4. itei Pavšalni fpanko w dpftani SHS lin loto. Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. Uredništvo In upravništvo »Zarje« v Ljubljani, Dalmatinova ulica Štev. 3. Sprejemajo se lo frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo. ZARJA Socialistično glasilo. Posamezna številka stane 1 Din Narofcajna po pošti z dostavljav-ljanjem na dom 4 Din mesečuo. Za Nemčijo 5 Din., za drugo inozemstvo in Ameriko 6 Din. Reklamacije ko poštnine proste. r:~ Oglasi po dogovoru. == Proletarci vseh dežel, združite sel V Ljubljani, v soboto 27. januarja 1923. Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi! Manifestacija delavskih zaupnikov v Ljubljani. V nedeljo 21. t. m. se je vršilo v Ljubljani zborovanje župnikov vseh delavskih organizacij. Dvaindevetdeset zastopnikov iz vse Slovenije se je zbralo na Turjaškem trgu št. 2 (Delavski dom), kjer so razpravljali o enotni proletarski organizaciji v Sloveniji. Izvajanja poročevalcev so udeleženci živahno pozdravljali in lahko trdimo, da se je zelja po združenju socialističnega delavstva naravnost s poudarkom vseh navzočih kar najodločneje zahtevala. Niti enega glasu ni bik), ki bi bil ugovarjal enotni fronti na podlagi razvitega prograinnega načrta in statuta, ki naj služita za nadaljnje dekrvanje, sodelovanje ter naposled spojitev v enotno močno socialistično organizacijo. V tem hrepenenju, v tej volji vidimo, da so početki novega, jakega pok reta v zrnislu socialističnega programa zajamčeni. Konferenca je sprejela delovni program in statut. Na obeh treba, da se socialisti zedinijo ter iščejo med tem in potem stikov s socialisti v celi državi, zakaj po našem mnenju je naslonitev na močno načelno socialistično skupino predpogoj zdravega razvoj;!. Po celi državi imajo socialisti svoje organizacije in vse te organizacije, ki so socialistične in načelne tudi dejansko, morajo tvoriti podlago tisti novi proletarski fronti, ki.jo vsi tako iskreno želimo tudi v tej državi. Na podlagi spodaj navedenih resolucij se smatrajo v bodoče kot enotna, čeprav še ne spojena fronta nezavisni delavci, krajevna organizacija ljubljanska ter del organizacij, ki pripadajo doslej takozvani Brno-tovi skupini. Zastopniki mariborske organizacije so pozdravili ta korak zbHžanja ter naglašalf, da je v tem primeru mogoče, da se izvede rudi v ljubljanski oblasti enaka enotna socialistična organizacija kakršno že ima mariborska oblast. Z ustanovitvijo take organizacije je potem omogočeno sodelovanje obeh organizacij v celi Sloveniji. V socialističnih krogih je sklep konference napravi! najboljši vtisk, ki ga povsod najiskrcneje pozdravljajo. Naša želja je, da se sklep tudi dejansko Izvede ter da nova grupacija z vso doslednostjo zasleduje tendenco po združitvi vsega socialističnega proletarijata v državi, ker črna le tedaj ta nujni pokret bodočnost. Resolucije, ki so bile sprejete na konferenci se glase: A. Splošne politična zahteve. 1. Samoodločba in samouprava ljudstva v državi, pokrajini in občini: delavsko-poljedeska vlada v državi, pokrajini in občini. Republikanska oblika vlade, t. j. vse oblasti so voljene od ljudstva na podlagi občne, enake, tajne, direktne in proporcionalne volilne pravice za vse osebe obeh spolov, ki so spolnile 20 let 2. Popolna enakopravnost vseh narodnosti v deželi in zaščita narodnih manjšin. 3. Odstranitev vseli zakonov, ki omejujejo svobodo političnega udejstvovanja, svobodo prepričanja, propagande idej in naziranj, svobodo ti- ska, govora, kolportaže, zborovanja, štrajka in vseh ostalih osnovnih človečanskih pravic delovnega ljudstva in delavskega razred.a. 4. Odstranitev vseh zakonov, ki omejujejo svobodo kretajna delavstva. 5. Mir in prijateljstvo z vsemi državami. Priznanje Zveze Ruskih Socijalističnih Sovjetskih Repubhc ter obnovitev trgovskih in diplomai-skih odnošajev. 6. Likvidacija Vranglove države v državi, razpust Vranglovih voja-jaških institucij in razpust carskih diplomatskih zastopstev. 7. Federacija balkanskih narodov. 8. Ločitev vseh štirih cerkev od države; vse cerkvene organizacije naj se proglasijo za privatne, ki sc opravljajo samo z lastnimi sredstvi. Svobodna in od cerkve neodvisna šola. 9. Odškodnina vsem nedolžno zaprtim in obsojenim; volitev porotnikov na podlagi splošnega, enakega in tajnega glasovanja; odprava smrtne kazni. Odprava monopola na zagovomištva. Vsak lahko zagovarja obtoženca. 10. Brezplačna učna sredstva, oskrba s hrano, obleko in stanovanjem vseh revnih učencev ljudskih, srednjih in visokih šol. 11. Odprava davka na eksistenčni minimum ter na mezde in plače delavcev in nameščencev. (Davek rrn delo.) 12. Odprava vseh indirektnih davkov, na monopolske predmete, trošarin, takse in upeljavo progresivnega davka na premoženje, dohodnine, podedovan je. Konfiskacija vojnih dobičkov v prki invalidnega in sirotinskega fonda. 13. Odprava vseh zakonov, ki omejujejo privatne in javne pravice žena. Enakopravnost obeh spolov. M. Odprava stalne vojske in uvedba ljudske milice. 15. Osvoboditev delavskih poljedelskih zadrug od vseh davkov ir. omejitev. B> Socialna politika« a) Obvezni osemurni delavnik in angleški teden v vseh podjetjih. b) Obvezno zavarovanje vseh delavcev In delavk v mestih in vaseh. c) Vpeljava indeksa za reguliranje mezd in plač v splošni draginji; osvobojenje od davkov eksistenčnega minimuma. d) Zaščita mladih delavcev in žensk v vseh podjetjih. e) Neomejena svoboda koalicije, zborovanja, stavke, združevanja delavskih organizacij. f) Upeljava obratnih delavskih svetov kot kontrolnih organov nad proizvodnjo. g) Odprava carine na živila, obutev in obleko. h) Anuliranje vojnih dolgov. i) Popolno samoupravo vseh delavskih institucij — delavske zbornice, zavarovalnice, posredovalnice, pokojninskega fonda itd. Volitve v te institucije na podlagi aktivne in pasivne volilne pravice samo za delojemalce obeh spolov. j) Ustanovitev invalidnega in si-rotnega fonda pod kontrolo invalidov in sirot. k) Prepoved nočnega dela, raz-ven v obratih, ki tehnično ne smejo prekiniti obrata; prepoved nočnega dela žensk in mladoletni)! delavcev, izpod 18. leta. I) Delo vajencev mora biti plačano. Prepoved vajenškega dela izpod eksistenčnega minima. n) Ustvaritev in spopolnitev inšpekcije dela. m) Starostno, sirotinsko in invalidsko zavarovanje. o) Podržavijenje vse zdravstvene službe, bolnic in apotek. Brezplačna zdravstvena sredstva, oskrba vsem revnim in ubožnim državljanom. p) Zidanje malih stanovanj za delavce in nameščence. Vsa industrijska in trgovska velepodjetja morajo sezidati stanovanja za svoje nameščence in delavce. Občinam se dovoli brezobresten kredit za zidavo stanovanj. C. Agrarna politika. 1. Vsi fevdalni ostanki v odno-šajih in običajih se končno odpravijo. Kmetski odnošaji, kolonati, se likvidirajo brez vsake odškodnine veleposestnikom. Zemlja naj se preda brez odškodnine poljedelcem v posest in obdelavo s celokupnim inventarjem. 2. Cerkvena veleposestva in vsa veleposestva, ki se ne obdelujejo ra-cijonalno, ki so oddana v zakup bodisi, da so državna ali privatna last, se dodelijo poljedelcem v brezplačno posest in obdelavo s celokupnim inventarjem in brez vsake odškodnine. 1 i poljedelci se združijo v zadruge, katerim se dovoli brezobrestno posojilo v svrho nabave inventarja. 3. Ostala veleposestva, ki se ra-cijonalno obdelujejo se konfiscirajo in nacijonalizirajo. Nacijonalbccija vseh rudnikov in prometnih sredstev. 4. Nacijonalizacija večjih vodnih sil v svrho elektrifikacije poljedelstva. 5. Gozdove, ki pripadajo veleposestnikom, grofom in knezom (Auerspergu, VVindischgratzu ter drugim) se brez odškodnine zaplenijo v državno posest ter revnim brezgo-zdovnim poljedelcem dovoljuje rev.-no racijonalno izkoriščanje tel, gozdov. 6. Zemlja, ki je razdeljena po agrarni reformi v začasni zakup revnim poljedelcem, naj se takoj parce-lira in uvede v kataster kot njihovo posest. 7. V svrho regulacije poljedelskega vprašanja naj se ustanovijo poljedelski sveti, katere volijo vsi poljedelci, ki nimajo več ali ki imajo največ 30 ha zemlje. 8. Tam, kjer še ni izdelan kataster, kot v Bosni, Macedoniji, Srbiji, naj se takoj naredi v svrho enakomernega obdavčenja. 9. Poljedelske zadruge se osvobodijo od vseh nalogov, davkov in omejitev. Njim naj se dovoljuje brezobrestni kredit. 10. Prepoved in kaznovanje naturalnega sistema zakupa na polovico. Zakup na posestvih mora biti v denarju in ne sme presegati 6 odstotkov prihodka. 11. Ustanovitev poljedelskih strokovnih šol, rednih kurzov in predavanj. 12. Obvezno zavarovanje vojnih sirot, poljedelcev, dninarjev in cestarjev. O političnem položaju v Jugoslaviji. L Na razvalinah Avstro-Ogrske Imperije in centralno-evropskega im-perijalizma je na podiagi samoodločbe narodov nastaia država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ljudstvo je ob prevratu z radostjo pozdravilo osvoboditev Srbije, Hrvatske, Bosne, Vojvodine, Macedonije, Dalmacije, Cnie gore in Slovenije od okupacije avstro-ogrskih imperijalističnih vojsk in oblastev ter združenje teh pokrajin v Jugoslavijo, ker je pričakovalo, da mu ta osvoboditev in združenje prinese mir, svobodo, enakopravnost narodov; deiavcc, da dobi svobodo koalicije, a poljedelec, da se osvobodi vseh fevdalnih spon m ostatkov fevdalnega izkoriščanja, kakor so kmetstvo, kolonat, napolo-vičarstvo, a brezzemeljni poljedelci, da dobijo brez odškodnine vso vele-posestniŠKo zemljo, ki jo obdelujejo v najemnem delu ali zakupu brez odškodnine v svojo posest in obdelavo. Ljudstvo je pričakovalo, da konstituanta kot suverena uredi predvsem narodno vprašanje na podlagi enakopravnosti in samouprave; da odpravi v vseh ^krajinah fevdalne odnošaje in fevdalne navade izkoriščanja poljedelcev od veleposestnikov; da napravi konec brezzakoni-tosti in samovolji oblastev, ki je to tedaj vladalo; da reši agrarna vprašanja s tem, da brez odškodnine preda vsem poljedelcem v last in obdelavo veleposestniško zemljo; da pride na pomoč vojnim sirotam in invalidom; da delavskemu razredu, ki je silno propadel med vojno, zagotovi pravice do obstanka in razvoja, pravo koalicije in široko samoupravo vseh delavskih institucij, kakor tudi temelje moderne socijalne zakonodaje o zaščiti delovne sile. 2. Razredno zavedni proletarijat je že pred volitvami v konstituanto svaril delovno ljudstvo pred iluzijami, da more konstituanta izpolniti ta pričakovanja, povdarjajoč, da je vzrok težkemu stanju ljudstva kapitalistični sistem, vojne in gospodarske krize, ki so neizogibna posledica imperiajlističnega sistema. Povdarjal je, da se v današnji strašni gospodarski krizi ne sme pričakovati tako-zvane buržuazne demokracije, temveč buržuazno diktaturo, kateri se mora zoperstaviti ideja proletarske demokracije. 3. Konstituanta ni izpolnila upov ljudstva, temveč je sprejela ustavo, ki daje v roke vladajoči buržuaziji absolutno oblast. Po mišljenju voditeljev buržuazije, je vidovdanska ustava postavila temelje absolutistični monarhiji v Jugoslaviji. Nobeno od teh vprašanj ni rešeno v korist ljudstva, temveč samo v korist vladajoči buržuaziji. 4. Ali tudi to ustavo je vladajoča buržuazija pogazila s sprejetjem zakona o zaščiti države, ki jemlje delavskemu razredu tudi ustavne osnovne državljanske pravice, pravi.o koalicije. 5. Dve leti režima ,.Obznane“ in ..Zakona o zaščiti države" predstavljajo politično in gospodarsko ofenzivo kapitala proti delovnemu ljudstvu. Ta ofenziva ima namen, učvrstiti politično in gospodarsko samovlado vladajočih kapitalistov. Vsa ogromna bremena svetovne vojne in štirlietne gospodarske povojne krize hočejo kapitalisti naložiti na rame delovnega ljudstva. 6. V ta namen je vladajoča bur-žur,ziia stavila proletarski razred Izven ustave. Strokovne delavske organizacije razpuščala in zabranje-vala. Delavske zaupnike preganjala, zapirala in mučila. Delavske dom .-ve kontiscirala. Delavske institucije predala v roke komisarjem. Odpravila osemurni delavnik v manjših podjetjih. 7. Vsled tega je postal delavski razred brezpraven. Brez svojih strokovnih organizacij je on brez zaščite proti prevelikemu izkoriščanju kapitalistov. Brez pravice koalicije, ki je za proletarijat življenjskega pomena, se on ne more uspešno boriti od politične in gospodarske ofenzive kapitala. 8. Dve leti politične in gospodarske ofenzive kapitala so utrdili gospodarsko nadvlado buržuazije. Pred štirimi leti v Srbiji ni obratovala niti ena tovarna; glavne železnice so bile razrušene; poljedelstvo je ležalo na tleh; ni bilo niti poljedelskega orodja; niti vprežne živine, niti dovolj delovne sile; mesta so se napolnila od množice proletariziranih poljedelcev", demobiliziranih vojakov, ki so iskali zaslužka; v prečanskih krajih je vladala v industriji in poljedelstvu vsled raz rušenja do takratnih skupnih zvez, odreza od surovin, vsled sekvestra in fevdalnih odnošajev velika gospodarska kriza v industriji in poljedelstvu. Cvetelo je samo izvozničarstvo in verižni-štvo bančnega kapitala. Danes je industrija obnovljena in proširjena. Vsi predvojni večji obrati obratujejo — a ustanovljeno je precejšnje število novih večjih ■podjetij, število industrijskega pro-ietarijata se je pomnožilo od 600.000 pred vojno — na 800.000. Nekatere industrije — stavbinske, vonjarske, keramična, kemična, lesna, kovinarska — so momentano v dobri konjunkturi. Milijarde so investirane v nova podjetja, v stavbe, tovarne, trgovine. 9. Ali je ta gospodarska konjunktura stvorjena umetno in nasilno potom nasilja nad delavskim razredom, zaščitne carine, valutne in devizne špekulacije potom uvoza inostranskega kapitala. Samo začasne. Akumulacija kapitala se vrši nasilno in brzo. Kapital se investira ne le brez ekonomskega plana, temveč samo z ozirom na rnomentani profit. Za delavska stanovanja, ki so predpogoj zdravega razvoja industrije, se ne investira ničesar. Že danes to umetno procvitanje industrije in trgovine prekaša ekonomske sile zemlje, ki je v prvi vrsti poljedelska. Prometna sredstva že danes ne morejo zadostiti potrebam’ vsled preganjanja delavskega razreda se pojavlja nedostatek kvalificirane delovne sile, a finančno stanje je tako desolatno, da ne more zadostiti potrebi po obrtnem kapitalu! Konkurenca med srbskimi, hrvaškimi in slovenskimi kapitalisti se ne vedi samo na gospodarskem, temveč tudi na političnem polju. Za ustanavljanje podjetij so merodajni ne gospodarski, temveč politični razlogi. Vse to mora neizogibno privesti do nove velike gospodarske krize, ki jo bo spremljala kakor vselej brezposelnost, lakota delavskih množic. 10. Delavski razred Jugoslavije ni bil dovolj organizatorično pripravljen na ofenzivo kapitala. Vsled tega se on ni mogel dovljno branit' od nasilja. — Vsled razne prošlosti, razne vzgoje, raznega mišljenja po pokrajinah, proletarijat ni mogel izvesti vse potrebne organizatorične priprave. — Močne enotne strokovne, politične in gospodarske organizacije, ki bi mu mogle služiti v zaščito pred ofenzivo, ali bili so zdravi in solidni temelji, katere je bur-žuazija nasilno razrušila. Pri tem je buržuazija izkoriščevala nekatere politične in strokovne birokrate v svoji ofenzivi proti delavskemu razredu. 11. Ali nobeno nasilje ne more trajno zadušiti proletarskega pokre-ta. Dokler bo kapitalistično izkoriščanje, tako dolgo mora obstojati tudi boj proletarskega razreda proti kapitalizmu. Že so. obnavlja z velikimi težkočami proletarski pokret. V Sloveniji, kjer proletarijat šteje 40 odstotkov prebivalstva, je dana možnost, da se vse poštene proletarske moči združijo v enotno fronto. Ta enotna proletarska fronta je potrebna ng političnem, strokovnem, gospodar sko-zadružnem in prosvetnem polju. Ona mora biti zgrajena na podlagi boja proletarskega razreda j proti ofenzivi kapitala za najosnov- j nejše življenske pravice proletarija- j ta in delovnega ljudstva. Proletarski j razred v Sloveniji pa more, povdar- j jajoč svojo internacijonalno solidar- j nost. prožiti — proletarijatu Hrvat- ' ske in Srbije, kjer on šteje samo 15 j odstotkov prebivalstva, bratsko pomoč s tem, da da inicijativo za ustva-| ritev enotne fronte celokupnega j proletarijata Jugoslavije. 12. Samo ako proletarski razred naše zemlje uspe stvoriti inoč-! no enotno fronto, bo mogoče usta-| viti ofenzivo kapitala in preprečit: I teror naraščajočega nacijonalnega I šovinizma, ki ga širijo kapitalistične stranke potom raznih svojih organi-| zacij. Na političnem polju je predpo-; goj enotne fronte obnovitev združe-I ne proletarske fronte, v kateri naj : delujejo vsi proletarski in socijalisti-čni elementi, ki stojijo na načelu in-: ternacijonalne solidarnosti proletar-i skega razreda in boja tega razreda ! proti kapitalistični ofenzivi. Stranka se bo v temu boju bo-| rila proti vsaki vrsti izkoriščanja in | tlačenja, naj bo ono naperjeno proti | delavskemu razredu, proletarski i stranki, drugemu spolu ali kakemu j plemenu. O znanst veni utemeljitvi programa. Ker so interesi delavskega razreda v Jugoslaviji in na celem svetu skupni, je potrebno duhovno in organizatorično jedinstvo proletarske stranke. Da pride do tega jedinstva, { konferenca predlaga, naj se na skup-j nem kongresu sprejme znanstveni | del programa v internacijonalnem merilu; ki naj obsega: a) splošno karakteristiko kapi- j talizma kot sistem izkoriščevanja: i h) nasprotje v razvoju kapitali- j zrna in imperialistični epohi kapita- j lizma; c) svetovna vojna in razpadanje i kapitalističnega sistema; d) karakteristiko socialističnega družabnega reda: e) karakteristiko prehodnje dobe Proletarska demokracija; f) gospodarsko - socialne spremembe prehodnje dobe; g) boj za proletarsko demokracijo. Proletarska stranka je internaci- • onaina in nje program mora biti i znanstveno internacijonalen na pod- : lagi marksizma in zgodovinskega materijalizma. Ona mora biti solidarna s proletarsko internacijonalno i zajednico, ki se bori za iste cilje. Posebno tesno zvezo mora imeti delovno ljudstvo Balkanskega polotoka, kjer so se socijalistične stranke pred vojno kakor danes borile za balkansko federalistično - socijalisti-čno republiko. Zborovanje zaupnikov je sklenilo zgoraj navedene resolucije kot prehodni program, na katerega so se združili socialisti okoio ..Zarje" in „Delavskih Novic11 ter se konstitu-S irali kot ..Socialistična Stranka De-’ lovnega ljudstva11 z dostavkom, da stopi v stik najprej z mariborsko oblastno organizacijo SSJ ter se z njo sporazume glede organizatoričnega delovanja z ozirom na bratske socialistične skupine v državi. V širši odbor združenih socialistov so bili izvoljeni iz Ljubljane ss.: Ivan Makuc, dr. Ljudevit Perič. Vladislav Fabjančič. Anton Šoštaršič, Lovro* Klemenčič, Km? Tokan. Peter Leban, Brnil Stefanovič, Ivan Kralj. Josip Pokovec._ Ignacij Mihevc, dr. Stanko Likar, Franc Čepclnik. Upravda Hlebec. Jakob ?orga, Anton Praprotnik. Iz dežele: Josip Kol-šak, Franc Bedenik. Anton Salomon, Franc Potočnik, Valentin Mlakar, Miha Koren. Antonija Čeč, Strašek, Ivan Mulej, Matevž Ferčej. Tomaž VVolf, Jože Kuraž. Jakob Zabrezov-nik, Peter Usar, Franjo Baloh. V svrho izvedbe popolnega zedinjenja med ..Socialistično Stranko Delovnega Ljudstva" in mariboisko oblastno organizacijo ..^ocijalistične Stranke Jugoslavije" izvolita obe organizaciji po tri člane v akcijski odbor enotne proletarske ironte. Mari- Kapitalistična, do mozga re-akcijonarna Francija je pričela v zasedenih krajih gospodovati s skrajnim terorjem. Nemški kapitalisti so pričeli pasivno resisteneo, vlada je zapovedala uradnikom, da I naj varujejo interese Nemčije, na-j sprotno pa je Francija zaprla vo-j dilne uradnike finančnih zavodov, j lastnike tovaren in voditelje, zaple-! ni la državne gozdove ter sili delav-i stvo z vojaško silo, da opravlja de-I lo. Tudi tovarnarja Thvssena so j zaprli. Delavstvo se hoče upreti ; nasilstvom s stavko in te dni je že : stopilo v stavko skoro 200.000 de j laveev Stinnesovih rudnikov in pa | Thvssenovih plavžev. Boj med kapitalisti gre na nož. j Nemčija je svojo gospodarsko silo i zagrebla v investicije, zaraditega ! se nahaja sedaj v plačilnih težko -1 čah. V doglednem času se bodo pa nje investicije, v vodnih silah, električnih napravah in tovarnah boga i to rentiralo. Zanimivo je zlasti pri ! tem, da sta Amerika in Anglija j ! doslej popolnoma pasivni v tem ! vprašanju, Italija pa Francijo sa mo prijateljsko svari, da naj se ne prenagli. Tz zadržanja držav bi se dalo sklepati, da je Francija prevzela. nalogo kapitalističnega imperialističnega rablja, ki ga bodo po srečni dekapitaciji Nemčije njega zaveznice nagradile s popustom ! na dolgovih, ki jih ima Francija v Angliji in Ameriki. Ruhrsko ozemlje je gosto naseljeno in bogato na industriji. Vse i kapitalistično gospodarsko življe j nje je tam v razvoju. Spor pa, med francoskim in nemškim kapitalom, utegne silno motiti ta razvoj. Ako bodo Francozi tirali stvar do skrajnosti, ni izključeno, da nastane tam gospodarska katastrofa, ki bo povzročila bedne socialne razmere in krvave boje med tirani in tirani-zi ranimi. Francoski listi trdijo, da je kriza že premagana ter da Francozi v tem boju ne nameravajo odnehati. Nacionalistični listi francoski pa silijo, da so naj ruhrski O republiki se bo precej govo- j rilo tudi pri teh volitvah. Saj ima- j mo celo posebno slovensko republikansko stranko, kateri načeluje dobro obetajoči pesnik a slabo obetajoči politik Novačan. A z republiko bodo pri volitvah strašile še druge stranke, zlasti tiste, ki so že v agoniji, kaor n. pr. narodni socialisti, ki so revčki tako zapuščeni, pa mislijo sedaj s fraziranjem o republiki zmotiti ljudstvo, dasi so še včeraj posedali pri dvorskih večerjah in čajankah in se klanjali kralju. Da so tako stranke vzele v zakup republiko, ne more biti republikanski ideji v korist. Nasprotno, tako stranke jo morejo samo diskreditirati. Novačan je bil že kandidat Samostojne kmečke stranke in referent ministra Puclja, Novačan je bil že Protičev radikalec in Radičev agent, Novačan je bil tudi že komunist, sedaj je slovenski republikanec, a jutri kaj bo še? Monarhist. demokrat? Novačan je vse in nič; morda je pa samo šaljivec, ki za svoje norije zahteva sedaj plačilo v obliki mandata. Če bo seveda dobil toliko kujonskih volileev, da bo lahko zlezel v parlament. Ravno ista je z narodnimi socialisti:. bili so že nacionalisti in bili so demokrati, bili so monarhisti — čitaj njihove monarhistične izjave v parlamentu — in glasovali so za .zakon o zaščiti države — najbolj absolutistični zakon take vrste, kar jih je proletarski svet dosedaj doživel. In ti ljudje naj bi bili sedaj republikanci? Kakšni republikanci? borski okrožni konferenci, ki še bo vršila jutri v Mariboru, se predlože sklepi konference enotne fronte v potrditev. . ■ Na konferenci sklenjeni pravilnik priobčimo prihodnjič. premogovniki po možnosti izropa jo, nemški delavci pa pomešajo, oziroma nadomeste s francoskimi. Zgodba oziroma tragedija, ki se odigrava ta mesec v ruhrskem ozemlju, ni nič drugega kakor plod kapitalistične požrešnosti, ki hoče izsesati delavsko kri in sc nasititi z ni°- Kapitalizem je zver z velikim žrelom in ogromnim trebuhom, ki ni nikdar sita. Značilno je pri vsem tem, da razvnemajo strasti razni kapitali sti Slimesi in nacionalisti, nasprotno na oni strani pa francoski kapitalisti. Na celi črti se vrši pasivna resistenca. Belgijski in francoski kapitalisti so računali, da bodo želi bogate dobičke od zasedbe, sedaj pa vpliva padec nemške marke silno slabo na finance Belgije in Francije. Pred zasedbo ruhrskega ozemlja je imela Belgija 6 miljard mark, ki so bile vredne 32 milijonov belgijskih goldinarjev, a danes so vredne le 4 in pol milijonov. Izguba znaša torej skoro 7 milijonov. Isti proces se godi v Franciji. Za leto 1922 je dobivala Nemčija na račun reparacij za 1 miljardo frankov premoga zastonj. Sedaj je pa nastala v ruhrskem ozemlju finančna kalamiteta, ki bo povzro čala, da bo morala Francija premog plačevati, preskrbovati denar za delavske plače in tudi dovažati živila. Vse to se torej godi proti računu francoskih in belgijskih kapitalistov. Delavstvo ima na tem boju de- * jansko le toliko interesa, kolikor gre proti imperialističnemu kapi-I talizmu pa naj si bo to na tej 'ali j na oni strani Rena, ker ta boj ni j boj za svobodo, marveč je le boj za j kapitalistično oblast nad ljudstvom. Zaradi toga se nemško delavstvo v boj ne bo več vtikalo kakor le toliko, da si izvojuje svobodo v vsakem pogledu, ker ve, da ne griza ljudske svoboščine, ne za svobodo tega ali onega naroda, mar več le za zmago jačjega in okrut nejšega kapitalizma. Zato ravno gre, da vidimo, kako republiko hočejo ti gospodje,- če jo sploh hočejo. Kajti velika razlika je med republiko in republiko. Na svetu smo že imeli — in še imamo — nekoliko republik. Francoska je tudi republika. Ali pa živi irancoski delavec bolje nego angleški, katerega država je monarhisti ena? Na francoskem gospodarijo ob senci lažnjive republike kapitalisti in finančniki, tam gospodarijo pravzaprav banke, kakor na Angleškem. Zakaj? Zato, ker če postaviš republiko samo zaradi lepšega, da spremeniš s tem naslov države, pustiš pa, kakor v monarhiji, da ti* vlada kapitalizem, nisi mnogo pro-fitirnl. Za delavca in revnega kmeta je vprašanje popolne spreme-nitve socialnih odnošajev, ureditev delavskih in kmečkih pravic* v smislu socializma. To je pa mogoče samo za ceno, da zahtevaš tako ureditev, družbe, ki ne bo samo kapitalistična, kakor jo žele naši novopečeni republikanci. V tem je vsa diferenca med našim pojmovanjem republikanske oblike države s pojmovanjem Ifu-dič-Novačanovih republikancev in narodnih socialeev. Radič hoče hrvaško republiko zato, da bi on in hrvaška kapitalistična gospoda komandirala v njej, kakor se naši klerikalci ogrevajo za avtonomijo zgolj zavoljo tega, da bi mogli oni zopet nemoteno kraljevati v Sloveniji, kakor so na nesrečo slovenskega naroda sto in sto fet že kraljevali pri nas. Odpor v ruhrskem ozemlju. Republika in republika. l 4 •** ' Stran 3. •t--'vZa take republike ae mi ne moremo navduševati, kesal se bo, kdor pojde ha lim frazerjem meščansko kapitalistične republike. ; Z vsem tem nočemo reči, da ni fSliko modema demokratična meščanska republika bolj a nego monarhija, ali celo absolutistična monarhija, kakor je n. pr. po radikalu Protinu naša država. Vemo, da je švicarska: republika nekaj lepšega, svobodnejšega in bolj urejenega nego ... Jugoslavija. A vemo tudi, da je mišljenje hrvaških in slovenskih kapitalistov ravno tako radi-mentalno in reakcijonarno kakor srbskih in da bi najbrže oni narod v republiki ravno tako izkoriščal in gulil kakor srbska oligarhija. Tisti, ki so osnovali švicarsko republiko, so irneli drugačne demokratične tradicije, vse drugačne pojme o svobodi nego jih ima naša buržuazija. Pravo, svobodno in za vse ena kopravno jugoslovansko državo more urediti samo socialistični pro-letarijat na osnovi načel socializma.. Mi socialisti smo republikanci že od dne, ko je začel socializem živeti in se razvijati, a naša republika ni' republika gospodov kapitalistov, bankirjev, špekulantov in imperialistov, ni republika prikritih ljudskih pijavk; naša republika bo republika združenih delavcev in kmetov, ki bodo sodili drugače, vrgli sistem razredne nadvlade ene male, manjšine nad ogromno večino proletarskega naroda; naša republika bo od ljudstva za ljudstvo, temeljila bo na principih bratstva, svobode, popolne politične in gospodarske enakopravnosti. Mojstri in gospodarji te družbe bodo tisti, ki delajo, in ne tisti, ki zastonj vživa-jo, kakor je običaj v sedanji reak cijonarni, parasitarni in sleparski kapitalistični družbi. Da to dosežemo, je pa treba organizacije in vzgoje. Zato imamo svoj strankin program, ki to zahteva in pravi, da delati moremo za te končne cilje. »Enakost.« Socialisti — Marksisti. V nedeljo dne 21. t.m. se je vršila v Ljubljani konferenca vseh .socialističnih frakcij, koje so sprejele štatut, po katerem bi se imela začeti koncentracija razredno zavednega proletarijata. Konference sem se udeležil tudi jaz kot opazovalec oficijelne skupine _SSJ v Sp. Šiški: kot krajevni tajnik te organizacije bom tudi javno povedal svoje mišljenje o enotni fronti proletarijata. Korak, ki so ga storilo imenovane grupe, je bil skrajno potreben radi razmer, ki vladajo v naši državi, v koji se razdraženi preletarijat od dne do dne bolj. pritiska. Kapitalizem se je združil v kartel in začel najostrejšo ofenzivo na needini proletarijat. Zato se kot pristaš Marksističnih nazorov ne morem strinjati s člankarjem v Na-preju št. 16 od 22. t. m., ki poudarja svoje stare pomisleke, ki pri današnjih časih ne prihajajo več v poštev, a še manj za socializacijo in reformacijo današnje človeške družbe. S tem jc dokazano, da „Na-prej" več ne odobrava revolucionarne razredne taktike, pač pa stoji na stališču lojalne opozicije na-pram današnji reakciji. Socialisti Marksisti pa tega ne morejo odobravati in zato .smo prišli s takimi ljudmi do najostrejših spopadov, ker hočejo s svojim osebnim terorjem uveljaviti in usiliti proletarija-tu nezdravo socialistično misel. Temu človeku se je začasno posrečilo, da privleče v svoj tabor takšnih ijudi, ki od časa' do časa prikrivajo in odobravajo njegovo brezmiselno taktiko o čistih računih in ne vem kaj še vse. Zato tepejo proletarijat razmere, ^ ker se oklepamo takih ljudi. Vsem so dobro v spominu ljubljanske občinske volitve. Takrat se je predlagalo koaliciji »predvolitve«, češ, da pod drugimi pogoji ni bilo mogoče iti koalirano v volitve. Pozneje smo pa doživeli, da smo na oficielni listi imeli 50% ne,socialistov. To danes trdim in sem prisiljen javno povedati, ker sern se tudi takrat temu najodločneje upiral, da bi prišli na listo ne-socialisti, kakor se je to zgodilo. Taki ljudje nikoli ne bi ideje socialistične zastopali in javno zagovarjali, pozneje sem pa uvidel, zakaj se. je to naredilo, da je to bilo zgolj iz osebnih mrženj in da o kršenju statuta in pravil ni bilo govora. Danes pri teh važnih momentih prihajajo iste osebe z istimi napadi na enotno fronto proletarijata. To se pravi, da takšne vrste ljudje javno podpirajo reakcijo in nasilje nad delavstvom. Nadalnje cepljenje delavskih vrst je treba najostrejše obsoditi in iz svoje sredine izključiti in tudi onemogočiti nadalnje delovanje v socialističnem gibanju. Zato predlagam krajevnim organizacijam, katere so priključene pri oficijelni stranki, da to stvar vsestransko premotrijo in premislijo in zavzamejo enotno smer zoper današnje reakcionarne razmere in vstopijo za enotno fronto Marksi-tično mislečega proletarijata. S taktiko in smerjo, katero je zavzel pisec članka v »Naprej u« v 16. št. t. 1. je treba obračunati in preprečiti neumestne avanture, ki bi nadalje razdirale. Sodrugi, zdramite se iz dolgega spanja in obrnite smer svojih orga nizacij k združitvi vseh socialističnih frakcij, katere stoje na stališču nepomirljive klasne borbe. Pred in po kongresu oficijelne stranke se je govorilo, da ne poznamo v stranki bogov, na samem kongresu smo pa videli, da obstoje še vedno bogovi, ker se je kongres vršil pod največjim terorjem od strani kursa, da si je pribavil večino, katero pa sam ne vem, kako je prišla. Zato pravim, da naj bo v prb- ■ letarskih vrstah cepljenja na več j frakcij konec, ker se vsi moramo : strniti v enotno fronto socialistov j — Marksistov. Še enkrat vam kii čem in vas svarim, da ne podpirate reakcije in stališče sami selu slab 1 šale. Zato naj živi Marksistična socialistična stranka delovnega ljudstva! — .Štefan Sušič, t. č. tajnik Kraj. org. soc. stranke v Sp. Šiški. Za združenje Socialistične stranke Jugoslavije. Socialistična stranka je bila velika pri nas v letih 1918. in 1919. V prah pa so jo stric fraze, razpadla je moč stranke v majhne in bolehne strančice, od katerih jc vsaka hotela, da_ gospodari, ne dela nič koristnega, brez nadzorstva delavcev in brez kritike so hotele delati po svoji volji na svoj račun in v škodo delavstva. Vsakdo je hotel biti voditelj, nihče pa ni hotel izpolnjevati dolžnosti, ki vodijo k cilju. Zato imamo tako malo onih, ki bi bili pokazali voljo, da hočejo delati tako kakor so obljubili. Mi smo na vrsti, da pazimo vsakomur na prste, kaj in kako dela za nas. Mnogo smo pretrpeli do danes. Neumna politika nas je skoro popolnoma uničila duševno in fizično. Sedaj pa želimo, da se rešimo mučnih in težkih okovov robstva. Sami hočemo obsoditi krivce naše katastrofe, toda ne maramo pa, da bi se vtikali v naše stvari nepoklicani. Prišel je čas, ko pričenjajo delavci sami trezno misliti. Delati hočemo, toda v svoj prid in za svojo bodočnost. Delavci želimo, da diha- hamo svobodno, širimo svobodo, za-raditega je tudi naša prva dolžnost, da so tudi naše organizacije čiste, svobodne in brez jerebov. Ne maramo trpeti zaradi par inteligentnejših karieristov, ne maramo tega, marveč želimo, da nas, ako iinajo resno voljo, podpirajo v boju za razvoj socialističnega mišljenja. Nikakor ne smemo dovoljevati, da bi nas posameznik izkoriščal na račun socializma ter da bi blatil ime socializma. To bi bili podli nameni, ki jih mnogi imajo v našo nesrečo in v škodo bodočnosti proletarskega pokreta. Delavci, ako se zavedate, da ste socialisti, potem dvignite svoj glas, da se čuje naš protest, čuti naša sila proti terorju vseh onih, ki hodijo po krivih potih. Sodili bomo krivdo vseh skupin in tedaj se otresemo nepotrebnega bremena s svojih ledij. Takih vodij kot nekakšne vladarje mi ne potrebujemo. Delavci naj izbirajo iz svoje srede ljudi, ki so sposobni, pošteni in imajo voljo vod-diti stranke tako kakor zahtevata program in pravila. Voditelj ne more in ne sme biti absoluten gospodar; ker sicer prestane biti organizacija socialistična. Spominjamo se umrlega sodruga Bebla, ki je rekel: Boj za osvobojenjc delavskega razreda ni boj za privilegije, marveč je le boj za enake pravice in dolžnosti ter odstranitev vseh privilegijev. Tako pravi tudi socialistični program. Iz tega sledi, da ni nič storjenega s p j-lovičarstvom in neznatnimi koncesijami. To nam tudi potrjuje nagel razvoj in razširjanje socialističnih idej vsak dan. Borimo se, da ne vprašujemo, kje in kdaj napoči boljša doba za človeštvo; na naše mesto pa stopajo oni, ki beže za nami, ko mi padamo v zavesti, da smo storili svojo dolžnost, ter s prepričanjem, da se cilj doseže, četudi se mu upirajo vse sile, ki so sovražne ljudskemu napredku. Socializmu pripada bodočnost, to je v prvi vrsti delavcu in ženi. Delavci, strnimo, svoje vrste, zadnji čas je, streznimo se, dokler je še čas. Otresimo se sovraštva, hudobnosti, pokažimo svojo moč, kapitalisti postanejo kmalu majhni kakor makovo zrno, če pojdemo složno dalje. Sami si bodimo svoji voditelji pa nas nihče ne bo vladal. Volitve so pred pragom, mi smo pa razcepljeni. Ali mislite, da bodo delavci glasovali za svoje pogrebce? Ne, to se ne sme zgoditi! Želimo osvobojenje delavca in kmeta. Vsi hočemo enotno nastopiti! Zedinjene se mora izvesti na temelju mednarodnega socialističnega programa v celi Jugoslaviji. S komunisti ne moremo sklepati pogodbe, zakaj, kdor je socialist, je uidi komunist, a absolutni komunist ne pomeni v teh razmerah dovelj. Delavci naj čitajo socialistične časopise iti knjige, potem bodo spoznali, kaj je socialistični boj in kaj je obetanje deveth nebes. Šele tedaj, ko delavec spozna socializem, bo tudi v boju zanj sposoben. F. Engels je rekel o Jugoslovanih: Sluge carizma smo bili in ostanemo, a v politiko ne spadajo pesniške simpatije.14 Proletarci, zbudite se iz sanj! Priborimo si svobodo in bratsiv > nediino vsi enaki v vrstah socialističnih jn mednarodni! Žvi naj zedinjenje socialistov Jugoslavije ! To jc želja organiziranih članov stranke kmečko delavske zveze v Savinjski dolini. POLITIČNI PREGLED. Zbor socialistične stranke v Bet- gradu. Listi poročajo o tem zborovanju vsak po svoje. Zborovanje je, kolikor moremo posneti iz poročil (seveda med vrsticami, zavzel načelno popolnoma pravilno stališče, enako tudi glede organizizatoričnih vprašanj. Drugo vprašanje pa je, kako je bil zbor informiran o delavskem pokrčiti v Sloveniji, ki še niso zrele in tudi čc je dobil zadostnega pojasnila o dejanskem položaju. Naša tendenca je vedno bila in bo tudi-v bodoče ta. da se socialistična stranka v Sloveniji nasloni kar najodločneje na načelno močno socialistično stianko v državi, ker je le tako mogoče, da se res napravi stranka, ki bo nekaj veljala ter se bo lahko razvijala. I/, „Slov. Naroda44 pa posnemamo tudi, da so bili na tem kongresu določeni nosilci list za bodoče volitve v narodno skupščino, in sicer ss.: za Bel grad dr. Kašaniu, za vaijevsko okrožje Danilo Mitanovič, za užičko okrožje Branislav Popovič, za sremsko okrožje Vitomir Korač, za Sombor in Veliki Bečkerek Nedeljko Divac, za Subotico Milan Sekulič za vršačko okrožje Sreten Jakšič, za Zagreb Vilim Bukšeg, za mesto Ljubljano dr. Milan Korun in za mariborsko okrožje Rudolf Golouh. V to vprašanje se mi ne bomo vtikali, ker nimamo nikakršnega naročila v tem pogledu. Po ustnih poročilih je imel zbor vobče najboljše namene, o katerih se bo pa dalo po volitvah, ko bo več časa za < rganizatorična vprašanja, temeljita razpravljati, zakaj prepričani smo, da je enotnost socialistične stranke lahko mogoča stvar, ki potrebuje nekaj medsebojnih razprav in spoznanje medsebojnih nazorov, ki so končno eni in isti. Socialisti vseh „struj44 danes vedo. da tvorimo v tej le državi en sam razred, ki ne spada nikamor drugam, kakor v eno socialistično stranko s socialističnim programom in bratskimi vezami. Priprave na volitev v narodno skupščino. Za demokrate bo kandidiral v Belgradu kot nosilec liste Ljuba Davidovič. Slovenski listi poročajo, da bo oficijelni kandidat Brnotove skupine (nosilec liste) za ljubljansko mesto sodrug dr. Korun. Ta vest se nam zdi prezgodnja. V Slovenki je takorekoč gotova stvar, da ho vse razrednozavedno delavstvo (razen Brnotove skupine, če se še ne bo premislil) postavilo enotne kandidatne liste. Tak nastop socialističnega ljudstva pozdravljajo vsi delovni sloji najiskreneje ter imajo upanje, da doseže pri volitvah znaten uspeh. Vstajenje narodno - napredne stranke. Čuda se še gode. Ni še pol stoletja, odkar se je prekrstila na rodnonapredna stranka (ali slov. liberalci svojega tipa) v demokratsko stranko. Nesreča je hotela, da se je nova demokratska stranka skregala med seboj zaradi nesrečnih svinčenih, nacionalizačnih in bančnih afer, kakor se danes vobče kregajo skoro vse stranke med‘seboj dostikrat za prazen nič. K reg demokratov med salio je bil torej realen in zaradi tega so se skregali tako, da je postal zaenkrat vsakršen sporazum utopičen. Pa so sklicali danes teden sestanek takozvani »stari demokrati« ter se prekrstili zopet .v narodnonapredno stranko. Zgodovina te stranke nas gotovo j ne spominja na agilno napredno de-, lovanje te stranke, ker je absorbirala vse svoje sile do nedavna v protifarški gonji. Takrat je bila protifarška gonja med najmočnej šimi agitačnimi pomočki. Narodno-napredna stranka je živela od tega j boja trideset let, danes je pa taka I gonja zastarala, tako da jako dvo I mimo, da bi nova narodno-napred | na stranka imela tukaj še kakšno nalogo. Narodno-naprcdna stranka ni nikdar izvrševala kulturnega programa, nikdar ni delala sistematično, zaraditega se tudi ni mogla , ukoreniniti niti med onim delom naroda, ki res hrepeni po izobrazbi. Kulturno delo ni sicer danes nič manj važno vprašanje, kakor je bb lo minulo dobo, toda danes je treba obenem s kulturnim delom gojiti tudi socialno vprašanje, vprašanje politične emancipacije razredov v družbi, in za to delo tudi danes na rodnonapredna stranka ni poklicana, ni sposobna, ker prevladuje ' v njej skrajni koservatizem in sterilnost. Današnje politično življenje zahteva gibčnost, zahteva boj ža modernizem, napredek v političnem in socialnem pogledu. Vsega tega prerojena stranka nima, zato ki stranka le vegetirala, čudežev pa ne bo delala. Ministrski svet poroča iz Bel-grada, da se je glede jugoslovansko-italijanske meje sporazumel z Italijo. Ne poroča pa, kako se je belgrajska vlada sporazumela. To bi bilo bolj interesantno. Pašič se krega v ministrstvu, ker ni zadovoljen s finančnim ministrom Stojadinovičem in notranjim ministrom Vujičičem. Sumi jih, da sta Protičevca, to je pa seveda epidemična zadeva. Pašič torej tudi čisti, ampak tako, da ima sam največji delež. Srbska republikanska stranka razvija v Srbiji živahno agitacijo. Gibljejo se pa tudi v Zagrebu, kjer Imajo jutri svoje drugo zborovanje. ..Resnično volilno vest“ zopet prinaša miš ljubljanski „Slov. Narod**. V poročilu iz Belgrada in pa v posebni notici pravi, da bo v Ljubljani nosilec liste za volitev v narodno skupščino sodrug dr. Korun. Konsta-tiramo samo to, da je ta vest izmišljena in ne odgovarja resnici. ..Slovenski Narod** je virtuoz v iabricira-nju ..resničnih*1 volilnih vesli. Zato mu tudi nihče nič več ne veruje takih dunovitih cvetk. Napreden blok v mariborski oblasti. Ur. Kukovec je skušal napraviti v mariborski oblasti ..napreden'* blok za volitve v narodno skupščino. Samostojneži so tak blok odklonili, narodni socialci se pa nojbrže tudi ne pridružijo bloku. Dr. Kukovec je •posebno trn v peti raznim „zaved-t m“ obrtnikom, ki pravijo, da jih je or. Kukovec odrl na meh s socialno zakonodajo. Nismo prijatelji dra Kukovca, ampak tukaj mu pa le delajo krivico, ker se zavarovalni prispevki plačujejo z dohodki delavčevega dela, ne pa iz kakšne privatne šatulje podjetnikov. Tak razlog je dares smešen,, če bi ga navajal petleten otrok, ne pa obrtnik, ki se prišteva ..naprednjakom" in ki dopisuje v ..Slovenski Narod**. Nekaj več pameti bi pa že bilo treba. V ruhrskem ozemlju vre dalje. Zasedanje po francoskih četah je končano, vendar se Francozi ne čutijo varne, zato pošiljajo vedno več vojaštva v ruhrsko ozemlje ter zamenjavajo poveljnike s strožjimi poveljniki. Rudarji so prenehali s stavko, ni pa izključeno, da pride do novih stavk. Nemška vlada in kapitalisti izvajajo' najstrožjo pasivno resistenco. Francozi nameravajo ločiti Porenje carinsko od Nemčije. Nemci pa začenjajo splošen bojkot proti tujcem in vsakršnemu blagu, ki izvira iz Francije. Nevarnost tudi preti, da pride do železničarske stavke. Z delavstvom v Porenju se izjavlja solidarnim tudi angleška Labour Partv. Enako se približujejo tudi francoski in belgijski socialisti naziranju nemškega delavstva, da je boj med fran-coskmi kapitalisti in nemško težko industrijo boj med kapitalom, proti kateremu se bori razredno zavedni pro-letarijat enako ostro po vsem svetu. Lausannske konference o ori-entskem vprašanju še ni konec. Pogajanja so na mrtvi točki, ker Turčija ne odstopi ocl zahteve po Mo-sutu. Upati je, da. se konferenca prekine ali pa sploh razpusti. In zopet se bo reševalo orientsko vpra-* šanje s sablami in topovi. Diplomati so virtuozi v snovanju načrtov za mednarodno klanje in pobijanje. DNEVNE VESTI. Volllcem v narodno skupščino. Volilni uspeh delavstva v Sloveniji je odvisen od enotnega nastopa vseh socialističnih strank. Vse razredeno zavedno delavstvo, vsi socialisti, ki res teže po združenju v enotno fronto, so porabiil priliko volitev' v narodno skupščino, ter sklenili začasni program, ki popolnoma temelji na načelih socialističnega programa, na katerem se bodo udeležili prihodnjih volitev. Sodrugi volilci! Ne dajte se begati! Ce kdo prihaja in dela razkol v tej enotni fronti, ga zavrnite z vso odločnostjo, ker nima s tem drugega namena kakor da podpira meščanske stranke. Volilni odbori naj prej dobro premislijo, preden bi podpirali razdiralce enotne fronte socialistov v interesu meščanskih strank. Socialisti v eno fronto, samo to je geslo za volitev. Konstituiranje občinskega sveta ljubljanskega se je izvršilo danes v soboto ob 11. dopoldne. S tem je izvršena dolžnost pokrajinske uprave, ki bi se bila lahko izvršila že tretji teden po volitvah v občinski svet. Želimo, da bi se potrditev izvoljenega župana ne zavlačevala tako dolgo, kakor potrditev volitev', ker ,e že skrajni čas, da prične poslovati novi občinski svet. Ze z doscdnjiin zavlačevanjem se je marsikaj zagrešilo in zamudilo v škodo ljubljanske občine. VolHce v začasni Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani se opozarja, da naj na glasovnice v vt. Vpoklic rekrutov. Ministrstvo vojne in mornaricc razglaša, da vpokliče konec februarja večje število rekrutov, češ, da je večje število vojakov doslužilo vojaško slu/bo. Rekrutom obeta minister najudobneje pot, a obenem jim priporoča, da se dobro oblečejo za pot. Železniška šola v Ni*u. Pri r&•/-nateljstvu v Nišu se ustanovi železniška šola, v kateri se bode poučevalo tudi v obrtih, ki se tičejo želez niške stroke. Odgovorni urednik Frar.< G c> 7. ,.) n. Iz- ciaiattlj in lastnik: Konzorcij — Tiska tiskarna j. Blasoma n.-sinir.ihi. Ivan Jax In Sin Ljubljana, Gaep$ov®fafe» o 2 Šivalni stroji in stroji za pktenfe. Izborna konstrukcija io elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1. 1867. — Vez*n,w poučuje brezplačno. Pisalni stroji Adler". Ceniki zastonj in franko. , Kolesa iz prv ih tovaren: IHirkopp, Styria, WaiTenrad. Parketarja veščega dela na vseh p-arketrvih s-trc.i-V nadalje \eč spretnih mizarjev za fino delo Lz mehkega in trie#* in ene^a strugarja sprejme večje lesno industrij-SKO poo jetje v bližini Kamnika, Stanovanje z električno razsvetljavo preskrbljen«.. Sprejmejo se le najboljše moči treznega in poštenega značaja. Pismene ali .himene ponudbe }e pošiljati na civ. Ing. V. Remec Ljubljana, Kersnikova ul. 7. Gospodinje! Ali zahtevate pri trgovcu testenine „ PebatetB” ? So najboljši in najodličnejši izdelek te vrste; zato jih zahtevajte povsod. Ne prenagli sel x nakupom ako ti nisi ogledal zaloga pt*Ss JOSIP PETELinC-U LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 7. Tovarniške zaloge najboljfilh Šivalnih strojev „GRITZNER“ za rodbinsko in obrtno rabo. Posamezne dele za Šivalne stroje in koleaa. — Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje In sedlarje, toaletne potrebščine, galanterija in modno blago, — Na veliko in malo« —