Risarski pouk na obrtnoHnadaljevalnih šolah. I. Praktični učni narod.*) '¦p\JsanJe je najvažnejši predmet obrtnonadaljevalnih šol, kakor razvidimo iz dotičnega učnega črteža, ki je glede risanja mnogo obširnejši, kakor oni meščanskih šol. Saj je pa tudi risanje podstava raznim obrtim in sicer ne le stavbinskim (zidarskim, tesarskim, mizarskim in ključaničarskim), ampak tudi krojaškim in čevljarskim. Dandanes iraajo po večjih mestih tudi že strokovne risarske šole za krojaštvo in čevljarstvo, v katerih učenci ne rišejo le vzorcev za obleko in obutev, anipak se uče tudi anatomije. Cevljarski učenci rišejo gole noge, potem mišice in okostja pravilno in spačeno (nenormalno) zraščenih nog in na podstavi teh narisov narejajo kopita in obuvala, kajti nikdar se ne srae noga po čevlji ravnati, ainpak čevelj po nogi. Za sleharno nogo je tudi treba posebnega kopita, ker niti dve si nista jednaki. Pri mladih ljudeh se s slabimi čevlji celo pokvarijo noge, pri odraslih pa narejajo kurja očesa. V obrtno-nadaljevalnih šolah sicer niso ucenci ločeni po obrti, (ker to so elementarne obrtne šole, ki se ustanovljajo tudi v malih mestih in trgih), vendar imajo *) Kratki učni navod za risarski pouk na obrtnonadaljevalnih šolah je izdalo tudi vis. c. kr. naučno ministerstvo z naredbo dne 9. vel. srpana 1873. 1. (natisnen v zbirki šolskih zakonov za Kranjsko str. 173). učenci najvišjega razreda pri strokovnem risanji ločen in dotični obrti primeren pouk. Ker pa učitelju primanjkuje časa, razlagati narise za vsako obrt posebej na šolski tabli, morajo učenci pri strokovnem risanji v obrtno-nadaljevalnih šolah največ risati po predlogah. V prvem razredu pa se uče rokodelski ucenci skupno prostoročnega (ornamentnega) in geometriškega (konstruktivnega) risanja. Učenci, ki niso hodili nič ali prav malo v ljudsko šolo, poučujejo se v posebnem pripravljalnem tečaji v čitanji, v pisanji, v računstvu in nekoliko tudi v početnem risanji. Kjer ni veliko rokodelskih učencev, se lahko tudi prvi in drugi razred pri risanji združi. Zaradi obširnega ucnega črteža, katerega tudi objavimo v drugem delu tega članka, je mogoče učni smoter v celeni obsegn doseči le šolam v večjih mestih, kjer so združene z realkami, kajti, tam imajo navadno bolj pripravljene učence, ki so večinoma dovršili vsaj petrazredne ljudske šole. Na deželi pa je mogoče v obrtno-nadaljevalnih šolah vsled pičlo odraerjenega časa in slabo pripravljenih učencev le pri najboljšem šolskem obiskovanji*) doseči približno predpisani učni smoter. *) Zaradi tega je treba strogo postopati pri zamudah. Ker obrtni red z 1. 1859. in 1. 1883. po § 133. zanikarnirn mojstroin prisoja kot najmanjšo kazen 10 gld., naj šolsko vodstvo ali c. kr. okrajno glavarstvo v začetku leta opozori mojstre s posebno okrožnico, Tn naj se risarski ueitelj drži nastopnega navodila: 1. V pripravljalnem tečaji se goji prostoročno risanje kakor v ljudski šoli, toda brez pik. Uceneeni naj se prilieno razlaga tudi merstveno oblikoslovje. Pouk je skupen. 2. V prvein tečaji rišejo rokodelski ucenci ravne ornaniente, in sicer a) po učiteljevein navodu, razloženem na šolski deski; b) po predlogah meandre (sestavljenih iz raznih križkražčrt = Zickzacklinien), rožice (rozete), palmete, arabeske i. t. d. Narisi naj se izvršujejo v veliki meri. Pri geometriškem risanji naj se uoenei najprvo priuče najpotrebnejših konstrukcij (načrtovanja vsporednic, navpičnic, delitve in meritve preni, kotomerstva) in na podlagi teh narrtovanja raznih likov (trikotnikov, štiri- in ninogokotnikov, elipse, špiraljke). Učitelj naj jim razloži tudi omaljeno merilo. Nadalje naj rišejo skladne in podobne like po merilu, uče se naj tudi like razmerno povečati ali pomanjšati. Risanje geometriških ornamentov po predlogab. Meritev ploščin. Ako čas pripušča in ako so učenci sposobni, uče naj se tudi ineritve teles in nauk o projekcijah; drugače pa pride to v dmgem tečaji na vrsto. Pouk mora biti razven risanja geomotriških ornamentov sku pen. Ako je šolsko obiskovanje neredno, naj rišejoučencitoliko časa ornamente po prpdlogah, da se vsi zbero. 3. V drugem tečaji se goji večinoma s t r o k o v n o r i s a n j e. Prej pa moramo učencem razložiti nauk o projekcijah in sicer zaradi ponianjkanja oasa le kot nazorni nauk brez znanstvene podstave. Učitelj jim razloži in na tabli nariše po meriki očrte in načrte geometriških teles po modelih. Kasnejo rišejo ucenci sami po modelih. To se najlaže izvrši, ako učenec napravi da bode steharnega mojstra zadela gornja kazen, kateri bode dobil v teku jednega šolskega leta t. j. v 7 mesecih trikrat mesečna svarila. Posvari naj se slehami mojster, čegar učenec je zainudil '/4 a'i več šolskih ur v meseci. Le na ta način je mogoče kaj duseči in strogost je potrebna, ker so te šole primeroina jako drage naprave. Pis. najprvo po opazovanji prostoročni obrisek (skico) modela ter zraven zapiše dotično mero. Potem naj izdela na risarskem popirji natančen načrt in očrt z risarskini orodjem. Učenec sedaj nejrabi ne niodela ne predloge; še le ko je gotov, dobi zopet ! model v pregled, da popravi napake. Nai zadnje se lim pokaže tudi dotična predloga, da primerja svoje delo z vzornim. Mehanično posneinanje tehniškib predlog je brez koristi. Ako učenec riše po predlogi, naj jo vselej poveča ali pomanjša. Tudi ne sme nikdar meriti po predlogi, ampak mere posname iz napisov in tndi na svojem narisu napiše potrebne mere (kote). Kotiranje se mora izvršiti natančno in razlocno, tako, da so zaznamovane vse razsežnosti (dimenzije'. Učenec naj nariše še pročrte (stranske oglede, profile) in sicer tudi take, kterih ni na predlogah. Posebno važno je podrobno risanje posameznih strojevih delov; s tem učeneu najbolje pokaže, da naris urne in da bode v delarni znal tudi po narisu delati. Za podrobno nacrtovanje (detailiranje) so posebno pripravni listi VI., VII., XXXI. in XXXVI. iz izvrstnega navoda ,,Hesky, Anlei tung znmZeichnen einfacher 0 b j e c t e d e s B a u- u n d M a s c h i n e nfaches, I. und II. Theil," cena 14 gld. 80 kr. To je popularna razprava, ki zadostuje vsem tehniškim in pedagogiškim zahtevam, katero rabijotudi na meščanskih in rokodelskih Jolab. Z njo učence napeljujemo, da razumejo raznotere stavbinske črteže in da se morejo sami nadalje izobraževati s pomocjo strokovnih časnikov in knjig. Predrisi na listih II, III, XXII in XXXV so pripravni za posneinanje (kopiranje), vender se to ne sme mehanično vršiti, arnpak tako, kakor je bilo že prej razloženo. Paziti mora učitelj tudi na to, da učenci načrte pravilno kotirajo in lepo opišejo z rond- ali iglasto pisavo. Umetno slikanje stavbinskih načrtov je pa zelo zamudno in nepotrebno, zato naj se opusti. — K tej risarski zbirki je izdal Grogler posebne modele, ki veljajo 68 gld. Navod k predlogam izide tudi v slovenščini. 21* Druge važne risarske predloge za stavbinske obrtnike so: Riewel & Schmidt, BautechnischeVorlageblatter fiirMaurer, Zimmerleute, Bautischler etc. Cena 15 gld. Wiener Bauconstructionen aus dem Gebiete der Maurer-, Steinmetz-, Zimmermanns-, Tisch 1 er-, Schlosser-und Spenglerarbeit. 9 zvezkov a 4 gld. Za geometriško risanje: W il d t J., Vo r- lagenwerk fiir georaetr. und Pro- jectionszeichnen, cena 3 gld. Za prostoročno risanje se najbolj priporočajo H e r d 11 e v e zbirke, posebno pa ,,Vorlagenwerk fiir den Elementarunterricht im Freihandzeichnen, cena 18 gld. Cevljarjem se jako priporoča ,,G e r h a r t Emanuel, Vorlagen fiir das Fachzeichnen der Schuhmacher an gewerblichenFortbildungsschulen. Cena 6 gld. 20 kr. V c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaji je tudi izšla knjižica z naslovom: ,,Die wichtigsten Normen iiber die OrganisationdergewerblichenFortbildungsschulen nebst einem Verzeichnisse der fiir dieselben zulassigen Lehrmittel und Lehrtexte. Cena 15 kr. lz te knjižice lahko učitelj še marsikaj izbere za svojo rabo. Najvažnejše in od rainisterstva posebno priporočene risarske zbirke so zaznamovane z ** in *. Za krojaško obrt je izvrstna knjiga ^Krojaštvo" s podobami, kijoje izdalnašmojsterKuncvLjubljani. Pomožne slovenske knjige za učitelja so: ,,F 1 i s, s t a v b i n s k i s 1 o g i" in rP o u k o crtežih" izdalo ^Pedagogiško društvo". Spretnejši ueenci naj prineso tudi iz svoje delarne razno orodje in izdelke v šolo, da narišejo pod nadzorstvom učitelja njih očrte, načrte in proreze. Manjše izdelke rišejo učenci v naravni velikosti, večje z omaljenim merilom. Predmet načrtamo na- vadno v tisti leži, v kateri ga rabimo. Pri stranskem ogledu ali prorezu rnoramo predmet od nasprotne strani opazovati, tako n. pr. opazujemo pri desnem prorezu predmet od leve strani. Strokovno risanje za druge obrti, n. pr. čevljarstvo in krojaštvo, vrši se večinoma po predlogah, katere učenci v začetku posnemajo, pozneje pa rišejo predmete svoje obrti v naravni velikosti. Podstava temu je deloma tudi prostoročno risanje. Zaradi tega nioramo gojiti tudi še v drugem teoaji ornamentno risanje. Boljši učenci se vadijo z ozirom na njih obrt tudi v slikanji in risanji po mavonih modelih, posebno slikarji in podobarji. Risanje mreže pa izvršujenio vedno z risarskim orodjem, kajti prostoročno risanje mreže je prezamudno in zaradi tega nepraktično za obrtnika.*) Akoravno je s tem dovršena učna svrha obrtno-nadaljevalnih šol, vender obrtni napredek jako pospešujemo, ako so šolski narisi tudi mojstrom in pomočnikom v potrebi na razpolaganje. Splošne risarske opazke: 1. Ves teoretiški pouk bodi tako osnovan, da ugaja praktičnim potrebam. a) Za stavbinske in strojniške obrtnike je konstruktivno risanje važnejše, toda vse nepotrebne teoretiške konstrukcije naj se opuste. Učence naj se dovede do tega, da znajo od navadnih predmetov napraviti očrte, načrte, pročrte (profile) in ako čas pripušča tudi perspektivne podobe. b) Za *) Pri sestavljenih krivočrtnih ornamentih naj se tudi učencem ljudske šole dovoli risati mrežo z orodjetn, nikdar pa ne pri premočrtnih, ker potem učenci tihotapsko vse z ravnilom zrišejo in prostoročno risanje se spreineni v geometriško, ki pa ni predmet ljudske šole. Risanje na višji stopinji Ijudske šole se mora tudi vsled min. naredbe z dne 6. vel. travna 1874. 1. vršiti prosto t. j. brez stigein. Akoravno risanje v Ijudski šoli ni glaven predmet in nima tiste veljave, kakor jezikuvni pouk in računstvo, vender je za tiste učence. ki postanejo obrtniki, pogostoma jako važen nauk. Učitelj naj se torej potrudi, da bode vse predmete učil vedno po najboljši metodi in v zmislu postavno predpisanih določeb; potern bode tudi uspeh gotovo vsikdar povoljen. — Tudi primerne pisne vaje na nižji in srednji stopinji jako pospešujejo prostoročno risanje. Pis. malo in umetniško obrt je važnejše prostoročno risanje. Pazi pa naj učitelj, da bodo obrisi natančni, obsenčevanje (Schattirungs\veise) naj se izvršuje zaradi pomanjkanja časa na najpriprostejši način. Nepopolne in nenatančne narise ne smejo ucenci nikdar z barvami okrasiti. 2. Učitelj inora vedno paziti na to, da na nižji stopinji (v pripravljalnem in I. tečaji) pri risanji prevlada skupni pouk, ki zahteva redno šolsko obiskovanje. Učitelj riše večinoma na šolsko tablo, ucenci pa posneinajo te narise. Barve vporabljajo naj učenci le na višji stopinji (v 2. razredu). Pri obarvanji stavbinskih črtežev je umetniška izvršitev postranska reč, zahteva pa se razumljivo.st in natančnost konstrukcije. 3. Pouk bodi pritneren starosti in duševni razvitosti učencev, tako da je raz- vidno, da so učenci sami in z razumom risali, ne pa mehanično posnemali (kopirali) ali celo rabili učiteljevo pomoč. 4. Učenci naj rišejo večinoma na velik risarski popir in v veliki meri, pogostoma tudi v naravni velikosti. V začetku naj rišejo le s svinčnikom in brez pik, pozneje naj spretnejši učenci prevlečejo (potezajo) črte s tušem. Crtkanje (šrafiranje) naj se opusti, ker je zamudno, črtičaste črte naj se kot polne potezajo z rudečilom (rudečo tinto). 5. Pri geometriških narisih naj učenci zapisujejo k podobi tudi nalogo. Pri ornamentih naj v napisih naznanijo slog. 6. Pri posebnera pouku naj zapiše učenec na naris dan pričetka in dovršitve.