2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. junija 2011  Leto XXI, št. 25 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 23. junija 2011 Porabje, 23. junija 2011 IGRALA JE, IGRALA JE KORPIČOVA BANDA STR. 4 NOSTALGIJA ALI EŠČE MENJE POKVARJENI SVEJT STR. 5 Budimpešta: XII. zasedanje manjšinske komisije DOGOVOR V PRAVO SMER? Po nekaj prelaganjih je bilo 15. junija v Budipešti XII. zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarski narodni skupnosti v Sloveniji in slovenski narodni manjšini na Madžarskem. Po razpravi sta usklajen zapisnik podpisala predsednica madžarske delegacije mešane komisije Zsuzsanna Répás in vodja slovenske delegacije, državni sekretar dr. Boris Jesih; rezultate pogovora iz skoraj deset strani dolgega zapisnika sta predstavila na novinarski konferenci z zelo dobro udeležbo poročevalcev iz Slovenije in mnogo manjšim zanimanjem madžarskih medijev. Tako sopredsedujoča mešane komisije kot predstavniki Slovencev na Madžarskem in prekmurskih Madžarov, so povedali, da pomeni XII. zasedanje napredek v konkretizaciji nekaterih nalog, ki jih imata državi do manjšin. Če nekoliko podrobneje analiziramo zapisnik in izjave, potlej ugotovimo, da je kar nekaj nepopolnih odgovorov, med katere sodi tudi zastopanost Slovencev v madžarskem parlamentu, bodisi sedanjem ali bodočem, številčno predvidoma skoraj prepolovljenem. »Vendar, verjeti moramo, da se bo madžarska stran držala nalog, opredeljenih v zapisniku,« je na vprašanje, kolikšna so zagotovila, da bo tako, kot je napisano, tudi uresničeno, odgovoril državni sekretar dr. Boris Jesih. Sprejete obveznosti oziroma zapisnik morata potrditi tudi vladi Madžarske in Slovenije. Zsuzsanna Répás, državna podsekretarka za nacionalno politiko pri ministrstvu za javno upravo in pravosodje, je na novinarski konferenci poudarila, da spadata slovenska manjšina na Madžarskem in madžarska v Sloveniji med majhne skupnosti, zato morata imeti večjo pozornost in dobiti ustrezno pomoč. »Dogovorili smo se za rešitve, ki bodo v pomoč obema manjšinama,« je zagotovila Zsuzsanna Répás, medtem ko je dr. Boris Jesih izrazil prepričanje, da so opravili »veliko delo, razrešili smo vprašanja, ki so se prej zdela nerešljiva. Seveda sta za rezultat potrebna oba partnerja. Zavedamo se, da vodi pot do rezultata prek dialoga, kamor vključujemo tudi predstavnike manjšine. To je smer, po kateri moramo nadaljevati, in zato bodo Porabski Slovenci in prekmurski Madžari podpisali poseben sporazum o sodelovanju.« Prvo vsebinsko področje v zapisniku je namenjeno šolstvu, kjer je med ostalim tudi, da bo Madžarska zagotovila denar, hitro pomoč 10 milijonov forintov, za dvojezični osnovni šoli v Porabju. V bistvu gre za kredit občinama, ki financirata šoli, občini vrneta denar državni samoupravi, ko dobita dodatna sredstva za šolstvo. Enako vsoto, 10 milijonov forintov, bo dobil Radio Monošter za posodobitev opreme in sedanji obseg programa. Slovenska stran je predlagala, da bi imel radio 80 odstotkov zagotovljenega denarja za delovanje, za razliko pa bi se potegoval na razpisih, vendar pobuda ni bila sprejeta, kar pomeni, da še ni znano, kako bo s širitvijo programa. V zapisniku je tudi, da se s finančnimi problemi ob Radiu Monošter ubada tudi tednik Porabje, ki skupaj z lendavskim Népújságom ni uspel na razpisu za dvojezično prilogo, namenjeno mladim. Večletna tema, cesta med Gornjim Senikom in Verico, se bo še nadaljevala, kajti za zdaj je na voljo le 75 milijonov forintov za pripravljalna dela in odkup zemljišč, medtem ko bo za gradnjo potrebnih 500 milijonov forintov. V zapisniku je tudi pobuda o ponovni železniški povezavi med Lendavo in Rédicsem, o kateri sta se prejšnji mesec v Ljubljani pogovarjala pristojna ministra. Državi se prijavljata tudi na razpise za posodobitev lokalnih cest. V zapisniku je tudi predlog o ustrezni duhovni oskrbi in druge teme oziroma področ-ja, ki zaslužijo pozornost. Pa tudi, da bo seja mešane komisije ob 20-letnici podpisa Sporazuma prihodnje leto v Sloveniji. Ali so bili dogovori v Budimpešti, zapisani in drugi, naravnani v pravo smer, se bo pokazalo, če jih bodo tudi uresničili. S tem pa se madžarska stran pretirano, žal, ne more pohvaliti. ERNEST RUŽIČ Ob prisotnosti slovenske veleposlanice Darje Bavdaž Kuret, predsednika prekmurskih Madžarov Ferenca Horvátha in predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša sta zapisnik podpisala dr. Boris Jesih in Zsuzsanna Répás. Galerija Murska Sobota FRANC ROTAR: POVRATEK K JEDRU Po nekaterih podatkih sodi Pomurje po številu akademsko izobraženih slikarjev regionalno v sam slovenski vrh. Če k le-tem prištejemo številne ljubiteljske slikarje, z najstarejšim društvom Likos, dobimo veliko število ustvarjalcev domala vseh izraznih smeri in stilov. Mnogo manj je kiparjev, tako akademsko izobraženih kakor ljubiteljskih. Vendar to ne pomeni, da teh nekaj (denimo Ferenc Király, Irena Brunec Tebi) ne spada v sam kakovostni slovenski in mednarodni likovni vrh, kajti akademski kipar Mirko Bratuša s svojimi Grelci za vroča čustva letos zastopa Slovenijo na 54. mednarodnem beneškem likovnem bienalu, na katerem sodeluje 89 držav. I ki predstavlja neke vrste olimpijado svetovne likovne umetnosti, kot se je zapisalo neki slovenski poročevalki iz Benetk. Kakor je v Pomurju več slikarjev kot kiparjev, tako prevladujejo tudi slikarske razstave. Galerija v Murski Soboti si v programskem konceptu prizadeva ponuditi ljubiteljem likovne umetnosti tudi vrhunske kiparske razstave, med katere lahko brez zadrege umestimo dela pred desetimi leti umrlega akademskega kiparja Franca Rotarja pod naslovom Povratek k jedru. Franc Rotar je kipar, ki je bistveno prispeval k razvoju slovenske modernistične skulpture. Svoj navdih je vedno črpal iz narave, tako v njegovem opusu vseskozi, kot pravi avtor razstave Robert Inhof, opazimo umetnikovo meditacijo tako o življenju kot o smrti kot pogoju novega življenja. »Njegove krogle nosijo v sebi vso tisto življensko silo, kakršno najdemo v naravi, le da so sedaj te krhke in minljive naravne metamorfoze utelešene v bronu, varjenem jeklu ali betonu, torej materialih, ki kažejo izrazite tendence po obstoju v večnosti.« Francu Rotarju je krogla najljubše in najbolj popolno geometrijsko telo; »krogla je hkrati tudi edino geometrijsko telo, ki nam na posreden način govori o kiparstvu. Nobenega drugega telesa namreč ni mogoče ustvariti z enostavnim sklepom dveh dlani, kot lahko to vidimo v primeru snežnih ali glinastih kep.« Bloki so naslednji cikel Franca Rotarja. V nasprotju s kroglami tu avtor noče predstaviti popolnega geometrijskega telesa. Hoče nam predstaviti blok, ki je sam po sebi malodušen in ga šele s poškodbami učloveči, tako da mu dá vzgon v višino ali pa mu ravno s poškodbo dá osebno noto. Sicer pa se je Franc Rotatar leta 1994 lotil tudi enega izmed primarnih naravnih materialov – lesa. »Za razliko od njegovega glavnega opusa, ki je narejen v bronu, varjenem železu in ponekod v betonu, pomensko pa je univerzalen, se Rotar pri svojih velikih lesenih skulpturah referenčno sklicuje predvsem na tradicionalno krščansko podobo križa, katerega pa dosledno izpričuje odsotnost križanega telesa,« pravi Robert Inhof in izpostavi, da je Rotarjev opus v bistvu povratek k jedru, oziroma natančneje, k prajed-ru, iz katerega vse izhaja in v katerega se vse vrača. Ernest Ružič Pogled na del razstave Franca Rotarja: Krogle – najbolj popolno geometrijsko telo. Nove knjige: Milan Ostojić Leszczynski - Skrivnost Črnih templarjev JAZ SEM ATILA, BIČ BOŽJI! »Iz ciganske legende Amaro rat (Naša kri) je mogoče sklepati, da je romski narod izgubljen člen mitske Atlantide in potomec zunajzemeljskih potnikov, ki so s sabo prinesli skrivnosti Velikega kristala in zlatega pentagrama s prstani boga Ra. Po legendi Amaro rat je genetska šifra svete Sare podedovana od vesoljskih potnikov in se prenaša z generacije na generacijo izbranih, ki bodo nekega dne v vesolje poslali signal razuma, da je Zemlja pripravljena na medgalaktično komunikacijo,« je odstavek, ki nakazuje in odstira v/pogled v roman – tako je knjiga označena – Milana Ostojića Leszczynskega Skrivnost črnih templarjev, ki ga je založila in tiskala Tiskarna Klar v Murski Soboti. Iz srbščine/hrvaščine je roman prevedel Dario Ostojić, ilustracije je prispevala Mira Ostojić, avtor fotografij je Saša Ostojić, vsebinsko zelo zanimive obširne opombe je sestavil dr. Dragoljub Acković, recenzent pa je bil mag. Jožek Horvat Muc. Pričujoč zapis ni ocena knjige kot celote niti njenega osrednjega vsebinskega dela, marveč kratka predstavitev zanimivega, provokativnega in privlačnega projekta, ki se ga je – priznajmo – uspešno lotil Milan Ostojić, sicer večini mnogo bolj znan kot vodja glasbene skupine Halgato band. Piscu tega teksta je avtor že pred leti pripovedoval, da je napisal roman o Črnih templarjih, in da pripravlja njegov natis. Vitezi templarji so pripadali krščanskemu redu, ustanovljenemu 1118. leta v Jeruzalemu z namenom, da ščitijo romarje na poti v Sveto deželo po prvi križarski vojni. Zdaj je knjiga tu in škoda bi bila, če ne bi izšla. Tudi sponzor Valter je skrivnostna oseba, kakor večina teksta v Črnih templarjih. Navedek „Ego sum Atilla, flegellum Dei! - Jaz sem Atila, bič božji!“ je iz poglavja o Atilovi življenjski zgodbi, ki jim sledijo naslednje, druga od druge do zanje Romano drom – Romska pot, bolj prežeta z mistiko, skrivnostnimi prstani Ra, zlatimi pentagrami, svetim gralom, takšnimi in drugačnimi vitezi, celo s Šifro Nikole Tesle; zmagujejo dobri, obglavljeni so slabi – in povsod ali skoraj povsod so zraven Cigani oziroma Romi, romska kraljica ...Njihova dejanja so pozitivna ... Pripoved, nizanje dogodkov moramo spremljati skozi Opombe, sicer se izgubimo v tajinstvenih labirintih zgodb na različnih koncih sveta, predvsem Evrope, vse do močvirij ob prek-murski Muri, ki naj bi se tedaj imenovala Mursa, od tod mursijanska močvirja, in gradu v Gradu na Goričkem. Avtor vnaša v tekst povsem konkretno, aktualno osebno pripoved, vključno s tem, kako je ustanavljal glasbeno skupino Halgato band, in potlej preskoči dimenzije časa in prostora, da se mora bralec potruditi, če želi spremljati nadaljevanje zodbe ali zgodb, kako se sablja Roma Romana zabliska kot strela. Pomenljivo je uvodno »sporočilo«: »Če si zaželiš biti kralj nad kralji, če zatajiš veleum Nikola Tesle, če hočeš v duši na silo prebuditi moč časovnega stroja, potem nikoli ne boš prepričal Ciganov, da zaigrajo na tvojem pogrebu.« Halgato band, ki ga vodi Milan Ostojić, bo igral v Monoštru za Dan slovenske državnosti, 25. junija 2011. Ernest Ružič Naši mlajši pri Slovencaj v Italiji 3. pa 4. juniuša so bili mlajši števanovske pa gorenjeseničke šaule s svojimi mentori gaustje pri Slovencaj v Dolini pri Trstu. Tau je krajina, gé živi slovenska manjšina v Italiji, s stero so se porabski kulturniki spajdašili. Edni s drügim so se že večkrat srečali. Porabski šaularge so bili gostje Osnovne šaule Prežihov Voranc v Dolini, stera jij je pozvala na proslavo zaključka šaulskega leta, na šteroj se vsikšo leto zberé dosta lüstva. Za tau prireditev sta se gorenjesenička pa števanovska šaula lepau pripravili. Mentori pa mlajši tö so meli velko skrb za tau, naj se čim lepše notrapokažejo tam. Gorenjesenički mlajši so pripravili igro z naslovom Rdeča kapica, števanovski pevski zbor pa folklora sta pa predstavila dva spleta goričkih pa porabskih plesov. 3. juniuša se je autobus, pun mlajšov z obej šaul pa njini mentorov, odpravo prauti Italiji. Čas na pauti je hitro mino, vej so se pa mlajši po svoje zabavali, odrasli so pa tö najšli dosta kaj za povedati pa hecati. Šofer je s potjauv nej emo prob-leme, vej je pred trejmi kedni že vozo ta Porabce. Ka ne bi ger zablaudili, nas je v bližini Doline že čakala gospa Boža, stera se je pred busom pelala pa kazala paut. Malo pred edenajstoj vöroj se je bus stavo pri srednjoj šauli Simon Gregorčič. Tü so nas domačini pozdravili pa napautili v telovadnico (tornaterem), gé nas je pozdravila gospa ravnateljica Fulvia Premolin, stera je županja občine Dolina tö. Te pa prej naj se mlajši slečejo v drese pa obüjejo teniske (tornacipő). Mentori pa deca smo samo presenečeno gledali, vej je pa niške nej pravo, ka mo gostje tö meli telovadbo. Tü je biu velki nesporazum. Te so domačini nej znali, ka do z nami gosti, pa so nas poslali na špancer. Po španceri smo se napautili na OŠ Prežihov Voranc, gé nas je sprejela ravnateljica Ksenija Dobrila. Mlajši so bili pogoščeni za lepo pokrito mizo s sokom, pecivom pa sadjom. Za mentore pa gorenjeseničko ravnateljico za mizov nej bilau mesta. Mi smo se posedli na eno nizko klop pri stejni, od tam smo leko gledali, kak deca uživajo. Gospa ravnateljica je med tejm predstavila delo šaule, deca so se dugočasili pa odišli vö na dvor. Te smo se odrasli tö leko vsedli za sto, vej je ešče nika ostalo. Večina je z veseljem sprejela vabilo na obed, vej smo od gojne mau malo ali nika nej geli, pa žedni smo tö bili. Napautili so nas v šaulsko jedilnico, gé so nas že na mizaj čakali vrči vodé pa posance. Za en čas je ena ženska začela deliti obed, v sklejčkaj smo vsi enako dobili, tak za eno šleferko makaronov z mletim me-saum. No, tau je prej predjed, so eni mislili, pa pomali pogeli. Gda je pa ženska (nejsmo znali, što je pa ka je, vej je pa ranč nej dober den vauščila) notriprinesla velko posaudo zelene solate, pa go dejvala na male talejre, so eni pravli, vej zdaj pride glavna jed, ka se solata deli. En čas so čakali pa gledali tisto solato, te so pa prinesli v posancaj sadno solato. Obed je biu rejsan čüden! Ka moreš, takša je pač tam navada? Po obödi so nas odpelali v kraj Opčine, gde so nas namestili po sobaj. Tü smo leko skurok dvej vöri počivali, v pau šestoj smo se pa odpravili na praznik, gé smo nastopali. »Naš šofer je malo zablaudo, pa nas trno dugo vozi,« so prajli mlajši. No pa nič zatau, bar so kaj več vidli. Nastop je fejst fajn vöspadno pa so naši mlajši dobili velki aplauz ali kak pravimo fejst so njim plačkali pa mnaugi čestitali. Najbaukše je pa te bilau, gda so po nastopi meli fešto, veselico. Bila je dobra glasba pa lejpi pevec. Mlajši so se vönaplesali pa veselili. Tam smo bili vsi bogato pogoščeni. Bilau je obilo porcij čevapčičov, klobas, mesa na žaru pa pijače. Največ so pa bile vrejdne za mlajše palačinke z lekvarom. Tau bi mogli videti, kak so se mastili pa veselili vse do paunauči. Trüdni pa zadovolni so se odpravili spat. Po bogato obloženi mizaj po zajtrki smo se drügi den napotili v Trst na ogled Rižarne. Mlajši so nej vedli, ka je tau bilau, čüli pa vidli so pa o grozotaj druge svetovne vojne, kak so v Rižarni Nemci v ogromnij pečaj zažigali lüstvo, ji mantrali pa klali. Tü smo se preci dugo zadržali, ali vrejdno je bilau videti pa želeti, ka se več naj tau ne zgodi. Po ogledi Rižarne smo se odpravili prauti parki Miramare, gde so pogeli obed iz začkona, ka so ga po zajtrki dobili. Bila sta dva sendviča, pecivo pa sok. Turisti so malo čüdno gledali, ka je tau za srmačekov, ka ne djejo za stolom. Med tejm časom se je napravila že napovedana nevihta. Začnilo je bliskati pa grmeti, dež je tö začno nagajati. Maurje je začnilo velke valauve delati. Tak se je bliskalo, ka ena ladja (šift) nej stejla na maurdje iti. Tak je plan, ka do deco pelali po maurji, v vodau spadno, na žalost dece. Mentori smo je potolažili, ka mo je na pico pelali. Tau je biu višek dneva. Bili smo že lačni vsi vküper, zatok smo navalili na pice kak vuk na Rdečo kapico v seničkoj igri. Biu jih je užitek gledati! Zavalijo se Slovenski zvezi, ka njim je tau omogočila. Pojbič, škeri je mogo zatau, ka je cejlo pico leko pojo, razkapčiti lače, ma vendrik ešče gnes lače razkapčane. Vsi, steri smo bili na gostovanji v Italiji, gé so se deca rejsan izvrstno odrezali pa notpokazali, se Zvezi Slovencev za tau možnost iz srca zahvaljujemo. mr Na šauli so mlajšom ponidili sadje, sok pa pecivo Števanovska folklora se je notpokazala s porabskimi pa goričkimi plesi Gorenjesenička Rrdeča kapica pa vuk V Rižarni smo si poglednili grozote druge bojne OD SLOVENIJE… Igrala je, igrala je Korpičova banda Pa rejsan je znauva igrala, 10. juniuša večer v Slovenskom daumi v Varaši. Tau, ka bi Korpičovo bando (ansambel pa ženske) trbelo na nauva vküpspraviti, je na pamet prišlo našomi kolegi Karčini Holeci, steri je predsednik Porabskoga kulturno-turističnoga društva Andovci tö. Njemi prej je dosta lüstva gunčalo po Porabji pa po gorički vasnicaj tö, zakoj Laci Korpič ne špila, zakoj nema več svoje bande pa ženske pevke, če so je pa trno radi poslüšali. Tak je te Karči Holec tau sprtolejt nagunčo Lacina pa ništrne člane nekdanešnjoga ansambla, naj začnejo znauva probati pa igrati. Najbole težko se je dau nagunčati prej ranč Laci, dapa gda se je gnauk odlaučo, te več nej bilau pauti nazaj. Ženskam, stere so nazadnje spejvale, se je nej trbelo moliti, na prvo rejč so se prej podale, ka do znauva spejvale. Kak če bi čakale, naj nekdo da pobudo (kezdeményezze), ka naj znauva začnejo. Pa tak so začnili, kak če bi nigdar nej enjali. Že na prvoj probi je vse šlau kak namazano, samo zavolo tauga, ka Laci ne pisti, ka bi kaj »šlampasto« bilau pri spejvanji ali igranji, so se mogli ešče bar petkrat, šestkrat dobiti pa probati. Že na probaj so se dobro čütili, za tau je skrbo Karči tö, steri je grato njini »menedžer«, vej pa kakšna kupica dobroga vina je tö nej falila na probaj. 10. juniuša se je lepau napunila konferenčna dvorana Slovenskoga dauma, prišli so poslüšalci od Gorenjoga Senika do Števanovec. Dosta lidi je bilau iz Sakalauvec, vej je pa Laci od tam doma. Pa ranč tak iz Büdinec, ka büdinsko pa andovsko drüštvo dobro sodelujeta. Slovenska ves je tö nej falila, ešče tiste ženske so prišle, stere so inda tö spejvale z Lacinom. Ka je pa bilau ešče bole razveseljivo, je tau, ka je bilau preci mladi lidi tö. Z nastopajočimi se je pogučavo Karči Holec, s vsakšim ejkstra, dapa največ je spitavo Lacina, steri je pripovejdo o tom, ka je samo 6 lejt bijo star, gda se je sam od sebe začno včiti špilati na fudaj, harmoniki, leta 1972 je najprva nastaupo. Dosta je odo kauli po vasaj, doj je spiso z nautlinami vred kakšni 150 porabski pesmi. Najbole ponosen (büszke) je na tau, ka so leko gorstaupili v Cankarjevom daumi v Ljubljani. Ka je Laci rejsan ponosen na svojo bando pa na vse, ka ga veže na muziko, kaže tau tö, ka ma takšen arhivum kak rejdkosteri človek. V albumaj ma vküppobrano vse članke iz novin, vse kejpe pa drüge spominke na nastope. Daubo je več odlikovanj, priznanj tö, sterim se je trno veseliu. Ženske (Micka Bajzek, Ana Štangl, Ana Sukič, Agica Molnar, Micka Svetec) so največ o tom gučale, kak lepau so se mele, kamakoli so prišle nastopat, vsepovsedik so se gornajšle, nej baja bila, če so vse nej razmejle, one so se li pogučavale. Trno ji je veselilo tau tö, ka so se s pojbami iz ansambla lepau razmejle. Podje, kakoli so mladi bili, so jih poštüvali, njim pomagali… Karči Holec se je rejsan trüdo, ka bi bivše člane ansambla tö vküppaubro, dapa samo pri dvöma se ma je zošikalo. Nisternim se je več nej dalo, ništerne so žene nej pistile, tak sta pa igrati pomagala samo Attila Bartakovič (kitara) pa Csabi Čerpnjak (….). Attila, steri nam je pripovejdo o tom, kak so Lacina gnauk v Beči v Colegium Hungaricumi zgibili, gda bi trbelo že na odri biti, je na prvo rejč prišo in prav uživo na nastopi. Csabina so ženske ejkstra povalile, vej pa od več kak 60 kilomejtrov daleč se je vozo na vaje. Najbole smo pa uživali gledalci, poslüšalci, gda smo znauva leko čüli lejpe porabske ljudske pesmi, stere so dostikrat žalostne, spejvajo o lübezni –srečni ali nesrečni – smrti, domotožji. So pa tüdi vesele, šaljive, v njij se spoznajo kakšne vogrske ali hrvaške melodije pa reči tö, vej so pa naši starci, gdekoli so odli, s sebov prinesli pesmi, stere so tam čüli, pa jij doma po svoje tadale spejvali. Na konci so gledalci vseedno nagučali Lacina Korpiča, naj kakšno sam tö spopejva, tak smo leko dvakrat čüli njegvo pesem Po dolinaj grmi obliska... Tisti, steri se tau paut zamidili Korpičovo bando, te je leko čüli 9. juliuša v Andovcaj na Porabskom dnevi. Nauva Korpičova banda dela v okviri Porabskoga kulturno-turističnoga društva Andovci. Marijana Sukič Pahor obiskal Indijo Predsednik vlade Borut Pahor se je mudil na štiridnevnem uradnem obisku v Indiji. Zadnji dan obiska je v Bangaloreju, ki zaradi velike koncentracije visokotehnoloških podjetij velja za indijsko Silicijevo dolino, obiskal dve tehnološki podjetji ter bolnišnico Narayana in parlament zvezne države Karnataka. Premier je v okviru obiska v Indiji obiskal tudi indijsko finančno prestolnico Mumbai in glavno mesto New Delhi, kjer se je srečal z najvišjimi indijskimi državnimi predstavniki. Z gostiteljem, premierom Manmohanom Singhom, sta se zavzela za okrepitev gospodarskega sodelovanja med državama. Premier je obisk izkoristil za promocijo slovenskega gospodarstva v Indiji in predstavitev številnih investicijskih priložnosti za indijska podjetja v Sloveniji. V New Delhiju, Mumbaiju in Bangaloreju se je tudi udeležil slovensko-indijskih poslovnih konferenc. V okviru obiska sta državi podpisali tudi vrsto sporazumov o sodelovanju na političnem, gospodarskem in znanstvenem področju. Med drugim so Adria Airways, Aerodrom Ljubljana in Air India podpisali memorandum o sodelovanju, ki pomeni priložnost za povečanje potniškega in tovornega prometa preko ljubljanskega letališča. Poslanci sprejeli družinski zakonik Poslanci državnega zbora so s 43 glasovi za in 38 glasovi proti potrdili predlog družinskega zakonika. Potrjeno besedilo je sicer tako imenovana kompromisna različica zakonika, ki omogoča posvojitev biološkega otroka istospolnega para. Poleg tega pa zakonik med drugim prepoveduje kaznovanje otrok, uvaja institut zagovornika otroka in institut mediacije. Stara (nova) Korpičova banda je razveselila gledalce Laci Korpič Gledalci so prišli iz celoga Porabja pa z Goričkoga tö … DO MADŽARSKE Čej so tiste stezice V hotelu Radin v Radencih je v soboto 4. junija potekal koncert Mešanega pevskega zbora Radenska, ki je v svojih 31. letih obstoja opravil že čez 250 samostojnih koncertov, skupno število nastopov ob raznih priložnostih pa je krepko čez 400 ter nastop gostov iz Madžarske, komornega Mešanega pevskega zbora Zveze Slovencev iz Monoštra v Porabju. Voditeljica veznega teksta in povezovalka, pevka domačega zbora Alenka Regoršek je napovedala pesmi, ki jih bodo zapeli: Prišel ljubi je pod okno (ljudska K. Boštjančič), O Occhi, Manza mia (canzonetta O. di Lasso), V snegu (E. Adamič, S. Jenko), Ave Verum Corpus (W. A. Mozart), Dva lepa pušljića (A. Kumar iz cikla istrskih Pesmi od ljubezni in kafeta)… Marjana Sukič iz Monoštra, urednica zamejskega časopisa Porabje, je povedala, da je pred leti, ko je pisala o ljubiteljski kulturni dejavnosti med Porabskimi Slovenci zapisala, da ta dejavnost v Porabju ni namenjena le temu, da se na odru ustvarjajo ali poustvarjajo vrednote, temveč ima dodatni namen, in sicer, da ohranja slovensko besedo, krepi slovensko identiteto, ki sta v njihovem prostoru precej načeti. To velja tudi za njihov zbor, ki letos praznuje peto obletnico. V njem pojejo v glavnem pedagoški in kulturni delavci, delavci in upokojenci iz Monoštra, Slovenske vesi in Sakalovec, poje pa tudi nekaj pevcev iz Prekmurja in Prlekije, ki skupaj z zborovodjem MePZ Radenska Tomažem Kuharjem pomagajo, da bi se slišala slovenska beseda in slovenska zborovska pesem v deželici ob Rabi. V petih letih delovanja se je zbralo že lepo število nastopov, saj imajo letno osem do deset nastopov v Porabju oz. nekaterih mestih na Madžarskem, kjer delujejo slovenska društva, tudi v Budimpešti. Nastopili so že tudi v Slovenji, v Ljubljani, v Murski Soboti, pri Gradu. Gostje so v Radencih zapeli pesmi Rožici (B. Ipavec, A. Okiški), Canticorum Iubilo (G. F. Händel), Ave Maria (J. Arcadelt, motet), Serenada (S. Tanjejev), Yakanaka Whangeri (E. Norberg, spiritual iz J. Afrike), Kadar Zila noj Drava (Z. Švikaršič, ljudska iz Roža), Dober večer (M. Rožanc, primorska ljudska), Micika v püngradi rouže bere (U. Krek, ljudska iz Gornjega Senika)… Po bogatem aplavzu ne preveč številnih obiskovalcev so sledile pesmi-mixi pevcev obeh zborov, koncert, poimenovan po ljudski pesmi Oskarja Deva »Čej so tiste stezice«, so sklenili vsi pevci z vencem pesmi iz Monoštra ter z beneško pesmijo »Oj, božime«. Dani MAUKO Pet novih ustavnih sodnikov Prejšnji teden se je poslanski klub stranke Viktorja Orbána odločil o kandidaturi novih ustavnih sodnikov. Na predlog premiera Orbána so člani poslanskega kluba FIDESZ-a podprli kandidaturo Istvána Balsaija, poslanca stranke in nekdanjega pravosodnega ministra, Béle Pokolja, pravnika, politologa in univerzitetnega profesorja, advokata Pétra Szalayja in Márie Szívós, vodje senata glavnomestnega sodišča. Vodja poslanskega kluba János Lázár je javnost seznanil tudi s tem, da bo koalicijski partner, Stranka krščanskih demokratov, predlagal kot petega novega ustavnega sodnika bivšega veleposlanika in zasebnega mednarodnega pravnika Egona Dienesa-Oehma. Tudi opozicijski socialisti bodo imeli lastne kandidate. Kot je povedal vodja priložnostne komisije poslanec György Ipkovits, želijo dati možnost vladni stranki, da pri izvolitvi ustavnih sodnikov ne bi izbirala le med lastnimi kandidati. Do izvolitve predlaganih bo prišlo v dveh tednih. Vlada bi maksimalizirala vsoto podpor Na podlagi novel zakona o javnem delu, ki jih je pripravil minister za notranje zadeve Sándor Pintér, bi vlada določila maksimalno vsoto raznih podpor in socialnih transferjev. Ne bi bil upravičen do nadomestila dohodka tisti, ki ne opravlja javnih del ali si ne išče službe oz. ne sprejme službe, ki mu bo ponujena skladno z zakonom. Na podlagi predloga naj mesečna vsota socialne podpore ne bila višja od 90 odstotkov dohodka pri javnih delih. Po načrtih vlade bi bil eden od pogojev prejemanja socialne podpore, da prejemniki skrbijo za urejenost lastnega bivališča in okolice, kar bi nadzorovali notarji občinskih uradov. Vlada želi z omejitvijo doseči, da socialne podpore, nadomestila in dodatki ne bi bili višji od dohodkov zaposlenih in s tem odvrnili ljudi od iskanja služb. Združena zbora z zborovodjo Tomažem Kuharjem Nostalgija ali ešče menje pokvarjeni svejt? Skurok vsakši den leko čüjemo v radioni ali na televiziji, ka je tü ali tam kakšni šaular ali stariš bantüvo leranco ali školnika. Sir pa sir iškem vzroke, zakoj je tau, kak smo prišli tak do toga. Zakoj se ranč zdaj spravlam s tem? Nej taj dugo nazaj sem dobila pozvanje na 40-letnico končanja šaule na Gorenjom Seniki, srečanje je bilau 28. majuša. Že vabilo je kazalo, ka tau nede nika vsakdanešnjega, pa kak so me povabili, tau je tö kazalo na posebno priliko. V soboto, 28. Majuša, smo se zbirali pred seničkov šaulov. Če bi vsi, steri so pred štiridesetimi leti končali osmi klas, leko prišli, te bi nas skur telko bilau, kak zdaj majo šaularov na šauli od prvoga do osmoga razreda. Takrat smo meli eške paralelne razrede. A-razred je emo 21 učencov, B-razred pa 19, steri so 1971. leta končali šaulo. Kak se vidi na naši fotografiji, nej ji je dosta falilo. Na žalost sta dva med njij že mrtva, tak bi ji moglo priti 38, zbralo se ji je pa 31. Zvün naše županije živejo v Budimpešti, v županijaj Somogy, Fejér pa Győr-Moson-Sopron, ništrni pa v Avstriji. Nej se njim je vnaužalo priti na Senik od tak daleč tö nej. 40 lejt je dugi čas, steri so daleč od rojstne vesi pa rejdko ojdijo domau, so se nej vsi spoznali. Ali s kakšnim veseljom so se pozdravlali? Tau je skurok nej mogauče dojspisati, tau si samo leko vido pa čüto. Kak je šega, poglednili so lejpo šaulo, kak se je obnovila. Steri so go eške nej vidli, so se nej znali kam djati od čüde. Potejm so vsi povedali, kak je teklo njino živlenje v tej štirideseti lejtaj. Z veseljem sem čüla, kak so se vsi gornajšli, kamakoli nji je pelala paut. Tau pa ranč dojspisati ne morem, s kakšnim spoštüvanjom so sprejeli nas, učitelje. (Škoda, ka nas je malo bilau.) Znano je, da sem bila stroga do svojih učencev, da sem zahtevala od njih, ker sem bila prepričana, da tudi oni zmorejo tisto, kar zmore vsak drugi otrok v našoj deželi. Zavolo toga sem nigdar nej mejla problemov nej s starišami, nej z učenci. Nej so mi zamerili te tö nej pa zdaj tö nej, nasprotno, zahvalili so se mi, rekoč, da so dobili dosti pomoči za na živlenjsko pot. Postali so pošteni, delavni lidgé, majo lejpe družine. Z zanimanjem, radovedno so poslüšali eden drugoga, z veseljem so se pogučavali. Nejso se spozabili s pokojni učitelov pa sošolcov tö nej. Cejlo gostüvanje so pripravili za tau srečanje. Posebno presenečenje je bila velka-velka torta, stera je bila okinčana s skupinskima slikama. Enkratno smo se čütili, bili smo kak velka držina. Da smo leko doživeli te den, se moramo zahvaliti organizatorki Evi Časar, ki je imela skrb na vse, da bi se dobro počutili. Pa zatok pomauč je tö mejla od svoji vrstnikov. Lepau je bilau, te den mi bo vsigdar osto v spomini. Erika Glanz Razreda, stera sta 1971. leta končala šaulo na Gorenjom Seniki Mena je skur vse edno bilau Na srejdi juniuša se začnejo počitnice (szünidő), ka deca že tak fejst čakajo. Tašoga reda se njim nej trbej včiti, doma so, pa tau delajo, ka škejo, ka njim najbola paše. Kmetij veče nejga, ka bi s senauv trbelo delati, pa ranč tak krav tö nej, štere bi na den dvakrat vö trbelo gnati na pašo. Ostane televizija pa računalnik, šteriva tašoga reda poleti den nauč sta nutzakapčeniva. Bola naleki je zdaj mladina kak je prvin bila, dapa nej gvüšno, ka tau ji je na hasek. Tak mislim, ka tau nej zdravo, ka cejli den ešče ranč vö s kuče nédejo, samo telko, ka se malo zluftajo. Prvin vanej v vročini, gda smo s senauv delali, če drügo nej, trplivi si grato pa si se red navčo. Vsakši den dvakrat si krave paso, med tejm so ti pa vöraztalali delo na vsakši den. Kak se je tau delalo, od tauga sem spitavo Anuško Ropoš iz Števanovec. - Tetica, vi gda ste vleti počitnice meli, vi ste tö tak fraj bili, kak je zdaj mladina? »Mi smo sploj nej bili fraj pa niše dobraute smo nej meli kak zdaj mlajši. Dja sem ešče te nej bila fraj, gda sem v šau-lo odla. Domau sem iz šaule prišla, malo sem se nadjejla, pa sem že üšla na delo. Če je krave trbelo pasti ali na njivo okapat titi, tistoga reda so mlajšom vsigdar dali nišo delo. Gda sem v peti klas odla, te sem dja že krave podojila, pa svinje sem nakrmila. Mujs je bilau, če so stariške nej doma bili. Zdaj ta mladina tau ne napravi, če so že dvajsti lejt stari, istino, zdaj več krav tö ne vidijo, zato ka jih sploj nega. Tau je že nej tak kak je bilau, zdaj je že cejli svejt ovak.« - Kak se je vam eden den zač-no pa skončo tašoga reda, gda nej bilau šaule, pa ste doma bili cejli den? »Zrzankoma je krave trbelo pasti, tašoga reda so nas že v šestoj vöri zgonili, pa do devete, do pau desete, dočas so se nej napasle, smo je skrb meli. Nad podnaum če smo malo fraj bili, gda je fejst vrauče bilau. Ovak, če smo okapali, te so nam že motiko v rokau dali, pa smo starišom mogli pomagati. Kak so slogi bili, robe smo mi mogli okapati. Dosta smo nej okopali, dapa itak smo mogli delati, nejso nas njali, aj bi ležali ali se pa špilali. Če smo kaj šli k sausedom, dapa te so že kričali, ka tau trbej pa tisto trbej. Nejsmo meli mira, kak zdaj mlajši majo, mogli smo baugati, če smo steli ali nej.« - Ovak bi ka bilau? »Ovak bi fasivala, ma biti. Istino, name so nej bili, ne morem prajti, ka bi fasivala. Delala sem, ka je mujs bilau, pa zato tö, ka sem vejdla, ka ovak bi nej bilau djesti. Te smo nej odli v bauto kak zdaj, vse smo doma parpauvali, ka smo parpauvali, tisto smo djeli.« - Vi dobro znate pečti, tau ste se tistoga reda navčili od matere? »Kak sem dja vidla, ka so mati pekla, tak sem se dja tö navčila. Gda sem že vekša bila, te sem že spekla kakšni kaup, žgaunke, šman pa kaj takšno, dapa v peč sem zato nej dosta nalagala.Te je ešče nej bilau tak kak zdaj, ka maš plin pa že leko pečeš, te si prvin naložiti mogo v peč ali na špajerti si speko. Vsigdar sem kaj takšno pekla, k šteromi je bilau vcujvalaun. Največkrat sem kukrčna žgaunke, dejnski (ajdovi) kaup tjöjala, zato ka k taumi je vsigdar bilau vcujvalaun.« - Odkec ste zeli dejno? »Tistoga reda je vsikši doma pauvo, mi smo tö vsigdar dosta dejne meli doma. Na majöli smo meli njivo, zato ka tista zemla je dobro vlago držala, tam je vsigdar lejpa dejna zrasla. Oktobra, novembra prva dni smo go želi, kak je vrejmen bijo, pa kak je zrejlila. Gda so go poželi te so tak lopau v ütice zvezali, aj posene, pa so te doma s capami ali s tisti jarganjom vözmlatili. Te smo go pelali v mlin, gde so dvaujo fele melo delali, črno pa bejlo. Na leto pet, šest žaklauf mela smo meli z dejne, s tejm smo te vözdržali do drügoga leta.« - Vi ste radi krave pasli? »Dja sem rada pasla, zato ka dočas mi je nej trbelo drügo delati. Doma smo je na lanci pasli, dapa vanej pri goščaj smo je vsigdar tapistili. Malo soli smo doma vkradnili pa te smo mer meli, nej je trbelo skrb meti, tau smo delali te čas, ka smo steli.« - Stero delo je najbola lagvo bilau poleti? »Najbola sem čemerna bila, gda je tak fejst vrauče bilau pa je te mena trbelo na kaula senau klačit titi. Te je tau nej bilau dobro, tisto je nej bilau dobro, nej sem dobro klala ali klačila, vsigdar so nika kričali od spodaj. Tau sem nej rada delala, če sem leko sem rep potegnila tašoga reda, sem vujšla.« - Nej je vas pikalo? »Nej, vejn še po trnjaj smo odli pa nas je nej pikalo, te smo bola trdo kaužo meli kak zdaj, zdaj ešče po künji vsigdar v šlaflini odimo. Te smo se tak vcujzeli od mladi lejt, pa je tau nam tak dobro bilau.« - Če ste dosta na sonci bili, ste že redno farbo meli, nej? »Tak smo se dolaspekli kak rak, pa te se je ešče niške nej mazo z mazalov. Tak pomalek, sprtulejt smo že začnili, pa kak je sonce bola krepše bilau, se je kauža že vcujvzela.« - Če ste kaj malo časa meli, te ste se ka špilali? »Nikše drüdje špile smo nej meli samo edno labdo. Tau smo pa s kravdjinoga kosminja napravli, ka smo s krav vöpočesali. Vküper smo kosminje zmožgili, pa nam je te mati na tau coto gorazašila. S tejm smo se mi špilali, nika drügo smo nej meli.« - Kak mlajši, juliuša ste že fejst čakali bučo? »Čakali smo go, samo te buča nej taša bila kak zdaj. Pejnaza nej bilau, samo par filerov smo dobili, pa s tistoga, če kakšno čokolado smo si leko tjöjpili. Nam je tau bila buča, čokolada pa ringišpil.« - Kakšni ringišpil je te bijo? »Te je taši ringišpil bijo, šteroga so z rokauv gnali. Tau je tak bilau, ka parkrat si ga mogo gnati, pa te si se leko gnauk pelo na njem. Tau so zvekšoga pojbičtje delali. Nej tak šlau kak zdaj, dapa zato letelo je, baukše bilau, kak če bi nikanej bilau.« - Kak so podje ringišpil gnali? »Vrkar je emo eden taši pod pa tam ga je trbelo gnati. Pet, šest pojbičov je že zavole bilau za tau. Vrkar je pomali šlau samo spodkar na dugi lanci je tau že zavolé letelo. Dja sem na ringišpil nikdar nej vsela, pa zdaj tü nej, name je tau nik-darnej brigalo.« - Vam je gda baukše bilau, gda ste v šaulo odli, ali gda so počitnice bile pa ste doma bili? »Mena je tau skur vseedno bilau, zato ka če smo doma bili, te je delati trbelo, če smo pa v šauli bili, te se je pa včiti trbelo. Mi smo se vsigdar vačer včili, zato ka gda je vanej delo bilau, te je tisto bilau prvo. Gda smo zgotauvili, te pri posvejti smo se včili. Te je šaula nej tak sigurna bila kak zdaj, zato ka sto je doma delo, tistoga so nej tak bešejktivali tü nej.« - Te je pa vejn najbaukša v zimi bilau, ka nej trbelo delati, nej? »Delati nej trbelo, samo te je pa mrzlo bilau, pa led bijo. Te so sa pa zato korili z nami, ka smo se radi čujskali, pa smo črejvle raztrgali. Mlajši so vsigdar lagvi bili pa baudejo tü. Samo zdaj že starejši neš-kejo prevideti tau. Dja previdim, ka se lagva bila, tau je pravica. Mlajši so vsi lagvi, tašoga nega, steri nej. Telko je razlika, ka eden bola bauga, drügi pa nej. Karči Holec KOTIČEK OTROŠKI POSTRAŠENO STRAŠILO Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi! LIDGE Postrašeno strašilo je po svojoj staroj šegi vodne spalo. Zatoga volo je nej vidlo pa vedlo, ka se godi kauli njega. Če bi nej spalo, bi leko čüli, ka vse si lidge pripovejdajo. Bi čülo vsefele. »Že bi pomalek leko dež šau, ka je zemla trno süja. Depa, samo aj nede vijer, ka nam vse vküper ne zmlati,« so si nej dugo nazaj pripovejdali. »Ja, ja, kak tri lejta nazaj. Te smo velko nevaulo meli. Ena tikev je nej cejla ostanola. Tikvinoga olija smo nej meli eno kraplo nej,« se je spominala edna ženska. »Ja, nam pa je strejo odneslo. Ram nam je tak z vodau napunilo, kak bi na maurdji bili,« se je zglaso možakar na sausednoj njivi. »Včasi človek rejsan ne vej, ka aj dela, gda takše nevaule pridejo. V takši nevaulaj bi najraj bila kaj drugo. Bi najraj bila … Bi bila strašilo. Vej pa poglente!« je prajla najbole mlada ženska. »Ka pa tomi strašili sploj fali na taum svejti? Nika. Stogi eti srejdi paula. Stogi, pa nikšne brige nema. Nej njemi trbej gesti, nej piti, sploj nika nej. Pa ga ne briga, če je gé vrauče, mrzlo, če vijer fuda ali pa snejg de. « »Pa vsikšo leto ali pa dvej ga odene v nauvi gvant,« se je zglaso pavar, ka je strašilo vküper naredo. »Depa, tau moje strašilo je bole manjasto. Sploj neške ftičov postrašüvati. Ranč za tau delo je nej. Tak kak praviš sausedica, najboukše bi bilau biti takšno strašilo. Nikšne brige nema, nika njemi ne fali. Ranč tak, kak praviš. « Tak so se zgučavali es pa ta. So se zgučavali od toga pa tistoga. Pa so vsigdar znauva prajli, kak bi včasi najbaukše bilau biti strašilo. Zakoj. Ja, zatoga volo, ka nikšne brige nema pa njemi nika ne fali. Pa je za tem dnevom, punim guča, prišla nauč. Postrašeno strašilo se je prebidilo. Poglednolo je kauli sebe pa znauva vpamet vzelo, kak je gé vcejlak sámo na taum svejti. »Na, eške edna duga kmična nauč,« si je zdejnolo. »Ka aj delam, ka nede tak duga pa ka nemo tak sámo?« Depa, nika njemi je nej na pamet spadnolo. Nika! Tak je samo gledalo ta nut v kmično nauč. »Vej pa tau je nikšno delo nej, tau, gledati. A, že vejm! Leko bi zvezde štelo. Ja, ranč tau naredim,« je gratalo veselo pa začnolo zvejzde šteti. Štelo je zvejzde. Najprva je prišlo do deset pa je več nej vedlo, štere zvejzde je že preštelo pa šetre nej. Začnolo je znauva. Zdaj je prišlo do petnajst. Pe se je znauva zmejšalo. Že je skur začnolo znauva šteti pa se je dola stavilo. »Té moj žitek je nikšen nej! Najraj bi človek biu. Uni nikšni brig nemajo pa nika njim ne fali. Eške preveč majo,« si je zdejnolo pa tadale gledalo v kmično nauč. Dokejč se je nej začno delati nauvi den. Miki Roš Tudi letos bralna značka v Porabju Pred zaključkom šolskega leta narodnostne šole že desetletja obiskujejo literarni ustvarjalci iz Slovenije in porabskim šolarjem prinesejo svojo živo umetniško besedo; pobudnik in financer takih srečanj je Društvo Bralna značka Slovenije, ki že pet desetletij spodbuja in navdušuje mlade v Sloveniji ter zamejstvu za branje slovenskih knjig. Porabski šolarji sicer ne sodelujejo v tekmovanjih za bralno značko, berejo po svojih zmožnostih (seveda jezikovnih), gotovo pa bi slovenskega branja tudi v porabskih šolah – tako med učitelji kot učenci – lahko bilo več… Tokrat so Porabje obiskale tri slovenske literarne ustvarjalke: Karolina Kolmanič, avtorica številnih povesti in romanov za otroke in odrasle, ki svoja literarna dela že desetletja predstavlja porabskim šolarjem, krajše črtice pa objavlja tudi v časopisu Porabje – se je letos ponovno predstavila gornjeseniškim učencem. Prvič pa smo v Porabju gostili dve zanimivi slovenski literarni ustvarjalki, Aksinjo Kermauner in Barbaro Hanuš. Aksinja Kermauner, pesnica, pisateljica in tiflopedagoginja (specialna pedagoginja za slabovidne in slepe) je obiskala števanovske šolarje in jim zelo nazorno predstavila svojo uspešnico Žiga Špaget gre v širni svet, mednarodno opaženo knjigo, ki je zapisana tudi v pisavi za slepe. Avtorica, ki je ustvarila nekaj pomembnih del za otroke in odrasle bralce, se poklicno ukvarja s slepimi in slabovidnimi otroki, obenem pa se trudi slepoto približati videčim. Barbari Hanuš so z zanimanjem prisluhnili monoštrski osnovno- in srednješolci. Pisateljica in ena od urednic tudi v Porabju priljubljenega Cicibana je porabskim šolarjem že znana po svojih zgodbicah v Cicibanu, predvsem pa po štirijezični knjigi o Jakobu in muci Mici z naslovom Rojstni dan. Na nastopu je predstavila in šolam podarila tudi drugo knjigo o Jakobu in muci Mici, prav tako štirijezično (poleg slovenskega besedila še italijansko, madžarsko in nemško), z naslovom Novoletna smrečica. Gostjam pisateljicam in naši dolgoletni požrtvovalni sodelavki, generalni sekretarki Bralne značke, Manci Perko se najlepše zahvaljujemo za lep slovenski literarno obarvan dan v Porabju. VALERIJA Barbara Hanuš med monoštrskimi učenci in dijaki Gostje in gostiteljici: (z leve) Karolina Kolmanič, Barbara Hanuš, Valerija Perger, Manca Perko, Aksinja Kermauner in Gyöngyi Bajzek KAUT MLAŠEČI Slavili so sakalovski nogometaši PETEK, 24.06.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VESELA HIŠICA, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 10.35 POLICAJ ČRT, RIS., 10.45 POPRAVNI DOM ZA STARŠE, KRATKI FILM, 11.00 ENAJSTA ŠOLA, 11.35 TO BO MOJ POKLIC: PEK, 12.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.45 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, 13.05 ŠPORT, 13.10 VREME, 13.15 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 GLASBENE UGANKE, 16.20 HABIB: NA MORJU DIVJA NEVIHTA, DAN. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, 17.15 ŠPORT, 17.20 VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 BABILON.TV, 18.20 ČARLI IN LOLA, RIS., 18.30 MALA KRALJIČNA: HOČEM POLNOČNO POJEDINO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 20 LET SLOVENIJE, 19.50 VEČER ZA ZGODOVINO, 20.00 SLAVNOSTNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 20.25 VEČER ZA ZGODOVINO, 21.05 PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 22.25 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 BABILON.TV, 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 24.06.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 GLASNIK, 13.00 EVROPSKI MAGAZIN, 13.30 ČRNO-BELI ČASI, 13.45 TRIKOTNIK, 14.15 42. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI, 15.50 PRIMORSKI MOZAIK, 16.20 CIRCOM REGIONAL, 16.45 MOSTOVI - HIDAK, 17.15 RAD IGRAM NOGOMET, 17.45 NA LEPŠE, 18.10 ČAS NEVARNEGA ŽIVLJENJA, DOK. FILM, 19.00 GLASBENA ODDAJA, 20.00 PRAVA IDEJA!, 20.30 MATI TEREZIJA - SVETNICA TEME, DOK. FILM, 21.20 NEODPUŠČENO, ANG. NAD., 22.10 OBREDJA: OCEANIJA IN TIHOMORSKI OGNJENI OBROČ, DOK. SER., 23.00 KRESNIK, REPORTAŽA Z ROŽNIKA, 23.30 MISIJON, ANG. FILM, 1.35 INFOKANAL * * * SOBOTA, 25.06.2011, I. SPORED TVS 7.00 GLASBENE UGANKE, 7.15 SNEGULJČICA, LUTK. PREDSTAVA, 8.10 POD KLOBUKOM: LUTKE, 8.45 KEKEC, MUZIKAL, 9.45 PASTIRCI, SLOV. FILM, 11.05 POLNOČNI KLUB: 20 LET KASNEJE, 13.00 POROČILA, 13.05 ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 DESETI BRAT, SLOV. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 GOSTJA ALEKSANDRA VEBLE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 17.15 NA VRTU, 17.40 SOBOTNO POPOLDNE, 17.55 KUHAJMO!, 18.25 OZARE, 18.35 FIFI IN CVETLIČNIKI: FIFIJIN DELOVNI DAN, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 DAN LJUBEZNI – POKLON DUŠANU VELKAVERHU, 22.00 LIST IN CVET: DREVESA, DOK. ODD., 22.30 POROČILA, 22.40 ŠPORT, VREME, 23.05 POLETNA SCENA, 23.40 V PLAMENIH, AVST. FILM, 1.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1.40 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL SOBOTA, 25.06.2011, II. SPORED TVS 7.35 SKOZI ČAS, 8.00 POGLEDI SLOVENIJE, 9.25 POSEBNA PONUDBA, 9.55 CIRCOM REGIONAL, 10.20 PRIMORSKI MOZAIK, 10.55 MATI TEREZIJA - SVETNICA TEME, DOK. FILM, 11.50 KAJAK KANU: SV. POKAL V SLALOMU, 12.15 KAJAK KANU: SV. POKAL V SLALOMU – FINALNE VOŽNJE, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA EVROPE, KVALIFIKACIJE, 15.05 ŠPORTNI MAGAZIN, 15.30 SOZVOČJA SLOVENIJE: LJUDSKA GLASBA NA, SLOVENSKEM, 17.05 ANDREJ KOMEL PLEMENITI SOČEBRAN, DOK. FILM, 17.55 LHOTSE 1981 - JUŽNA STENA, DOK. FILM, 19.00 KAJAK KANU: SV. POKAL V SLALOMU, FINALNE VOŽNJE, 20.05 ODBOJKA (M), TEKMA EVROPSKE LIGE: HRVAŠKA - SLOVENIJA, 22.00 IGRALCI BREZ MASKE: TONE KUNTNER - PESNIK, IGRALEC, DOMOLJUB, 22.50 GANDŽA, AM. NAD., 23.20 GANDŽA, AM. NAD., 2007, 23.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 26.06.2011, I. SPORED TVS 6.20 POLETNA SCENA, 7.00 ALEKS V VODI, RIS., 7.05 NINA NANA, 7.10 ŽELEJČKI, RIS., 7.15 MUSTI, 7.20 PALČEK SMUK, 7.25 PUJSA PEPA, 7.30 ANČINE NOGICE, RIS., 7.40 MOJSTER MIHA, RIS., 7.50 PENELOPA, 7.55 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 8.20 PONIJI, RIS., 8.30 TIMI GRE, 8.40 PIPI IN MELKIJAD, 8.45 FIFI IN CVETLIČNIKI, 8.55 GREGOR IN DINOZAVRI, 9.05 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 9.10 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 9.20 KLJUKEC S STREHE, 9.50 ANIMALIJA, 10.15 PUSTOLOVŠČINE, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, 13.15 NOČ MODRIJANOV 2010, 14.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 DONOVANOV GREBEN, AM. FILM, 17.00 POROČILA, 17.20 POTI Z VZHODA, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.30 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 MISS SLOVENIJE 2011, 22.00 ŽAN, MOŽ S KAMERO, DOK. PORTRET, 23.00 POROČILA, 23.25 POLETNA SCENA, 23.55 VERIŽNO TRČENJE, ANG. SER., 1.40 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL NEDELJA, 26.06.2011, II. SPORED TVS 8.30 SKOZI ČAS, 8.50 GLOBUS, 9.25 5. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE, 10.05 POMAGAJMO SI, 10.40 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 11.35 KAJAK KANU: SV. POKAL V SLALOMU, 13.00 RAD IGRAM NOGOMET, 13.30 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA EVROPE, 16.15 VZPON ŽENSKEGA NOGOMETA, DOK. FILM, 17.05 ULIČNA KOŠARKA: DRŽAVNO PRVENSTVO, 17.25 PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 18.40 AVIOFUN 2011, POSNETEK LETALSKEGA MITINGA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ZEMLJA V KRČIH, DOK. SER., 20.45 EMMA, ANG. NAD., 21.45 NA UTRIP SRCA, 21.45 MEDNARODNI BALETNI GALA KONCERT, 22.20 10 LET - ROSANA HRIBAR IN GREGOR LUŠTEK, 22.30 PRIJATELJSKE ZDRAHE, ANG. NAD., 23.25 QUICK VIEW, KRATKI FILM, 23.45 KETNA ZA PRINCA, 23.55 FORMULA 1, 2.20 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 27.06.2011, I. SPORED TVS 6.55 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 TELEBAJSKI: NEJC IN KOLO, LUTK. NAN., 8.25 ŽOGARIJA: KOPER, 8.50 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, MLAD. NAD., 9.10 PRIHAJA NODI, RIS., 9.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 9.30 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM POZNA JESEN,, POUČNA NANIZANKA, 9.40 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.50 MARKELLA, DOK. FILM, 10.05 (NE)POMEMBNE STVARI: HRANA, 11.00 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 11.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.05 BINE: BONTON, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE: ČISTA DESETKA V DOMŽALAH, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŽIVLJENJE: RIBE, ANG. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, 22.35 ŠPORT, 22.45 VREME, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 GLOBUS, 23.55 GLASBENI VEČER, OB 100-LETNICI SMRTI GUSTAVA MAHLERJA, 1.25 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 27.06.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 13.10 SOBOTNO POPOLDNE, 15.15 SLOVENCI V ITALIJI, 15.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.05 POSEBNA PONUDBA, 16.30 TO BO MOJ POKLIC: TAPETNIK, 17.00 KRESNIK, REPORTAŽA Z ROŽNIKA, 17.30 STARŠI V MANJŠINI (I.), ANG. NAD., 18.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.30 PRVI IN DRUGI, 18.50 IMPRO TV: LUCIJA ČIROVIĆ IN ALENKA TETIČKOVIČ, 19.30 UNIVERZA, 20.00 GLASBENA ODDAJA, 21.00 PROSLAVA, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 ČESAR NIHČE NE VE, DANSKI FILM, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 28.06.2011, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 ŽOGARIJA, 8.50 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, MLAD. NAD., 9.10 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.20 ZLATI PRAH, 9.25 LUČKA - REGRAT, OTR. ODD., 9.45 BINE: BONTON, LUTK. NAN., 10.05 RIBIČ PEPE: NEOKRNJENA FINSKA, 10.25 JORDY ZA OČETA IN SESTRO, DOK. FILM, 10.40 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.05 SINJE NEBO, NORV. NAD., 11.55 ŽAN, MOŽ S KAMERO, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLOBUS, 13.55 BABILON.TV, 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, 17.30 MEJE MOJEGA JEZIKA NISO MEJE MOJEGA SVETA, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, 20.00 SODOBNA DRUŽINA I., AM. NAD., 20.25 PLATFORMA, 21.00 TARČA, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 PRAVA IDEJA!, 23.50 PLATFORMA, 0.20 MEJE MOJEGA JEZIKA NISO MEJE MOJEGA SVETA, DOK. ODD., 0.50 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL TOREK, 28.06.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 15.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.10 NA LEPŠE, 16.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.20 GLASNIK, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.20 ZEMLJA V KRČIH: PLANETARNA NEVIHTA, DOK. SER., 19.10 MUZIKAJETO: ČUDNI INŠTRUMENTI, 19.55 ATLETIKA: MEDNARODNA LIGA, 21.00 TRIKOTNIK, 21.30 DUHOVNI UTRIP, 21.50 DEDIŠČINA EVROPE: ŽENITEV, RUSKI BARVNI FILM, 23.20 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 29.06.2011, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 ŽOGARIJA: MARIBOR, 8.50 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, MLADI. NAD., 9.10 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.20 ZLATKO ZAKLADKO, 9.35 KLJUKEC S STREHE, RIS., 10.00 1 + 1 = 1, DOK. FILM, 10.15 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 10.40 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.05 ODDAJA ZA OTROKE, 11.55 TARČA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.15 TRIKOTNIK, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI –HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 PUJSA PEPA, RIS., 15.55 KRAVICA KATKA, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, 17.20 ŠPORT, VREME, 17.30 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 18.20 RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SLADKE SANJE, SLOV. FILM, 22.00 ODMEVI, 22.35 ŠPORT, 22.50 VREME, 22.55 POLETNA SCENA, 23.25 OMIZJE, 0.40 ZDRAVJE V EVROPI: V IMENU LJUBEZNI, DOK. SER., 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL SREDA, 29.06.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.50 DAN LJUBEZNI – POKLON DUŠANU VELKAVERHU: POLETNA NOČ V KRIŽANKAH, 13.55 PRISLUHNIMO TIŠINI: RAZVOJ SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA, 14.30 5. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE, 15.10 ODDAJA ZA OTROKE, 15.45 SLOVENSKI VODNI KROG: PIRANSKI ZALIV, DOK. ODD., 16.10 KNJIGA MENE BRIGA, 16.30 PLATFORMA, 17.05 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 ČRNO BELI ČASI, 17.55 ŽIVLJENJE: RIBE, ANG. SER., 18.50 GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 20 LET SLOVENIJE: DOMOVINA IN DRŽAVA, DOK. FILM, 21.00 POTOVANJE V LJUBLJANO, DOK. FELJTON, 21.25 OB 90-LETNICI ROJSTVA PRIMOŽA RAMOVŠA, 22.25 LAUREL CANYON, AM. FILM, 0.05 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA, ERNIE WATTS IN MICHAEL ABENE, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 30.06.2011, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 ŽOGARIJA: BREŽICE, 8.50 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, MLAD. NAD., 9.10 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE: GLASBENIK LETA, RIS., 9.20 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 9.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.35 ŽELIM SI PLESATI, DOK. FILM, 10.50 SPREHODI V NARAVO: RASTLINE V RIBNIKU, 11.10 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 STUDIO CITY, 14.20 BARBARA ZEMLIČ: LASJE, KRATKI FILM, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 SLADKA SKUŠNJAVA, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, 17.20 ŠPORT, VREME, 17.30 OBREDJA: DALJNJI VZHOD, DOK. SER., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 VICKY CRISTINA BARCELONA, ŠP.-AM. FILM, 21.30 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, 22.35 ŠPORT, 22.45 VREME, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 UMETNI RAJ, 23.50 JEAN GIRAUNDOUX: ZA LUKRECIJO, TV-PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA MARIBOR, 2.00 GLOBUS, 2.30 DNEVNIK, 3.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.30 INFOKANAL ČETRTEK, 30.06.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 13.20 EVROPA PLEŠE - ANDREJ ROZMAN ROZA, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, DAVID DE VILLIERS, 14.40 ZEMLJA V KRČIH, DOK. SER., 15.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 15.55 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 PESEM KAMNA, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: TAPETNIK, 18.00 JUNAK NAŠEGA ČASA, RUS. NAD., 19.00 GLASBENA ODDAJA, 20.00 EVROVIZIJSKI MLADI PLESALCI 2011, 21.20 ZDRAVNIČIN DNEVNIK, NEMŠ. NAD., 22.10 BREZUPNI ROMANTIKI, ANG. NAD., 23.00 KORIDOR ŠTEVILKA OSEM, DOK. FILM, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL 11. junija so se končale tekme v III. ligi nogometnega prvenstva v Železni županiji, kjer je Nogometni klub Sakalovci osvojil prvo mesto. Zadnja tekma sicer ni bila odigrana, ker nasprotna ekipa ni prispela. To pa ni imelo nobenega vpliva na končni rezultat, saj si je sakalovska ekipa že tri kroge pred koncem prvenstva priborila naslov prvaka. Ob morebitni zmagi pa bi bili sakalovski nogometaši morda še bolj veseli, a vseeno so praznovali. Dobili so namreč zlate medalje in pokal, ki jim jih je predal predsednik Tekmovalne komisije pri Nogometni zvezi Železne županije v skupini Körmend Imre Molnár. S prvim mestom si je ekipa zaslužila tudi napredovanje, saj v naslednji sezoni lahko nadaljuje igro v II. ligi nogometnega prvenstva. Za to pa bodo potrebovali tudi več denarja in podpore, saj bodo morali sestaviti tudi mladinsko ekipo in bodo morali v II. ligi potovati na tekme že na večje razdalje. Predsednik Nogometnega kluba Zsolt Németh pravi, da imajo obljube pa tudi sponzorje, tako da vsekakor želijo nadaljevati igro v višji skupini. Tudi trener ekipe László Herczeg je mnenja, da ekipa nima več motivacije v tej skupini. Nogometni klub Sakalovci je bil ustanovljen leta 2008, in igralci od začetka dosegajo zelo dobre rezultate. V prejšnjih dveh sezonah je ekipa obakrat zasedla tretje mesto, letos pa ji je uspelo osvojiti najboljši rezultat. Predaji medalj je sledila zabava skupaj z navijači do zgodnjega jutra. nvn POZVANJE Slovenska zveza de 20. obletnico državnosti R Slovenije svetila s KONCERTOM skupine HALGATO BEND iz Prekmurja 25. juniuša 2011, od 19.00 vöre v gledališči v Varaši. Želimo si vküper svetiti z VAMI!