SEZONA 1925/26. — 25. DECEMBRA 1925. — ŠTEVILKA 8
GLEDALIŠKI UST
KR. NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
IZHAJA 1, 10., 20. V MESECU	CENA	6	DIN
111	I	 II	I	Hill
Fr. Milčinski.
Vodilna misel v „Krpanu mlajšem^.
Zastran vodilne misli me vprašate, kako ima moj > Krpan mlajši« ?
Da, da — razumem: vodilno misel!
Mislim, da jo ima. Gotovo jo ima. Ko jo sedaj ima že sleherna tako rečena figa, pa da je ne bi imel »Krpan mlajši?« — Smešno!
Samo da so vodilne misli različne — nekatere so plitve, nekatere so bolj globoke. One, ki so globoke, so kajpada bolj skrite in ni vsakomur dano, da bi se mu razodele kar na eno, dve.
N. pr. se nekaterim igram pravi, da so simbolistične. Te igre so kakor od vraga! Komentarja jim je treba, drugače jim ne najdeš vodilne misli. In so posebni gospodje za to, da pišejo komentarje, in imajo ob njih svoj pošteni kruli.
Zdi se mi: vodilna misel mojega »Krpana mlajšega« je tudi bolj globoke sorte. Kartako nenadoma in na kratko je resnično ne morem povedati. Za to bi moral imeti časa na razpolago, da igro v miru, počasi in pazljivo preberem. Časa pa imam bolj malo.«
Ne rečem, da vodilne misli ne vem. Morebiti jo vem. Morebiti je le izraziti ne morem. Kajti kje je tisti pisatelj, pa naj mu je še tolikšen dar jezika, da bi mogel z okorno človeško besedo vse razodeti, kar ve in čuti v tajinstvenih globinah svojih nedrij!
Pa je vodilna misel tudi stvar, ki bi lahko rekel, da je taka, Potem bi pa prišli komentarji z edino poklicane strani in bi rekli, da ni taka, ampak drugačna. To bi mi bilo jako mučno!
Kdor me razume, ta ve, kaj hočem reči.
Le čisto neobvezno bi omenil sledeče:
Krpan mlajši kihne in od zmagovite sile njegovega kiha zleti župan Hlača v zrak. Ta prizor utegne biti najkrepkejši in najučinkovitejši v tej igri: kihne, krojač pa st! v zrak. — Tudi kritika je jako laskavo omenila dramatično silo tega prizora.
Gospod dramaturg mi ga je bil odsvetoval, češ, neverjeten je. Toda verjetno — kaj je verjetno? Mar je verjetno, da Veronika Deseniška, ki že par sto let molče trobenta v grobu, sedaj v sedanjem času nastopa na ljubljanskem odru, v dramskem našem gleda-
/
liŠču? Našega dramskega gledališča začasa njenih dni sploh še ni bilo. Pa vendar ni gospodu dramaturgu nihče očital neverjetnosti!
Neverjetnost tedaj ne bi mogla biti povod, da Krpan mlajši ne bi kihnil.
Gospoda dramaturga jako čislam. Ako bi mi bilo količkaj mogoče, bi bil črtal Krpanov kih že v izraz, iskrenega spoštovanja in v znak neomajnega prijateljstva napram gospodu dramaturgu.
Toda nisem mogel, primojtidelj da ne!
Drugače bi ga bil, lahko se mi verjame! Saj kobilo sem črtal.
Po prvotnem načrtu igre naj bi namreč tudi Krpan mlajši imel svojo kobilo, kakor jo je imel njegov ded, stari, priznani Krpan. Ta kobila bi se bila sfriziraia in polizana lesketala v igri kakor zvezda v luži, ne bi bila le rezgetala, nego se tudi smejala — ne bi dosti manjkalo in bi govorila in kadila cigarete.
Toda gospod dramaturg je izrazil pomisleke zoper kobilo. Pa sem se brez ugovora pomislekom uklonil in sem kobilo črtal.
Uvidel sem: kritika bi mi jo zamerila. I11 bi mi jo zamerila po pravici. Že dvajset let se ugledna naša kritika hvalevredno in zaslužno bori zoper Krpanovo kobilo in ni odrekati požrtvovalni njeni borbi slehernega uspeha. Sedaj pa naj bi jaz bil tako črn in nehvaležen in bi na nudi podrl vse sadove njenega dela? Nak, to ne gre nikakor ne! Po pravici bi kritika lahko bila užaljena in bi iz rok dala zaslužno in hvalevredno borbo — te odgovornosti ne bi hotel vzeti na svoje rame!
Ne bev nisem rekel, niti nisem rekel inev — žrtvoval sem kobilo. Kobila, zbogom, pozdravi doma, ne poznam te več! —
Ali Krpanovega kiha nisem mogel žrtvovati. Brez tega kiha igre sploh ne bi bil spisal. Če Krpan mlajši ne bi kihnil, se vse to ne bi zgodilo, kar se je zgodilo: župan ne bi priletel na Dunaj, cesar ne bi zvedel o Krpanu in ne bi poslal ponj, Krpan se ne bi zvezal s Košobrinom, mi Slovenci pa bi nemara še vedno zasužnjeni ječali v jarmu cesarskega Dunaja.
Brez kiha ni šlo. Ali kih, ali nič!
Zato je ostalo, da Krpan mlajši kihne.
Pa se vprašujem, ali ni morebiti baš ta kih vodilna misel moje igre? . . .
Carinslio posrednici špediciji bureaii
Maribor, Jesenice.
GROfU
Ljubljana, Kolodvorska ulica 41
2
Spominij na Dunaj.
1. Gledališka publika.
Kjer se danes na obširnem Miiiaelskeru trgu dviga krasno pročelje bivšega »cesarskega dvora« z mogočno kupolo in veličastnima vodnjakoma ob obeh straneh uhoda — tam se je do pred nekoliko manj nego 40 leti nudil vse drugačen pogled. Stavba »dvora« je bila le deloma dozidana ter se je kot neznaten torzo skrivala v ozidju, kajti z jedne strani so segale visoke stanovanjske hiše (katere so pozneje podrli), z druge pa malo dvorno gledališče (ki je tudi izginilo, ko se je stvorila nova, prekrasna stavba na Ringu), tako daleč na sedanji trg, da je bil le ozek dohod do dvora.
To gledališče, posvečeno drami, je bilo Dunajčanom zelo priljubljeno; častito je bilo po svoji zgodovini in tradiciji in slavno po svojih umetnikih igralcih. Dostop pa je bil zelo otežlcočen, zlasti nabavi cenejših sedežev in vstopnic za stojišča (lože in parterni sedeži so bili itak vsi abonirani). Zato sp se že dolgo pred otvoritvijo blagajne nastavljali na cesti posetniki, čakajoči da se otvorijo duri ter se jim omogoči nakup kart. Bili so strogo po dohodu do-vrščeni in ta rajda je čim dalje bolj naraščala, čim bolj se je bližala otvoritve. Zlasti pri predstavah klasičnih dram se je že v dopoldanskih urah pojavila velika množica posetnikov, da, včasih si že ob 8. ali 9. uri videl ondi prve čakalce. Med čaka lei so bile zlasti stare ženice, katerih mnoge so si prinesle stole zaklopnike, ter so pletle nogavice, opoldne pa použile skromno kosilo, katero so imeli seboj, ali pa jim je prinesel, da se ogrejejo pri mrzlem vremenu, kak otročaj z doma. Večinoma so bile le namestnice kake mladenke, ki
Krasno izbiro raznovrst pohištva
nudi Vam po izredno zmernih cenah velezaloga pohištva, tapetniških izdelkov, žime in morske trave tvrdka
Peter Kobal (Kranj), podr. Ljubljana-Kollzef
Zanesljivim plačnikom tudi na obroke
polnomastno, pasterizirano in vedno sveže dostavljajo na dom
Združene mlekarne d. d., Ljubljana
Majstrova 10. — Telefon 446.
obleke in Čevlje
kupite najceneje in najboljše v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 nasproti Dramskega gledališča Trpežnost, dobro blago, brezhibna izdelava in nizke cene, to je naša reklama Državnim uslužbencem se daje proti primerni garanciji tudi na obroke
Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie., Ljubljana
J
je bila v službi v pisarni ali trgovini ter si ni mogla sama čuvati prostora in je v ta namen poslala tje svojo staro mater. Taka nadomeščanja so bila priznana, dočim bi vsak drug poizkus vrinjenja vzbudil veliko ogorčenje in bil tudi zavrnjen po policistu, ki je ondi pazil na red.
Poleg teh mamic so bili razni možje in ženske, raznih stanov in razne siarosti, ki so se stiskali ure in ure v to rajdo, da si. tako težavno pribore svoj toliko zaželjeni umetniški užitek. Občudovanja vredni v svoji ljubezni do drame! Idealisti, ki so danes najbrže izumrli.
Ako mi ni bilo mogoče nastavljati se v tej množici, in zato tudi ne, da bi prisostvoval kaki predstavi v tem historičnem gledišču — sem pa pogosto stal v »Kači« v dvorni operi. Tu je bil naval mnogo manjši, le za Wagnerjeve opere je bilo treba žrtvovati par ur pred začetkom, ako se je hotelo računati na uspeh. Nastavljali smo se v poslopju samem (ne na cesti), kjer je bil od stranskega uhoda velik, širok hodnik, v svoji gornji tretjini opremljen z vijugastim dohodom, tkv. »Kačo«. Če se je posrečilo priti v »Kačo«, bilo je dobro — kdor pa je ostal izven nje, je imel pozneje še pretrpeti drenjanje in stiskanje. Da je dospel v njo in ako je bil daleč od nje, pripetilo se je lahko, da se je trudil zastonj, ker so bile vstopnice na galerijsko stojišče že prodane. K temu stojišču so takrat pripadali tudi vsi stranski sedeži razun prve vrste (pozneje so jih podražili in prodajali zase); in da si te priborimo, vnel se je akordni tek po stopnicah, zadnja ovira je bila v zimi še garderoba.	(Konec	prih.)
Kriza evropskih gledališč.
Gledališki poročevalec »Nar. Listov« pesnik Miroslav Rutte je napisal pod tem naslovom v nedeljskih »Nar. Listih« pregled, ki bo tudi nas zanimal. »V našem tisku in v širši javnosti se pojavljajo pogosto razprave o gledališki krizi, ki se pojavlja posebno v finančnem oziru radi znatnega deficita nekaterih gledališč. Treba je
Opero, opereto, svetovne pevce in moderne plese Vam proizvaja samo
ommnfnn fl. Rasiemr, Ljubljano
$1 ©rillSlUlU 11	Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 5.
Tvorniška zaloga najboljših angleških aparatov znamke „GIas svojega gospoda“
KRZNARSTVO P. SEMKO
LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG ŠT. 1. Priporočam bogato izbiro kožuhovine. — Nizke cene.
4
pripomniti, da je pesimizen v tem ozii'u večkrat pretiran in da deficiti nekaterih naših gledališč ne nastajajo [radi brezbrižnosti publike in radi tega, ker ni dovolj zanimanja za gledališče, ampak imajo svoje posebne vzroke. Pri Nar. divadlu je to na pr. pred vsem okolnost, da je drama združena z opero v eno celoto, tako da ne moreta obe v polni meri razviti svojih sil. Stanovsko gledališče je sicer dobrodošel pripomoček v tej zadregi, toda radi svojih prostorov in odra, ki ne ustreza zahtevam modernega gledališča, ga ne moremo smatrati kot definitivno rešitev tega vprašanja. (Drama Nar. divadla igra namreč tudi v stanovskem prej nemškem gledališču.) Pri Nar. divadlu je pripomoglo k deficitu tudi to, da je nerešeno penzijsko vprašanje prisililo upravo, da je računala med tekoče izdatke tudi plače avstrijskih igralcev in tehničnega personala, s čemer je bil proračun obremenjen s precejšnjo neproduktivno podstavko. Da gledališču tudi neprestan nemir in vmešavanje političnih vplivov ni bilo v korist, se razume samo po sebi. Pri Nar. gledališču v Bratislavi provzroča deficit mešanost bratislavskega prebivalstva, med katerim je veliko število Nemcev in Madžarov, ki seveda nimajo zanimanja za češko dramo in pogosto tudi brezbrižnost Slovakov; seveda na to gledališče v sedanjih razmerah ne smemo gledati samo s trgovskega stališča, ampak ga moramo smatrati za važno sestavino narodne propagande, ki deluje na Slovaškem proti madžarskim vplivom. Gledališče v Brnu je obremenjeno radi pogodbe z Nemci, ki igrajo v novem mestnem gledališču in onemogočajo češkemu ansamblu izrabiti vse večere. Da zanimanje občinstva za gledališče ne pada ampak da po prestani kritični dobi zopet raste, so dokaz razprodane predstave pri vseh gledališčih in položaj gledališča na Vinohradih, kjer se drži z malo podporo proračun v ravnovesju. Naval abonentov je bil letos na Vinohradih tako velik, da ni bilo mogoče niti vsem ugoditi. — Finančna kriza gledališč pri nas torej ni tako velika, kot se navadno trdi in če se odstrani nekaj specijalnih vzrokov in ovir, se bo zmanjšala gotovo tudi v onih gledališčih, ki jo danes najbolj čutijo. Glede umetniške strani moremo govoriti pri drami celo o dobrem in nadepolnem razmahu.
V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“
Oglejte si slike, izdelane v najmodernejšem slogu! Aleksandrova cesta 5. Telefon interurb 524.
IVAN PERDAN, Ljubiji”
Veletrgovina specarijskega blaga.
Glavna zaloga Ciril in Metodovih vžigalic.
5
Intendanea Nar. divadla je poslala v posamezne evropejske države vprašanja, v kakšnem gospodarskem in umetniškem stanju se nahajajo njih gledališča, da bi s tem dobila orijentacijo in pobudo za ureditev razmer v Nar. divadlu. Odgovori, ki so dospeli, nudijo mnogo zanimivega in poučnega materijala. Tako se je izkazalo, da so operna gledališča pasivna po vsem svetu (z1 izjemo Italije) in da nobeno oper. gledališče ne izhaja brez državne ali privatne podpore. V posameznih državah je bilo treba s subvencijami podpreti tudi dramska gledališča, ki so bila prej uravnana popolnoma po trgovskih ozirih.
Balkanske države sploh niso doživele gledališke krize. (Tu je poročevalec dobil o nas nekoliko preveč optimistične podatke.) -V Rumuniji in Bolgariji ni bilo zaprto niti eno gledališče in v kraljevini SHS se ustanavljajo celo nova gledališča z državno podporo. Uspevanje gledališč v teh treh državah je razumljivo, ker niso ž njimi še prenasičeni. Gledališka kriza se tudi ni pjavila v Švici, v Belgiji in na Holandskem, kjer pa je gledališče po umetniški strani skoraj brez pomena. V Belgiji dobiva gledališče v Bruselu in v Antverpnu državno in mestno podporo. Na Madžarskem je bila za nekaj časa (1922—25) zaprta opera, zdaj se igra trikrat na teden. Nekatera dramska gledlišča so v finančni stiski.
V Angliji, rojstni zemlji Shakespearovi, se ravna večina gledališč po trgovskih načelih; to so zabavna podjetja, ki nimajo pomena za razvoj gledališča. Cele mesece igrajo operete, veselo igre, eksotične drame in revije, pri katerih je glavna stvar bleščeča in dragocena oprema in dobra reklama, ki je — kakor pripominja angleški odgovor — mnoso važnejša nego dobra ali slaba kritika. Država se v Angliji za gledališče ne briga — razven glede cenzurnih in varnostnih predpisov, edino gledališče, ki dobiva podporo, je Convent Garden, ki dobiva podporo od velikih firm in privatnih mecenov. Zato pa ima — kakor se vidi — gledališka kritika odločilen vpliv na Švedskem: tam je bilo po poročilu iz Gotenburga stalno zatvorjen >Nva Teater«, ker je imel proti sebi vso kritiko.
(Dalje prih.)
£piimilllllltlHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllllMIIHIMIM|||||MHIIII|l|IIMi||ll|ll|l|||ll|MltMMll,ll,lMl,l„lll„  	llllll’^
I ZAJUTRKOVALNICA . ZA JUTRKOVALNICA j
T. MENCINGER	I
Ljubljana, Sv. Petra cesta 43 | PRISTNA VINA!	NIZKE	CENE! - - i
SttlintlllHIIIIIIIHMIMIIIIIIIIIIHIIttMHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIItIMIItllllllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllHIIIIIIIIIItItlIMmilllllllllllHIimillllllllllllllllllift
Ali že veste,
da kupite najcenejše in najlepše damske, krasne tunike, bluze in krasne zimske sukne samo pri tvrdki
FRAN LUKIČ, LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO 19
6
Težave.
Kritik A. sedi nekako sredi parterja in stiska s palcem in kazalcem senca. Je bled, truden in se mu nič ne ljubi.
Kritik B. pride počasi, razdolgočasen in čemeren ter sede za njegov hrbet.
Kritik A.: Proklete premiere. V dramo hodimo k njim kakor k Fajmoštru na četrtinke.
Kritik B: Pravijo, da jili bo letos ‘24.
Kritik A: Veš, od kraja, k trem, štirim še greš, da bi dejal z zanima" njem. Seveda: z našim poročevalskim. Toda zdajle, ko gre božič v deželo, si pa vsega sit.
Kritik B. (kima): Posebno poslušati veseloigro: tej te bodi! Rajši bi pustil, da bi mi pulil kdo brke.
Kritik A. (se domisli in smeje): Če bi ti jih Nablocka, potem bi že še šlo. Sicer pa imaš prav. Ti si slabo razpoložen, na odru igrajo pa veseloigro! Je satan! Kar po njih bi mahnil, pa ne samo s peresom.
Kritik B.: In večna žalost je tudi kirž. Ibsen, Andrejev, Goethe...
Kritik A: Za zadnjega Andrejeva še nisem napisal poročila, imam pa že sijajen domislek! Takoj za začetek!
Kritik B (se muza) Kakšnega pa?
Kritik A: Figo! Da mi ga pouzmaš!
Kritik B: Ne bahaj se no, revščina!
Kritik A: Veš, takole: Avtor Andrejev je rekel nekje sam o sebi: Pišem za deset, enajst ljudi, ki me razumejo. Jaz bom pa vprašal: Ali je teh deset, enajst ljudi j ravno v Ljubljani, da zanje igra ta slovita uprava?
Kritik B (se krohota, da ga vsi gledajo).
Kritik A: Pst. Direktor drame te gleda iz lože.
Kritik B: Bivši ali novi?
Kritik A: Bivši.
Kritik B zamahne z roko.
Kritik A: Enkrat sem ga začel nalašč, češ, zgani se, mrcina! Brez uspeha. Še k meni v pisarno se ni primajal.
Božična in novoletna darila v veliki in okusni izberi po nizkih cenah 'priporoča
M. Ti^csr, Ljublfana
Šelenbugova ulica 1 in Sv. Pelra cesta 23
C LJUBLJANA,] I 1	Zidovska	■
l V,^	ulica	5	i
SPECIJALITET	j
Primerna	božična in novoletna	darila — Cene nizke	1
tli •	* Hi t i i ■ 11 ■	• j ■ ■ ■ ■ ■ • lil m i n m i i i	. _ _ _ _
11	i m 11................• • • •«« •>••••• 11 • •••• ■ •■■	n i i i i i i i iii iii m mil iiiupjiiiiiiii i i u iiiiur
l Priporoča se | delikatesna ! trgovina
IZBIRA RAZNOVRSTNI
7
Kritik B: Mladi, kaj, tisti ga drže za vrat! Demonstracije pri »Zapeljivki«. Kaj? Samo v Ljubljani mogoče!
Kritik A:	»Če se ne	boš smejal, te bom žgečkal!«
Kritik B:	No, saj so	tudi stari zarenčali.
Kritik A:	Veš, če bi	bil karikaturist, bi jih naslikal.	Stare	kot	velikanske slone z dvignjenimi rilci in repi	in	desnimi	pred-
njimi nogami, gobce odprte, okla na boj, Golarja pa kot zajčka z glavo v travi, pod repkom ima pa zapisano: »Vdova Rošlinka, Zapeljivka«.
Kritik B: Pst. Začetek.
Tema. Zastor se dvigne. Veseloigra se prične.
Kritik A (šepeta): Cape, pa ne kulise!
Kritik B: Tam le se vidi kos remija.
Kritik A: Kje?
Kritik B: Na desni spodaj, blizu kota.
Kritik A: Kje, kje?
Kritik B: Ti si brljav, ne boš opazil.
Kritik A: Zoperna ženska!
Kritik B: Včeraj sem jo videl na cesti. Nemogoče!
Kritik A: Sploh: Kje pa je tisti ženski fluidum, ki naj bi spajal poslušalca in igralko na odru?
Po predstavi. Na cesti.
Kritik B: Veš, kaj bom jaz o tem napisal?
Kritik A: Ne zapeljuj me. Sam si izmislim gotovo kaj duhovitejšega!
Kritik B: Misel za to veseloigro je dobra. Samo če bi jo napisal Sha\v!
Kritik A (Zmagoslavo): Ne moreš tega zapisati! Shawa si strgal!
Kritik B: Kdaj?
Kritik A: Ko so vprizorili »Cezarja in Kleopatro«.
Kritik B (se tleskne po čelu): Hvala ti, angel varuh! Nato sem čisto pozabil!
Kritik A: Nič hudega. Saj brez polomije včasih ne gre. Zadnjikrat strgam Lajngerjevo »Periferijo«ali ti niso nato na Češkem ravno te drame odlikovali s posebno nagrado?
Cvetličarna „Niza“
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 30
sprejema naročila na šopke, vence, aranžmaje i. t. d. i. t. d
Priporoča se cenjenemu občinstvu. — Konkurenčne cene.
trgovina Fabiani & Jurjovec
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 5.
Točna in solidna postrežba. — Cene zmerne.
8
Kritik B: Pa z Benaventom je bila tudi smola. Človek se spravi nanj, seveda nič hudega sluteč, nazadnje ti pa pomole pod nos, da 'je dobil Noblovo ^lagrado, povrhu paj se ravno za tisto delo, katerega si strgal.
Kritik A: No, saj si ti zarohnel nad gledališko pisarno in po pravici. Zakaj so pa tam, zakaj pa ne povedo naprej takih reči, če jih vedo!
Kritik B (vzdihne): Oh, naš posel je težak!
Prideta v kavarno in pišeta za mizo svoji poročili.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllll
Vesefe Božične praznike in srečno Ilovo fefo žefi vsem fju6ifefjem našega gfedatišča	„§fed.	fisf.“
lllllllllllllllllllllll!ll!llllll!lllllllllllllll!ll!llllllllllllllllllllllll!lllll!l!lllllllllllll!illllllllllllllllllllllllllllll!llllllll!lllllllllllllllllllllllllll!llllll!llllllll!!HNII Božični repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. O božičnih praznikih vprizori naše gledališče pet dramskih in tri operne predstave. Drama bo igrala: na sveti dan ob 'treh Shakespearejevo »Zimsko pravljico« kot mladinsko predstavo, na Štefanov dan ob treh popoludne do zdaj najbolj uspelo veseloigro ie sezone »Pegico mojega srca«, z gospo Šaričevo v naslovni igri, zvečer ob osmih zanimivo in slikovito češko dramo »Periferija« z gg. Nablocko in Rogozom v glavnih vlogah in v nedeljo po Štefanovem ob treh popoludne Golarjevo veseloigro »Vdovo Rošlinko« z gg. Juvanovo in Cesarjem, zvečer pa ravnokar novo naštudirano češko veseloigro, zabavno-aktualno »Drugo mladost«. Opera bo pela na sveti dan ob polu osmi zvečer Smetanovo »Prodano nevesto« prvikrat v tej sezoni V njej nastopita dva gosta in sicer gospa Mana Žaludova kot Marenka in g. Zdenko Knittl kot Janko. Gospa Žaludova je najboljša sodobna češka Marenka. Kot taka je gostovala pod vodstvom znamenitega češkega skladatelja in dirigenta Oskarja Nedbala na češki turneji v Barceloni ter žela tam in povsod, koder je nastopila, ogromne uspehe. Zdaj se zanima zanjo dunajska državna opera. Ljubljanskemu občinstvu se je svoj čas predstavila v naslovni vlogi »Aide«. Obenem z njo gostuje v vlogi Janka g. Knittl.
Pazite pri nakupu čevljev na znamko ,Peko‘ ^ /-		
Tovarne Tržič. Podružnice: Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1.		Podružnice: Zagreb, Račkoga ulica 3 Beograd, Knez Mihaj-lova br 44
V V Najpopolnejši in najceneji		domači izdelek.
9
našemu občinstvu, ki ljubi glasbo in petje, ljub in drag gost, Pii tej .pred-, stavi bo pel Keeala g. Betetto, kar je gotovo privlačnost zase. Tako utegne biti to najzanimivejši glasbeni večer med božičnimi počitnicami v Ljubljani. Na Štefanov dan popoludne ob treh bo igrana v operi Offenbachova opereta »Orfej v podzemlju in v nedeljo na to ravnotako ob treh popoludne Verdijev »Rigoletto« z g. Balabanom v naslovni vlogi, z g. Lovšetovo kot Gildo in z g. Banovcem kot izvrstnim vojvodo. Na vse te prireditve opozarjamo tudi občinstvo iz sosednih krajev, trgov in mest, svetujoč vsem, (ta se poslužijo prostega počitniškega časa ler se pripeljejo v Ljubljano, da si izberejo in ogledajo iz bogatega božičnega repertoarja tisto, kar bi jim utegnilo najbolj ugajati. Sledeče predstave imajo znižane cene: Zimska pravljica, Pegica mojega srca. Periferija. Vdova Rošlinka, Druga mladost, Orfej v podzemlju in Rigoletto. Vstopnice so na prodaj od danes dalje v opernem gledališču dopoludne med 10. in pol 1. in popoludne med 3. in 5. uro, ter pol ure pred začetkom vsake predstave v tistem gledališču, kjer se predstava vrši.
Mladinska predstava o božičnih praznikih v ljubljanski drami. Na sveti dan bo vprizorjena v ljubljanskem dramskem gledališču ob treh popoludne prekrasna Sliakespearejeva »Zimska pravljica*' kot predstava za mladino. Pri tej vprizoritvi nastopi Vlo malega ves dramski ansambl. Sodeluje tudi muzika dravske divizijske oblasti, ki bo izvajala pod vodstvom kapelnika dr. Švare prav za »Zimsko pravljico zloženo učinkovito Humperdinckovo. glasbo.
Večer pantomimičnih baletov v ljubljanski operi bo med božičnimi prazniki v torek, dne 29. decembra ob polu osmi uri zvečer. Pri tej prireditvi se vprizori na prvem mestu Baranovičev balet »Srce iz leda-". Ta pantomima spada v muzikalnem oziru med najzanimivejške in najoriginal-nejše jugoslovanske skladbe. Hrvatske in slovenske narodne pesmi so v Baranovičevi kompoziciji tako srečno, izvirno in efektivno vporabljene, da ni v delu takta, ki bi glasbenika ves čas ne zanimal. Gotovo je. da pojde to delo iz Zagreba preko Ljubljane v Beograd in od tam tudi na druge velike odre. Praga. Brno. Dunaj se zanje že zanimajo. Tudi vsebina »Srca iz lecta* je zelo ljubka, slikovita in interesantna. — Na drugem mestu se izvaja isti večer baletna pantomima na srlasbo skladbe C. M. Webra -Poziv
LL specialna troovina vsakovrstni!] rib
••	J.	OGRINC
I.iuMiana, Gradišče pnlr<rSchiimiia Vsaki dan sveže sladkovodne in morske ribe
ANT.	KRISPER
Mestni trg 26. —	— Božična in novoletna darila.
„RIBA
70
«
na ples--, kot tretja točka r>a baletna karakterna slika Nikolaja Rimskega.
Korsakova »Capriccio espagnole*. Nje dejanje se godi na Španjolskem. — Muzika je ognjevita in se ponaša s krasno inštrumentacijo. Slavni skladatelj je poklonil to delo peterburški filharmoniji. Povsod, kjer se je izvajalo, je doseglo velik uspeh ter ostalo stalno na repertoarju vseh večjih gledališč. Ljubljanska vprizoritev je pripravljena po koreografiji zagrebške primabalerine M. Fromannove. »Srce iz lecta« dirigira direktor opere g. Polič, »Poziv na ples« in »Capriccio espagnole< pa kapelnik g. dr. Švara. Pri pantomimah plešejo gg. Tuljakova, Golovin, Moharjeva, Jančarjeva in baletni zbor.
Novitete v drami. Drama pripravlja Pirandellijevo tragedijo »Henrik IV. v režiji g. O. Šesta in z g. Rogozom v naslovni vlogi in Skavvovo dramo »Obrt gospe NVarren«- v režiji g. M. Skrbinška z g. Medvedovo in Nablocko v večjih vlogah.
Vitezslava Novaka simfonična pesnitev »Vihar« za soliste, zbor in veliki orkester se bo drugič izvajala v soboto, dne 9. januarja v Unionski dvorani. Prijave za vstopnice se sprejemajo v Matični knjigarni.
' !
DRAMA.
DRUGA MLADOST.
Veseloigra v treh dejanjih s prologom.
Spisal K. Scheinpflug. Poslovenil Fr. Bradač.
,	Režiser:	Zv.	Rogoz.
T)r. Klement, notar ...................................................... Gregorin
Brazda, veletrgovec ..........................................................Peček
Justina, njegova žena ....................................................Medvedovn
Tina, njegova hčerka ......................................................Nablocka
Hinko Melihar, prof. nar. gospodarstva .......................................Rogoz
Terezija, njegova žena.....................................................Juvanova
Stanislav Melihar. njegov sin..............................................*	*
Orlov ..........................................................  ,	,	,	,	Kralj
Novotna.....................................................................Rogozova
j TONI JAGER-ČERNE & Ko.!
• TRGOVINA Z ROČNIMI DELI IN VOLNA V RAZLIČNIH BARVAH '•
j LJUBLJANA, DVORNI TRG ŠTEV. 1 j
• •
Fr. Herzmansky, Ljubljana
Prva najstarejša cvetličarna se je priselila iz Prešernove ulice na Stari Trg štev. 3 Priporoča se cenjenemu občinstvu.
11
Katrica ............................................................................Vida
Bariča .	    ,	,	,	Ježkova
Pisar .	     ,	,	,	,	Košič
Tuj gospod . » •..................................  .....	...	.	.	,	Danilo
Oštir ........................................................................  Osipovič
Prolog se odigrava v gostilni sreskega mesta, I. dej. v Pragi v stanovanju veletrgovca Brazde, II. in III. istotam v pisarni notarja Klementa.
VERONIKA DESENIŠKA.
Tragedija v petih dejanjih (Sedmih slikah). — Spisal Oton Župančič.
Režiser: O. Šest. Brigita | Jelisavini f Vera Danilova Geta f dvornici ( Juvanova Hermanov kancelar .’ . Jerman Friderikov pisar . . Jerman
Pravdač .....................Kralj
Bonaventura . . . Skrbinšek Deseniški gospod . . . Lipah Veronika, njegova hči . Šaričeva Sida, njegova sestra . Medvedova
ZA NARODOV BLAGOR.
Komedija v štirih dejanjih. — Spisal Ivan Cankar.
Režiser: M. Skrbinšek.
Aleksej pl. Gornik ......................................................... Levar.
Dr. Anton Grozd, dež. poslanec, obč. svetnik itd.............................Cesar.
Katarina, njegova žena  ............................................  .	Juvanova
Matilda, njegova nečakinja................................................ Šaričeva
Dr. Pavel Gruden, državni poslanec, obč. svetnik itd..........................Peček
.Helena, njegova žena.....................................................Medvedova
Jožef Mrmolja, občinski svetnik............................................Gregorin
Klander, občinski svetnik  ....................................................Plut
Mrmovljevka ..............................................................Rakarjeva
\
Najugodnejši nakup igrač in primernih daril pri tvrdki
Vaso Petričič nasl. Samec
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 21.
Herman II. Celjan	.	.	. Levar
Friderik II., njegov	sin	. Rogoz
Jelisava Frankopanka, Friderikova žena .	.	Marija Vera
Vitez Jošt Soteski	.	.	Gregorin
Vitez Ivan Sevničan . Drenovec Nerad, oskrbnik v Krškem gradu ...........................Plut
12
Julijan Ščuka, žurnalist	...	 Skrbinšek.	.
Siratka, literat ..............................................................Jerman
Fran Kadivec, jurist, sorodnik	Grozdov.........................................Jan
Profesor Kremžar .............................................................  Lipah
Stebelce, poet ............................................................  Drenovec
Slabo oblečen mlad človek ..........................................-	.	.	Sancin
Hišna pri Grudnovih ........................................................Gorjupova
Prvi občinski svetnik..........................................................Danilo
Drugi občinski svetnik.......................................................Smerkolj
Tretji občinski svetnik .......................................................Medven
Peter, Gornikov sluga....................................................  .	Košič
Začetek ob ‘20. — Konec ob pol 23.
OPERA.
OIIFEJ V PODZEMLJU.
Burleskna opera v 2. dej., (4 slikah). — Spisal Hector Gremieux. Uglasbil L Offenbach. Prozo po francoskem izvirniku na novo priredil in predelal Fr. Kobal.
Dirigent: Dr. Švara.		Režiser:	Jos. Povhe.
Aristaios	Kovač	Diana 		Korenjakova
Pluton . j		Javno mnenje	. . Ropasova
Jupiter 			Juno 		
Orfej 		. Medven	'Venus ....	. Ramšalkova
Jean Styx ....		Cupido ....	. . Ribičeva
Merkur 			Minerva ....	. Mencinova
Morfej 		. Erklavc	Kybela ....	. Pompetova
Bacchus 		Rus Fr.	Ženski glas . .	. Škerjančeva
Mars 		. Janko	Hišnica na Olimpu	. Erklavčeva
,Eurydika 		Poličeva	Gojenka Orfeja	. Jeromova
Orfejeve gojenke, spremstvo Javnega mnenja, gledališki kritik, časniški reporter, radiografski poročevalec, kinematografski operater, policijski komisar, predmestna klepetulja in čuvar Javne nravnosti, bogovi in boginje. 1. slika: V tebanski okolici. II. slika: Na Olimpu. III. slika: pred peklom.
IV. slika: V peklu. Po I. dejanju (2. sliki) daljši premor.
Nove dekoracije naslikal po načrtih ing. Kregarja gled. slikar Skrušnv.
Konec ob 10. uri.
Remington mod. 12
najnovejši amerikanski pisalni str#j radio aparate In sesta ne dele
dobavlja samo tvrdka
Franc Bar T^f Ljubljana
Telefon 407 Cankarjevo nabrežje 5 Telefon 407
75
RIGOLETTO.
Opera v treh dejanjih. — Besedilo po Viktorja Hugoj'a drami »Le i‘oi samuse«.	Napisal F. M! Piave, poslovenil A .Funtek. — Uglasbil	G. Verdi.
Dirigent:	A.	Balatka.	Režiser:	F. Bučar.
Vojvoda Mantovanski ..................................................  Banovec
Rigoletto, njegov dvomi šaljivec	.  ............................. , Balaban
(iilda, hči Rigolettova ..............................................Lovšetova
Giovanna ..............................................................Ropasova
Sparafucile, bandit.........................................  ,	,	,	Rumpelj
Maddalena, njegova sestra ...................................Thierry-Kavčnikova
Monterone ..............................................................  Janko
Borsa	j	 Mohorič
Marullo	i	dvorniki.	Šubelj
Ceprano )	 •	Sekula
Grofica Ceprano . ......................................................Asejeva
Paž ....................................................  ,	,	,	.	.ieromova
Stražnik .........................................  .	,	,	,	,	,	,	, , Pip
Dvome dame in kavalirji.
  umni umnm imunimi n................. ..................
Repertoar Narodnega gledališča v	Ljubljani.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
5.	decem.	sobota	Krpan mlajši 		Red F
6.	ff	nedelja	ob 3 pop. Pegica mojega srca.	
			Ljudska predstava po zniž cenah.	Izven
			ob 8. uri zv. Periferija ....	Izven
7.	tt	pondeljek	Zaprto.	
8.		torek	ob 8. zv. Vdova Rošlinka	Izven
9.	»	sreda	Zapeljivka 		Red A
10.	M	četrtek	Krpan mlajši		Red B
11.	99	petek	Profesor Stdricin ....	Red E
12.	n	sobota	Zaprto.	
EN GROS
KONFEKCIJ*
LA5TNA
IZDELAUA
EN DETAIL
»ELITE" d. z o. z.
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULKA 9
- Največja konfekcijska trgovina -
Mojstrsko krojena damska in moška oblačila
n
13.	decem. nedelja		ob 3. uri pop. Vozel. Ljudska	
			predstava po znižanih cenah.	Izven
			ob 8. uri zv. Profesor Storicin	
		*	Ljudska predstava po zniž. cenah	Izven
14.	»	pondeljek.	Zapeljivka 		Red C
15.		torek	Zaprto.	
16.	»J	sreda	Druga mladost 		Red D
17.		četrtek	Veronika Deseniška ...	Red B
18.	M	petek	Zaprto.	
19.	»J	sobota	Profesor Storicin 		Red F
20.		nedelja	ob 3. uri pop. Pegica mojega srca	
			Ljudska predstava po zniž. cenah.	Izven
			ob 8. uri zvečer Druga mladost.	
			Ljudska predstave po zniž. cenah.	Izven
21.	>t	pondeljek	Krpan mlajši	Red E
22.	tt	torek	Zaprto.	
23.	w	sredo	Veronika Deseniška ....	Red A
24.	yy	četrtek	Zaprto.	
25.	yy	petek	ob 3. uri pop. Zimska pravljica.	
			Mladinska predstava po zniž. cen.	Izven
26.	yy	sobota	ob 3. uri pop. Pegica mojega srca.	
			Ljudska predstava po zniž. cenah.	Izven
			ob 8. uri zvečer Periferija. Ljudska	
			predstava po znižanih cenah	Izven
27.	yy	nedelja	ob 3. uri pop. Vdova Rošlinka.	
			Ljudska predstava po zniž. cenah.	Izven
			ob 8. uri zvečer Druga mladost.	
			Ljudska predstava po zniž cenah.	Izven
28.	yy	pondeljek	Zaprto.	
29.	yy	torek	ob 8. uri zv. Veronika Deseniška.	Red D
30.	yy	sreda	Za narodov blagor		Red F
31.	yy	četrtek	Zaprto.	
			Opera:	
		Začetek ob pol 20. uri zvečer.		
5.	decem.	sobota	Zaprto.	
6.	y>	nedelja	ob 3. uri pop. Aida Ljudska pred-	
			stava po znižanih cenah. . .	Izven
7.	n	pondeljek Zaprto.		
8.	yy	torek	ob 3. uri pop. Orfej v podzemlju.	Izven
9.	M	sreda	Don Juan 		Red F
15
10.	M	četrtek	Eva 		Red D
11.	ff	petek	Zaprto.	
12.	»	sobota	Rigoleto Gostov, ge Olge Olgine	Izven
13.	n	nedelja	ob 3. pop. Netopir. Ljudska predstava po znižanih cenah	Izven
14.	»	pondeljek	Zaprto.	
15.	»	torek	Manon Gostov ge Olge Olgine	Red E
16.	n	sreda	Zaprto. (Skušnje za slav. koncert.)	
17.	„	četrtek	Zaprto. ,, ” ,, ff	
18.	n	petek »	V unionski dvorani: Koncert v proslavo rojstnega dne Nj.Vel. kralja Aleksandra. V. Novaka simfonična pesnitev za soli, zbor in veliki orkester. Izvajajo: gg. Lov-šetova, Banovec, Betetto, sto članov zbora Glasb. Matice, operni orkester pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Matice, in muzika Dravske divizijske oblasti. Dirigent: M. Štritof.	
19.	»	sobota	Orfej v podzemlju ....	Red A
20.	»	nedelja	ob 3. pop. Glumači, Favnova noč Svatovac. Ljudska predstava po znižanih cenah		Izven
21.	»	pondeljek	Zaprto.	
22.	ff	torek	Eva. Gostovanje Zd. Knittla .	Red F
23.	ff	sreda	Zaprto.	
24.	ff	četrtek	Zaprto.	
25.	ff	petek	Prodana nevesta. Gostovanje Mane Zaludove in Zdenka Knittla	Izven
26.	ff	sobota	ob 3. uri pop Orfej v podzemlju. Ljudsk« predstava po zniž. cenah.	Izven
27.	ff	nedelja	ob 3. uri pop. Rigoletto. Ljudska predstava po znižanih cenah	Izven
28.	n	pondeljek	Zaprto.	
29.	ff	torek	Srce iz lecta. Poziv na ples. Capriccio espagnolo Pantomimi-čni baleti. 		Red B
30.	ff	sreda	Eva		Red C
31.	ff	četrtek	ob 6. uri zv. Orfej v podzemlju. Ljudska predstava po zniž. cenah.	Izven
iiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiMiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiimiiiiiiiHMiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii
Lastnik in izdajatelj: Uprava kr. Narodnega gledališča v Ljubljani. Urednik: Fran Lipah. — — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.