<$ Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole | in obrtne pripravljalne šole Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1901/1902. / k. Založila I. mestna petrazredna deška ljudska šola v Ljubljani. o D Natisnil A. Klein & Comp. '■ . . '• • Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1901/1902. Založila I. mestna petrazredna dsška ljudska šola v Ljubljani. Tisk A. Klein & Coinp. • . 'j . Šolska poročila. A. Učiteljsko osobje. a) Premcin.be med šolskim letom 1901/1902. Začasni šolski voditelj, gospod Jožef Maier, je bil imenovan z dekretom e. kr. deželnega šolskega sveta z dne 3. julija 1901, št. 1654, stalnim nadučiteljem in šolskim voditeljem na novoustanovljeni III. mestni petrazredni deški ljudski šoli v Ljubljani. Z razpisom z dne 9. septembra 1901, št. 742, ga je odpustil c. kr. mestni šolski svet iz njegove službe na tukajšnji šoli in mu obenem izrekel svoje priznanje za njegovo sedanje vestno službovanje. — G. nadučitelj Jožef Maier je služboval na tukajšnji šoli od 1. oktobra 1871, izprva kot podučitelj, od 1. 1875. kot stalni učitelj in od 1. julija 1895 kot začasni šolski voditelj, torej skupaj 30 let Oskrboval je vsa leta cerkveno petje. Z dekretom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 3. julija 1901, št. 1654, je bil imenovan nadučitelj na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, Frančišek Gabršek, začasnim šolskim voditeljem tukajšnje šole. Svojo novo službo je nastopil dne 9. septembra 1901. V dotičnem odpustilnem, oziroma nastopilnem dekretu z dne 9. septembra 1901, št. 742, mu je izrekel e. kr. mestni šolski svet svoje priznanje za njegovo sedanje vestno službovanje. Učitelju gospodu Engelber.tu Ganglu je dovolil c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 16. avgusta 1901, št. 2259, tudi za šolsko leto 1901/2. dopust v ta namen, da nadaljuje svoje študije na dunajskem pedagogiju. Njegovo mesto je tudi to leto nadomestoval pomožni učitelj g. Friderik Zebre do 30. septembra 1901, ko je odšel na svojo novo službo kot začasni učitelj v Št. Vid pri Ljubljani. Na Žebretovo mesto je bil imenovan z razpisom c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 4. novembra 1901, št. 997, izprašani učiteljski kandidat g. Ivan Štrekelj. — Z razpisom z dne 13. septembra 1901, št. 613, je imenoval c. kr. mestni šolski svet učiteljsko kandidatinjo gospodično Marijano Nojli za radovoljko na tukajšnji šoli. — Bolnemu učitelju g. Jožefu Travnarju je podaljšal e. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 18. februarja 1902, št. 556, dopust do 16. septembra 1902. Na njegovo mesto je prišel vsled razpisa e. kr. mestnega šolskega sveta z dne 26. septembra 1901, št. 789, za pomožnega učitelja izprašani učiteljski kandidat g. Ludovik Pirkovič. — 1* Ker je bila dovoljena tudi letos šesta vzporednica, je imenoval c. kr. mestni šolski svet z razpisom z dne 18. novembra 1901, št. 1025, za pomožnega učitelja izprašanega učiteljskega kandidata g. Antona Hrena. — Obolelemu učitelju g. Valentinu Kummru je dovolil e kr. mestni šolski svet z razpisom z dne 4. aprila 1902, št. 271, dopust do 16. julija 1902. Na njegovo mesto je ime- noval c. kr. mestni šolski svet z razpisom z dne 4. aprila 1902, št. 271, za pomožno učiteljico radovoljko na TI. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, gdč. Marijo Skaberne. — Z dnem 25. aprila 1902 je zbolel učitelj g. Maks Jo si n. 0. kr. mestni šolski svet mu je dovolil z razpisom z dne 27. maja 1902, št. 408, dopust do konca tekočega šolskega leta. Nadomeščali so ga izprva ostali učitelji, od dne 5. maja 1902 nadalje pa radovoljka gdč. Marijana Nolli, ki jo je imenoval c. kr. mestni šolski svet z razpisom z dne 27. maja 1902, št. 408, za pomožno učiteljico. b) Učiteljstvo ob koncu šolskega leta 1901/1902. Nadučitelj in šolski voditelj: Ravnatelj Andrej Žumer, stalni nadučitelj, odlikovan z zlatim križcem s krono za zasluge, je kot c. kr. okrajni šolski nadzornik na dopustu. Nadučitelj Frančišek Gabršek, začasni šolski voditelj, usposobljen za meščanske šole iz I. skupine s slovenskim in nemškim učnim jezikom, zastopnik učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu, oskrbnik šolskega vrta, varili zbirki učil, razrednik II. b razreda, je poučeval v tem razredu vso predmete razen risanja in petja, po 17 ur na teden. Učitelji: (Po službeni starosti na podlagi osebnega Statusa z dne 1. januarja 1902.) Valentin Kummer, stalni učitelj, razrednik III. a razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete razen prirodoznanstva, zemljepisja, zgodovino in risanja, po 20 ur na teden (od 4. aprila 1902 na dopustu). Ivan Bele, stalni učitelj, razrednik IV. a razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 24 ur na teden. Juraj Režek, stalni učitelj, razrednik IV. b razreda, je poučeval v tem razredu vso predmete, po 24 ur na teden. Luka Jelenc, stalni učitelj, usposobljen za meščanske šole iz I. skupine s slovenskim učnim jezikom, razrednik V. razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete razen petja, po 24 ur na teden. Janez Mlakar, svetni duhovnik, stalni veroučitelj, je poučeval v vseh razredih veiouk, po 18 ur na teden. Razen tega je služil šolsko sv. mašo in pripravljal šolsko mladino za sprejem sv. zakramentov. Jožef Travnar, stalni učitelj (od 28. septembra 1900 na dopustu). Jakob Furlan, stalni učitelj, varih zbirki učil in zalogi ubožnih knjig, razrednik III. b razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 23 ur na teden. Frančišek Gale, stalni učitelj, razrednik I. a razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 18 ur na teden. Maks Josin, stalni učitelj, knjižničar, razrednik I. b razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete razen petja in telovadbe, po 16 ur na teden (od 25. aprila 1902 na dopustu). Engelbert Gangl, stalni učitelj extra statum (od 16. septembra 1900 na dopustu). Pomožni učitelji in učiteljici: Ludovik Pirkovič, razrednik III. c razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete in petje v V. razredu, po 24 ur na teden. Ivan Štrekelj, voditelj cerkvenega petja pri šolski sv. maši, razrednik IV. c razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 24 ur na teden. Anton Hren. do 4. aprila 1902 razrednik II. a, od 4. aprila 1902 pa UT. a razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 19, oziroma 23 ur na teden. Marija Skaberne, od 4. aprila 1902 razrednica II. a razreda, je poučevala v tem razredu vse predmete, po 19 ur na teden. Marijana Nolli je poučevala do 5. maja 1902 kot radovoljka v raznih razredih po 15 ur na teden, od 5. maja 1902 pa kot razrednica I. b razreda vse predmete v tem razredu ter risanje in petje v II. b razredu, po 20 ur na teden. Šolski sluga: Martin Svete. K Statistični pre- na konou šolskega Med letom jih je Materin jezik Stanuje Vera is Razred i o «e S Ji m (N 46 III. a III. 6 IV. a IV. b IV. c Skupaj 512 524 368 523 523 466 V prlmorl i lanskim lotom voi (+) man; (—) 121 122 0-12' 012 *) Moste 13, Selo 6, Šiška 9, Stepanja vas 13, Viö 1, Vodmat 16. g led učencev leta 1901/1902. Šolo jih je obiskovalo rd o'a ■* z Število kazni Za višji raz-•od, ozir. za izpust jo •—» -d <3> >■ o c a -+-j Ukovino je plačevalo V poštno hranilnico jo vložilo O O ,cc o O .T3 prav pridno ^ pridno manj pridno zanikamo «J m 9 B S) K o O O- 'S > a> o G S >CJ K h «1? Ul o Ul 0) >. 0 1 8 eS CS3 40 46 5 87 — — 40 3 — — — — — 33 10 — — — — 1 42 4 12 — — 56 — 2 - — — — 43 15 — — 2 2 54 6 60 — — 53 2 — — — — — 46 9 — — — 2 1 5Ž 11 257 — — 42 2 1 — — — — 33 12 — — — 2 — 43 5 48 — 2 41 1 — — — 32 10 - — — 4 1 37 12 242 - — 36 — — 2 2 4 1 22 15 | i — — l 3 2 33 8 149 — I — 45 1 1 — — - — 34 13 - — — l 4 4 39 12 145 — 12 46 — — — — — 34 12 — — — l G 1 39 9 60 — 22 45 - — — — — — 36 9 |- — — 3 — 42 4 26 — I'8 58 — 1 - - — — 45 14 - — — l 3 3 53 14 380 — 30 508 9 5 2 2 4 1 389 134 i — 29 15 480 90 1478 — 84 + 2-9M 2-63 + 0-02 0-4 + 0-07 + 076 0-12 + 0 27 + 0-3 0-58 + 1-34 0-86 0-49 1-43 18-56 11-48 %> % % % % % °/0 % ",o % % % % % % i S Ga S £T &> c- J-» S* 00 o 5; O, Ö B* « s tr «O ft. l-t- j» ßp O O 2<5. »n D Učne knjige v šolskem letu 19011902. C. Uredba pouka. Ves pouk je urejen v smisla razpisa e. kr. deželnega šolskega sveta z dne 19. avgusta 1885. 1., št. 1232. Porazdelitev učencev v posamezne razrede in oddelke, število učnih ur za posamezne predmete, učni smoter in razdelitev učne tvarine določuje „Učni načrt za petrazredne ljudske šole, v katerih je drugi deželni jezik obvezen predmet“, kateri načrt je bil objavljen z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 25. septembra 1886, št. 2439 ex 1884. Po tem učnem načrtu je za posamezne predmete določeno nastopno število tedenskih ur, in sicer: Učni predmet R a z r e d I. n. III. IV. V. 1 Veroznanstvo 1 l 2 2 2 Učni jezik (slovenski) .... 12 10 4 4 3 Drugi deželni jezik (nemški) . — — 7 5 5 Računstvo in oblikoslovje . . 8/ /a 4 4 4 4 Prirodoznanstvo 1 2 Prirodopis 2 Prirodoslovjo 1 Zemljepis in zgodovina . . . — — 1 2 4 Pisanje — 2 2 2 1 Risanje — 7* 1 2 2 Petje 7» 7* */ /a 7. 7, Telovadba */'* 7s 2 2 2 Skupaj . . . 19 20 25 26 27 D. Knjižnica. I. Šolarska knjižnica šteje koncem leta 1645 zvezkov (lani 1604). Po nakupu se je pridobilo: A. Paulin, Zoologijski atlant; Kr. Schmid, Roza Jelodvorska (3 izt.); A Kržič, Nedolžnim srcem; A. Kržič, Vrtec in Angelček 1901 (po 2 izt.); E. Gangl, Zvonček 1901 (2 izt.); J. Dimnik, Avstrijski junaki (5 izt.); E. Vrabl, Cujte nas! (13 izt.); J. F. Cooper, Natanael Bumppo I. — V. zv.; J. Leban, Mirko Poštenjakovič (5 izt). Izposodilo se je 275 učencem III., IV. in V. razreda 450 knjig. II. Knjižnica za rokodelske učence šteje koncem leta 264 zvezkov. III. Učiteljska knjižnica šteje koncem leta 1264 zvezkov (lani 1229). V preteklem letu so ji prirasle zlasti te-le knjige: 1. H. Schreiner & dr. J. Bezjak, Anleitung zum Gebrauche des ersten und zweiten deutschen Übungsbuches (3 iztisi). 2. Jos. Ambros, Das erste Schuljahr. 3. Jos. Ambros & G. Grabolle, Das zweite Schuljahr. 4. G. Grabolle, Das dritte Schuljahr. 5. K. Ambros & Joh. Doiwa, Das vierte Schuljahr. 6. K. Ambros & Joh. Doiwa, Das fünfte Schuljahr. 7. Fr. Rau, Die drei letzten Schuljahre. 8. Popotnik, 1900 in 1901. 9. Zeitschrift für das österreichische Volksschulwesen, 1898—1901. 10. Kmetovalec, 1901. 11. E. Lah, Letopis Slovenske Matice 1901. 12. L. Pintar, Zbornik znanstvenih in poučnih spisov. 13. Dr. K. Štrekelj, Slovonske narodne pesmi, 6. snopič. 14. Dr. G. Paul, Der Nutzen der Schutzpocken-Impfung. 15. Dr. J. Lamberg, Die erste llilfe bei plötzlichen Unglücksfällen. 16. Jac. Blied, 160 Orgelstücke. 17. H. Schreiner & Fr. Hubad, čitanka za obče ljudske šole, II. del. 18. Begeln für die deutsche Rechtschreibung, Große Ausgabe. 19. Fr. Frisch, Die Sprachlehre und das Rechtschreiben in der Volks-und Bürgerschule, I. in II. del. 20. Fr. Frisch, Der Aufsatz in der Volks- und Bürgerschule, I.—III. del. 21. A. Janežič — Fr. Hubad, Slovensko-nemški slovar. 2<5. A. Janežič — Ant. Bartel, Deutsch-slovenisches Hand-Wörterbuch. 23. J. M. Seigerschmied, Pamet in vera. 24. A. Kosi, Umni kletar. Knjižnica je vpisana v Družbo sv. Mohorja in v Slovensko Matico ter naročena na Vrtec s prilogo Angelček in na Zvonček. Mladini neprimerni spisi Slovenske Matice se vpišejo v učiteljsko knjižnico. Šolarska knjižnica je dobila od mestne občine dotacije 50 K, knjižnica za rokodelske učence in učiteljska knjižnica nimata stalnih dohodkov. Knjižničar: Maks Josiu. E. Zbirka ueil, s katero je združena stalna razstava Za napravo učil je dobila šola od mestno občine letne dotacije 140 K, ki se je porabila za nakup novih učil. Zbirki so prirasla sledeča učila: Nazorni nauk: Jansky, Podobe za nazorni nauk (5 komadov). — Polo s podobami za šolo in dom (27 komadov). — Stroj za priostrovanje svinčnikov. — Hölzel, 4 letni časi (4 stenske podobe). Prirodopis: Goveji parklji (dar učenca F. Kozaka). — Domača mačka (podmašena). — Prepelica (podmašena). — Leutemann H., rjavi medved, kapusov belin (2 stenski podobi v barvotisku). Prirodoslovje: Toplomer. — 2 steklenici za kuhanje.—•Camera obscura. — Vzvod — Pnevmatično vžigalo. — Kemikalije: modra galica, rjavi manga-novec, kalcijev klorec, lakmus, salmijak, železov sulfid, soda, aluminij, arzen, jod, magnezij, nikelj, fosfor. Zemljepis in zgodovina: Grefe, Stara Kranjska, 4.—9. zvezek (dar občinskega sveta ljubljanskega). — Fotografična slika šolskega poslopja. — Vlach J., Razložba najvažnejših zemljepisnih pojmov (3 listi v barvotisku). — Hölzel, 8 zemljepisne podobe: puščava, Snežka in Kotorski zaliv. — 2 stenska zemljevida za prerisovanje s kredo (Evropa in Avstro-Ogrsko). — Podobe v okvirih: Praprotnik, Bleiweis, Marn, Slomšek, Pestalozzi. — Medaljonska slika Njegovega Veličanstva. — Vladarji habsburško-lotarinski (podoba v okviru). — V spomin 6001etne podložnosti Kranjske (podoba v okviru). — Henrik Jasomirgott, Wallenstein (podobi v okvirih). Petje: Harmonij (dar g. Lužnika). Variha zbirki učil: Jakob Furlan in Frančišek Gabršek. F. Stalna razstava učil. Ker je ostala tudi letos začasna vzporednica, se je morala za 111. c razred porabiti soba, v kateri je bila poprej nastanjena stalna razstava učil. Zaraditega jo bila razstava učil tudi lotos utesnjena v majhni sobi za učila. Z dotacijo 100 K, ki jih daje stalni razstavi učil mestna občina ljubljanska, je nakupilo šolsko vodstvo več različnih predmetov in podob za nazorni nauk, prirodopis, prirodoslovje, zemljepis in zgodovino. — Stalna razstava je združena z zbirko učil I. mestne deške petrazrednice, in nje letošnji prirastek je razviden iz odstavka E. „Zbirka učil“. G. Zaloga ubožnih knjig. Ta zaloga se popolnjuje, oziroma vzdržuje iz podpore c. kr. šolskoknjižne zaloge na Dunaju, iz podpore knjigotržnice pl. Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani in iz podpore kranjske hranilnice. Na koncu šolskega leta je stanje te zaloge to-le: 2 '~' M Mi Oh CTJ Ul 125 149 Skupaj 94 1070 Knjige so se izposodile 287 učencem vsakdanje in 138 učencem obrtne pripravljalne šole. Varih tej zalogi: Jakob Furlan. H. Šolski vrt. Za šolski vrt daje mestna občina 120 K letne dotacije. Iz tega doneska je bilo moči šolski vrt temeljito pognojiti in obdelovati. Na vrtu pred šolskim poslopjem so se odstranila nekatera starejša drevesa in grmi. Posadilo se je nanovo: 2 trepetliki, 2 krhliki, 2 bela jagneda, 1 jelša, 3 jelke, 3 brinovi grmi, 1 ma-linjak in 1 vrtni oslez. Na tem vrtu je sedaj 83 gozdnih dreves in 50 grmov. — Sadno drevje na vrtu za šolskim poslopjem se je pomnožilo za 3 pritlična in 1 visokodebelno drevo, ki jih je dobila šola brezplačno kot član c. kr. kmetijske družbe (2 hruški in 2 jablani), tako da je sedaj na tem vrtu 66 sadnih dreves (44 pritličnih in 22 visokodebelnih). Naredil se je 1 kandelaber in cepilo več šipkov. V gnojno gredo se je posejalo 32 vrst cvetic, ki so so pozneje posadile po vrtu. Na prosto se je posejalo 16 vrst cvetic. Nasejala, oziroma nasadila se je raznovrstna poljščina in povrtnina. Za razno rastlino so je napravilo 25 ploščevinastih etiket s količi s slovenskimi, nemškimi in latinskimi napisi. — Telovadišče in vsa pota na vrtu in na dvorišču so se nanovo posula. —• O poletnem času so otroci na vrtu telovadili in se igrali; tudi so se vodili o lepem vremenu med odmorom po drugi učni uri dopoldne in v času pred začetkom popoldanskega pouka na vrt, da so si ogledovali nasade in čebole v panju, ki stoji na hrastovem kolu. Oskrbnik vrta: Frančišek Gabršek. I. Letopis. Šolsko leto 1001/1902. seje pričelo dne 16. septembra 1901 z vpisovanjem učencev, dne 17. septembra s sv. mašo v cerkvi Srca Jezusovega in dne 18. septembra 1901 z rednim poukom. Ker se je s šolskim letom 1901/1902. otvorila novoustanovljena III. mestna petrazredna deška ljudska šola na Erjavčevi cesti, je določil c. kr mestni šolski svet, da loči okoliš I. in III. mestne deške šole črta, ki gre od južnega kolodvora po Kolodvorskih ulicah in Obrežni stezi na Sv. Petra nasip, dalje čez cesarja Franca Jožefa I. jubilejni most in po Kopitarjevih ulicah do Mestnega doma, ki spada k tukajšnji šoli. Vsledtega se je zmanjšalo v primeri z lanskim šolskim letom število učencev tukajšnje šole za 122. Vendar se je pokazalo pri vpisovanju, da je treba tudi letos kakor prejšnje leto deliti III. in IV. razred vsakega v tri oddelke. Zato je c. kr. mestni šolski svet z razpisom z dne 26. septembra 1901, št. 786, tudi za to leto odobril otvoritev 6. (začasne) vzporednice, ustanovljene 1. 1898/1899. Šola je imela torej v tem letu 2 prva, 2 druga, 3 tretje, 3 četrte in 1 peti razred, skupaj 11 razredov. O. kr. mestni šolski svet je pripoznal učitelju g. Valentinu Kummru 6. službenostarostno doklado od dne 1. oktobra 1901. (Razpis, c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 24. februarja 1902, št. 321.) — Z razsodbo z dne 15. februarja 1902, št. 138, je c. kr. deželni šolski svet ugodil pritožbi učitelja g. Juraja Režka glede njegove 4. službenostarostne doklade in mu jo pripoznal že od 1. julija 1900 namesto od 1. septembra 1900. Dne 1. oktobra 1901 se je učiteljstvo udeležilo slovesne otvoritve mestne dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu. Dne 4. oktobra 1901 seje povodom godovnega dne Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. udeležila šolska mladina z učiteljstvom ob 9. uri dopoldne sv. maše v cerkvi Srca Jezusovega. — Dne 19. novembra 1901 se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom ob 9 uri dopoldne v cerkvi Srca Jezusovega spominske sv. maše za Njeno Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto. Dne 9. januarja 1902 je bila v tukajšnji telovadnici volitev zastopnika učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu. Izvoljen je bil nadučitelj Fr. Gabršek. Dne 15. februarja 1902 se je sklenilo I. polletje s sv. mašo. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je blagovolilo z Najvišjim sklepom z dne 5.junija 1901 imenovati ravnatelja c. kr. učiteljišča v Ljubljani, g. Frančiška Hubada, c. kr deželnim šolskim nadzornikom na Kranjskem. — Tem povodom so se novoimenovanemu c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku dne 27. junija 1901 poklonili voditelji mestnih slovenskih ljudskih šol v svojem in v imenu ljubljanskega učiteljstva ter mu izrazili svojo udanost in spoštovanje. Z razpisom Njegove ekscelence gosp. ministra za bogočastje in pouk z dne 8. junija 1901, št. 1346, je bil c. kr. okrajni šolski nadzornik, g. realčni prof. Frančišek Levec, imenovan ravnateljem tukajšnjega c. kr. učiteljišča. Ko je c. kr. okrajni šolski nadzornik, g. ravnatelj Frančišek Levec, odložil nadzorništvo za ljubljanske ljudske šole, so se dne 3. aprila 1902 poslovili od njega voditelji in voditeljica mestnih ljudskih šol in se mu zahvalili za vso blagonaklonjenost do ljubljanskega učiteljstva tekom vseh 12 let, kar je vodil ljubljansko šolstvo. Prav presrčno pa je bilo poslovljenje od bivšega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. Frančiška Levca dne 15. maja 1902, ko so mu priredili člani c. kr. mestnega šolskega sveta in učiteljstvo ljubljansko banket v Narodnem domu in mu ob tej priliki podarili svojo skupno fotogralično sliko. Glasom razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 20. marca 1902, št. 920, je bil c. kr. okrajni šolski nadzornik za krški in litijski okraj, c. kr. vadniški učitelj g. Anton Maier, imenovane, kr. okrajnim šolskim nadzornikom za slovenske in utrakvistične ljudske šole v Ljubljani ter je nastopil svojo novo službo dne 1. aprila 1902. — Tem povodom so se mu dne 3. aprila 1902 poklonili voditelji in voditeljica mestnih slovenskih ljudskih šol in mu izrazili svojo udanost in spoštovanje. 0. kr. okrajni šolski nadzornik, g. Anton Maier, je nadzoroval šolo dne 8., 15., 25. in 29. aprila, 30. maja, 3., 6., 7. in 24. junija 1902. Nadzoroval je pouk v raznih predmetih v vseh razredih ter učence tudi sam izpraševal, ogledal si je pismene in risalne izdelke vseh razredov od vsega leta, pregledal razredne uradne spise in vodstveno poslovanje v voditeljevi pisarnici. Po izvršenem nadzorovanju je sklical dne 30. junija 1902 učiteljstvo k posebni konferenci. Tu je razpravljal stanje pouka in vzgoje in podal potrebna navodila. Pouk v verstvu je večkrat nadzoroval preč. g. kanonik in stolni dekan Andrej Zameji c. V zdravstvenem oziru sta šolo nadzorovala dne 24. marca 1902 c. kr. deželni vladni svetnik, g. dr. Frančišek Zupanc, in mestni zdravstveni svetnik, g. dr. Ivan Kopriwa, ter natanko pregledala šolske prostore, ventilacijo itd. Običajno šolsko veselico so imeli učenci dno 28. maja 1902 na Božniku. Po daritvi sv. maše, pri kateri so učenci peli, je bil skupni zajutrek in potem prosta zabava, ki se je končala ob 11. uri z nagovorom šolskega voditelja in s Cesarsko pesmijo. Okrajna učiteljska konferenca mestnih slovenskih ljudskih šol jo bila dne 19. junija 1902 v risalnici mostne dekliške oseinrazrodnice pri Sv. Jakobu. Dne 29. junija 1902 je bila v zbornici tukajšnje šole konferenca voditeljev in voditeljic mestnih javnih in zasebnih ljudskih šol pod predsedstvom g. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Antona Maierja. Domačih konferenc je imelo učiteljstvo v teku leta 15, pri katerih se je obravnavalo o došlih razpisih in ukazih, o šolskem redu, o podporni zalogi šolskih knjig za uboge učence, o oproščenju od ukovine, o nakupu učil, o vodenju učencev, o učnih knjigah, o šolski higijeni, o učni metodi, o učnih uspehih in napredku pri pouku in o drugih šolskih stvareh. Šolska naznanila so prejeli učenci dne BO. novembra 1901, 15. februarja, 80. aprila 1902 in ob sklepu šolskega leta. Zdravstveno stanje šolske mladine tudi letos ni bilo prav ugodno. Tekom leta je obolelo 37 učencev za davico, 4 za Škrlatico in 39 za ošpicami, mnogo pa je bilo kontumaciranih. Ker so se jele ošpice epidemično širiti med otroki po mestu, je mestni šolski svet z razpisom z dne 2. januarja 1902, št. 1, ustavil pouk od dne 3. do 16. januarja 1902. Umrl je tekom šolskega leta 1 učenec: Zorič Rudolf (I. b razred) za pljučnico. Pri vpisovanju v šolo se je 444 učencev izkazalo z izpričevalom o cepljenju koz, 8 učencev pa še ni bilo cepljenih. Koze je stavil v šoli mestni policijski zdravnik, g. dr. Fr. 111 n er, dne 12. maja 1902, in sicer vprvič 8, vdrugič ali tretjič pa 115 učencem. Dne 21. maja 1902 je pregledal uspeh cepljenja. Verske vaje. Od 5. dne meseca maja nadalje je bila v cerkvi presv. Srca Jezusovega vsak ponedeljek in vsako sredo ob ’/< 8. uro šolska sv. maša, ki jo je oskrboval g. katehet Janez Mlakar, in katere se je udeleževala šolska mladina z učiteljstvom. Cč. oo. lazaristi so v ta namen radovoljno prepustili šoli cerkev in orgle. Pri sv. maši je popevala zborno šolska mladina. V teku leta je prejela šolska mladina trikrat zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. Prvo sv. izpoved je opravilo 62 dečkov, zakrament sv. birme je prejelo v stolni cerkvi sv. Nikolaja 54 dečkov. Praznik sv. Alojzija in obenem prvo sv. obhajilo je kaj slovesno praznovala šola dne 21. junija. Med sv. mašo, katere so se udeležili vsi učenci v cerkvi Srca Jezusovega, je bilo prvo sv. obhajilo, pred katerim je g. Janez Mlakar s primernimi, lepimi besedami ogovoril obhajance in starše. Vprvič je pristopilo k mizi Gospodovi 70 učencev. Po cerkvenem opravilu je gospod katehet pogostil prvoobhajance v telovadnici in jim podaril razne spominke. Šola se je korporativno udeležila slovesnega cerkvenega obhoda sv. Rešnjega Telesa v stolni cerkvi dne 29. maja 1902. Cerkveno petje je vodil in na orglah spremljal g. učitelj Ivan Štrekelj, ki je imel v ta namen večkrat skupne vaje s harmonijem v telovadnici. Dobrotnikov je imela šola, oziroma šolska mladina tudi letos prav obilo. V prvi vrsti je imenovati slavno kranjsko hranilnico, ki je velikodušno darovala v podporo ubogim učencem vsakdanje šole 400 K, rokodelčičem v obrtni pripravljalnici pa 100 K. Iz te podpore so dobivali ubogi učenci vse leto pisalno in risalno orodje in v začetku leta šolske knjige. Iz podpore e. kr. šolskoknjižne zaloge na Dunaju je c. kr. mestni šolski svet odmeril tej šoli ubožnih knjig v vrednosti 21 K 56 A, Za oddane kupone iz učnih knjig pl. Rleinmayr-Bambergove zaloge je šola dobila 11 ubožnih knjig v vrednosti 6 K 24 7*. Odbor narodnih gospa in gospodičen je preskrbel tudi letos 32 ubogim učencem te šole zimsko obleko kot božično darilo. Temu odboru načeluje preblagorodni gospod cesarski svetnik Ivan Murnik in preblagorodna gospa dr. Franja Tavčarjeva ob pomoči gospe Terezije Kleinove in gospodičen Josipi ne Kleinove, Jelice Lozarjeve, Ivane Premkove in Julije Premkov e. Razdelitev se je vršila dne 15. decembra 1901 ob 11. uri dopoldne v primerno okrašeni telovadnici tukajšnje šole. K tej razdelitvi so prišli tudi dečki in deklice iz drugih mestnih ljudskih šol, katerim se je namenila obleka, tako da je bilo obdarovanih nad 200 otrok Poleg obleke so dobili vsi otroci štruce in drugo pecivo. Slavnost so počastili s svojo navzočnostjo: Njega ekscelenca gospod e. kr. deželni predsednik baron Hein z gospo soprogo, gospod magistratni ravnatelj Ivan Vončina, gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik, ravnatelj Frančišek Levec, gospod ravnatelj obrtne strokovne šole Ivan Šubic, mnogo dam, ljubljanskega učiteljstva in več staršev obdarovanih otrok. Slavnost je otvoril šolski voditelj Fr. Gabršek s primernim nagovorom na otroke in dobrotnike, zahvaljevaje se v imenu šolske mladine, pa tudi v imenu učiteljstva odboru in njega predsedniku ter vsem dobrotnikom, med katerimi zavzema prvo mesto z znatnim doneskom kranjska hranilnica. Naposled opominja otroke, naj se vedno hvaležne izkazujejo za prejete dobrote s pridnostjo in lepim vedenjem. Nato so razdelile Njena ekscelenca gospa baronica Heinova in druge dame s posebno ljubeznjivostjo otročičem darila. V imenu obdarovanih otrok sta se zahvalila deček I. mestne petrazrednice in deklica osemrazrednice pri Sv. Jakobu. Povodom šolske veselice na Rožniku je daroval mestni župan ljubljanski, preblagorodni gospod Ivan Hribar, za uboge učence 40 K, tako da seje moglo 100 ubožnih učencev udeležiti veselice. Slavni občinski svet ljubljanski je podaril tukajšnji šolski knjižnici 6 zvezkov Grefejeve „Stare Kranjske“. Trgovec g. Josip Petrič je podaril ubogim učencem 1000 raznih zvezkov. Kakor druga leta so dobivali nekateri ubogi učenci tudi letos brezplačno hrano, in sicer: 1. v knezoškofijskem seminariju .... 1 učenec 2. pri čč. mm. Uršu lin kali . 3. pri čč. oo. Frančiškanih . 4. v ljudski in dijaški kuhinji 5. v hiralnici sv. Jožefa . . 6. v zasebnih hišah . . . 7 učencev 3 učenci 5 učencev 1 učenec 13 učencev Skupaj . . 30 učencev Vsem tem blagim dobrotnikom in podpirateljem šole in šolske mladine bodi presrčna zahvala. Bog povrni! Bog nam jih ohrani od prvega do zadnjega tudi še nadalje naklonjene šoli in ubogi šolski mladini! Šolsko leto se je sklenilo dne 15. julija 1902. Po slovesni sv. maši, pri kateri so otroci navdušeno peli zahvalno pesem in avstrijsko himno, se je vrnila mladina z učiteljstvom v šolo, kjer so se razdelila šolska naznanila, izpustnice in letna poročila. J. Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 1. julija 1901, št. 451, razglaša na podstavi razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 7. junija 1901, št. 1535, da se bode pri podeljevanju denarnih podpor oziralo le na istinito potrebne prosilce. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 21. avgusta 1901, št. 700, naroča šolskemu vodstvu, da poroča koncem vsakega polletja o učencih avgsbur-škega in helvetskega veroizpovedanja. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 27. avgusta 1901, št. 703, prijavlja na podlagi razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 17. avgusta 1901, št 2295, razpis Nj. ekscelence gospoda ministra za bogočastje in pouk z dne 10. julija 1901, št. 18651, ki določa, da se ima šolska obveznost otrok ogrskega državljanstva, bivajočih v kaki kronovini in deželi, zastopani v državnem zboru, presojati le po tudeželnih zakonih. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 17. septembra 1901, št. 768, opozarja na sklep občinskega sveta ljubljanskega z dne 16. oktobra 1900, št. 34462, da morajo zunanje občine za svoje otroke, zahajajoče na mestne ljudske šole, plačevati mestni občini na šolsko leto po 8 K šolnine. Razpis c. kr, mestnega šolskega sveta z dne 27. septembra 1901, št. 766, obvešča šolsko vodstvo o razpisu c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 31. avgusta 1901, št. 1351, glede nedovoljene agitacije za razširjevanje šolskih knjig, pisank, številnie, risank in drugih šolskih potrebščin, Razpis e. kr. mestnega šolskega sveta z dne 28. septembra 1901, št. 790, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 12. septembra 1901, št. 2669, da odločuje o prošnjah neaktivnih častnikov in kadetov za oproščenje od orožnih vaj pristojno domobransko okrajno poveljništvo. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 26. septembra 1901, št. 823, naroča, naj učiteljsko osobje opozarja učence na nevarnost, ki nastane iz prijemanja elektriških žic. Razpis šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole z dne 29. novembra 1901, št. 50, obvešča na podstavi razpisa c. kr. deželne vlade z dne 22. novembra 1901, št. 19179, o odredbi e. kr. ministrstva za bogočastje in pouk z dne 30. oktobra 1901, št. 31455, da se smejo na obrtnih nadaljevalnih šolah rabiti le učni 2 pripomočki, ki so odobreni od c. kr. ministrstva, in vzorci, izdani od risarskega urada na avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo. Razpis šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole z dne 18. novembra 1901, št. 49, razglaša odredbo c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk z dne 4. oktobra 1901, št. 7701 (razpis c. kr. deželne vlade z dne 12. novembra 1901, št. 1939B), glede pouka o najvažnejših občili zdravstvenih pravilih in o obrtni higijeni na obrtnih nadaljevalnih šolah. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 8. januarja 1902, št. 7, določa na podlagi razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 19. decembra 1901, št. 31,31, da je v ljudskih šolah rabiti slovensko in nemško slovniško terminologijo, izmed latinskih izrazov pa le one, ki so že obče sprejeti v šolsko knjige. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 20. januarja 1902, št. 41, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 12. januarja 1902, št. 41, da je z vso odločnostjo postopati s šolskimi zamudami na ljudskih šolah. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 24. januarja 1902, št. 56, ukazuje, da je izvršiti revizijo normalnega učnega načrta z dne 25. septembra 1886, št. 2439 iz 1. 1884. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 23. januarja 1902, št. 49, prijavlja razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 14. januarja 1902, št. 3737 ex 1901, kako je postopati pri začasnem nameščanju učiteljskih služb in pri razpisavanju učiteljskih mest v stalno nnmeščenje. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 12. februarja 1902, št. 113, opozarja na dotična zakonita določila, kako je postopati, kadar zboli kak otrok za nalezljivo boleznijo. Razpis mestnega magistrata z dne 24. februarja 1902, št. 7330, odreja, da bode zanaprej šolsko mladino na mestnih ljudskih šolah oproščal od ukovine c. kr. mestni šolski svet. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 29. februarja 1902, št. 160, določa, da se ima redni in izredni pouk v krščanskem nauku vršiti vedno v šolskih prostorih. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 7. marca 1902, št. 211, obvešča šolsko vodstvo, da je glasom razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 20. februarja 1902, št. 519, vbodoče opuščati izdajanje šolskih naznanil na meščanskih šolah koncem IV. četrtletja. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 4. aprila 1902, št. 269, naroča na podstavi razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. marca 1902, št. 816, da je nova pravila za nemški pravopis v najvišjih razredih že tokom toga šolskega polletja primerjalno poučevati. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 10. aprila 1902, št. 278, razglaša razpis e. kr. deželnega šolskega sveta z dne 29. marca 1902, št. 802, ki določa, da sodeluj tudi šola pri boju proti alkoholizmu. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 10. aprila 1902, št. 282, obvešča o razpisu c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk z dne 12. marca 1902, št. 3830, da je omejiti neopravičeno menjavo in preveliko različnost šolskih knjig in učil. (Razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 26. marca 1902, št. 907.) 'Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. aprila 1902, št. 234, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. februarja 1902, št. 709, kako je preurediti ponavljalne šole. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 29. aprila 1902, št. 254, naznanja, da je bil glasom razpisa e. kr. deželnega šolskega sveta z dne 20. marca 1902, št. 920, g. Anton Maier imenovan c. kr. okrajnim Šolskim nadzornikom za slovenske in utrakvistične ljudske šole v Ljubljani, ter da je nastopil svojo službo dne 1. aprila 1902. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 7. maja 1902, št. 365, prijavlja razpis e. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. aprila 1902, št. 1191, da sc je v uradnem poslovanju c. kr. mestnega šolskega sveta od 1. januarja 1903 nadalje ozirati na novi nemški pravopis. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 3. junija 1902, št. 421, naznanja razpis e. kr. deželnega šolskega sveta z dne 26. maja 1902, št 1511, ki nanovo ureja počitnice med šolskim letom. • ■ > Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 7. junija 1902, št. 442, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 26. maja 1902, št. 417, po katerem je nadomestiti zaradi ustavljenega pouka zamujene šolske dni ob prostih četrtkih v času, ko ni ponavljalnega pouka. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 20. junija 1902, št. 485, priobčuje razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 31, maja 1902, št. 345, da je za okrajno učiteljsko konferenco pismeno izdelovati metodiška in pedagoška vprašanja, da se je vestno pripravljati na pouk, da je pred začetkom šolskega leta razdeliti učno tvarino na četrtletja, mesece in tedne in da je spisovati dnevnik. K. Začetek šolskega leta 1902/1903. Šolsko leto 1902/1903. se prične dne 16. septembra 1902 s poklieanjom sv. Duha ob 8. uri in z rednim poukom. Vpisovanje učencev bode dne 13., 14 in 15. septembra 1902 v šolskem poslopju v Komenskega ulicah. Vsled razpisa c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 3. julija 1902, št. 510, se s prihodnjim šolskim letom v tukajšnjo šolo (in sploh v mestne javne ljudske šolo) ne sprejemajo nanovo učenci, ki prebivajo zunaj Ljubljane. Zunanji učenci, ki so že doslej pohajali to šolo, smejo zahajati vanjo še dotlej, da zadoste svoji šolski obveznosti. Zglašati se je s šolskim naznanilom. — Vsak učenec naj prinese krstni listek s seboj. — Kdor pa še ni hodil v to šolo, se mora izkazati z izpričevalom o stavljenju koz, ki pa je le tedaj veljavno, akö je izdano ali vsaj vidirano od mestnega fizikata ljubljanskega. V Ljubljani, dne 15. julija 1902. Fr. Gabršek, voditelj. Imenik i. Čop Ferdinand — Ljubljana. Črnjač Jožef — Vrhnika. Dermota Janez — Ljubljana. Dermota Jožef — Šiška. Fabijan Emil — Ljubljana. Gabrič Alojzij — Ljubljana. Gašperšič Alojzij — Ljubljana. Gajsler Frane — Ljubljana. Goldman Ludovik — Vel. Lašče. Golobič Matija — Ljubljana. Gorjane Alojzij — Ljubljana. Habič Frano — Radeče. Havliček Karel — Pazin. Japelj Frano — Ljubljana. Josin Emanuel — Ljubljana. Kržič Leopold — Ljubljana. Koprive Feliks — Ljubljana. Kosec Filip — Ljubljana. Kovač Janez — Ljubljana. Košiček Avguštin — Ljubljana. Krašovio Frane — Ljubljana. Lampe Albi? — Ljubljana. OkiČki Frane — Ljubljana. I. Biber Jožef — Ljubljana. Blumauer Robert — Ljubljana. Eger Viljem — Ljubljana. Eiletz Leopold — Tržič (Prim). Fakin Milan — Pulj. Fatur Karel — Divača. Gajeta Janez — Ljubljana. Golob Frano — Ljubljana. Herman Janez — Šiška. Javornik Janez — Ljubljana. Jerše Maks — Ljubljana. Juvan Leopold — Ig. Kemperle Ciril — Ljubljana. Kos Friderik — Ljubljana. Krušič Vladimir — Celovec. Kušar Ciril — Ljubljana. Lavrič Vinko — Ljubljana. Lenarčič Frano — Stepanja vas. *) Debelo tiskani so odličnjaki. učencev.*) razred. Pardubsky Jožef — Ljubljana. Perdan Frane — Ljubljana. Pleče Alojzij — Zagreb. Podkrajnik Viktor — Ljubljana. Ponikvar Stanislav — Ljubljana. Prepeluh Viktor — Ljubljana. Renier Janez — Sv. Katarina (Hrvaško). Klhar Leopold — Ljubljana. Rozman Alojzij — Ljubljana. Rozman Andrej — Tomačevo. Schmelzer Viktor — Ljubljana. Schulz Viktor — Ljubljana. Šetina Avguštin — Ljubljana. Škrjanec Viktor — Ljubljana. Solar Leopold — Ljubljana. Štrus Janez — Ljubljana. Tejkal Franc — Ljubljana. Theuersohuh Ernest — Ljubljana. Tomo Janez — Ljubljana. Urbanci Frane — Moste. Wagner Anton — Kropa. Znpančii Leopold — Ljubljana. Židan Janez — Stepanja vas. razred. Lesjak Herman — Ljubljana. Lotrič Rudolf — Ljubljana. Mlinar Adolf — Moste. Ogrin Franc — Ljubljana. Papež Emil — Ljubljana. Petje Ignacij — Trst. Plut Frano — Ljubljana. Podržaj Ciril — Ljubljana. Poreber Janez — Ljubljana. Prepeluh Janez — Ljubljana. Primic Jožef — Ljubljana. Roš Frano — D. M. v Polju. Rozman Rudolf — Ljubljana. Skarza Rudolf — Ljubljana. Smole Alojzij — Ljubljana. Soklič Pavel — Ljubljana. Starin Leopold — Ljubljana. Šircelj Friderik — Ljubljana. Tratnik Friderik — Drenov grič pri Vrhniki. Troha Jožef — D. M. v Polju. Voje Leopold — Ljubljana Yrančlč Vladimir — Ljubljana. II. i Accetto Anton — Ljubljana. Anžič Vincencij — Stepanja vas. Brajar Ciril — Ljubljana. Cebavs Prane — Žaloše pri Podnartu. Drovenik Emorih — Ljubljana. Gale Fr?,n c — Ljubljana. Gale Janez — Ljubljana. Gorjanc Jožef — Ljubljana. Hafner Ignacij — Ljubljana. Hauptmann Gabrijel — Ljubljana. Heuffel Franc — Celovec. Jančigaj Janez — Ljubljana. Jeras Franc — Sr. Gameljni. Jezeršek Franc — Ljubljana. Juvan Franc — Ig. Juvan Franc — Ljubljana. Keršič Jožef — Ljubljana. Kranjc Ciril — Ljubljana. Kušar Maks — Ljubljana. Lavrič Franc — Ljubljana. Lavrič Lovro — Ljubljana. Lavtar Alojzij — Ljubljana. Lavtar Franc — Ljubljana. Lederlias Rajko — Ljubljana. Logar Jožef — Ljubljana. Lončar Janez — Ljubljana. Mencej Rudolf — Ljubljana. Ogrizek Avguštin — Ljubljana. Ogrizek Jakob — Ljubljana. II. Alešovec Ciril — Opatija. Anžič Prano — Ljubljana. Bitenc Albert — Ljubljana. Bobnar Franc — Gorjanci. Bokal Franc — Stepanja vas. Bolha Janez — Ljubljana. Bolha Karel — Dunaj. Črne Alojzij — Stepanja vas. Črniveo Prane — Ljubljana. Fakin Alojzij — Pulj. Pranzot Emil — Ljubljana. Genussi Janez — Ljubljana. Gregoreo Feliks — Mengeš. Hočevar Alojzij — Ljubljana. Jančigaj Janez — Ljubljana. Janež Jožef — Ljubljana. Jelnikar Viktor — Ljubljana. Jevnikar Milan — Ljubljana. Knipic Prano — Ljubljana. Kovač Jožef — Ljubljana. Kozak Ferdinand — Ljubljana. Lotrič Jožef — Ljubljana. Lozej Janez — Ljubljana. Malinovsky Prano — Ljubljana. Zupin Jožef — Ljubljana. Židan Albin — Ljubljana. Židan Janez — Stepanja vas. razred. Oister Janez — Ljubljana. Pelan Vladimir — Ljubljana. Platnar Janez — Trst. Podkrajšek Emil — Maribor. Potočnik Anton — Pulj. Poženel Janez — Ljubljana. Požlep Anton — Ljubljana. Praust Jožef — Ljubljana. Prepeluh Janez — Ljubljana. Prepeluh Pavel — Ljubljana. Primc Janez — Ljubljana. Rakoš Karel — Ljubljana. ■ <■ Rakove Ladislav — Pirče. Rep Andrej — Maribor. Ribič Viljem — Kostanjevica. Schulz Karel — Ljubljana. Selan Anton — Stepanja vas. Siard Ignacij — Ljubljana. Somrak Leopold — Mosto. Svetö Franc — Ljubljana. Skof Valentin — Kozarje. Tobiaz Frano — Ljubljana. Tomšič Frane — Ljubljana. Toni Vincencij — Ljubljana. Tratnik Kazimir — Ljubljana. Vadnov Alojzij — Ljubljana. Verbič Anton — Glinice. Vončina Leopold — Ljubljana. Završnik Feliks — Šiška. razred. Mehle Frano — Stepanja vas. Mekino Anton — Stepanja vas. Mesojedec Bogomir — Ljubljana. Mihelič Anton — Kozje (Štajersko). Nabernik Ludovik — Dovje. Novak Frano — Ljubljana. Oražem Jožef — Ljubljana. Ostero Stanislav — Ljubljana. Pahor Lavoslav — Spielfeld. Pavlin Prane — Ljubljana. Petrič Jožef — Šivče. Plehan Kazimir — Sp. Šiška. Plehan Stanislav — Ljubljana. Podržaj Ferdinand — Ljubljana. Pristou Valter — Ljubljana. Proft Viktor — Ljubljana. Rebernik Frano — Zajevše. Sottlar Alojzij — Ljubljana. Starbek Janez — Dob. Stojkovič Frano — Borovnica. Suhadolec Feliks — Ljubljana. Štrus Frano — Ljubljana. Tominec Stanislav — Ljubljana. Vadnal Adolf — Ljubljana. Vider Jožef — Ljubljana. Zajec Frane —- Ljubljana. Zorič Viktor — Ljubljana. Zupan Jožef — Ljubljana. IH. a Bizjak Frane — Tržič. Blumauer Valter — Ljubljana. Brunčič Janez — Ljubljana. Brus Leopold — Polica. Orne Frane — Moste. Čuden Anton — Glinice. Dejak Nikolaj — Ljubljana. Dremelj Anton — Rudnik. Erjavec Ludovik — Ljubljana. Florijančič Karel — Ljubljana. Golob Janez — Ljubljana. Gorup Maks — Ljubljana. Hafner Franc — Ljubljana. Havliček Franc — Pazin. Hočevar Jakob — Ljubljana. Huui8ky Janez — Ljubljana. Hvala Emilij — Sv. Helen». Janežič Pavel — Trst. Jeran Franc — Ljubljana. Kaltenecker Franc — Ljubljana. Kavčič Jožef — Ljubljana. Koblar Franc — Železniki. Košiček Karel — Ljubljana. in. b Adamič Janez — Ljubljana. Brajer Milan — Rakitnik. Brodar Feliks — Ljubljana, Fabijan Janez — Besnica. Fink Leon — Ljubljana. Genussi Franc — Ljubljana. Kordin Avguštin — Ljubljana. Kovačič Rudolf — Ljubljana. Kovič Karel — Ljubljana. Kuder Milan — Ljubljana. Lederhas Ludovik — Ljubljana. Lučin Valentin — Hotavlje. Lušin Jožef — Hrib. Matelič Alojzij — Blato. Mehle'Avguštin — Ljubljana. Mikuž Vladimir — Ljubljana. Moser Karel — Orehovica. Mrzlikar Avguštin —• Draga. Muc Karel — Metlika. Novak Stanislav'— Ljubljana. Novak Janez — Ljubljana. III. c Bavdek Janez — Spodnja Slivnica. Biber Peter — Ljubljana. Bratina Albin —• Koper.................... ; , , Brnot Jožef — Ljubljana. Bukovnik Jožef — Trstenik. ,, j Cerar Anton — Ljubljana. Čemažar Avguštin — Ljubljana. •* (,«»•* ; Žabjek Janoz — Bizovik. Žoleznik Rudolf — Ljubljana. Židan Albin — Ljubljana. razred. Kovač Karel — Ljubljana. Kovač Mihael — Ljubljana. Kraševic Anton — Bloke. Kakor Anton — Griblje. Nanut Anton — Slavina. Oister Anton — Bolzan. Pečar Viktor — Ljubljana. Poženelj Julij — Ljubljana. Rodič Anton — Ljubljana. Siard Anton — Ljubljana. Siard Franc — Ljubljana. Stile Franc — Ljubljana. Svetek Franc — Ljubljana. Šifrar Albin — Ljubljana. Šturm Andrej — Dol. Košana. Umnik Franc — Moste. Vrbinee Janez — Stepanja vas. Zakotnik Franc — Selo. Zdravje Franc — Ljubljana. Železnik Teodor — Borovnica. Žgnr Janez — Podraga. Žitnik Janez — Studenec. razred. Pavlin Jožef — Ljubljana. Pekljaj Matija — Ljubljana. Pelan Oton — Ljubljana. Prebil Ferdinand — Prekar. Proft Maks — Šiška. Ramoveš Janez — Črnuče. Rebec Jožef — Radohova vas. Rebolj Franc — Višnja gora. Rome Anton — Mala Stara vas. Ropič Edvard — Ljubljana. Selan Anton — Dobrunj'e. Skale Janez — Ljubljana. Smrajec Janez — Tomačevo. Suliodolec Jakob—- Ljubljana. Svetličič Vladimir — Rakek. Škrjanec Ciril — Ljubljana. Tomec Albin — Ljubljana. Wagner Rudolf Ljubljana. Zaccaria Jakob — Muggia. Zajec Nikolaj — Sežana. Zorman Anton — Ljubljana. razred. Dermota Anton — Mokronog. Drobnič Frauc — Velika Stara vas. Eiletz Jožef — Reka. Erklaveo Franc — Moste. Fabjan Janez — Ljubljana. Gašperšič Franc —Ljubljana. Grossmann Friderik — Ljubljana. Havliček Alojzij — Opčine. Jeras Frane — Ljubljana. Kavčič Karel — Vrhnika. Kikelj Stanislav — Ljubljana. Koprivec Maks — Ljubljana. Kos Janez — Selo. Košiček Janez — Zagreb. Kregar Janez — Stepanja vas. Lavrič Prane — Ljubljana. Lisjak Prano — Ljubljana. Osredkar Janez — Ljubljana. Peharič Janez — Šiška. Selan Prane — Slana Prano — Skala Janez — Stopar Jožef — Škofič Lovro — ŠfcriiA A.lbin — Šubelj Peter — Toni Prane — Urbar Janez — Voje Ignacij — Wolhar Prane Žebre Alojzij — JV. a razred. Ban Viljem — Ljubljana. Binder Karel — Ljubljana. Brajer Anton — Ljubljana. Bratož Jožef — Trst. Breme Prane — Ljubljana. Cunder Ignacij — Moste čamar Jant'z — Radeče črno Avguštin — Dvor pri Žužemberku. črne Janez — Moste. črne Janez — Stepanja vas Čn dr n Franc — Dragomer. Dolničar Ignacij — Šmartno pri Savi. Patur Prane — Reka. Pinc Prane — Ljubljana. Frank Alojzij — Postojna. Goi up Karel — Ljubljana. Hafner Alojzij — Ljubljana. Hoenigman Janez — Goriča vas pri Ribnici. Janež Anton — Ljubljana. Jerman Alojzij — Ljubljana. Kos Alojzij — Ljubljana. Lavrič Stanislav — Ljubljana. Lisjak Peter — Trst. Lunka Franc — Žire. Ljubljana. ‘ 1 Dvor pri Polhovem gradeu. Ljubljana. Litij»-.1 1 Ljubljana. Dev. Mar. v Polju. Podmolnik. Ljubljana.1 '' Ljubljana. Ljubljana. — Ljubljana. - Ljubljana. • • r .. , ■ . :I| I. ' Lušin Alojzij — Sodrašiea. Mazzi Emil —-■ Novi York (Sev. Amerika). Oevirk Janez — Ljubljana. Ognrelee Anton — Pišeee (Štajersko). -s... Pavlič Franc —Ljubljana. .................... Pirc Janez — Ljubljana. j Prepeluh Milan -r- Ljubljana, i Primeič Anton — Ljubljana. . n i: ( Rakovec Rudolf -wPara pri Kogtolu. Ramovš Franc — Liubljana. • f ,>u •;.!«> t. Sirk Piane — Ljubljana. Srše Valentin — Ljubljana. Starin Karel — Ljubljana. Šturm Bogomir — Ljubljana. Toman Ciril — Moravče. Toman Janez — Moravče. Tomec Viktor — Bloke. Vončina Franc — Ljubljana. Vrhovec Franc — Ljubljana. Wölfling Leon — Ljubljana. Zorič Vincencij — Ljubljana. Žagar Janez — Šiška. Žagar Miroslav — Ljubljana. ( H»ri; "■! i#« ' i.-rH us.Mu < i»i>.iii l< ■.'■iti Babnik Viljem — Trst. Bavcon Viktor — Trst. Bonač Veneel — Ljubljana. Breznikar Jožef — Reka. Dej uk Karel — Ljubljana. Golob Viktor — Toplice. Grčar Jakob — Dupeljnc. Gregorec Janez — Mengeš. Jager Prane — Dobrunje. •Janežič Miroslav — Dob. Jankovič Lovro — Ljubljana. Javornik Jožef — Ljubljana. Jesih Jožef — Selo. Kavčič Severin — Senožeče. ' Keber Jernej — Stepanja vas. Kozinec Alojzij — Ljubljana. Kržan Pavel — Ljubljana. Lavtar Janez — Ljubljana. Mujaron Janez — Borovnica. Medica Milan — Št. Peter. Medič Albert — Poreč. Molek Franc — Logatec. Moser Janez — Postojna. <1 i u IV. b razred. Obre* ar Rudolf — Ljubljana. Orehek Albert — Ljubljana. j Pavlič Benedikt — Medvode. Paulin Leopold — Ljubljana. Pezdir Tobija — Ljubljana. Platnar Janez — St. Vid pri Ljubljani, Plevnik Ignacij — Tomačevo. Porenta Anton — Ljubljana. Preskar Anton — Ljubljana. Pribošič Janez — Ljubljana. Ružička Janez — Postojna., , Sajovic Vincencij — Ljubljana. Sottlar Benedikt —* Ljubljana. Stojkovič Jožef — Borovnica. Szillich Jožef — Dolenji Logatec. Šefman Karel — Kranjska gora. Štrukelj Alojzij — Ljubljana. Tavčar Janez — Šiška. Tominec Janez — Ljubljana. Tratnik Ciril — Ljubljana. Turk Alojzij — Št. Jurij (Štajersko). Urbas Prano — Uneo. Zorman Tinko ^ Šiška, Si--, i ,Jy, ■ 'i': I Adami« Avgust — Ljubljana. Anžie Anton — Ljubljana. Babič Jožef — Dobrepolje. Biber Alfred — Pulj. Bitenc Janez — Ljubljana. Bolha Frane — Radgona. Ornač Karel — Zvoneče (Primorsko). Orne Maks — Ljubljana. Dejak Janez — Ljubljana. Drovenik Franc — Ljubljana. Eiletz Franc — Beka. Falout Edvard — Cirkno (Primorsko). Franzot Viktor — Ljubljana. Grebenc Franc — Zagorje ob Savi. Golob Anton — Ljubljana. Gregorič Oton — Kostanjevica. Indof Viktor — Ljubljana. Jarc Stefan — Podsmreka pri Dobrovi. Jelene Alojzij — Bršljin. KogovSck Franc — Rovte. Leder Janez — Stepanja vas. Lovše Anton — Dobrunje. Mate Rudolf — Ljubljana. V. Accetto Viktor — Ljubljana. Babšek Ferdinand — Ljubljana. Brajer Franc — Ljubljana. Bricelj Franc — Moste. Bukovnik Frane — Ljubljana. Oirman Alojzij — Št. Vid pri Ljubljani. Orne Alojzij — Dvor. Orne Ernest — Ljubljana. Dimic Ciril — Ljubljana. Eiberger Friderik — Ljubljana. Erjavec Franc — Žlebi pri Preski. Eržišnik Alojzij — Ronki (Goriško). Galle Ludovik — Radeče. Havliček Ciril — Opčine. Hiti Vincencij — Ljubljana. Jan Jožef *— Ljubljana, Jerše Maks — Trebnje. Jevnikar Frane — Ljubljana. Klopčič Janez — Ljubljana. Kovač Janez — Ljubljana. Knnauer Pavel — Ljubljana. Lavrič Ciril —- Ljubljana, Leder Martin — Stepanja vas. Lekan Janez — Vipava. Logar Alojzij — Ljubljana. Lukniš Janoz — Ljubljana. Lušin Adolf — Hrib. Marinšek Rudolf — Ljubljana. Marješič Filip — Ljubljana. Mate Avguštin — Ljubljana. Matjašič Anton — Moste. Mayer Frane — Ljubljana. Mencej Jožef — Ljubljana. Modic Peter — Iška Loka. Modrijan Janez — Rovte. Plut Jožef — Ljubljana. Rihar Anton Vrhnika. Kapnik Jožef — Ljubljana. Skarza Alojzij — Ljubljana. Stopar Franc — Litija. Suvva Rudolf — Zgornja Šiška. Skoda Janez — Ljubljana. Skof Frane — Ljubljana. Tomažič Bogomir — Trst. Uršič Alojzij — Ljubljana. Zajc Avgust — Ljubljana. Zajc Frane — Ljubljana. Zalokar Vincencij — Škocijan. Zega Milan — Kazelje (Primorsko). Zupin Frane — Ljubljana. Zupančič Henrik — Koper. Zerjov Avgust — Ljubljana. razred. Mekinda Jožef — Ljubljana. Meserko Alojzij — Moravče. Allakar Frane — Podgorje pri Kamniku. Ocvirk Jožef — Ljubljana. Pajntar Štefan — Bukovo (Goriško). Perme Jožef — Ljubljana. Petek Nikolaj — Ljubljana. Pogačnik Albin — Ljubljana. Pokorn Vincencij — Ljubljana. Poljanšič Alojzij — Maribor. Požlep Rudolf — Ljubljana. Ravnik Janez — Grad. Rekar Stanislav — Ljubljana. Remškar Avguštin — Ljubljana. Ribič Rajko — Kostanjevica. Rupnik Anton — Orni vrh. Sattler Leopold — Ljubljana. Selan Jožef — Ljubljana. Slane Ladislav — Ljubljana. Sorčič Franc — Kapele (Štajersko). Tomc Stanislav — Ljubljana. Tomšič Dušan — Hrib. Tomšič Henrik — Hoče (Štajersko). Vidic Karel — Ljubljana. Virk Ferdinand ,— Ljubljana. Zadnikar Jožef -— Ljubljana, Zajec Jožef — Volosko. Zaletel Rudolf — Ljubljana. Zidan Alojzij — Vodmat. Obrtna pripravljalna šola. A. Uredba šole. Z ljudsko šolo je bila v zvezi obrtna pripravljalna šola za take rokodelčiČe, ki niso dosti poučeni, da bi obiskovali obrtno nadaljevalno šolo, združeno z državno višjo realko, ki si pa vendar morajo pridobiti toliko znanja, da morejo, prestopiti v imenovano nadaljevalno šolo, oziroma se po prestanih učnih letih oprostiti obrtnega učenja. S šolskim letom 1901/1902. so se uvedli na obrtni nadaljevalni šoli na realki novi pravilniki, ki bistveno prenarejajo učno dobo, učni jezik in učni čas. Vsledtega je nastala potreba, da se primerno preosnuje tudi tukajšnja obrtna pripravljalnica. V ta namen je odredil c. kr. mestni šolski svet z razpisom z dne 28. septembra 1901, štev. 704, nastopno: 1. Šolsko leto se prične s 1. oktobrom in konča s 30. aprilom. 2. Uči se vsak teden po 6 ur, in sicer ob nedeljah od 9.—12. ure, ob torkih in petkih od 7.—1/i9. ure. 3. Učni predmeti so: risanje, slovenski jezik, pisanje in računstvo. 4. Risanje uče posebni v to usposobljeni učitelji. V drugih predmetih se učitelji lahko menjajo kakor doslej. , Ker se je oglasilo zadostno število rokodelskih vajencev, je ostala tudi letos v prvem oddelku vzporednica. V I. a oddelku so se poučevali manj usposobljeni začetniki, v I. b oddelku pa že bolj naobraženi vajenci. Poučevalo se je torej v treh oddelkih v ljudskošolskih predmetih s posebnim ozirom na obrtni stan. Razen teh ur so se rokodelčiči vseh oddelkov skupaj poučevali v verstvu ob nedeljah popoldne po župnijskih skupinah, na tej šoli rokodelčiči, stanujoči v stolni župniji sv. Nikolaja in v župniji sv. Petra. Učiteljstvo je imelo. 4 domače konference. Obrtno pripravljalnico sta nadzorovala vladna komisarja, gospod ravnatelj Frančišek Levec dne 4. in 8. aprila in gospod profesor Josip Vesel dne 21. aprila 1902. B. Učiteljsko osobje. Frančišek Gabršek, voditelj šole. Dr. Matija Prelesnik, semeniški prefekt, je poučeval verstvo po 1 uro na teden. Andrej Plečnik, šentpetrski kaplan, je poučeval verstvo po 1 uro na teden. Juraj Režek je poučeval vse predmete v I. a oddelku po 6 tedenskih ur. Maks Josin je poučeval risanje in pisanje v I. b oddelku po 3 tedenske ure. Luka Jelenc je poučeval slovenski jezik in računstvo v L b oddelku po 3 tedenske ure. Jakob Furlan je poučeval vse predmete v II. oddelku po 6 tedenskih ur. 0. Učne knjige. I. oddelek. Slovenski jezik: Drugo berilo in slovnica za obče ljudske šole, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 70 h. Računstvo: Tretja računica, dr. Fr. vitez Močnik, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 26 h (za učitelja). II. oddelek. Slovenski jezik: Slovensko-nemška slovnica z berilom za obrtne šole, A. Funtek, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 70 h. Računstvo: četrta računica, dr. Fr. vitez Močnik, c. kr. šolskoknjižna zaloga, 32 h (za učitelja). C. Statistični pregled učencev. m o 's na T=S o I. a I. b II. Skupaj Število £ a 42 43 53 31 32 30 Od vseh vpis. učencev o ~ 2.n-č 95'3 95-5 95 27 31 40 Starost Stanuje jih 38 39 51 Mater. jezik Obrt •a 138 96:95-26 98 2 136 128 10 138 137 19 O p o m n j a § S K o ca p. O o N M GO m o h. ^ r> “ e ^ -Z M s , M» (D »o S i I s ° 00 ~ • ^ -tj; S orS 8 H3 D Začetek šolskega leta 1902/1903. Šolsko leto 1902/1903. se prične z vpisovanjem dne 30. septembra in z rednim poukom dne 3. oktobra 1902. V Ljubljani, dne 15. julija 1902. Vodstvo. E. Imenik učencev.*) Ia Babnik Alojzij — Tomaževo. Bezek Ludovik — Ljubljana. Bonač Janez — Ljubljana. (Črne Mihael — Senožeti. Črnivec Matija — Besnica. Dolničar Franc — Šmartno. Erbežnik Franc — Dobrunje. Flander Leopold — Devica Marija v Polju. (Gostinčar Peter Moste. Gregorec Franc — Zgornji Kašelj. Jeras Franc — Obrije. Jež Jožef — Draga. Kadivec Jakob — Repnje. Kalan Viktor — Borovnica. Keber Anton — Šmartno. Kelbel Janez — Škofja Loka. Kerin Jožef — Ljubljana. Kočar Lovro — Zadvor. Kovič Franc — Dolsko. Kozlevčar Alojzij — Zatičina. I.b Bačnik Janez — Glinice. Bizilj Janez — Podgora. (Blas Franc — Tomačevo. Bokal Anton — Trnovo. (}ad Luka — Nadgoriea. Čerin Anton — Zg. Hrušica. (Hlebš Janez — Sp. Hrušica. Hribar Avguštin — Ljubljana. (Jančar Blaž — Ljubljana. Jelovčan Avguštin — Ljubljana. Jerovšek Martin — Nasovče. Kamnar Franc — Dobrunje. Kefer Alojzij — Ljubljana. Kocijan Jožef — Reber. Kokalj Alojzij — Trata. Komatar Anton — Stepanja vas. Kovač Tomaž — Črnuče. (Kranjec Alojzij — Moste. Kreč Melhijor — Ježica. Kregar Ferdinand — Ljubljana. Lipovec Marko — Babino polje. (Lovšin Franc — Ribnica. oddelek. Kraljič Alojzij — Zagradec. Kregar Jožef — Stepanja vas. Lavrenčič Jožef — Trst. (Lavtižar Matija — Šmarje. Leben Janei — Bizovik. Lovšin Anton — Goriča vas. Modic Anton — Travnik. Nakrst Peter — Ihan. Novak Janez — Velike Lipljane. Pogačnik Janez — Ihan. Eejc Gregor — Jelični vrh. (Sonc Jožef — Pešata. Šifrer Janez — Virlog. Škrjanec Jakob — Češnjice. Tekalec Franc — Zagorica. Tešar Mihael — Blatna Brezovica. (Tomažič Mihael — Jablan. Vidmar Janez — Beričevo. Vodnik Albert — Podutik. (Žagar Anton — Javorje. oddelek. Minkuš Anton — Medvode. (Mrčun Andrej — Nadgorica. Napast Martin — Vižmarje. (Novak Janez — Zg. Šiška. Oman Mihael — Podkoren. Peterka Janez — Klopce. Podobnikar Alojzij — Dobrova. Primic Jožef — Glinek. (Pristavec Anton — Podpeč. Romšak Janez — Stob. Rupar Franc — Škofja Loka. (Sadar Alojzij — Št. Vid pri Zatičini. (Selan Janez — Barje-Ljubljana. Smole Anton — Razdrto. Šolar Ignacij — Brezje. Tonlr Janez — Vnanje Gorice. Toporiš Janez — Svarje. Vrečar Janez — Moravče. Vrhunec Janez — Železniki. Zrimšek Franc — Orle pri Rudniku. (Žvokelj Janez — Bevke. *) Oklepaj pomeni, da je učenec med letom dobil izpričevalo in se oprostil rokodelskega pouka. II. oddelek. Belcijan Rudolf — Devica Marija v Polju. (Cerič Jožef — Ptuj. Crnalogar Ignacij — Višnja gora. (Debevec Anton — Hrastje. (Dežman Franc — Gradec. (Dolničar Miha — Zalog. (Fink Maks — Žužemberk. (Flander Franc — Studenec. (Florijaneie Alojzij — Sadinja vas. Hindel Frane — Dolsko. (Hribar Janez — Devica Marija v Polju. Humer Janez — Binkel. (Jemc Anton — Črnuče. Jeras Viktor — Gameljni. (Karič Franc — Podgorica. (Karlinger Jožef — Višnja gora. (Konštantin Jožef — Sv. Barbara. (Korbič Henrik — Smlednik. Kosec Jožef — Železniki. Lenarčič Anton — Matena. Makovec Janez — Selo. Malenšek Avguštin — Št. Vid pri Ljubljani. Mesec Valentin — Vrhnika. Mihelič Budolf — Ljubljana. Novak Anton — Spodnje Brezovo. (Oven Janez — Guncle (Podržaj Anton — Gatina. (Potočnik Franc — Novo mesto. Prepeluh Jožef — Ljubljana. Primčič Anton — Kocani pri Gorici. Pungerčar Aoton — Trebelno. Renko Maks — Ljubljana. Robida Janez — Mengeš. Skvarča Janez — Hotedršica. Smola Venoel — Strakonice na 0«škem. (Srebot Anton — Topolec. Ščurk Janez — Želimlje. Škinder Franc — Jama. (Štimac Matija — Brod ob Kolpi. (Štrukelj Janez — Turjak. (Štupnik Franc — Zdenska vas. Tomec Stanislav — Bloke. (Toplak Martin — Podvine. Trdina Jakob — Loka. (Turk Karel — Bernbach (Štajersko). Tušek Janez — Trata. Ulaga Franc — Kamnik. Virens Franc — Ljubljana. Vončina Jernej — Idrija. Wallner Anton — Zwickenberg (Koroško). Ziherl Jurij — Trst. (Zupančič Avguštin — Dolsko. Zidan Alojzij — Stepanja vas. 1 ' 'V.' * v' ' I ' * X t ’ ' \v UjjAV' ■ /•>;':?,V' {■\'