TISKOVINA Občan Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 150 SIT Foto: Majda Kunčnik 25. JANUAR / PROSINEC, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XI, ŠTEVILKA 1 (94) Občan - 25. januar 2006 Občan Praznični december Za dušo in srce V zadnjem času zadnji mesec v letu zelo radi poimenujemo kar veseli ali praznični december. Morda zaradi dogodkov, ki se kar vrstijo eden za drugim in nas zato bolj povezujejo, ali pa zato, da vsaj za nekaj trenutkov upočasnimo ritem in se zamislimo nad vsem, kar nam prinaša. Kaj kmalu po prižgani drugi svečki na adventnem venčku nas je obiskal Miklavž, prvi dobri mož, ki nas obišče decembra, bi rekli otroci. Letos je destrniške otroke obiskal tudi v cerkvi sv. Urbana. Zanje je njegov prihod v pričakovanju paketov, ki jih bo razdelil, spremlja pa ga strah pred parklji, ki v koš »baje« zbirajo poredne otroke. A ni se treba bati, Miklavž bo že pokazal temu parklju, se ob izgovorjenih besedah iskrivo zasvetijo oči triletni deklici, ki se močno stiska k staršem in se niti ne zaveda, da je ravno njuna bližina in ljubezen največje darilo, ki se ga ne deli v paketih, ampak je edinstvena že zaradi obstoja. Dnevi do božiča so spet polni pričakovanj, izdelovanja voščilnic ... Res je, da danes lahko kupimo najrazličnejše, a tiste, ki jih izdelajo otroci in starši za tiste, ki jih imajo radi, so nekaj posebnega, saj so narejene z ljubeznijo in so namenjene točno določenim ljudem. Največje veselje je vedno potem izbira, komu poslati katero, ko so pa vse tako lepe in predvsem »naše«. Otroci so naše največje bogastvo in nekateri se premalo zavedajo pomena teh besed. Pričakovanja in doživetja so tisto, kar otrokom največ pomeni, če so z njimi starši, je doživetje popolno. »Mami, ati, dobili smo pismo od Božička, hitro preberimo kaj nam piše: Vabimo vas na srečanje z Božičkom, ki bo 20. decembra v večnamenski dvorani na Destrniku.« Vsi nestrpno pričakujemo ta dan, ki je spet nekaj posebnega, saj je povezal celotno družino in skupaj se odpravimo na Destrnik. A Božiček mora priti k nam iz daljnih krajev in na našo nesrečo obtiči v snegu. Kaj storiti? Najprej si ogledamo igrico, še kakšno zapojemo in morda se bo le našel kdo, ki bo pomagal Božičku, da nas bo obiskal. Na našo srečo se vse dobro konča in kaj kmalu Božiček že kramlja z nami, najpogumnejši mu tudi zapojejo kakšno pesmico. Škrati in živali mu pomagajo razdeliti pakete. Članom občinskega sveta in Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Nataša Žižek, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina Žampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Nataša Žižek Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 županu se zahvaljujemo, da so pravočasno poslali pismo Božičku – ti otroci so tudi vaše bogastvo. Dušanka je Božičku zapela pesmico Pomembno je, da v teh prazničnih dneh mislimo tudi na druge, na tiste, ki nimajo takšne sreče doživljati, kar doživljamo mi. Lahko pa poskusimo in jim pomagamo na svoj način. V šoli na Destrniku so 21. decembra organizirali že osmi dobrodelni božično-novoletni koncert. V večnamenski dvorani OŠ Destrnik smo se zbrali vsi, ki smo želeli, da organizatorji z denarjem od vstopnic zberejo čim več sredstev, ki jih bodo lahko namenili v dobrodelne namene. Koncerta se je udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Posebna zahvala velja vsem nastopajočim, ki so se odrekli svojim honorarjem, in brez katerih ne bi preživeli tako prijetnega večera: delavcem in učencem OŠ Destrnik-Trnovska vas, otrokom in vzgojiteljicam iz vrtca, Ljudskim pevkam Urbančankam, Aniti Kralj, Sari, Simoni Pučko – Moni, ansamblom Dinamika, Štajer band, Bič boys in Ocean ter Simoni Weiss in njenemu soprogu Goranu Šarcu. Simona Weiss je prekinila glasbeni molk in na destrniškem odru zapela za otroke, ki jim bo denar namenjen, ker se trenutno posveča študiju. Zahvala gre seveda tudi donatorjem: Občini Destrnik, Pikapoka d. o. o. Levanjci, Artpro d. o. o. Kamnik, Ivec d. o. o. Maribor, režijskemu obratu in vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali pri izvedbi koncerta. Zbrana sredstva – 469.094,00 tolarjev (v primeru zahtevka za plačilo avtorskih pravic se bo ostanek razpoložljivih sredstev zmanjšal za višino stroškov plačila teh pravic) so namenjena učencem iz socialno šibkih družin za plačilo šol v naravi in bivanja v Centrih šolskih in obšolskih dejavnosti, saj bi bili nekateri sicer prikrajšani za to doživetje. Simona Weiss je prekinila glasbeni molk Občan - 25. januar 2006 Občan Po koncertu so vsi, ki so od leta 2000 zbirali novoletne lončke in jih do sedaj zbrali šest, prejeli novoletno ročko. Tako se je zaključila šestletna akcija zbiranja lončkov in silvestrovanja na prostem pred gasilskim domom na Destrniku. Prav je, da se v teh dneh spomnimo tudi starejših, tistih, ki so osamljeni, verjemite to dobro dene tudi vam. V občini so se letos odločili, da bodo sredstva, ki bi jih sicer porabili za nakup in pošiljanje novoletnih voščilnic, namenili za obdaritev starejših. Člani Društva upokojencev Sv. Urban so 22. decembra obiskali svoje člane v Domu upokojencev Ptuj in jim izročili darila, ki so jih pripravili skupaj z občino. Pozornost, obisk in klepet – to odtehta prenekateri slab spomin. Zbrana druščina si je tudi zapela in nazdravila prihajajočim praznikom. veva, da ga imava rada in … »Veš, to je najlepše darilo, ki ga imamo,« je ugotovitev šestletnika in s solznimi očmi mu pritrdiva. Dan po božiču goduje sv. Štefan in na ta dan je v navadi blagoslov soli in vode. Blagoslovljeno sol na kmetih dajemo živini, z njo potresemo tudi polje, da bi slabo vreme posevkom ne škodovalo. Zvečer smo se zbrali v cerkvi sv. Urbana na božičnem koncertu. V Turističnem društvu Destrnik in Društvu kmetic Destrnik so se letos odločili, da bodo svojim članom in občanom namesto božično-novoletnih voščil poklonili nekaj za dušo in srce. Petje cerkvenega pevskega zbora od Sv. Trojice v Slovenskih goricah in igranje na orgle in klavir Anite Kralj je doseglo, da smo doživljali veselje božiča resnično z dušo in s srcem. Misli so za trenutek odtavale, srce je vzdrhtelo, koža se je naježila in bili smo del tega večera z občutkom doživetja nečesa lepega in posebnega. Zbor deluje v okviru Kulturnega društva Sv. Frančišek od Sv. Trojice. Predsednika obeh društev Alenka Gregorec in Ivan Hauptman ter župan Franc Pukšič so zborovodju predali spominska in praktična darila. Ob druženju je nastal gasilski posnetek Bližal se je božič in pričakovanja, povezana s tem praznikom. Letos so postavili jaslice tudi pred cerkvijo sv. Urbana, posebej so se potrudili tudi z okrasitvijo notranjosti cerkve. Zbor z zborovodjem Andrejem Dvoršakom Jaslice pred cerkvijo Z otroki smo vsak večer pred spanjem prebrali zgodbico iz adventnega koledarja in pričakovanje »luči » je bilo vse večje, do dneva, ko se bo v jaslih rodilo dete. Ves naslednji dan smo bili zaposleni. Z otroki se odpravimo v gozd po mah za jaslice ter pripravimo prostor, kjer bomo postavili in okrasili božično drevesce, spet novo doživetje. Vsi skupaj se odpravimo k otroški polnočnici, ki ima spet poseben čar. Ko se vrnemo domov, odpremo škatle z okraski in pričnemo s krašenjem. Veselje, ki ga otroci čutijo ob tem, se ne da opisati, treba ga je doživeti ... »Ati, pa vrata krušne peči pusti odprta, da bo lahko Dedek mraz prišel pogledat našo smrekico,« so zadnje besede otrok pred spanjem. Na dan božiča nas zbudi veselje otrok nad darili, ki so pod smreko. Vsakega otroka posebej stisneva k sebi in mu po- Občan - 25. januar 2006 Za glasbeno spremljavo je poskrbela Anita Kralj Tik pred koncem leta godujejo nedolžni otroci (28. december). Na ta dan je na Slovenskem že od nekdaj znan običaj tepežkanje ali »pametva«, kot ji rečemo pri nas. Otroci hodijo od hiše do hiše, kjer vse domače po vrsti tepejo s šibami, nakar so seveda obdarovani. Pričakovanje novega leta v vsakem poraja dvome, kakšno le bo? A vedite, v vsaki stvari, pa naj je na videz še tako slaba, je nekaj dobrega, le poiskati je treba znati. Tekst: Nataša Žižek Foto: Nataša Žižek, Sabina Žampa 3 Občan Deseta akcija Moj zdravnik 2006 Glasovanje se prične 2. januarja 2006 in zaključi 17. marca 2006. Svečana razglasitev rezultatov bo predvidoma 6. aprila 2006 na Ljubljanskem gradu. Strokovno komisijo, ki spremlja akcijo Moj zdravnik 2006, sestavljajo: prim. Marko Demšar, dr. med., Dean Klančič, dr. med., Ivan Cibic, dr. med., doc. dr. Marjan Premik, dr. med., prof. dr. Pavle Poredoš, dr. med. Bralci glasujete za: družinsko zdravnico/družinskega zdravnika, ginekologinjo/ginekologa, pediatrinjo/pediatra. Bralci glasujete za enega, dva ali vse tri zdravnike; upošteva se samo en glas na posameznega zdravnika; tisti zdravnik, ki zbere absolutno največje število glasov, dobi naziv Moj zdravnik 2005. Načini glasovanja s kuponi: - v vsaki izdani številki časopisa je objavljen kupon za glasovanje (obdobje: januar, februar, marec). - kupone pošljite na naslov: STUDIO MODERNA d. o. o. p. p. 334 6000 Koper S pripisom: MOJ ZDRAVNIK 2006 Na vsako izdano številko časopisa se izmed prispelih kuponov izžreba bralca za brezplačno polletno naročnino na revijo Viva. Vsi glasovalci sodelujejo tudi v zaključnem žrebanju za tri glavne nagrade in več kot petdeset lepih in praktičnih nagrad: - 3 x Magic Bullet – glavne nagrade za izžrebane glasovalce ob koncu akcije, - 20 x oddeja Dormeo – za ostale izžrebane glasovalce ob koncu akcije, ter stevilne druge privlačne nagrade, Za dodatna pojasnila pokličite ali pišite: 041 284 970 ali andreja.stravs@studio-moderna.com (Andreja Štravs). Andreja Štravs 25. redna seja Občinskega sveta Občine Destrnik Potrdili proračun Slovenskih goric in seveda Destrnika. Prikazal je tudi, zakaj in na katerih predpostavkah so se odločili za izdelavo študije, ki jo bodo predstavili potencialnim investitorjem. Kompleks bo na 82.000 m2 površine in je razdeljen v 2 sklopa. Prvi predstavlja zazidalno površino, drugi je zelena površina. Vrtina dosega globino 824 m, pretok vode je 8 litrov/sekundo, na površju dosega voda 28 °C. V Janežovcih bi po tej študiji moral zrasti hotel s petimi zvezdicami, ki bo temeljil na wellnes kompleksu, predvsem zaradi povezanosti hotela z okolico. V sklopu kompleksa bodo še restavracija, apartmajske hiše, bazen, vadbišče za golf, športna igrišča, kongresni center … Kompleks bo imel pridih domačnosti, vinske trte, krušne peči, torej se bo zlival z okolico. Tekst in foto: Sabina Žampa Predstavniki Hostinga bodo študijo predstavili potencialnim investitorjem 8. decembra je v prostorih Občine Destrnik potekala 25. redna seja občinskega sveta. Ena poglavitnih in najpomembnejših točk dnevnega reda je bilo sprejetja proračuna Občine Destrnik za leto 2006. Podani so bili vsi predvideni prihodki in odhodki občine v letu 2006. Najbolj pričakovana točka pa je bila točka Poročila o stanju projekta ˝Janežovci˝. Kot vemo, je bila naloga priprave študije zaupana podjetju Hosting iz Ljubljane, s katerim je sodelovala tudi projektna skupina iz Destrnika, saj so tako laže uskladili obojestranske zahteve in želje. Direktor podjetja Hosting d. o. o. Peter Vesenjak je predstavil izhodišča za razvoj turizma na področju 4 Bibliobus vas bo obiskal v: ČETRTEK, 2. februarja Pri OŠ: 12.30–13.30 Pri gasilskem domu: 14.00–14.30 TOREK, 17. januarja in 7. februarja Zg. Velovlek – pri kapeli: 10.00–10.30 Levanjci – avtobusno postajališče: 10.40–11.10 Janežovci – pri Markežu: 11.30–12.00 VABLJENI! Občan - 25. januar 2006 Občan Leto XI, številka 1 25. januar 2006 1. Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik, št. 528/99 z dne 1. 10. 1999 in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/99), izdaja župan Občine Destrnik naslednji Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: - nabavna cena plina fco Destrnik 117,53 SIT/kg - kalo 5 % 5,88 SIT/kg - marža 27,76 SIT/kg 19,42 SIT/kg + inflacija - od podpisa pogodbe do 1. 9. 2005 SKUPAJ : 151,17 SIT/kg ali Skupaj - plinasta faza 371,87 SIT/ m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 371,87 SIT/ m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 21,24 SIT m3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 250,00 SIT/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 250,00 SIT/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 12. 2005. Štev.: 352-04-11/2005-2 Datum: 14. 12. 2005 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. Aviarna influenca Zahvala DU Sv. Urban-Destrnik Predstavniki VURS so se 5. januarja v Ljubljani sestali na delovnem sestanku s predstavniki Nacionalnega veterinarskega inštituta, DOPS in Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Na sestanku so udeleženci proučili stanje glede aviarne influence v svetu, prav tako pa so razpravljali o ukrepih, ki trenutno veljajo v RS. VURS je na podlagi analize stanja in določil Odločbe Komisije 2005/734/ ES z vsemi spremembami, pripravila sklep, s katerim je določila območje z večjim tveganjem in ukrepe, ki se izvajajo na tem območju. Območje z izrazitim tveganjem obsega naslednje občine: Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Maribor vzhodno od avtoceste A1, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Ormož, Ptuj, Starše in Zavrč. Na teh območjih se izvajajo naslednji ukrepi: 1. perutnina se goji v ograjenih prostorih; 2. perutnino je potrebno oskrbovati s krmo in z vodo v zaprtih prostorih ali na način, ki preprečuje divjim pticam dostop do krme in vode; 3. vodna zajetja na prostem, ki so za nekatere vrste perutnine potrebna zaradi dobrega počutja živali, morajo biti zaščitena na način, ki preprečuje dostop divjim pticam; 4. perutnino je prepovedano oskrbovati z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje ptice, če voda ni obdelana na način, ki zagotavlja uničenje virusa aviarne influence. Na celotnem ozemlju Slovenije je prepovedano zbiranje perutnine in drugih ptic, gojenih v ujetništvu, na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah. VURS lahko vsako prireditev posebej odobri na podlagi ocene tveganja. V občini smo se odločili, da ob koncu leta 2005 ne bomo pošiljali novoletnih čestitk občinam, poslovnim partnerjem, društvom in ostalim, temveč smo sredstva, ki so temu namenjena, namenili za obdaritev naših dragih občank in občanov, ki so v domovih za ostarele, invalidov in nepokretnih. V prazničnih dneh so jih obiskali člani Društva upokojencev Sv. Urban Destrnik in jim zaželeli vse lepo v prihajajočem letu ter jim izročili darilce. Članom društva se za njihovo požrtvovalno delo lepo zahvaljujem! Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Občan - 25. januar 2006 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič Vadba v vodi za dojenčke Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4. meseca do 4. leta starosti), ki bo potekala v Termah Ptuj. Pričela se bo januarja. Informacije in prijave na telefon 051 220 984 (ponedeljek: 20.00– 21.00, sreda: 10.00–11.00). Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo! www.plavanje-dojenckov.com PZS 5 Občan Drstelja Pokušnja mladega vina Člani društva vinogradnikov in sadjarjev so se 2. decembra pri Lackovih na Drstelji zbrali na pokušnji mladega vina, na podlagi katere jim strokovnjaki dajo napotke za nadaljnjo nego vina ali kletarjenje, ki je med najzahtevnejšimi opravili vsakega vinogradnika. O pokušnji in o kakovosti letnika 2005 smo se pogovarjali s strokovnjakom s tega področja mag. Antonom Vodovnikom, ki z nasveti sodeluje v društvu že od samega začetka. Občan: Danes je bila pokušnja mladega vina, nam lahko poveste, kaj se ocenjuje, kaj se meri in kako ste zadovoljni s stanjem? Anton Vodovnik: Izvedli smo tako imenovano delovno pokušnjo, pridelovalci so prinesli vzorce vin, da bi skupaj pregledali, kakšno je stanje. Najprej smo opravili osnovne analize, ostanek nepovretega sladkorja, skupno kislino in prosto žveplo. To so osnovni parametri, na podlagi katerih laže presojamo, kaj storiti. Sledi senzorična pokušnja, pri kateri ocenimo stanje vina s čutili, gledamo bistrost, barvo, vonj, okus in harmoničnost. V tej fazi bistrosti še ne bomo gledali, saj niti ne pričakujemo, da bi bilo vino bistro, tudi barva še ni tako vidna. Torej ocenjujemo predvsem vonj, okus in harmoničnost. Na podlagi pokušnje in teh podatkov bomo lahko rekli, ali je potrebno z določenim vinom kaj storiti, kajti v kozarcu želimo dobro vino, ki je harmonično, pri čemer je pomembna povezava ostanka sladkorja, skupne kisline in alkohola. In tu se da s tehnološkega vidika še kaj storiti: bodisi zvrstiti ali pomešati vina različnih parametrov ali korekcijo posameznih parametrov, da zadovoljimo naš cilj: cilj vsakega pridelovalca, predvsem pa uživalcev, ki so vse zahtevnejši. Občan: V letu 2005 je bilo veliko padavin. Kako je to vplivalo na kakovost letnika oz. na zahtevnost kletarjenja? Anton Vodovnik: Lahko bi rekli, da je v našem vinorodnem območju, če vzamemo vinorodno deželo Podravje, ki ima 7 okolišev in je največja vinorodna dežela v Sloveniji, da so vremenske razmere iz leta v leto zelo spremenljive, v zadnjih letih celo ekstremne. Če se spomnimo letnikov 2003, 2004 in 2005, če vemo, da je trta rastlina sonca in potrebuje veliko sonca in skromno vlago, ne potrebuje je veliko, a vseeno dovolj in pravočasno, v letu 2005 pa so bile preobilne padavine, vsaj v nekaterih obdobjih, smo lahko hvaležni, da je tako, kot je, kajti tako izhodišče v dozorelosti grozdja in sedaj stanje vina v kleteh je boljše od lanskega. Lahko bi rekli, da je čisto normalen vinski letnik, da pa bo marsikje tudi nadpovprečen – seveda ob povezavi s pridelovalcem, najprej v vinogradu: obremenitev, lega itd.. Na podlagi senzorične pokušnje lahko rečemo, da so vina dišavna, razvile so se aromatične snovi, ki jih je več in se razvijejo v zmerni temperaturi. Tam, kjer je bolj toplo, kjer je več sonca, je teh snovi manj in ravno zato se lahko pohvalimo, da naša vina slovijo po dišavnosti, zmerni kislini in zmernem alkoholu, kar je zelo pomembno. V vinorodni deželi Podravje so vina z nižjo stopnjo alkohola kot na Primorskem. Tega se uživalci premalo zavedajo, da bi lahko, če rečem v šali, »za en prst več popili, če bi pili vina s tega območja, namesto tistih z večjo vsebnostjo alkohola, in bi bili še vedno pametni«. Lahko smo zadovoljni, drugo pa je, da je količina manjša, kar pa je tudi odraz te kakovosti. Na žalost pa so cene vin prenizke, smo otok z najnižjo ceno v Podravju – v vseh sosednjih državah imajo višje cene in samo upamo lahko, da bo odprtje meja povzročilo, da bodo prihajali uživalci z zahodnega dela k nam in ugotovili, da so 6 V društvu so se večkrat dokazali s kvalitetnimi letniki naša vina drugačna od vin naših sosedov, da bodo pričeli segati po naših vinih in priznali kakovost temu modelu z višjo ceno. Žal smo zelo slabo organizirani, kar se tega tiče. Ni nikogar, ki bi pridelovalce povezal: ne želimo visoke cene ampak takšno, ki pokriva stroške, nekaj malega pa ostane za veselje do tega dela. Občan: Kakšno obliko povezave imate v mislih? Anton Vodovnik: Kar se organiziranosti tiče je znana Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, ki združuje velike pridelovalce ali velike kleti in ti imajo včasih najnižje cene. Druga organizacija so društva, ki nimajo funkcije povezovanja poslovnega ampak organiziranega tehnološkega znanja. Imamo tudi zvezo društev Vinis, ki združuje vinogradniško-vinarska društva in je partner za pogovor z oblastjo. Nismo organizirani v tej smeri, da bi rekli: »Od jutri dalje bo naše vino takšno in po takšni ceni naj bi bilo.« Stanje je resnično kritično, ker mladi, ki niso tako emocionalno navezani na pridelavo in delo v vinogradu in so že bolj praktični, na koncu vidijo le nek izplen, da bi od tega nekaj imeli, zato se bojim, da bo vse več vinorodnih leg praznih, da tam ne bo več rasla trta ampak grmovje. Občan: Kaj bi po tej prvi pokušnji svetovali vinogradnikom, kletarjem, na kaj naj bodo posebej pozorni? Anton Vodovnik: Govorimo lahko o pomanjkljivostih, napakah in boleznih. Če bi na hitro naštel: pomanjkljivosti so neprimerna razmerja med kislino, sladkorjem in alkoholom, nato grenkobnost, pri napakah je na prvem mestu beksel, ki se v zadnjih letih močno pojavlja, in to tisti prikriti beksel, ki spominja na česen, gnilo čebulo, žgano gumo itn., potem pride oksidacija ali preveč žveplano, če ne merimo žvepla, tudi čiščenje ali bistrenje bo ponekod bolj počasno in bo ponekod treba ukrepati tudi glede tega. Tu in tam se lahko pojavijo miševina, žaltavost, mlečnokislinski ton, ocetna kislina – ocetni cik pri nas ni nevaren, pojavlja se tista prva faza – to je atilacetatni ton, ki ga srečamo tu in tam, zato pa moramo biti na to pozorni. In še ena redkih zadev, ki se pojavljajo: to je vonj po konjskem znoju ali konjskem hlevu. Teh pojavov je zelo malo, predvsem bi poudaril beksel in umno žveplanje, da ne bo premalo in ne preveč. Pogovarjala se je Nataša Žižek Foto: Nataša Žižek Občan - 25. januar 2006 Občan Vrtec pri nas … Dobri snežak Srečko Decembrski dnevi so taki, da nosijo v sebi slovo od starega in hkrati pozdrav vsemu novemu. Čeprav bi tako lahko rekli tudi za vsak minuli in na novo rojevajoči se dan v celem letu, pa ima december pravljično moč. Želje se v decembrskih dneh namnožijo tako na gosto, da bi njihovo uresničitev le stežka stlačili in razporedili na tristo in nekaj dni novega leta. Če pa bi morali želje po zdravju, ljubezni, dobroti, veselju, bližini, miru – in v tej smeri v neskončnost – združiti v eno samo, bi ji gotovo rekli SREČA. In sreči lahko velikokrat, pravzaprav vedno, sami pomagamo, da nas najde in obišče. Vzgojiteljice v vrtcu Destrnik smo svojim otrokom in sebi podarile malo srečo, lepo zavito v pravljične trenutke lutkovne predstave Dobri snežak Srečko. Vzgojiteljici Natalija (glasbena spremljava na metalofonu) in Majda (lutke) sva pomagali snežaku povedati zgodbo in resnico, da se dobrota vedno prej ali slej poplača in da se dobre želje tako ali drugače uresničijo, če si za to sami prizadevamo in dovolj močno želimo, saj: Če si močno želiš, se ti vse uresniči: v stolpnico, kjer živiš pridejo cvrkutat ptiči, pride s poljane drevo, pride iz bajk dobra vila, če si močno želiš (in za to kaj storiš!), ti je usoda mila! In ker pravijo, da se sreča podvoji, če jo deliš z drugimi, sva lutkovno predstavo zaigrali tudi prvemu in drugemu razredu osnovnošolcev v Destrniku in prvim trem razredom podružnične šole v Trnovski vasi. ŽELIMO SI: še veliko takšnih, podobnih in drugačnih srečanj, da bo novorojeno leto bolj SRČNO in SREČNO! Za vrtec zapisala: Majda Kunčnik Foto: Arhiv vrtca Mlade bistre glave meni na torto. Bila je zelo okusna in smo vse pojedli. Ob igranju računalniških igric je čas hitro minil. Prišli so po Tilna, nato so poklicali Simona. Nazadnje je očka prišel po Alena, vendar je bil tako prijazen, da se je usedel z mojimi starši in pojedel kos torte. Tudi Alen se je poslovil in mojega rojstnega dne je bilo konec. Moj rojstni dan V soboto sem si prižgal televizijo in pogledal risanko. Ko je je bilo konec, sem šel igrat igrice na računalnik in sem do štirih igral, potem pa sem se šel igrat z avtomobilčki. Ko je bila ura pet, je prišel Simon na rojstni dan in sva se Jan Cafuta 3. a skupaj igrala. Čez nekaj minut je prišel Alen in počakali smo še Tilna. Ko je prišel smo skupaj z Mihijem pol ure Botrčin rojstni dan igrali namizni nogomet, potem pa smo odšli na igrišče na pravi nogomet. Ko smo se naigrali, smo se vrnili k Zvečer smo šli na rojstni dan k botrci. Najprej smo ji Šli smo ven, tam smo tekali in plesali, Valentina Državno tekmovanje iz biologije čestitali. je skakala. Jaz sem skočila na grm. Erik je rekel da sva Prirodoslovno društvo Slovenije je 22. novembra na OŠ povedali, da pijejo pivo. Plesala sem, Valentina pa je Maksa Durjave v Mariboru organiziralo državno tekmova- padla. V nedeljo sem šla k atiju. Objel me je. Bila sem nje iz znanja biologije za Proteusovo priznanje. Udeležile so vesela. se ga tudi učenke 9. razreda OŠ Destrnik-Trnovska vas Nataša Imenšek, Doroteja Dvoršak in Anja Golob. Tema letošnjega tekmovanja je bila EKOLOŠKI POMEN GOZDA. Obsegala je zelo široko področje poznavanja vodilnih drevesnih in grmovnih vrst pri nas, poznavanje organizmov v gozdu ter njihovo medsebojno povezanost v njem, gospodarski pomen gozdov in njihovo ekološko vlogo pri nas in v svetu. Naše učenke so pokazale veliko naravoslovnega znanja in poznavanja ekologije gozdov. Devetošolka Nataša Imenšek je dosegla srebrno priznanje, Doroteja Dvoršak in Anja Golob pa bronasti priznanji. Čestitamo za dosežen uspeh. Mentorica: Jasmina Caf Občan - 25. januar 2006 Iris Fras 3. a Počitnice Med počitnicami je bilo zelo lepo. Prišli sta teti Dragica in Marica. Teta Marica je pripeljala kužka po imenu Kim. Meni je bilo kar lepo. Z mamico sva se dosti igrali. Kim me ima zelo rad, zato sem ga lahko imela na vrvici. Prvi večer smo šli na sprehod. Ja, med počitnicami je zelo lepo, če ni pouka. Manja Muršec 3. a 7 Občan Pogovor z poslancem DZRS Francem Pukšičem Kako oblikovati politiko do Slovencev v tujini? Kmalu po razrešitvi z mesta državnega sekretarja smo se pogovarjali z poslancem Francem Pukšičem, ki sedaj uresničuje začrtane cilje iz poslanskih klopi. Občan: Ne moremo mimo tega, da ste opravljali funkcijo državnega sekretarja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ministrski zbor vas je razrešil z mesta sekretarja na osnovi vaše odstopne izjave. V javnosti se pojavlja več vprašanj, zakaj ste odstopili? Ali so bila kriva nesoglasja z zunanjim ministrom, menite, da bi moral urad voditi minister brez listnice? Zakaj? Bi se po vašem potem politika do Slovencev v tujini razvijala hitreje? Franc Pukšič: Res je, kar omenjate, kot veste sem to področje pokrival že v državnem zboru, v prejšnjem mandatu. Vseskozi sem bil zelo kritičen do problematike Slovencev v zamejstvu. Zunanji minister vedno reče, da imamo odlične odnose s sosednjimi državami, to je lahko mogoče celo res. Tega jaz ne bom podrobno ocenjeval, ker za to področje v vladi nisem bil odgovoren, kot poslanec bom to laže in bolj upravičeno tudi ocenjeval. Bil sem odgovoren za Slovence po svetu tudi v vladi in lahko rečem, da so odnosi sosednjih držav do naših rojakov v zamejstvu ocenjeni negativno. Če greva po vrsti: na Madžarskem imamo sporazum iz leta 1992. RS ob vsakoletnih pogajanjih nikoli ni zahtevala reciprocitete iz sporazuma, čeprav tako piše. In za to je bil odgovoren zunanji minister, ker je bil urad do lanskega leta vseskozi pod zunanjim ministrstvom, in v glavnem je zadnjih 10 let to ministrstvo vodil Dimitrij Rupel. Posledica tega na Madžarskem je, da bo slovenska manjšina v naslednjih 5–10 letih tako rekoč izginila, ni nobenih dvojezičnih napisov in ne dvojezičnih osebnih 8 izkaznic, ni dvojezičnega šolstva, nekaj ur na teden imajo slovenski jezik in nekaj otrok hodi v obubožane šole, kakršnih mi nismo imeli pred sto leti, so brez telovadnic, skratka brez vse potrebne infrastrukture in ostalega. Ni radijskih in televizijskih programov, imajo eno uro radijskega programa na dan, na drugi strani – v Lendavi pa 24 ur radijskega in televizijskega programa. Imajo 14-dnevni časopis, na drugi strani imajo knjižnico z dnevnim časopisjem itd.. Bil sem na otvoritvi srednje dvojezične šole v Lendavi in na koncu sem se vprašal, ali bo tudi kaj programa v manjšinskem– slovenskem jeziku. Skratka, žalostno, glede na to, kako je zaščitena slovenska manjšina na Madžarskem v primerjavi z odlično podporo in zaščito madžarske manjšine v Sloveniji. Manjšina je vedno manjšina in jo je vedno treba gledati s pozitivno diskriminacijo. Drugič: Republika Avstrija. Lani maja se je praznovala 60. obletnica konca druge svetovne vojne, 50. obletnica avstrijske državne pogodbe (ADP) in 10. obletnica vstopa Avstrije v EU. Še do danes po 28-ih letih niso izpolnili elementarnih zahtev iz ADP v zvezi s topografijo, še do danes niso izpolnili odločb lastnega ustavnega sodišča. Enostavno tega ne naredijo in tistim, ki so se za to borili, to sta bila gotovo Narodni svet koroških Slovencev in edina slovenska politična stranka Enot-na lista, slovenska zunanja politika ni dala primarne teže. Bolj je dala težo tistim, ki so se pogajali tako s Heimatdinstom kot z brambovci, ki pa seveda nimajo nobene politične teže. Na tem področju je bilo žal narejenega daleč premalo, če se Republika Avstrija ponaša kot država. Naša država ima kot temelj ustavo, Republika Avstrija ima kot temelj ADP. In če se ne držijo tega temelja, potem se postavlja vprašanje njihove državotvornosti, o čemer sem govoril že lani februarja. Občan: Takrat ste se jasno zavzeli za stališča zamejskih Slovencev, kar so v tujini bolj cenili kot pri nas? Franc Pukšič: Točno. Vaše ugotovitve so pravilne. To je kasneje prišlo nekaterim našim politikom v vrhu vlade zelo prav, ko so se sklicevali na mojo izjavo, ko je bila izrečena kritika s strani slovenske manjšine na Koroškem glede naše politike. Rekli so, da se je državni sekretar zelo odločno odzval na dogodke, ko so naše slovenske parlamentarce tako rekoč pognali iz dunajskega parlamenta, predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Kohl je od njih zahteval, da se ne pogovarjajo na temelju ADP v zvezi s 7. členom. V Italiji peto leto teče zaščitni zakon. Slovenska skupnost v Italiji je, odkar ima zaščitni zakon, bistveno na slabšem kot prej, dokler ga ni imela. Ker tam ni zaživel paritetni odbor – zaradi sestave tistega dela, ki ga imenuje italijanska vlada, in je takšen, da so usmerjeni proti slovenski manjšini in proti slovenstvu, zato ni sklepčen in ne sprejme osnovnih zadev. Po drugi strani pa se pozna pri financiranju institucij v teh sosednjih državah, ker sosednje države ne financirajo v skladu s sprejeto zakonodajo, zato sem sam podprl in bom podpiral tudi v prihodnje prizadevanja slovenske manjšine, da zadeve pač prenesejo na evropske institucije, to je del naših institucij, in se bodo pač razčistile na mednarodnem področju. In če hočete za konec še za Hrvaško, ker so vse štiri države mejne in imamo svojo avtohtono manjšino. Republika Hrvaška je iz preambule ustave črtala edino slovensko manjšino, za kar ni imela vzroka ne po vsebini, niti po številu. Ker nisem bil član vlade ampak samo državni sekretar, ki pa ni sodeloval na sejah vlade, nisem mogel problematike predstavljati ministrskemu zboru in se zavzemati za razreševanje tega problema in za poteze, ki bi bile potrebne tudi na drugih resorjih, predvsem na resorju zunanjega ministrstva. Svojo nemoč sem manifestiral z odstopom, da na ta način opozorim na nemoč tega resorja pri reševanju problematike in opozorim, da se zunanja politika na tem področju ni bistveno spremenila tudi v letošnjem letu. Mislim, da smo prišli do točke, kjer bi se ocena zunanjega ministra, kako odlične odnose imamo s sosednjimi državami, morala spremeniti. Občan: Kako bi po vašem mnenju bilo treba oblikovati politiko do Slovencev v tujini? Franc Pukšič: Enostavno je nujno potrebno, da bi ta urad vodil minister brez listnice, spomnili pa se boste, da seveda v nobenih pisnih dokumentih, ki sem jih posredoval vladi, nisem zahteval in pogojeval tega s svojo osebnostjo. Šlo je zgolj za razrešitev te problematike, za to, da bi bil to član vlade, da bil Slovenci v zamejstvu in po svetu dobili svojega predstavnika v izvršni veji oblasti, kar je izredno pomembno. Sodeloval bi tudi pri pripravi obiskov zunanjih ministrov v Sloveniji ali našega zunanjega ministra ali ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu v sosednjih državah, kjer bi lahko jasno in odločno opozoril prav na ta odprta vprašanja s strani ministrske ekipe, pravzaprav s strani vlade. Slovenija bo morala Občan - 25. januar 2006 Občan tudi v teh točkah zravnati hrbtenico in se postaviti za slovenski živelj, za ohranitev jezika, ohranitev slovenske kulture in slovenske identitete na tem obrobju RS. To je nekoč bilo slovensko, tam so ostali naši rojaki, mej ne bo nihče več spreminjal, saj postajamo družba brez meja, vendar s pravico, to kar je bilo zagotovljeno z zakonodajo držav, v katerih živijo, da so tam ostali in je to potrebno ohraniti. Vsi ti naj pridejo pogledat, kako je ohranjena pravica italijanski in madžarski manjšini v Sloveniji. In samo to reciprociteto je potrebno doseči in nič drugega. Občan: Verjetno je težko usklajevati delo poslanca in župana, ali se po vašem mnenju funkciji dopolnjujeta? Franc Pukšič: Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se še kako dopolnjujeta. Res pa je tudi, da sem tudi prej, ko še nisem bil poslanec, bil župan občine DestrnikTrnovska vas, ki je imela preko 5000 prebivalcev, in sem bil redno zaposlen v srednješolskem centru na Ptuju, kar pomeni, da sem vodil občino neprofesionalno. Tako sem tudi sedaj vseskozi neprofesionalni župan. Veste, naloga župana ni razreševanje zamašenega jarka, ampak organizacija občinske uprave in priprava vsebine za občinski svet. Vse ostalo je delo občinske uprave. V občini imamo strokovno občinsko upravo, od petih redno zaposlenih so trije z visokošolsko izobrazbo in dva s srednješolsko izobrazbo, ostalo dopolnjujemo preko javnih del. Pomembno pa je, da župan – poslanec ne pozna samo problematike svoje občine, da pozna problematiko podeže- lja, tistega, iz katerega izhaja. To pomeni, da kot župan bolje poznam probleme ljudi v Polenšaku, Juršincih, Dornavi ali kjerkoli drugje, kot pa če bi bil samo poslanec in ne župan. V tem je prednost, se pa tudi sam strinjam, da so vse stvari nekje v mejah. Nekdo, ki vodi občino s preko 10.000 prebivalci, jo mora upravljati neposredno, ne pa volontersko, saj je že uprava zelo velika. Če bo prišlo do spreminjanja zakonodaje na tem področju, se bom zavzel, da bi za župane manjših občin veljalo, da ni nujno, da so profesionalci, ker se mi to zdi v nekaterih primerih tudi izkoriščanje občinskega proračuna za vodenje občine. Po drugi strani pa naj bi tisti, ki vodijo občine z 10 ali s 15 tisoč prebivalci, delo opravljali profesionalno in ne bi imeli dvojne funkcije. Občan: Kateri funkciji bi se odpovedali, če bi sprejeli zakon. Verjamem, da bi bila odločitev težka? Franc Pukšič: O tem zaenkrat sploh še ne razmišljam, če bi pa do tega prišlo, bi se skupaj s svojimi najožjimi sodelavci, podžupanom, z občinsko upravo in s svetniki dogovorili tako, kot se znamo, saj veliko stvari na občinskem svetu sprejemamo soglasno. Tako bi se soglasno tudi dogovorili, kaj je najboljše za našo občino. Glede na to, da so moje delodajalke in delodajalci volivke in volivci 9. volilnega okraja, bi svoje delo v 9. volilnem okraju opravil korektno. Če sem že dobil tako veliko zaupanje, ga ne bom in ne želim zapraviti. Občan: To leto je tudi volilno leto. Ali si lahko obetamo vašo ponovno kan- didaturo za župana, če ne, kateri je vaš favorit? Franc Pukšič: To vprašanje je nekoliko preuranjeno, vendarle se okrog tega še nismo pogovarjali, saj je treba izpeljati še veliko stvari. Naslednje leto praznujemo 500-letnico fare, dobili smo novega župnika, katerega sem zelo vesel. Potrebno bo izpeljati prireditve in druge stvari, ki se obetajo. Nekje v začetku septembra bo nastopil čas za politične stranke in politična tekmovanja in takrat bomo vsak po svoji strani lobirali, predstavljali svoje ekipe. Ali bom na čelu te ekipe jaz ali kdo drug, danes ne morem odgovoriti. Skupno se bomo dogovorili, s kakšno ekipo bomo takrat nastopili. Občan: Ali ne traja volilna kampanja celotni mandat? Franc Pukšič: Deloma imate prav, da volilna kampanja tistih, ki so dobili zaupanje občank in občanov, traja celotni mandat preko obljub, danih na volitvah, sej občinskega sveta, letnega programa in investicij. Govorila sva o večjih investicijah, ki so bile glavne točke na naših volilnih lističih. V občinskem svetu stvari potekajo ustaljeno, ni razmejitev opozicija – pozicija, v tem primeru bi največ zgubljali volivke in volivci, torej občani, znamo se dogovoriti. Včasih sprejemamo odločitve, ki bi bile s strani koga drugega mogoče drugačne, vendar so povezane z možnostjo, ki jo imamo preko razpisa, ali se nam obeta projekt, za katerega smo lobirali včasih tudi do dve leti. Pogovarjala se je Nataša Žižek Foto: Nataša Žižek Praznični december … Aktivno tudi Društvo mladih Destrnik Za Društvo mladih je že tradicionalno, da se vsako leto decembra, ki je namenjen predvsem druženju, prijateljstvu in družinskim odnosom, loti česa novega in zanimivega. Tako je tudi v minulem letu pripomoglo, da so božično-novoletni prazniki dobili čaroben prizvok v pravem pomenu besede. V začetku decembra so organizirali delavnice in kot vedno doslej se je izkazalo, da se jih najmlajši zelo radi udeležujejo. Delavnice so potekale v občinskih kletnih prostorih v popoldanskih urah, vodile so jih članice društva: Tamara Žerjav, Jolanda Zelenko in Mateja Čeh, udeležili pa so se jih otroci, stari do 12 let. Skupaj so izdelovali novoletne voščilnice, obeske za smrečice in podobno. Uporabljali so naravni material – od peteršilja, zdroba, maka, sezama do paprike. Izdelovali pa so tudi prav posebne obeske – angelčke iz različnih testenih. Delavnice so potekale v sproščenem vzdušju, otroci pa so se zelo izkazali in se potrudili za svoje izdelke. Društvo mladih pa je imelo tudi svoj zaključek leta, ki so ga praznovali na Ptuju, kot se spodobi – ob dobri hrani in pijači. Spomnili so se, kaj vse so postorili v letu 2005 in že začeli kovati načrte za letošnje leto. Društvo je bilo namreč aktivno na različnih področjih – od kulturnih pa do šport- Občan - 25. januar 2006 Utrinek iz delavnice nih. In kaj imajo v načrtu za leto 2006? Zagotovo veliko prijetnih presenečenj. Tekst: Jasmina Bauman Foto: Simona Lovrec 9 Občan Jiršovci Obisk Slovenjegoriške konjenice Na prvo januarsko soboto, 7. januarja, so do Lovrečevih v Jiršovcih prijahali konjeniki Slovenjegoriške konjenice, ki ima sedež v Dornavi. Predsednik kluba in obenem dolgoletni stotnik te konjenice Ivan Starčič nam je predstavil klub. Vanj je včlanjenih 63 konjenikov iz Dornave, Ptuja in Juršincev, skratka ljubitelji narave in konj. Klub šteje približno 150 konj, če štejemo, da ima vsak član po dva ali tri konje, in spada med večje klube. Ne ukvarjajo se s pridobitno dejavnostjo, so pa na razpolago ostalim društvom pri promociji: jahanje, vožnja s kočijo, v lanskem letu so spremljali princa karnevala skozi pustne prireditve v občini Ptuj. Pri Lovrečevih so zaključili s tradicionalnim jahanjem, ki si ga privošči- Ustvarjalna stran … Ropotulja Zimski zvoki: šumenje pršečega snega, škripanje korakov po snegu, prasketanje ivja na vejah, bobnenje snega, ko zdrsne s strehe, žuborenje potoka med ledenimi ploskvami, zvok kapljic s talečih se ledenih sveč … Če slišite tudi oster mraz, puhasto snežinko, ki pade na dlan, in čarobno počasno spreminjanje vode v led, potem imate še vedno lepo in dragoceno pravljično čudežno moč domišljije! Zanimive zvoke lahko izvabite tudi iz instrumenta – svojevrstne ropotulje, ki jo izdelate po naslednjih navodilih: Potrebujete: -večji kartonski tulec (v njem dobimo koledarje ali pošto), tulec od papirnatih brisač, lahko pa ga izdelamo tudi sami iz kartona. -veliko žebljev in kladivo; -eno od naštetega: lonček peska, kamenčkov, riža ali nekaj frnikul za polnitev V tulec okrog in okrog zabijemo žeblje, v razmiku približno 2 cm. S kosom kartona prekrijemo in zalepimo odprtino na eni strani tulca. Vanj vsujemo izbrani material (riž, pesek, steklene kroglice) in zapremo tudi drugo odprtino. Tulec oblepimo s papirjem, da prekrijemo kapice žebljev, in instrument okrasimo (koščki papirja, trakovi, porišemo itd.). Ko nagibamo instrument, se material v njem premika iz enega konca na drugega. Barva zvoka, ki pri tem nastaja, se razlikuje glede na velikost tulca, debelino žebljev in vrste materiala, ki smo ga vsuli v tulec. Prisluhnite. Slišite pršenje snega, šumenje valov, slišite čas, kako teče? V domišljiji je vse … Pripravila: Majda Kunčnik Prihod na kmetijo Lovrečevih Kratek počitek za konje in njihove jahače jo enkrat mesečno, včasih tudi dvakrat. Za destrniške kraje so se odločili zato , ker ta teren bolj malo poznajo po naravi in divjini, saj ne jahajo po cestah, ampak iščejo vedno kaj novega, nove izzive. Nekoč so konje uporabljali za kmečka dela, danes je to bolj športnega in ljubiteljskega značaja – živeti z naravo in s konji. Zbrali so se v Pacinjah, jahali proti Kicarju, se ustavili v gostišču Pri Marti v Vintarovcih in zaključili na kmetiji Lovrečevih v Jiršovcih, kjer so jih pogostili z dobro hrano in izvrstno slovenjegoriško kapljico. Zbrali so se tudi konjeniki iz sosednjih klubov, saj članstvo v klubu ni omejitev, pridruži se jim lahko vsak, ki si vzame čas. Ivan Starčič, ki je v lanskem in predlanskem letu prejahal 18 konjenic po celi Sloveniji, je bil nad današnjo zelo navdušen. Zimska idila z rahlim naletavanjem snega in idealni tereni med vinogradi, sadovnjaki in po gozdu so zelo primerni za jahanje in za sprostitev jahačev in konj. Konjeniki si želijo naše kraje obiskati še večkrat. V klubu vsako leto izpeljejo tradicionalno dvodnevno slovenjegoriško konjenico, ki bo letos že deseta, in spada med največje prireditve njihovega kluba. Odjahajo jo v počastitev praznovanja občinskega praznika Občine Dornava. Letošnja trasa, kot pravijo, še ni določena, in morda je to povabilo vsem turističnim delavcem v občini, da se organizirajo za prenočitev konjenikov v naši občini. Tekst in foto: Nataša Žižek 10 Občan - 25. januar 2006 Občan Šport Uspehi učenk in učencev Nogomet Deklice – letnik 1991 Na medobčinskem tekmovanju za učenke – letnik 1991 in mlajše so učenke OŠ Destrnik-Trnovske vas med osmimi ekipami (OŠ Destrnik- Trnovska vas, OŠ Ljudski vrt, OŠ Gorišnica, OŠ Juršinci, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Grajena, OŠ Olge Meglič, OŠ Cirkovce) dosegle prvo mesto in se tako uvrstile na področno tekmovanje, ki bo v januarju. Dečki– letnik 1991 Na medobčinskem tekmovanju za učence – letnik 1991 in mlajše so učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas med 17 ekipami (OŠ Grajena, OŠ Olge Meglič, OŠ Cirkovce, OŠ Juršinci, OŠ Podlehnik, OŠ Breg, OŠ Dornava, OŠ Kidričevo, OŠ Majšperk, OŠ Ljudski vrt, OŠ Gorišnica, OŠ Videm, OŠ Markovci, OŠ Hajdina, OŠ Destrnik-Trnovska vas, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Mladika) dosegli drugo mesto in se tako uvrstili na področno tekmovanje, ki bo januarja. U 10 Na tem nogometnem tekmovanju igrajo učenci in učenke, ki bodo v tem šolskem letu stari 10 let in mlajši. Tekmovanje je potekalo v soboto, 10. decembra, v telovadnici OŠ Destrnik. Tekmovale so tri ekipe (NK Aluminij, NK Ormož, OŠ Destrnik-Trnovska vas). Ekipa A iz Destrnika je dosegla 1., ekipa B pa 2. mesto. U8 V tej kategoriji igrajo učenci in učenke, ki na dan tekme niso mlajši od šest let in ne starejši od osem let. Tekmovanje je potekalo v soboto, 17. decembra, v telovadnici OŠ Destrnik. Tekmovalo je osem ekip (OŠ Destrnik-Trnovska vas A, OŠ Hajdina A, NK Ormož, NK Ormož B, NK Aluminij A, OŠ Destrnik-Trnovska vas B, OŠ Hajdina B, NŠ Mladen Dabanovič B). Učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas so v ekipi A dosegli 4. mesto, v ekipi B pa 2. mesto. Košarka Učenke OŠ Destrnik-Trnovska vas so se letos prvič udeležile tekmovanja v košarki. Na medobčinskem tekmovanju za deklice – letnik 1991 in mlajše so dosegle drugo mesto in se tako uvrstile na področno tekmovanje. Organizirali smo ga v telovadnici OŠ Destrnik-Trnovska vas 22. 12. 2005 in prikazali lepo igro. Med tremi ekipami (OŠ Destrnik-Trnovska vas, OŠ Oplotnica in OŠ Olge Meglič) so naše učenke dosegle tretje mesto in za las zgrešile uvrstitev na državno tekmovanje. Badminton Na šoli igramo tudi badminton. Pet deklet iz osmega in devetega Finale področnega tekmovanja v malem nogometu – dekleta Področne prvakinje Učenke 8. in 9. razredov so se kot zmagovalke medobčinskega tekmovanja v malem nogometu udeležile finala področnega tekmovanja. Sodelovale so ekipe iz Poljčan, Cirkovc in OŠ Destrnik-Trnovska vas. Tekmovanje je bilo v Poljčanah, 5. januarja. Igralke naše šole so kot favoritke gladko opravile z vsemi tekmicami in brez prejetega gola osvojile naslov področnih prvakinj. S tem rezultatom so si zagotovile nastop v tekmovanju na državni ravni, v katerem so nastopale že lani. Zagotovile so nam, da se bodo srčno borile do konca in poskušale doseči odličen rezultat, ki bi pomenil tudi najvišjo uvrstitev deklet na tekmovanjih v kolektivnih športih do sedaj. Čestitamo! razreda se je udeležilo medobčinskega tekmovanja in Doroteji Topolovec se je uspelo uvrstiti na državno tekmovanje, ki je bilo 16. decembra v Gorenji vasi. Odlično je zastopala šolo. Kot ste lahko prebrali, je v decembru potekalo zelo veliko športnih tekmovanj in vsi učitelji smo zelo ponosni na naše učence, ki tako zavzeto tekmujejo in sodelujejo v različnih športnih panogah. V prihodnje jim želimo še boljših uspehov in veliko športne sreče. Foto: OŠ Destrnik PRU ŠVZ, Mirjam Pleteršek, Gorazd Voglar, Drago Prelog Deklice dosegle prvo mesto na medobčinskem tekmovanju v nogometu Obisk Škarjakovega muzeja V petek, 16. decembra, smo se učenci petih razredov devetletke odpravili na kratek izlet v Škarjakov muzej. Bilo je mrzlo jutro, na Ojstrovcu je močno pihalo, nas pa je prijazno pričakal gospod Brenčič v zakurjeni hiši. Povedal nam je, da je Škarjakov dom nekoč že gorel in da so nazadnje v njem živeli leta 1978. Nato nas je popeljal v sobo – hišo, v kateri so nekoč spali in jedli prebivalci te hiše. V kotu stoji krušna peč, na kateri so spali otroci. Danes stoji na njej stari likalnik in nekaj loncev za kuhanje. Okoli mize so postavljene klopi, ob postelji pa stoji omara, v katero so spravljali oblačila. V kotu je oltarček, ob katerem so molili. Ogledali smo si tudi črno kuhinjo s pečjo, v kateri je gorel ogenj. Odpravili smo se nazaj v predprostor, od tu pa v prostor, kjer je stara preša. Ko smo se hoteli posloviti, nas je gospod povabil še na topel čaj, ki smo ga z užitkom popili. Zame je to bil res lep in zanimiv dan. Foto: OŠ Destrnik Mateja Kovačič, 5. b Športni pedagogi na OŠ Destrnik-Trnovska vas Občan - 25. januar 2006 11 Občan Božično novoletni koncert V sredo, 21. decembra, smo v OŠ Destrnik pripravili dobrodelni božično-novoletni koncert. Učenci smo z igrico o Snežni kraljici povezovali program. Za vse tiste, ki se koncerta niste udeležili, naj na kratko opišem zgodbo. Snežna kraljica je zaspala in pozabila prebuditi snežinke, zato je bil božični večer zelen. Da ni snega, sta prva opazila palčka Smeško in Snežko. Prebudila sta Snežno kraljico in skupaj so poiskali rešitev. iskala pevce in pevke. Pomagali so nam: Moni, Sara, Bič boysi, Štajer bend, Dinamika, Ljudske pevke Urbančanke, Ocean, Anita Kralj, župan, otroški in mladinski pevski zbor naše šole, otroci iz vrtca ter gostja večera Simona Weiss, ki je zapela nekaj svojih največjih uspešnic. Med igro smo imeli veliko težav, pravzaprav jih je imela Snežna kraljica s svojo izgovorjavo. Tako se je trudila, pa je zmeraj namesto Snežko rekla Nežko in namesto Smeško Meško. In kar naenkrat se je na odru pojavil delavec Stanko Meško s svojimi sodelavci, ki nikakor ni mogel razumeti »ka bi ova tan gori rada od jega«. Ivanu se za povrh še zdelo: »Gle, kak je ova čüdno oblečena.« Jožu pa ni preostalo drugega, kot da pokliče svojega bratranca, »ki poje kak slafček«. Snežinke prebudijo samo pesmi,in to tiste nežne praznične. Torej palčkoma ni preostalo drugega, kot da sta po vasi Prišla je tudi gospodinja Nežka, ki je ravno pekla potico za svoje iz Ljubljane, pa je še vseeno malo počakala, ker je mislila »da si je ova tan na grade nogo zlamala« in se zgražala »nad gnešjimi cajti«. Imeli smo veliko težav, preden smo priklicali snežinke, ki pa so se na koncu le pojavile in »pobelile« dvorano. Učenci smo uživali pri pripravi programa in se veliko presmejali ob svojih likih, najbolj pa smo bili veseli, ko smo videli, da so tudi obiskovalci v dvorani uživali. V Destrniku si želimo še veliko takšnih prireditev, učenci pa bomo z veseljem pomagali. Anja Janžekovič, 8. a Foto: OŠ Destrnik Zaključek leta Sprejem pri županu Po seji sveta je sledil zaključek leta v dvorani Prostovoljnega gasilskega društva Destrnik, kjer nas je z delom občine v preteklem letu in delom v prihajajočem letu seznanil župan Občine Destrnik. Sledila je razlaga proračuna v povezavi s preteklimi leti in z izhodišči za nadaljnje delo, ki jo je podal direktor občinske uprave Miran Čeh. Predstavil je delo občinske uprave, predvsem pa izredno dobro opravljeno delo režijskega obrata, ki ga vodi Anton Kovačec. Eno od pomembnih novosti za občino je predstavil dr. Šuta, to je odprtje zdravstvene ordinacije, ki je od začetka decembra odprta pet dni v tednu. S tem je izpolnjen cilj, ki so si ga zadali. Predstavniki podjetja Hosting so na video posnetku prikazali krajšo predstavitev kompleksa Janežovci. Za pogostitev s pravo domačo hrano so poskrbeli člani- ce Društva Kmetic Destrnik in člani Turističnega društva Destrnik. Tekst in foto: Sabina Žampa Pri Lovrečevih Srečanje po 30 letih V soboto, 3. decembra, smo se sošolci generacije 1960 zbrali pri Lovrečevih. Šolanje v OŠ Bratje Reš na Destrniku smo zaključili v šolskem letu 1974/75. Zbralo se nas je 14 in zanimivo je bilo poklepetati, kaj vse smo doživeli v teh 30 letih, saj nas je življenje poneslo po celi Sloveniji. Ugotovili smo, da smo še vedno mladi, saj od zbranih še nobeden ni postal babica ali dedek. Ob dobri hrani in pijači se je druženje raztegnilo do jutranjih ur. Obljubili smo si, da se čez pet let spet srečamo. Marjan Lovrec Foto: Nada Zupanič Direktor Hostinga je s sodelavci na video posnetku prikazal krajšo predstavitev kompleksa Janežovci 12 Občan - 25. januar 2006