CELJE 9. NOVEMBRA 1961 — LETO XXI. ST. 42 — CENA 50 PAR (50 S DIN) CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVRZE nF.LOVNFGA LJl'DSTVA V počastitev velikega Oktobra četudi z osrednjo občinsko proslavo v pone- deljek, 6. t. m. prireditve v počastitev 50-letnice oktobrske revolucije še niso končane, smo vendarle zaprosili za razgovor predsednika ko- misije za proslavo velikega Oktobra v celjski občini, Janeza Ževarta. Vprašanje: Kakšno je bi- lo delo občinske komisije za proslavo 50-letnice Okto- brske revolucije in kako so potekle dosedanje prireditve v počastitev te obletnice? Odgovor: Pri občinski konferenci SZDL je bil pred nekaj meseci imenovan od- bor za proslavo Oktobrske revolucije. Njegova naloga je bila, da skupaj z ostali- mi občinskimi družbeno po- litičnimi organizacijami pri- pravi program dela tako, da nekatere akcije izvede sam, za druge pa daje pobudo ali jih vsklajuje in skrbi za nji- hovo vsebino. Program, ki je bil sprejet, obsega dokaj ši- roko aktivnost. Kot veste, je bila že 25. oktobra odpr- ta v Muzeju revolucije raz- stava, posvečena Velikemu oktobru. Prav tako so se v proslavo vključila vsa javna informativna sredstva kot Celjski tednik in Radio Ce- lje. Tudi kinopodjetje je že in še bo pripravilo predva- janje nekaterih filmov, ki so posvečeni temu prazniku. Po- sebno skrb smo posvetili ti- sti dejavnosti, ki se razvija v okviru izobraževalnih za- vodov. Tako bodo v šolah zgodovinske ure, na katerih bo govora o Oktobrski re- voluciji, njenem vplivu itd, Prav tako bodo na šolah skupne proslave. Na našo pobudo so v vseh zaključ- nih razredih osnovnih, sred- njih in strokovnih šol pisa- li naloge o Velikem oktobru. Avtorji najboljših nalog so dobili v torek, 7. novembra ustrezne nagrade. Poleg tega bo mladinski klub pripravil nekaj literarnih večerov, ne- katerih bodo sodelovali par- tizanski pisatelji. Na pobu- do naše komisije sta tudi občinski komite ZK in ob- činski sindikalni svet pozva- la svoje organizacije na te- renu in v delovnih organiza- cijah, da v okviru možnosti pripravijo svoje proslave. Prav tako smo k temu po- zvali organizacije SZDL v večjih krajih. V tem obdob- ju so bili urejeni tudi vsi podatki o preživelih udele- žencih Oktobrske revolufcijè. ki živijo na področju Celja. To so Vladimir Baltic z Ljubljanske ceste 12, Jože Horvat s Savinjskega nabrež- ja 3, Cveto ščuka z Ulice Mose Pijade 18, Jurij Ropoš iz Kocbekove 3 in pa Her- bert Zabavnik iz štor; ki pa je medtem umrl. Vsi preži- veli so se v ponedeljek ude- ležili sprejema in osrednje proslave v Ljubljani, kjer so prejeli spominske plakete. Kot rečeno pa s tem prosla- ve in prireditve v počasti- terv 50-letnice Oktobrske re- volucije niso končane in se bodo nadaljevale tudi v na- slednjem obdobju. M. Božič Pred dnevi je v Velenje dopotovala delegacija združenja japonskih sindikatov, ki jo je vodil pred- sednik združenja g. Horii. Delegacija je bila gost ZSJ. V Velenju so se japonski sindikalisti zanimali pred- vsem o delovnih in življenjskih pogojih rudarjev, o njih standardu in vplivu na upravljanje v komimi. Po razgovorih s predstavniki rudnika, ogledu rud- niških naprav in stanovanj rudarjev, so se člani dele- gacije pogovarjali s predstavniki družbenopolitičnih organizacij velenjske občinie. Med razgovori je g. Horii naglasil, da ga je presenetila visoka produktivnost velenjskih rudarjev. Po obisku Velenja so odpotovali v Beograd, kjer so imeli zaključne razgovore. Nasled- njega dne jih je sprejel tudi predsednik Tito. Naš po- snetek prikazuje japonske sindikaliste, v sredini je predsednik g. Horii, na skrajni levi je Igor Ponikvar, član centralnega sveta ZSJ, ki je delegacijo vodil, na skrajni desni pa ing. Janez Grašič med ogldom rud- niških naprav v Velenju. Foto J. Sever. PFIED 1. SEJO OBČINSKE KONFERENCE ZK V CELJU S konference naravnost v akeijo \ sotH)lo tMi v Celju pi4'a seja občinske kouferetice Zveze komu- ni.stov. ki üe po svoji vsebini in tudi po priiH-avIjenosti razlikuje 0(1 dosedanjih občinskih kunfe- геш-. Razlikuje se zato, ker se je temeljilo .spremenila organirira- nosl kunmnislov v občin'', ker vitciiina preil konferenc« postav- ljenih problemov ni vseobsesa.io- ča in '/la-sti zato. ker je bila le- imljilii pripravLjena ob sudelova iijii iia.j.širšei;a kroga ćlaastva. Po ročili smo те o tem, da je občin ski komite s pomočjo komisij pri pravil temeljite analize o ključnih vpntšaujih. ki bodo izstopala in siier o decentralizaciji samouprav- ljanja v celjskem gospodarstvu ter o kadrovski politiki. Komite je na oÍ>e omenji-ni ana Kzi dobil veliko pripomb, dodat- nih predlogov, stališč in mnenj tako organizacij kot posameznikov- Tako široko zasnovane priprave dajejo konferenci polno pristoj nost. da zdaj vsa ta stali.šča m ugotovitve .strne v konkreten de- lovni program. Konferenca bo morala opraviti .srveozabljeno na prob- leme v negosiiodarski sferi, da ni nič rečenega o komunalnem siste- mu, o kulturi in sploh o vpra-sa n.fih družbene nadgradnje. No na tak pomislek povemo, da se,ie konference ZK v občini ne boUo tako redke, da l)odo vsaj tri v enem letu in ne več samo ena in ravno prihodnja po novem letu, tako smo iz\edeli, bo obravnavala vpra.šanja iz negospiHlarske sfere, probleme izobram-vanjs in kultu- rne poVtike. J. Kr. V spomin na mrtve obsodba zločinske vojne v Celju je spominske svečanostijpripravila mladina Dan mrtvih, praznik žalo- sti in spomina na vse, ki jih je pokrila zemlja, je prikli- cal h grobovom, k sjpomem- kom in na pokopališča vse, ki čutijo, da so karkoli dolž- ni tistim, ki jih ni več, zna- nim in neznanim. žalne komemoracije so bi- le povsod: ob skupnih grob- nicah in grobovih, pa tudi ob posameznih gomilah, ob znamenjih, k jen: so padali ju- naki. Celjski stari pisker in spomenika ob aleji jablan na Frankolovem sta kraja, kjer se je razlilo največ gor- ja, največ krvi in največ solz. Tudi letos so se tu in povsod drugod poklonili ju- nakom za največjo žrtev, .ki jo more človek dati svob> di in ideji, ki je vredna smj- ti. Povsod, kjer je kdo spre- govoril mrtvim v imenu ži- vih, so bile njegove besede polne hvaležnosti, iskrenega občudovanja jimaštva in to- likokrat ponovljene obljube, da je dolg nas, ki žis^imo, da žr-tev junakov porodi ju- naštva vredne sadove. Po vsod pa, kjer je kdo spre- govoril, je spregovoril !;udl o ljudeh, ki omahujejo 7 smrt danes, ki so umirali pred dnevi, ki s svojo krvjo napajajo zemljo kjerkoli na našem planetu samo iato, ker ljubijo svobodo, ker h;>- čejo, da bodo njihova ljud- stva sama krojila svojo u:io- do. Tudi tistih smo se ob grobovih naših junakov spomnili, ki padajo na po- velje svojih okrutnih in ne- človeških gospodarjev, ki za sebične interese posamezni- kov sejejo smrt in ¿orje nad drugimi ljudstvi. Prav posebno je bilo V2xlušje na vseh treh osred- njih komemoracijah v Celju, kjer je mladina srednjih in osnovnih šol pripravila pro- grame žalnih svečanosti in se jih tudi množično udele- žila. Zelo lepo bi bilo in verjetno tudi bo tako, da bo v bodoče mladi rod imel skrb za ohranjanje spomina na žrtve NOV. Tako bo na- ša najbolj težka in hkrati najbolj svetla preteklost ži- pela v sedanjosti in prihod- nosti. Prizor s komemoracije v celjskem starem piskru, v trenutku, ko so med sporedom, ki ga je pripravila mladina, predstavniki političnih organizacij položili vence. V starem piskru, tej zloglasni mučilnici naših borcev in njihovih simpatizerjev je pod streli padlo 374 talcev, med njimi 49 žensk. (Folo: J. Kr.) Za večje sodelovanje med obrtniki Zaključki prvega zbora slovenskih in zahodnega dela hrva- ških obrtnikov, 2. in 3. septembra letos v Dobrni, dobivajo svojo realizacijo. To še zlasti velja za sklep o tesnejšem sodelovanju med poslovnimi združenji in centri za obrt, o skupnem in enotnem reševanju vseh tistih problemov, ki spremljajo obrtno dejavnost. 2eljo po takšnem skupnem delu je rodilo spoznanje, da lahko le združeni dosežejo večje uspehe na področju poslovnega in razvojnega sode- lovanja, nadalje pri spremembi nekaterih zakonskih določil in sploh pri uveljavitvi obrti kot pomembne gospodarske panoge. Zato so se predstavniki poslovnih združenj in cen- trov za obrt Zagreba, Reke, Pulja, Varaždina, Ljubljane in Celja tudi na se^anku v Celju, v petek, 3. t. m., dogovorili o formiranju tako imenovanega koordinacijskega telesa, ki naj povezuje vso to dejavnost in jo preko svojih stalnih in začasnih komisij proučuje ter predlaga v rešitev. Pri vsem tem ne gre za kopijo obrtne ali druge zbornice, mar- več samo za obliko medsebojnega dela in reševanja kon- kretnih vprašanj. Glede na to pričakujejo, da je koordina* cijski odbor slovenskih in dela hrvaških poslovnih združenj ter centrov za obrt zametek višje organizacijske oblike sodelovanja vseh združenj in centrov za obrt v državi. Zato bo tudi koordinacijski odbor, ki bo imel v prvi mandatni dobi sedež v Celju, saj je prav tu vznikla pobuda o takš- nem sodelovanju, povabil k sodelovanju tudi vsa druga poslovna združenja in centre. Koordinacijski odbor bo delal na principu stalne Iconfe- renče; sicer pa bo imel svoj upravni odbor in zaenkrat štiri stalne komisije, v katerih bodo predstavniki vseh združenj in centrov za obrt, ki bodo sodelovali v tej skupni akciji. Po sklepu celjskega sestanka bodo koordinacijski odbor poslovnih združenj in centrov za obrt ustanovili v sredini prihodnjega meseca. Pred tem pa se bo sestala komisija za organizacijska, pravna in kadrovska vprašanja ter pripravila vse potrebno za začetek dela tega pomembnega telesa za poslovno in razvojno sodelovanje ођ£|^. oifanizacij. M. B. Državni udari so v zadnjem času postali zelo pogosti. Naj- novejši je bil ta teden v Je- menu, medtem ko se je od- stavljeni predsednik Salai mu- dil v Moskvi. .. Britanci so iz- virno odgovorili na zadnjo de Gaullovo zavrnitev njihove prošnje za članstvo v Skup- nem trgu. Po svojem diplo- matu so zagrozili, da bodo ce- lo izstopili iz NATO in priz- nali DR Nemčijo, če ne bodo sprejeti. Potem so uradno »ogorčeno« zanikali, da bi bil diplomat to dejal. Dnevnik »Daily Telegraph« je modro zapisal: »če naše zunanje mi- nistrstvo zanika, je gotovo res «... Po Zvezni republiki Nemčiji razsaja vohunska epi- demija. Uradno trdijo, da jih je v državi 6000. Vzhodnih namreč... Medtem so ne- znanci iz zahodnonemškega vojaškega skladišča ukradli ameriško vrsto rakete zrak- zrak » Sidewinder « s pogonsko napravo, nabojem in infrarde- čim iskalcem vred .. . Na Fili- pinih teko priprave za volit- ve 14. rwvembra v skladu s tradicijo. Kandidati so oboro- ženi z avtomatičnimi pištola- mi kalibra 45, njihove telesne straže pa še s čim hujšim. Rezultat: doslej je bilo pri- javljenih 21 političnih umo- rov . . , Tudi v Pekingu so praznovali 50-letnico oktobr- ske revolucije, toda samo za- to, da bi poudarili, da je edi- ni resnični Leninov naslednik — Mao Ce Tung, medtem ko so sovjetski voditelji rmvadni »revizionisti in izdajalci« .. . V Washingtonu se pritožujejo, da se države Latinske Ameri- ke preveč oborožujejo. Te pri- tožbe so postale posebno glas- ne, odkar potujejo po Latin- ski Ameriki francoski pred- stavniki in prodajajo lovska letala »mirage« in drug voja- ški »pribor«... Ta teden se je rodil 50 milijonti Francoz oziroma Francozinja. »Le Monde« je zapisal, da je bil pred pol stoletja še vsak Fran- coz na petdeset prebivalcev Tiašega planeta. Zdaj je še po en Francoz na 70 prebivalcev sveta, konec stoletja pa bo en Francoz na sto. »Bodimo ponižni in skromni,« je zapi- sal novinar ... Iz pisma ured- niku »Daily Telegrapha«: »Ru- si mislijo poslati v vesolje moškega in žensko skupaj in morda sploh ne bosta poroče- na.« Izvoz omogoča večjoi proizvodnjo Slovenije Analii2!a zvezne uprave o le- tošnjih gospodarskih gibanjih med drugim poudarja, da je izvoz eden izmed najpomemb- nejših impulzivnih faktorjerv proizvodnje, zlasti v industri- ji, kjer je stopnja rasti pro- izvodnje močno odvisna od povečanja izvoza in obratno. Letošnja tendenca upadanja stopnje naraščanja proizvod- nje je vidno vplivala tudi na letošnje slabše naraščanje iz- voza. Analiza med drugim na- vaja, da je povečan izvoz iz Slovenije in Vojvodine ugod- no deloval na gibanje indu- strijske proizvodnje. Izvoz pa je hkrati merilo uspešnosti proizvodnje, ker jo usmerja na rentabilnost tudi v med- narodni blagovni izmenjavi- Podobno ugotavLja analiza re- publiške uprave Slovenije, da je bil letos izvoz glavni čini- telj, ki je omogočil poveča- nje industrijske proizvodnje, saj smo z izvozom realdziTali skoraj dve tretjini povečanja proizvodnje- Ti razlogi so bui tudi za Narodno banko odločilni, ko je pripravila nove ukrepe na področju kreditne politike, ki jih je te dni osvojil tudi svet bank Jugoslavije. Med- tem ko ima predlagana od- prava dosedanje omejitve ob- sega potrošniških posojil na 70 o/o zbranih hranilnih vlog namen pospešiti prodajo bla- ga široke potrošnje na doma- čem trgu, je bistvo novih ukrepov na področju krediti- ranja gospodarstva še biolj posp>ešiti in olajšati proizvod- njo za izvoz in sam izvoz Poleg kreditov za financira- nje izvoza bo Narodna banka stimulirala poslovne banke, da v večji meri kreditirajo proizvodnjo za izvoz in da povečajo kredite za pripravo blaga za izvoz- Banke bodo lahko večji del teh kreditov reeskontirale pri Narodna banki- Po teh predlogih, ki jih je Narodna banka sporočila na seji sveta bank, bodo prak- tično odpravljene preostale omejitve pri odobravanju iz- voznih kreditov. Računati je, da se bodo krediti za pripra- vo blaga za izvoz podvojili. Od decembra, ko bodo ti ukrepi začeli veljati, do kon- ca marca naj bi gospodarstvo po tej poti dobilo za okrog 50 milijard starih dinarjev več sredstev za financiranóe izvoznih poslov. To poveča- nje kreditov bo Narodna ban- ka kompenzirala z zmanjša- njem kreditov komitentom izven gospodarstva, pred- vsem kreditov zveznemu pro- računu- Pa poglejmo, kako se je le- tos v prvih treh četrtletjih razvijala naša zunanja trgovi- na. Letošnja stagnacija v ju- goslovanski industrijski pro- izvodnji, ki je bila v prvih de- vetih mesecüi za 0,2 o/o manj- ša kakor lani v enakem ob- dobju, je imela za posledico, da se je letošnji devetmeseč- ni izvoz povečal le za 4,4 «/o na 11.232 milijonov novih di- narjev. Gibanje izvoza iz Slo- venije je bilo ugodnejše. Ob povečanje devetmesečnega ob- sega industrijske proiz^rodnje za 2,2 «/e je Sloveniji us¡pelo povečati izvoz za 11,3 %, pri čemer je stopnja povečanja izvoza le za malenkost nižja kakor iani. če primerjamo letošnji izvoz iz Slovenije z izvozom v enakem obdobju zadnjih dveh let vidimo, da je vrednocst izvoza narasla od 1595 milijonov novih din v devetih mesecih leta 1965 ozi- roma 1795 milijonov lani v tem obdobju na 1998 mihjo- nov leu iS do konca septem- bra, pri čemer je Slovenija k skupnemu letošnjemu jugo- slovanskemu izvozu prispeva- la 17,8 9¿ nasproti 16,6 »/» lar ni v enakem obdobju. To povečanje izvoza je predvsem zasluga industrije, čeprav izkazujejo tudi neka- tere industrijske panoge Slo- venije stagnacijo pri izvozu, kar velja predvsem za lesno in kovinsko predelovalno in- dustrijo- Med pomembaiimi industrijskimi isjvcœnimi pa- nogami pa, je omeniti, da Je barvasta metalurgija ixwecala letos izvoz za 14 %, elektro- industrija za 290/0, kemična industrija za 52 «/0 in usnjar- sko obutvena industrija za 32 %. Zadnje mesece se je precej povečal tudi izvoz pro- izvodov živinoreje, tako da je v devetih mesecih presegel lanski izvoz tsl 21 %. .F- SEUNIG Velik turistični pror met v septembru Septembra je obiskalo Slo- venijo 175.007 gostov, kar je za 13 odst. več kot v istem mesecu 1966. Domačih gostov je bilo 18. odst. več, tujih go- stov pa 9 odst. več kot sep- tembra lani. Med tujci je bi- lo največ Avstrijcev, Italija- nov, Nemcev, Angležev, Nizo- zemcev in Čehov. V 9 mesecih 1967 smo ime- li v Sloveniji 192.990 nočitev v hotelih, v topliških in mi- neralnih zdraviliščih jüi je bilo 36.578, v počitniških do- movih 33.574, v prenočiščih 24.644, v planinskih domovih 16.897, v camping prostorih 11.153 ter v motelih 11.057 nočitev. MOSKVA, 7. NOVEMBRA 1967: Ogromna sovjetska raketa ICBM se vali po Cesti Gorkega. Prvič so jo pokazali v torek med vojaško parado ob petdesetletnici Okto- bra. Tristopenjska raketa je dolga 40 metrov in lahko leti 12.000 kilometrov daleč. Telefoto: UPI NEW YORK — Države v raz- voju bodo potrebovale 35 do 40 let, tìa bi dosegle sedanjo stop- njo razvoja razvitih indtistrijskih držav, če bo napredek tako po- časen, kakor je zdaj — je rečeno v poročilu OZN. DJAKARTA — Po prekirutvi di plomatskih odnosov med Indone- zijo in LB ICitajsko so začeli des- ničarski krogi v Djakarti priti- skati na Suhartovo vlado, naj prizîia Čangkajškov režim na Taj vanu. IX>NDON — Na progi med Lon- donom in Hastingsom se je zgo- dila huda železniška nesreča Vlak je iztiril pri največji hi- trosti in sedem izmed osmih va- gonov se je prevrnilo. ZaJoetna bilanca: 51 oseb mrtvih, med nji- mi mnc^o otrok, ki so se konec tedna vračali s starši v London tedenski zunanjepoHtiiiti pregled Sovjetski jubilej v teh dneh leti po širni Sovjetski zvezi na milijone brzojavk. Vsakdo čestita vsa- k(»nur: podjetje svojim de- lavcem, delavci vodstvu pod- jetja; založniki ministrstvu za kulturo, ministrstvo založni- kom; v zadnje vasice v Tur- kestanu in v Sibiriji prihaja- jo in odhajajo brzojavke z najboljšimi željami. Ljudje si čestitajo ob 50-Ietmci oktobr- ske revolucije in si želijo mi- ru. Na proslavah, ki se jih ude- ležuje tudi naša država in partijska delegacija na čelu s Titom, so sovjetski voditelji poudarili predvsem besedo »mir«. Morda je simbolično naključje, da v ruščini beseda »mir« pomeni mir in svet, ves svet. »Narodi sveta naj bodo prepričani,« je dejal v slav- nostnem govoru predsednik ministrskega sveta Aleksej Kosigin, »da bo Sovjetska zveza vedno stala na strani miru.« , ^ ,| Mi Jugoslovani, katerih r¿ volucija se je navdihovala ob v^ru Oktobra, prav dobro razumemo veselje sovjetskega ljudstva ob tej pomembni ob- letnici. Kakor sovjetski naro- di smo tudi mi prehodili Kal- varije druge svetovne vojne in kakor hph je tudi nas zde- setkoval morilski nacistični stroj. Razumemo tudi nj hov ponos ne samo ob blestečib uspehih sovjetske tehnike in učenjakov v vesolju, ampak tudi ob naglem gospodarskem razvoju njihove domovine. Saj je sovjetsko ljudstvo kljub dvema vojnama, kljub letom lakote, kljub Stalino- vim zločinom naposled našlo mir, ki si ga je priborilo s toliko žrtvami. Morda je ni bolj pretresljive slike iz or- jaškega arhiva slik velike do- movinske vojne, kakor je sli- ka, ki prikazuje mater v ob- leganem Lenbigfradu med voj- no. V sivi, mrzli zimi stopa za sanmi, ki jih vleče hči. Na sankah leži trupelce njenega* otroka, ki je umrl za lako- to .. . Tudi taki spomini se vrivajo sovjetskim ljudem v praznovanje jubileja njihove revolucije, ki je pretresla ves svet. Zanimivo je, da tudi na za- hodu te dni obširno pišejo o Oktobrski revoluciji. Italijan-, ske, britanske, ameriške revi je posvečajo cele strani, bo- gato ilustrirane, dogodkom iz- pred 50 let in članke, ki opi. sujejo sedanje življenje sov jetskih državljanov. Na zahft du ugotavljajo, da je Oktober vplival na dogajanje po vsem svetu in da je Sovjetska zve- za danes ena izmed dveh na} močnejših sil na svetu, od k» terih je v veliki meri odvisen mir. Ugledni ameriški diplo- mat Averel Ha.r'man m¿ni, da je med ZDA in ZSSR »osnov- ni sporazum« o tem, da mo- rata oba orjaka nadzorovati jedrsko orožje in preprečiti njegovo uporabo v vojni »Naši temeljni ideologiji sta nespravljivi,« meni Harriman, »toda prepričan sem, da lab ko zdaj bolje živimo s Sovjet- sko zvezo v miru, kakor smo po vojni. Mislim, da bomo i desetletji odkrivali vedno no- ve podlage za sporazum.« Najbrž ni nikogar preveč presenetila novica, da so v Sani, glavnem mestu Jemena, izvedli državni udar, medtem ko je bil premier Salai v tu- jini — v Moskvi. Z umikom egiptovskih čet iz Jemena, ka- mor so prišle pred nekaj leti, da bi podprle republikanski režim, je v deželi nastalo pre- cej zmedeno stanje. Bivši pre- mier Salai ni bil zadovoljen z umikom zavezniških čet io je oviral sporazum med raz- nimi strujami republikancev in pristaši pred leti odstav- ljenega el Badra. Vse kaže, da je v zadnjem času naglo izgubljal vpliv tudi med svo- jimi pristaši, ker je bil precej ozek in nepopustljiv. Novi jemenski premier Mo- sen el Äini je izjavil, da se bo nova vlada držala splošne arabske politike v odnosih г ZDA, Veliko Britanijo in Zvezno republiko Nemčijo in da bo vodila politiko »dobre- ga sosedstva z vsemi bratski- mi arabskimi državami, vštev- ši Saudsko Arabijo«. V notranji politiki se bo tu- di nova vlada, iz katere so iz- ključeni oficirji, držala pro- grama, ki so ga sestavili je- menski uporniki leta 1962, ko so strmoglavili kraljevino. Iz Kaira je prišel zelo za- nimiv komentar: »Odstranitev dosedanjega predsednika Sa- lala je popolnoma notranja tadeva Jemena.« - ŽENEVA — Kakor poroča švi- carsko avtomobilsko druStvo, je zaradi snežnih žametov zaprtih že 14 alpiskih prelazov, med njimi tudi St. Gotthard in Veliki St. Bernard. ADEN — Položaj v Adenu se je po večdnevnih bratomornih bojih silno zaostril, ko je Južno arabska armada sporočila, da pri- znava samo narodnoosvobodilno fronto in da se bo bojevala proti FLOSY do iztrebitve. MANILA — v tajfunu »Ema«, kS je divjal na Filipinih, je našlo smrt 84 oseb, medtem ko je bilo nad 500 ranjenih. Brez strehe nad glavo je ostalo 243.000 o=eb tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ PROSLAVE PO VSEJ JUGO- SLAVIJI. Osrednja prireditev je bi- la v torek zvečer v Beogradu: slav- nostna seja predsedstva CK ZKJ, zvezne konference SZDLJ in zvez- nih vodstev drugih družbenopolitič- nih organizacij. V Ljubljani so po- častili 50-letnico velikega Oktobra s Šostatovičevo 7. simfonijo, imeno- vano »Leningrajsko«, ki so jo pred več tisoč poslušalci izvajali združeni simfonični koncerti v dvorani Ti- voli. Na skupni slavnostni seji ljub- ljanskega mestnega sveta in mest- nih družbenopolitionih organizacij, kjer je v spomin in čast velike oktobrske revolucije govoril sekre- tar MK ZKS Franček Mirtič, so sprejeli odlok o imenovanju »Leni- nov^a parka« in »Ploščadi Borisa Kraigherja« v središču Ljubljane. Miha Marinko, predsednik odbora za prosUavo velikega jubileja, je pri- redil sprejem za preživele udele- žence oktobrske revolucije in jim izročil spominske diplome. iTištitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je te dni orga- niziral simpozij, manstveno posve- tovanje ob 50-letnici Oktobra in 30- letnici ustanovnega kongresa KPS. Simpocdj je bil itspešen, saj je pri- speval v zakladnico zgodovine ogromno novega gradiva, ki ga bo treba znanstveno šele obdelati. Na simpoziju so govorili tudi o dolgu starejše generacije še živečih komu- nistov do zgodovine. ■ PRVE SEJE OBČINSKIH KONFERENC ZK USPEŠNE. Na seji izvršnega komiteja CK ZKS so ocenili prve seje občinskih konfe- renc ZK kot uspešne. Menili so, da so ustvarjeni pogoji za večjo, učin- kovitejšo dejavnost komunistov. V novih organih občinskih konferenc je vključeno nekajkrat več komimi- stov, kot jih je delalo v prejšnjih občinskih komitejih. Na seji so govorili tudi o vpra- šanjih financiranja v ZK. Poudarila so, da bo nujno zgraditi tak sistem delitve sredstev med organi ZK, ki jim bo omogočal uspešno deio. čla- narine zaenkrat ne bodo zmanjšah — o tem bo odločal zvezni kongres — pač pa bodo namenili več sred-, štev za boljše informiranje in idej- nogpolitično usposabljanje komuni- stov. Več denarja iz članarine bo šilo za razne raziskave in publici- stiko. ■ NOV DELOVNI ČAS ZVEZ- NE UPRAVE. Zvezni izvršni svet je odločil, da bodo zvezni organi s 1. januarjem začeli poslovati po novem: od 8.30 do 17., ob petkih do 16.30, medtem ko bodo imeli v so- boto in nedeljo prosto. Pričakujejo, da se bo za spremenjen delovni čas odločua tudi republiška uprava. Petdeset let Oktobra ■ PRIHODNJE LETO NUJNO UREDITI POKOJNINE. To je za- hteva republiškega zbora. Social- niozdravstveni zbor je kritiziral pre- počasno izvajanje ukrepov za ra- cionalizacijo zdravstvene službe. Oba zbora pa sta zahtevala ukini- tev zvefzñega limita stopenj. Zvez- nim poslancem, voljenim v SRS, so naročili, naj se odločno zavza- mejo za to ukinitev. ■ IZVRŠNI SVETI: MODERNI- ZACIJA MEJNIH PREHODOV. Na zadnji seji IS so razpravljali o pro- metni varnosti, modernizaciji ob- mejne službe in izvajanju stano- vanjske reforme. Ko so govorili o modernizaciji mejnih prehodov, so se zavzeli za ustreznejšo delitev sredstev od taks za tuja cestna vo- zila, ki jih največ prečka mejo v Sloveniji. Izvršni svet je tudi me- nil, da je treba ukiniti slovetnäko podjetje Adria-Aviopromet aü pa kupiti nova letala. ■ AVTO-MOTO ZVEZA PROTI PODRAŽITVI BENCINA. Po nje- nem mnenju bi podražitev plačal tis*i, ki dela manj šikode. Podraži- tev, kakor je predlagana, se na- mreč ne bi nanašala na plinäko olje za težka vozila, ki naredijo na ce- stah največ škode. ■ HRANILNE VLOGE ZA Pa TROŠNIŠKE KREDITE. Na seji sveta bank je Narodna banka Ju- goslavije predlagala, da bi odpravili omejitev rabe hranünáh vlog za po- trošniške kredite. Doslej so lahko porabili za potrošniške kredite le 70 odstotkov hranilnih vlog. DOLENJSKI UST *ШМК* VESTNIK: vsak četrtek бпООО izvodov ! 2 od 8.30 do 17. ure, sobota pa prosta Zvezni izvršni svet je skle- jjij, da bodo zvezni organi jiprave ter zvezni organi in ^anizacije, ki opravljajo za- deve zveznega pomena, uved- ji s 1. januarjem nov delovni ias. Trajal bo od 8.30 do 17. цге, ob petkih do 16.30, z ysakodnevnim odmorom 30 piinut (pol ure). Sobota in jiedelja bosta prosti, s tem pa bo tudi zvezna uprava prešla na 42-umi delovni te- den. čuje se, da bodo nov de- lovni čas po gornjem vzorcu začeli kmalu posnemati tudi organi v republikah in obči- nah. Za 25 odst. višje invalidnine Skupna komisija zveznega in socialnozdravstvenega zbo- ra zvezne skupščine za vpra- šanja borcev in vojaških vojnih Invalidov predlaga, naj bi prihodnje leto linear- no povečali osebne invalid- nine za približno 25 odstot- kov. Ugotovili so tudi, da bo treba usklajevati invalidnine hitreje kot doslej s porastom osebnih dohodkov. V novomeški KRKI proizvajajo domače antibiotike 29. oktobra je uradno ste- kla proizvodnja v najsodob- nejših napravah novomeške tovarne zdravil KRKA, s ka- terimi bodo proizvajali tetra- oiklinske, oksitetraciklinske in klortetraciklinske antibio- tike. Skupna letna proizvod- nja bo znašala 450 ton, skup- ni obseg proizvodnje celot- ne tovarne pa se bo v pri- hodnjih nekaj letih dvignil na U milijard Sdin. Za letošnja jabolka ni kupcev Trgovina Je spet pokazala svojo nesposobnost, saj ne zna oskrbeti potroš- nikov v mestih s kvalitetnim sadjem po zmernih cenah! — Slovenska ja- bolka stopajo v ozadje tako glede preskrbe mest kot glede izvoza Letošnji obilni pridelek ja- bolk je slovenskim sadjarjem prinesel veliko razočaranje. Družbena posestva so večino pridelka prodala po še spre- jemljivih cenah, zasebni kme- tje pa jabolk skoraj ne mo- rejo vnovčiti, čeprav jih po- nujajo skoraj zastonj. Naša trgovina je spet pokazala svojo nesposobnost, ker drži pretirano visoke maloprodaj- ne cene, potrošnik pa mora sam na pot do kmeta, da bi se založil za zimo. Zadnji dve leti smo morali zaradi tepo- üfcike trgovine jabolka celo uvažati. Leta 1965 je uv<^ ja- bolk v Jugoslavijo dosegel nad 6.000 ton, lani pa 9.350 ton, in to čeprav lanski pri- delek ni bil tako slab. Nesposobnost naše trgovi- ne s sadjem je še jjosledica nekdanje organizacije »pre- skrbovalnih podjetij«, ki so imela monopolni policaj v nadrobna prodaji. Organizaci- ja teh podjetij pa se ni mno- go spremenUa. V položaju, ko ni resne konkurence, lah- ko pri visokih ceaiah dobro zaslužijo brez bistvenega ri- zika. Gospodarska reforma, ki sloni na načelu tržnega gospodarstva, tu še ni prišla do veljave. Zadruge, ki so imele do nedavnega odkupni monopol, pa doslej niso ču- tile potrebe in tudi niso ime- le možnosti razviti lastno prodajno organizacijo. Ta zaostalnost blagovnega prometa še zaostruje položaj sadjarstva v Sloveniji, ki ga po drugi strani ogroža hiter razvoj zlasti plantažnih nasa- dov v nekaterih drugih repu- blikah, predvsem v Srbiji in Makedoniji. Slovenija je ime- la nekdaj v preskrbi jugoslo- vanskega trga z jabolki in v izvozu vodilno mesto. Zdaj pa stopa na domačem trgu vedno bolj v ozadje, v izvozu pa smo izgubili prejšnje po- zicije, ker nismo konkuren- čni glede strogih kvalitetnih zahtev inozemskega trga. Slovenija je edina repubh- ka, ki izkazuje že od leta 1961 zmanjševanje števila ja- blan. V Srbiji so v zadnjih 12 letih povečali število ja- blan od 3,6 na 6,1 milijona dreves, v Makedoniji pa se je število dreves v tem času več kot podvojilo. Pogoji za sadjarstvo so tam mnogo ugodnejši zaradi klimatskih razmer, saj skoraj ni prime- rov, da bi slana uničila pri- delek, v Makedoniji se gib- lje letni pridelek na posame- zno jablano med 26 in 37 kg, v Sloveniji pa smo v zadnjih osmih letih imeU pridelek nad 30 kg, sicer pa se gib- lje zadnja leta med 7 in 17 kilogramov. Ko pa se redko dogodi, da je pridelek obilen, ne najdemo kupcev. O polo- žaju slovenskega sadjarstva tn njegovih perspektiv bi mo- rali resno razpravljati. Izde- lati bi morali strokovne štu- dije o tem, v kakšni smeri naj se spričo spremenjenega položaja razvija slovensko sadjarstvo. F. SEUNIG SE ŠE DOGAJA! — Pa menda ja ne mislite, da bom po tako veliiiiki diplomi zdaj še delaiî! Zakon daje možnost - delo jamči za uspeli Kako bomo najbolje uporabili denar za otroško varstvo? — Smo na pred- zadnjem mestu v Evropi glede otroškega varstva, v varstvu pa je doslej zajetih komaj 4 odst. predšolskih in šolskih otrok . Skoraj ves mesec oktober je bila po občinah javna raz- prava o tem, kako naj bii nov zakon čimbolje uredil finan- ciranje raznih oblik otroškega varstva- Na štirui področnih possvetovanjih bodo prav te prve dni novembra zbrali predloge občanov, da bi os- nutek zakona čimprej dopol- nili in ga nato v dokončni obliki sprejeli v reipubUškl skupščini. ' 2e sedaj lahko vidimo glav- ne pripombe in ugotovitve, na katere opozarja teren. Po- vsem soglasiu so ljudije o tem, da nam je tak zakon nujno potreben, saj se vsem zdi, da smo že predolgo od- lašali s predpisom o stalnih virih denarja, s katerim naj bi razširi!' in povečali število varstvenih ustanov, uredili dnevno varstvo otrok in po- skrbeli za prehrano šolske mladine. Ni ugovorov proti temu, da bi redno stopnjo prisi)evka za otroški dodatek, ki je doslej znašal 18 % po- večali na 2 o/o s pogojem, da gre del tako zbranega denar- ja v posebne sklade za razvoj otroškega varstva. Tudi se občanom zdi pravilno, da bo- do morali o^îinski činitelji poskrbeti še za dodatne de- narje, za dodatne vire, tako da bo možno dati za otroško varsitvo tolikšen prispevek, kolikor bo posamezna občina ali institucija dobila denarja iz sklada otroškega varstva. Toda ko so pri javni raz- pravi na marsikaterem ob- močju naštevali, kaj vse bi bilo treba storiti, da bi bUo za otroke zap>oslenLh staršev bolje poskrbljeno kot doslej, so menili, da bo še vsega tega denarja premalo. Res policaj nI niti malo rožnat. Smo na predzadnjem mestu v Evropi, kar se tiče druž- bene skrbi za otroka in v varstvu imamo sedaj komaj 4 odst. predšolskih in šolskih otrok. Zaposlenih žena pri nas pa je že 40 odst. Med- tem ko se podeželske obči- ne, kjer je gospodarska moč šibka, bojijo, da bodo skup- nosti, v katere se bodo zdru- ževale, finančno šibke, pa so v mestnih občinah z več de- narja tudi zaskrbljeni -— ker so na gosto naseljenih mest- nih območjih tudi problemi varstva SlrSi tn zahtevnejši. Od tod izvirajo predlogi, da naj bi republiški zakon bolj podrobno določil, od kod naj bi še zbirali denar za dodat- ne vire. Ponekod so ljudje predlagali obvezne. prispevke, ki naj bi jih dajali privatni in družbeni investitorji sta- novanj, predpisali naj bi no- ve davke na alkoholne pija- če itd. Pesimizem o vsotah, ki naj bi jih imeli že prihodnje leto na razpolago za otroško varstvo m povsem opravi- čil. Kot predvideva osnutek zakona delitev sredstev na izplačilo otroških dodatkov in za potrebe širšega otro- škega varstva iz 1.8 do 2 od- stotka stopnje rednega pri- spevka, bi za otroško var- stvo ostalo okrog 4 milijarde Sdin rednih sredstev. To je dosti več, kot smo doslej da- jali v te namene, ko je šlo za investicije in razširjeno otroško varstvo letno 500 do 600 milijonov S din. In ker prav zakon zahteva, da se ne odrečemo denarju, ki so ga po občinah že doslej zbirali za otroško varstvo, temveč, da mora biti vsak dinar iz rednih prispevkov obogaten z dodatnim dinarjem — bi to pomenilo, da bi imeli za otroško varstvo 7 do 8 mili- jard dinarjev. Vsekakor je to za začetek že tolikšna vsota, da se ob dobrem premisleku, kako naj denar najbolje obrnemo, lah- ko računa na precejšen uspeh Ob tem pa velja premisliti še nekaj. Noben zakon sam zase, noben še tako dobro napisan predpis — ne bo kar sam od sebe rešil otroškega varstva.-Ko račimamo na de- nar, ki naj ga dajo stalni in dodatni viri financiranja, bi morali po občinah, po te- meljnih skupnostih, ki bodo poslej skrbele za razvoj otro- škega varstva, z vso naglico in najtehtnejšim premisle- kom sestavljati programe o tem, katere oblike otroškega varstva bomo razvili in kako. Občani bodo hoteli to na- tančno vedeti — saj ne dajo lahko denarja, ne iz skladov podjetja, ne iz svojih žepov. Ce takih programov ni, se tudi kaj lahko zgodi, da ne uporabimo denarja na pra- vem mestu, da se ne lotimo nalog tam, kjer so p>otrebe največje. Zraven se nam obe- ta še nekoliko zaostren polo- žaj, če bodo nekatere usta- nove uvedle deljen deloven čas, ko bo vprašanje, kam v varstvo z otrokom, še bolj pereče. 2e domala dokončna od- ločitev, da naj bi skladi za potrebe otroškega varstva ostali pri temeljnih .skupno- stih, se pravi pri občinah, ali v skladih združenih ob- čin, ne pa v republiki, še bolj zadolžuje teren, da se- stavi čim bolj podrobne na- črte za uporabo tega denar- ja. V republiškem skladu naj bi namreč združili le tisti denar, ki bi bil potreben za ureditev nekaterih skupnih nalog, na primer za ureditev ustanov za duševno in teles- no prizadeto mladino, in to šele po programtf za leto 1969. Marija Namorš Sedanji čas terja stališča Pred IX. sejo CK ZKS, ki bo obravnavala idejnopolitične probleme reforme v torek, 14. novembra se bo sešel Centralni komite ZKS na svojo deveto sejo. Njegova naloga ni lahka: z razpravo in sklepi mora vnesti med komuniste več jasnosti, več enotnosti v pogledih na idejne in poli- tične probleme, ki se po- rajajo ob izvajanju gospo- darske in družbene refor- me. Komuniste je nujno še bolj usposobiti in mo- bilizirati za konkretno, vsakodnevno akcijo pri uresničevanju ciljev refor- me. Sedanji čas je zapleten. Kdor površno spremlja seda- nje tokove in probleme v družbi, ki jih reforma za- ostruje, se s tem izpostavlja nevarnosti omahovanja in ma- lodušja. Sedanji čas terja, da se komunisti poglabljajo v dogajanje z več znaaija pa manj površne impro'frizacije. Spremembe, ki nastajajo v naši družbi, bomo razumeli le, aiko bomo natajnčno vede- li, kje smo, kam gremo in kad hočemo. Plenum bo obširno razprav- ljal o tistem vidiku reforme, ki pomeni preizkušnjo in se- lekcijo med gospodarskimi panogami in delovnimi orga- nizacijami. Spopadel se bo s stališči, ki vidijo v tem nekaj nesocialističnega in bo doka- zal, da je to v sedanjem času edina možna pot, po kateri lahko pridemo do večje učin- kovitosti gospodarstva. Komu- nisti balo podprli vse ukrepe za kompleksno modernizacijo gospodarstva, za tehnologijo in organizacijo dela, ki bo pri- lagojena zahtevam domačega trga in potrebam mednarodne menjave. Upirali pa se bodo miselnosti, ki se zavzema za subjektivistično izenačevanje razlik med bolj in manj pro- duktivnimi. V reformi je tre- ba graditi solidarnost delav- skega razreda na rezultatih dela, ne pa z zanikavanjem ustvarjalnosti in sposobnosti. Na dnevnem redu devete se- je CK ZKS bodo tudi vpraša- nja, kako tudi na področju osebnega dela in privatne po- bude, torej v obrti, gostinstvu itd., uveljavljati načelo delit- ve dohodka po delu. Govorili bodo tudi o oblikah samo- upravljanja v zadrugah, ki naj bi omogočile ustrezno sodelo- vanje kmečkih proizvajalcev, pač v skladu z deležem, ki ga prispevajo k skupnemu po- slovnemu rezultatu zadruge, kombinata ali kake druge de- lovne organizacije. Ekscesov, ki se pojavljajo na tem pod- ročju, ne bomo odpravljali z omejevanjem zasebnega sek- torja, temveč z učinkovito družbeno kontrolo in smotrno davčno politiko. Sodeč po tezah, ki so bile v javni razpravi, bo plenum po- svetil precej pozornosti tudi problemom zaposlovanja tn vprašanjem, kako naprej gra- diti naš samoupravni sistem. Na deveti seji CK ZKS bodo razpravljali tudi o programu priprav na VI. kongres ZKS. Izvršni komite in komisije bo- do centralnemu komiteju po- ročale o svojem delu med Vin. in IX. sejo. Iz dobro obveščenih krogov smo zvede- li, da bo plenum razpravljal tudi o delitvi sredstev med organi oziroma vodstvi Zveze komunistov in o članarini. P. ŠETINC Tako, kot hočejo kmetje Spremembe v zdravstve- nem zavarovanju kmetov na- povedujejo, da se bodo iz- p>olnüe želje, ki so jih kmet- je prek svojih predstavnikov v republiški skupnosti po- udarjali že več let. Nov za- konski predlog namreč vse- buje predpis, po katerem naj bi v bodoče prispevali v sklade zdravstvenega zavaro- vanja kmetov tudi tisti kmet- je, ki so zaposleni ш uživajo pravice delavskega zavarova- nja. Ti po sedaj veljavnem zakonu namreč nič ne pri- spevajo v zdravstvene sklade kmečkega zavarovanja. Druga novost, s katero bo- do kmetje najbrž^ tudi zado- voljni, pa je v tem, da naj bi republiški zakon predpisal le kar najožji obseg osnov- nih zavarovalnih pravic, vse ostalo pa bi določale komu- nalne skupnosti same. Tako bodo kmetje najlaže odločili, kaj jim ustreza glede na po- trebe in tudi možnosti. Ko je skupščina republiške skupnosti kmetov razpravlja- la o tem, kakšen naj bi bil nov zakon, pa so člani hudo kritizirali, da ne plačujejo ničesar zadruge in državna posestva. Poudarjali so, da bi bila tudi njihova dolžnost prispevati v sklade zdravstve- nega zavarovanja kmetov, ker imajo najboljšo zemljo. Vendar predlog zakona take- ga določil^ za sedaj ne vse- buje. M. N. Za dolgoletno zaupanje ob 90-letnici PO ZNIŽANIH CENAH: ČOKOLADA GORENJKA BONBONI BACCHUS BAR BONBONI FRUCTUS BAR ŽVEČILNI GUMI ZVITOREPEC Ne zamudite izredne priložnosti - Pohitite v vašo trgovino! DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK' vsak četrtek 6Ü.00D izvodov I 3 PO SLEDI RAZPRAVE NA KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV V LAŠKEM Je izčrpani rudniii samo problem kolektiva? • CE NIHČE DOLOČENO NE POVE, KAKŠNE SO POTI RAZVOJA ENERGETIKE, • CE JE OSEBNI DOHODEK STAGNIRAL NA 780 N DINARJIH, • CE JE DELITVENO RAZMERJE 94 : 6 V ŠKODO SKLADOM. • CE JE V VPRAŠANJU ZAPOSLITEV 570 ZAPO- SLENIH IN KRUH ZA 2.000 OBČANOV, potem to ni več stvar kolektiva DARKO PRESKAR, dele- gat iz aktiva ZK v laškem rudniku, je na nedavni ob- činski konferenci ZK nizal dejstvo k dejstvu. Nič razve- seljivega ni povedal, nihče ni zaploskal ob postelji umi- rajočega. Povedal je, da je kolektiv rudnika v težavah, da pa še mnogo hujše pričakuje, da je rudarstvo v Hudi jami na izteku, da jamski les pred- stavlja 50 odst. materialnih stroškov proizvodnje. »širši se.stanek predstavni- kov rudnika in občine z zvez- nim poslancem nam ni prine- sel tega. kar smo pričakovali. Da smo dobili nekaj splošnih smernic ne moremo zanikati,« tako je dejal. Bilo jim je rečeno, da je treba rešitev iskati v kolek- tivu in v okviru celjske re- gije, v tej regiji pa je sliša- ti glasove, dokler imamo sa- mi nezaposlene, kako naj pomagamo. " Povezali so se z birojem za operacijske in tržne razi- skave v Ljubljani, ki naj bi kolektivu pomagal najti ide- jo, kakšna naj bi bila pot do druge, rentabilnejše pro- izvodnje. Večji del kolektiva rudni- ka je spoznal, da rudari ti dolgo ne bodo več mogli. Res je, da rudnik zapirajo desetletja — odkar so ga od- prli, res je, da premoga še ni zmanjkalo. Toda ali naj čakajo na dan, ko bodo iz rova pripeljali prvi vagonček premoga, za katerega bodo stroški višji kot bodo zanj iztržili denarja? AVGUST PINTAR, pred- sednik upravnega odbora in tajnik sindikata v rudniku je močno zaskrbljen: — Rečeno nam je bilo, naj sami najdemo idejo. To je ravno najtežje. Kaj naj bi bilo tisto, v kar naj bi vlo- žili pičla sredstva, ki jih bomo še uspeli zbrati. Ru- darji, ki pri tako nizkih osebnih dohodkih kažejo vo- ljo, da bi še vlagali, ne mo- rejo tvegati. Gre za 570 za- poslenih. Le peščica je ta- kih, ki zaposlitve ne potre- bujejo najnujnejše, okrog 150 se jih od borne krpice zemlje ne more preživljati, gotovo pa je 400 takih, ki jim rudnik predstavlja edi- ni vir dohodka. Predsednik Pintar ,ie ves zakopan v probleme kolekti- va. Veselje bi ga bilo gleda- ti, če bi delal kje, kjer bi tak trud več zalegel: — Nismo reveži praznih rok. Imamo delovno silo, med njimi veliko kvalifici- ranih strokovnjakov. Vred- nost naših delovnih sredstev je .gotovo pomembna, ima- mo docela rešen stanovanj- ski problem. Ce prodamo samo izvozni stroj, ki ga ni- koli nismo uporabili, bi do- bili sto. starih milijonov, v dveh letih, dokler bi ustavi- li proizvodnjo bi zbrali vsaj še dvesto milijonov. Laški rudarji obračajo vsak dinai-, toda trenutno jim je bolj kot denar po- trebna jasna perspektiva. Ce kdo reče, kopljite premog, naj zagotovi, da bo pobira- nje revnih ostankov zalog vzdržalo s stroški na tržišču. Plavljena glina in kamnolo- mi, kot stranska proizvod- nja sta kaplji v morje, ki ne rešujeta kolektiva niti gmot- no niti glede zaposlenosti. Jutrišnji dan skrbi pred- vsem mlade ljudi. Tudi sa- radi rešenega stanovanjskega problema, kajti pridno so si gradili zasebne hišice. Ce je ta tu, potem ni tako eno- stavno . »dvigniti sidro« m se podati na pot, kjer cvetijo boljše priložnosti. Sekretar aktiva DARKO PRESKAR je na konferenci v Laškem vprašal: »Ali obvezno članstvo v zbornici zavezuje samo nas, da plačujemo članarino. Ali niso v zbornici ob sekretari- atu za gospodarstvo poklica- ni, da se lotijo tudi naših problemov? Ne, v laškem rudniku tre- nutno še ne gori, smodi pa se že. Predstavniki rudnika so obiskali vse svoje odje- malce. Prijaznim sprejemom je sledila ugotovitev, da pri svojih kupcih do leta 1970 lahko pričakujejo le še po- lovičen odjem premoga. Tr- do črno zlato je porazilo te- koče zlato z naftnih polj. Premog ni več absolutni vir energije. Vzdrži konkurenco, kjer je mogoče vpeljati mo- derno pridobivanje, ki moč- no znižuje cene in stroške. V Laškem je to mogoče sa- mo še na račun osebnega dohodka. Direktor rudnika ing. PEL- KO pravi, da je daljna per- spektiva i>ereča, bližnja, da .ni, da je bolna točka proda- ja, zaloge da še ne, da je za drugo leto proizvodnja v glavnem že toliko kot proda- na, da upa na bt^atejši sloj na odkopu Jedert, do koder se je treba z glavnim rovom prevrtati in da bo v to inve- sticijo treba iti. Obeta s: tu- di več od proizvodnje plav- ljene gline. Pravi pa tudi, da si ne zna razložiti, kako to, da je ob enkrat večji storilnosti Od predvojne toliko več te- žav. »Dolgo že živim s Hudo jamo in mi ni vseeno, če bo rudnik enkrat zaprt, ga ni- koli več nihče ne bo odpi- ral. Odkopna polja se razte^ zajo v dolžino sedmih kilo- metrov. Ce vse to enkrat zle- ze skupaj .. . Da, dilema ni enostavna. Ali jo morda ne znamo raz- rešiti. V Celju so dolge vr- ste — premoga ni. Poleti so rudniki zmanjševali proiz- vodnjo. Ali res ni pri nas nikogar, ki bi znal izračuna- ti, da toliko in toliko novih kilovatov, toliko in toliko kupljenih oljnih peči za in- dustrijo in ^spodinjstva pomeni toliko in toliko manj premoga? • Predsednik upravnega od- bora AVGUST PINTAR gle- da naprej: — Reforma je, brezposel- nost tudi. Zaenkrat je vsak vesel, da je zaposlen. Toda ali bo trajalo večno, da bo- do ljudje za take dohodke, kot so pri nas, pripravljeni delati v eni najtežjih jam? Ce naj lašld rudnik bo. bo treba vladati vanj. Ce naj ne bo, je škoda vsakega di- narja prek največje nuje. Ali je zdaj vse to res samo stvar kolektiva? Sekretar občinskega ko- miteja SREČKO ŠENT- JURC, ki je od p>olitičnega aktiva v občini zadolžen, da se posebej posveča proble- mom rudnika, pravi: — Še v teh težkih razme- rah predstavlja rudniška proizvodnja nad 20 odst. na rodnega dohodka v občini. Problemi tega kolektiva, so problemi vseh občanov. Pre- pričan sem, da kolektiv in občina sama ne moreta reši- ti problema . .. Prepričan pa sem tudi, da zagata terja od vodilnega strokovnega tirna v rudniku večje prizadevanje. Velika, prevelika je odg^ vornost, da bi ne spoznaj resnosti položaja. Prav org^ nizatorji proizvodnje bi nj^. rali biti spodbudniki samo. upravnih organov za odio, čitve, ki bodo najracional. nejše. Tovariš sekretar je izrazil vse priznanje samoupravnijn organom rudnika in večje- mu delu kolektiva za njjbo. vo daljnovidnost, pristavil pa je, da bi bilo visodno polo- žiti vso odgovornost na samo- upravi] alce in se za njih celo skriti. Cas teče. Kako težak je njegov utrip za one, kate- rim jutrišnji dan ni jasno začrtan. Jure Krašovec Načrti hrastniske nižje glasbene šole Nižjo glasbeno šolo v Hra- stniku obiskuje zdao 107 učencev. V utesnjenib pro- storih se komaj zvrstijo vsi pouka željni mladi ljudje, za- to deluje še en oddelek v os- novni šoli na Dolu. Vodstvo šole pripravlja še en odde lek, kjer bodo cicibančke uči- li ritmike. Hrastniška nižja glasbe- na šola uživa splošno podpo ro družbene kkupnosti. Če- prav v občini zmeraj pri- manjkuje prostorov za javne dejavnosti, so razumeli zadre- go te učne ustanove ;n ji predlani dodelili nekoliko ustreznejše prostore. To pa je bil le izhod za silo, saj tu- di v sedanjih treh prosLorih ni mogoče najboljše delati. Predvideno je, da bo glasbe na šola dobila nove prostore v šoli, ki jo bodo j Hrastni ku dogradili v naslednjih dveh letih. Glasbena šola ima svoj oddelek tudi na osem- letni šoli na Dolu, za mladež tamošnjega večjega delavske- ga naselja. Za svoje delo prejema glas bena šola okoli 130.000 ND z sklada občinske izobraže- valne skupnosti. Vpisnina za vsakega učenca je 10 Nd me- sečno, če pa iz družine obi- skujeta šolo dva otroka^ pla- ča drugi samo 5 ND Tak na- čin omogoča šolsko vodstvo dejansko vsakomur glasbeno vagojo, kdorkoli jo želi. Pripravljeni na glavno temo V kratkem bo v Celju prva seja občinske konference ZK, na kateri bo osrednja točka dnevnega reda razprava o decentralizaciji in integraciji samoupravljanja. Kaj o tem sodijo, kaj so o problemu razpravljali na sestankih organizacij, smo povprašali delegate: Ing. DANICA BRESJANAC (In grad) — Da, razpravljali smo. Med drugim smo ugotovili, da je bila pred leti v Celju izvršena integracija gradbeništva, toda da- nes smo spet na istem — cela vrsta podjetij je in vsi delamo vse. Tudi integracija v združenje »GIPOS« se razvija zelo poča- si... Če bom na konferenci raz- pravljala? Ne vem. Toda verjet- no me bosta problematika in raz- prava izzvali. STANE DVORZAK (EMO) — Razpravljali smo o tezah za IX. plenum, o kadrovski politiki že nekajkrat in imamo svoj izdelan osnutek, ki ga mora sprejeti sa- mo še delavski svet. O vprašanjih decentralizacije in integracije sa- moupravljanja bomo v osnovni organizaciji razpravljali še pred konferenco ... Ne vem, če bom posegel v razpravo. Morda, če se pri nas v razpravi pokaže potre- ba, da bi se. DANIEL PERCIC (IFA) — Ne, pri nas še nismo razpravljali o omenjeni analizi. Skupaj s te- zami in analizo o kadrovski poli- tiki bomo govorili na prihodnjem sestanku, ki bo še pred konfe- renco ... Mi v IFI in tovariši v LIBELI bi o vprašanjih integra- cije imeli kaj govoriti na konfe- renci, zlasti še, če bi bili pre- pričani, da bo tako rsizpravljanje rodilo tudi sadove .. . LEOPOLD SLAPNIK (Cinkar- na) — Ne, pri nas o gradivu v okviru osnovnih organizacij še nismo razpravljali, pač pa v manjših skupinah. Omenjena analiza, ki bo pKxilaga za razpra- vo, je brez dvoma dobra. Toda nam se zdijo tudi tisti problemi, o katerih komisija ni imela na- mena polemizirati, zelo važni. Predvsem problemi zavesti, mo- rale in etike . . . Verjetno ne bom razpravljal, ker se pripravljam za razpravo na konferenci samo- upravljavcev. No, morda pa le? — ec France Kokalj Tu, kjer vsak dan glo- boko pod zemljo krampi pojejo svojo neutrudno pesem, tu, kjer se iskri zlato, tu je dolina znoj- nih hrbtov in težkih, tr- dih dlani, ki pa ti znajo tako prisrčno stisniti ro- ko. Ob pesmi krampov je preživel večidel svojega življenja tudi FRANCE KOKALJ iz Kisovca pri Zagorju. A vendar ne sa- mo tu — neko skrito ho- tenje ga je vedno vleklo med šumenje smrek in prijetni ščebet ptic v ros- nih meglenih jutrih. Še celo takrat, ko je parti- zanu po hostah, je včasih prisluhnil temu svojstve- nemu utripu življenja, a takrat je stiskal k sebi partizansko puško. Temu utripu življenja med za- savskimi hribi pa je prav- zaprav ostal zvest vse živ- ljenje. Mnogi ga poznajo kot prekaljenega lovca. A ne le kot lovca. Mno- go mladih rudarjev, ki so danes razkropljeni tudi od velenjskega do bosan- skih rudnikov in še dlje, se spominja rudarskega inštruktorja v zagorski rudarski šoli — Franceta Kokalja, ki jih je uvedel v skrivnosti tega poklica- .Mnogi, zdaj že odrasli kvalificirani rudarji, ki si služijo svoj kruh globoko ood zemljo, so mu prav gotovo hvaležni Spomi- njajo se mòrda, da je bil včasih strog in pedanten. jxi vendar dober učitelj. Pa vendar . •. tudi v na jinem razgovoru sm go- vorila o marsičem, a je vedno znova rmneslo, da sva se povrnila k lovstvu. In tudi, kadar zavije kak- šnega popoldneva na »dva dečka belega«, se kaj ra- do zgodi, da se sbere v gostilni »Pri knapu« (po starem Pri Zepetu) prava lovska druščina in o čem drugem naj bi se pogo- varjali kot o lomi- »že s štirinajstimi leti sem brakiral z lovci, pri šestnajstih pa že lovil pri takratnem zagorskem ve- letrgovcu Miillerju, ki je imel 1934. leta v zakupu večje lovišče in je zame podpisal na srezkem na- čelstvu v Litiji. Zaprise- gel sem tudi za lovskega in ribiškega čuvaja. Pri Miillerju sem ostal tri le- ta, moj oče je takrat lovil pri »Zlatorogovcih« (Lov- skem društvu Zlatorog), kjer so lovili sami rudar- ji in steklarji in so si skupno zlicitirali lovišče, vodil pa jih je Ivan Gr- čar, znan gostilničar v Kisovcu. PrikljuMl sem se jim- Leta 1938 smo se preimenovali v Lovsko društvo ,Medijskega gri- čevja', lovišče je obsegalo okrog 2.000 ha, pod tem imenom pa je delovalo vse do začetka druge sve- tovne vojne.« France je pravzaprav živ leksikon za lovstvo v Zasavju. O mnogočem sva spregovorila: o red- ki smjadi v zakupniškem sistemu lovstva, o koreni- tih spremembah, ki so nastale po vojni- Divjad je postala splošno ljud- sko premoženje, lovišča so dodeljena lovskim dru- žinam v upravljanje. Na njegovem domu je iz ponve prijetno dišalo, žena je ravno obrnila ste- gno pečenega divjega zaj- ca- Seveda •.. prvi zajec letos, mi pojasni France. Tudi tu smo bili še vedno pri lovstvu, tudi v njego- vi kuhinji. Prijetno je bilo kram- ljati s Francetom, ki živi z lovstvom, ne le aktivno dela na tem področju- Da, to je tisti France, ki je že 33 let lovec, že se- đemnafsto leto predsed- nik sedanje Lovske druži- ne Izlake, odlikovan od LZ Slovenije z znakom za lovske zasluge. Z nepri- kritim ponosom sprego- vori o skupnih naporih lovcev pri zgraditvi lov- ske koče na Vrhu nad Za- gorjem leta 1955, o razvit- ju lovskega prapora dru- žine leta 1960 (ki je bil prm v trboveljski lovski zvezi), z melanholijo v očeh pokaže obiskovalcu vrsto trofej, ki ga spomi- njajo na nepopisna doži- vetja v širšem gozdu, kjer lahko le lovcu zaigra srce od radosti. Tudi v prihodnje DO- BER POGLED, France! R. PALČIČ OBRAZI VAM NUDI MOŠKE IN ŽENSKE PLAŠČE IZ NAJBOLJŠEGA VELUR- JA. NE OKLEVAJTE Z NAKUPOM — NAŠI IZDELKI VAS BODO ZADOVOLJILI. 4 TEDNIK, 9, NOVEMBRA 1967 Večji poudarek vsebini ^ statutu celjske občine — poglavje o kulturi — spre- jetem pred štirimi leti po takratnih mnenjih kulturnih J^lavcev v končnem besedilu niso upoštevali mnogih piipomb, formulacije pa so se prav tako preveč izgub- Ule v načelnostih. Sicer pa velja dodati, da je bil ta jel statuta mnogo bolj stvaren in življenjski kot vsi ^velikopotezni« in skopi členi v drugih statutih skupaj, jaj lahko v njem najdemo tudi takšno formulacijo: ^Občina zlasti zagotavlja obstoj, delovanje in razvoj ^slednjih delovnih skupnosti, ki se ukvarjajo s kultur- no dejavnostjo na njenem, pa tudi širšem območju, ge ima tak značaj določena kulturna ustanova.« (Na- štete ustanove). »Občina je dolžna organizirati in ustanavljati kulturne ustanove skladno z razvojem 0jene gospodarske moči in razvojem kulturnih potreb pbčanov.« pa se zdaj, ko je v javni razpravi tudi osnutek spre- memb celjskega občinskega statuta, ne bi ponovila stara praksa, smo se odločili, da v tej in prihodnjih številkah posredujemo pripombe in mnenja celjskih lauturnih delavcev o tem, kako bi kazalo sedanje člene dopolniti. Morda bomo z našimi prispevki olajšali tudi delo statutarne komisije. Kot je v pogovoru dejal di- rektor Mestne ljudske knjiž- nice Anton Aškerc, je sedanji statut v bistvu solidna osnova да našo kulturno orientacijo, saj zajema mnogo važne ce- mente, vendar pa morda pre- več taksativno našteva posa- meane ustanove, kar nima pravega pomena, ker so nam- reč ustanove tu zaradi potreb Ú1 ne narobe. Zato bi mo- rala v načelih priti do izraza kultura kot nujno dopolnilo človeka sploh, posebej še v naši družbi- Premalo je po- udarjen njen v2^ojni pomen. Iz posameznih članov prav tako ni videti, da je kultura dejansko nekaj širšega, saj se posamezne manifestacije pre- pletajo na vsem slovenskem prostoru, če smo doslej za našo kulturo storili premalo, v tem ni škoda samo za ob- čana, ampak za celotno skup- nost. Po mnenju Antona Aškerca tudi formulacija »v mejah možnosti« ni najboljša, saj lahko postane nujno ovira, če izgubimo odnos do skup- nosti in njenih potreb- če po statutu skrbita za splošno politiko občina in sivet za znanost in kulturo, je to le ena stran, važna pa je prav tako kvaliteta dejavnosti. Če je namreč ta dvomljiva, je dvomljiva tudi politika. Iz opredeliti pomen in odgovor- nost sveta. Prav tako dvo- mljivo »občina skrbi za za- dovoljevcinje kulturnih potreb občanov«, kajti ne gre samo za to. Potrebe je potrebno tudi vzpodbujati, da se bodo lahko razvijale, sicer je očit- no, da jih bo vedno manj. Skrbi za varstvo in vzdrže- vanje kulturnih spomenikov bi morali dodati še zgodovin- ske, medtem ko bi morali gradnjo novih objektov do- polniti z vzdrževanjem obsto- ječih objektov. V statutu prav tako ne bi smeli omejevati kulturo znotraj določene ten- to riaLne skupnosti, ampak bi morali nakazovati povezavo tudi z drugimi komunami, pri čemer naj pride do veljave njena humanistično vzgojna vloga pri oblikovanju vse- stranske osebnosti. Iz statuta bti morali, dalje, odpraviti izraz »podpira« in namesto ngega upKirabiti »pospešuje«. V splošnem naj bi kulturo v statutu predvsem vsebinsko ovrednotili in ji dali enako- vredno mesto v okviru naših celotnih potreb. dhr Zbor Kaval v Celju i v soboto, 11. t- m. bo ob 19.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju nastopil j narodni zbor Kaval iz Sofije. Zbor, ki se bo predstavil s koncertom bolgai-skilij narodnih in umetnih pesmi ter skladbami Schubert», Mozarta, di Lassa in drugih, i vodi dirigent Atunas Margaritov, sicer tudi dirigent bolgarske narodne opere. | Osemdesetčlanski pevski zbor Kaval je prvi sofijski amaterski moški zbor, ki združuje pevce najrazličnejših poklicev — od delavcev, študentov, uradnikov de zdravnikov- Ustanovili so ga 1927- leta, da bi predvsem populariziral bolgarsko narodno pesem, prvikrat pa je priredil samostojni koncert dve leti kasneje, med- tem ko je dotlej nastopal priložnostno na različnjh prireditvah. Iz njega je izšlo več ko dvajset opernih pevcev, kot solist pa je v njem nastopal tudi znan bolgar- ski tenorist Dimitr Uzanov. Za svoje velike uspehe je zbor Kaval prejel dvakrat visoko bolgarsko odlikovanje »Cirila in Metoda« I. stopnje (to odlikovanje nosi tudi 7 njegovih pevcev) ter odlikovanje Rdeče zastave; svojo visoko umetniško vrednost pa je izpričal v LlangoUenu v Angliji, kjer je na mednarodnem zborov- skem 1ектол anju prejel prvo nagrado, dalje na tekmovanju v Debrecinu na Ma- džarskem (prav tako prvo mesto). Sofijski zbor ima za seboj tudi mnoga druga gostovanja po Evropi, kjer so mu ugledni glasbeni kritiki dajali laskava priznanja. Koncert pevskega zbora Kaval prireja celjska občinska skupščina, ki ^ za pevce v času njibovega bivanja v Olju pripravila tudi program. j Podelili štipendije Upravni odbor sklada za štipendiranje mladih talentov je na zadnja seji obravnaval 20 prošenj in podelil 7 šti- pendij. Med prosilci je bilo 13 srednješolcev in 7 študen- tov, od celotnega števila pa iz Celja samo 6. Štipendije so dobili 4 prosilci iz Celja, 2 iz Žalca in 1 iz Šmarja, med- tem ko je celjska cinkarna prevzela štipendiranje enega prosilca Pri občinski kon- ferenci SZDL menijo, da bi bilo prošenj še več — to pa bi omogočilo še boljši izbor — če bi bila javnost bolje ob- veščena; delni razlog za raz- meroma slab odziv pa je is- kati tudi v nenavadnem ter- minu, v katerem so razpisali štii)endije Upravni odbor ni podelil najvišjih štipendaj (obema študentoma po ' 30 tisoč in srednješolcem od 10 do 20 tisoč starih dinarjev), ker bo višina odvisna od uspeha ozi- roma razreda in letnika, ki ga bodo štipendisti opravili, čeprav imajo prednost kan- didati iz matične oboine, je vendarle omembe vredno, da je upravni odbor upošteval izključno kriterije pravilnika ne glede na to, od kod je bil kakšen prosilec. dhr Bodimo boli realni v javni razpravi so osnut- ki sprememb občinskih sta tutov, kajti statute, kot zna- no, bo dopolniti v smislu za- konodaje. Za zdaj jih obrav- navajo družbeno politične or- ganizacije, kasneje pa bodo tudi predmet razprav na zbo- rih občanov. Gre gotovo za pomembno akcijo, ki bi ji morali posvetiti nemara več- jo odgovornost kot pred leti, ko smo o statutih prav tako razpravljali m jih sprejeli — a brez mnogih umestnih in konstruktivnih pripomb- če- prav je res, da v tem temelj- nem aktu vsake občine mnoge dejavnosti niso dobile adek- vatnega mesta, je vendarle tudi res, da je bdla najbolj prizadeta kultura, že tedaj smo namreč ugotavljali, da kulture ne moremo pojmo- vati koi nekakšen nacionalni okrasek m jo zadovoljevati ali odpravljati z najrazličnej- šimi krilaticami, marveč da gre za to. kako jo uveljaviti v statutih komun kot sestav- ni del našega družbenega živ- ljenja, brez katerega je skla- den razvoj družbe nemogoč. Razmišljanje o dopolnitvah oziroma spremembah bi mo- ralo nujno izhajati iz konkre- tne prakse. Če bi skušali na primer ugotoviti, v kolikšni meri so v kakšni občini iz- polnjevali statutarna določila v zvezi s kulturo, bi prišli bržkone do poraznih dejstev. Nič čudnega, kajti kaj bi na- vsezadnje mogli pričakovati od takšnih formulacij: »Kul- tura se podpira, se organizi- ra; kulturna dejavnost na ob- močju občine se zajamči s kinofikacijo, omrežjem ijud- skih knjižnic . . . kulturna de- javnost se zagotavlja z usta- navljanjem kinematografov, omrežjem ljudskih knjižnic, muzejskih zbirk, prosvetnih dvoran in drugih kulturnih ustanov; občina podpira us- tanavljanje in delovanje kul- turno prosvetnih društev ter po potrebi sama ustanavlja take zavode, zlasti pa delav- sko univerzo, knjižnice in či- talnice, podjetja za prikazo- vanje filmov, muzejev in mu- zejskih zbirk; kulturna de- javnost na območju občine se organizira z ustanavljanjem občinskih kulturnih razstav in prireditev, festivalov in Ix>dobfnega« in tako dalje. (Citati iz skoraj vseh občin- skih statutov). Rezultati tak- šnih floskui so kvečjemu ti, la nismo ne »kinoficirani«, niti nimamo v vseh občinah na primer matičnih knjižnic in ponekod še tam. kjer so. životarijo, »mreže« in »om- režja« pa so nas v splošnem omrežila v velike kulturne probleme. Spričo vsega tega bi bilo seveda normalno, da bi se vsaj zdaj dokopali do takšnih formulacij, da ne bo- mo preveč »ustanavljali« in »kinoficirali«, »organizirali« in »podpirali«, pač pa pred- vsem zagotavljali in bodo ob- čine torej dolžne nekaj zago- toviti, sicer razumljivo tudi statutarna določala ne bodo imela nikakršnega smisla in pomena. Take formulacije odpirajo kulturi popolnoma meglene perspektive in po- menijo v bistvu tudi manife- stacijo tistega pojmovanja, ki ga poznamo iz časov admini- stracije, a je zato danes ne- vzdržno. Kultura ne more biti več odvisna od takšne ali drugačne miloščine, od dobre ali slabe volje, naklonjenosti ali nenaklonjenosti kompe- tentnih ljudi, če naj bodo občanski statuti temeljna do- ločila, ki naj v načelu zago- tovijo obstoj in rast kulturne dejavnosti, tedaj je jasno, da je oboje v prvi vrsti odvisno od materialnih sredstev Ta pa seveda s statuta ne more- mo ne predvidevati ne zago- tavljati. Kar lahko tedaj sto- rimo, je to, da ovrednotimo kulturno dejavnost na dolo- čenem prostoru, če že ne v širšem merilu sploh, in ji odpremo vsaj kolikor toláko realno in konkretno prihod- nost. dhff PRIPRAVE NA OBČNI ZBOR OSS v Trbovljah so začeli s pripravami na občm zbor tamkajšnjega občinskega sin- dikalnega sveta, ki bo pred- vidoma v prvi polovici me- seca decembra. Na zadnjem seminarju za predsednike sindikalnih podružnic so za- to že govorili o nekaterih kadrovskih in vsebinskih pripravah na bližnji občni zbor; spregovorili pa so u- di o najbolj aktualnih temah, ki naj bi jih obraraavai: na občnem zboru občinskega sin- dikalnega sveta Trbo^dje — nk Obisk s Koroške Pn celjski Kreditni banki oziroma Celjski mestni hranihuci so 31. oktober med- narodni dan varčevanja, počastiU tako kot doslej še nikoU. Tokrat so namreč v goste povabili uslužbenke slovenskih hranilnic in posojilnic z avstrijskega dela Koroške, ki so prav tako kot ostale sprejemale stranke in jim izročale pozornost- na darilca. In ker so bile oblečene v narodne noše, je njihova ljubeznivost prišla se bolj do izraza. Ko so sprejemale hranilne vloge domačUi vlagateljev, so izročale tudi prospekte in opozarjale na delo slovenskih hranilnic in posojihiic na Koro- škem, ki delajo v trinajstih krajih. Pri tem niso pozabile povedati da ti denarni zavodi tudi najbolje menjajo naše dinarje v šilinge. In še nekaj — vse lahko opravile v stovonsken, jeziku. Na sliki Mick;. Fi>mbami in re- gistrom. Izredno zanimiva je /idi razpredelnica enot TreeckDve operativne skupine, kjer pi- sec knjige prikaže za /sak dan pohoda nemške sile, ki so napadale divizijo Гако je prvi dan borb' na štajerskem napadalo divizijo 1300 Nem cev, v bojih na sektorju Pa- škega Kozjaka pa že 3121 Zadnji dan bojev pa še 2695. Iz te razipredelnice je razvid- no, da je bila nemška pre- moč približno tri do petkrat- na. Pisec knjige je dobil po- polnoma zasluženo tudi le- tošnjo nagrado Dneva vstaje. Ambrožlčeva knjiga P'^od štirinajste je dokument veli- kega časa. S-ak NOGOMET V PODZVEZNI LIGI Na vrhu spet Celulozar Vodstvo Osankarice je bi- lo zek) kratko; trajalo je sa- mo od šestega do sedmega kola. Po medsebojnem obra- čunu je vrh tabele znova pre- vzel Celulozar, torej moštvo iz Krškega, ki je dvoboj z neposrednim tekmecem za prvo mesto zapisal v svojo korist. Tako S9 zaenkrat no- gometaši iz Krškega 3dini, ki še niso zapustili igrišča kot ix)raženo moštvo. Z zma go nad Osankarico si je Ce- lulozar zagotovil dve točki prednosti. Zato pa je dosti večja gneča med drugim in petim na lestvici. Tu gre sa- mo za eno točko razlike. Za- to bo vsak spodrsljaj v na- daljevanju tekmovanja pome- nil 'rsgubo dragocenega me- sta. Minulo kolo v celjski no- gometni podzvezi pa se je dokaj neprijetno končalo še za dve moštvi. Tako so Lju- benci po igri v Radečah za pisali v svoj dnevnik prvi poraz. Z dokaj čudnimi ob čutki pa so igrišče zapuščali tudi igralci iz Poljčan, ki so na lastnem terenu izgubili tekmo s Polzelo s kar 5:0 Tekme sedmega kola so se končale takole: Radeče - Ljubno 2:1, Brežice — što- re 5:1, Boč — Polzela 0:5, Vransko — Vojnik 2:2, La- ško — Šentjur 3:0 brez vgre in Celulozar — Osankarica 2:1. Po tem zavrtljaju je stanje na lestvici naslednje: Celulo- zar 13 točk, Osankarica 11 Brežice 10, Šentjur 10, Rade- če 10, Ljubno 8, Senovo 7, Boč 7, Polzela 4, Vojnik 4, štore 3, Laško 3, Rogatec 3, Vransko 1 točko. -m TEČAJI SAMOPOMOČI Občinski štab za varái/vo pred naravnimi in druginni hudimi nesrečami v Celju bo v zimskih mesecih organizi- ral s pomočjo Občinskega odbora Rdečega križa dva te- čaja za ekipe samopomoč; po krajevnih skupnostih. V petdesetih skupinah bodo za pomoč sebi tn drugim uspo- sobili preko 200 občanov kar bo za primer nesreče ne- dvomno zelo pomembno. V manjših, ~~72 delovnih or ganizacijah v Celju so orga- nizirane službe varstva z eki- pami samopomoči. S pomoč- jo celjske Delavske univer- ze bodo za člane teh ekij) pripravili desetume *ečaje na katerih bodo spoznali or- ganizacijo sliižbe varstva in preventivne ukrepe. Enotna merila povsod in za vse četudi živimo v enotiu skupnosti, v kateri veljajo temeljni zakoni za vse enako, je življenjska prak sa tako različna, pota so tako drugačna, da se vča- sih po vsej pravici sprašu- jemo, zakaj lahko skoraj vsaka občina ubira svoj' pot zakaj lahko čisto pi svoje kroji in sprejema odloke in predpise ter vo- di svojo politiko. Tokrat so na takšno razlčnost opozorili obrtniki sami oziroma člani slrokoviiega odbora za obrt v Celju Opozorili so na različne davčne in druge óbreme nitve. ki veljajo v posa meznih občinah celjskega področja, opozarili na zelo različne olajšave, ki jih imajo tu in tam nekateri obrtniki, predvsem starej- >ši in podobno. Skratka, opozorili so na vprašanja, ki vzbujajo pozornost in ki potrjujejo, da delajo obrtniki v eni občini pod drugačnimi pogoji kot oni v sosednji. Primeri so očitni in se kažejo tudi v podeželju tako imenovane popoldanske obrti, kažejo v številu avtoprevoznikov. ki Jih unajo baje v mo- zirskj občini ciliko več kot j h potrebu ,ejo, ker sd pač tam prijavljeni ta
  • žaj in zahtevali, da občinske skupščine okre- piJ!) inšpekcijsko službo. Vse te in podobne ugo- tovitve so bile povod, da so se odločili za razgovore s predstavniki občinskih skupščin, katere bodo opo zorili na nevzdržnost raz- ličnih meril M. B. KRAI Ko ZGORELO SKLADIŠČE v Gaberniku pn Podplat,^ je izbruhnil požar na skla^ šču za kislo vodo. Skladišč^ je bilo last zdravilišča iz gaške Slatine. V skladišču büo v zadnjem času sprav Ijeno mnogo gradbenega fj^^" teriala, med drugim tudi c^vj in sponke iz plastične mase last Cevomontaže iz Žalca. ' SMRT V RUDNIKU^ Na šolskem delovišču ^ vshodni jami B velenjskegj rudnika se je pripetila težk^ telovna nesreča, v kateri jç izgubil življenje sedemnajst letni IVAN HERMAN, učenec tretjega letnika rudarskega šolskega centra. Do nesreč« je prišlo, ko se je s stropa odluščilo 500 kg premoga јђ padlo na IVANA HERMANA. Pokojnik je bil doma iz Ni. vevcev št 27 pri Ptuju PRETEP V TRNOVLJAH Pred gostiščem Puncer v Trnovljah je prišlo do pre- tepa, ko so baje SILVO MA. STNAK, STANKO HOJNIK, (oba iz Začreta) brez povoda napadla JOVANA JANICIJE- VIĆA in ALIJA BRAJAJA. Vsa skupina je pred tem r omenjenem gostašču popiva- la. Napadena sta se postavila v bran z noži. Janičijevič je zabodel v desno ramo Hoj. nika tako hudo, da so ga mo rali prepeljati v celjsko bol- nišnioo -ег VLOM V STANOVANJE V noči pred dnevom mrt- vih je neznani storilec vlo- mil v stanovanje ing. Sava Rudeza v Radečah št. 147. V zgradbo je prišel skozi zad nja vrata v času med dvaj. seto in štiriindvajseto iro \ spalnici, ki je v prvem nad stropju, je ukradel 740 nd 200 avstrijskih šilingov, zla prstan z devetimi briljantì vreden 2.000 ndin ter prstan' iz pliatane z enim biriljantom in črnim kamnom, vreden 1000 ndin Za storilcem pro- izivedujejo -ег PODLEGLA POŠKODBAM 29. oziroma 30 oktobra sta podlegla v celjski bolnišnic; IVAN RAMŠAK, rojen 1943 leta tz Rečice 43 pri La- škem zaradi poškodb pr prometni nesreči ter AN TON BEC, rojen 1909. leta iz Podkraja 20, prav tako za- radi poškodb, ki jih je do- bil pri prometni nesreči ns ce.=>ti II. reda Zidani most- Krško. ' KOLESAR IN AVTOMOBIL Voznica osebnega avtomo- bila KRISTINA ZAJC je pri- peljala^ po Kidričevi ulici т Velenju. Z desne strani je po neprednostni cesti pri- peljal kolesar IVAN JAGRIC Kljub zaviranju ni mogla ne sreče preprečiti. Kolesar j« bil težje poškodovan. 5 TEDNIK, 9. NOVEMBRA 1967 Zakaj zamira kulturnoprosvetna dejavnost? ф (;ORNJE SAVINJSKI KOMUNISTI SO OPO- .^RlLI NA KULTURNO PROSVETNO MRTVILO. " ф MLADI SO PRIKRAJŠANI ZA MOŽNOST KUL- ^ijlNO PROSVETNEGA DELA IN IZOBRAŽEVД• J/V ZARADI POMANJKANJA PROSTOROV. 0vodoma naj povemo, da , jconierenca zveze komuni- ¡jjY mozirske občine skozi ^jfočilo sekretarja in nato 1'^j-azpravo osvetlila vsa bi- ij^enejša dogajanja na pod- i^ju občine. Od tod smo ^¿i izdvojili del misli z raz- fjve o delu mladih. ^ Nekateri udeleženci raz- ^*e so med razpravo nače- j tudi idejno vzgojo mladih, ^ je bila v zadnjem obdob- ja nekoliko zanemarjena za- preokupacije ob druž- ic in gospodarski refor- jji. čeprav je to paradoks, 53j je v bistvu družbena re- forma tudi_ reforma doseda- njega razvoja družbe, pa je fendarle res, da smo v vsej ijj prizadevnosti zanemarili jjav osnovo te reforme, ^ojo mladih. prepogosto smo se zado- voljevali s pavšalnimi ocena- ЈЦ posameznih članov mlaj- iih generacij, ne da bi pri gai zajeli koren problema. Prav zaradi tega smo ob si- temu parol prepustili mía- le, da si nabirajo družbeno Bgojo v šoli, pozneje pa ka- tor kdo ve in zna. Drži, da je dejavnost kul- turno prosvetnih organizacij in društev na vasi, ob vse hitrejšem razvoju komunika- cij zastarela, toda v naših pogojih in razmerah pome- nijo prav ta društva in or- ganizacije tisto obíáko druž- bene dejavnosti, ki ima še vedno mnogo privržencev i» simpatizerjev. Prav zaradi te- ga je upravičen očitek sta- rejšega komunista iz Nove Štifte, ki je obsodil doseda- njo politiko ekonomiziranja zadružnih in drugih domov, ki so bili grajeni tudi za kulturno prosvetno dejav- nost, danes pa služijo za go- stišča, skladišča in razne de- lavnice. Ob tem dejstvu postaja vse jasnejša politična škoda takšnega sistema, če up>ošte- vamo, da na drugi strauiLcer- kev in kler v okviru z zako- nom omogočene dejavno- sti spretno mašita to vrzel in se, iz dneva v dan vse bolj postavljata v vlogo od boga in ljudi poklicanih od- rešenikov naše etike. Kvazi ekonomist bo takoj pristavil, da so ti domovi le- ta in leta bili neizkoriščeni, da 90 služili le za organiza- cijo veselic. Morda res, toda v kraju, kjer je imela kul- turna deja\TK>st globoke ko- renine, so ljudje številneje prihajali na predstavo doma- če umetniške skupine in preko nje spoznavali in spre- jemali kulturo, kot pa na veselico. In zaradi tega ne bi smeli vseh teh domov spreminjati v gostišča, delav- nice in skladišča. Tisto ma- lo sredstev, ki so jih dobi- vale razne kulturno prosvet- ne organizacije, so se globo- ko obrestovale, čeprav se ni- so mogle meriti z odstotki družbenega bruto produkta! Tako pa počasi, vendar vztrajno, zaradi nekaj tisoča- kov ropamo narodu še tisto kulturo, ki jo je pripravljen sam sprejeti, če mu že bolj- še, z gostovanji umetniško iz^popolnjenejših skupin ne moremo nuditi. J. Sever Kruha je dovolj • VPRAŠANJE . ZAPOSLOVANJA NA PODROČJU GORNJE SAVINJSKE DOLINE JE AKTUALNO, VEN- DAR ŠE NE PREDSTAVUA PROBLEMA. DA BI ZA- RADI NJEGA BILI PLAT ZVONA. • ČEPRAV NI MOe RAČUNATI NA GRADNJO NOVIH INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV, NUDIJO KME- TIJSTVO IN TERCIARNE DEJAVNOSTI MOŽNOST ZAPOSLOVANJA VEČJEGA ŠTEVILA, DELA POTREB- NIH OBČANOV. Le redko katera snov je sprožila tolikšne razprave kot prav povečanje števila nezaposlenih ali dela iščočih občanov Gornje Savinjske doline, čeprav so te števil- ke zaskrbljujoče, to pred- vsem, ker je vse več ljudi, ki išče delo, pa po mnenju udeležencev konference ZK in pa predsednika občine še vedno ne predstavljajo več- jega problema, kot v ostalih občinah. . Gre namreč za to, da je le majhno število nezaposlenih ljudi socialno ogroženih. Ve- čidel se ukvarjajo z raznimi deli ali pa delajo doma na posestvih. Predsednik skup- ščine J. Deberšek, ki je po- drobno analiziral pojav ne- zaposlenosti in možnost za- poslovanja je naglasil, da so na področju mozirske obči- ne možnosti zaposlovanja, vendar le ob intenzivnejšem razvoju terciarnih dejavnosti. Poleg tega bi se večje šte- vilo mladih lahko zaposlilo doma na kmetijah. To tem- bolj, ker nekateri kmetoval- ci, ki so v zadnjih treh, šti- rih letih osvojiliv modernej- ši način obdelave zemlje in se specializirali v določenih kmetijskih panogah, dosegajo izredne uspehe. Ti uspehi so očitnejši v živinoreji, za katero so prav v mozirski občini -dani lepi pogoji. Kljub temu pa živinoreja v Gornji Savinjski dolini še vpdnn ni Hrvspp-lfl tist.p stnn- nje, na kateri je bila po šte- vilu glav v predvojnem ob- dobju. Razvoj terciarnih dejavno- sti, predvsem vseh vrst obr- ti bi nudil po mnenju ude- ležencev konference nove možnosti zaposlovanja. Na področju mozirske občine namreč še vedno primanjku- je obrtnih uslug, ki so iz dneva v dan vse bolj iskane. Drži, da bi del obrti lahko zaposlil le strokovne in spe- cializirane delavce, vendar bi se predvsem mladi lahko v kratkem času za ta dela usposobili. Tovariš Deberšek je nagla- sil, da je ena izmed prvih nalog priprava podrobnega načrta za perspektivni raz- voj občine, po katerem bi lahko že v prihodnjem ob- dobju načrtovali nove mož- nosti za zaposlovanje. Ta na- črt bi naj pripravili že pri- hodnje leto. Ob tem načrto- vanju pa so bili udeleženci konference mnenja, da bi bilo za občane na tem pod- ročju kruha dovolj. Zelîm si več sodelovanja V drugi polovici oktobra in prve dni novembra so bili v delovnih organizacijah celjske občine zbori volivcev, na katerih so razpravljali o gibanju go- spodarstva v devetih mesecih letos, o strukturi za- poslenih pa tudi o regulacijskih delih, prispevku za uporabo mestnega zemljišča in ne nazadnje o financiranju šol druge stopnje. Zbori so bili verno zrcalo organizacijsko tehničnih in političnih pri- prav, zato ponekod zelo dobri, drugod pa zopet takšni, da bi jih težko imenovali tribuna za izme- njavo mnenj in stališč, ki so pomembni za sleherno delovno organizacijo in za celotno občinsko skup- nost. Polovica odbornikov zbora delovnih skupnosti celjske občinske skupščine je tokrat prvič vodila takšen zbor. Zato smo izbrali enega izmed njih, Štefana Korošca iz Kovinotehne in ga prosili za vtise o poteku prvega zbora v enoti, kjer so ga spomladi letos izvolili za odbornika. — Moj prvi zbor je potekel drugače kot je bilo predvideno. Težava je v tem, je poudaril tov. Ko- rošec, da je v tej volilni enoti 43 delovnih orga- nizacij, predvsem manjših, ki nimajo niti svojih samoupravnih organov. Zato smo imeli dva zbora, prvega za vse ostale člane delovnih organizacij, dru- gega pa za člane kolektiva Kovinotehne. Obeh zbo- rov se je udeležilo okoli 240 volivcev, vendar so bili primeri, da se od mnogih kolektivov ni odzval niti en član. — In kako so volivci sprejeli probleme, o ka- terih ste govorili? — V glavnem so se strinjali z vsemi pobudami občinske skupščine. Prav tako so menili, da je treba regulacijska dela nadaljevati in končati. Ne glede na to so imeli nekatere pripombe in vprašanja na račun gibanja gospodarstva, zatem o strukturi ka- drov pa tudi na račun prispevka za uporabo mest- nega zemljišča. — V pripravah na letošnje spomladanske volitve v predstavniška telesa smo veliko govorili o delu odbornikov med volivci in v občinski skupščini. Kako gledate danes na ta problem? — O tem sem zlasti zadnji čas veliko razmišljal, zato sem sklenil, da bom v naslednjem obdobju obiskal vse delovne kolektive, ki sodijo v mojo vo- lilno enoto in se z njihovimi člani pogovoril ne sa- mo o dosedanjem delu občinske skupščine, marveč tudi o njihovih problemih. — Ali menite, da bi bilo prav, da bi se kot od- bornik sestali pred sejo občinske skupščine s člani kolektivov ali njihovimi predstavniki ter se pogo- vorili o problemih, o katerih boste na zasedanju razpravljali in odločali? — Mislim, da bi bilo to v redu, pa tudi sicer pričakujem, da se bo stanje po obisku v kolektivih spremenilo in da me bodo tudi delovne organiza- cije, ki sodijo v to enoto, obveščale o lastnih pro- blemih, že zdaj se je namreč zgodilo, da je skup- ščina razpravljala o nekaterih vprašanjih teh ko- lektivov, jaz pa o njih nisem vedel ničesar. M. B.; KAJ MENI MIMICA GOLAUŠEK, DIREKTOR GOSTINSKEGA PODJETJA PLANINKA NA LJUBNEM O LETOŠNJIH PRIPRAVAH NA ZIMSKI TURIZEM V GORNJE SAVINJSKI DOLINI Gostinci smo pripravljeni • V GORNJE SAVINJSKI DOLINI SMO DOSLEJ POGOSTO GOVORILI LE O UGODNIH POGOJIH ZA LETNI TURIZEM, V ZADNJIH LETIH PA POSTAV- UAJO TEMELJE TUDI ZA RAZVOJ ZIMSKEGA, PREDVSEM ZIMSKOŠPORTNEGA TURIZMA. • DOSLEJ SO BILI NOSILCI TURIZMA LE GOSTIN- CI, ZDAJ SE VSE USPELEJE VKLJUČUJEJO TUDI KMETOVALCI TER LOVCI IN RIBIČI. GORNJE SA- VINJSKI TURISTIČNI DELAVCI ZATRJUJEJO, DA JE NA NJIHOVEM PODROČJU MOŽNOST RAZVOJA V OBEH SMEREH. ZA STACIONIRANE IN PREHOD- NE TURISTE. Tovarišico MIMICO GO- LAUVŠEK, direktorja gostin- skega podjetja Planinka, ki združuje štiri gostinske lo- kale, smo spraševali pred- vsem o pripravah na letoš- njo zimsko turistično sezo- no, beseda pa je padla tudi o minuli turistični sezoni. Ф »Tako kot povsod na celjskem in verjetno jugo- slovanskem področju, je bi- lo moč čutiti, da je bilo šte- vilo tujih gostov manjše, kot smo pričakovali. Na našem področju smo močno obču- tili odpoved nekaterih ino- zemskih potovalnih agencij, ki niso izpolnile pogodb.« — Po širokem razmahu tu- rizma v zasnovi, dobiva tu- rizem v Gornje Savinjski do- dolini realnejše okvire. Kaj vi, kot gostinski delavec me- nite o nadaljnjem razvoju turizma na vašem področju? Ф »Vsekakor je jasno, da so pri nas pogoji za stacio niranega in prehodnega go sta. Vsekakor pa nam mora biti jasno, da samo narava in gostinstvo ne more reše- vati turizma. Za primer na- vajam, da je bilo počutje go- stov pri nas mnogo boljše ob letošnjem sodelovanju' ri- biške in lovske zveze ter go- stincev. Tega nam manjka. Prav tako nam manjka pri- reditev, ki bi zabave željne- ga gosta pritegnile, če zapet postrežem s primerom: flo- sarski bal še vedno pritegne veliko število tujcev. Ali pa: nekaj zabav, ki so jih pri- pravili domačini, je tako ali tako navdušilo občinstvo.« — Toliko je bilo govora, da bi turistično sezono v Gornje Savinjski dolini »raz- tegnili« tudi na zimsko ob- dobje. Kako se na to sezo- no pripravljate gostinci? % »Za gostince ni bistven letni čas, čeprav je v zim- skem obdobju nekoliko tež- je s preskrbo zelenjave in nekaterih drugih stvari. Ho- čem pa reči to, da so tudi pri nas pogoji za zimsko- športni turizem, ki se je v zadnjem času že močno raz- mahnil. Mozirska koča s svo- jimi tereni privablja zaradi ugodnih snežnih razmer vse več gostov, žal nas pa prav snežne razmere že tretje le- to zapovrstjo tepejo, saj na- še vlečnice zaradi pomanjka- nja snega stojijo, gostje pa razočarani odhajajo. Upajmo, da bo letos boljše.« — Kaj menite, kaj pred-^' stavlja coklo za razvoj rizma v Gornje Savinjski do- lini? Ali je to mogoče ne^., ustrezna davčna politika? Ф »Po izjavah gostov so- deč, predstavlja problem ce- sta. V Ljubnem še vedno ve- liko število gostov pušča av- tomobile in do Logarske do- line potuje zaradi slabe ce- ste raje z avtobusom. Z otvo- ritvijo ceste pod Oljševo, ki bo povezovala Koroško s Sa- vinjsko dolino in čez črnivc ali Trojane s Kranjsko stra- njo, bomo tudi ta predel po- vezali. To se bo odrazilo tu- di na turizem, seveda, če bodo ustrezni cestni pogoji.« — Kako ocenjujete vklju- čevanje kmečkega turizma v te napore? џ »Osebno sem prepriča- na, da smo že sedaj s to zvrstjo dosegli več, kot pa smo v resnici pričakovali, žal se pa ta kljub uspehom še ni tako močno razmah- nil, da bi bile usluge vseh enako dobre. Kaže pa, da so posamezniki pravilno dojeli vrednost te zvrsti turizma in ob njem dosegli zavidlji- ve uspehe.« -ez NA CELJSKEM OBMOČJU NAJVEČ NEZAPOSLENIH INVALIDOV Delo za invalide Na širšem celjskem ob- močju je trenutno nezapo- slenih 251 delovnih invalidov druge in tretje kategorije, če upoštevamo, da je to pravza- prav tudi 40 odstotkov vseh nezaposlenih invalidnih oseb v Sloveniji, potem lahko ra- zumemo zaskrbljenost pred- sedstva stalne konference za rehabilitacijo invalidov, ki je na svoji zadnji seji z vso resnostjo opozorilo na pro- blem. Dejstvo je namreč, da se v nekaterih delovnih organi- zacijah zapirajo možnosti za nadaljnje zaposlovanje delov- nih invalidov. To velja zlasti za nekatere večje kolektive, kot na primer celjsko Cin- karno in EMO ter železar- no v štorah, kjer so doslej kazali za to smer zaposlova- nja zelo veliko razumevanja. Toda kakor so meje tudi drugje, še bolj veljajo pri zaposlovanju. V Cinkarni na primer je kar 7,8 odstotka zaposlenih delavcev invalid- nih oseb. Hkrati pa je tre- ba vedeti, da veliko invalid- nost na celjskem območju pogojuje koncentrirana težka industrija, slaba mehanizaci- ja in še drugi vzroki. Zato je predsedstvo sklenilo, da bo v natančni analizi ugoto- vilo družbene in ekonomske posledice takega stanja in da bodo predložili tudi na- črt, po katerem naj bi iz- boljšali zaposlovanje invali- dov. To nalogo jim nareku- je tudi novela spremembe temeljnega zakona o invalid- skem zavarovanju, ki postav- lja pred delovne organizaci- je težke naloge. Govori na- mreč o tem, da delovna or- ganizacija ne sme prekiniti delovnega razmerja s člove- kom, ki je postal invalid za- radi nezgode pri delu ali po- klicnega obolenja, če ga ne more zaposliti sama, mu mo- ra delo najti v drugi delovni organizaciji, če pa tudi to ni mogoče, potem naj bi po predlogu zakona delovna or- ganizacija — ali pa njih sku- pina — začela s kakšno stransko dejavnostjo, v kate- ri bi lahko zaposlili delovne invalide. Novela tudi določa, da morajo v vseh kolektivih v svojih splošnih aktu! do- ločiti delovna mesta, na kate- rih bi mogli delati invalidi. Zato je predsedstvo stalne konference za rehabilitacijo invalidnih oseb sklenilo, da bo posebna skupina njenih članov začela obiskovati de- lovne organizacije in jim bo pomagala pri uresničevanju te pomembne naloge. Predsedstvo, ki ga izred- no uspešno vodi direktor že- lezarne v štorah Tugomir Voga, pa bo v kratkem ob- ravnavalo še problem zapo- slovanja mladine motene v duševnem in telesnem raz- voju. I. B. NAJLEPŠE DARILO ZA SVOJCE V INOZEM- STVU JE C TEDNIK TEDNIK, 9. NOVEMBRA 1967 7 NA KRATKO PRIPRAVE NA KONFERENCO SZDL Izvršni odbor občinsKe konference SZDL v Šmarju pri Jelšah bo v prihodnjiii dneh dal v obravnavo obča- nom materiale za pripravo konference. Občani bi naj razpravljali o najaktualnejših problemih, o krajevni samo- upravi in o vlogi občana v krajevni skupnosti. Prav ta- ko bi naj spregovorili o de- lu krajevnih skupnosti m o obsegu nalog, ki jih krajev ne skupnosti izvajajo ter o onih nalogah, ki jih statuti krajevnih skupnosti določajo vendar jih krajevne skupno- sti ne izvajajo. Gre predvsem za to, da krajevne skupnosti v bistvu na terenu izp>olnjujejo iC del svojih, s statutom določenih nalog. Tako na primer kra- jevne skupttiosti rešujejo pro- bleme komunale, neko.iko manj že probleme sociaie, v probleme kulture, šolstva, športnih dejavnosti in dejav nosti društev pa ne pose- gajo. -ez MLADI V ZIBIKI Dejavnost mladih v icultur no umetniškem društvu v Zi- biki pri Pristavi je bila pred leti mnogo pestrejša, žal se tudi v tem kraju močno po- zna odsotnost mladih, ki so zapustili domove in odšli v dolino. Tako so občani Z\hi ke in okoliških naselij od blizu in daleč, lahko pred le- ti tudi po štirikrat občudo- vali svoje mlade, ko so se jim predstavili z igrami. Lani so pripravili le -Ivoje iger, letos pa pripravljajo eno. UREDITEV PARKA člani Zveze borcev krajev- nega odbora v Brasovčali so pred dnevi dokončno ure- dili park ob spomeniku pad- lih, ki so ga postavili ob le- tošnjCTH praznovanju ìb'sm- skega praznika žalske .^očlne Tako so ves prostor lepe uredili in okrog spomenika zasadili drevje. Prihodnje le- to bodo baje postavili v par- ku tudi klopi. SKUPNI IZLET Sindikalni podružnici ob- činskih uprav iz Velenja in Mozirja bosta pripravili skup- ni izlet v Logarsko doano Iz- let bi naj bii 18. nov. Na njem bi delavci občinskih uprav seznanjali drugi dru- ge z delom in problemi, s katerimi se srečujejo na žu- panstvu. Izlet s posvetom bi naj trajal od sobote do po- nedeljka. -ez NAJDEN OB PROGI Ob levem železniškem t;ru pri viaduktu v Tremarju so ponoifi našli ranjenega dvain- tridesetletnega VLADA PRLI- ČA, doma iz šimoncev pri Krapini. Hudo ranjene,:?a so ga prepeljali v celjsko bo'niš- nico, kjer je naslednjega dne umrl. Pokojnik je verjetno v Ce- lju vstopil v napačni vlak in pri izskoku v Tremar j ih ta- ko nesrečno padel, da je za- radi ran umrl. -ez DECEMBRA REFERENDUM V OBČINI ŽALEC Resna zavzetost za dokončno sanacijo šolstva Prva etapa širokih m te meljitih priprav za bodočo sanacijo materialnih razmer šolstva na območju občine Žalec je bila s sejo občinske skupščine zaključena. Tu so namreč po približno triurni razpravi v glavnem ugotovili, da v današnjih pogojih ni druge rešitve in možnosti za temeljito obnovo šolskih zgradb in njihovo posodob- ljenje, kot zbrati denar v obliki prispevkov delovndh or- ganizacij in občanov. Zaključ- ni akt je bilo sprejemanje programa novogradnje ¡n ob- nove šolskih zgradb v ob- dobju 1968—1972 ter v zvezi s tem sprejetje sklepa o raz- pisu referenduma za uved- bo občinskega samoprispevka za šolstvo. Oba zbora skup- ščine sta oboje soglasno po trdila. Referendum o občin- skem samoprispevku oodo v občini Žalec opravili 10. de- cembra letos. V neposrednih razpravah o razmerah in potrebah osnov- nega šolstva je minule mese- ce v občini sodelovalo več sto ljudi, več let sem pa se je z nekaterimi kritičnimi problemi tega področja sre- čevala skupščina občine kot celota oz. pristojni sveti, ho- končno usposobiti šole, da bo v njih mogoč \ bodoče enoizmenski pouk, zagotoviti ustrezne materialne pogoje za izvedbo kvalitetnejšega pouka in zagotoviti pogoje za formiranje posebnega šol- stva, pa pomeni spreje^i na- se odgovorno in težko na- logo. Predsednik občin stce skupščine Joško Rozman je v četrtek na seji skupáó'ne med drugim dejal, da pro- gram za naslednjih pet let ni kup želja, ki jih ne bi mo gli uresničiti. Z njim so so glasali tudi odborniki in me- nili, da je šolstvo mater.'al- no odločno zaostalo in tegri spričo težnje za kar najbolj usposobljenim bodočim pro- izvajalcem, ni moč vec do- puščati. Prepričani so tudi, da bodo občani to skupno skrb sprejeli z odgovornost- jo za njeno uresničitev. Decembrski referendum o občinskem samoprisprivku bo dejansko odločal o dborl tre- tjini potrebnih sredstev, ki jih morajo v občini zbrati v petih letih za obnovo šol. Od skupno 1 milijarde 259 mili- jonov starih dinarjev bodo delovne organizacije v petih letih prispevale dve tretjini denarja. Pri sprejemanju meril za prispevne sitopnje je skup- ščina sklenila, da obóani, ki zaslužijo mesečno do 50 000 S din oz. upokojenci s po- kojninami do 50.000 S din ne bodo' zavezani plačevati ob- činskega saanoprispevka za šolstvo. Samoprispevđk obča- nov od osebnih dohodkov naj bi znašal 0,75 odstotka mesečno, iz kmetijstva 1,5 od- stotka, od obrti 2 odstotka. in od pokojnin 0,75 odstotka. Občani, ki so v rednem de lovnem razmerju bi na pri- mer prihodnje leto prispe vali za šolstvo v obliki samo- prispevka 60,000.000 S dm, kmetovalci skispno 11 milijo- nov S din in obrtniki 4.5 mi- lijona S din. Precej podrobno bo o sta- nju šolstva v občini in potre- bah za novogradnje in obno^ vitve govora pnliodnje q, na številnih razgovorih z o¡. cani kot tudi na razgovori)) šolskih vodstev s starši, y zvezi s sprejetim pr^gva mom novogradnje in obnove ki zajema celotno 'îbmoiij^ občine, je bilo na zadnja jç. ji OS jasno ix)vedano, da b,, veljala prednost novogradnji osnovne šole v Grižah, kjij so raizmere zares najbolj krj. tične. Prekop borca Minulo nedljo se je v šmihelu nad Mozirjem zbra- lo okrog 200 nekdanjih bor- cev Tomšičeve, Bračičeve in Šercerjeve brigade, ki so pri- hiteli iz Ljubljane, Celja ter s področja mozirske občine na svečano komemoracijo ob prekopu njihovega soborca DANIJELA BURKELJCA, ki je pred 23 leti padel v bo- ju z nemško zasedo v Šmi- helu. Od mladega, vendar prekaljenga borca, v NOV se je vključil že 1942. leta, se je poslovilo tudi večje število občinstva in družbe- no-političnih delavcev. IZROČENE NAGRADE MLADIM Na konferenci mladih v Žalcu so predstavniki komiteja izročili in objavili rezultate tekmovanja za izboljšanje učnega uspeha v osmem razredu osnovnih šol. Naj- boljši uspeh so dosegli učenci iz liraslovč, drugo mesto so osvojili učenci z Vranskega, tretje mladi iz Griž, četrto učenci iz Prebolda, peto Polzelani in šesto učenci iz Zalea. \sì so prejeli praktične nagrade. —ег PRIJETA SKUPINA VLOMILCEV, KI JE KRADLA PO CELJU, VELENJU IN LJUBLJANI Mikala so jih tuja oblačila • MILAN FEGUŠ IZ MIKLAVŽA PRI TABORU, BRAN- KO GALUF IN H. L. IZ CELJA TER JOŽE URŠIČ IZ KAMENEGA PRI ŠENTJURJU SO V RAZÍK)BJU 14 DNI IZVRŠILI VEC TATVIN IN VLOMOV. • V CELJU SE ZBIRA VSE VEČ MLADIH, ZA DELO SPOSOBNIH LJUDI, KI POSKUŠAJO PRITI NA LA- HEK NAČIN DO DENARJA, NAMESTO, DA BI DE- LALI. Pred dnevi so delavci mi- lice in celjske UJV jdkriii in polovili skupino mladih lju- di, ki so se hoteli preživljati s tatvinami. Prijeli so devet- najstletnega MILANA FEGU- ŠA, doma iz Miklavža pri Ta- boru, dvajsetletnega BRANKA GALUFA in mladoletnega H. L. iz Celja ter JOŽETA UR- ŠIČA iz Kamenega pri Šen- tjurju. Vsi štirje 50 obdolže- ni, da so storili /eč kazni- vih dejanj. Tako jih sumijo Milan Feguš, ki je skupaj s Kračunom pobegnil iz zapora. da so v razdobju štirmajstih dni izvršiU vrsto vlomov in tatvin v Celju, Žalcu, Ve-e- Branko Galuf, doma iz Ce- lja je soudeležen pri tatvi- nah. nju in Ljubljani. Sem sodi tudi vlom v privatno stano- vanje v Gotovljah, kjer sc ukradli več oblačil. V Celju so na Otoka vio- mili v kiosk, v prostorih celj- ske gimnazije so jwkradli čevlje, sprevodniku a/tobusa pa so izmaknili v Kersniko- vi ulici 35.000 S din. Prav ta- ko so v Celju ponoči pokrad 11 z balkonov гаша oblačila. Jože Uršič je poleg tega ob- dolžen še za tatvino, ki jo je izvršil v Ljubljani. Pred že- Jože Uršič, doma iz Kame- nega je ukradel neznancu v Ljubljani 85.000 Sdin. lezniško postajo je namreč spoznal vinjenega 3bčana, ^ ga je povabil na dom, da bi pri njem prenočil. Ko stt prišla k njemu, mu j3 Uršič izmaknil 185.000 S din in s« s taksijem odpeljal oro ti Сб Iju. V Velenju so ukradli iz јд. ternata rudarskega šolskegj centra oblačila in čevlje. Po leg tega so osumljeni, da so ukradli več koles in moped. Vsi štirje so že stari znan. Ci celjskih kriminalistični]) delavcev. Tako je bil 19-;etiii M. Feguš na pogojnem dojni. stu iz IPD v Dobu, dvajset- letni B. Galuf je bil pogoj- no obsojen, mladoletnik H L. je bil obsojen na strožji nadzor skrbstvenega organa. Preiskava, ki je v teku, bo verjetno razkrila še kakšno nasramno dejanje, te, m^aje skupine kriminalcev. Najboljše bodo nagradili Praznovanje ob petxleseu obletnici Oktobrske revoluci- je je na področju občine Šmarje pri Jelšah zaje'o sko- raj vse večje kraje. Tako so množične organizacije pripra vile več proslav in športnih tekmovanj. Za občinstvo so ob tej priložnosti predvajali film o Leninu, učenci višjih razredov vseh osnovnih šol pa so pisali šolske naloge. Ki so zajele vsebino predavnnj o velikem oktobru. Učenci, katerih naloge do posebna komisija izbra.<< z najboljše, bodo dobili nagri de, sprejel pa jih bo tu( predsednik občinske skupš« ne. Osrednja proslava le b la v Rogaški Slatini, kjer ji M. Crepinšek, sekretar kom: teja zbranim spregovoril * vplivu oktobrske revoluoiji na delavsko gibanje po sv« tu. V kulturnem delu prosla ve sta nastopila komom zbor iz Celja ter mešani pe\ ski zbor učencev z osnovni šole v Rogaški Slatini. -e Boblišnice ni vec, spomini pa še živijo Pred dnevi je 59 taboim- kov iz Rogaške Slatine od- šdo na Plešivec, da bi poca etili spomin padlih oorcev in obiskali partizansko bol- nico. Na Plešivcu so se ssšu tudi z dr. Bogdanom Fir- istom, ki je bil med vojno zdravnik v obeh bolnicah na Plešivcu. Po komemoraciji ob groou treh borcev XIV. divizije so odšli k ostankom prve bol- nice, kjer se je uspešno idraivilo 32 ranjencev, med njimi tudi neki zavezniški pilot. Od bolnice je ostala le še jama in v bližini spomin- ska plošča, vendar pa so ta- borniki ob pripovedovanju dr. Firsta jasno občutili vso težo tistih najhujših trenut- kov. Proti večeru so se mladi spustili v dolino in so v svo- jih mladih srcih zaželefli še več srečanj s tistimi, ki so jim omogočili današnje živ- ljenje v svobodi. J. L. TELEVIZIJA NEDEUA, 12. 11. 9.25PORX3CILA (Ljubljana) 9.30 DEÄELA PTIC — film — (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA — (Beograd) 10.45 GODALA V RITMU — pono- vitev (Ljii>ljana) il.10 KALEJDOSKOP — ponovi- tev (Ljubljana) 11.30 FILM ZA OTROKE (Ljub- ljana) 13.30 NOGOMET — BOLGARIJA : ŠVEDSKA — prenos iz Sofije (Intervizija) 15.20 ŠAHOVSKI KOMENTAR — (Zagreb) 15.50 DEŽURNA ULICA — pono- vitev — (Beograd) IG.30 LJUBESIEN, oh ta LJUBE- ZEN! — ponovitev (Beo- grad) li! 20 OŽIVELE KRONIKE — BREŽICE, prva izvedba — (Ljubljana) 1Ö.10 DOIXÎO, VROČE POLETJE — serijski film (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.50 ZABAVNO GLASBENA OD- DAJA V ( Zagreb ) 21.50 LIRIKA ALEKSE ŠANTICA (Sarajevo) 22.05 TV DNEVNIK II. (Beograd) PONEDELJEK, 13. 11. 9.40 TV V SOU — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 10.40 RUŠČINA — ponovitev ob 15.50 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 11.40 ŽIVLJENJE OSVAJA TEH- -UO - šolska ura (LJub- ljana) 16.55 POROČILA (Zagreb) 17.00 MAU SVET (ZagrtfJ) 17.40 KJE JE, KAJ JE (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 1C.20 SLOGOVNA RAST SL£>\^i- SKEGA JEZIKA (Ljubljana) 18.40 OTROK NAM KLJUBUJE — vzgojna problematika — (Ljubljana) IS .00 LOKACIJA TURISTIČNIH OBJEKTOV (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE- GI.ED (Beograd) 19.40 ZNANSTVENIKI NA AN- TARKTIKI - filmska re- portata (Lju»>U&n») 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 TV DRAMA (Beograd) 21.40 DIALOGI (Ljubljai») 22.10 TV DNEVNIK U. (Beograd) TOREK, 14. 11. 9.40 TV V ŠOLI — pceiovltev ob 14.50 (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA — ponovitev ob 15.45 (Zagreb) 11.00 OSNOVE a>LOŠNE IZO- BRAZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd) 16.00 POROČILA S PLENUMA CK ZKS (Ljubljana) 18.15 GALERIJA JAKI V NAZAR- JAH — ponovitev (Ljiiïlja- na) 18.30 FILM ZA OTROKE (Ljub- ljana) 19.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 19 25 S PLENUMA CK ZKS — (Ljubljana) 20.00 CIKCAK (Ljubljana) 20.10 VI2JKI MOŽ — ameriákd celovečerni film (Ljubljana) 21.40 KULTURNA TRIBUNA — (Ljubljana) 22.20 ZADNJA POROČILA — (Ljubljana) SREDA, 15. 11. 17.00 POROČILA (Skopje) 17.05 SERIJSKA LUTKOVNA I& RA (Skopje) 17.25 POPOTOVANJE PO AZm serijski film (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 NE ČRNO. NE ВЕШ — oddaja za otroke (Beograd) 19.00 REPORTAŽA (Ljubljana) 19.30 MOZAIK KRATKEGA FIL- MA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 (ЛКСАК (Ljubljana) 20.40 VOSNJAK: »LEPA VIDA« — TV drama (LJubljana) 22.00 ZADNJA POROČILA — (Ljubljana) AKO BO PRENOS NOGOMETNE TEKME SARAJEVO : MANCHER- STER UNITED BO SPœED NEKOLIKO SÎPREMENJEN! ČETRTEK, 1«. 11. 9.40 TV V SOLI — ponoviienr tío 14.50 (Zagreb) 10.35 NHMSČINA — ponovitev oto 15.45 (Zagreb) 11.00 ANGLESSCINA (Beograd) 16.10 TV V ВаЛ — ponovit«* — (Ljubljana) 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 TIKTAK: MALA LUPINICA III. (Ljubljana) 17.25 SLIKE SVETA (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 KALEJDOSKOP (Ljubljana) 18.K GOST NAŠEGA STUDIA - (Beograd) 19.00 DEŽURNA ULICA — (Beograd) 19.40 (ЛКСАК (Ljubljana) 19.54 MEDIGRA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 AKTUALNI RAZGOVORI - (Beograd) 21.10 RISANKA (Ljubljana) 21.20 TV DRAMA (Beograd) 22.20 TV DNEVNIK II. (Beograd) PETEK, 17. 11. 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd) 17.05 POROČILA (Skopje) 17.10 VAŠA KRIŽANKA (Skopje) 17.55 TV OBZORNIK (Ljvi>ljana) 1б.15 MLADINSKI KONCERT - (Beograd) 19.05 KULTURA INDUSTRIJSKE- GA OBLIKOVANJA (Ljub- ljane) 19.30 CIKCAK (Ljubljana) 19.40 AKTUALNA TEMA (LjublJ* naj 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 CLOCHEMERLE — franco ski celovečerni film — (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub 1ј£ша) SOBOTA, 18. 11. 9.40 TV V ŠOLI — ponovitev oi 14.50 (Z^reb) 17.40 VSAKO SOBOTO (Ljublja- na) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 PEHR: »KLJUKEC TRETJI — mladinska igra in risan- ka (Ljubljana) 19.15 IPAVEC — CIPCI: »M02I- ČEK« — ponovitev baleta- (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.40 LJUBEZEN, OH LJUBEZEH — humoristična oddaja - (Beograd) 21.40 JUNAKI CIRKUŠKIH AREN — serijski film (Ljubljana) 22.10 GIDEON IZ SCOTLAND YARDA — serijski film - (Ljubljana) 23.00 ZADNJA POROČILA - ! (Ljubljana) 8 TEDNIK, 9. NOVEMBRA 1967 Porast osebnih dohodkov POSLOVNI REZULTATI SLABŠI KOT LANI jja zadnji občinski tconíe- jcnci članov Zveze corauni- v Šentjurju pri Celju jO komunisti razpravljali o ,(,spodarstvu v njihovi obči- li Iz podatkov, ki so jih po- dali na tem zasedanju je raz- vidno, da je stanje v gospo- darstvu letos slabše kot je ¡jilo lani. Količinski obseg proizvod- nje v industriji je bil v de- setih mesecih letos nižji kot lani v enakem obdobju za 44 odstotka,, medtem ko se je v kmetijstvu poveòai ob seg proizvodnje za 4 do 5 odstotkov. Najhitrejši porast so zabeležili v obrti, kar se sklada tudi s predvidevanji srednjeročnega programa raz- soja gospodarstva v občini, franc Senica, načelnik oddel- Ica za gospodarstvo p:i skup- ščini občine Šentjur, je v razpravi, ko je podajal oce- no gospodarstva ugotovil, da to izkazuje v prvem pollet- ju letos nekoliko slabše po- slovne rezultate kot v ena- kem obdobju lani. Terjatve do kupcev so letos kanec ju- nija znašale 10,000.000 3D. V prvem polletju so oseb- ni dohodki kljub vsednu po- rastu in to v industriji za 17,9 odstotka, v trgovini in gostinstvu za 18,3 odstotka v obrti za 24,4 odstotka, med- tem ko so bili v kmetijstvu, ki pa zajema polovico prebi- valcev občine, na enakem ni- voju kot lani. Seveda pa je porast osebnih dohodkov šel na račun skladov. Lani je znašalo razmerje med osebni- mi dohodki in skladi 61,4: 38,6, letos v enakem obdob- ju kot lani pa 83,8:16,2. Po- rast udeležbe osebnih do- hodkov je zelo močan, nada- ljeval pa se je tudi v tret- jem tromesečju letos. Zaloge so v prvem pollet- ju porastle za 9 odstotkov, izvoz še vedno nekoliko za- ostaja za predvideno dinanii ko, čeprav pričakujejo, da bodo delovne organizacije v glavnem dosegle planske ob- veznosti. V devetih mesecih letos so delovne organizacije dosegle 73 odstotkov letnega plana. Pri realizaciji letnega plana so na najslabšem pri Alposu, medtem ko so ga v lesni industriji Bohor do- segli že z 85 odstotki. Investicijska dejavno.st je bila usmerjena predvsem v modernizacijo in rekonstruk- cijo obstoječih kapacitet, po obsegu pa je bila nižja kot lani in tudi nižja od predvi- denega plana, predvsem za- radi izpada investicij v in- dustriji in kmetijstvu. Zaposlenost je v družljenem sektorju manjša kot je bila lani in sicer na področju go- spodarskih dejavnosti, med- tem ko se je v negospodar- skih dvignila. Prijavljenih je bilo 73 nezaposlenih, od te- ga je 57 odstotkov žensk. Vse- kakor pa je letos število pri- javljenih brezposelnih manjše kot je bilo lani. Nedvomno je, da čakajo komuniste v Šentjurju še tež- ke naloge, ena izmed največ- jih pa je ta, da bodo uspeš- no uskladili porast osebrmh dohodkov s porastom pro- duktivnosti, polet tega pa bo potrebno zagotoviti boljše živ- ljenjske pogoje tudi kmeto- valcem. ■ M. S. ZBORI VOLIVCEV NA TERENU Komaj so se končali zbo- ri volivcev v delovnih orga- nizacijah celjske občine, že «0 se začeli na terenu. Prvi so bili v nedeljo, 5. t. m., zad- nji pa bodo v sredini tega meseca. Zbori volivcev na terenu bodo posvečeni delu celjske občinske skupščine, zatem spremembam in doplnitvam občinskega statuta, poročilu o realizaciji občinskega pro- računa pa tudi delu krajev- nih skupnosti v letošnjem in programu v prihodnjem letu. Predlog dnevnega reda je tako zanimiv in aktualen hkrati, da pričakujemo zla- sti na teh sestankih volivcev ne samo polno udeležbo, marveč tudi živahno razpra- vo, -m MLaDI za ŽRTVE NAPADA Minule dni se je končala akcija celjske šolske mladine, ki je zbi. rala denarne prispevke za pomoč žrtvam imperialistične agresije na niižnjem vzhodu. Občinski komite Zveze mladifle je sprejel 6.300 bonov po en no\i dinar, mladina c«ljskili šol pa je pokupila 4.922 bonov. Skupaj je torej zbranih 492.000 starih dinarjev, ki so jih že nakazali republiškemu koordi- nacijskemu odboru za pomoč arabskim narodom. Akcija je lepo uspela, z njo pa je šolska mladina ponovno doka- zala, čeprav le simbolično, da je pripravljena pomagati žrtvam im perialistične politike. J. V. Železničarji ujeli zmil^avta KO JE UKRADEL SOPOTNICI DENAR, JE V ZIDANEM MOSTU POBEGNIL IZ VLAKA • ŽELEZNIČARJI V ZIDANEM MOSTU SO ŽE VEČ- KRAT USPEŠNO POMAGALI DELAVCEM MILICE PRI LOVU RAZNIH LOPOVOV. TAKO GRE PRAV NJIM ZASLUGA, DA JE BIL SPRETEN ZMIKAVT UJET LE NEKAJ MINUT PO BEGU. • VINKO KATALINIC JE OD SVOJIH PETINTRI- DESET LET STAROSTI, SEDEMNAJST LET ŽE PRE- SEDEL V ZAPORIH ZARADI DRZNIH TATVIN IN VLOMOV OB JADRANSKI OBALI. NA SVOBODO JE PRIŠEL ŠELE JUNIJA LETOS, VENDAR SE ŠE NI SPAMETOVAL. Stanka Maksimovič, Ki se je iz Avstrije vozila z orzo- vlakom skupaj z neanani-m moškim ni mogla predvide- vati, da so njegova zatrdila o tem, da lahko sama mirno spi, saj bo on popazil na njeno prtljago, lažna, še več, da jo bo ta sopotnik celo okra- del. Ko se je med vožnjo zbudila, je med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom ugotovila, da ji je neznanec ukradel ves denar. V Zida- nem mostu se je posvetova- la s sprevodnikom. To je vi- del V. Katalinič, izkoristil je priložnost in pobegnil z vla- ka. Delavci milice in železni- čarji s postaje so se nemu- doma pKxiali na zasledovanje Med njimi sta bdla tudi A. Sotler in J. Miško, ki sta se odpravila na zasledovanje / avtomobilom po cesti proti Radečam. Med potjo ju je V. Katalinič sam ustavil, ker bi se rad hitro prepeljal v Zagreb. Zmikavta sta zgrabi- la in ga pripeljala nazaj v Zidani most, kjer pa srj de lavci milice ugotovili, da osumljenec nima več pr; se bi denarja. Ko so ponovno podrobno preiskali cesto in okolico, so denar naši' Raz- tresen je bil po cesti kar da slutiti, da je Katalinič ne- kako uspel denar vreč^ sko- zi okno med vožnjo proti Zi danemu mostu. Ošikodovanka je me Item že odp'otovala, zato so jo v Za- grebu prestregli. Denar oilo ga je 405 ND in 5.100 av- strijskih šilingov, v skupni vrednosti 285.300 SD, ji je iz- ročil vlakovodja naslednjega vlaka. Kot smo izvedeli, V. Kataliniča iščejo tudi varnost- ni organi z Reke, кег sumi -jo, da je on povzročitelj več- jih tatvin. V. Katalinič je na- zadnje stanoval v Jamoviće"/i ulici v Splitu. —ez p. p. 161 Zakaj tako? v podjetju »VOLNA« Laško sem zaposletm od 1. 1939. S sedanjim rej- za splošne zadeve tov. Jur- kotom se nikdar nisva ra- zumela, že pred par leti mi je ukazal, naj si iščem službo drugje. To in še več njegovih nepravilnih dejanj me je primoralo, da sem iskala pomoč na občini. Moral se je zago- varjati in je obljubil, da bo uredil razmere v bife- ju, ker je bilo to vse za- radi prepirov z Gračner- jevo, saj je zagovarjal vedno le njo. V letošnjem letu pa je izkoristil željo mojih so- vražnikov in z vso silo podprl njihov predlog za mojo premestitev rva slab- še delovno mesto. čas tñ že bil, da bi ne- hal govoriti in pisariti okrog, da je to zahteval celoten kolektiv, kajti ve- čina sploh ne ve zakaj sem bila premeščena- Tu- di na seji delavskega sve- ta je govoril in odločal le on m par žensk. Kot na dlani je jasno, da se je vse to izvršilo iz osebne- ga maščevanja predpo- stavljenih, kateri so izko- ristili želje tudi tistih žensk, ki so osebno pri- sostvovale 14. maja pre- piru pri hiši, kjer stanu- jem. Poudarjam, da se je ta akcija proti meni pri- čela po tem datumu- Nepomembno izjavo je predložila kuharica Grač- ner A. tudi iz osebnega maščevanja, ker sem ji ob priliki, ko nas je os- tale delavke v bifeju bla- tila z nepoštenostjo, po- vedala v obraz, da je do sedaj le отга tista, ki ima madež nepoštenosti za se- boj. Tudi njen sin je pod- prl neko izjavo proti me- ni. Ti dve izjavi, kakor tudi izjavo P. K. vsebuje- jo že več mesecev stare »čenče« predvsem zadnja, celo več let. Jasno je, če bi bila res storila kaj kaznivega, da bi me že takrat kaznovali, ne pa šele letos po 14. maju. K vsemu temu je pri- pomogel tuxli predpostav- ljeni C- R. Če bi mu bila podložna, kot je on želel in to v podjetju, bi si- gurno ne bila premešče- na, tudi plačo bi mi goto- vo kaj zvišali, tako pa .. ■ Nisem kradla, ' niti me ni našel nihče niti z roko v roki s kakšnim moškim- Vseh 25. let sem opravlja la vsako delo vestno in točno. Sem tudi 40 odst. delovni invalid iz tega po- djetja in članica ZB. BABIC — MASTNAK Anica Laško 180 Za poskus uboja - poldrugo leto zapora PO SKUPNEM IZLETU JE BREZ POVODA NAPADEL PRIJATELJICO Nihče ne ve, kaj je nena- doma prijelo komaj šest- najstletnega fanta, da je brez povoda z nožem napadel le- to dni starejšo prijateljico. Oba sta bila v Kumrovcu, kamor sta se z mopedom zapeljala nakupovat. Fant je delal pri nekem kmetu v Kozjem, dekle pa je bilo do- ma iz bližnj^a naselja pri Kozjem. Med sabo sta se komaj dobro poznala. Nazaj grede je fant blizu Podsre- de ustavil moped, potegnil nož in napadel dekle. Nič hudega sluteče dekle je tri- krat zabodel, pognal moped in se odpeljal domov, kjer si je poskušal vzeti življenje. Dekle so zdravniki rešili, sosedje pa fanta. Senat za mladoletnike celjskega okrož- nega sodišča je pred dnevi obsodil mladeniča na poldru- go leto mladoletniškega za- pora. Pri tem je upošteval vzgojno zanemarjenost in težko mladost, saj je mlade- nič odraščal pri tujih lju- deh, ker sta se njegova star- ša po nekaj letih skupnega življenja razšla. — ez Poizvedbe Uslužbenci zagrebškega SUP-a so obvestili celjsko UJV, da so našli med želez- niškimi tiri na progi med Dugim Selom in Ivanič gra- dom razkosano moško tru- plo. Pokojnik je bil star od 25 do 30 let, podolgovatega obraza, kratkih kostanjevih las, oblečen v sivkasto plavo obleko, plav šuškavec, sve- tlo plavo bluzo in belo, črta- sto srajco. Obut je bil v rja- ve čevlje z gumijastimi pod- plati. Ker pri pokojniku ni- so našli dokiunentov razen dveh kart za prevoz z vla- kom od Celja do Beograda in nekaj kart za prevoz z av- tobusom avtobusnega podje- tja Izletnik predvidevajo, da je ponesrečenec s celjskega področja. Vsled tega poziva- jo vse občane, ki pogrešajo opisano osebo ali bi o njej karkoli vedeli, naj to sporo- če najbližji postaji milice. Po L L Idriessu: Brodolomca na Koralnem morju Rise. Miha Alič 41. Jakec je s prstom pokazal velik, odkrš- njen vrh v dalajvi. »To je Gelam,« je dejal Duppa in obraz mu je zasijal v krotkem spo- štovanju, ko je motril obris ugaslega vulka- na Gelama. »Gelam!« je ponovil 2 globokim, zamolklim glasom, »Gelam je prvo, kar za gledajo naši malčki, ko jih matere dvignejo Iz naročja. Gelam je poslednje, kar vidijo naši vojščaki, ko odhajajo z Mera, in prvo, ko se spet vračajo. In poslednje, kar si želi- mo videti, preden odidemo fta Boigo, Otok blaženih — vse to je Gelam.« Naglo so se bližali otoku, ki je bil vzdolž t)rostrane obale na gosto obrasel s kokoso- vimi palmami, lepe grričke pa je na obronkih l>okrivala svetla trava. Plitvi zaliv je bil pre- prežen s čudnimi kamnitimi ogradami. »Sai,« je pojasnil Duppa. »Dobro ga poznaš, sinko moj. Tu je ciklon tebe in Evasa odnesel v morje. Naš sai ni tako velik kot eroobski, je pa kar lep za naše razmere in v njem se ujame zadosti rib. Malo je takUi lovišč, kot je naš sai. O, kako težko nas zdaj čaka mo- ja Pamoy! Reva je stala dan in noč ob žrelu Gelama in gledala na morje.« »Mogoče pa sem se tako spremenil, da me ne bo spoznala,« je plaho dejal Jakec. Duppa se je nejeverno zasmejal. TEDNIK, 9. NOVEMBRA 1967 9 NA KRATKO LE ŠE 8 DELOVNIH ORGANIZACIJ PO STAREM Občinska skupščina Troov- Ije -e doslej i2ídala že 22 delvnini organizacijam so- gla^-je za prehod na skraj- šan rizlovni teden. Ustrezne anali e za prehod na skraj- šan deilovni teden je zdaj pre:i.'o?iila tudi že Komuna- la; <'^m trboveljskih delov- nih organizacij, med njimi rudnik rjavega premoga Ir- bovlje-Hrastnik, Kmetijska zadruga, gostišče Skupnost, obrtno podjetje Gralik, Sla- ščičarna, čevljarstvo, Komu nalni obrtni center in Kine Delavski dom, pa doslej še ni predložilo analiz za pre- hod na skrajšan delc^vni te- den. V Trbovljah menijo, da bi morali k določilom, ki ure- jajo prehod delovnih organi zacij na skrajšan delovni te- den, dodati še novo in si- cer, da v delovnih organizaci- jah ne bi smeli spreminjati delitve dohodka v škodo skladov. Samoupravni organi delovnih organizacij bi mo- rali večkrat in podrobneje spremljati rezultate gospo- ' da.rjenja. Ugotoviti je nam- reč mogoče, da v vseh de- lovnih organizacijah, koder so že prešli na skrajšani de- lovni teden, ne dosegajo predvidenih uspehov, pone- kod pa so .^zviševali osebne dohodke na račun skladov. NOVA DROBILNICA Na separaciji rudnika rja- vega premoga Trbovlje-Hrast- nik v Trbovljah so dogradi- li novo drobilnioo za kotlov- ni premog z dnevno zniog- Ijivostjo 215 ton premoga. Z3 gradnjo drobilnice so se od- ločili potem, ko so bili ugo- tovili, da znašajo zaloge kot- lovnega premoga najmanj 30 milijonov ton. Nova drobilni- ca bo začela z rednim obra- tovanj em prihodnje leto s tem pa se bo močno izbolj- šala kakovost kotlovnega premoga, ki ga dobavlia tr- bovelisko-hrastniški rudnik rjavega premoga termoel pie- trami Trbovlje. OKVIRNI Pwor.KAM DELA Občinska skupščina Trbov Ije ie sprejela okvirni pro- gram dela za letošnje a-ugo poUetie. Predvidevajo, da bo občinska skupščina Trbov'je na seiah do konca leta spre- jela predoise o ureditvi me- sta ter določila območ.=a za postavitev weekendov. Ob- ravnavala bo tudi problema- tiko komunalnih in stano- vaniskih delovnih organizacij ter delitev dohodka v delov- nih organizacijah ter deli- tev dohodka v delovnih or- eapi^^fiiah. nadalje perspek- tive za razvoj turizma in problematiko krajevnih sku- pnosti, socialnega varstva in kulturne dejavnosti. Letos bo sprejela obiin- ska skupščina Trbovlje, kot računajo, tudi predpise s področja prispevkov in dav- kov občanov ter prometne^^a davka že za prihodnje leto, prav tako pa tudi občinski proračun. Predmet razprave bodo še sprememba občin- skega statuta, nov odlok o ureditvi prometa na mes.t- nem področju, sprememba poslovnika in srednjeročni program gospodarskega in družbenega razvoja občine Tr bovile. RAZPISAN ABONMA Občinski svet Zveze kultur- no prosvetnih organizacij Tr- bovlje je te dni ra.7pisal abonma za novo sezono 1967 do 1963. in sicer za odrasle in za mladino. V okviru abonmaja bodo pripravil; 6 gledaliških del ter 2 nasrooa ins^inih чкт110!п KAKO JE Z NADALJNJIM RAZVOJEM KOMUNISTOV V REVIRJIH? v zk ve€ mladih Izstopi oziroma izključitve iz Zveze komunistov so normalni pojav, ki zagotavljajo dinamiko v spreminja- nju strukture članstva v Zvezi komunistov, vendar pa je treba — kot poudarjajo zadnje čase tudi v revirjih — ob tem istočasno zagotoviti tudi sistematično spre- jemanje v ZK. V revirjih ugotavljajo, da je izključitev oziroma izsto- pov iz Zveze komunistov še vedno precej, največkrat za- radi družbeno politične nede- javnosti, manj pa zaradi ne- spoštovanja programa ZKJ, religioznih prekrškov, defor- macij moralnega značaja itd. Med tistimi, ki so zapustili vrste ZK, pa so prevladovali predvsem delavci in upoko- jenci. Iz podrobnejših pre- učevanj teh procesov izhaja, da so za takšno stanje krivi odnosi znotraj posamezhih organizacij ZK, lagodnost, ne- iniciativnost, birokratizacija vodstev ZK, posebej pa še pomanjkanje vsebinsko aktu- alnih in pomembnih rasspiav tn razgovorov v organizacijah ZK, v katerih prevladuje predvsem prakticizem. Osnovna naloga nadaljnjega razvoja ZK je sprejemanje. V revirjih ugotavljajo, da ob- stajajo možnosti za vključi- tev mladih v ZK, vendar je bilo doslej opaziti premalo zanimanja za pomlajevanje ZK, saj te naloge organiza- cije ZK niso uvrščale na dne- vne rede sestankov in kon- ferenc. Zato bo potrebno v prihodnje zagotoviti sistema- tičen pristop k uveljavljanju naloge za sprejem mladih v ZK ter izoblikovati nove me- tode in prijeme, še vedno s j dokaj redkii primeri, da bi dale predloge za sprejem v ZK druge družbeno politične organizacije in društva. Pa tudi organizacije Zveze mla- dine so v glavnem zanemar- jale to nalogo. O nalogah v zvezi z na- daljnjim razvojem Zveze ko- munistov je razpravljal pred kratkim tudi revirski komi- -aip раш di as lazABz "yiZ ai gim za to, da preučijo način stalnega delovanja z mladimi na strokovnih in poklicnih šolah, pa tudi v družbeno političnih organizacijah, sa- moupravnih organih .n dru- štvih. Na prihodnjih sejah občinskih konferenc ZK v Trbovljah, Hrastniku m Za- gorju pa nao t>i razpravljali tudi o problematiki nadaij. njega razvoja ZK in dai: po litično oceno teh gibanj. Se- kretariati občinskih cîoafe- renc ZK naj bi zagotovili, da bodo nove organizacije Zveze komtmistov izdelale dolgoroč- ne programe delovanja v zve zi s sprejemanjem novih čla- nov v Zvezo komunist:)/ Za- vzeli so se tudi za to, da izoblikujejo podrobnejše na- loge v zvezi s politiko spre- jemanja v organizacijo ZK po reorganizaciji. —nk Enostransko poklicno usmerjanje mladih v zadnjem času se je zvr- stilo v revirjih več razprav' o problemih v zvezi z zapo- slovanjem. Ugotoviti je bilo mogoče, da vse teže najdejo zaposlitev tudi mladi, ki so končali srednje, višje oziro- ma visoke šole. Na drugi strani pa je mogoče zazmati, da manjka določenih kadrov, predvsem še organizatorjev proizvodnje, ekonomistov in tehnologov. To med drugim zlasti tudi kaže, da služba poklicnega usmerjanja še ve- dno ni uspela zagotoviti na- črtnejšega vključevanja mladi- ne v razne poklicne oziroma strokovne šole in da tudi mladi revirčani najraje izbi- rajo »modne рокИсе« oziro- ma, da premalo razmisl.¡ajo pri odločanju za poklic tudi o tem, ali bodo našli po kon- čanem šolanju ustrezno za- poslitev. V ilustracijo bille primeri: dijaki trboveljske gimnazije se v večini primerov po ma- turi odločajo za študij hu- manističnih ved, le 10 odst. do 20 odst. dijakov se odio či za študij tehniških ved In še naprej: izobraževalni center strojne tovarne Trbov- lje je moral kar dvakrat ob- javiti razpis za vpis, da je dobil zadosti prijav. Znano je tudi, da se šola na rudar- skih šolskih centrih v Trbov- ljah in Zagorju ob Sav: le malo mladincev iz revirjev. Takšno stanje je odraz tu- di nepravilne poklicne usme- ritve mladih, zaradi česar se poraja vprašanje, kakšna naj bosta mesto in vioga službe poklicnega usmerjanja. Sicer je res, da niti v delov- nih organizacijah v revirjih, niti v občinah, za zdaj še ni- majo ' izdelanih programov, kakšne kadre potrebuj зјо oziroma jih bodo potrebova- li, kar v precejšnji meri vpli- va na enostransko poklicno usmerjanje mladih. V revirjih menijo zavoljo tega, da bi bilo treba v jav- ni razpravi določiti mesto in vlogo službe poklicnega usmerjanja, delovna organiza- cije pa bi morale v dogled- nem času izdelati progra.m9 potreb po kadrih. -nk Žičnica na Partizanski vrh Graditi naj bi jo začeli aprila ali najkasneje maja prihodnje leto, dograjena pa naj bi bila do novembra Območje od Partizansiit^a vrha do Cemšeniške planine na področju trboveljske ob- čine bo v prihodnje postalo osrednje turistično in rekre- acijsko središče zasavskih rudarskih revirjev. Нкга'л z zamislijo, da bi to področje uredili tako, da bi v večji meri služilo turizmu, pa se je porodila tudi ideja o vgra- ditvi žičnice iz Trbovelj na Partizanski vrh, s čimer bi bile pravzaprav šele ustvarje- ne možnosti, da bi se turi- stična in rekreacijska dejav- nost močneje razvila, hkrati pa tudi, da bi postali Parti- zanski vrh, Vrhe in čemše niška planina bolj do.stopn; turistom. Zamisel o zgraditvi žičnice iz Trbovelj na Partizanski vrh je začela postajati stvar- nost. Pred dnevi so si pred- videno traso ogledali strokov njaki, v Trbovljah pa so zdaj izoblikovali tudi že пвкат,ега stališča in naloge v zvezi z gradnjo omenjene žičnice. Dogovorjeno je, da bo Trans- turist iz škofje Loke pripra- vil načrte za žičnico; osnov- ni projekt naj bi bila en'^se- dežnica. Trboveljčani menijo, da kaže preučiti tudi mož- nosti za morebitno postavi- tev dvosedežnice ah pa žični- ce — enosedežnice z zaprti- mi kabinami ali vsaj s pokri- timi sedeži. Investicijski bi-. roji Trbovlje bodo opravili ' vse potrebne meritve in te- renske posnetke, hkrati bo- do izdelali načrte za nosilce j ter za spodnjo in zgornjo postajo žičnice Trbovlje — Partizanski vrh. >i Po dosedanjih dogovor ih i< bi morala biti vsa dokuroen-;; tacija pripravljena do konca januarja prihodnje lero do. konca marca pa bi bilo tre- ba tudi dokončno ur-^iiti vsa vprašanja v zvezi s fi- nanciranjem. Z deli pri grad- nji žičnice Trbovlje — Parti- zanski vrh bi začeli v apr'.lu ali najkasneje v maju 1968, dokončali pa bi jih v no- vembru istega leta. Investitor gradnje žičnice Trbovlje — Partizanski vrh bi bil ljubljan- ski SAP, ki v revirjih žb zdaj skrbi za potniški in tovorni promet, primerno pa b hilo, da se tudi na tem območju še v večji meri vključi v raz- vijanje turistične dejavnosti žičnica Trbovlje - Parti-' zanski vrh bo dolga približ- no dva kilometra /išinsk^ razlika med spodnjo in zgornjo postajo bo 620 m. Izhodiščna postaja za žičn; co bo v Zgornjih Trljovljah, v bližini SAP-ovih garaž. Ta lokacija je primerna zar.a,di dokajšnje bližine mestnega središča, stalne avtobusne zveze z železniško postajo, Hrastnikom in Zagorjem ob Savi (pa tudi z Ljubljano in Celjem), in ne nazadnje tudi zaradi možnosti za ureditev zadostnega prostora za par- kiranje motornih vozil. Ob spodnji postaji žičnice bi bi- lo mogoče urediti tudi iztek smučarske proge s Partizan- skega vrha. Trasa žičnice bo v glavnem potekala po vzho dnih obronkih Partizanskega vrha; spodnji del bo potekal po rahlo . razgibanem terenu, zgornji pa po dokaj strmem p>obočju. Zgornja postaja žič- nice Trbovlje — Partizanski vrh bo na nadmorski višini okrog 970 metrov; do po^Av- niškega doma rudarjev pa bi bilo treba od zgornje postaje žičnice urediti le okrog lòO m ceste DOHODKI IN IZDATKI V OBČINSKEM PRORAČUNU V TRBOVLJAH Skladno s predvidevanji v prvih devetih mesecih letos so zbrali v občin- skem proračunu v Trbo-/lj2h 4,565.000 novih din dohod- kov, oziroma nekaj več, kot je bilo predvideno. Zato je mogoče pričakovati, da bo tudi ob koncu leta dosežen in presežen letni plan dohod- kov v občinskem proraäunu V trboveljskem občinskem proračunu je glavni vir do- hodkov pris.pevek iz osebne ga dohodka, saj predstavlja nad 61 odstotkov vseh do- hodkov, davki pa predstav- ljajo skorajda 35 odstotkov vseh proračunskih dohodkov. Za planinskimi predvidevanji so ob koncu septembra za- ostajali le dohodki na rač'.m prispevkov, in to za 1,75 od- stotka, ter dohodki organov. Vendar računajo v Trbovl.jah, da bodo ob koncu leta do- segli 3,706.000 novih din do- hodkov v občinskem prora- čunu na račun prispevke/ iz osebnih dohodkov, to je toli- ko, kolikor so računali na začetku leta. Omeniti pa je treba, da so zbrali v Trbov- ljah v razdobju januar—sep- tember v proračunu 1,644.000 novih din na račun davkov, ali skoraj 3,5 odstotka več, kot so računali. Na porast davkov je vplivala predvsem akcija domačega trgovííkega podjetja, ki je začelo z od prodajo nekurantnega blaga s popustom ter z odobrava- njem potrošniških posojil, zraven tega pa §e povečana prodaja rezervnih delov za motorna vozila ter precejš- nja prodaja osebnih avtomo- bilov. Sploh pa je zaznati v tem letu spremembe ';udi v strukturi nakupa, saj Trno- veljčani kupujejo čedalje več trajnih dobrin. Mimogrede bodi še povedano, da so se v prvih devetih mesecih le- tos zmanjšali v občinskem proračunu dohodki na ra- èwa prometnega davka v go- stinstvu, na kar je delno vplivala tudi porušitev stare restavracije na Trgu révolu cije. In še izdatki iz trbovCij- skega občinskega proračuna:, ob koncu septembra so bili, za 0,5 odstotka manjši od dohodkov. Se pravi, da so uveljavili tudi v praksi za- htevo občinske skupščine, da mora biti potrošnja" skladna z razpoložljivimi sredsrvi. Nad povprečjem so bili le izdatki za negospodarske m vesticije, za gospodarske po- sege ter za gospodarske in vesticije. -nk Komemoracije ob dnevu mrtvih Trboveljčani so se tudi le- tos poklonili ob 1, novembru spominu vseh tistih, ki so darovali svoja življenja, da živimo danes v svobodni do- movini. Mladina je zadnje dni ok- tobra obiskala vse grobove padlih borcev ter spomeni- ke in spominske plošče ter nanje položila vence in cve- tje. 31. oktobra pa so polo- žili mladi" Trboveljčani ven- ce in cvetje k spomeniku re- volucije, k spomeniku žrtvam Orjune ter k spominskim ploščam Franca Fakina, ki so ga usmrtili Orjunaši 1. ju- nija 1924, ter padlih borcev na p>okopališču, pri gimnazi- ji, pred zgradbo občmske skupščine in na Rudav.ski ce- sti. Popoldne 1. novembra pa je bila na trboveljskem po- kopališču osrednja žalna slo- vesnost. Do grobov padlih borcev je krenil sprevod, na- to pa so izvedli združeni mo- ški peivski zbori, rudarska godba na pihala in recitator- ji priložnostni program, go- voril je tajnik občinskega od- bora ZZB NOV Peter Jeglič. Po programu so predstavni- ki družbeno političnih orga- nizacij in delovnih kolekti- vov položili vence na grobo- ve padlih borcev. Na dan mrtvih so odpoto- vali v Gradec tudi Trbovelj- čani in se na tamkajšnjem pokopališču poklonili spomi- nu žrtev fašističnega nasilja vz revirjev, ki so našle tam svoj zadnji dom. -nk 10 TEDNIK, 9. NOVEMBRA 1967 TRBOVLJE ÎJLABI ORETT ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO V OBČINI SAMO 34 STANOVANJ y zasavskih revirjih imajo trenutno največjo stano- fíinjsko stisko v občini Hrastnik. Ne samo zato, ker ujjna stanovanj okrog tri sto prosilcev, pač pa tudi ^iivoljo tega, ker bi morali v prihodnjih letih podreti ^jijmanj 120 dotrajanih stanovanjskih prostorov, in ^ег okoli 30 družin še venomer prebiva v barakah. prejšnja leta so v Hrastni- јјц dograjevali povprečno jiajmanj 60 stanovanj letno. fo prehodu na nov način stanovanjskega gospodarstva pa tudi v tej zasavski občini ugotavljajo škodljivo stagna- cijo na tem področju. Med vzroke za zmanjšano izgrad- njo novih stanovanjskih pro- storov štejejo tudi denarne težave rudnika in steklarno Hrastnik. Rudnik mora od- plačevati posojila prejšnjih let, ki jih je prejel za izgrad- njo stanovanj pri bivšem re- publiškem stanovanjskem skladu. Steklarski kolektiv pa je potrošil velikanska poso- jila za modernizacijo in re- konstrukcijo. Letos so v občini dogradili le 34 stanovanj. V gradnji je stolpič na Dolu, ki pa letos ne bo vseljiv. Stanovanjsko podjetje, v delavnih organi- zacijah in drugod računajo, da je okoli tri sto ljudi brez primernih stanovanj oziroma se stiskajo pri starših ali svojcih. V kolikor bi hoteli zmanjšati to stisko, bi mo- rali ^ko leto dograjevati v družbenem sektorju lastni- štva najmanj sto stanovaj. Tega pa pomanjkanje denar- ja ne dovoljuje. Sicer bodo" letos razpolagala hrastniška podjetja približno s tremi milijoni ND iz naslova sta novanjskega prispevka. Gre konec koncev za dokaj visok znesek, ki bi, če bi ga zdru žili, odločilno vplival na or ganizirano izgradnjo stano- vanjske površine v družbe- nem sektorju lastništva. Ven- dar je vse preveč drobljenja tega denarja. Podjetja namreč dajejo svojim manjša ali večja posojila. S tem dejansko zmanjšujejo stanovanjsko sti- sko, vendar ne more biti dvo- ma, da določena kategorija zaposlenih nima svojega la- stnega denarja, s čimer bi se lotili izgradnje svojih stano- vanj. Zato bodo morali tudi v Hrastniku ubrati nekoliko drugačno pot v stanovanjski politiki. To bo potrebno še zavoljo nekaterih drugih raz- logov. Znano je namreč, da v občini nimajo na razpola- go dovolj lokacij za zasebno gradnjo stanovanj. Trenutno čaka na lokacijo okoli 52 prosilcev. Zazidalnih površin pa za zdaj ni toliko. Druga pot, da bi namreč dodeljeva- li zemljišča, ki so predvide- na za blokovne gradnje, bi več ali manj pomenilo, da bi se odrekli smotrni urbaniza- ciji posameznih področij hrastniske občine. Konec koncev bo treba mi- sliti tudi na podiranje zelo starih in dotrajanih hiš. Gre najmanj za 120 stanovanj, ki ne zaslužijo več tega imena. Razen tega prebiva okoli 30 družin v lesenih barakah, kar vsekakor ni v ponos ne kra- ju niti občanom. Kajpak ni mogoče pričakovati, da bi ba- rake čez noč podrli. Vendar bo treba tem ljudem priskr- beti take stanovanjske pro- store, ki bodo bolj dostojne človeka. O politiki stanovanjske iz- gradnje so imeli v Hrastni- ku letos precej razprav. Ob- činska skupščina, stanovanj- sko podjetje in drugi vztraj- no iščejo možnosti hitrejše- ga urejanja te problematike, saj je stanovanje dobrina, ki ji ne kaže odrekati pomena. Ko pravimo dobrina, pa je treba poudariti, da brez so- delovanja občanov, brez nji- hovih prispevkov, ne bo mogoče kdove koliko hitreje reševati sedanje stiske. an V HRASTNIKU SE PRIPRAVLJAJO NA NOVO GOSPODARSKO LETO Sestava akcijskih planov Hrastniske delovne organi- zacije so začele preučevati gospodarske naloge v letu 1968. Strokovne in druge službe so se lotile teh dolž- nosti na osnovi izkušenj le- tošnjega izvajanja gospodar- ske reforme pa tudi možno- sti, ki so jih imela podjetja na domačem trgu in v tuji- ni, čeprav, kot je videti, vse delovne organizacije ne bodo izpolnile letošnjih proizvod- nih in finančnih planov, opozarjajo v Hrastniku na nekatere lepe rezultate, dose- žene v tem obdobju. Med pomembne uspehe sodi vse- kakor povečana vključitev v mednarodno delitev dela. Do konca leta bodo dosegli 2 mi- lijona 85.000 dolarjev izvoza. Zdaj odpade na zaposlenega v občini približno 500 dolar- jev letnega izvoza, kar je po- membna postavka hrastniške- ga gospodarstva. Nacionalni dohodek na ob- čana naj bi letos znašal 10.000 ND. Po vsej verjetnosti, za- radi znanih težav v Steklarni, kjer so morali sprejeti reba- lans in znižati letošnji proiz- vodni plan tolikšnega nacio- nalega dohodka ne bodo do- segli, kljub temu pa se hra- stniška občina uvršča med komune z razmeroma viso- kim nacionalnim produktom na prebivalca. ^^a osnovi akcijskih planov bo posebna komisija občin- ske skupščine sestavila reso- lucijo gospodarskega razvoja v letu 1968. Komisija pa na- merava posebej preučiti po- goje nadaljnje razširitve pro- izvodje zlasti v zvezi z mož- nostmi delnega povečanja števila zaposlenih. Gre za to, da bi leta 1968 morali najti ustrezna delovna mesta vsaj za sto ljudi, v glavnem mla- dino, ki bo končala osem- letno šolanje in nezaposlene ženske. Resolucijo bodo uvrstili v razpravo odbornikom občin- ske skupščine, verjetno ja- nuarja, najkasneje februarja prihodnje leto. Razen go- spodarskih nalog, bo v tem dokumentu začrtana tudi po- litika razvoja izgradnje ob- jektov družbenega standarda, plan razvoja družbenih služb in nekatere druge naloge družbene skupnosti občine Hrastnik v letu 1968 an ŽALNE KOMEMORACIJE Ob dnevu _ mrtvih so bile v hrastniški občini žalne ko- memoracije v sred'.šću Hra- stnika in na Dolu. Predstav- niki družbenopolitičnih orga- nizacij so položili pred spo- menike in na grobove bo^rcev številne vence. Pri žalnih ko- memoracijah je sodelovala godba na pihala DPD »Svobo- de I« in p>evski zbor, na Do- lu pa tudi pevski zbor »Svo- bode« — Dol. Hrastniška šol- ska mladina je imela poseb- ne komemoracije LETOS EN MILOJON 700.000 NDIN ZA NOVE CESTE Kljub dokaj neuigodnim fi- nan<áiim položajem hrastni- ških podjetij, so oziroma bo- do letos delovni kolektivi zbrali predviden denar za objekte družbenega standar- da. Po programu; sprejetem letošnjo pomlad, bodo v Hrastniku do konca leta 1971 zbrali predvideno nekaj nad 10 milijonov ND za gradnjo objektov družbenega standar- da. V sklad za financ Ir^e teh objektov prispevajo vsi zaposleni na področju občine Hrastnik. Letos so porabili, v te namene en milijon 700.000 ND za rekonstrukcije ceste Hrastnik—Dol. Prihodnje le- to bodo morali pripraviti po- trebne načrte za gradnjo no- ve šole v Zgornjem Hтas.^лü- ku. Ker bo zidava novih 16 učilnic zahtevala znatnejše vsote denarja, seveda ni mo- goče pričakovati, da bi izro- čili novo poslc^-je svojemu namenu pred letom 1969. VEČJI PRILIV DENARJA ZA STROKOVNO ŠOLSTVO Kot drugod imajo tudi v hrastniški občini precej te- žav z zbiranjem denarja xa, sofinanciranje šol II. stop- nje. Vendar so zadnje mese- ce delovne organizacije vpla- čale v te namene nekoliko več denarja, kot v prvem le- tošnjem polletju. Pričakuje- jo, da bodo vsaj dedno na- doknadili tudi izpad iz preteklega leta. Občinska izo- braževalna skupnost v Hrast- niku se je začela pripravlja- ti na sprejetje finančnega plana za prihodnje leto PRIPRAVLJAJO PLAN GOSTOVANJ Na zadnji seji občinskega sveta zveze kultumoprjsvet- nih društev v Hrastniku so med drugim govorili o iz- delavi plana gostovanj. Za zdaj imajo ponudbo celjskega gle- dališča, ki je pripravljeno or- ganizirati nekaj gostovanj in ljubljanskega Gallusa. V Hra- stniku bodo preučili možno- sti, katera dramska in g?as- bena gostovanja pridejo v poštev, ker morajo računati z raeaneroma tesnimi prosto- ri. Kljub temu pa sodijo, da bi lahko nastopali Celjani z deli, ki ne terjajo večjega odra. AKTIVNA KRAJEVNA SKUPNOST NA DOLU v Hrastniku vzorno skrbi- jo za poživitev dela krajev- nih skupnosti. Med zelo ak- tivnimi krajevnimi skupnost- mi je tudi skupnost na Dolu pri Hrastniku. Vodstvo skup- nosti je prevzelo številna ko- munalna dela in potrojilo vrednost nekaterih objektov. Pred kratkim so razpisad ce- lo anketo, na katero so odgo- vorili vsi anketiranci. Pri skupnosti delujejo tri komi- sije. Najaktivnejša je komisi- ja za komimalna dela, med- tem ko menijo, da bi mora- la komisija za proslave in praznovanja bolj koordirarati delo z delavskimi društvi in društvenimi organizacijami. HRAS1MK OBISK HRASTNIŠKIH OTROK NA OSANKARICI PRI TREH ŽEBLJIH NA POHORJU Počastili so borce Pred dnevoin mrtvili je skupina HÜ otrok iz osemletne šole Dol v Hrastniku odpotovala na kraj, kjer se je junaško boril in padel do zadnjega moža slavni Po- horski bataljon. Kot vsepovsod drugod po Slovenskem, so tudi hrastni- ški šolarji organizirali pred dnevom mrtvih žalne kome moracije pred spomeniki m spominskimi ploščami pa- dlih borcev NOV. Grobišča in obeležja narodnoosvobo dilne borbe so zasuli s cvet- jem in se oddolžili spommu hrastniških občanov, padlih v letih ljudske-revolucije Skupina 59 otrok iz Doii> pa je uresničila še eno dru- go dolžnost. Otroci so v spremstvu članov občinske zïveze narodnoosvobo di i ne borbe Hrastnika odpotovali na Osankarico pri Treh Žeb- Ijih, kjer se je boril- \n pa del legendarni Pohorski ba taljon. Med borci tega stav- nega odreda je bil tudi nji- hov rojak, narodni heroj Jo že Menih-Rajko, čigar ime nosi osemletka v Zg. Hrast- niku. Nekdanji hrastniški b wci so šoiarjem orisali potek bo- jev slavnih pohorskih parti- zanov z nadmočpim sovražni- kom. Podrobno so jim ob- razložili, da je bil 'a boj med najhujšimi spopadi ti- stega obdobja na Slovenskem Šolarji so pred spomenikom recitirali nekaj pesmi in okrasili to pomembno Ље- ležje s cvetjem. Nedvomno je bil za mlade hrastniske oti'u ke svojevrsten dogodek, saj so si že dolgo želeli :>gie,ia- ti kraj, kjer se je pogtunno boril s svojimi sotovariši iz Vseh delov naše ožje domovi- ne tudi Hrastničan i^ajkp. Hrastniška občinska :,veza združenj borcev NOV ne- dvonmo zasluži vso pohvalo, da je pomagala organizirati ta obisk. Obvarovanje tradicij NOB je velika naloga, ici je hrastniški borci u.spešno pre našajo na mladi rod, pri če- mer gre priznanje tudi vod- stvu te šole. Na dan mrtvih je iz Hra- stnika odpotovala skupina 40 svojcev v Gradec v Avstrijo, kjer so pokopani tudi hra stniški partizani in talci. Pred spK>menik so položili tudi ve- nec občinske skupščine Hra stnik. ar ZAČETEK VEČERNEGA POLITIČNEGA ŠOLANJA Bogat program 7. novembra bo v Hrastni- ku začela z delom večerna politična šola za sekretarje krajevnih organizacij ZK, vodstvo rudniških aktivov ZK in druge komuniste. Šola bo z reizliko od dose- danjih delovala dvakrat te- densko. Program so pripra- vile delaVske univerze iz Tr- bovelj, Zagorja in Hrastnika. S tem so uresničile prvo na- čelo medsebojnega sodelova- nja. Pripravljenih je 15 izbra- nih poglavij, predavali pa bo- do znani družbenopolitični delavci iz zasavskih revirjev in Ljubljane. Med drugim so uvrstili v program teme iz mednarod- nega delavskega gibanja, zgo- dovine marksistične misli, družbenopolitične in eko- nomske ureditve SFRJ, ZKJ, kot sodobno organizirane po- litične sile, ZKJ in kulturo, družbeno politične organiza- cije v sistemu socialistične demokracije in osnove naše- ga družbenoekonomskega si- stema. Udeleženci bodo razprav- ljali tudi o samoupravljanju, kot temeljnemu družbenemu odnosu, nadalje o izvajanju gospodarske in družbene re- forme, položaju in vlogi de- lovnih skupnosti v našem ekonomskem sistemu. Razen tega predvidevajo še predava- nja o integracijskih proce- sih doma in po svetu, raz- voj množičnih sredstev obve- ščanja, družbene značilnosti sodobnega sveta in vidiki ter metode dela z ljudmi. Večerno politično šolo na- meravajo zaključiti 29. de- cembra letos. Vsega skupaj je predvidenih 15 predavanj. Zamišljeno je, da bi imeli po vsakem izbranem poglavju najmanj dve uri razprav, s čimer bo šola dejansko disku- sijski krožek, v katerem bo- do skušali pojasniti številne probleme in vprašanja z raz nih področij. AN TEDiNii^, 9. MUvií.iVJLüKA i967 Ц NA KRATKO ZAGORJANI SO DOBRI VARČEVALCI Mednarodni dan varčevanja 31. oktober — je šel več ali manj neopazno mimo. Pa vendar velja opozoriti na to, da postaja varčevanje sestav- ni del narodnega gospodar- stva in ima zatorej čedalje večji pomen. V Zasavju se je .število varčevalcev znatno povečalo. O tem govore ne- katere številke. Samo v ob- čini Zagorje ob Savi vlaga svoje prihranke okoli 3500 občanov. To pomeni, da je vsak četrti občan aktiven var- čevalec. Med varčevalci je pri- bližno 1000 mladih vlagate- ljev, učencev in dijakov. Nji- hove hranilne vloge so znat- ne, v celoti pa imajo zagor- ski občani vloženih približ- no 280 milijonov SD. Ni važ- no, za kaj kdo varčuje! Po- membnejše je to, da ljudje vse bolj cenijo doseženo sta- bilnost dinarja. ŽALNE KOMEMORA- CIJE V ZAGORJU Zagorjani so se dostojno oddolžili si)ominu padlih bor- cev in drugih žrtev fašistič- nega nasilja. Razen osredIгje komemoracije na zagorskem pokopališču, pred spomeni- kom 19 ustreljenih talcev m grobu pred leti tragično po- nesrečenih rudarjev, зо bile žalne slovesnosti še na gro- bovih obeh narodnih hero jev — Toneta Okrc^arja-Ne- stla in Ivana Skvarča. Prebi- valci Izlak in šolska mladina so se poklonili spominu žr- tev na Orehovici oziroma pred spomenikom na Lokah. Mladina je okrasUa s cvet- jem malone vse spominske plošče in spomenike NOB Pri žalnih slovesnostih so s? delovali: recitatorji /.agorskih in izlaske šole, rudarska god- ba na pihala, pevski zbor »Loški glas« in zbor zagor- skih upokojencev. ZA DRUŠTVA PRE- MALO DENARJA v minulih štirinajstih dneh sta bili v Zagorju ob Savi dve posvetovanji o fi- nanciranju društvene dejavno- sti. Na obeh so udeleženci opozorili, da utegne zaradi neizpolnjevanja obveznosti ne- katerih podjetij do sklada za društveno financiranje ogrozi- ti že tako minimalno aktiv- nost na tem področju, šport niki so se prvi znašli pred alternativo: ali iti na pet tekmovanj ali prenehati de levati? Letos se je v sklad za financiranje društvene dejav- nosti nateklo še manj dejiar- ja kot lani. Programi društev pa so kajpak upoštevali, da bodo razmere financiranja boljše. Na posvetovanjih so med drugim sklenili, da toč- no pregledajo letošnje troše- nje denarja, s čimer bi radi dokazali, da se društvene uprave zavedajo, da gre za družben denar in da ga smo- trno trosijo. V akciji, ki jo nameravajo izvesti prihodnje tedne, bodo skušali doseči redno plačevanje meseč- nih prispevkov v višini 300 SD an OBČANI V ZAGORJU Ugotovili smo, da natn ne- kateri med vami vrača- jo »Tednik«, kar je povsem nepotrebno. Naročnino plaču- je za vas do nadaljnjega ob- činska skupščina, a kasneje se bo pri vas zglasii na.š za- stopnik zaradi morebitneiga stalnega naročila. '/ kolikor se boste temu odpovedati, vam bomo itak ukinili dosta- vo lista, dotlej pa bodite brez skrbi in časopisa ne vračajte, temveč ga preberi- te, da se boste kasneje laže odločil' Uredništvo NEVARNO ZMANJŠEVANJE STANOVANJSKE GRADNJE Anketa odkriva potrebe Obdobju naglega vzpona gradnje stanovanj je sle- dila stagnacija, čeprav po podatkih zasebna gradnja še kar napreduje, v družbenem sektorju lastništva v zadnjih dveh letUi dejansko ni bilo dograjeno nobeno noVo stanovanje. V času od 1945 do 1959 so v Zagorju ob Savi dogradili okoli 400 novih stanovaiij, s čimer so povečali stanovanj- sko površino za nadaljnjih 20.000 kvadratnih metrov sa- mo v družbenem sektorju lastništva. Leta 1960 je bilo v Zagorju 1.116 stanovanj v družbeni lasti v skupni neto površini 47.000 kvadratnih me- trov. V obdobju od 1960 do 1965, odnosno še v letu 1966, so v družbenem sektorju dogradili še 432 novih stano- vanj skih enot ali 19.000 kva- dratnih metrov novih povr šin. S tem so zadovoljili pre- cejšen obseg potreb. S pre- hodom na nov stanovanjski sistem 90 si tudi v Zagorju zastavili osnovne naloge na tem področju: povečati ob- seg stanovanjske gradnje od- praviti 'v stanovaljskem go- spodarstvu administrativne odnose, zagotoviti ljudem eko- nomsko pogojeno opredelje- vanje za vrsto in kategoi-ijo stanovanj in zagotoviti, da postanejo stanarme re.il- na osnova razširjene repro- dukcije. Tak korenit prehod pa je povzroči nekatere ovire in motnje. V minulih dveh le- tih v Zagorju ob Savi prak- tično niso dogradili nobene- ga novega stanovanja v druž- beni lasti. Med delovnimi or- ganizacijami je edinole rud- nik rjavega premoga začel letos graditi 30-stanovanjski blok v Kisovcu za po';rebe tamošnjih rudarskih družin. Stanje v zasebnem sektorju je nekoliko boljše. Lani ¡«o za- sebniki gradili 130 novih sta- novanj, ki so ali bodo vse- Ijiva letos ali najkasneje pri- hodnje leto. Vzrokov za stagnacijo sta- novanjske gradnje v družbe- nem sektorju je več. Tako so nekateri trdili, da je naj- hujša stanovanijska stiska od- pravljena. Nedavna anketa pa kaže drugačno podobo. Po teh podatkih kar 235 zapo- slenih v gospodarstvu in no- negospodarstvu pričakuje od svojih delovnih organizacij po- moč pri reševanju njihove stanovanjske stiske. Potemta- kem so mnenja o ublažitvi stanovanjske stiske preura- njena. Nadaljnji podatki po- vedo, da večina prosilcev za- radi razmerama nizkih oseb- nih dohodkov ne bo mogla bistveno sodelovati pri grad- nji stanovanj. Anketa nam- reč odkriva, da bi utegnilo le 42 odstotkov vseh prosil- cev prispevati znatnejši de- lež za pridobitev stanovanj- sikih prostorov. Zato v Zagorju ob. Savi predlagajo, da bi delovne or- ganizacije, ki bodo letos raz- polagale z nad 175 milijoni SD v te namene, vežejo de- nar pri poslovnih bankah, s čimer Si bodo zagotovile do- datna posojila za gradnjo sta- novanj. Razen tega bi bila umestna 2idružitev denar- ja in nadaljnja blokovr-i gradnja. Konec koncev veij^ upoštevati, da Je zazidainjj, zemljišo v Zagorju ve^, no manj, zato je blokovna gradnja še tem bolj umest na. Stanovanjsko podjetje, specializirana delovna orgaiii zacij a za gospodarjenje sst« novanji, bi se morala org^ nizacijsko in kadrovsko okre, piti, da bi lahko v sodelov» nju z drugimi dejavniki р(у stalo mobilizaitor in nosile^ vseh prizadevanj za nadaij. njo rast gradnje stanovanj skega prostora v komuni. Ur PRESKRBA S PITNO VODO V OBČINI ZAGORJE OB SAVI Razmere vse bolj kritične ' staro in izrabljeno onu^žje vodov — Visoki stroški vzdrževanja — Komunalno podjetje opozarja, da se bo treba resno lotiti rekonstrukcije omrežja. Kaj pa cena vode? Problem oskrbovanja zagor skih občanov s pitno vodo postaja iz dneva v dan kri- tičnejši. Komtmalno podjetje oskrbuje z vodo približno 10.000 prebivalcev iz treh vod nih virov: iz Rov (Lešč), spodnje Rove in šemnik. Za- jetje Lešč s cevovodom dati- ra še iz leta 1929. Ni dvo- ma, da so naprave že zdav- naj amortizirane. Razen te- ga gredo vodi preko rudar- skih predelov, kar povzroča redne okvare, zlasti v Kotre- dežu. Spričo premajhnih pri- ključkov imajo težave s p:^e- skrbo zlasti ljudje na Can- karjevem trgu. Kot drugi, tudi tretji na- pajalni sistem v šemniku oskrbuje z vodo znaten del prebivalstva, in sicer: Loke, Kisovec, celoten predel Za- gorja do gostišča »Grčar« in preko rezervoarja še Okro- garjevo kolonijo. Čeprav je glavni vod v dobrem atanju. je del omrežja iz litoželetza, pa tudi priključki niso naj- boljši. Komunalno podjetje je položilo nove cevi od f^ebi- na naravnost na »šaht«, ure- dilo priključke, treba oa se bo lotiti še gradnje novega »šahta«. Razen tega bi kaza- lo urediti nekatere glavne vode med poslopji, stano, vanjsko podjetje pa nove hiš. ne priključke. Seveda pa bo treba za to najti denar. Vzdolž Stop in Toplic čaki komunalno podjetje vrsta po- pravil, zamenjav in drugih iz. boljšav. Razen tega se saže lotiti urejevanja preskrbe г vodo tudi v Dolenji vasi. Komunalno podjetje je \ štiriletnem programu predvi- delo razna sanacijska dela upoštevaje seveda denar, ki ga v tem času ne bo zado- sti. Celotna rekonstrukcija vo- dovodnega omrežja bi terja- la znatna sredstva. Kje do- biti potreben denar, je dru- go vprašanje. V Zagorju ob Savi že lep čas, opozarjajo na to, da je pitna voda -^elo poceni. Pravzapirav daleč na- okrog najcenejša. V -josecl- njih Trbovljah plačujejo po trošniki skoraj dvakrat vii je cene, potem pa, ko bod dogradili novo zajetje m ure dili problem preskrbe s pit' no vodo za vrsto let, bodo morali vodo znatno nodra žiti. Za zdaj seveda v Za'gorju ob Savi še niso razmišlja".: o podražitvi. V kolikor pa se bodo lotili rekonstrukcije, bo kazalo občanom predočiti vso dokumentacijo in brez ovin- kov povedati, da brez p'>(lra žitve ne bo šlo. aa. SOCIALNO VARSTVO JE SKUPNA DOLŽNOST IN NALOGA Dobrodošla vsaka pomoč Urejena služba socialnega varstva je velikega po- mena za vse tiste občane, ki dan za dnem potrebujejo skupno družbeno podporo. Čeprav morajo v Zagorju varčevati s proračunskim denarjem, so skušali vse- stransko upoštevati potrebe na tem področju. Ni treba poudarjati, .ia to delo zahteva dosti uporno- sti, veliko potrpljenja in ne nazadnje razumevanja za lju- di, ki so se znašli bodisi brez denarja za življenje, ki potrebujejo oskrbnika, stalno varstvo ali nego in druge oblike podpore. Kljub temu, da v Zagorju ob Savi -okuša- jo sproti obravnavati bodisi te ali one socialne proble- me, je področij, kjer je tre- ba aktivno posegati, vedno več. Vendar je treba prizna- ti, da socialno skrbstveni or- gani, vključno s svetom za to področje, uspešno oprav- ljajo zaupane dolžnosti. V domovih počitka ;s iz Zagorja 23 ljudi. Stalno druž- beno podporo prejema 55 ob- čanov. Pod skrbništvom je znatno število ljudi. Služba socialnega varstva se uspeš- no uveljavlja pri obvladova- nju problemov mladolet- nih prestopništev, ki so le- tos nekoliko v porastu, de- narja za učinkovitejše posre- dovanje pa ni zmeraj do- volj . Dostikrat mora social- ni delavec obresti malone vsa podjetja, predno najde primemo delovno mesto za mladega človeka, ki je neko- liko iztiril. Ni dvoma, da je delo najboljša pot za pre- obrazbo mladih ljudi, mož- nosti v zagorskih podjetjih za zaposlitev pa je venomer manj. Občani navadno niti ne ve- do, da je treba za oskrbo mladih prestopnikov v do- movih, ki so zanje določeni odšteti letno več sto tisoč SD. Denar je treba zagotoviti v občinskem proračunu. Pro-, račun pa je letos manjši, čeprav potrebe naraščajo. Po- dobno je tudi s stalnimi pod- porami. Drugod 'prejema- jo oskrbovanci od 250 do 350 ND mesečno. V Zagorju se giblje podpora največ do 150 ND. Ni odveč vprašanje, kako v prihodnje zagotoviti še uspešnejšo podporo vsem potrebnim? če kje, potem bi bila tu dobrodošla vskaka, najmanjša pomoč in podpo- ra. V nekaterih sosednjih občinah skrbijo za onemog- le in za podpirance krajev- ne skupnosti. Od kod na; vzamejo denar zagorske skup- nosti? S tem seveda še zdaieč ni- smo izčrpali problemov s te- ga področja. Vprašanj okrog oskrbe in nege vseh tistih, ki so priklenjeni na bolniš- ko posteljo, pa delo s starši, katerih otroci segajo po tu- jem imetju, je toliko da nuj- no terjajo dosti iznajdljivosti in dejanskega poznavanja pro- blematike, an TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO S SERVISI ^_______^ . „AVTO CELJE" CELJE I prodaja za devizna sredstva: — peči na plinsko olje in štedilnike »GIBO« — traktorje, motorne kosilnice s priključki »BER- TOLINI« — motorne kosilnice in motorne žage »ALPINA« — pralne stroje CASTOR-RELAX z garancijo 1 leta Plačilo v devizah sprejema blagajna konsignacij- skega skladišča. Devizno plačilo v gotovini lahko opravi tudi v korist tretjih oseb — vsak tuj državljan — državljan SFRJ s potnim listom V konsignacijskem skladišču prodaja za tuja pla- čilna sredstva tudi osebne avtomobile znamke »RE- NAULT« in »ALFA ROMEO«. Za obisk se priporoča kolektiv „AVTO CELJE" ZAKLJUČEK DEL NA OBNOVI CESTE OD IZLAK DO KLANCA POD TROJANAMI Se nekaj kilometrov Ljubljansko cestno podjetje je minule dni v glav- nem končalo rekonstrukcijo odseka Izlake—pod tro- janski klanec in od vrha tega klanca do Konškovega gostišča na Trojanah. Prihodnje leto bo na vrsti ure- ditev samega trojanskega klanca. Obnova m modcu^izacija za^ savskih cest. zlasti od Tro- jan do Zagorja, pa skozi Za- gorje, nadalje iz Zagorja pro- ti Trbovljam, skozi.samo Tr- bovlje in v Hrastniku, je tra- jala dolgo vrsto let. Kljub temu, da je bilo treba cesto graditi v etapah, je vsak no- vi kilometer asfalta dejan- sko pomenil boljšo poveza- nost revirjev med seboj in navzven. Zadnja tri leta je intenziv- nost urejanja cest vsestransko naraščala.'v tem obdobju so v revirjih uredili najbolj kri- tične odseke zasavske magi- strale. Tudi zadnji odsek od Izlak do klanca pod Troja- nami je terjal precej napo- rov. Cesto v dolžini okrog treh kilometrov so speljali skoraj povsem po novi trasi. S tem so se izognili številnim nevarnim in nepreglednim za- vojem in tesnim odsekom. Podobno bi lahko trdili za tisti kilometer cestišča od vrha trojanskega klanca do Konškovega gootišča. Dejansko je zdaj Zasav- je že skoraj povsem poveza no z asfaltom. Do 29, novem- bra bo obnovljena še po- mernbna prometna zveza med Trbovljami in Hrastnikom Prihodnje leto bo treba urediti sam trojanski klanec. Razen tega čaka občino Zagorje še urejanje priključka na Lo- kah na novo cesto skozi na- selje Kisovec. čeprav ¿re za dobrih tristo metrov, bo treba položiti nov .nost rez potok Medi jo. Računajo, da bo treba za ta dela pripravi- ti najmanj 60 do 72 milijo- nov SD, Brž ko bodo do kraja ure- jeni ti odseki, tx) .Zasavje raz p>olagalo s pr.bližno 35 km asfalta, čeprav je tu in tam obnovljena zasavska magistra- la nekoliko ozka nf gre po zabita, da so morali gradi- telji obvladati številne ovire. Konec kancev velja ponov no opozoriti na sodelovanje zasavskih delavnih organiza- cij. Brez njihove podpore bi cesta še lep čas ostala taka- i na, kakršna je bila dolga de ' setletja an NOV GLASBENI ANSAMBEL v okviru nižje glasbene šo- le v Zagorju ob Savi so ne- davno ustanovili orkester S tem je ta pomembna zagor- ska vzgojna in izobraževalna ustanova realizirala /e drugo pobudo. Lani so namreč v šoli ustanovili tudi stais^i oddelek za balet, ki ga obi- skuje nad trideset otrok. No- voustanovljeni orkester bo utegnil bistveno poseči v kul- turno življenje občine. Dose danji očitki, da je kulturno življenje bolj enostransko, so seveda pretirani. Drži pa ugo- tovitev, da imajo občani na voljo več vokalnih in nekatP- rih drugih prireditev. Novo- ustanovljenemu orkestru pri nižji glasbeni šoli je treba zatorej zaželeli kar najbolj plodno delo in da bi se kma- lu predstavil zagorskemu ob činstvu ZAGORJE 12 TEDNIK, 9. NOVEMBRA 1967 KO M PAS Li DAxN REPUBLIKE — 100-LETNICI DUNAJ- ¡0GA VALČKA — (OMPASOV IZLET NA UaUSSOV VEČER NA tem 3-dnevnem izletu j boste ogledali opereto ,2emlja smehljaja« f Theater an der Wien — f glavni vlogi bo nastopal" ^^retovno znani tenorist )I STEFANO in KONCERT ;TRAUSSOVIH MELODIJ , dvorani »Konzerthaus«, prav tako si boste ogle- m GRINZIG in KAH- LENBERG. CENA IZLETA POOSEBI je 400.—N din PRED VSAKIM POTOVA- NJE31 SE POSVETUJTE V POSLOVALNICI KOM- PAS CELJE, Tomšičev trg 1, telefon 23-50. ŽIVINO- ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLUŽBA 10. nov.: Janez ćernej, ve- terinar, Celje, Kajuhova 11, blok 3/II (tel. 22-32). 11. in 12. nov.: Ivan Ple- tersiki, veterinar, Celje, Trubarjeva 93 (Otok) (tel. 29-26). 13. do 16. nov.: Janez Cer- ne j, veterinar, CJelje, Ka- juhova 11, blok 3/II (tel. 22-32). üäSBSiÖaS^tek šievi. 25-5?^ VREME VREMENSKA N.-iPOVED ZA CAS OD 9. DO 19. NOV. Padavine pričakujemo neka- ko od 10. do 12. novembra in od 17. do 19. novembra. Vmes suho oziroma lepo vreme. Sneg deloma do nižin se pri- čakuje okrog 12. in zla.sti 19. iKr\'embra. Dr. V. M. ZLET z IZLET- NIKOM CEUE Programi za izlete ob 29. nov. v vseh poslovalnicah - CORTINA, DUNAJ, BUDIMPEŠTA, -SALZBURG, HEILIGEN- BLUT OGLAS V CELJSKEM TEDNIKU Zanesljiv uspeh 20 DO 50 ODSTOTKOV NIŽJE CENE POLJEDELSKIM STROJEM: — REPOREZNICAM — DROBILCEM ZA KORUZO — ČRPALKAM ZA GNOJNICO — ORODNIKOM ZA HMELJARSTVO — PUHALNIKOM ZA SENO itd. Zniževanje velja le do 31. decembra 1967. AGROTEHNIKA LJUBLJANA POSLOVALNICA CELJE SLG CEUE Četrtek, 9. nov., ob 19.30: I. Can- kar: LEPA NASA DOMOVINA. Gostovanje v Mariboru. Zaklju- čena predstava za zvezo študen- tov Jugoslavije. Odbor vLšjih šolskih zavodov Maribor. Sobota 11. nov., ob 19.3Ö: I. Cankar HLAPCI. Soboini abon ma in izven. Nedelja, 12. nov., ob 10. uri: i. Cankar: I1L.\PCI. Prvi nüadin- ski nedeljski dopoldanski abon. ma in izven. Ponedeljek, 13. nov., ob 1S.30: Luigi PirandeUo: SAJ NI ZA RES. — Gostuje SIX)VENaiO GLED.\I.IŠCE IZ TRSTA. Vezan abonma in izven. Torek, 14. nov., ob 17. uri: 1. Cankar- HLAPCI. Tretji šolski abonma. Zaključeno za 3 osnov- no šolo Celje. .Sreda, 15. nov., ob 19.30: D. Smole: CVETJE ZLA. Gostova. nje v SNG Maribor. CEUSKA TURISTIČNA ZVEZA PROSTE KAPACITETE V vseh turističnih kra- jih na celjskem turistič- nem področju je dovolj prostih mest tako v hote- lih in pri privatnikih. Re- zervacije so potrebne le za hotele Evropo in Celeio v Celju in Pako v Velenju za soboto in nedeljo. PREVOZNOST CEST Cesta proti Ljubljani je v Celju zaradi popravila Butejevega mostu eno- smerna. Obvoz čez Babno. PRIREDITVE V NAZARJIH Je odprta retro si>ektivna razstava Jožeta Horvata Jakija v njegovi novi privatni gale- riji, v Celjskem likovnem salonu pa razstavljajo Mi- lena Usenik, Miša Pengov, Janez Logar in Emerik Bernard. V hotelu Celeia v Celju vsak dan razen petka bar- ski program in ples. V samopostrežni restavraciji ples vsako soboto zvečer. DOBRNA: V hotelu Tri- glav imajo ples ob sredah, ob sobotah pa v zdravili- ški dvorani. VELENJE: V hotelu Pa- ka Velenje imajo vsakdan razen ponedeljka ples in barski program. ROGAŠKA SLATINA: Ples vsako sredo, soboto in nedeljo v restavraciji Pošta, vsak torek v zdra- viliški dvorani 3Š€ili affidasi PRODAM MALO rabljen štedikiik GO- RENJE s pečico na drva, paxxiam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. MLIN — žarmlje, premer kamnov 20 in 22 col, pro- dam. Naslov v upravi lista. NUJNO prodam takoj vselji- vo stanovanje v centru me- sta Celja v I. nadstropju, primemo tudi za poslovni prostor. Stanovanje se na- haja nad gostinskim loka- lom, ki je tudi naprodaj. Naslov v upravi lisia. FIAT 600 prodam za 650.000 Sddn. Ogled pri Dela.korda, Ložnioa pri Žalcu 22. PAR dobrih mladih konj in g^umi voz prodam. Ivan Go- rečan, Socka Strmec. KOTLE za žganj ekuho pro- dam .po zelo ugodni ceni in dobri kvalitetni izdelavi — Alojz Ogrizek, kotlar. Slov. Bistrica, Kolodvorska 2. OSEBNI avto LOGD pro- dam. Cena 450.000 Sdin. Ogled pri Ivanu Ribarju, Parižlje 36a — Braslovče. MANJŠI klavir prodam ugo- dno. Škerjanc, Dečkova 7, Celje. NOVO moderno vseljivo eno- družinsiko hišo z vrtom v Celju prodam. Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjeno k\ihinjsko kredenco, primerno za shrambo, prodam. Videtič, Ctelje, Tovamišika 15. HISO prodam, Olje, Zg. Hu- dinja 54. STANOVANJA OPREMLJENO sobo oddam taikoj. Pleönikbva 23 — nad- stropje. OPREMLJENO sobo oddam. Prednost imajo šivilje. Na- slov v upravi lista. NAMEŠČENCU ali tehniku oddam opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. STAREJŠI samski moški želi sobo s souporabo kopalni- ce ,ipo možnosti tudi s hra- no, v centru mesta. Plača dobro. Naslov v upravi bsta. MIRNA dijakinja išče sobo v centru mesta. Naslov v upravi lista. DEKLETA spreij-mem na sta- novanje. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV ISCEM ssanesljivo žensko za varstvo otroka 3 ure dnev- no. Naslov v uipravi lista. OBVESTILO! v ČASU OD 1. NOVEMBRA DO 30. APRILA BO OBČINSKA UPRAVA V CEUU IMELA NOV URADNI ČAS IN SICER: OB SREDAH OD 15. DO 17. URE. SPREJEM STRANK JE VSAK PONEDELJEK OD 6. DO 14. URE IN VSAKO SREDO OD 6. —14. URE TER OD 15. DO 17. URE SPREJEMNA PISARNA (TRG SVOBODE 9) PRITLIČJE, SPREJEMA STRANKE VSAK DELOVNI DAN RAZEN OB SOBOTAH, OD 6. DO 14. URE, OB SREDAH TUDI OD 15. DO 17. URE! Občanom in delavnim organizacijam pripoiro- čamo, da se obračajo predvsem na sprejemno pisarno, ker bodo na ta način zamudili naj- mainj časa. OBVESTILO ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR, ODDELEK ZA DEZINFEKPIJO, DEZINSEKCIJO IN DERATIZACIJO- bo vršil v dneh ob 6. do 25. novembra 1967. generalno in sistematično uničevanje podgan in miši na področju mesta Celja in v os'talih strnjenih naseljih v občini. PrebivaJstvo opozarjamo, da delajo ekipe z močnimi strupi in, da je dolžaio upoštevati dana navodila, predvsem glede zavarovanja domačih živali. RAZNO GARAŽO za fiat oddam. Na- slov v upravi lista. IŠČEM 400.000 Sdin posojila 2ja 5 mesecev. Ostalo po dogovoru. Garancija zajam- čeaak,N^^ov v^upravi lista. HOTEL EVROPA V CELJU razpisuje za svoj obrat ES- PRESSO DVE PROSTI DELOVNI MESTI PRODAJALK. V poštev pridejo kvalificira- ne trgovske pomočnice živil- ske stroke. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Po- nudbe pošljite na upravo podjetja. GRADITELJI HIŠ — POZOR! Izdelujem alimimijaste kar- nise, okvire za rolete, razne ograje in opravljam vsa stav- bena ključavničarska dela — Priporoča se: MILOŠ KLI- NAR, CELJE, Vrunčeva 14 — tel.: 30-51. POZDRAVI BRALCEV DRUŽINI OKROGARJEVI, PETELINKARJEVI, SIMON- OIČEVI in vsem ostalim iz Zagorja, ki jih je pot trplje- nja vodila preko celjske oko- liške šole in ostalih nemških taborišč — prav lep pozdrav od taboriščnih prijateljev iz Celja. ELICA ZUPANČEVA iz Tr- bovelj — javi se svoji prija- teljici iz Celja, ki tebe in tvojo družindco prav lepo po- zdravlja! ZAHVALA Ob smrti moje drage žene MARIJE REBOV se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo v tako le- pem številu spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje in mi iz razili sožalje. — Iskrena zahvala čč. duhovščini za njihovo spremstvo. Še enkrat vsem najlepša hvala. žalujoči: mož Kari in ostalo sorodstvo. RTV Zagreb v Celju v prihodnjih dneh bo Celje obiskala snemalna skupina zagrebške radiotelevizije. V našem mestu bodo posneli znano oddajo »Smerom puto- kaza«, ki ima med televizij- skimi potrošniki mnogo gle- dalcev. Poleg običajnih po- snetkov bi naj v oddaji na predlog občinskega sveta ZKPOS Celje sodelovali tudi komorni zbor. mešani pevski zbor ŽPD France Prešem, tamburaški orkester, godba na pihala in eden izmed mla- dinskih zborov. ZDRAVILNO, A SKORAJ POZABLJENO Spet je možno dobiti KAN- DIS SLADKOR, to tako zna- no domačo zdravilo proti pre- hladu, ki so ga naše stare mamice in mame tako moč- no cenile. KANDIS SLADKOR je istočasmo naipitek v čaju in je idealno sredstvo za vku- havanje marmelad itd. (Dobi se v vseh »MERX« pKJslovalnioah, cena je 2,50 Ndin) 1. POSLOVALNICE CELJE, VELENJE MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK IN ŠOŠTANJ 2. IZLETI PO DOMOVINI IZLET V LJUBLJANO NA AMERIŠKO DRSAL- NO REVIJO OD 12.— 26. DEC. VSTOPNICA IN PREVOZ 27. ALI 32 ND 3. IZLETI V TUJINO Enodnevni: — CELOVEC - GOSPA SVETA 40 Ndin; — TRST preko Sežane 55 Ndin; — TRST preko Gorice 60 Ndin; — VIŠARJE 75 Ndin; Dvodnevni: — BENETKE 150 Ndin; — CELOVEC - VIŠAR- JE - TRST 170 Ndin; — BUDIMPEŠTA 205 Ndin; Programi za izlete ob 29. nov. v vseh poslo- valnicah — CORTINA, DUNAJ, BUDIMPEŠTA, SALZBURG, HEILI- GENBLUT IZLETI SO IZ CELJA, IZ OSTALIH KRAJEV DOPLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE 4. V VSEH POSLOVAL- NICAH: NABAVA POTNIH LI STOV, REZERVACIJE SOB - ODDIH, SPAL- NIKI, MENJALNA SLU- ŽBA PAPIRNATE BRISAČE Pojavil se je nov artikel pod oanačbo »Palama« — рвг pimate krep brisače. Te krep brisače lahko popolno nado- mestijo brisače iz blaga, ki jih moramo vedno iznova prati. (»MERX« jih ima v vseh poslovalnicah, zavitek 100 m 3,97 Ndin). TEDNIK, 9. NOVEMBRA 1967 13 En dan med kaznjenci na Dobu Na svidenje!« »Na svidenje, toda nikoli več tukaj!« Zadnji pozdrav v vratar- nici doma. Svoboden, na- smejan, žarečega obraza, tako je odhajal tistega me- glenega jutra mož, ki so mu potekli dnevi. Pred vrati sta ga čakala ženain otrok S strahom, obložen s culo je pri- hajal drugi pred težka železna vra- ta. Prišel se je zapiret, odslužit ka- zen, še včeraj je bil na prostosti, zdaj je zlomljen v sebi. Kako bo prebil kazen, kdaj bo minilo vse to? Dva prizora, zgovomejša od dolge vrste besed o osebni svobodi. Kazen ni povračilo za storjeno zlo »Zapomnite si: kazen ni povračilo za storjeno zlo. V našem domu, ki je edini kazenski poboljševalni dom zaprtega tipa v Sloveniji, je glavni cilj: prevzgoja ljudi, ki so zašli na krivo pot. To želimo doseči predvsem z delom, z nenehno aktiv- nostjo. Bistvena lastnost naših vzgoj- nih ukrepov je naučiti ljudi, da bo- do znali prijeti za pošteno delo,« je večkrat poudaril v pogovoru tov. Jože Tomažin, upravnik doma, ki je pred leti začel kot paznik in ima bogate praktične izkušnje pri tem zahtevnem delu. Vse početje v domu je urejeno tako, da bi čimbolj ure- sničili to zamisel. ■ URNIK DELOVNEGA DNE — Povsod tam, kjer je skupaj več ljudi, sta potrebna red in disciplina. V takem domu je to še bolj potreb- no. Kaznjenci vstajajo ob 4.45, pol ure pospravljajo, urejajo sobe in sanitarije, nato zajtrkujejo in ob 5.45 odhajajo na delo, ki traja do 13.30. Delajo 42 ur na teden. Po ko- silu imajo prost čas do pol sedmih. V tem času obiskujejo šolo, osem- letko ali vajensko šolo. Za vse mlaj- še polnoietnike (od 18. do 23. leta) je obiskovanje šole obvezno. V pro- stem času se ukvarjajo tudi s špor- tom: odbojko, košarko, dviganjem uteži. Mnogi se ukvarjajo s plete- njem, slikanjem, izrezi javan jem lesa, večina pa je dobrih šahistov. Po večerji gledajo televizijski program do konca televizijskega dnevnika, ob 20.45 pa gredo k nočnemu počitku. ■ HRANA. Kot vse drugo je tudi to določeno s posebnim predpisom, ki pravi, da mora hrana vsebovati najmanj 2500 kalorij na dan. Kot so povedali — o tem sem se tudi sam prepričal, ko sem tam jedel — ima dnevni obrok ponavadi večjo hranil- no vrednost ■ KAJ DELAJO. Precejšen del dohodka si dom ustvari sam. Kaz- njenci delajo v moderno opremlje- nem industrijskem obratu »Pohor- je«, na kmetijskem posestvu Sloven- ska vas, del njih pa je zaposlen pri izgradnji objektov za potrebe doma. Po zakonu so vsi dolžni delati, zelo redki so. ki se temu upirajo. ■ KAKO DOBIJO DELO PLAČA- NO. Za opravljeno delo dobijo peti- no do tretjino tega, kot bi dobili za isto delo na prostosti. To je odvisno od uspeha pri delu. Tretjino zasluž- ka lahko kaznjenec porabi za oseb- ne potrebe, tretjino lahko pošilja svojcem, tretjino pa mora hraniti na hranilni knjižici, ki jo sprejme ob odpustu. Mnogi nesejo ob odpu- stu domov več sto tisočakov starih dinar-'f" ■ OBISKI SVOJCEV. Obsojeni na strogi zapor (od treh let na- vzgor), imajo zakonsko. pravico do enega polurnega obiska na mesec, obsojeni do treh let pa do dveh. To velja za tiste, ki so v zaprtem delu doma; za tiste, ki so v odprtem de- lu, pa so dovoljeni tudi pogostejši obiski. Vendar malo kaznjencev obi- skujejo pogosteje. ■ DOPUSTI. Drugod po svetu kaznjenci ne poznajo dopustov. Naš zakon jim dovoljuje, da ima vsakdo po 4-1 mesecih dela v domu pravico do 14-dnevnega letnega dopusta. Vendar pri odločanju o tem upošte- vajo tudi razmere doma in druge okolnosti. V času dopusta dobijo kaznjenci nadomestilo za zgubljeni zaslužek. ■ UDELEŽBA PRI SAMOUPRAV- L.IANJU V DOMU. Varovanci ne sodelujejo pri upravljanju doma, imajo pa različne svete, ki imajo nalogo pomagati pripravljati človeka na življenje zunaj doma. Najuspeš- nejši je svet za kulturo, prosveto in telesno vzgojo ter svet za red in hi- gieno. Sveti imajo posvetovalni zna- čaj. Vzgojiti tako, da bodo sposobni za samostojno življenje — Tovariš upravnik, kaj je bistvo metod, ki se jih poslužujete pri prevzgoji posameznikov? — Najprej pride kaznjenec v spre- jemni center, kjer skupina strokov- nih delavcev na podlagi podatkov in opazovanj ugotovi najprimernejši načrt prevzgoje. — Od česa je predvsem odvisen uspeh? — Od človekove osebne volje in od okolja ter razmer, v katere se vrne, ko odsluži kazen. — Pri precejšnjem delu naših lju- di, zlasti pri preprostejših, se je udomačilo prepričanje, da so kazni premile, domovi in zapori pa po- dobni vsemu drugemu prej kot pa prostoru, kjer naj za zlo povzroči- telji tudi sami okusijo zlo. — Načelo: zob za zob, kri za kri! ne zmanjšuje števila zlih dejanj. Zgodovina to zgovorno dokazuje. Se- kanje rok ni kaj dosti zmanjšalo kraje. Ubijalec v tistem trenutku ne misli na kazen ali pa živi v naivnem prepričanju, da ga roka pravice ne bo dosegla. Toda velika večina urno rov je pojasnjenih, ker so ta straš- na dejanja sad prejšnjih razmer in odnosov. Preberite življenjepise mo- rilcev, prepričali se boste o tem! Malone pravilo je, da samo nezna- nec lahko v neznanem kraju zagreši umor, ne da bi bil odkrit. — Ljudje imajo vtis, da prestopni- štvo močno narašča. — To je nemajhna zasluga veli kega razmaha množičnih komimika- cijskih'sredstev: časopisov, radia in televizije. Več ljudi ve za zločine. Podatki kažejo, da se število pre- stopnikov bistveno ne povečuje, na- rašča pa število povratnikov. Na- stop reforme se bistveno ne pozna, čeravno je zdaj razmeroma težji po- vratek v normalno življenje. Kako vplivajo boljše živ- ljenjske razmere v domu? — Sami ste povedali, da ste bili med nedavnim obiskom v Franciji začudeni nad gradnjo nove kaznilni- ce v Parizu, kjer bodo prevladovale samice in bodo kaznjenci, tako kot že doslej, zdeli med štirimi zidovi. Pri vas je videti same velike, čiste, lepo urejene spalnice in dnevne so- be, v katerih živi skupaj večja sku- pina kaznjencev. Mar to ne vpliva na manjši strah pred kaznijo? — če želimo zakrknjence, potem z njimi v samico, če pa želimo člo- veka prevzgoj iti, tega ne smemo na- rediti! Čudili smo se kaznilnicam na Zahodu, ki v tem pogledu niso na- redile napredka. S samicami se šte- vilo zločinov ne zmanjša, so nam tam sami priznali. — Tudi tu so samice. Zakaj jih uporabljate? — če se kdo upira delu аИ počne kaj drugega, kar ni dovoljeno, naj- prej poskusimo s prepričevanjem, če to ne zaleže, pa s samico, ki je najhujša disciplinska kazen v domu. Traja lahko do 30 dni. Druge disci- plinske kazni so še: prepoved dopi- sovanja do 2 mesecev, prepoved pre- jemanja paketov do 3 mesecev, pre- poved uporabljanja prisluženega de- „narja in najmilejša kazen — ukor. — Včasih je slišati za pobege i^ doma. Kdaj je največ tega? — Spomladi, ko se prebuja življe- nje. Poskušajo največ proti večeru. Pri tem je zanimivo, da ne bežijo toliko s polj ali delovišč, marveč predvsem iz samega doma. Kdor misli uiti, premišlja o tem 24 ur na dan, elektrika v žici mu ni največja ovira. Bežati poskušajo vedno isti, zato natančno vemo zanje. Prej ali slej dobimo vsakega ubežnika nazaj. — Ko gledajo televizijski program, jim seveda ne uidejo kriminalni fil- mi. Mislite, da je to-vzgojno? — Televizijske kriminalke so iz- brane tako, da v njih vedno zmaga dobro nad slabim, zato ne spodbu- jajo k slabemu. Razen »šund« litera- ture, ki je seveda strogo prepoveda- i>a, so dovoljeni vsi jugoslovanski časopisi z izjemo zagrebške Arene, ki je prepovedana, ker prinaša tudi branje dvomljive vrednosti. V domu imamo tudi knjižnico z 10.000 knji- gami, možnosti za različno šolanje, vrtimo tudi vzgojne filme. — In letni dopusti? Je to potem še zapor? — Naš zavod se imenuje kazenski poboljševalni dom, ne zapor! Na- ša naloga je vrniti čimveč ljudi med poštene ljudi. Dopust je nagrada za poboljšanje, zato ga ne more dobiti vsakdo. Povečini odhajajo kaznjenci k svojcem; doslej smo imeli le en primer, da je nekdo dopust odklo- nil, češ da mu bo drugo si. o d težje. V veliki večini se z oddihi redno vračajo v dom. Najtežje in odločilno je pri odpustu — Kakšne ugodnosti poznate i tiste, ki se poboljšajo? — Takoj ob sprejemu jih uvrsi mo v nekakšne skupine, če so pj pravljeni sodelovati v preyzgoji, | po določenem času naši vzgojitel predlagajo za premestitev v odpi kazenski poboljševalni dom v Maii bor ali v Hotemež. Zaenkrat imam še šibko kadrovsko sestavo vzgoj teljev, vendar se ta izgrajuje skupi z domom, ki še ni dokončno ureja Primanjkujejo nam prostori za šol stvo in kulturno središče. — Kateri je odločilni čas za ob« jence? — Ko se bliža odločilen trenuttì ko se iztekajo dnevi in se bo treh spoprijeti z življenjem na svojo j ko. Naši socialni delavci pomagaj reševati socialne probleme in so stalnem stiku s svojci, pomagaj iskati zaposlitev ter stanovanje in vsem obveščajo terenske organe. — Zakaj po vašem povratnišl narašča? — Povratništvo ne raste skokot to, marveč počasi. Prepričani sra da ni vzrok tega v izvrševanju 0( vzema prostosti, marveč je vzro globlji. Prevzgoja se namreč ne ka ča v tistem trenutku, ko varovane zapusti naš dom. — Kako gledajo na usoden peči delovne organizacije, preden vzam jo na delo koga, ki je prestal b zen? — Pri tem so velike razlike. S podjetja, ki odklanjajo naše Ijuđ češ da še svojih poštenih ljudi n morejo zaposliti, so pa tudi taka, Id imajo več let nezasedeno delovn mesto za obsojenega človeka. Mi p skušamo to urejevati s sodelovs njem z delovnimi organizacijami posebno če gre za človeka, ki ga ) treba reševati. — Nemalo ljudi se huduje n predčasne odpuste, češ da to zmanj šuje ostrino že sicer milih sodni; skih odločitev. — Pomilostitev na državne praJ nike je vse manj. Obsojence lahk pomüosti za čas nad pet let pra sednik republike, za čas pod pet 1( pa izvršihii svet. Kazen lahko omi vrhovno sodišče. Na omilitev kaa vpliva tudi sodelovanje pri prevzgo ji. Odveč je vsako posredovanje po sameznikov ali delovnih organizacil ker s tem ni mogoče ničesar dosei mimo zakonitih poti. Teh posredo vanj je zdaj vse manj. — Bi lahko videl nekaj prošenj i pomilostitev? | — Lahko, saj jih je veliko. »Pri znam, da sem zagrešil... močno dì) žalujem ... če mi boste ugodili, vas ne bom nikdar in nikoli razočJ ral... dokazal bom, da sem spo soben normalnega življenja ...« T besede je zaslediti v večini prošenj Sprehod po delavnicah in prosto rih za bivanje. Povsod neznani obra zi, ki nosijo imena, za katera vedi ljudje še dolgo potem, ko so nare dili prestopek ali celo zločin. Iznenada znan obraz sošolca B osnovne šole, ki je sosedu vzel živ ljenje. »Ti si! Pozdravi domače, stri- ca ...!« »Bom,« odvrnem. Zmanjka besed Med nama leži zadrega, tesnoba, mi sli na tisti usodni zamah z nožem. MARIJAN LEGAH Dob, največji kazenski poboljševalni dom na Slo- venskem. Krog in krog visok zid z vrstami žic, v katerih je stalno električna napetost. Od časa do časa se ob žici'v toplem jesenskem soncu leno premakne pes, v stražarnicah je videti stražarje. Deveta ura dopötdne. Mož, ki so se pregrešili zoper postave, čast, moralo, ni videti. Med njimi bom srečal tiste, ki so bili obsojeni na eno leto in več, pa tudi tiste, ki jim je 20-letni strogi zapor nadomestil smrtno kazen. Obsodbo in sovraštvo so si nakopali, naredili so zločine; če bi jih takrat ljudje dobili v roke, bi pljuvali po njih, jim v kožo zagrebu nohte, čeprav vsi nosimo del krivde za zločine, ki jih naredijo posamezniki, kot je zapisal Dostojevski. Pa vendar: tudi oni so ljudje. Ko se jim bo stekel čas za žico, ko bodo spet svobodni, z življenjem pred seboj, z neuresničenimi načrti, večina med njimi s sklepi, utrjenimi za železnimi križi v neskončnih urah premišljevanja, bodo začeli znova. Koliko bo takih, ki bodo to uresničili, koliko se jih bo povrnilo za žice? To bo odvisno od njih samih, od vzgojnega vpliva doma in nemalo tudi od okolice, v katero se bodo povrnili. )elo v različnih delavnicah in obratih najobčutneje skrajšuje čas »rebivalcem v kazensko poboljševalnem domu na Dobu. Z njim )bsojenci tudi zaslužijo, delo pa jih tudi vrača v družbeno skup- nost (Foto: Marjan Legan) ^ DOLENJSKI UST* TEDNIK^ VESTNIK-vsak četrtek 60.000 izvodov I 14 Cébele ^ »bojevnice« l^adaljevanje in konec) seveda sem bila za to. Pe- so me okoli vasice. Vi- jeia sem barako iz bambusa, pičeno med nedartnnim bom- ^iranjem. šola je bila to, so jo obnovili in kmalu joclo imeli otroci v njej spet ^uk. Videla sem bombne [jjake, napolnjene s temno ;ivo stoječo vodo. Videla sem jasti, zakrite so bile z mre- io, spleteno iz bambusa, in jtrjene s trnjem, da bi bile jevame sovražniku. »Previdno,« so me opozar- |ali, ko sem jo hotela pregle- dati od blizu. »Tam-so mine.« Na poljani je v bližini ležal {up brezobličnega železa. Tropsko zelenje, naglo v svo- ji hlastni, nasilni rasti, se je s trni prijemalo slehernega feosa zarjavele razbitine. To 50 bili ostanki helikopterja. Odslonila sem vejico, da bi prebrala komaij vidne besede jÜS-Army«. »Vsako orožje je dobro, sa- mo da premaga sovražnika,« je resno rekel najstarejši kmet iz samoobrambne sku- pine. »Saj je celo s kairabin- fco mogoče obstreliti te lete- če stroje. Dobre so mine in granate, pasti in čebele ...« Vsaka osvobojena vietnam- ska vas ima oddelek ali sku- pino za lastno obrambo, da bi zavračali sovražne napade; v takem oddelku ali skupim je določeno število odraslih vaških prebivalcev. Toliko da nisem poskočila od veselja, ko mi je Thanh prevedel njegove besede. »Ali So v tej vasici uporab- ljali čebele zoper sovražni- ka?!« »Kaj pa drugega!« so mi odgovorili. »V tej vasici in v sosednjih. To ni za nas no- bena novost, čisto navadna reč!« »Pa bi mi kdo med vami la- iko o tem kaj povedal?« Kmalu je stopil k meni fan- tek, vaški partizan, ki ni imel nič več kot sedemnajst let. Malo prej je čepel po turško ob strani in klepetal z vojaki iz našega spremstva. Ko so ga poklicali, je prišel bliže- Na sebii je imel blii2» iz gro- bega platna, za i>asom pišto- lo in granato. Ko sem gledala fanta, sem menila, da mora biti sa- morastnik, da malo takih —- takšen, ki zraste tam, kjer ?a niso posejali, in ki — naj je treba ali ne — povsod vti- ka svoj nos. Pri priči sem ga povprašala o tem. Potrdil je in beH zobje so se mu zable- ščali v nasmehu. — Rada bi vedela, starej- ša sestra, kako smo v boju ujxxrabili čebele bojevnice? Dobro, povedal ti bom. To je pravzaprav^ zelo prepirosto. V svojih želih imajo silen strup. Dovolj je nekaj ugrizov, pa človek od otekline nič več ne vidi, in že se zvija od bolečin. Ducat čebeljih žel lahko i>o- vzroči bolezen. Tedaj je bo- lje takoj poiskati bolnišnico in močna zdravila. Večje šte- vilo ugrizov pa lahko človeka spravi na oni svet... Nekega dne se je vračal iz gozda moj mlajši bratec. Jo- kal je in stokal tako glasno, da ga je bilo že od daleč sli- šati. Mama se je prestrašila, ko ga je zagledala. Obraz je imel otekel kakor kokosov oreh. Delo divjih čebel. Fan- tička so napadle na robu go- zda, kjer je pasel bivole. Ma- ma mu je položila na obole- la mesta obkladke, ker je imel ponoči vročino. Tiho je ihtel in se žalostno pritože- val: — Gnusne čebele! Namesto da pikajo nas, bi morale ob- delati Amerikance. Te besede sem si vtisnil v spomin. Kaj pa, ko bi takole zares vpregel divje čebele v boj? Dolgo nisem o tem niko- mur govoril. Bal sem se, da bi se mi starejši tovariši, bolj odločni in izkušeni, smejali- Toda medtem so iz okrajne- ga mesta prihajale slabe no- vice. Sovražnik naj bi zdaj zdaj prišel k nam s kazensko odpravo Vse je kazalo, na to, da nas čaka boj. Vsa vas se je pripravljala na obram- bo. 2e takrat smo imeli pu- ške in granate, vedeli pa smo, da orožja ni nikoli dovolj .. Zato sem povedal nekaterim tovarišem o svoji nameri, da uporabim v obrambni akciji tudi divje čebele. Starejši so odkimavali z glavami, češ da je to tvegano. Kaj pa, če se čebele obrnejo z»per nas?! Toda nazadnje so nam dovo- lili. — Samo previdno ,fantje! — nas je opozarjal koman- dant. Da bi vas kaj ne zade- lo, kajti vi morate braniti na- selje, vsaka piiška je drago- cena. Previdno smo se prikradli na drevesa. Divje čebele gne zdijo visoko med vejami. Tre- ba je splezati po drevesu se- dem, tudi deset metrov viso- ko. Toda mi se znamo premi- kati po gozdu in laziti po drevju. Izognili smo se že- lom — Jaz in moji prijatelji. Opazovali smo velika čebe- lja gnezda. Odprtino, skozi katero se prerinejo čebele v notranjščino, je bilo treba za- preti z velikim listom ali ko- ščkom tankega papirja. Naj- bolje je to p>očenjati takrat, kadar se čebele sdte in ob- težene vračajo s pohodov po hrano. Previdno sem snemal gnezda, se spuščal po deblu in čebele odnašal v naselje. Skupaj smo zbirali kar pre- cej gnezd. Obesili smo jih med drevje in rastlinje ob poti, ki je peljala od okraj- nega mesta do vasi. Sovraž- nik je vedno prihajal po tej poti. Čebelja gnezda so bila ob zamaskiranih pasteh, v ka- tere so bili položili mine. čebele so postajale nemir- ne. Razdražene so šumele in se vrtele v svojih tesnih do- movih. Na prostost niso mo- gle. Medtem nam je naša zveza spKDročila, da se je velikanski oddelek vojske napotil proti vasi. Kakor po navadi so bili skupaj z vojaki tudi ameri- kanski oficirji. Srca so nam močno bila, ko smo se prita- jiU v grmovju tik ob naših čebeljih gnezdih. Slišali smo brenčanje razbesnelih žuželk, ki a) se motovilile v tesnem zaporu Vedeli smo, da naša obramba čaka z orožjem in granatami v pripravljenosti. Sedaj je bilo najvažnejše, da bi ne prezgodaj in ne pre- pozno s tanko paličico pre- trgali papir, ki je zapiral od- prtine čebeljih gnezd. To smo storili tedaj, ko so bili sovražni vojaki že čisto bflizu, ko smo jih videli, kako pri- hajajo ■ . Potem pa smo pn priči vze- If pot pod noge, kajti ko se razbesnele žuželke znajdejo v prostosti, ujedajo in pikajo slehernega človeka, ki se znajde v bližini. Ko smo bežali, smo slišali najprej kletvice, nato pa pre- strašene krike: »Na pomoč! Pomagajte!« Partizani iz samoobrambe, mi dreves, so gledali ta pri- zor z nemajhnim olajšanjem. Vojaki, ki so se № lotile če- bele, so nečloveško tulili in skakali kot obsedeni. Zastonj so se mučili, da bi razpodili roje razbesnelih čebel. Cela množica je prirojila iz gnezd. Z vseh strani so napadale, še posebej, ker so bile razdra- žen« zaradi zmede, ki je 2a- jela vse naokoli. Kmalu pa je preglasila krike vojakov moč- na detonacija. Ko so skakali na slepo in mahali z rokami, niso opazili i>asti. Prvi, drugi pa tretji je zgnnel v globoko jamo, zakrito z rušo in pre- pleteno z bambusovim šib- jem. V jami pa so bile mi- ne... Kriki bolečine in strahu so se mešali s stokanjem ranjen- cev in odmevi detonacij. Vo- dometi zemlje so se razpršili v zraku Sovražni vojaki, ki jih niso raznesle mine, so začeli bežati. Mnogi so v pre- plahu odvrgli orožje, da bi si rešili golo življenje •.. Napad na našo vas se je tokrat izjalovil. Pot vanjo je zaprl oddelek samoobrambe in ... divje čebele, ki so te- ga dne postale naše zavezni- ce. »Ali ste samo tistikrat upo- rabili čebele med bojem?« sem vprašala, ko je mladi partizan končal svojo pripo- ved. »O, ne!« je odkimal z de- škim, malce navihanim nas- mehom. »Preizkusili smo ta način in ga uspešno uporab- ljamo. Tudi v drugih naseljih je podobno. Doslej si sovra- žnik v takšnem položaju ni anal pomagati — in čebele so vedno zmagovale ... če pa bodo sovražniki iznašli proti čebelam kakšno uspešno ob- rambo, si bomo mi spet iz- mislili kaj takega, da bomo napadalcem pošteno zagodli. Za 2!daj so se — kakor je vi- deti — čebele pokazale kot dragoceni zavezniki. Treba se je samo naučiti spretno sneti gnezda, jih postaviti na dobro premišljenem kraju in potem v primernem trenut- ku izpustiti čebele na pro- stost. Toda vse to je pravza- prav lahko in {H-eprosto . .« Že se je z\'ečerilo. V vasi so biile ugašene vse svetilke. Nebo le namreč odmevalo od zateglega bučanja letal. Se- deli smo v bližini zaklonišča, pripravljeni, da vsak trenu- tek skočimo. Ko sem ureja- la beležke, sem napenjala oči. »Leteče trdnjave«, grozno bombardiranje, imičevanje V VIETNAMSKI VASI — Uustracija iz knjige »Alar*. na riževih poljih: poljske vojne korespondentke Mo/ nike Warnenske — Izdala Mladinska knjiga v Ljubljaib kot izredno knjigo v zbirki Sinjega galeba gozdov, ki zakrivajo bojevni- ke .•. Na tisoče oboroženih Amerikancev! In proti tako močnemu sovražniku puške, pasti in ... divje čebele — sem razmišljala z grenkobo. — Bo to dovolj? Kako si bo- do bojevniki Juga pomagali v prihodnje, če je sovražnika zmeraj več? To sem povedala naglas. Iz teme se je odzval nizki, mal- ce hripav glas komandanta samoobrambe. To je bil ne več mladi kmet iz tukajšnje vasice, že več kot dvajset let v boju. Najprej zoper Fran- coze, zdaj zoper Amerikance. Težko nam je bilo začeti boj. Za seboj imamo veliko nelahkih let in pred nami je veliko ne manj težavnih dni. A nismo sami. Vemo, da nam prijatelji iz dežel, kakor je tvoja, hitijo na pomoč. Zana- šamo se predvsem na lastne moči, ali človek hodi vzrav- nan in z dvignjeno glavo, če vidi, da se od daleč steguje- jo k njemu roke s pomo* jo.. V trenutku sem se spoiv nila sestankov in zborov pis nas in v drugih socialistični, deželah — in vedno glasnejSi. geslo: »Roke pieč od Vietnfc ma!« Pomislila sem na tran* p>orte z zdravili, z živili, s ^ rurškimi instrumenti, z vsenv, kar je potrebno za vojno ir kar je bilo poslano v Viet- nam. »Niso čebele najvažnejše ne pasti, ampak nekaj dra- gega,« je pristavil nekdo dn% iz skupine krajevnih partiz» nov. »Borimo se na svo¿; zemlji. Pri tem nam pridfci vse prav: dež in sonce, zema- lja in gozd. Pa naj celo džui,. glo oropajo listja, naj zažg» jo polja, zastrupijo naj v* do vseh rek in studencev — nič jim ne bo pomagalo. M? smo doma Svojo zemljo bar mo branili. To je vendar naši domovina.« MONIKA WARNENSKE Deseti brat Kakih šest mesecev po oni nesrečni poroki je stric moje matere zbolel. Naredil je testament. Moja mati ga je ljubila kakor očeta, ker ji je vest vedno očitala, da se je zelo pregrešila v poslednjem času zoper njega, stregla mu je še z večjo neutrudnostjo noč in dan ' Doktor Kaves je bil poklican k staremu gospodu. Do tega je imel stari največje zaupanje Mislil je, da je to njegov prijatelj, da ga bo on še smerti otel, če ga bo le kdo. Kako strahovito se motimo na tem svetu! Moja mati je doktorja, preden je bolnika videl, na stran poklicala ter ga s sklenjenimi rokami prosila: »Peter, ljubi Peter! Skrbi z vso svojo vednostjo, da boš strica ozdravil. On je moj dobrotnik in bo tvoj. Bog naju varuj pregrešne želje, da bi imirl! Temveč jaz rada čakam še deset, dvajset let, da so le stric živi in zdravi!« »Skrbel bom!« — je dejal on. Dal mu je nekega črnega zdravila. Polovico je bol- nik v dveh dneh popil, tretji dan je umrl. Tačas moja mati ni slutila nič hudega. Pozneje pak je v svojih btu"- nih dnevih govorila, da je Kaves stricu zavdal. Skazati mu ne morem! Enkrat sem mu to omenil in na obra- zu sem bral, kakor bi bilo res! Bog bo sodnik! Naj bo milosti j iv! Sodnija Je po stričevi smrti vzela testament in pre- moženje v svoje varstvo. Majdalena Strug je bila ime- novana v poslednjem stričevem sporočilu za edinega dediča. Doktor Kaves je mislil, da je na koncu svoje- ga namena. Pa Bog je drugače obrnil. Skazalo se je, da plemenitaš Strug, moje matere stric, vprek svojemu bogastvu ni nič lastnega premo ženja imel. Vse je bil namreč podedoval po neki teti. Ta pak je imela sina, za katerega se ob smrti materini ni vedlo, kje je, in so ga sorodniki za mrtvega razznanili. Leto pred stričevo smrtjo je bil z daljnega prišel v svojo domovino nazaj. Ker pa je videl, da je stric že na koncu svojega življenja, ni hotel precej svoje pra- vice terjati. Zdaj pa po Strugovi smrti se je očitno ogla- sil in skazal. Testament je bil ovržen, Majdalena ni imela nič, razen zaptiščine svojega očeta, katera pak ni bila veliko večja ko dota vsake boljše kmečke hčeri. Pravda, katero Je moja mati po priganjanju dok- torjevem začela, se je iztekla na njeno izgubo prav v kratkem času, ker je bilo vse očito po zakonu. Zdaj šele je prišlo moji materi spoznanje, popolno, pa strašno spoznanje! Ko je doktorja, ki se je je odslej čisto ogibal, po- iskala in ga opomnila, naj se sklenjena zveza razznani, ko mu Je povedala, da bom Jaz prišel v kratkem času na svet kot sad te zveze: tačas se ji Je pokazal pravi doktor Kaves. »Jaz te zdaj ne poznam! Beračice ne maram, soseb- no grde ne!« To so bile zadnje besede, ki jih je z njo govoril. Ta skušnja Je bila pač poučilna, ali draga moja mati bi bila skoro življenje dala zanjo. Morda bi bilo bolje! Ko je ozdravela za vročinsko boleznijo, pokazala se je druga bolezen, blaznost Razum in zdravje na duhu se ji je za nekaj časa povrnilo, ko sem se jaz rodil. Pa ne dolgo potem in zopet se je je lotilo. In vse nje- no življenje se je menjavalo zdravje in blaznost. Pač je imela dokaze sklenjenega zakona z doktor- jem Kavesom v roki. Pa tožiti ga ne bi bila hotela — ljubila ga je še zdaj, nevredneža; in ko bi ga bila ho- tela tožiti, ne bi bilo več mogoče, zakaj Kaves se je kaj takega bal in šel iz dežele tačas, ko je moja mati pri tujih ljudeh in napol mrtva ležala. Kam je šel, ni nihče vedel. Odkraja je stanovala moja mati v mestu. Kmalu pak je sprevidela, da v mestu njeno malo premoženje ne bi dolgo trpelo. Preselila se je z menoj na kmete. Sorodnik, ki je bil namesto nje podedoval Strugove graščino, ji je ponujal svojo pomoč. Pa ničesar ni ho- tela vzeti. Jaz sem Ji bil edino veselje. Brez mene ni bila ni- kjer, ni delala ničesar. Le enkrat se spominjam, ko ji je bila zopet temna senca prevzela um in pamet in sem jaz deček štirih let Jokaje gledal čudni njen obraz ter poslušal nenavadne, nekaj divje besede svoje ljube matere in si v smrtnem strahu nisem t^a mogel raz- ložiti: tačas se spominjam, da me je pahnila od sebe in dejala: »Proč, ti si njegov!« Pa koj v tistem hipu se ji je um povrnil, stisnila me je k sebi in dejala: »Ni res, moj, moj!« Ko bi sto let živel, t^a ne bi mogel, pozabiti. Ko sem nekoliko odrasel, učila me je brati in pi- sati sama. Sicer pa mi je vedno pripovedovala, da bom študiral, da bom učen mož. Meni to ni dopadalo. Rajši sem letal okrog po hosti in polju n^o sedel pri bukvah. Sicer pa mi je moja mati nevede jemala veselje do uče- na in mi cepila kali takega brezpridnega življenja, ka- kor sem ga res imel. To pa Je bilo posebno tačas, ko se ji je bolezen vračevala in mi je, nevede kaj govori, pra- vila vse, kar sem jaz tebi povedal in še več, vse bolj natanko. Tako sem se, dasi vem, da mati nI nikdar tega hotela, navdal sovraštva do tistega moža, ki mi je živ- ljenje dal, ki je pa materi tako neusmiljeno srečo po- drl in pokopal, že kot mladi fante sem si ga želel do- biti, da bi tako ravnal z njim, kakor Je on z materjo. mmJSKHIST* tednik* VESTNIK^ vsak četrtek 60.000 izvodov ! 15 irgovsko podjetje s tehničnim blagom na veliko in maio Celje, se priporoča za nakup In vas tedensko obvešča GOSPODINJE! VAS CAS JE ZLATO, zlato je pa denar. Eno ia drugo si boste prihranili, če boste uporabljaj sodobna in kvalitetna pralna ter čistilna sredstva, ki vam jih v največji izbiri in po konkurenčnih cenah nudi poslovalnica »MAVRICA«, Stanetova 19. Uspeh ni le masovnost v nedeljo popoldne je bila v Žalcu občinska konferenca mladih Konferenca mladih Savinj- ske doline sodi med tiste delovne sestanke, ki že vr- sto let pomenijo resnični de- lovni kažipot. Tudi nedelj- ska konferenca je izzvenela brez fraz dji parol, resda si- cer nekoliko preostro samo- kritična, vendar prav zaradi tega bližja mladim. že skozi referat in pozne- je med razpravo je bilo ču- titi, da bo ta konferenca za- jela tisti vsebinski del življe- nja in dejavnosti mladih, s katerim se dnevno srečujejo. Vsled tega je razprava veči- del potekala prav o razčišče- vanju problemov in vprašanj o vključevanju mladih v skupne napore pri i2rvajanju družbene in gospodarske re- forme. Mladi so kritično oce- nili tisti del svojih vrstnikov, ki v nekaterih delovnih or- ganizacijah z ničemer ne do- prinesejo, da bi izstopali s svojim delom. Tako so mlada brez pomoči, a brez te, zla- sti brez pKjmočd komunistov se ne znajdejo. O delu in vlogi komunistov na po- dročju žalske občine je bi- lo izrečenih več kritičnih pri- pomb in misli. Te so bile podkrepljene tudi s podatki, ki so jih zbrali s pomočjo pred nedavnim izvedene an- kete med mladimi proizvajal- ci. Večina mladih anketiran- cev je namreč kritično oce- nila delo in lik komunistov, svojih sodelavcev. S svojim referatom je do- sedanji predsednik FRIC DOSEDLA analiziral delo in vključevanje mladih v druž- beno in politično življenje. Del smernic za bodoče delo je nakazal že referat sam, del pa so izoblikovali med razpravo. Gre predvsem za porajajoč problem, ki ga mladi vse bolj občutijo, to je zaposlovanje. Na področ- ju žalske občine se mladi iz dneva v dan vse bolj sreču- jejo z vprašanjem, kje dobi- ti delo. To je tembolj pere- če, ker je izredno veliko mladih, ki ne konča osnov- nega šolanja v osmem razre- du in pa onih, ki se po osmem razredu ne vključijo v uk ali v nadaljnje šolanje. Za novega predsednika je konferenca izvolila VINKA MURA, za sekretarja pa MI- LANA DOLARJA. USTANOVILI SO DRUGI MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA Mnogo skupnega Prejšnji teden se je v Ce- lju zbralo 67 delegatov iz 28 sindikalnih podružnic prometa in zvez, ki so za- stopali 3780 članov tega sin- dikata iz šestih občin na ustanovnem občnem zboru medobčinskega zbora tega sindikata. Tako so na območju ne- kdanjega okrajnega sindikal- nega sveta Celje vistanovili že drugi medobčinski odbor (prvega so ustanovili gradbe- ni aßiaivci). ki bo stede pro- blemov mogel najti obilico skupnih interesov. Delegati so v razpravi po uvodni be- sedi Igorja Beleta, predsedni- ka pripravljalnega odbora, namreč našteli težave, ki se z njimi bojujejo člani sindi- kata v p>osameznih dejavno- stih in delovnih organizaci- jah. Med temi je očitna želja po modernizaciji poslovanja, kjer sicer ugotavljajo po- manjkanje denarja, kar pa bi mogli s tesnejšim sodelo- vanjem in skupnimi akcija- mi tudi v mnogih primerih olajšati. Gre namreč za mož- nosti tesnejšega sodelovanja med PTT in železnico ter med železnico in cestnimi podjetji. Vendar so našli mnogo skupnega tudi v drugih pod- ročjih, delovanja, kar je ka- sneje v razpravi potrdil tu- di predsednik republi.škega odbora sindikata za promet in zvez Janko Kušar, ki je de- jal, da bo sodelovanje v mnogem koristno, vendar poslej ne morejo pričakova- ti, da bi ne bilo potrebno posamičnih problemov reše- vati v lastnih kolektivih. Za predsednika medobčin- skega odbora so izvolili Pra- nja Kočarja iz cestnega pod- jetja v Celju in odbor, ki bo pripravil program dela, o ka teren- bodo zatem razprav- ljali v sindikalnih podružni- cah po panogah dejavnosti. H.Š. Za začetek sezone Poleg prireditve Pesem ni moda, moda je pesem, na kateri so nastopili znani slo- venski gledališki umetniki, operni pevci in baletni ple- salci, in ki je bila združena z malo modno revijo tovar- ne Angora, je celjska delav- ska univerza za začetek le- tošnje sezone pripravila v novembru še nekaj preda- vanj, ki pomenijo nadaljeva- nje dosedanje dejavnosti. Ta- ko je bil pred dnevi tridnev- ni seminar o interni kontro- li v delovnih organizacijah, danes popoldne ob petih in ob pol osmih zvečer pa bo v veliki dvorani Narodnega doma predaval novinar An- te Mahkota o Afriki. Svoje predavanje bo ilustriral z več sto barvnimi diapozitivi. Celjska delavska univerza je tudi letos uvrstila v svoj program Svet na zaslonu, ki bo verjetno spričo aktual- nih političnih dogodkov pri- tegnil mnogo obiskovalcev. Pogovor, ki ga bo vodil no- vinar Bogdan Pogačnik s so- delavci, bo v četrtek, 23. te- ga meseca ob pol osmih zve- čer v veliki dvorani Narod- nega doma. Medtem ko je atletsko dru- štvo Kladivar vse do laiiiskega leta osva.jalo najvišja mesta v državnem ekipnem prvenstvu, si je letos prvikrat nekako odpočilo. Nekateri menijo, da je to rezultat preveiydli na- porov moške ekipe ná letoš- njem slovenskem prvenstvu v Celju, drugi, da je posledica ponovnega (že večliratnega) društvenega brezvladja. Ka- korkoli, v prvem primeru pač na slovenskem prvenstvu ne bi smeli nastopati, v drugem pa bi laliko imeli kakšnega predsednika. Kaj če bi se kdo vendarle odločil za vodstvo? ob Komunisti iz zdravstva o svojih nalogah Ja. svoji zadnji seji so zdravstveni delavci — komu- nisti govorili o nekaterih problemih zdravstvenega var- stva v celjski občini in regi- ji. Potem ko so analizirali najnovejše predloge za orga- nizacijo zdravstvenega var- stva, so sprejeli tudi nekaj sklepov, ki naj bi bili napo- tilo pri delu komunistov v njihovih delovnih organizaci- jah. Tako so poudarili, da morajo komunisti podpreti realizacijo načrta o integra- ciji zdravstvenega varstva, prav tako pa odločno zahte- vati od vseh članov delovne skupnosti, da intenzivirajo delo, okrepijo delovno disci- plino in uvedejo skrajno varčevanje pri porabi potres- nega materiala. Prav tako se bodo komunisti v svojih or- ganizacijah zavzemali za uve- ljavitev perspektivne kadrov- ske politike in take ukrepe, ki spodbujajo k strokovne- mu usposabljanju že zapo- slenih delavcev. To so neka-- tera načelna Stališča, med- tem ko si bodo podrobne delovne programe sestavili v osnovnih organizacijah zdrav- stvenih zavodov. Rokometaši — jesenski prvaki Medtem ko imajo nogome- taši v slovenskih Mgah do za- ključka tekmovanja še eno kolo, so rokometaši že odšli na zimski počitek. V nede- ljo so bile zadnje tekme je- senskega dela prvenstva, ki so končno razbistrile polo- žaj na lestvici. Celjani so v pomembni tekmi doma viso- ko premagali Ormož z 22:14 in si tako s tremi točkami prednosti zagotovili naslov jesenskega prvaka, т ' ski Rudar je doma odpravil Tržič z 18:12 m рпа^... šestem mestu s 13 točkami. Ta uvrstitev je za nekdanje člane zvezne lige neuspeh. Velen j cani so v tem delu pr- venstva ostali praznih rok. Izgubili so vseh enajst te- kem. Zadnjo s Slovenjim Gradcem kar z rezultatom 30:14. Nogometaši so imeli v ne- deljo predzadnje kolo v je- senskem delu tekmovanja. Tokrat se je izkazal le Ru- dar, ki je v podobi nekda- njega sijaja premagal mari- borske železničarje s 6:0. To je bil tudi najvišji rezultat tega kola. Ljubljana ter Ce- Ije-Kladivar sta se v Šiški raz.šla z neodločenim izidom 2:2, medtem ko je Mura pre- magala Hrastnik s 3:1. Po tem kolu so Celjani na če- trtem mestu z dvanajstimi točkami, Hrastnik na osmem s prav tolikšnim številom točk ter Rudar deseti s sed- mimi pikami. V zahodni skupini so Za- gorjani v predzadnjem za- vrtljaju dosegli le remi in tako zadržali drugo mesto. Tekma z Litijo se je konča- la 2:2. V vzhodni conski no- gometni ligi pa vsak teden prihaja do velikih premikov. Tik pred zaključkom jesen- skega dela tekmovanja se najbolje držijo Velen j cani, ki zasedajo drugo stopnico s 15 točkami. Steklar je četr- ti z 12. pikami, Žalec peti z 12., Šmartno šesto z 11., Olimp osmi z devetimi, ter Partizan deseti s petimi toč- kami. Nedeljske tekme pa so se končale takole: Grafi- čar — Šmartno 6:3, Branik — Žalec 1:2, Velenje — Ste- klar 3:2, Drava — Partizan 4:2 in Nafta — Olimp 3:1. Izredno aktivni so bili tu di atleti. Tako so Celjajj na drugem jesenskem kro su v Ljubljani za pokal Dç. la osvojili dve trofeji in to pri mladincih in mladinkáli. Med posamezniki je р-пц mesto osvojil le mladinet Svet. Izredno lepa je bila udt ležba učencev in učenk celj sk^h osnovnih šol na množit nem krosu Kladivar ja. Vse ga skupaj je nastopilo nai 1.300 mladih tekačev. Mej pionirkami so v posameznihl skupinah zmagale: Кого.чег' Pintar in Vauher, pri pionir jih pa Fenger, Bojan Bo gičevič in Krajne. V ekip. nem ocenjevanju je zmagala osnovna šola Hudinja pred četrto, drugo in tretjo. In končno je treba zabele žiti še drugo zaporedno zmago članov celjskega AD Kladivar j a na krosu v itali janskem mestu Trentu. V ocenjevanju posameznikov je bil žuntar tretji, Važič pa peti. M. B, STARŠI ZA SAMOPRISPEVEK Na roditeljskem sestanku star. šev na Gomilskem, so se starši pozátivno izjasnili za razpis sam(v prispevka za ureditev razmer * šolstvu žalske občine. Mnenja so bili, da staršem ne more biti vse. eno v kakšnih pogojih se šolaj« njihovi otroci. Na sestanku so P» udarili, da bodo na referendumu glasovali za samoprispevek. _« Prav v srce je segajoča današnja moda. Eden izmed primerkov najnovejše je tudi mladenič na sliki, ki ga je tu in tam na celjskih ulicah mladež zavistno opazo- vala. Saj krznene hlače imeti, ni kar tako. Le starejše tovarišice za njim nejeverno zmajujejo z glavo in verjetno govorijo: »Ko sem bUa še majhna,.so to no- sile ženske, zdaj pa...« Foto: M. S. Vsako soboto in tudi med tednom lahko ugotavljamo, da je celjska tržnica, čeprav nova, že premajhna za veliko število prodajalcev iz vse Jugoslavije in še najmanj dvajsetkrat večje število potrošnikov. Poleg proizvajalcev raznih drobnarij, so si morali prostor izven tržnice poiskati tudi prodajalci paprike, ki jih je bilo letos zelo veliko. Foto: M. S. Milan je doma v Trnovljah, hodi pa v 3. razred os- novne šole na Hudinji. Stal je na celjskem trgu z ro- kami globoko v žepih, na vozičku poleg njega pa so bili še trije ljubki zajčki. »Tri sem že prodal,« je povedal in se sklonil k četrtemu. Vzel ga je na roke in pogledala sta si iz oči v oči. Pravi, da si bo kupil »med drugim« tudi potrebne stvari za šolo. Foto: M. S. TEDNIK - Uredništvo in uprava Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 urejuje uredniški odbor Glavni urednik roNE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STRMCNIK " Časopis )e ustanovil okrajni odbor SZDL Celje Izhajal Je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945) kot »Celjski tednik« (1948—1950) nato kot »Savinjski vestnlk« (1950- 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« S I januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri JelSah m 2a)ec TEDNIK izhaja ob četrtkih Izdaja: CP »DELO« delovna enota »Informacije - propaganda« Olje Pisk m kllšejl: CP »DELO« Rokopisov ne vračamo Cena posamezne številk« 50 par (50 starih din), letna naročnina 20 novih (2 000 starih) din. polletna 10 novih (1000 starih) din, tujina 40 (4000) Tekoči račun ,507-1-1280 - TELEFONI Uredništvo 23-69, mali oglasi In naročnine 31 05 ekonomska propaganda 30-85, Radio Celje 20-09