrednjih organizacij Slovencev v zamejstvu. Pismo bralcev Zupan se je oprostil Enotni listi: „Bomo v bodoče še v večji meri upoštevali želje EL“ „Tudi z večkratnim ponavljanjem večinskih strank, da so sami imeli idejo za preložitev občinskega urada v samostansko poslopje, se ne da dejstvo prekriti, da je EL Dobrla vas prva sprožila to idejo in v posebnem predlogu na občinski svet leta 1984 kot edina stranka zahtevala takojšnje razgovore s pristojnimi iz Št. Pavla. Enotna lista Dobrla vas pa se seveda veseli tega uspeha, saj so tudi vse druge frakcije v celoti odobrile predlog Enotne liste,“-fa-ko je izjavil občinski odbornik Martin WASTL našemu listu glede zadnjih napadov uradnega občinskega lista. Kot je župan na ponedeljkovi občinski seji poročal, bodo v naslednjih mesecih podpisali pogodbo z opatom v Št. Pavlu in nato bodo temeljito izgrajevali prostore v samostanu. Tudi otroški vrtec se bo naselil v samostan, občinski urad pa se bo preselil predvidoma v približno treh letih. Župan pa se je tudi javno opra vičil pri Enotni listi Dobrla vas za radi zavrnitve dveh predlogov od bornika EL Sturma pri seji mese ca februarja in argumentiral s po Spoštovani gospod Antonič! Z velikim začudenjem smo v vašem pismu, ki ste ga kot predsednik upravnega odbora Zveze slovenskih zadrug naslovili na „drage rojakinje in rojake na Koroškem“, prebrali odstavek, v katerem zlonamerno namigujete, da je dr. Petritz davčni svetovalec Tovarne celuloze OBIR. Ne moremo razumeti, zakaj poskušate spraviti naše podjetje Tovarno celuloze OBIR v povezavo z nepravilnostmi, ki so se dogajale v Posojilnici Borovlje. Tovarna celuloze OBIR je v letu 1986 imela nad eno milijardo avstr. šil. prometa z Zvezo slovenskih zadrug in drugimi slovenskimi koroškimi bančnimi ustanovami, ki so vse članice Zveze slovenskih zadrug. Davčni svetovalec Tovarne celuloze OBIR je vse od 27. 3. 1980 naprej dr. Walter NEHSL. Prosimo vas, gospod Antonič, da omenjeno napačno informacijo, ki ste jo posredovali koroški javnosti, popravite z novim pojasnilom v Slovenskem vestniku in Našem tedniku. Popravilo pričakujemo v interesu našega nadaljnjega sodelovanja. dipl. inž. Feliks Wieset, poslovodja moto občinske uprave. Poudaril je, da bo v bodoče še v večji meri upošteval želje Enotne liste. Pri občinski seji so odborniki soglasno sklepali o dodatnem občinskem proračunu s povišanjem za šil. 1,539.000,— na šil. 44,112.000,— in izredni proračun v znesku šil. 6,801.000,—. Na trditev Enotne liste, da župan le premalo drega pri deželni vladi za finančne podpore, je župan pri tej seji poročal o razgovorih občinskega predstojništva pri deželni vladi z dež. sv. Rauscher-jem, le-ta pa jim je dal vedeti, da tudi dežele dobijo od državne vlade znatno nižje podpore, zato tudi občinam ne morejo posredovati višje vsote financ. Nadalje je občinski svet odločil, da v tem letu ne bodo izgradili ceste, ker bodo leta 1988/89 s pomočjo ugodnih agrarnih kreditov temeljito sanirali razne že od frakcij predložene ceste. Seveda pa bodo upoštevane ha prvem mestu tudi od EL predlagane ceste kot na primer obnovitev ceste od Mokrij do Pudaba, Perkonikove ceste v Dobri! vasi in še druge. Rož, Podjuna, Žila „Iz jagrske torbe pod Peco' Na črnega pevca Druga polovica aprila je, ko jo okrog druge ure po polnoči ucepim po Rutah na Tovsti vrh zasliševat velikega petelina. Tega gozdnega kralja ne čuješ več v Dobrovi, na Libiču, v Vo-grški gori. Izginil je kot kafra. Po vsej Evropi je nesporno ta naša največja pernata divjad močno ogrožena. Nedavno še uvrščena med „plavo divjad“ — se pravi med divjadno vrsto visokega lova, ki jo smejo uloviti samo „izbrani“. Danes izginja, ne dvomim, da tudi zaradi lova, a glavna krivda so velike ekološke spremembe. Onesnaževanje zraka, zaradi gradnje cest, ropota in vznemirjenja, zaradi tudi do „neba povzdignjenega turizma“, zaradi nabiranja gozdnih sadežev in gob in še in še. Temna noč z rahlo meglico razgrinja svoja mehka krila nad spečo in zasanjano Podjuno. Počasi se vzpenjam po stari „knopovski stezi“, polni bukovega listja in smrekovih iglic. Zaradi teme sem primoran, da si pomagam z~žepno svetilko. Skozi rahlo meglico vidim tu in tam tudi mežikanje kake drobne lučke v dolini. Razen žuborenja Bistrice pod menoj je tiho kot v grobu. Med potjo si v mislih slikam zaželeno srečanje — z zaljubljenim svatom. Pri počivanju pod strešnico (smreko, do tal obdano z vejami) slišim votlo petje sove v bližnjih starih borovcih. Ves prepoten in znoj mi rosi čelo, ko se vendarle znajdem pod petelinovim rastiščem — t. j. kraj, kjer petelini pojo in se parijo. Ugasnem luč. Pri menjanju premočenega „kikla“ zaslišim nad seboj kakih 200 metrov svatovsko pesem — pevca ljubezni — divjega petelina. Ob svatovanju je njegova štiridelna kitica za vsakega jogra res pravi, nepozabni doživljaj. Kle- panje se stopnjuje in preide v drobljenje, črni gozdni vitez postaja živčen in sila razburjen, konča z glavnim udarcem in potem brušenje. Med klepanjem in drobljenjem je petelin na vse zlodeje čuječ in oprezen. Pri brušenju pa sluh in vid močno popustita in se petelin za okolico sploh ne briga. Tedaj se mu lahko približaš. Previden kot upečen star maček ga začnem naskakovati. Že sem v njegovi bližini ... ma, coklja krvava, še preden ga zagledam, že frfota nad kronami visokih dreves in skrivnostno petje se izgubi v jutranjem mraku. Tudi druge ptice se oglašajo z jutranjimi vižami, da, celo kukavica s svojim ku-kuh. Ravno ko Baldej v Večni vasi ju-tranjico zvoni, priletita dve divji kuri v mojo bližino. Kot uročen, naslonjen na palico, opazujem ti dve kuri, ki se za močnimi koreninami podrte bukve oglašata s svojim močnim gag, gag, gag... Sončni žarki že poljubljajo vrh Tovstega vrha ... spet glas, kot pri udarjanju dveh lesenih palic druga ob drugo „tk-tk“... kaplja v jutro. Poslušam, ne ganem se in spet in spet poje svojo tiho, nobenemu drugemu ptičjemu petju podobno pesem. Zagledam ga v stari, močno razklani bukvi. Petje postaja redkejše ... in utihne. Zdi se mi, da postaja dolg, ozek in manjši. Glasno zafrtota, se spusti na tla med varovanke. Našopiri rep, peruti skoraj povesi do tal, se suče kot pav in poje, poje svojo tisoč let staro vižo. Res lep in enkraten, nepopisen koncert žive božje narave. Jagri moramo storiti vse, da ta občudovanja vredna pradivjad le dočaka lepše in boljše čase — ne na stenah lovčeve sobe, ampak živa na svojem rastišču. Čestitamo Preteklo soboto sta stopila pred poročni oltar Elizabeta Sabotnik in Joži Miksche iz Hodiš. Novopo-ročencema na skupni življenjski poti želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT. * V Žitari vasi je pred kratkim obhajala 85-letnico gospa Helena Zec, pd. Ižepo-va mama. Jubilantki iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta. * Na Obirskem je obhajal 91-letnico Tripvatov oče. Za ta visoki življenjski jubilej mu iskreno čestitamo in mu želimo še obilo zdravja. * Uršula Cankar iz Podrož-ce je pred kratkim obhajala 85-letnico. Ob obhajanju lepega življenjskega dogodka ji želimo vse najboljše in ji iskreno čestitamo. Abrahama je srečal Alols Angerer iz Kotmare vasi. Slavljencu, ki je po rodu iz Vintschgaua na Južnem Tirolskem, Iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava pa zadovoljna leta. Pred kratkim je praznoval Karl Samonig, ravnatelj na ljudski šoli v Ledincah, svoj 60-letni življenjski jubilej. Karl Samonig, doma pri Golobu v Mariji na Zilji, poučuje že 40 let v Ledincah, zadnjih dvanajst let pa je tam ravnatelj, ki se je vedno zavzemal za dvojezičen pouk. V svojem prostem času se poleg kmetije, katero je prevzel od staršev, mnogo ukvarja z botaniko. Dolga leta že tudi vestno opravlja delo organista na Pečnici. Najmlajšim pa je znan od „Mladega roda“, pri katerem je dolga leta sodeloval. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT, ki želi čilemu jubilantu iz srca vse najboljše, predvsem še zdravja in zadovoljstva, da bi še dolga leta bil tako aktiven kot doslej. Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na Srečanje mladinskih zborov Koncert pesmi narodov Gostilna pri Hafnerju v Gornji vasi pri Žvabeku, 3. maj 1987: Otroški zbor iz Žvabeka (Štefka Kap); pevsko Instrumentalna skupina KPD „Drava“ Iz Žvabeka (Rozina Kata); otroški zbor SRD „Srce“ Iz Dobrle vasi (Ljudmila Šturm); otroški zbor SRD „Danica“ iz Št. Vida v P. (Sonja Marko); otroški zbor Iz škocljana (Helka Mlinar); otroški zbor KPD „Šmihel“ Iz Šmihela (Albert Krajger); dekliški zbor iz Vogrč (Katja Krajnc); mladinski abor Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu In pop-skuplna „Do It“ (Mirko Lausegger); pevsko instrumetalna skupina „Veritas“; otroški zbor SPD „Gorjanci“ iz Kotmare vasi (Uschl Schellander); mladinski zbor SPD „Gorjanci“ iz Kotmare vasi (Jožko F ack). Rož, Podjuna, Žila Šmihelska fara počastila svojega organista Miheja Čisto v znamenju organistov in pevcev je stala minula nedelja v Šmihelu, kajti že druga sv. maša se je darovala za vse rajne pevce in organiste šmihelske fare. Povod za to pa je bila 65-letnica šmihelskega organista in pevovodja Miheja Sadjaka in obenem 50-letnica orglanja na njegove tako priljubljene orgle, katero je začel v podružni cerkvi v Rinkolah. V lepih zahvalnih besedah so se mu gospod dekan zahvalili za ves trud in žrtve, ko je skozi 50 let or-glal in pel Bogu v čast in ljudem v veselje in mu nato izročili priznanje in darilo gospoda škofa Kapellarija. Miheju pa so prišli česti- tat tudi organisti sosednjih far: njegova nekdanja učiteljica Apolonija Lesjak iz Dobrle vasi, ki mu je prva posredovala „umetnost“ orglanja, Janez Petjak iz Stebna in Miha Lubas iz Vogrč. Slavljenec Mihej pa je vse pevce, otroke z družinami in častne goste povabil na kosilo v gostilno Loser. Tam so vnučki svojemu „dedeju“ iskreno čestitali in ga obdarili s šopki in poljubčki. Gospod dekan, ki so se z gospodom kaplanom udeležili slavja, pa so imeli slavnostni govor. Pevci so s primernimi pesmimi olepšali to izredno slovesnost in tako počastili svojega pevovodja. Sejem „Pro vita“ Od četrtka, 23. aprila, pa do nedelje, 26. aprila tega leta, je na celovškem sejmišču bil sejem za zaščito okolja in civilne zaščite — Pro vita. Naj kar na začetku omenimo, da sta dijaka Slovenske gimnazije z zdaleč najboljšim spisom postala dobitnika spisnega natečaja „Reševanje gozda“. Na sejmu je bil možen ogled pripomočkov, aparatur, inštrumentov, orodja in naprav za civilno zaščito v slučaju naravnih in vojaških katastrof oz. nesreč. Predstavljeni so bili primerki zaklonišča. Prav oprema avstrijskih gospodinjstev in poslopij z zaklonišči je več kot srotasta: Švica na primer ima zaklonišč za približno 90 % prebivalstva, Švedska in Izrael za 100%, Sovjetska zveza za 70%, ZDA pa za polovico. Avstri- ja pa ima — vsega skupaj za 5% prebivalstva zaklonišč. Pa še to je samo številka za oko. Poseben poudarek je na sejmu bil namenjen zaščiti okolja in preživetju nasploh. Brez zaščite okolja in preventivnih zaščitnih ukrepov ter varčnega gospodarjenja z energijo so izgledi za človeka vredno življenje na tem „zelenem planetu“ bridki in klavrni. To življenje pa v vse večji meri ogrožajo odpadne deponije, posebno jedrska odlagališča in taka za poseben odpad. To so v bistvu ekološke bombe, ki še tle-jo, a nihče ne ve, kdaj bojo izbruhnile. Ekološka katastrofa ogroža ves svet, s tem seveda med drugim tudi naš narod. Nam je usoda našega naroda in vseh drugih narodov res deveta briga? J. B. MoPZ „Dunajski krožek“ navdušil Globašane Že kar od vsega začetka je vladalo veselo vzdušje na koncertu 14-članskega moškega zbora „Dunajski krožek“, ki je nastopil v nedeljo, 26. aprila, v farni dvorani v Globasnici. Člani tega veliko obetajočega zbora so mladi Slovenci, ki nekateri študirajo —- drugi pa so poklicno zaposleni na Dunaju. Zbor od vsega začetka vodi znani pevovodja Aleš Schuster iz Rožeka. Harmonično sestavljen spored je obsegal narodne in umetne pesmi in pesmi avstrijskih manjšin. Še posebej pa so se poslušalci razveselili, ko je zbor zapel nekaj pesmi domačega skladatelja Janeza Petjaka. Za prijetno presenečenje pa je poskrbel „Podhumški kvartet“, ki ga sestavljajo Gerti in Zofka Valentinič, Dorica Lepu-schitz in vodja Aleš Schuster. Simpatične pevke so s svojim šarmantnim pevovodjem še posebej navdušile številne poslušalce. Posamezne pesmi sta na zelo šaljiv način povezovala Gerti Valentinič in pevovodja Aleš Schuster, ki je ob koncu pohvalil poslušalce, češ da so bili najboljša „publika“. „Dunajskemu krožku“ in „Podhumškemu kvartetu“ se lepo zahvalimo za njihov spomladanski kulturni šopek in — kmalu spet na svidenje! „Koroška poje“ Dva koroška pevska zbora, in sicer MoPZ „Kralj Matjaž“ iz Libuč in „Plazni-ška dekleta“ iz Št. Lipša sta se udeležila pevske revije pod geslom „Koroška poje“, ki je bila v petek, 24. aprila, v osnovni šoli v Dravogradu. Iz Slovenije pa je na tem srečanju sodelovalo sedem pevskih zborov. Kljub delavnemu dnevu se je koncerta udeležilo lepo število poslušalcev. v Dravogradu Na sporedu so bile pretežno narodne — pomladanskemu času primerne — pa tudi umetne'pesmi. Nastopajoči zbori so prejeli od prireditelja „Kulturna skupnost Dravograd“ spominska priznanja. Obširnemu koncertu pa je sledila še obširnejša družabnost, ki je služila medsebojnemu spoznavanju in pobratenju. PISMA BRAICFV P. n. Labg. Reinhold Lexer Viktringer Ring 1B 9020 Klagenfurt/Celovec Dragi pri leteli! Ich möchte Dir In diesem Brief meine tiefe Betroffenheit Ober Deine Aussage zum zweisprachigen Schulwesen In der Kleinen Zeitung vom 7. 4. 1987 mlttellen. Bis letzt hatte es den Anschein, daß In Kärnten die Jugendlichen den Weg der Gemeinsamkeit gehen wollen. Von verschiedenen Jugendorganisationen kamen Resolutionen zur Beibehaltung der zweisprachigen Schule und gegen lede Art von Trennung. Ich hatte den Eindruck und das Vertrauen In Dich, daß auch Du bestrebt bist, die Schulfrage nicht politisch zu lösen, sondern unter Einbeziehung aller pädagogischen Aspekte und vor allem der slowenischen Volksgruppe. Es zeichnet sich nun aber doch ab, daß die maßgebenden Vertreter der politischen Parteien, sei es Land oder Bund, sich auf das gepriesene Kärntner Pädagogenmodell eini- gen werden. Umso härter trifft es mich und viele von meinen jungen Freunden (auch deutschsprachige), daß nun auch Du auf den Zug der Kärntner Dreiparteieneinigung aufgesprungen bist und damit auch für die mlnderheltenfelndll-che Politik verantwortlich zeichnest. Mir Ist von Eltern bekannt, daß In einer Schule, wo schon getrennte Klassen bestehen, Schüler der einsprachigen Klasse einzelne von der zweisprachigen als Tschuschen usw. beschimpfen. Die Mutter hat Ihr Kind nicht beruhigen können und Ich sie nicht. Beide weinten Tage und Nächte. Wer wird diese seelische Qual verantworten geschweige denn befürworten können; Ich glaube auch Du nicht! Ich hoffe auf Deine guten Seiten als Mensch, auf Dein Verständnis und appelliere an Dich, daß Du Dich gegen das Kärntner Pädagogenmodell und damit gegen die Angstzustände heraufbeschwörende Trennung aussprichst und Dich vielmehr für ein harmonisches Zusammenleben beider Volksgruppen einsetzt. Bernard Sadovnik Reportaža Krepko se je na Srečanju rožanskih moških zborov v Borovljah postavil zbor SPD „Jepa-Baško jezero“, ki ga vodi Aleš Schuster. Borovlje: Božanski moški zbori prepevali V soboto, 25. aprila zvečer, je v boroveljski mestni dvorani bil že 3. koncert rožanskih moških zborov. Zamisel skupnih koncertov in nastopov zborov Roža se je rodila pred leti in prvič, pred dvema letoma, bila uresničena na Radišah. Lani je koncert bil v Ločah, letos pa v Borovljah. Organizatorja srečanja sta vselej krajevno slovensko prosvetno društvo (Radiše, Jepa-Baško jezero in letos Borovlje) ter Slovenska prosvetna zveza, torej se je stari pregovor, da v tretje gre rado, tokrat oz. v tem primeru uresničil. No, ker pa je „Bilka“ že vabila za drugo leto v Bilčovs, je zagotovljeno, da bo srečanje rožanskih moških zborov postalo stalna in zelo zaželje-na kulturna ponudba. V Borovljah na žalost nista mogla nastopiti dva moška zbora: „Kočna“ in „Radiše“. Prepričani pa smo, da bosta drugo leto s tem večjo vnemo spet sodelovala. Z veseljem pa so vsi pozdravili moški zbor KPD „Planina“ iz Sel, ki je prvič sodeloval na tem srečanju in ga zelo poživil ter popestril. Poleg Selanov, ki jih vodi Bruno Petrischek, so koncert oblikovali še moški zbor SPD „Borovlje“, vodi ga Roman Verdel, moški zbor SPD „Bilka“ iz Bilčovsa, vodi Mirko Lausegger in moški zbor SPD „Jepa-Baško jezero“ iz Loč, vodi Aleš Schuster. Gost večera, zbor Dunajskega krožka, zaradi drugih obveznosti nekaterih članov na žalost ni mogel nastopiti. Na začetku sta zbore in zbrano občinstvo pozdravila predsednik domačega društva, Melhijor Verdel, in predsednik SPZ, Tomaž Ogris. Oba • sta poudarila važnost in pomen takih srečanj za dvig pevske kulture in krepitev prijateljstva in še posebno njegov doprinos, da se ohrani naša domača pesem. Vsak zbor se je sam predstavil. Boroveljčani so to napravili z diapozitivi in primernim besedilom. Repertoar pesmi je večinoma obsegal domače pesmi, seveda pa ni manjkalo druge literature in pesmi drugih narodov. Za zaključek pa so zbori skupno zapeli pod vodstvom Aleša Schusterja Kernjakovo „Jes pa moj hvažej“. Po koncertu so v društveni sobi pri Bundru še dolgo v noč prepevali, izmenjavali mnenja in prenekatero rekli. Koncerta v Borovljah so se udeležili med drugimi boroveljski podžupan in kulturni referent, rav. Franc Schleicher, zastđpnik KKZ Marijan Olip, podpredsednik NSKS dipl. trg. Janko Urank in predsednik SPZ Tomaž Ogris. -wafra- Kulturni dom na Brnci je v nedeljo, 26. aprila popoldne, bil skoraj premajhen, da bi sprejel vse, ki so prišli na koncert „Pesmi narodov“. Pod tem geslom je Krščanska kulturna zveza skupno s SPD „Dobrač“ na Brnci priredila letošnje srečanje mladinskih zborov. Pokroviteljstvo nad koncertom sta imela ministrica za kulturo in šolstvo, dr. Hilde Hawlicek, in drž.-zbor. poslanec Karel Smolle, ki je bil tudi slavnostni govornik. Srečanje mladinskih zborov na Brnci: Mladjna je /praznik miru objjkgvaja s pesmimi narodov Okoli 180 mladih pevk in pevcev od Borovelj pa do Ziljske Bistrice je pripravilo zelo zelo pester pevski popoldan. Iz Podjune, kjer bo to nedeljo srečanje mladinskih zborov, pa je kot gost sodeloval otroški zbor iz Št. Lipša, ki ga vodi Pepca Weiss. Koncert se je začel z budnico ansambla „Stranje“ iz bilčovške okolice ter skupnim petjem pesmi „Brez meja“, ki jo je prav za to priliko zložila in uglasbila Lenčka Küpper. Predsednik društva „Dobrač“, mag. Marijan Gallob, je v nagovoru med drugim dejal, da petje pesmi drugih narodov pomeni, da „spoštujemo kulturno ustvarjalnost širom po svetu, da hočemo spoznati bogati kulturni zaklad vseh tistih, ki so v enakem, boljšem ali slabšem položaju kot mi. Graditi je treba svet brez predsodkov, brez zatiranja, brez nasilja — brez vojne. Ponuditi moramo roko ne le tistim, ki jih trenutno morda mi sami potrebujemo, temveč tudi tistim, kateri so morda potrebni naše pomoči“. Preseglo bi vse okvire, če bi o vsakemu zboru hoteli napisati vsaj nekaj vrstic. Zato nam ne zamerite, če se bomo izrazili bolj na splošno. Koncert je ponovno potrdil, koliko požrtvovalnosti, fantazije, zagnanosti in ljubezni do petja je vloženo v vsako pesem, nakopičeno v vsaki skupini. Koncert pa je tudi pokazal, da dejavnost Glasbene šole že rodi sadove: ni bilo zbora oz. skupine, ki ne bi nastopila z instrumentalno spremljavo. Naj omenimo samo nekaj inštrumentov: kitara, mehe (lajne ali harmonika), tolka- la, flavta, trobenta, orgle, klarineta, berda ali krava in seveda roke. Taki koncerti pa so tudi pravšna šola nastopanja in obračanja na odru. Vsaka skupina se je predstavila sama — in tega ni storila ali storil zborovodja, ampak otroci sami, v obeh deželnih jezikih. Nekateri se že kar znajo postaviti! V kulturnem domu na Brnci so zadonele pesmi najrazličnejših narodov iz najrazličnejših krajev sveta. Otroci so geslo koncerta v pesmi in plesu uresničili, pokazali pa so tudi, da ne poznajo predsodkov in slabih misli o drugih narodih. Tega jih nauči svet odraslih. Tega koncerta bi se morali udeležiti vsi tisti politiki, ki zagovarjajo ločevanje naših otrok. Morda bi vsaj tu spoznali, kakšno polomijo pravzaprav zagovarjajo. Polomijo v vsakem oziru, posebno pa v človeškem. Karel Smolle je v svojem nagovoru dejal, da je ta koncert bil praznik miru, ki so ga otroci pripravili. Mladina je pokazala, da zna podati roko in da je dialog možen v vsakem trenutku in na vsakem kraju tega sveta. Zato je škoda, če v prihodnje ta dialog ne bi bil več mogoč ali pa če ga ne bi več bilo. Kot pogoj za bogat dialog pa so, tako Smolle, pogoji, v katerih se vsak narod lahko celovito, svobodno in odprto razvija. S tem pa je zagotovljena tudi svetla prihodnost. In prav mladina je s tem koncertom pokazala, da nismo brez prihodnosti. Smolle je prinesel tudi pozdrave ministrice Hawlicek. Nedeljski koncert je pokazal, da je delovanje slovenskih prosvetnih društev v tem kraju prav zastavljeno. Saj je vključno z nedeljskim koncertom bila to že tretja velika prireditev v par tednih in vse so bile dobro obiskane. Koncert so oblikovale sledeče skupine: otroška skupina z Ziljske Bistrice (Milena Pipp), mladinska skupina z Ledine (Anica Ressmann), dekliška skupina KD „P. Markovič“ iz Ro-žeka (Gerti Valentinič), otroški zbor iz Št. Jakoba (Leni Sticker), Jugendchor Lind/ Mladinski zbor iz Lipe (Aneli-se Kovačič), pevska skupina iz Št. lija (Lovro Petričič), mladinski zbor iz Bilčovsa in ansambel iz Stranj (Jožko Kovačič), šolski zbor iz Škofič (Marica Hartmann), mladinski zbor iz Borovelj (Lidija Ora-že), otroška skupina društva „Naš otrok“ iz Celovca (Lenčka Küpper), otroški zbor iz Št. Lipša (Pepca Weiss). Franc Wakounig N,aimiajšj Prišli U otrok“ Naš tednik — Vaš prijatelj Kultura/Domače vesti Marija na Zilji: Karl Samonig 60 let Prav, ko se narava po dolgi zimi pričenja zopet oživljati, prav v tem času je naš znani rojak, šolski upravitelj v Ledincah, botanik in organist Karl Samonig praznoval svoj šestdeseti življenjski jubilej. Slavljenec je znan daleč naokrog kot izkušen in priljubljen pedagog, v botaničnem svetu pa velja za izvrstnega izvedenca te vede; njegovo proučevanje sega domala po celi Evropi in tudi preko nje. Rojen je bil na Golobovem v Mariji na Zilji, tam preživel tudi svoja mladostna leta, kjer ga je oblikoval narodno zaveden dom in domača zemlja. Kot nadarjenega otroka ga je oče dal šolati in tako je mladi Karl po končani srednji šoli odšel na Dunaj, na visoko šolo. Povojne, nujne potrebe po dvojezičnih učiteljih se ga privedle nazaj na Koroško, kjer se je dokončno izšolal za učiteljski poklic. In tako je na ljudski šoli v Ledincah pričel svoje življenjsko delo, postal po nekaj letih njen ravnatelj, kar je tudi še danes. Nekako mimogrede se je izvežbal tudi za organista in tako pod Pečnico, v Mariji na Zilji in drugod olepšuje bogoslužje v cerkvah. V svoji naravi je slavljenec dobričina in težko kdaj ga je srečati nerazpoloženega, nasprotno, ob vsaki le mogoči priliki veje iz njega neka zelo prisrčna veselost in njegove šaljive domislice so del njega samega. Nadvse globoko je povezan z naravo, s svojim rodom, s svojo družino. Iz zakona s šolsko upra- viteljico v Mariji na Zilji je izšlo troje otrok, ki se medtem že vsi akademiki. Šola je docela njegov drugi dom, kjer uživa ugled in spoštovanje tako pri sodelavcih kot tudi pri učencih. Živo tudi spremlja delovanje domačega kulturnega društva in kadar le utegne, se udeležuje njegovih prireditev. Še in še bi se dalo naštevati njegove vrline, toda on se dosti ne zmeni za to. Kot pristni sin svoje zemlje je v srcu ostal to, kar sta ga oče in mati naučila — biti človek in služiti svojemu narodu. Zato jubilantu še naknadno kličemo: Ti pa ostane ti — zdrav in vesel, še na mnoga leta! „Gallusovo priznanje“ Lenčki Küpper Med koncertom na Brnci je zastopnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Marko Studen, predal Lenčki Kup-perjevi visoko odlikovanje, Gallusovo značko. V utemeljitvi za podelitev je med drugim zapisano: Lenčka Küpper, rojena 4. aprila 1938 v Šmihelu nad Pliberkom. Lenčka Küpper, skladateljica in pisateljica otroške literature, je mati 3 sinov, ki so obiskovali Slovensko gimnazijo v Celovcu. Že kot otrok je pela v društvenem otroškem zboru in igrala na odru. Vrsto let poje pri mešanem pevskem zboru „Jakob Petelin-Gallus“ v Celovcu in vodi otroški zbor v dvojezičnem otroškem vrtcu „Naš otrok“. Pesmi in melodije je začela pisati za lastne otroke. Pri Krščanski kulturni zvezi sta izšli dve zbirki in kaseti njenih pesmi — „Pojmo s ptički“ in „Skrivnostna bela krpica“. Zadnja v sodelovanju s prof. Janezom Bitencem. Pripovedke in pesmi Lenčke Kupperje-ve so med otroki zelo priljubljene, kajti otroški zbori na Koroškem, v Sloveniji in na Primorskem jih zelo radi prepevajo. Marko Studen je predal Lenčki Küpper visoko odlikovanje. Brez dvoma je Lenčka Kup-perjeva na Koroškem dopolnila tisto vrzel v mladinski literaturi, ki smo jo na Koroškem vsa leta pogrešali. V VSEH ZADRUGAH IN MARKETIH Dose ä 600 ml DURASCHAUM öS 54,90 zum Isolieren, Abdichten, Dämmen und Befestigen: incl. Mwst. zum Schützen Ihres Holzes: " 'v:'-''' tr - j rurriMiuun ----l. r ; DUM SCH'illSc8KuM DURA M “HA«" * UW J. f isz l ’Z'Xr ß •’j»,____ja ‘'i" im ALKYLIN s,., ös 398,- incl. Mwst. incl. Mwst. dem Hause FURTENBACH KARBOLINEUM ös 98,- dunkelbraun 5 it. für Umweltbewußte: BIO ALKYLINöS 489,-Sl STRAN Kultura Odličje svobode Niku Krieglu, 1 Slavici Kropivnik in Tineju Varlu Zveza kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS) vsako leto podeljuje zaslužnim kulturnikom svoji najvišji odličji: odličji svobode v zlatu in srebru. Kot kulturna organizacija, ki se zaveda posebnega pomena in važnosti udejanjenja in živetja skupnega slovenskega kulturnega prostora, je tudi letos med odlikovance sprejela zamejce in izseljeniške slovenske kulturnike. Med odlikovanci pa so tudi društva in organizacije, ki se še posebej zavzemajo za tvorno sodelovanje med Slovenci in drugimi narodi. To še posebej velja za italijansko narodno skupnost v Sloveniji, katere osrednja organizacija „Antonio Gramsci“ je dobila srebrno odličje svobode. Nagrajenci Niko Krlegl, Slavica Kropivnik in Tine Varl Iz Koroške sta dobila letošnje odličje svobode v zlatu Slavica Kropivnik z Brnce in Niko Kriegl iz Zahomca., Med odlikovanci z zlatim odličjem je tudi Tine Varl, dolgoletni mentor naših lutkarjev. Niko Kriegl, predlagateljica za odličje je bila KKZ, je odličje dobil za dolgoletno kulturno delovanje, saj je že leta 1922 postal tajnik Katoliško-izobra-ževalnega društva „Žila“ in je po 2. svetovni vojni prevzel tamburaški zbor v okviru SPD „Žila". Niko Kriegl pa sodi med izredne poznavalce domačih šeg in običajev. Velik del je zapisal in objavil v raznih slovenskih časopisih in revijah. Oblikoval je tudi vrsto oddaj za celovški radio in s tem rešil mnogo narodopisnega gradiva pozabe. Skupno s pevovodjo mešanega zbora „Rož“ iz Št. Jakoba v Rožu, Lajkom Milisavljevičem, sta pripravila stilni koncert „Vas-cit pr Žile“, ziljska svatba v pesmi, besedi, plesu in glasbi. Pesmi je zbral Niko Kriegl, priredil pa jih je Samo Vremšak. V koncertni knjižici za ta koncert leta 1977 je Niko Kriegl objavil celoten obred ziljske svatbe in je s svojo pomočjo ter nasveti doprinesel velik delež k realizaciji edinstvenega koncertnega programa, obenem pa je razčistil vrsto „svo- jevrstnih“ razlag in pojmovanj o ziljskih običajih in šegah. Slavica Kropivnik, predlagateljica je bila SPZ, je zlato odličje dobila za prispevek k obnovi kulturnega življenja koroških Slovencev na zapad-nem delu dvojezičnega ozemlja, na Brnci, posebej še za oživitev gledališke in pevske dejavnosti. Odličja svobode je v sredo, 22. aprila, predal dosedanji predsednik ZKOS, Jože Osterman, ob navzočnosti predsednice komisije za podelitev odličij, Ančke Gašperšič. Slavnostni govornik je bil dolgoletni slovenski minister za kulturo, univ. prof. dr. Matjaž Kmecl. Kleno in izbrano je ubesedil razmišljanja o svobodi, o slovenski svobodi, ki jo je Ivan Cankar tako opeval in ki je „zmeraj bila in je naše intimno bistvo, ki ga znamo ohraniti tudi, ko se nam godi najslabše“. S tem je apliciral na številne nekvalificirane in žaljive trditve ter izjave raznih jugoslovanskih politikov, esejistov in filozofov v škodo Slovencev. Zatorej priznanja „današnjim najbolj zagnanim, najbolj vztrajnim kulturnim delavcem ne morejo biti poimenovana lepše in boljše — odličje svobode. Kdor ga prejme, postane vitez svobode“. -wafra- V sredo, 22. aprila, je na občnem zboru ZKOS odložil Jože Osterman (slika) funkcijo predsednika te osrednje kulturne organizacije Slovenije. Jože Osterman je vrsto let vodil ZKOS in se je vselej zelo stvarno in uspešno zavzemal za razširjenje in poglobitev odnosov z zamejci in izseljenci. Geslo njegovega delovanja je bilo konsenzualnost in prijateljstvo. Na Koroškem, kamor je Osterman zelo rad prihajal, je bil in bo seveda zmeraj dobrodošel. Jože Osterman bo odslej vodil SZDL Ljubljana kot predsednik ZKOS. Njegov naslednik je postal Marjan Gabrijelčič. Obema, Jožetu Ostermanu in Marjanu Gabrijelčiču, želimo vse najboljše pri opravljanju novih in pomembnih funkcij. \ Jože Osterman Občni zbor SPD „Valentin Polanšek“ Zadnjo soboto Je SPD „Valentin Polanšek“ na Obirskem ocenilo preteklo enoletno delovno dobo na svojem vsakoletnem rednem občnem zboru. V posameznih poročilih se je zrcalila pestra dejavnost obirskega kulturnega drušN va. Tako so bili na sporedu kolesarski izlet, materinska proslava, pohod na Obir, Izlet v Postojno In Lipico, nagradno kegljanje, literarna branja, koncert z Oblrsklm ženskim oktetom ter Sternovim kvintetom in veseloigra z Radlša-ni. V prijateljskem sodelovanju so društveniki bili povezani s sosednimi društvi SPD „Herman Velik“ na Kotu, SPD „Srce" v Dobri! vasi, SPD „Radiše", še prav posebno s SPD „Zarja“ v Železni Kapli in ne-navsezadnje tudi s somišljeniki v Sloveniji. Da se taka poznanstva sploh rojevajo, je v veliki meri zasluga pevk Obirskega ženskega okteta. Vztrajno, pogumno in požrtvovalno namreč nadaljujejo začrtano pot, deloma same, deloma pa z dirigentsko pomočjo prof. Janeza Boleta iz Ljubljane. Poleg 22 pevskih vaj in 26 nastopov je treba omeniti, da je zadnjo jesen izšla v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu kaseta z naslovom „Grape in sonce“. Decembra pa so posnele 15 pesmi na besedilo in melodijo Valentina Polanška za tretjo gramofonsko ploščo. Nadalje pa ostaja odprto vprašanje kvalificiranega dirigenta — tako za ženski oktet kot tudi za moški zbor, ki trenutno deluje pod vodstvom Emanuela Polanška. V knjižničarskem poročilu je bil govor o dejstvu, kako vsepovsod televizija spodriva knjigo. Prizadevni odborniki se kljub temu trudijo približati slovensko čtivo z literarnimi večeri in akcijami za bralne značke ne le šolski mladini, temveč tudi odraslim. V odboru je prišlo do nekaterih sprememb. Predsednik še naprej ostane dr. Gusti Brumnik, podpredsednica je Monika Hribar, tajnika Marta Polanšek in Toni Karničar, blagajnika Nuži Furjan in Vida Brumnik, preglednika pa Dol-fl Stern in Izidor Oraže. Dodatno je v širši odbor izvoljenih še 8 Obirčanov in Korčanov. Društvenlke in domačine je razveselila navzočnost častnega predsednika SPD „Zarja“ inž. Petra Kuharja, tajnika SPZ dr. Janka Malleja in občinskega odbornika Francija Smrtnika. Večer je izzvenel s slovenskim vldeo-filmom „Na svoji zemlji“ po delu znanega pisatelja Cirila Kosmača. Iščem pomočnico za ordinacijo. Predpogoj: znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje na naslov: dr. Štefan JELEN, 9135 Železna Kapla 6; tel.: 0 42 38 / 42 0 Radio/Televizija AVSTRIJA - 1. in 2. SPORED 1. SPORED Petek, 1. maja: 15.00 Neptunova hči — 1ß.35 Lepotica In pošast — 18.00 Habsburška meščanska krona — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Trdo življenje — 21.50 Umetnine — 0.05 Poročila Sobota, 2. maja: 14.15 Zaroka ob Wolfgangovem jezeru —-15.45 Kdo me hoče? — 16.00 Pinocchlo — 16.25 Skrivnostno življenje morja — 16.55 Minl-ZIB — 17.05 lobi in lobija — 17.30 Vse jasno — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Fröhlich v soboto — 18.50 Vprašanja kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Glasbeni paviljon — 21.50 V nežnem zahodu — 22.50 Šport — 0.35 Poročila Nedelja, 3. maja: 14.35 Samotni volk — 15.55 Risanka — 16.20 Medvedki — 16.45 Bravissimo — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 18.50 6 Iz 45 — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Barnhelmska Minna — 22.30 Ob 60-letnici Paula Badura-Skoda — 23.15 Nočni studio — 0.15 Poročila Ponedeljek, 4. maja: 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Risanka — 17.30 Jenniferjevo pustolovsko potovanje — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Miami Vice — 22.10 Galapagos — grozljivi paradiž — 22.55 Glasbeni prizor 87 — 23.40 Poročila Torek, 5. maja: 16.30 Am, dam, des — 16.55 Minl-ZiB — 17.05 Čebelica Maja — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Inozemski re-port — 21.15 Izključen — 22.15 Slike v zrcalu — 23.00 Jason King — 23.50 Poročila Sreda, 6. maja: 16.05 Rožnato rdeči panter — 16.30 Lutkovna predstava — 16.55 Mini-ZIB — 17.05 Perrine — 17.30 Obalni piloti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Hindenburg — 22.05 Kottan poizveduje — 23.35 Poročila Četrtek, 7. maja: 16.05 Risanka — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Minl-ZiB — 17.05 Pustolovščine neke miške - 17.30 Lepi Črni — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Dober večer Avstrija — 21.50 Ceste San Frančiška — 22.35 Pri meni ležiš prav — 0.00 Poročila Ponedeljek, 4. maja: 18.00 Lipova cesta — 18.30 Agentka s srcem — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Mozart in Meisel — 21.15 Čas v sliki — 21.50 Šiling — 22.10 Nek mož pride v leta — 23.40 Številka šest — 0.35 Poročila Torek, 5. maja: 17.30 Orientacije — 18.00 Dingsda — 18.30 Agentka s srcem — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Hoppala — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2 — nato poročila Sreda, 6. maja: 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Nordijski svet živali — 18.30 Agentka s srcem — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 22.05 Gledališki magacin — 23.05 Le Thč Au Harem D’Archlmedes — 0.50 Poročila Četrtek, 7. maja: 18.00 Pogled v lonček — 18.30 Agentka s srcem — 19.30 Čas v sliki — 21.50 Šport — 22.20 Club 2 — nato poročila 1. SPORED Nedelja, 3. maja: 8.50 Poročila — 8.55 Otroci odkrivajo Lipico — 9.25 Živ žav — 10.25 Lutke In lutki — 10.30 Lipica 87 — 10.45 Fračjl dol — 11.10 Lipica 87 — 12.30 Poročila - 13.15 Ko so drugi molčali — 15.00 Lipica 87 — 15.25 V pričakovanju jutrišnjega dne — 16.10 Veslaška regata — 17.15 Lipica 87 — 18.15 Slovenci v zamejstvu — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Kino; Turistični nagelj-neža — 19.30 TVD — 20.05 Potovanje v vučjak — 21.05 Zdravo — 22.25 Truplo v knjižnici — 23.15 Poročila Ponedeljek, 4. maja: 10.00 Zrcalo tedna — 10.20 Steze slave — 17.00 TV mozaik — 17.20 Poročila — 17.25 Radovedni taček — 17.40 Pamet Je boljša kot žamet — 17.45 Zadnje poletje otroštva — 18.15 Državni ansambel gruzinske folklore — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Na robu divjine — 20.55 Omizje: Kakšna je podoba skupnega jugoslovanskega kulturnega prostora Torek, 5. maja: 10.00 Šolska TV — 11.00 Jezikovni utrinki — 11.05 Tuji jeziki — angleščina IX. — 11.35 Francoščina Vlil. — 16.15 TV mozaik — 17.20 Poročila - 17.25 Kuža luža — • Celovec NENAVADEN DOGODEK Čas: petek, 24. april 1987, ob 19.00 uri Kraj: v avli Slovenske gimnazije v Celovcu Nastopajo igralci Slovenskega prosvetnega društva „Dobrač“ na Brnci • Globasnica AIDS — predavanje in pogovor Sodelujejo: Rudolf Gallob, dr. Gerhard Olexinski, Jože Valeš-ko Čas: petek, 8. maj 1987, ob 20.00 uri Kraj: pri Steklu v Globasnici Prireditelj: Katoliška mladina v Podjuni 17.40 Tedenski zabavnik — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Vmesni časi — 21.15 Integrali — 21.55 TVD Sreda, 6. maja: 10.00 Mostovi — 10.30 Vmesni časi — 16.50 TV mozaik — 17.20 Poročila — 17.25 Ko je pomlad — Pazi na otroka — 17.55 Japonske pravljice — 18.15 Živalski svet — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Moja mala vas — 21.50 TVD — 22.05 Rezerviran čas Četrtek, 7. maja: 10.00 Šolska TV — 11.00 Vincent, Francois, Paul In drugi — 16.35 TV mozaik — 17.35 Poročila — 17.40 Pisma iz TV klobuka — 18.25 Zelena straža — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Tednik — 21.10 Sonce in sence — 22.15 TVD — 22.30 Retrospektiva dokumentarnih žanrov Petek, 8. maja: 10.00 Tednik — 11.00 Sonce in sence — 16.30 Tednik — 17.30 Poročila — 17.35 Otroška oddaja — 17.50 Bela sled — 18.20 Več veselja z vrtom — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Srce gorate dežele — 21.00 Po sledovih Slovencev v svetu — 21.40 Rezerviran čas T- 22.00 TVD — 22.15 Ljubezenska pisma z naklepom O RADIO CELOVEC Slovenske oddaje _ 0d 18.10 do 19.00 TV LJUBLJANA -1. SPORED flA 2. SPORED Petek, 1. maja: 14.55 Umetniški pogovor z Wllmo Lipp — •15.55 Hokej na ledu — 18.30 Knoff-Hoff-Show — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Atlantski — Cuop — 21.45 Šport — 23.00 Moje telo za en poker — 0.35 Poročila Sobota, 2. maja: 14.55 Iz parlamenta — 15.55 Hokej na ledu — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Atlantski Coup — 21.50 Kid Glove Killer — 23.00 Benny Hill — 23.25 High Chaparral — 0.10 Poročila Nedelja, 3. maja: 12.55 Športni popoldan — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Atlantski Coup — 22.00 Dinastija — 22.45 šport — 23.05 Dolarji — 0.30 Poročila Petek, 1. 5. 1987 Praznični program: Pesmi pomladi. Sobota, 2. 5. 1987 Duhovni nagovor (žpk. Franc Hudi). Voščila (M. Hartmann). Nedelja, 3. 5. 1987 Miha Sadjak: 50 let organist v Šmihelu. Ponedeljek, 4. 5.1987 SPD „Edinost-Šteben“ 40 let obstoja. Torek, 5. 5. 1987 Halo, prijatelji! Partnerski magacin. , Sreda, 6. 5. 1987 Narodno-zabavna glasba. Večerna, 21.00—22.00: Borovlje in Borovljani. Četrtek, 7. 5. 1987 Rož, Podjuna, Žila. Petek, 8. 5. 1987 Literarni večer slovenskih pisateljev v Globasnici 26. 3. 87 (posnetek). ________________ J STRAN -i r\ SREDA, I C. 29. aprila 1987 PRIRE DITVE • Št. Primož DELO ZA VSE — DVOJEZIČNOST ZA VSAKOGAR 1. MAJ Spored: 15.30 za otroke — NEBESNO GLEDALIŠČE (lutkovna predstava); za odrasle — film „OHNE MAULKORB“ 18.00 Prvomajski prizori 19.00 Schmetterlinge, nato zabava Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu, SPD „Danica“, SPZ, Komite za obrambo dvojezične šole, Kladivo, ZSM, Koroška solidarnost z Nikaragvo Čas: petek, 1. maj 1987, ob 15.30 (pričetek) Kraj: Kulturni dom „Danica“ v Št. Primožu • Blato STRAŽA MLAJA IN ZABAVA Čas: sobota, 2. maj 1987, ob 20.00 uri Kraj: Klub KDZ pri Črčeju na Blatu Prireditelj: Klub KDZ Blato • Kranj Razstava umetniške fotografije Petra Pavla Wiplingerja Kraj: Gorenjski muzej, Kranj Čas: od 9. do 31. maja 1987 (Otvoritev: 8. maj 1987, ob 18. uri) • Celovec Literarni večer ANDREJA KOKOTA (kitara: Marja Peinig) in odprtje razstave slik ANDREJA PAVLIČA (Ljubljana) Čas: torek, 12. maj 1987, ob 18.uri Kraj: Mohorjeva knjigarna Razstava bo odprta ob prostem vstopu do 6. junija 1987. • Celovec Slovenski film — PLES V DEŽJU Čas: četrtek, 7. maj 1987, ob 20.40 Kraj: Alternativkino (Kinocenter Wulfenia v Celovcu) Režija: Boštjan Hladnik Igrajo: Duša Počkaj, Miha Balah, Rado Nakrst, Ali Raner, Jože Zupan • Celovec ROSA LUXEMBURG — pisma iz zaporov Sonja Kehler bere in interpretira pesmi Čas: sreda, 6. maj 1987, ob 20.30 Kraj: Pri Joklnu Prireditelj: Kulturno društvo „Pri Joklnu“ • Razpis Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Pliberku razpisuje OBMORSKO LETOVANJE od 28. julija—11. avgusta 1987 v Baški na otoku Krk v Jugoslaviji. Prijave na naslov: SPD „Edinost“, Jožko Hudi, Nonča vas 81, 9150 Pliberk. Prijave so možne do 30. maja 1987. Letovanje stane s prevozom 1700,— šil. Otroci bodo ves čas letovanja pod nadzorstvom vzgojiteljev in zdravnika. Podrobnejše informacije na Posojilnici Pliberk (tel.: 0 42 35/ 25 83). Letovati morejo otroci od 8—14 let. • Celovec V. SREČANJE MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV TREH DEŽEL: Koroške, Slovenije in tržaške ter goriške pokrajine Čas: sreda, 13. maj 1987, ob 19.00 uri Kraj: veliki javni studio avstrijskega radia — Celovec Prireditelj: Glasbena šola na Koroškem • Škocijan VIGREDNI POZDRAV MAMICAM Čas: sobota, 2. maj 1987, ob 19.30 Kraj: kulturna dvorana „Kassl“ v Škocijanu Nastopajo: otroška folklora SPD „Zarja“ iz Železne Kaple", MoPZ SPD „Vinko Poljanec“ iz Škocijana, otroški pevski zbor iz Škocijana Prireditelj: otroški pevski zbor iz Škocijana • Železna Kapla 10. LOVSKI PLES Čas: sobota, 2. maj 1987, ob 21.00 uri Kraj: hotel Obir v Železni Kapli Za ples igra: ansambel Tineta Stareta Prireditelj: Lovski zbor Železna Kapla • Pliberk VIGREDNI KONCERT Čas: sobota, 9. maj 1987, ob 20.00 uri Kraj: dvorana Schwarzl v Pliberku Nastopajo: tamburaški ansambel SPD „Jepa-Baško jezero“ iz Loč, ansambel flavtistov Musikschule Bleiburg/Pliberk, otroški mladinski zbor „Mlada Podjuna“, MePZ „Podjuna- Pliberk" Prireditelj: MePZ „Podjuna-Pliberk" Prireditve • Celovec SEN KRESNE NOČI Čas: petek, 15. maj 1987, ob 20.00 uri Kraj: Mladinski dom SŠD v Celovcu Gostuje: igralska skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza in SPD „Bisernica“ v Celovcu • Pliberk RAZSTAVA DEL PROF. FRANCA CEGNARJA Oljnate slike koroških domačij, ki so aktivno podpirale antifašistični boj (glej knjigo „Korenine žive“) Čas: nedelja, 3. maj 1987, ob 11.00 uri (otvoritev) Kraj: Posojilnica Pliberk • Tinje od četrtka, 30. aprila 1987, od 18. uri do nedelje, 3. maja 1987, ob 13. uri Seminar: IZRAZNI PLESI Z BIBLIČNIMI SCENAMI, nem. Voditeljica: Elisabeth Sefcik-Arnreiter, Dunaj v soboto, 2. maja, od 14,—18. ure TEČAJ ZA SPRETNE ROKE BRKLJALI BOMO DARILA ZA NAŠO MAMO Voditljica: Daniela PREINIG, Grabalja vas od ponedeljka, 4. maja, ob 8. uri do sobote, 23. maja, ob 20. uri INFORMATIVNI TEDNI PO SLEDOVIH KOROŠKE KULTURE Spremlja: s. Respicia in Martin Pandel v torek, 5. maja, ob 19.30 uri ODPRTJE RAZSTAVE: PEPI WEIXELGÄRTNER- NEUTRA IN ELISABETH SÖDER BERG-WEIXELGÄR-TNER Grafike, oljnate slike in emajli v torek, 5. maja, ob 20. uri LOČITEV IN POSKUS ZBLIŽEVANJA CERKVE IN JUDOVSTVA Voditelj: mag. Wolfgang Sotill, G raz v petek, 8. maja, ob 20. uri Predavanje za vse prijatelje rož KDOR LJUBI ROŽE, LJUBI ŽIVLJENJE, nem. Predava: Matthias Tschinkel, Celovec od sobote, 9. maja, ob 14.30 uri do nedelje, 10. maja, ob 16.30 uri PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, sodnik, duhovnik GALERIJA TINJE: Razstava del umetnika Walter-ja Krobatha: „Slike — grafika“ (še do 4. maja 1987) 2ina/77/ v ^pJL/GOye> ^ TERMINI^ 28.—31. 5. 1987 1 x polpenzion v hotelu -ijton 2 x prenočitev in zajtrk privat. šil. l480f- 23.-26. 6. 1987 1 x polpenzion v hotelu 2 x prenočitev in zajtrk privat. šli. l380y~ ZAHTEVAJTE PODROBNEJŠI PROGRAM! Dobro opremljeni avtobusi s straniščem in klimatizacijo! ZA MATERINSKI DAN v nedeljo, 10. maja 1987 BREZJE — BLED, vklučno kosilo in pijača šil. 230, VAŠ PARTNER ZA TRANSPORT + TURIZEM ^ MS, 7EL.:"^6 TUKAJ BI BIL PROSTOR ZA VAŠ OGLAS! DRAGI DRUŠTVENIM! Vsa domača kulturna društva naprošamo, da nam prireditve sporočate najkasneje do ponedeljka pred izidom Našega tednika, ker je drugače možno upoštevati vaše želje le v najnujnejših primerih. Prireditve sprejema KKZ (tel.: 0 42 22/51 25 28/23). Fabienne Guerin iz Francije išče družino na Koroškem, ki bi jo sprejela v prihodnjem šolskem letu, 1987/88 v svoj družinski krog. Fabienne je doma iz Marseja, stara 18 let in pol. Fabienne je naravna deklica, ki ljubi živali, rada kuha, riše, dela na vrtu. Za njo bi bilo najbolj primerno, da bi našla vsestransko, aktivno družino. Bi radi sprejeli Fabienne v svojo družino? Potem se javite pri: AFS, Hilde Fanta, Anzengru-berstr. 44/2/2/5, 9020 Celovec oz. tel: 0 42 22/21 90 32. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26,9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04222)512528. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 223023. Šport Ramusch z dvema goloma odločil tekmo ASV/EDV - Šmihel 1:3 (1:1) Šmihel: Leitgeb 3, Andrej 3, W. Kräusler 5, Lopinsky 5, Šumnik 3, Blažej 3, W. Berchtold 3, K. Berchtold 3, Krištof 3, (46. Motschilnik 3), D. Ramusch 5, Buchwald 3, (80. Berchtold). ASV, 200 gledalcev Sodnik: Anton Aichholzer (zelo slab) Strelci: Vugrinec (14.) oz. D. Ramusch (10., 74.), Lopinsky (67.). Rdeči karton: Werkl (ASV 76.) Šmihelčani so morali tokrat nastopiti na tujem v Celovcu proti ASV. V zadnji tekmi so na domačem igrišču premagali St. Leonhard z 2:0, kar je gotov zelo dvignilo moralo celotnega moštva. Šmihelčani so zelo motivirano pričeli tekmo, že v 10. min. pa je po zelo lepi podaji Willija Berchtolda povedel mladi Dieter Ramusch na 1:0. Trenutek pozneje pa je iz prostega strela izenačil Vugrinec, legionar iz Slovenije v vrstah ASV. Obe moštvi sta nato igrali bolj previdno, največji del tekme se je odvijal v sredini. V drugem polčasu pa so že kar ob začetku prevzeli iniciativo Šmihelčani, hitreje so odigravali žoge in tako prišli do boljših možnosti. V 67. min. pa je z zelo lepim strelom iz 20 metrov povedel Kristijan Lopinsky na 2:1. Od tega trenutka naprej pa so igrali samo še Šmihelčani. Že v 74. min. pa je padel tretji in odločil- Podliga 1. Wietersdorf 2. ATSV Wolfsberg 3. ATUS Borovlje 4. St. Leonhard 5. St. Andraž 6. ASKÖ Šmihel 7. KAC 8. SCA Št. Vid 9. ASV 10. Frantschach 11. Dobrla vas 12. Ruda 13. Weitensfeld 14. Velikovec 18 13 4 1 38:14 30 17 13 2 2 42:11 28 4 29:20 21 5 27:28 21 5 23:18 19 7 28:35 18 7 17:25 18 5 23:20 17 5 20:24 17 7 28:27 16 8 23:29 14 9 22:36 12 2 6 10 16:35 10 3 3 12 19:33 9 77 85 67 74 74 57 49 56 46 36 Rezultati: Ruda — Velikovec 1:0, St. Leonhard — Dobrla vas 4:3, Weitensfeld — ATSV Wolfsberg 0:2, SCA Št. Vid — Št. Andraž 3:1, Frantschach — ATUS Borovlje 1:1, Wietersdorf — KAC 4:0 Naslednje kolo: Šmihel — Wletensfeld, Št. Vid — Frantschach, št. Andraž — St. Leonhard, Dobrla vas — ASV, Wolfsberg — Wietersdorf, KAC — Ruda, Velikovec — Borovlje ni gol. Dieter Ramusch je iz prostega strela poslal žogo mimo zidu, nasprotni vratar je bil tretjič premagan. Odličnega iibera je tokrat igral Walter Kräusler, v napadu pa je igral v odlični formi mladi Dieter Raumsch, ki je dal kar dva zadetka. Tudi proti desetim nasprotnikom Globašani niso dali zadetka Globasnica — Pokrče 0:3 (0:0) Globasnica: Mischitz 3, P. Micheu 3, Dumpelnik 3, Sadjak 4, H. Micheu 3, Schatz 3, Galo 3, Dlopst 4, Beliš 2, Blažej 2, Thonhofer 3; Globasnica, 250 gledalcev Sodnik: Schatz (poprečen) Strelci: Pichler, E. Wedenig, Wassertheurer. Rdeči karton: Oblak (Pokrče). Globašani so preteklo nedeljo nastopili doma proti Pokrčam, ki se nahajajo na zadnjih mestih na lestvici. Vsak je pričakoval po dolgem zopet zmago na domačem igrišču. Sodnik Schatz je kar ob začetku tekme izključil nasprotnega igralca, domačini pa niti proti 10 igralcem niso bili v stanju igro odločiti zase. Kot v vseh vigrednih tekmah, so tudi tokrat napadalci popolnoma izpustili. Neštetokrat so bili sami pred vratarjem, toda niti enkrat jim rti uspelo ga premagati. Trenutno pa je tudi obramba v zelo slabi froml, vse tri zadetke so dobili iz standardnih položajev. Branilci so krili 1. razred D 1. Železna Kapla 2. Klopinj 3. St. Paul 4. DSG Sele 5. Grebinj 6. Globasnica 7. Reichenfels 8. Žitara vas 9. Sinča vas 10. Gurnitz 11. Žrelec 12. Pokrče 13. Neca 14. Metlova 18 11 5 2 39:20 27 17 8 6 3 31:14 22 6 34:29 21 4 26:28 20 5 27:27 19 7 24:28 19 7 30:23 18 6 35:29 18 5 24:19 18 9 22:27 14 8 14:28 14 8 23:30 13 5 3 10 28:42 13 4 4 10 27:40 12 93 76 67 83 74 66 58 54 54 45 Naslednje kolo: Železna Kapla — DSG Sele, Gurnitz — Klopinj, Sinča vas — Globasnica, Pokrče — Metlova, St. Paul — Žitara vas, Neca — Grebinj, Reichenfels — Žrelec; 1. maj: DSG Sele — Žrelec netočno, tako da je nasprotnik brez težav dal zadetke. Igralci pa očitajo trenerju, da jih sploh ne zna motivirati. Na srečo pa so si Globašani jeseni priborili dosti točk, drugače bi postajal položaj tudi zanje kritičen. Bilčovščani v krizi Liebenfels — Bilčovs 4:1 (1:1) Bilčovs: Schaunig 3, Glantschnlg 4, Bürger 2, Schellander 2, Maierhofer 2, (70. P. Kuess), Ogris 4, W. Kuess 3, Schöffmann 3, Stojilkovsky 3, Hobel 3, Parti 3. Liebenfels, 250 gledalcev Sodnik: Peter Ruch (zelo dober) Strelci: Messner (3), Kohlweg, oz. Hobel. Bllčovško moštvo je jeseni Igralo izredno dobro in si priborilo na lestvici 4 točke prednosti. Vsako leto je igralo moštvo vigredi bolje kot jeseni. S tem je računal in upal trener tudi letos, ko se borijo Bilčovščani za vstop v podllgo. Na žalost pa se je ravno letos pričel vigredni del prvenstva izredno slabo. Tako je bilo tudi v soboto v Llebenfel-su. Že v 5. min. Je povedel napadalec Messner na 1:0 za domačine. Nato pa so imeli Bilčovščani najboljši čas, ves prvi polčas so bili boljši od domačinov in imeli terensko premoč. Po zelo lepi akciji Partla pa je tik pred polčasom z glavo izenačil Sigi Hobel. V drugem polčasu je po hudi napaki branilca Bürgerja dal najboljši igralec tekme Messner drugi in od- 1. razred C 1. Oberglan 2. Kraig 3. Liebenfels 4. Bilčovs 5. Vetrinj 6. Gospa Sveta 7. Glanegg 8. Kotmara vas 9. Vrba/Velden 10. Blatograd 11. Metnitztal 12. Wölfnitz 13. Straßburg 14. Reichenau 18 11 3 431:1925 18 7 9 2 30:19 23 4 33:24 23 4 29:23 23 5 37:24 20 6 8 4 32:24 20 7 5 5 26:25 19 7 24:22 18 7 28:26 17 5 24:30 15 7 35:42 15 5 2 11 29:35 12 3 5 9 22:32 11 2 3 13 21:56 7 95 95 76 74 6 5 39 55 Naslednje kolo: Bilčovs — Straßburg, Liebenfels — Kraig, Vrba — Wölfnitz, Gospa Sveta — Oberglan, Vetrinj — Metnitztal, Blatograd — Kotmara vas, Reichenau — Glanegg ločilni gol. Od tega trenutka naprej so Bilčovščani popolnoma propadli In dobili še dva zadetka. Po prvem polčasu, ko so igrali Bilčovščani res zelo dobro, nihče ni mislil, da bodo dali tekmo še Iz rok. Rezultat gotovo ne ustreza poteku igre, po toči zvoniti pa je prepozno. Tudi proti predzadnjemu samo točka za Selane DSG Sele — Neca 4:4 (1:3) Sele: Milan Oraže 3, Jakopič 3, Užnik 3, Wieser 4, Mirko Oraže 2 (46. Kristijan Užnik 3), Olip 4, Zdravko Oraže 4, Woschitz 4, Urban 4, N. Hribernik, Kreutz 4, Sele, 200 gledalcev Sodnik: Hubel (zelo malenkosten) Strelci: Zdravko Oraže, Urban, Wieser (enajstm.) in Kreutz oz. Li-pautz, Maver, Oberwinkler; Selani so tekmo pričeli izredno slabo. Po hudih napakah branilca M. Oražeta in slabi igri celotne obrambe je Neca že po 30 minutah vodila s 3:0. Šele v zadnjih 15 minutah prvega polčasa se je moštvo nekoliko zbudilo in prišlo do prvih možnost, največjo je zapravil Woschitz sam pred vratarjem. Še pred odmorom pa je Zdravko Oraže dal prvi gol za Selane, ki so v polčasu spremenili postavo. Takoj po pričetku drugega polčasa je Urban izkoristil napako vratarja gostov in dal važni drugi gol. Naposled je sledil najboljši čas Selanov. Sredina z Olipom, Woschitzem in Oražetom je končno našla do prave igre in dala tako igri novih impulzov. Po vrsti lepih priložnosti je Mirko Wieser izkoristil enajstmetrovko in izenačil. Že kmalu nato pa je Kreutz ušel obrambi in povedel na 4:3. Čeprav je bil predzadnji iz Celovca s svojimi močmi na koncu, je še izenačil. Pet minut pred koncem je obramba po- novno spala in tako dala zmago iz roke. Selani so sicer letos osvojili prvo točko, toda moštvo po tej tekmi še gotovo ni v lanski formi. Igralci delajo izredno veliko napak pri oddajanju žog, vrhu tega pa je moštvo igralo taktično dokaj slabo. Čeprav so se v obrambi v prvem polčasu vrstile napake, da so stali gledalcem lasje pokonci, trener Jakopič ni ukrepal. Pa tudi v drugem polčasu, ko so Selani vodili že 4:3, je manjkala taktična poteza. Namesto da bi Selani nekoliko ojačali obrambo in si tako zagotovili zmago, je moštvo igralo naprej „na slepo“ ofenzivno in tako ujelo še četrti gol. Nedvomno so Selani tokrat taktično igrali izredno amatersko, čeprav je v moštvu dosti izkušenih igralcev. Zunaj igrišča manjka oseba, ki bi dajala taktična navodila in bi tako olajšala nekoliko delo trenerju Jakopiču, ki je nedvomno z nalogo preobremenjen. Športni termini konec tedna V petek, 1. maja 1987, ob 17. uri Trg/Feldkirchen I — SAK I pod 23, ob 15. uri Na igrišču v Trgu! V nedeljo, 3. maja 1987, ob 17. uri SAK I - FC Mölltal I ob 15.15 uri pod 23 na igrišču v Annabichlu! Rudi Urban je takoj ob začetku drugega polčasa poskrbel za preobrat. ŠAH/koroški pokal SŠZ/Cartrans I senzacionalno SCA Št. Vid — SŠZ/ Cartrans I 2:2 Žreb je odločil v korist SŠZ V koroškem pokalu je SŠZ Cartrans poskrbel v 1. kolu za veliko senzacijo. Igral je proti koroškemu ligašu SCA St. Vid 2:2 neodločeno, žreb pa je odločil v korist SŠZ. Na vseh štirih deskah so se končale tekme neodločeno, tudi deželni mladinski prvak Heimo Tahler ni mogel premagati Lojzeta Galloba, čeprav ima 200 elo-točk več. Za SŠZ/Cartrans so tokrat igrali: Lojze Gallob, Franci Ru-litz, Gorazd Živkovič, Ivko Ferm. V 2. kolu koroškega pokala igra SŠZ/Cartrans I zdaj proti Sport M Trener Jagodič si je zastavil Visok cilj. Po porazu proti Lienzu — cilj SAK je mesto za avstrijski pokal feA***, f. Trener Jagodič: SAK v dveh letih najboljše moštvo v Celovcu Po porazu v Lienzu ima SAK že sedem točk zaostanka za vodečim in praktično nima več možnosti na naslov prvaka. SAK pa se bo kljub temu boril še naprej in skušal doseči vsaj mesto med prvimi tremi. SAK pa že načrtuje za sezono 87/88, kjer hoče doseči še več kot letos, cilj je naslov koroškega prvaka. S trenerjem Jagodičem se bo SAK pogajal sredi maja (pogodba se izteče 15.junija), trener Jagodič pa ima že konkretne predstave za bodočnost: „Če bo šlo po mojih načrtih, smo v dveh letih najboljši klub v Celovcu.“ Sredi maja bo SAK konkretno začel z načrti za sezono 87/88. Najprej se bodo funkcionarji Waldhauser & Co pogajali s trenerjem Jagodičem, ki bi rad ostal še eno leto pri SAK. Jagodič: „Imam dve konkretni ponudbi, rad pa bi ostal pri SAK.“ Tudi pri SAK bi radi še eno leto obdržali Jagodiča, „toda ne za vsako ceno“, tako tajnik dr. Roland Grilc. Če se bosta Jagodič in SAK le pogodila, ima uspešni trener že konkretne predstave. Moštvo potrebuje po njegovem mnenju vsaj tri nove igralce. Konkretno je Jagodič omenil Dlopsta iz Globasnice in Prescherna iz Železne Kaple. Kot znano, je Preschern že lani igral za SAK. Tudi Schatz, ki je lani igral za Pliberk in se je letos odjavil, bi rad prišel k SAK, toda še ni pričel s treningom. Zelo zanimiv bi bil tudi mladi Dieter Ramusch iz Šmihela, toda tega si Jagodič še ni ogledal. V Rožeku pa se ponuja SAK 26-letni napadalec Andreas Anderwald, sin bivšega predsednika Posojilnice v Škofičah. Anderwald je sam svoj igralec. Trener Jagodič je prepričan, da S kapetanom Velikem celotni SAK v majhni krizi Rapid Lienz - SAK 3:0 (0:0) SAK: Dalanovič 4, Stern 3, A. Sad- jak 4, Čertov 3, Kreutz 3, Ramšak 3, Wölbl 2 (75. Lesjak), F. Sadjak 3, Velik 2, Pihorner 2, Gregorič 2; Lienz, 900 gledalcev Sodnik: Glanz (dober, zelo pregleden) Strelci: Omerhodžič (48.), Waditzer (57.), Leitner (78.) Le v prvem polčasu je SAK igral v Lienzu kolikor toliko za- premagal Št. Vid ASKÖ Maria Gail/Tschinowitz, ki igra v zgornji ligi. Tekma bo 2. majnika pri Korenu v Bilčovsu. Tudi SŠK Obir je zmagal v pokalu (3,5:0,5 proti ÖDK Št. Andraž) in mora zdaj v 2. kolu nastopiti proti najmočnejšemu moštvu na Koroškem, ATSV Wolfsberg. Lojze Sadjak je trenutno še najboljši igralec SAK. dovoljivo. V drugem polčasu je moštvo igralo zelo nekoncen-trirano in je dobilo kar tri zadetke, pri čemer bi zmaga Lienza izpadla lahko še višje. Očitno je SAK od težkih tekem v zadnjem času preveč izmučen in je tam izgubil preveč substance. SAK je imel v Lienzu sicer dve odlični možnosti (Velik in Wölbl sta zapravila sama pred vratar- jem), toda domačini so bili jasno boljše moštvo. Predvsem legionar Omerhodžič je delal preglavice obrambi SAK. Legionar Omerhodžič je poskrbel tudi za prvi gol. Po krasni akciji je sam zaključil, že v 48. minuti so domačini vodili 1:0. SAK je z zadnjo voljo in z zadnjimi močmi skušal izenačiti, toda v protinapadu je dobil drugi gol. Oče gola je bil ponovno Omerhodžič, ki je bil najboljši igralec na igrišču. SAK je po tem zadetku bolj ali manj resigniral, le posamezno je prišel še pred vrata Lienza. Domačini pa so se še stopnjevali in nekajkrat le za las zgrešili, nekajkrat pa je branil tudi odlični vratar Dalanovič. Dvajset minut pred koncem je Lienzu po hudi napaki obrambe SAK uspel celo tretji gol, ki je končno zapečatil poraz SAK. SAK je tokrat razočaral predvsem v sredini in v napadu, med igro pa je postala tudi obramba odprta in je imela včasih pot do vrat na stežaj odprta. Kapetan Marijan Velik je letos odigral svojo najslabšo tekmo. Ravno v Lienzu se je videlo, koliko je moštvo odvisno od Velika, ki je navadno nosilec igre. Na njem se deloma zgledujejo ostali igralci, ki so skoraj vsi po vrsti igrali popolnoma brez motivacije. Izjemi sta bili morda le Dalanovič in Lojze Sadjak. ima SAK najboljše pogoje v dveh letih postati najboljši klub v Celovcu. Jagodič seveda ne pričakuje, da bo Austria izpadla iz II. lige, ampak da bo SAK šel ligo višje. Dve težki tekmi konec tedna SAK čakata konec tedna dve težki tekmi. 1. maja mora SAK v Trg/Feldkirchen, kjer je doslej dvakrat izgubil. Pa tudi tokrat ne kaže najbolje. Kapetan Velik brez forme, ostali igralci izmučeni in deloma demoralizirani od zadnjih neuspehov. Remi bi bil že uspeh. V nedeljo pa pride v Celovec FC Mölltal, ki v zadnjem času ni bil v najboljši formi. Veliko bo odvisno od tega, kako bodo SAKovci prebavili zadnja dva poraza. Koroška liga: 1. Lienz 2. WAC 3. Trg 4. SAK 5. Breže 6. SVG Pliberk 7. Irschen 8. Treibach 9. VSV 10. FC Mölltal 11. Šmohor 12. Matrei 13. Mostič 14. Brnca 19 13 4 2 44:18 30 19 11 4 4 31:16 26 18 11 2 5 40:27 24 18 9 5 4 24:18 23 19 10 2 7 39:27 22 19 7 6 6 33:25 20 19 9 1 9 20:24 19 19 6 6 7 27:27 18 19 6 5 8 31:3017 19 7 3 9 22:25 17 19 8 1 10 21:25 17 19 2 8 9 24:36 12 19 4 4 11 12:38 12 19 1 5 13 8:40 7 Rezultati: Treibach — Šmohor 2:1, Irschen — Trg 3:4, Pliberk — Mostič 0:1, VSV — Matrei 2:2, WAC — Breže 1:2, Mölltal — Brnca 0:1 Naslednje kolo: 1. maja: Trg — SAK; 2. 3. maj: SAK — Obervel-lach, Trg — Rapid Lienz, Brnca — Treibach, Šmohor —- Pliberk, Mostič — WAC, Breže — VSV, Matrei — Irschen Prijave za dom Korotan možne samo do 31. maja Slovenski študentski dom KOROTAN šteje med najboljše in najlepše študentske domove na Dunaju. In to ne samo zaradi izred-no ugodne lege: saj imajo študentke in študenti samo pičlih 5—10 minut hoje do glavnega poslopja dunajske univerze. Do 31. maja 1987je še čas, da se lahko prijavite za dom. Za sprejem v dom lahko pridejo v poštev samo tisti, ki so se prijavili do 31. maja. Kot je direktor Mohorjeve družbe, dr. Tone Koren, v pogovoru z Našim tednikom poudaril, „na žalost ne moremo napraviti nobene izjeme, ako kdo ta termin 31. maja zamudi“. To predvsem iz dveh razlogov ne: prvič je vodstvo doma KOROTAN pravno vezano na statut doma, ki točno določa rok prijav; drugič pa je povpraševanje izredno veliko. Dr. Koren: „Že sedaj imamo okoli 90 novih prijavih, da o .starih' prijavah niti ne govorim.“ Kakšna pa je sploh kapaciteta študentskega doma KOROTAN? Dr. Anton Koren: „Dom ima 72, večinoma enoposteljnih sob ter (po zelo ugodni ceni) 20 sob za goste, ki pridejo na Dunaj in iščejo prenočišče.“ Mesečnina za študente stane trenutno 1580,— šilingov. Prošnje za sprejem je treba nasloviti (s priporočilom domačega župnika ali veroučitelja) na naslov: Štu- dentski dom KOROTAN, Al-bertgasse 48, 1080 Wien/ Dunaj. Pa še to: v primerjavi s prej je sedaj vprašanje hišnega statuta v okviru zakona o študentskih domovih zgledno rešeno. Tako hišni statut kot pogodba o uporabi prostorov sta bila sklenje- Sonja Wutte na sporazumno z zastopniki študentk in študentov. Medtem velja tudi že hišni red, ki ga je izdelalo zastopstvo študentov. Sonja Wutte, študentka medicine ter zastopnica ko-rotanskih študentov v pogovoru z NT: „Hišni red je spremenjen v pozitivnem smislu. Tako je npr. vprašanje obiskov bolje urejeno. Jaz bom Vladimir Smrtnik ostala tudi drugo leto v domu. Sicer pa svetujem slovenskim študentkam in študentom, da se poslužijo doma KOROTAN. Tako bodo stiki med slovensko študirajočo mladino na Dunaju še boljši." Podobno argumentira tudi Vladimir Smrtnik, prav tako zastopnik študentov in študent prava: „Jaz lahko primerjam situacijo prej z današnjo, saj sem tudi pod prejšnjim vodstvom stanoval v domu KOROTAN. Danes lahko rečem, da je odnos med vodstvom doma in študenti res ko-legialen.“ Svojo glavno nalogo kot zastopnik študentov pa vidi v tem, da bo v domu čim več informativnih in zabavnih prireditev. Tako bo drugi teden nastopila odrska skupina dunajskih študentov, meseca junija pa naj bi nastopil slovenski popevkar Nace Junkar. Skratka: KOROTAN je na najboljši poti, da bo res postal slovenski študentski center na Dunaju.