Zlate trobentice v rebrih in nežni modri žefran po sadovnjakih že nekaj tednov napovedujejo pomlad. Danes je prišla. Pravzaprav že včeraj, 20. marca ob 12. uri in 9 minut, so natančno izračunali astronomi. Pomlad namreč nastopi tisto uro, ko Sonce na svoji poti od juga proti severu prvič prekorači nebesni ekvator in stopi v znamenje Ovna. Naj bi bila topla, sončna, si želimo. Toda nikoli se ne ve. V naravi je to prelomnica, ki lahko prinese s seboj tudi viharne, mrzle dni. Da zima z repom vije, pravijo, toda nikoli za dolgo. (D. D.) - Foto: F. Perdan JNnrftorji: občinska konferenca SZDL Nfc, Kranj, Radovljica, Skofja Loka !w - Iadaja Časopisno podjetje yinaj - Glavni urednik Igor Slavec * OtfHMui urednik Andrej Zalar Hasi Kranj, petek, 21. 3. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot pol tednik, od janu arja 1960 trikrat tedensko, od januari. 1964 kot poltednik ob sredah in sobota! od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO na in dogovor — Danes ob devetih dopoldne bo v sejni dvorani •kupicine Kranj 3. zasedanje skupščine medobčinske zbornice za Gorenjsko. Skupščina je izrednega saj bodo delegati ocenili preteklo delo organa, ki je bil ^navijen marca lani in v dobrem letu že postal del gosposkega in družbenopolitičnega življenja Gorenjske, prav tako Is danes sprejet tudi letošnji delovni program, ki je že gjg*\ soglasje na zadnjem zasedanju izvršilnega odbora med-%t*ke zbornice. Lansko poročilo opozarja na kadrovske in Ssteeijske probleme, s katerimi se je srečevala zbornica, še KtUtej ps so obdelana področja družbenega planiranja in toj*, obmejnega gospodarskega sodelovanja in sodelovanja z Spni zbornicami, turizma, agroživilstva, drobnega gospo-Vtfra, blagovnega prometa in sejmov, transporta, izobraženi ter varstva okolja. Vsa omenjena področja so za Go-Hj*iu> it posebej pomembna in zbornica je bila v dobrem letu *%fit pobudnik za reševanje in urejevanje za Gorenjsko ' problemov in nalog. Zbornica pa bi bila lahko še ~,is, če bi jo se večkrat vključevali v najrazličnejše •kupaj z njo oblikovali plane gorenjskega pomena in ne, ki sicer širšega pomena nimajo, pa so ključna pro- __Ika občine ali delovne organizacije. tokaaju novih oblik delovanja in organiziranja, preseganju aib lanskih pomanjkljivosti, planiranju in razvoju, sprotne gospodarske problematike, uveljavljanju do-_j odnosov, ustvarjanju in delitvi dohodka ter po-kjer mora Gorenjska doseči več kot je v preteklosti, je s srž predloga letošnjega delovnega programa zbor-o razsežnost dela zbornice pa daje tudi usmerjeno •nje, kjer je beseda združenega dela še pretiha. >. -ik Deseti jubilejni Poldov memorial in svetovni pokal v smučarskih skokih Pod Poncami odlična mednarodna udeležba skakalnici Jagi ter četrti na tej skakalnici Akimoto. nastopil bo tudi Ouruga. Reprezentanca ZRN je v Planici z Leitnerjem. Wursthornom. Schvvinghammerjem in Klauserjem. Za ZDA bo nastopil Makkv. za Poljsko pa Bobak. Švicarji so v Planico prišli s Sumijem. Egloffom in Glasom. Pod Poncami so Se Ruud. Bergerud in Collins. Med temi in se ostalimi so tudi Jugoslovani Z Bogdanom Norčičem in Miranom Tepe-Sem na čelu. Jugoslovansko zastopstvo na obeh tekmah pričakuje solidne nastope. Torej v Planici je kar osem skakalcev, ki so uvrščeni od prvega do osmega mesta v točkovanju za svetovni pokal. Medtem ko za danes pričakujejo obisk Šolske mladine, pa naj bi jutri prišlo na ogled veliko število ljubiteljev skokov. Pod Poncami je bilo na vseh skakalnih prireditvah vedno veliko gledalcev. Parkirnih prostorov je dovolj. Najlažje boste v Planico prišli z nalepkami, ki so v prodaji v vseh turističnih agencijah. Za oba dni so po 200 dinarjev za osebne avtomobile, za avtobuse z mladino bo treba odšteti 500 in za avtobuse z odraslimi po 1800 dinarjev Za kombi ali mali avtobus (do 20 oseb) je nalepka po 500 dinarjev in v teh vseh cenah je vračunana tudi vstopnina. Tekma na 90-metrski skakalnici za svetovni pokal se bo začela danes ob 10.15. jutri pa ob istem času na 120-metrski skakalnici tekma za deseti Poldov memorial in svetovni pokal. D Humer Bojevnik W 19. marca — V sredo so predsedniki krajevnih skupnosti jfcfaf Kranj slovesno podpisali samoupravni sporazum o *fnw(Janju s spomeniki in grobišči v krajevnih skupnostih, ki itotavni del družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrie-in postavljanju spomenikov, spominskih plošč in drugih •Mrftf obdobja socialistične revolucije, o urejanju in vzdrže-*ghgrobišč in grobov borcev ter o poimenovanjih na območju •W**e Kranj, ki ie bil podpisan v začetku lanskega leta. Z njim Sh krajevne skupnosti zavezale, da bodo skupaj z vsemi kra-mL posebno pa z mladino skrbeli za redno vzdrževanje in ure-mk grobov in grobišč na njihovem terenu; skrb, ki je sedaj 9sk le na plečih borcev, naj bo odslej skrb vseh krajanov. — 'sto D. Dolenc V spomin na odličnega jugoslo -vanskega skakalca Janeza Polda iz Mojstrane vsaki dve leti prirejamo v njegov spomin mednarodno tekmovanje. Sobotni je jubilejni deseti.Janez Polda je bil vzor mladih skakalcev, po končani skakalni karieri pa je bil nepogrešljiv v organizacijskih odborih planiških prireditev. — Foto: F. Perdan Planica - Dolina skakalnic pod Poncami je spet praznična. Mednarodna smučarska skakalna druščina je že zbrana ob obeh skakalnicah kjer ho danes in jutri tekma za svetovni pokal in deseti jubilejni Poldov memorial. Na devetdeset in stodvajset metrski skakalnici so včeraj skakalci iz dvanajstih evropskih držav in ZDA, Kanade ter Japonske že opravili prvi uradni trening. Na startu so skoraj vsi najboljši tekmovalci na svetu z vodilnim v svetovnem pokalu Avstrijcem Neu-perjem. Med temi je solidno skakala tudi petnajstčlanska jugoslovanska reprezentanca. Obe skakalnici sta odlično pripravljeni. Danes in jutri bo uradna otvoritev ob 10. uri in oba dneva se bosta tekmi začeli ob 10.15. Na obeh Bloudkovih skakalnicah se obeta zanimiv razplet za ponovno osvojitev točk v svetovnem pokalu Udeležba je odlična, saj so zbrani v najboljši. Avstrijci so prišli z vodilnim v svetovnem pokalu Neuperjem ter lanskim prvakom v poletih Kog-lerjem. V njihovi vrsti je Se osem skakalcev. V japonski reprezentanci je drugi z olimpijskih iger na srednji Peti spominski zimski vzpon na Porezen V počastitev boja in spomina padlih junakov med zadnjo ofenzivo, marca 1945, na Poreznu in grozovita dejanja okupatorja v J**e™cQl< je v nedeljo 23. marca 1980 organiziran »jubilejni« peti spominski vzpon na vrh Porezna. * Odhod • kranjskih planincev bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina v spremstvu vodnikov. Ker je na Poreznu še precej snega, vremenske razmere pa niso znane, je za udeležbo potrebna zimska planinska oprema. Pe V. pravice, resnice in miru Ljubljana — Vsako sporočilo zdravnikov iz ljubljanskega Kliničnega centra o zdravju predsednika Tita kot misel obide svet in zaide v vsak kotiček našega planeta. To se lahko dogaja le pri tako velikih ljudeh, kot je naš predsednik Tito. Po njem poznajo Jugoslavijo in nas tudi ljudje, ki ne vedo, kje naša dežela leži. Po Titu se zgledujejo ljudje, narodi in narodnosti, ki želijo živeti srečno, svobodno in mirno. Tito je vzor tistim,, ki se šele bijejo za te najplemenitejše vrednote našega bivanja. Naš zgodovinar dr. Pero Darnianovič v svojih knjigah o Titu in drugih velikih osebnostih zgodovine poudarja, da je nas" predsednik bojevnik pravice, resnice in miru. Ni klonil niti takrat, ko je ostajal osamljen v boju. vendar prepričan v pravilnost svoje poti, pravičnost j svojega dela in veličino svojih | idealov. To ie največja stopnja junaštva. Tito je leta 1949 po manevrih v Sumadiji najizrazite-je opisal svojo opredelitev: »Danes smo ostali osamljeni, saj je resnici nasilno zaprta pot... Tovariši, lahko hi izbrali tudi drugo pot, pot uklanjanja Stalinu in informbiroju. Če bi to storil, bi bil še naprej cenjen in ne bi veljal za odpadnika in prodano dušo, temveč bi me slavili. Vendar takšne poti nisem mogel izbrati. S takšnim dejanjem bi osramotil vse svoje življenje, življenje de- [ lavca. brezdomca in proletar-skega borca, ki je občutil, kaj pomeni biti izkoriščan in odvisen od drugega, pot revolucionarja in voditelja tistih, ki so ostali na bojiščih in moriščih . ..« Tito, bojevnik pravice, resnice in miru, se je obrnil ob tej priložnosti k mladim. »Ne dovolite, da bi nas karkoli omajalo, nadaljujte boj in naj vam ne bo žal žrtev. Zagotavljam vam, da mora resnica na koncu zmagati. In če tudi sami tega ne bi doživeli, bodo doživeli tisti, ki bodo prišli za nami in nas ne bodo preklinjali, saj nismo in tudi ne bomo izdali prihodnosti domovine!« Zdravje predsednika je še vedno resno. Zdravniki so ustrezno ukrepali in krvavitev je bila manj izrazita kot pretekle dni. J. Košniek 19.MEDNARODNI KMETIJSKI kranj W IN GOZDARSKI SEJEM 4.-14A'80 • razstava in prodaja sodobne domače in tuje kmetijske in gozdarske mehanizacije • hlevske opreme• vseh vrst priključkov« zaščitnih sredstev in gnojil• orodje za vrtičkarje« živinorejska, gozdarska in lovska razstava • razstava in prodaja blaga za opremo kmečkega turizma • razstava živilske in oreiuambene industrije NA SLOV. OLAS 2 STRAN PETEK. 21. Prvi jo bo nesel Zoran Ostojič Kovino8trugar Zoran Ostojič bo prvi ponesel 35. štafeto mladosti, ki bo 23. marca s Trga svobode v Novem Sadu krenila na pot po Jugoslaviji. Zoran je iz delavske družine, v kateri je kovinarska stroka tradicija. Kovinarja sta tudi oče Ljubomir in brat Djordje. Dela v novosadski tovarni Petar Drapšin. Predlagali so ga za štipendista Titovega sklada in bo lahko nadaljeval šolanje na višji strojni šoli. Ta vzorni mladi delavec je na več tekmovanjih kovinarjev v občini in pokrajini dobil vrsto nagrad in priznanj. Zamisel letošnje štafete je izdelal mladi kipar Siladji Laszlo. Osnova štafete je osmerokotnik, ki ponazarja socialistično skupnost republik in pokrajin. Spodnji del štafetne palice predstavlja vzpon in razvoj, ki ga dosegajo vsi narodi in narodnosti, pobrateni v socialistično samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo. Cvet na vrhu z osmimi venčnimi listi simbolizira razvoj, ljubezen in toplino, cvetni popki pa kontunuiteto naše revolucije, ki z najnaprednejšimi idejami ustvarja človekovo srečo in dostojansWo. Red narodnega heroja Longu Predsedniku KP Italije Luigiju Longu so izročili red narodnega heroja Jugoslavije. Predsednik Tito ga je z njim odlikoval za izredne zasluge v boju proti fašizmu in za njegov delež v poglabljanju prijateljskih odnosov in sodelovanja med državama. Štiri stoletja Lipice Priprave na proslavo 400-letnice kobilarne v Lipici, ki bo letos poleti, potekajo po planu. Tako so že izdelani programi posameznih prireditev in organizatorji imajo pripravljene načrte pokritja stroškov. Prireditve bodo julija, ko bo z Dunaja do Lipice vozila poštna kočija od Dunaja do Lipice, avgusta bo osrednja prireditev, septembra pa bo mednarodni turnir v dresuri. Bakarić častni občan Osijeka Na skupni seji vseh zborov občinske skupščine v Osijeku so delegati soglasno sklenili, da dr. Vladimiru Bakariču podele naziv častnega občana občine Osijek. To nagrado mu bodo podelili v priznanje za izjemen prispevek k nastajanju in razvijanju samoupravne socialistične in neuvrščene Jugoslavije, zlasti za njegov delež k sodobnemu razvoju kmetijstva in gospodarstva v vsej osiješki občini ter k oblikovanju družbenoekonomskih odnosov v tej občini. Zapostavljeno proizvodno delo Predsednik CK ZKS Fran ce Popit in sekretar predsedstva Franc Šetinc sta se pogovarjala s člani predsedstva Zveze sindikatov Slo venije. Osrednja tema pogo vora, ki ga je vodil Vinko Hafner, so bile naloge in dejavnosti slovenskih sindikatov pri gospodarski stabilizaciji in uveljavljanju nagrajevanja po delu. Skupna ocena je bila, da usmerjena družbenopolitična akcija na tem področju že daje sadove, čeprav delitev po delu v praksi še ni dobro izpeljana. Predvsem se še podcenjuje proizvodno in ustvarjalno delo. ' Svet v tem tednu RADOVLJICA - Lani so v občinsko organizacijo Zveze komunistov Radovljica sprejeli 86 novih članov in nekateri izmed njih se bodo udeležili seminarja, ki ga bo prihodnji teden organizirala Delavska univerza. V sredo, 19. marca, pa so v tovarni Verig Lesce pred sejo aktiva komunistov-neposrednih proizvajalcev sprejeli v članstvo Zveze komunistov še 62 novih članov, ki prihajajo iz delovnih organizacij in delovnih skupnosti radovljiške občine. - Foto: F. Perdan JESENICE V ponedeljek, 24. marca, ob 16. uri bo v sejni dvorani jeseniške občinske skupščine seja občinske konference Socialistične zveze z Jesenic Udeleženci seje bodo najprej spregovorili o organiziranosti mladinskih organizacij v jeseniški občini in problematiki v njih. Zatem bodo ODrav: navali osnutek dogovora o družbenih svetih občine Jesenice. Odločali se bodo tudi o sprejemu pregleda prihodkov in odhodkov občinske konference Socialistične zveze v lanskem letu ter finančnega načrta konference za letošnje leto.(S) KRANJ_ Komite občinske konference ZKS Kranj je na sredini seji obrav naval varnostnopolitično oceno za kranjsko občino, poročila pravosodnih organov, poročilo o lanskem delu kranjske postaje milice in lansko poročilo o delu komisije za ugotavljanje izvora premoženja. O tem bo na prihodnji seji razpravljala občinska skupščina. Komite pa se bo ponovno sestal v torek, 25. marca in obravnaval analizo razvojnih možnosti delovnih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovanje, kadrovskih služb v kranjskih organizacijah združenega dela ter predlog sporazuma o obratovalnem času organizacij, ki prodajajo blago na drobno. ~'k Šole samoupravljanja niso zastonj V mladinsko delovno brigado Kokrški odred, nameravajo letos pritegniti več učencev in študen-l<>v> Predvsem štipendistov - Zgodnejše priprave Naslednje leto naj bi začel veljati samoupravni sporazum o združevanju sredstev za mladinsko prostovoljno dela Tržič - V centru za mladinske pa je bilo treba odriniti na pot. so jih delovne akcije pri občinski konfe renči ZSMS v Tržiču so po nekajletnih izkušnjah spoznali, da dosedanje mladinsko prostovoljno delo ne potrjuje povsem pravila, da je delovna akcija za mlade šola samoupravljanja. Pri oblikovanju svoje brigade so namreč naleteli na več težav, ki so vplivale na kasnejši uspeh pri delu in interesnih dejavnostih. Spomladi, ko je potekalo evidentiranje brigadirjev, se je vedno prijavilo sto ali tudi več mladih. Ko Štafeta krene v nedeljo Novi Sad - V nedeljo bo iz Novega Sada krenila na pot po Jugoslaviji štafeta mladosti s pozdravi in prisrčnimi željami predsedniku Titu. Na Trgu svobode, kjer bo slovesen sprejem, so se že v ponedeljek začele praznične prireditve, pestra in živahna dejavnost, ki izraža ustvarjalnost, ljubezen, bratstvo in enotnost ter skupnost vseh narodov in narodnosti naše države pa poteka v vsej Vojvodini. Štafeta bo v Vojvodini ostala šest dni. V tem času bo potovala skozi več kot 220 vasi in naselij. V Slovenijo bo prišla 23. aprila, odšla pa 29. aprila. Gorenjske mladinke in mladinci jo bodo imeli v rokah le pol dneva 23. aprila. Srečanje koroških partizanov na Bledu Bled — V soboto, 22. marca, popoldne bo na Bledu tradicionalno srečanje vseh preživelih borcev Vzhodno in Zapadno Koroškega odreda ter političnih delavcev na Koroškem. Srečanja se bodo udeležili tudi gostje iz zamejstva in koroški borci ljubljanske regije. Tokrat bo srečanje še posebno svečano; vseh 149 preživelih koroških borcev bo dobilo Partizanski spominski znak koroških borcev 1941 - 1945 (dd) med zbrali komaj trideset, štirideset. Ostali so predvsem mladi delavc študentje in učenci pa so si počitnicami raje poiskali donosnejše delo. Zato bodo letos v centru za mladinske delovne akcije namenili posebno pozornost evidentiranju brigadirjev. Več sodelovanja želijo s kadrovskimi službami v združenem delu. saj bi radi pritegnili več študentov in učencev, predvsem štipendistov in učencev v gospodarstvu, ki se jim sodelovanje v brigadi šteje v delovno prakso. S tem bi po eni strani izpolnili republiška merila o sestavi brigade, drugi strani pa razbremenili Beograd zadnje dejan Ministri držav članic Evropske gospodarski. skupnosti v Bruslju obravnavali sporazm L med deveterico in Jugoslavijo, ki ga uteti nemo podpisati že konec meseca v Beograd* — Zaostritev med Iranom in Sovjetsko zveze — Težak gospodarski položaj spremlja m-mirni Afganistan — Italija pred novo vladu krizo — Krvavi spopadi v Salvadorju in Tur čiji — Andrej Gromiko obtožuje Združeni države Amerike BRUSELJ, BEOGRAD - Zunanji ministri držav tU* Evropske gospodarske skupnosti se na osnovi torkovih potfjl zbiralo na rednem mesečnem sestanku v Bruslju. Osrednja tam po delovne organizacije. Marsikje nam-reč težko pogrešajo mlade delavce, zato pošiljajo slabše, nedisciplinirane in spodbijajo načelo, naj bo sodelovanje v brigadi nagrada za prizadevne mladince. Letos bo mladinska delovna brigada Kokrški odred sodelovala na republiški akciji v Slovenskih goricah. Petnajst pionirjev bodo poslali v Brkine, nekaj brigadirjev pa. tako kot vsako leto. v prijateljsko mesto Zaječar. Na zahtevno delo jih bodo skušali čim bolje pripraviti. Izobraževali bodo mlade za vodilne naloge in se udeležili več lokalnih delovnih akcij. Zal pri tem pogrešajo pomoč iz krajevnih skupnosti: nihče jih ne povabi, naj bi kopali kanale za vodovod, kanalizacijo, urejali ceste in podobno ter se tako kalili za kasnejše napore. Boljši uspeh tržiških brigadirjev pa je razen tega močno odvisen tudi od denarja. Kar ga center vsako leto dobi, ga porabi za drage prevoze na akcije. Za. opremo brigade jim ne ostane ničesar. Nekaj naprosijo od organizacij združenega dela. vendar to ni trajna rešitev. Zato so za naslednje leto pripravili samoupravni sporazum o združevanju sredstev za mladinsko prostovoljno delo. h kateremu naj hi pristopile vse delovne organizacije v tržiški občini. Sporazum sicer Se ne opredeljuje točno, koliko denarja bi bilo potrebno zbrati, po kakšnih merilih in iz katerih virov, vendar je č;.sa za dogovarjanje še dovolj. H.Jelovčan zbiraj« -~ razgovora bo sodelovanje razvitih držav, združenih v zahoda* evropski gospodarski skupnosti z deželami v razvoju in i britvami ob Perzijskem zalivu, ki jih je obiskal francoski vodite! Estaing in prvi od voditeljev zahodnega sveta priznal prtrin Palestincev do samostojne in neodvisne države. Franca* voditelj ima somišljenika v zahodnonemskem kaadcrif Schmidtu. Bruseljski sestanek je pomemben tudi za nas. Vtdh> 1 ji zahodnih diplomacij bodo obravnavali novi sporan« t sodelovanju deveterice z Jugoslavijo. Pričakovati je, dal** ministri sporazum potrdili ter pooblastili posebno komisije a podpis sporazuma, kar naj bi bilo zadnje dejanje dolgotrajne« vendar za nas izredno pomembnega sporazumevanja. Zadaj« a* janje, torej podpis, naj bi bilo v Beogradu. Gre tudi za po t tisa1 predčasne uveljavitve dela sporazuma se pred ratifikacija * parlamentih zahodnoevropskih držav. Ratifikacijski pottoptt bo najverjetneje dolg, zato kaže izkoristiti možnosti za prejSnjo uveljavitev posameznih določb sporazuma. Iranska kriza je dobila pretekle dni nove razsežnosti. * državi je bil opravljen prvi del parlamentarnih volitev. Ithn> ska republikanska stranka naj bi dobila največ glnsov. Tt glasovi pa Se niso bili preSteti, ko so se začele pojavljati gat* rice o neveljavnosti volitev in o primerih vsiljenega glasovtajt Verski voditelj Homeini se o tem Se ni izrekel, prav tako pa tal ni izrazil naklonjenosti drugi stranki. Predsednik Bani-Sadr je povedal, da je volitve voljan razveljaviti, če bo spoznal, d« med volitvami vladale nepravilnosti. Upoštevati je treba, da tri četrtine Irancev nepismenih in da so manipular-nepismenimi volilci možne. Bani-Sadr tudi zaostruje disci Drugo razsežnost, za marsikoga povsem novo, pa odpira zada) zaostritev s Sovjetsko zvezo. Kot so v torek poročali iz Te^" rana, pogajanja Irana s Sovjetsko zvezo o prodaji iranskega meljskega plina Sovjetski zvezi niso bila uspeSna zaradi « Iranci so takoj ustavili dobavo plina sosedi, njeni pogajal« so prav tako hitro odSli iz Teherana. Ozračje v tem delu sveta vedno bolj naelektreno. V Indijski ocean plujejo nove ameriaV pomorske sile, na tem območju pa se tudi pojavljajo aovjetaVKj oborožene pomorske sile. Indijski ocean se spreminja v SojHi* interesov velikih. Tudi Afganistan, naj novejše žarišče, ni Jli o davkih občanov, o spre-/d jMan in dopolnitvah odloka o Jtfcmu občine Jesenice za letoš-Jfcto, o spremembi urbanistične-iabta Vrba in potrditvi zazidal načrta Selo —Zabreznica ter o redu; obravnavali bodo tudi S" 'i odloka o organizaciji in de-področju občinskih uprav «fj 5»nj»nov. Poleg tega bodo obliko-•flk stališča za sejo zbora občin »(HftsVme SR Slovenije 2. aprila t«* 2^»** kateri bodo obravnavali in-ijo o uresničevanju srednje-načrta in nekaterih proble-fct TJkf Hovfnskega turizma ter predlog "ijo zakona o turistični dejav- Organizacija in delo spravnih organov i tek odloka o organizaciji in področju organov Skup-občme Jesenice predvideva nje šestih upravnih orga-zakonu je moč ustanoviti m individualne upravne organe. Kolegijske upravne organe naj bi ustanovili za področja, na katerih je zaradi narave nalog potrebno zagotoviti povezano in usklajeno delo, pa tam, kjer je treba zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje ter usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in dru-gimi samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi. Tako so z osnutkom odloka predvideli ustanovitev dveh kolegijskih organov - komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj ter komiteja za gospodarjenje in urejanje prostora. Delovno področje teh komitejev združuje pristojnosti sedanjega oddelka za gospodarstvo, plan in finance, oddelka za urbanizem, gradbene in geodetske zadeve ter delno oddelka za splošne zadeve. Glede na osnutek odloka naj bi ustanovili tudi štiri individualne organe. Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve, ki bi bil organizacijsko nov upravni organ, bi prevzel pristojnosti sedanjega oddelka za splošne zadeve; razen tega bi združil strokovno tehnična opravila sekretariatov občinske skupščine in izvršnega sveta pa finančne zadeve ter skrbel za uresničevanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov. Tako kot doslej bi tudi v bodoče delovala oddelka za notranje zadeve in ljudsko obrambo. V upravi družbenih prihodkov pa naj bi uresničevali naloge sedanje davčne uprave, vendar bodo morale biti njene pristojnosti veliko bolj družbeno pogojene. S. Saje stolp še številne družbene organizacije in društva: Društvo prijateljev mladine, Rdeči križ, Športno društvo. Vojaški vojni invalidi, Društvo invalidov, Klub zdravljenih alkoholikov itd. V skupnosti delujejo SZDL, organizacije Zveze komu-5c»?o m °8novna organizacija ZSMS. Razen običajnih, za samoupravno in družbenopolitično delo značilnih težav pri Vodovodnem stolpu še posebej izstopa problem družbenih prostorov. Skromna pisarna je pretesna in treba si je pomagati z »gostovanji« v domu JLA, v osnovni šoli Simona Jenka, v prostorih Domplana in skupnosti za zaposlovanje itd. Gradnja družbenega centra je zato ena glavnih nalog krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Krajani naj bi pri gradnji pomagali s samoprispevkom. Dve glavni prireditvi bosta obeležili letošnje praznovanje krajevnega praznika. Danes zvečer ob 18. uri bo v domu JLA v Kranju osrednja proslava, na kateri bo govoril predsednik skupščine krajevne skupnosti Mirko Gahčič, kulturni program pa pripravljata pevski zbor Tugo Vidmar in učenci osnovne šole Simona Jenka. Na slovesnost so vabljeni tudi preživeli s tragedije v Sorli-jevem mlinu. Danes bodo na prireditvi v domu JLA podelili plakete in priznanja 21. marec. Plakete bodo prejeli Ivan Brišar, Marjan Gantar Kado Vrlini?, Danica Sladojevič in Domplan Kranj, priznanja pa Vida Membergar, Branislava Miklavčič Jožica Dmitrovič, Marjan Rode' Anica Urbane, Marija Marčina' Francka Pirih Lado Sušič, Marko Albert, Marija Smid, Jelka Tehovnik in vrtec Kekec. Podeljenih bo tudi 33 državnih- odlikovanj. V soboto (jutri), 22. marca, ob osmih zjutraj pa se bo pri spomeniku padlih v Sorlijevem mlinu začel pohod po poteh borcev iz Sorlijevega mlina. Pohodniki bodo krenili prek Rupe. Srakovelj do Povelj nad Trsteni-kom kjer bo o tragediji v mlinu go-™" »Preživeli udeleženec Matija ^uhadolnik. J. KoSnjek Potrošnik -in poslovni učinek KranJ - Komite občinske konfe renče ZKS Kranj se je vključil v razpravo o samoupravnem sporazumu o obratovalnem času v organizacijah združenega dela, ki se ukvarjajo s prodajo blaga na drobno. Sedanji sporazum ni nov. saj je bil podoben dokument v kranjski občini sprejet že leta 1976. Skupščina bo najverjetneje sprejela tudi ustrezen odlok, oblikovani pa naj bi bili tudi komisiji za spremljanje uresničevanja sporazuma. Komite je menil, da mora sporazum razen potrošniških svetov po krajevnih skupnosti obravnavati tudi izvršni svet občinske skupSčine. Tako kot o delovnem času v trgovinah kaže razpravljati tudi o obratovanju gostinskih obratov. Ob nedeljah in praznikih jih je vedno več zaprtih, kar ni prijetno za domačine, še manj pa za goste, ki prihajajo iz drugih krajev domovine in iz tujine. Po sodbi komiteja mora samoupravni sporazum določiti minimalni obratovalni čas, obenem pa trgovskih organizacij ne sme omejevati pri poslovanju, če bo dosežen gospodarski učinek. Čeprav imajo trgovske organizacije združenega dela probleme s kadri, pa vseeno kaže naiti rešitve, da bodo trgovski lokali odprti dlje in pogosteje. Ne gre le za prehrambene trgovine, ampak tudi za trgovine z industrijskim blagom. Prav zaradi neprimernega delovnega časa nekaterih industrijskih prodajaln morajo ljudje zapuščati delovna mesta in odhajati po nakupih. To pa gospodarstvu in družbi ni v korist. Prav tako nam ne koristi, če so trgovine odprte tudi ob praznikih., nedeljah in sobotah, pa založenost šepa, so poudarili "na seji kranjskega komiteja. -jk Popravek V torkovi številki Glasa je bil na strani, namenjeni invalidski problematiki, objavljen prispevek pod naslovom »Prvo pomladno srečanje«. V besedilu je netočno naveden datum srečanja težjih invalidov, združen z akademijo. Invalidi se bodo sestali šele v soboto, 26. aprila, ne pa v marcu, kot je bilo pomotoma objavljeno. Za neljubo napako se opravičujem. D. Zlebir Veliko šo naredili na področju informiranja v tržiš kem Peku, so ugotovili predstavniki republiškega sveta ZSS in CX ZKS na torkovem obisku- celo za vzor bi jih lahko dali delovnim organizacijam, ki imajo tako kot Peko, v svojem okviru tudi poslovalnice po drugih naših republikah. - Foto: D. Dolenc Vzorno informiranje delavcev v Peku Tržič - Tržiški Peko so pretekli torek obiskali predstavniki odbora za obveščanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije in CK ZKS. Obisk šteje v okvir pogovorov v vseh slovenskih regijah, za katere je bilo sklenjeno na II srečanju urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu novembra v Radencih. Namen pogovorov je. da bi skupno ugotovili, kakšni so rezultati dosedanjih prizadevanj za obveščenost delavcev v združenem delu. V Peku so na področju informiranja veliko naredili. Poleg časopisa Čevljar, ki izhaja redno mesečno, so delavci sproti obveščeni s pismenimi informacijami o vseh pomembnejših odločitvah v tovarni. Ker so čutili pomanjkljivo povezavo z delavci v njihovih prodajalnah po Jugoslaviji, so že lani pričeli izdajati posebne informacije Sindikalni obveščevalec1 tudi v srbohrvaščini, ki je namenjen vsem sindikalnim delavcem v teh prodajalnah, pa tudi v njihovi tozd v Ludbregu. Tudi to, da ima poleg uredniškega odbora še poseben odbor za informiranje, v katerem so delegatsko zastopani vsi tozdi, je izrednega pomena. Ugotovljeno je bilo le. da bi v tem odboru morali biti zastopani delegatsko tudi vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji. In Čevljarja bi morali odpreti bolj v krajevne skupnosti. D. Dolenc Spomin na herojevo smrt Dan borbe Selške čete in smrti narodnega heroja Staneta Žagarja v Rovtu nad Crngrobom so krajevne skupnosti Bitnje, Još t, Sv. £hth in Žabnica izbrale za svoj praznik — 29. marca zborovanje na Planici Pomemben in hkrati tragičen dogodek so izbrale krajevne skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica za krajevni praznik. Odločile so se za 27. marec. Tega dne leta 1942 je bila v Rovtu nad Crngrobom srdita borba Selske partizanske čete z Nemci. Ob tej priložnosti je omahnil organizator partije in vstaje na Gorenjskem narodni heroj Stane Žagar. Letos mineva 38 let od tega boja, spomin nanj pa je povezan tudi z obeležitvijo rojstva velikana naše revolucije Edvarda Kardelja. Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Zabnica bodo tudi letos praznovali skupno. Praznične prireditve se začenjajo jutri, 22. marca ob 16. uri z rokometnim turnirjem mladincev in članov v Zabnici. Nedeljo. 23. marca, bo izpopolnil pohod partizanskih patrol po poteh Rovta. Zbor patrol bo ob osmih zjutraj pred spomenikom v Zabnici, sprejem patrol pa bo oh 15. uri v gasilskem domu Srednje Bitnje. Tu bo v ponedeljek ob 16. uri tudi šahovsko tekmovanje, uro kasneje pa bo sektorska gasilska vaja. V torek, 25. marca ob 16. uri bo strelsko tekmovanje v gasilskem domu v Srednjih Bitnjah. v sredo ob isti uri pa kegljaško tekmovanje v gostišču Benedik v Stražišču. V četrtek ob 17. uri bo v kulturnem domu Sv. Duh ženski namiznote-niški turnir, v petek ob 18. uri pa bo slavnostna seja predstavnikov krajevnih skupnosti in » družbenopolitičnih organizacij iz skupnosti, ki praznujejo. V soboto, 29. marca, ob 10. uri bo spominska svečanost in zborovanje borcev in aktivistov, mladine in občanov kranjske ter škofjeloške občine na Planici nad Crngrobom, kjer je omahnil Stane Žagar s 14 soborci. Slavnostni govornik bo predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupSčine Milan BajŽelj, program pa pripravljajo kranjski pihalni orkester in učenci osnovne Sole Lucijan Seljak iz Stražišča. Organizatorji priporočajo obiskovalcem, naj pridejo na zborovanje peš. Za avtomobile bo cesta Straži-šče—Planica odprta od pol desete ure dalje. Praznični program bodo zaključili igralci namiznega tenisa s turnirjem 'pri Sv. Duhu, ki se bo začel 29. marca ob 17. uri. J. Košnjek Sosedski spori Radovljica - V radovljiški občini deluje dvajset poravnalnih svetov v krajevnih skupnostih, ni pa nobenega poravnalnega sveta v TOZD ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Poravnalni sveti so večinoma obravnavali zadeve, ki so jih odstopila redna sodišča in poravnalni sveti iz drugih krajevnih skupnosti. Obravnavali so kazniva dejanja zoper čast in dobro ime in kazniva dejanja lahke telesne poškodbe, premoženjsko pravne spore majhne vrednosti, odškodninske spore, mejne spore, sosedske in druge spore, skupaj 96 zadev. Največ predlogov je bilo s področja kazenskega prava in zaradi premoženjskih sporov majhne vrednosti. Od 96 zadev so poravnalni sveti rešili 85 zadev, od tega kar 56 uspešno, s poravnavo in 29 neuspešno. V nobenem primeru pa poravnalni sveti niso izdali odločbe. Poravnalni sveti so največkrat neuspešni zato, ker se sprti občani ne udeležijo obravnave pred po-rnvnalnim <=vptom V nadaljevanju postopka pred sodiščem so nato ugotovili, da občani niso pravilno povabljeni na razprave ali pa so opravičeno odsotni. Poravnalni sveti bi v prihodnje ravnali prav, če bi temeljiteje ugotavljali vzroke za odsotnost občanov. Občani se tudi vedno ne zavedajo pomena in vloge poravnalnih svetov, ki pa so kot samoupravna sodišča izenačena z rednimi sodišči. Postopki pred poravnalnimi sveti so hitri, saj večino primerov rešijo v enem mesecu po prejemu predloga za obravnavo. Delo poravnalnih svetov je dobro, čeprav se še pojavljajo nekatere nepravilnosti. Člani poravnalnih svetov premalokrat prosijo za pomoč redna sodišča, čeprav bi jim ta pomagala pri njihovem delu. V krajevnih skupnostih Stara Fužina in Kamna gorica imajo težave s prostori, sedanji člani svetov pa si želijo, da bi se udeleževali strokovnih posvetov in se čimbolj usposabljali. D. S. O L, A S 4. STR AN PETEK, 21.MMCA1I Šibka ekonomska moč turizma Na seji izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine minuli torek so med drugim obravnavali poročilo o lanskoletni turistično gostinski dejavnosti v občini — Rast družbenega proizvoda v tej panogi je počasnejša kot v drugih — V bodoče si bodo morali prizadevati predvsem za povečanje tujskega turističnega prometa. r Jesenice — Poročilo o lanskoletni turistično gostinski dejavnosti v jeseniški občini, o katerem so člani jeseniškega izvršnega sveta na torkovi seii obširno razpravljali, ima tri poglavja. V prvem so obdelani ekonomski kazalci iz sedanjega srednjeročnega obdobja, v drugem primerjajo lanskoletne rezultate turističnega prometa z rezultati 1978. leta, tretje pa predstavlja opravljene naloge nosilcev turistične dejavnosti v Kranjski gori. Predzadnje leto sedanjega srednjeročnega obdobja so turistično gostinski delavci v jeseniški občini ustvarili blizu 110,6 milijona dinarjev družbenega proizvoda, kar je 15 odstotkov manj od načrtovanih nalog v planu "srednjeročnega razvoja. Vzrok za takšno zaostajanje je izpad načrtovanih naložb za povečanje prenočitvenih in drugih zmogljivosti ter izgradnjo turističnih objektov. V turizmu in gostinstvu so lani dosegli prek 188 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Načrtovane rezultate so tako presegli za skoraj 28 odstotkov, vendar pa je bila ekonomičnost poslovanja zaradi hitre rasti stroškov dokaj nizka. Ustvarili so prek 58 milijonov dinarjev čistega dohodka; le kranjskogorski hoteli Kompas so imeli za blizu 2,7 milijona dinarjev izgube. Kot so udeleženci seje ugotovili med razpravo, bodo v turizmu in gostinstvu v bodoče morali razmisliti o drugačni organiziranosti ter možnostih medsebojne povezave, da bi zmanjšali stroške poslovanja in dosegli hitrejšo rast družbenega proizvoda. Prav tako se bodo morali povezovati z gospodarskimi organizacijami in dohodkovno soodvisnimi organizacijami združenega dela pri uresničevanju naložb, ob čemer naj bi si prizadevali tudi za naložbe v izgradnjo turističnih garsonjer ho- Premalo in vesticij v turizem f Almira izvaža Radovljica — Delovna organizacija Almira iz Radovljice si letos obeta uspešnejše poslovno leto, saj so že lani jeseni začeli intenzivno izvažati in v primerjavi z letom prej dosegli več kot trikrat vrednejši izvoz kot leto prej. Lanski izvoz bo torej izdatno vplival na letošnje poslovne rezultate, ki naj bi bili večji tudi ob doslednem spoštovanju stabilizacijskih ukrepov. Almira se je preusmerila v izdelavo težjih pletenin in v metražo za prodajo. Ta preusmeritev je bila dokaj težka. Dodatno obdelavo metraže so opravili v Sukno Zapuže, kjer so oplemenitili 23.000 kilogramov v devetih različnih tetah. Ker pa v Suknu vaega predelati. kvali-niso mogli _ neka) sto kilogramov pletenega blaga predelali v Bači Podbrdo. Almira je imela tehnološke težave, primanjkovalo pa jim je ustreznega domačega in uvoženega materiala. Za letos je Almira omejila vrednost in obseg naložb. Uvozili naj bi NA DELOVNEM MESTU V montažnem oddelku tržiške-ga Peka je bilo tisto torkovo dopoldne kot v panju. Ob dolgi liniji strojev in transporterju se pomika dolga, urejena vrsta kopit, po katerih segajo roke ob strojih. Zrak je zasičen z močnim vonjem po lepilih in ropot je za naključnega prišleka oglušujoč. Na drugi strani, kjer se linija obrne, je na stojalih že polno rdečih, belih in črnih jermenastih opank. Moda letošnjega poletja. Ob oknih dekleta le še pregledujejo čevlje, popravljajo male lepotne napake in posebna kontrola že prevzema končne izdelke. Nanje že čakajo škatle, ki jim bodo le še Drilenili listek s podatki o izdelku. Cez dva tisoč parov gre iz tega montažnega oddelka vsak dan. Iz vrhnjikov, podplatov, notranjikov, pet in »stelk« so nastali čevlji. Zelo preprosto je videti vse skupaj. Toda preden je prišlo do takšne delitve in tako popolne organizacije dela, so minila desetletja ... Boris Vertelj, mladenič svetlih las, doma z Bistrice pri Tržiču, ima svoj stroj za navlačenje tam nekje sredi linije. Do njega pridejo kopita z notranjiki in on jim dodaja konico čevlja. Pravkar ima v delu sandale z jermenčki iz črnega semiša. Hiti. Vrhnjik postavi na sredo kopita, naravna, Eotegne prva dva jermenčka pod opito, pritisne, da se prilepi in potem Se močno potolče s posebnimi krivimi kleščami, »papa-gajkami«, kot jim pravijo. Ne rabi dosti orodja. Le klešče, škarje, če je potrebno porezati še kakšne jermenčke, kladivo in nekaj drobnarij, ki jih verjetno potrebuje pri stroju. Tokrat stroj miruje. Konice odprtih sandal navlačijo ročno, le zaprte čevlje, škornje in ostalo navlačijo na posebnem stroju za navlačenje. Boris se je v Peku izučil prav za to delo. Pravi, da se mu zdi zanimivo, ker se z vsakim modelom in vsako sezono menja njegovo delo. Ni monotono. In le dva pletilna stroja in termofiksir-ni stroj ter le nekaj najbolj iztrošene opreme nadomestili. Gospodarski načrt tudi predvideva vsaj za 40 milijonov dinarjev izvoza, kar pomeni 50 odstotno povečanje lani doseženega in bi tako v letu 1980 z izvozom pokrili uvoz repromateri-ala, surovin in treh strojev. V prvi polovici letošnjega leta naj bi realizirali 45 odstotkov plačane prodaje in izboljšali likvidnost. Ob razumnem trošenju sredstev, ob boljši izrabi delovnega časa in zmogljivosti bodo poiskali notranje rezerve tudi v povezovanju s sorodnimi delovnimi organizacijami, predvsem s Suknom Zapuže. V srednjeročnem programu so predvideli 3 milijarde starih dinarjev za skupne naložbe. Predvidevajo tudi razvoj pletiv in materialov, da bi hitreje prešli od uvoza preje na uvoz vlaken, vso pozornost pa bodo posvetili tudi razvoju tehnologije. D. S. telskega tipa. Veliko možnosti se ponuja v sodelovanju z zasebniki, saj izkoriščenost zmogljivosti v zasebnih turističnih sobah ni zadostna. Glede lanskega turističnega prometa v občini so menili, da je bil zadovoljiv. Skupno so imeli prek 178 tisoč gostov, kar je dobre 3 odstotke manj kot leto poprej, vendar pa je število nočitev večje za skoraj 8 odstotkov; skupaj jih je bilo 606.440. od tega blizu 441 tisoč domačih gostov. Doba bivanja se je povečala za okrog 13 odstotkov, predvsem na račun tujih gostov. Prek leta so bili hoteli zasedeni poprečno 64-odstot-no, zelo slabo pa so bile izkoriščene zmogljivosti zasebnih sob in gostiln, počitniških domov in planinskih koč. Razpravljala so poudarili, da zaradi zaostajanja naložbene dejavnosti ni moč pričakovati znatnejšega povečanja turističnega prometa v prihodnjih letih. Zato si bo treba prizadevati zlasti za pridobivanje večjega števila tujih gostov in s tem za povečanje devoznega priliva. Vso skrb bodo morali posvetiti tudi uresničevanju načrtov razvoja posebnih oblik turizma, kot so mladinski, vaški in kmečki; o možnostih razvoja slednjega bo treba čimprej izdelati ustrezno Studijo. Ob vrsti problemov — gre za neuresničevanje dolgo načrtovane izgradnje športnih in rekreacijskih objektov ter specializiranih gostinskih in trgovskih lokalov v naSem največjem turističnem centru pa reševanje drugih perečih vprašanj — so na seji opozorili na neaktivnost pri ustanavljanju poslovne skupnosti za turizem. Zato so sklenili razrešiti dosedanji iniciativni odbor za ustanovitev te skupnosti in zadolžili oddelke za gospodarstvo pri občinski skupščini. da pripravi predlog za sestavo novega odbora. S. Saje Boris Vertelj - navlačevalec konic tudi dobro se da zaslužiti hiter, spreten in natančen. če si se uči za čev- Kako je prišel v Peko? Saj je vendar Tržičan! Vsi njegovi so pri Peku. oče je bil, sestra dela tu. brat, mlajši brat ljarja . Opazujem ga pri delu. Hitro mu gre od rok. »Ce bi tale vrhnjik Erilepil postrani, bi bila moja rivda, če bi rožo, ki pride tule na sredo, neslo v stran. Točno na sredi mora biti,« pripoveduje, medtem ko vleče Za jermenčke in jih zabija s krivimi kleščami. »Najbolj zahtevni pa so moški Skornji, ki so podloženi s krznom. Te navlačim na stroj. Po dvakrat, trikrat navlačim en čevelj, da je dobro. In prav nič ne moreš prehiteti, ker je stroj merilo za tvoje delo. Ce je ročno, pa lahko bolj pohitiš. Le kvaliteta ne sme trpeti.« »Kakšen je pa zaslulek?« »Ni slab. Kar okrog 9.000 dinarjev znese mesečno, če delo normalno teče ali če imamo v delu še kakšno vzorčno kolekcijo. Zanjo smo bolje stimulirani. Osnova pa je nizka, tam okrog pet do šest tisočakov.« Lani jim je nagajalo v proizvodnji. Kar pol leta se je vleklo. Vedno je nekaj manjkalo. Ce so bili zgornji deli, ni bilo podplatov, če so bili podplati, je manjkalo nekaj drugega. Zdaj pa gre res v redu. Nimajo tekočega traku. Vsak transportni trak sam premika ročno: kolikor hitro pač dela. Nikogar tu ne žene v delo prisila tekočega traku. »Kaj pa izmet? Je velik?« »Od 2.000 parov dnevno si lahko privoščimo le 10 parov. Pa že to je veliko. Nagrajevani smo od kvalitete in če te ni, je seveda zaslužek manjši.« Na veliki črni tabli, obešeni med okna. vodja oddelka sproti zapisuje izmet, da delavci vidijo kje in koliko napak je bilo storjenih. V opozorilo .. . Oh strani je na stojalih razvrščenih tudi nekaj starih, že nošenih čevljev, ki so jim jih z reklemacijo vrnile trgovine. Ce je ugotovljeno, da je napaka njihova, morajo čevelj popraviti ali pa plačati. Prav nič radi ne vidijo tistih stojal, toda kaj hočeš. Potrošnik ima tudi svojo pravico in popravili jih bodo, če se bo le dalo. D. Dolenc Škodljiva praksa KRANJ — Družbeni dogovor o uresničevanju drutbea« usmeritve razporejanja dohodka med drugim določa, da organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki svstik letošnjih planskih dokumentov nimajo usklajenih s resah cijskimi določili, ne smejo izplačevati vitjih osebnih dohodke? kot novembra lani. Služba družbenega knjigovodstva je Mh zadolžena za spremljanje izvajanja dogovora. Služba je posredovala kranjskemu izvršnemu svetu podatke, kdo vse je krlfl dogovor do 15. februarja. Ugotovitve službe niso razveseljive: pojavlja in uveljavlja se škodljiva praksa, da taktne drutbea« dogovore na vsa usta hvalimo in jih podpiramo, istočasno pa k razmišljamo, kako jih bomo kršili! Služba družbenega knjigovodstva je ugotovila, da je kar IS organizacij združenega dela, temeljnih organizacij in delovali skupnosti iz kranjske občine kršilo ta dogovor in do 15. februarja izplačevalo višje osebne dohodke kot do vol jaje dogovor. Kar 11 delovnih organizacij in skupnosti ps je dovoljeno mejo preseglo za 10 in več odstotkov. To so savski temeljna organizacija Avtopnevmatika, Agromehanika Kil Kranj, Engineering, Dimnikarsko podjetje Kranj, Kinematografsko podjetje Kranj, Gorenjska obrtna zadruga, Vsgojsi zavod Preddvor, Dom oskrbovancev Albina Drolca Predavat, Institut Golnik, občinski odbor Rdečega križa Kranj ia Poklicna šola Kranj. Omenjene in druge organizacije krtita$ na vprašanje po vzrokih preseganja najraje odgovarjajo, ša ne poznajo predpisov in da družbenega dogovora niso doka razumeli! Po sodbi kranjskega izvršnega sveta, ki je v sredo obm- II naval to problematiko in jo bo posredoval zborom občiaakt j skupščine v obravnavo, takšno pojasnilo ni sprejemljivo, saj k bilo le o redkih dogovorih toliko razprav kot o tem. Ukrepati kaže takoj, sicer se utegnejo takšne kršitve širiti. Svojo sodbo a tej problematiki bosta izrekla še občinski svet Zveze »indikator in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Prav lahko pa izluščimo ugotovitev, kako neodgovorno se lotevamo stabilizacije in nočemo razumeti ene od osnovnih teženj, da morija biti naši letošnji plani usklajeni z resolucijami, da mora ii njrt izžarevati stabilizacijsko ponašanje in da za mnenja, naj gospodarno ravna nekdo drug v imenu prizadetega, ne bi smelo biti več prostora in opravičila. J. Košniek Gospodarstvo zamuj Predsedstvo republiške konference SZDL je ravnavalo pripravo srednjeročnih planov -spodarstvo zamuja, ker je moralo v začetku pripraviti stabilizacijske programe Predsedstvo republiške konference SZDL je obravnavalo informacijo o pripravah novega srednjeročnega plana. Začenja se namreč drugi in najpomembnejši del planiranja, v katerem se bodo planske smernice usklajevale z resničnimi možnostmi Na seji so poudarili, da so bile dosedanje priprave dokaj intenzivne, vendar ponekod z izdelavo smernic Se zamujajo. Še posebej je to opaziti v gospodarskih organizacijah, ki so se morale na začetku leta posvetiti reševanju stabilizacijskih problemov. Kljub temu ie prišlo do razkoraka med opredelitvami, ki so jih sprejeli glede uvoza in ravnanjem naših delovnih organizacij, ki še vedno povečujejo nakupe na tujem ter neupravičeno računajo z domačimi in tujimi bančnimi krediti. Zamuda pri planiranju pa preprečuje, da bi lahko začeli srednjeročne razvojne načrte usklajevati in potrjevati v samoupravnih sporazumih. Na seji predsedstvaso poudarili, da bo k pripravi srednjeročnih planov potrebno pritegniti ljudi v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in okrepiti sodelovanje med uporabniki in izvajalci v samoupravnih interesnih skupnostih. Se posebej velja to pri načrtovanju prostorskega planiranja, ureditve okolja in družbenih dejavnosti. Predsedstvo republiške konference SZDL se je seznanilo tudi z delom koordinacijske skupine za družbenopolitično aktivnost pri uresničevanju stabilizacije na gospodarskem področju. Kljub temu, da organizacije združenega dela načrtujejo ob- sežne investicije, kooroinaod»J skupina, ki jih je pregledala, posatj ia, da njihova uresničitev ne bistveno spremenila strukture sri šega gospodarstva. Obseg metnavti tujino se bo s pomočjo teh investtf| sicer nekaj povečal, vendar pa zdaleč ne toliko, kot ta potrehno. DEŽURNI VETERINAR ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAV GORENJSKE Kranj DEŽURNI VETERINA od 21. 3. do 28. S. 1980 Za občini Kranj in Trtic BEDINA Anton, dipl. Kranj, Betonova 58, td-23-518 SOKLIC Drago, dipl. wt-Strahinj 116, tel. 47-191 Za občini Radovljica ia Je senice GLOBOČNIK Anton, dipl vet., Lesce, Poljska pot S a. tel. 75-668 Za občino Skofja Loka PIPP Andrej, dipl. Skofja Loka, Partizana*« 37, tel. 60-380 Dežurna služba pri Zinsa-rejskem veterinarskesi av vodu Gorenjske v Kraaje Iva Slavca 1, tel. 35-771 a 22-781 pa deluje neprekinjeno. Potok Ločilnica, ki teče mimo Podobena in Volče in »e pri Poljanah izliva v Soro, ob nalivih hitro naraste in deroča poda spodjeda bregove. Zato so bili bregovi zavarovani * lesenimi jezovi. Sedaj pa so se krajani odločili za regulacijo. Posnetek jt narejen pri Podobenu. — Foto: F. Perdan 21 MARCA 1980 5.STRAN O LAS k&p»r Otrokov svet ni lep 'banj ^ je, će popelješ otroka v pravili net in ga tam pustiš. Otrokov ^tjgBani lep.grd je, hudoben, ko *^m,j/t vržen v borbo. Zato hoče piljen'z eno žlico. -»ek> Sever ima rad otroke, pa J^t, pa gledališče. Zato so nastala Spjeva nova oblačila« in »Po-^a*. tato se mu v glavi že mota *tned o ciganu. Njegove lutke S ue popeljejo v pravljični svet, w ta arečno živijo, če že niso VKofa « Potepuha je zavržen. k tavrieni kula iz »metle kdo govori, ni šlo v . kntiiu iz Maribora. NaJ-JeimJje k uža, ker ni zado-in noče vedno nove >, tako kot jih hočemo ^kt**flt° vtisov zapisal dru-hijjjjane. --- najde ga v smetnjaku, boli ga krivica, nezaupljiv je. In otroci, ki med predstavo žde na blazinicah, živo doživljajo svoj svet. Tudi staršem tam zadaj ie namenjena predstava, če ji le prisluhnejo. Pripoved o ciganu bo imela tragičen konec. Radovedni fantič se bo s potepa s ciganom vrnil s spoznanjem, da cigansko življenje ni lahko, da tam ni tople postelje, cigan pa bo »umrl«, za njim se bodo spustile rešetke, saj je fantiča »ukradel«. Bežite, bežite, cigani gredo, so nas vendar svarile babice. Severjeve lutke so torej majhno gledališče. Otrokom pomaga prestopiti prag gledališkega hrama. Ko skušamo povedati, kako so zaživela Cesarjeva oblačila in Potepuh, zadenemo ob Severjevo samoto. Pravkar se je vrnil z mariborskega srečanja slovenskih lutkarjev. S Potepuhom se je uvrstil v zaključno srečanje. Povprašali so ga, ali je zgolj naključje ali pa morda kakšna zavestna povezava med njegovim priimkom in priimkom velikega slovenskega igralca Staneta Severja. Jasno, čisto golo naključje, jim je hitro odvrnil, iz objektivnih in subjektivnih razlogov je do tega prišlo, da sem izstopil iz kranjske skupine in se osamosvojil. Toda naprej so ga izzvali, tudi Stane Sever je za svoje gledališče enega navajal objektivne in subjektivne razloge. Ali lahko . . . Segel je v besedo, to je znak, da je Kulturni koledar »EKSPLOZIJA« STOJANA BATlCA TrtiČ - Danes ob 18. uri bodo v paviljonu NOB odprli razstavo l*nih del Stojana Batiča, akademskega kiparja, ki biva in ustvarja v sabijani Poznamo ga kot avtorja številnih malih plastik, javnih spo »•krikov, parkovnih skulptur, fontan, dekoracij in likovnih oprem i ^ooceanskih ladij. Ze od leta 1951 samostojno ali v skupini ^Ktavlja doma in v tujini. Tržiškemu občinstvu se bo predstavil s thafon »tekla z bronastim jedrom, ki ga je sam poimenova* »fckiplozi >.i karta 'Čbplozija«. Otvoritev razstave bo popestril glasbeni koncert; nasto-9^iboatabaritonist Miha Plajbesin pianist Leon Engelman. RAZSTAVE V KRANJU Kranj - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Barvni pro-Vooeziie ki sta jo pripravila France Pibernik in Nejč Slapar. V gale-% Meatne hiše so na ogled likovna dela slovenskih restavratorjev: t^toie 27 avtorjev. V mali galeriji Mestne hiše pa si lahko ogledate iVna dela Živka Marušiča, razstavo, ki jo je posredovala Obalna tuja Piran. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 razstavlja svoja dela j Ikkmska slikarka Alenka Gerlovič. PLANINSKE FOTOGRAFIJE NA LOŠKEM GRADU ftkofia Loka - V galeriji na loškem gradu bo še do 28. marca %ru razstava planinskih fotografij, ki jo je pripravil Foto kino klub kjaJnake zveze Slovenije in je po oceni strokovnjakov najboljša »totava planinskih fotografij zadnjega Časa. Predstavimio se Drago S^.Ale* Doberlet, Pavle Nagode. Vlastja Simončič in Vida Strasek. DORA PLESTENJAK RAZSTAVLJA V ŠIVCEVI HIŠI Radovljica — V Sivčevi hiši bo še do 23. marca odprta razstava olj in pastelov akademske slikarke Dore Plestenjak-Miljko »d je vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. '•»uelov, H Na ogled PRIREDITVE V ŠKOFJELOŠKI KNJIŽNICI ftkofja Loka — V ponedeljek. 24. marca, bo ob 18. uri občinska ^kulturnih organizacij v prostorih knjižnice Ivana Tavčarja pri-Intila literarni večer — ustni časopis po natečaju zveze kulturnih nmaacij: »Svet umetnosti - del mojega sveta«. GOSTOVANJA LJUBITELJSKIH DRAMSKIH SKUPIN Radovljica — Danes ob 20. uri bo v avli osnovne šole Anton i'*fiaz Linhart z Molierovo komedijo »George Dandin ali Kaznovani Moro*« nastopila dramska skupina DPD Svoboda, Rudi Jedretič iz WafjpxTobo že petnajsta ponovitev komedije Bohinjska Bela — Danes ob 18. uri se bo v kulturnem domu 'jnktivih mladinska dramska skupina DPD Svoboda Rudi Jedretič iz faoeca z Levstikovim »Martinom Krpanom«. Iibno - V soboto, 22. marca, se bodo ob 19.30 v zadružnem domu ' «komedijo »Poročil se bom s svojo ženo« predstavili člani kulturnega tniftva iz Bohinjske Bistrice. Komedijo so že uspešno zaigrali doma in jZaspu h. Duh pri Skorji Loki - V soboto, 22. marca, se bo ob 19. uri v m domu predstavila dramska skupina kulturno-umetniškega Janko Krmelj iz Reteč. Pripravila je komedijo Branislava »Žalujoči ostali«. frezje — V nedeljo, 23. marca, ob 19. uri pa se bodo člani dramske pjM DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Rihnega z Molierovo komedijo Dandin ali Kaznovani soprog« predstavili v novem kulturnem na Brezjah. lip — V nedeljo, 23. marca, se bo ob 17. uri v kulturnem domu vila mladinska dramska skupina DPD Svoboda Rudi Jedretič iz z Levstikovim »Martinom Krpanom«. fONCERT IN LIKOVNA RAZSTAVA V PUŠTALSKI KAPELI ftkofja Loka — V ponedeljek, 24. marca bodo ob 19. uri v kapeli lakalakega gradu odprli razstavo izbranih del akademskega slikarja Prasca Novinca, nakar se bo začel koncert Slovenskega klavirskega kvarteta, ki ga sestavljajo Janko Šetinc, Gorjan Košuta, Crt Siškovič a Milo* Mlejnik. Izvajali bodo Beethovnovo Serenado v D-duru, opus ^Kaumanov Klavirski kvartet v S-duru, opus 47. RAZSTAVA OTROŠKIH LIKOVNIH DEL ' Kranj - Danes ob 13. uri bodo v Iskrini avli ATC na Laborah taVrii razstavo likovnih del otroške likovne skupine, ki pod vodstvom flurja Hermana Gvardjančiča dela pri kranjskem Likovnem centm. igra domaČega avtorja Javornik — Koroška Bela — V*nedeljo, 23. marca, bo ob 17. uri v n4ttfrnern domu na Javorniku ponovitev igre domačega avtorja Francija Tusarja z naslovom Oh, ta vikend ali nevarne igre. Delo Maopredstavili člani domače dramske skupine. nekfej narobe v naših poklicnih in podobnih lutkovnih institucijah, da je pač tako, morda samo prehodno, da ni vzdržati . . . Kaj" je tisto narobe, so vrtali naprej. To so tako osebne stvari, je odvrnil in čisto na kratko pojasnil, da je žalosten zaradi odnosov v teh gledaliških družinah, ki pa žal, največkrat niso družine, čeprav bi morale biti. zato jih tudi imenuje družine, in čutil se je uokvirjenega ... In je pred tremi leti začel na svoje. Uporno. In veliko te upornosti je potreboval. Obogaten s šestnajstimi leti, zapisanimi amaterskemu gledališču. Poznamo ga s Prešernovega gledališča. Deset let je z lutkami delal pri Saši Kumpu, za katerega pravi, da je prvi in edini, ki ga je kaj naučil. V svojem gledališču, ki ga imenuje Gledališče, lutke, glasba je za vse sam: izbira besedila, jih dramatizira, kupi ali sam pripravi lutke in vse kar spada zraven, tudi na plakate in vstopnice ne pozabi in nato zaigra in poje. Pomagajo mu prijatelji lutkovnega gledališča. Potepuha je naredil po motivih pravljice Potepuh in nočna lutka, ki jo je napisala Svetlana Makarovič, osnutke za lutke je narisal Božo Grabnar, lutke izdelal Mitja Ritmanič, nekaj tudi sam, gib in pantomimo mu je pomagal ukrojiti Andres Valdes. o režijskih problemih se je pogovarjal ž J ožetom Voznvjem. S Cesarjevimi oblačili je preživel prve zadrege. Kar 85 predstav je imel. S Potepuhom že 35. Ko danes v razmajanem spačku drdra od šole do šole. iz kraja v kraj. ga že poznajo. Spet so prišle lutke, veselo vzkliknejo otroci. Predstavo mu otroci dograjujejo. Prisluhne jim in zajame kij novega. Knjiga, v katero otroci po predstavi zapišejo svoja doživet-a, je polna vtisov, ki jih znajo po-edati le otroci. Neprisiljeno in brez hinavščine. Ce jim ostane le drobec, sem dosegel svoj namen, pravi Cveto. In spet se vpraša, le zakaj v Kranju ni lutkovnega prostora za otroke. Cesto slišimo, da nimamo vzgojenega gledalca. Toda. ali se vprašamo, zakaj ne. Cveto Sever meni. ""vični do bodočih porahni-Da, če bi imeli prostor. kov kulture i . , . , —' -» ■-■ urnu (Ji v/^um , ki hi bil njihov, kamor hi otroci hodili na predstave. Da ne bi bili odvisni od staršev, ali bodo dobili denar za vstopnico. Ne morda, mora biti drugače se bon in dela Cveto Sever. Velik navdušenec mora biti, da je dopoldne osem ur električar v tovarni, popoldne pa se preda svoji ljubezni. Menim, da stoji na pragu poklicnega lutkovnega dela. Ali ga noče ali ne more prestopiti, po dveh tirih ne bo šlo več. Kolikor mi je uspelo ujeti njegovo delo. misli in želje, si upam trditi, da bo to prav kmalu storil. M. Volčjak »Ščuke pa ni« na belskem odru Zgornja Bela - V soboto, 22. marca, ob 19. uri in v nedeljo, 23. marca, oh 17. uri se bo krajanom predstavila domača dramska skupina s sodobno Partljičevo igro Ščuke pa ni. Dogodke v radijski podružnici bodo skušali prikazati Franci Bizjak v vlogi direktorja Kremžarja, njegovo ženo bo zaigrala Brigita Metelko, novinarko Heleno Darinka Snedec, napovedovalko Matildo Majda Bitenc, starega borca in novinarja bo upodobil Blaž Vidmar, njegovo ženo, čistilko in kurir-ko Marinka Vreček, praktikanta in zatem začasnega direktorja radijske podružnice pa Kondi Pižorn. Igro je režiral Jože Sodnik, šepetalka je Darinka Pernuš, sceno in luč ima na skrbi Peter Muhi, vodja predstave pa je Marjan Lokatelj. C. Z. Srečanje z našimi zbori Jesenice — Zveza kulturnih or- fjanizacij jeseniške občine je tudi etos priredila tradicionalno »Srečanje z našimi zbori«, ki je bilo tudi tokrat v gledališču Tone Cufar. Ljubiteljem zborovske ustvarjalnosti so se predstavili: oktet DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica-Breznica, moški pevski zbor Slavko Cerne iz Kranjske gore, moška pevska zbora društev upokojencev Jesenice in Javornik-Koroška Bela, ženski pevski zbor Jesenice, mešani pevski zbor Blaž Arnič z Jesenic in moški pevski zbor Vintgar z Blejske Dobrave. Vsak zbor je zapel tri pesmi. Poudariti velja, da je srečanje lepo uspelo. Spet se je pokazalo, da v jeseniški občini radi pojejo, posebej spodbudno je, da so zbori letos pokazali zrelejši nastop in boljše petje. J. Rabič Učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja, vodi ga Peter Lipar, bo s koncertom proslavil srebrni jubilej. Poslanstvo zbora je toliko pomembnejše, saj poustvarjanje narodne in umetne pesmi namenja predvsem mladini. — Foto: F. Perdan Jubilej učiteljskega pevskega zbora Ob 25-letnici bo imel Učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja jubilejni koncert — Poustvarja narodno in umetno pesem zbora ukvarja s pevsko dejavnostjo Kranj - V ponedeljek, 24. marca, ob 10 30 uri bo imel v Prešernovem gledališču v Kranju Učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja jubilejni koncert s katerim bo proslavil 25-letnico svojega dela. Pred 25. leti je delovalo v Sloveniji več učiteljskih pevskih zborov: v Mariboru, Novem mestu in Kopru. Ostal je le kranjski učiteljski pevski zbor, ki tako letos praznuje 25-letnico neprekinjenega dela. Zbor je sprva združeval pevce vse Gorenjske. Prihajali so celo iz Kranjske gore, z Jesenic, Bleda in iz Radovljice. Zaradi preobremenjenosti so učitelji iz oddaljenejših krajev prenehali sodelovati v pevskem zboru. Tako danes v njem prepevajo le učitelji iz kranjske in škofjeloške občine. Zbor je najprej vodil Franc Demšar, od njega ga je prevzel Janko Pribošič, danes pa ga uspešno in požrtvovalno vodi Peter Lipar. Vseh 25 let je bil zbor strokovni mentor učiteljem glasbe in pevo-vodjem mladinskih zborov na šolah. Z delom v zboru so glasbeni pedagogi dopolnjevali svoje znanje, se strokovno " usposabljali na raznih seminarjih, spoznavali strokovno literaturo. Se danes se večina članov v svojem delovnem okolju. Leto za letom je zbor prirejal koncerte po šolah na Gorenjskem zato, da doraščajoča mladina spoznava zakladnico slovenske narodne in umetne zborovske pesmi. Lepa so bila srečanja z mladino in odraslimi po šolah in krajevnih skupnostih. Marsikaj prijetnega so pevci in pevke doživeli na obiskih po Dolenjski in Primorski, najbolj pa se jim je vtisnil v srce obisk krajev v Srbiji, kamor so bili med vojno preseljeni mnogi slovenski učitelji in kjer so dobili pri bratskih Srbih začasen dom. V zboru danes poje trideset pevcev in pevk. Za požrtvovalno in zavzeto delo bodo dolgoletni člani zbora na jubilejnem koncertu prejeli Gallusova odličja. Naša mladina se danes zabava ob raznovrstni zabavni glasbi, zato je delo učiteljskega pevskega zbora toliko bolj pomembno,- saj je njegova prvenstvena naloga posredovati narodno in umetno pesem do-raščajoči mladini. Zboru torej lahko zaželimo, da bi še naprej uspeSno opravljal svoje poslanstvo in da bi ga s svežimi glasovi pomladili mlajši učitelji. T- L. Poti v kulturni vrh V radovljiški občini naj bi se v naslednjem srednjeročnem obdobju usmerili predvsem v kvaliteto kulturnih dejavnosti - Linhartovo gledališče in Gorenjski muzej revolucije v Begunjah Radovljica - Ko v radovljiški občini ocenjujejo uspehe minulih petih let, se lahko predvsem pohvalijo, da jim je bila množičnost temeljno vodilo, vendar pa je kulturni skupnosti primanjkovalo denarja. Zaradi premajhnih sredstev občutijo kadrovski primanjkljaj na domala vseh področjih, zaostajajo prii naku-ou knjig pri opremi kulturnih objektov Pri spomeniškem varstvu in štipendiranju. ___ Najpomembnejše akcije spomeniškega varstva so bila restavratorska in konservatorska dela na hivce-vi hiši, na gradu Kamen ter v starem radovljiškem mestnem jedru. Uspešnejši varstveni zamah ie hromilo pomanjkanje strokovnjakov, s podobnimi težavami pa so se otepali tudi številni amaterski kulturni odri. Vendar se je množična kultura kvalitetno odražala v pestri in razgibani gledališki, likovni in vokalno-glasbeni dejavnosti. Tudi tehnična kultura ni zaostajala, saj sta dva kluba s 144 člani poskrbela za vzgojo mladih amaterjev, za organizacijo številnih razstav in vsakoletnih prireditev. Nadaljnji razvoj kulturne dejavnosti se opira predvsem na kvaliteto, na sodobnejše knjižničarstvo, na varstvo kulturne dediščine in seveda na množičnost. Knjižnice so v vedno slabšem položaju in zato bodo ukinjene vaške knjižnice v krajih, ki imajo manj kot tisoč prebivalcev v naslednjih letih naj bi jih nadomestil bibliobus. Predvidevajo povezavo z ostalimi gorenjskimi občinami, skrb za bibliobusno mrežo pa bi prevzela osrednja kranjska knjižnica ob soudeležbi gorenjskih kulturnih skupnosti. Ze nekaj časa si prizadevajo, da bi skupaj z gorenjskimi kulturnimi skupnostmi, kulturno skupnostjo Slovenije in družbenopolitičnimi organizacijami obogatili kulturno dediščino tudi z ustanovitvijo Gorenjskega muzeja revolucije v Begunjah. V samih radovljiških muzejih pa naj bi nujno zaposlili dva strokovna delavca za boljše raziskovalno in strokovno delo v muzejih in na terenu. Likovna in galerijska dejavnost naj bi se predstavljala v kvalitetnih delih ter v novi likovni šoli, zaželeno pa bi bilo, ko bi dobili prostore za odkupljena likovna dela. Ce bodo v Radovljici zgradili družbeni dom, se tudi kulturni dejavnosti obetajo boljši delovni pogoji in večji razmah v okviru Linhartovega gledališča, ne bodo pa zanemarjali tudi široke in plodne amaterske dejavnosti po krajevnih skupnostih in jim nudili ustrezno strokovno pomoč. Kulturna akcija za delovne kolektive je v sodelovanju z radovljiškimi sindikati izredno uspešna in toplo pozdravljena, zdaj naj bi združenemu delu ponudili še več kvalitetnih, vrhunskih kulturnih dosežkov. Kulturniki pa so tudi tisti, ki se bodo še naprej ogrevali za tesno sodelovanje s kulturnimi organizacijami in društvi prijateljskih občin Brus, Svilajnac in Varaždin ter nudili pomoč zamejskim slovenskim društvom v Avstriji, Italiji in društvu delavcev Bled iz Essna. D. S. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV GORENJSKE Kamnik — Danes, ob-19. uri, se bo v kinu Dom začel prvi koncert letošnjega Srečanja pevskih zborov Gorenjske. Nastopilo bo sedem pevskih zborov: moški zbor iz Tuhinja, mešani zbor kulturno-prosvetnepa društva Veriga iz Lesc, dekliški zbor zveze kulturnih organizacij iz Domžal, moški zbor kulturno-umetnišk ga društva Davorin Jenko iz Cerkei mešani zbor Podjuna iz Pliberk; ženski zbor z Jesenic in komort zbor Loka iz Škofje Loke. Drugi koncert Srečanja bo prihodnjo soboto, 29. marca, ob 19.30 v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. O LAS 6.STRAN_ Kmetijstvo še nima samoupravnega pečata Občinska konferenca SZDL Kamnik je bila prisotna na vseh področjih dela in življenja v občini — Manj uspeha pri samoupravnem organiziranju kmetijstva, akciji razdelitve krajevne skupnosti Kamnik in delovanju potrošniških in hišnih svetov pokazale. Posebej kritično so raz-pravljalci ocenili delo občinske konference SZDL na področju kmetijstva, ki v kamniški občini še ni dobilo samoupravnega pečata. Zastavlja se vprašanje, kako pognati v tek PETEK. 21. MAMCA 1» C Pokopani premogovni upi Kamnik - Ni bilo področja, o katerem ta ali oni organ občinske konference SZDL ne bi razpravljal in sprejemal odločitve, so menili razpravljalci na petkovem zasedanju občinske konference SZDL Kamnik, ko so pregledali informacijo o njenem delu od lanskega junija do letošnjega februarja. Široko zasnovano delo, prisotnost v vseh trajevnih konferencah SZDL, jspešno delo koordinacijskih odborov na najpomembnejših področjih dela, znatno izboljšanje ravni informiranja občanov so ugotovitve, ki kažejo, da je bilo delo občinske konference v preteklih devetih mesecih plodno in uspešno. Posebej moramo omeniti delo koordinacijskih odborov, s katerimi so učinkovito razreševali vprašanja na nekaterih najpomembnejših področjih. Najprej je bil oblikovan za kadrovska vprašanja, ki je sproti reševal problematiko. V družbenopolitično aktivnost se je uspešno vključil odbor za spremljanje in povezovanje aktivnosti pri pripravi planov. Vseskozi je bil v središču dela, ga ocenjeval in usklajal, posebej pozorno se je povezoval s krajevnimi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Odbor za spremljanje problematike na področju stanovanjskega gospodarstva se je učinkovito vključil v javne razprave o samoupravnem sporazumu ob prehodu na ekonomske stanarine in v zvezi s tem sklical vrsto posvetov s hišnimi sveti. Za delo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je občinska konferenca prejela plaketa Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, kar je nedvomno v veliki meri zasluga uspešnega dela odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Najmlajši je pravkar oblikoval odbor za stabilizacijo. Posebni odbor pa je že razrešil nekatere dileme glede izkoriščanja m vzdrževanja športne dvorane. Pa vendar moramo osvetlili tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so se samoupravno organiziranje kmetijstva, saj so naloge že dogovorjene, in jih torej tisti, ki so odgovorni za njihovo uresničevanje ne izpolnjujejo. Sicer dajejo v kamniški občini kmetijstvu poseben poudarek in združeno delo združuje sredstva za pospeševanje kmetijstva, pa tudi v občinskem proračunu ima kmetijstvo pomembno mesto. Razdelitev krajevne skup skupnosti Kamnik na več manjših je naloga, ki se vleče že več let. Vendar dlje kot do odločitve, da je to treba storiti niso prišli, čeprav je bilo vloženega že veliko dela. Težave imajo z organiziranjem aktivnih organizacij socialistične zveze v tej krajevni skupnosti. Kot tretjo pomanjkljivost pa so razpravljalci ocenili zaostajanje pri organiziranju dela hišnih in potrošniških svetov. Poročilo o delu občinske konference SZDL skromno omenja dejavnost okrog lanskih praznovanj jubileja kamniškega mesta, saj so v organizacijo vrste prireditev vložili veliko dela. Uspešno so pripravili tudi lanski enajsti zbor gorenjskih aktivistov. M. Volčjak Kiosk za prodajo srečk Medvode — Igralci iger na srečo že dalj časa želijo imeti v Medvodah možnosti vplačil športne napovedi, lota in nakupa srečk, saj morajo sedaj v Kranj ali Ljubljano. Njihovim željam je prisluhnil Loterijski zavod Slovenije, ki ho še do poletja postavil kiosk na avtobusni postaji v Medvodah, od njega pa si oboji veliko obetajo. -fr LESCE - Vse do lani je bilo v Lescah skladišče premoga, v zadovoljstvo krajanov Lesc, Radovljice in Bleda. Lani pa je Merkur, Veleželeznina Kranj, temeljna organizacija prodaja na drobno, skladišče ukinila, v precejšen srd in negodovanje krajanov, ki so zahtevali pojasnilo. V problematiko se je vključil izvršni svet občine, kajti krajani treh velikih naselij pač niso hoteli dopustiti, da se jim skladišče ukine. Občani morajo zdaj po premog v Naklo in plačevati dražji prevoz. Skladiiča torej ni več, Merkur je poslal izredno široko in ekonomsko utemeljeno obrazložitev, iz katere na kratko izhaja, da bi skladišče poslovalo z izgubo. Zato, ker se krajani kar ne morejo pomiriti s tem, da skladišča več ne bo in se pritožujejo, da ta trgovina nikakor noče slišati za želje in potrebe krajanov in se jim približati, poglejmo, Skladišče premoga v Lescah za prebivalce Le*, Bleda in Radovljice bi bilo po izračunih kranj skega Merkurja nerentabilno — Kar slabih 5 m lijonov dinarjev bi morali nameniti za skladišb kako bi po Merkurjevih izračunih takšno skladišče poslovalo z izgubo. Merkur pravi, da bi razkladanje premoga v Lescah za območje Radovljice, Lesc in Bleda zahtevalo novo investicijo v vrednosti 4 milijone 975.800 dinarjev. Osnovna sredstva bi se izkazovala v razkladalcu premoga, v pisarniškem kontejnerju s sanitarno kabino, v mostni tehtnici, v razkladalni rampi, industrijskem tiru, opremi, nakupu zemljišča. Skupaj bi bilo zaposlenih šest ljudi: strojnik, dva delavca, tehtalec, blagajnik in prodajalec premoga. Na tem območju bi naročili letno 12.000 ton, razkladalec premoga pa v osmih Vzrok slabša pšenica Po mnenju nekaterih občanov je kranjski kruh slabši od drugih na Gorenjskem, kar pa je posledica slabšega pšeničnega zrna in moke — Tržna inšpekcija beleži manj pritožb tete kruha kot v prejšnjih letih. To Kranj — Zakaj je kruh iz kranjske Pekarne slabški kot kruh iz drugih gorenjskih Pekarn, je bilo slišati v Kranju in to vprašanje se je preselilo tudi na delegatske klopi občinske skupščine Kranj. Odgovor so pripravili kranjski tržni inšpektorji. Posredujemo ga. ker se nam zdi prav to področje vsakdanje in izredno zanimivo za občane! Kruh je še vedno kljub ugotovitvam statistikov o vedno manjši porabi eno osnovnih in tudi življenjsko raven pomembnih živil. Vse osnovne vrste i kruha, ki jih pečejo v kranjski Pekarni, redno analizira Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske in ugotavlja, da so vzorci kruha primerni za promet. Tržna inšpekcija prav tako ugotavlja, da je bilo leta 1979 sorazmerno manj pritožb na račun kvali- kaže na zadovoljivo kvaliteto kruha hkrati pa tudi na prizadevanja pekov speči čim boljši, kvalitetnejši in okusnejši kruh, čeprav osnovna surovina za peko ni vedno najboljša. Kvaliteta kruha ni odvisna le od peka, temveč tudi od kvalitete pšenice, mletja in dobljene moke. Na kvaliteto kruha pa seveda vpliva peka sama, ker kranjska Pekarna nima dovolj kvalificiranih in strokovno usposobljenih delavcev. Da je kruh slabši, je treba iskati večino vzrokov v pšenici. Lanska pšenica je slabše kvalitete, kar ugotavlja tudi novosadski institut. Pšenica iz lanske letine vsebuje veliko naklitnih zrn slabše kvalitete, kar se prenaša na moko. Kruh. pečen iz takšne moke, pa je lepljiv, pojavljajo pa se tudi vodni pasovi. J. Košnjek urah razloži 6 vagonov ali Mam kar je 150 ton na dan. Leta* M bili zaposleni c razklada »J—* delovnih dni. Ob teh podatka a pripravili pregled planina*) poslovnega uspeha, z iagahs kot milijon dinarjev. Sledijo m terialni stroški, del dohodka a skupne službe, del dohodki a prispevke in davke, uspeh Kuriva Naklo (i primerjalna kalkulacija, va za tono premoga sa obaae*> Kranja znaša 90 dinarjev, aa a> močje Radovljice pa 109 jev. Prodajna cena za tono fa> moga v Lescah je povečala a 11,50 dinarjev na račun odiiaaft stroškov in predstavlja tovomV no od Kranja do Lesc. Cc k premog sami dostavljali, M • stroški dostave zmanjšali od M dinarjev za tono na 99 dnaeijn Potrošniki bi lahko dobih' tata premoga ceneje za S8.M narjev. Poslovna enota, ki bi v Lescah, nima za goto niti osnovnih pogojev a obstoj. Eden važnejših pravi Merkur, je neizkori delovnega časa. Od pribliiao delovnih dni bi poslovna delala le 80 delovnih dni, i stroški tako visoki, p< uspeh pa izkazan z izgubo. Tako nesporno in nedveaat Merkur pokoplje vsakršne mogovno upanje. Saj na organizacija iz svojega ar nega kota prav, a kaj, ko • človek srečuje s toliko nerea*-bilnimi trgovinicami na šaha podeželju, ki delajo sive laett stalno izgubo trgovskim dek* nim organizacijam. Pri priči k jih lahko ukinili in rekli, da m si prebivalstvo poišče tivbnr ske dobrine v večjih, sa deJet* organizacije rentabilnih trge* nah, vendar ima in mora is*c trgovina v naši družbi vse dre gačen pomen in namen .. ■ D.Sedej Prometna vzgoja sestavni del vzgoje do konca srednje šole Varnosti ne kroji samo voznik Od osvoboditve sem so avto-moto društva prva, ki se ukvarjajo z vzgojo voznikov, sprva so to delala povsem ljubiteljsko. Kljub nekaterim slabostim, ki spremljajo njihovo delo, lahko trdimo, da so upravičila svoj obstoj in zaupano jim vlogo. V Sloveniji je 85 avto-moto društev, ki imajo 73 avtošol, enakomerno razporejenih po vsej republiki. Tudi na Gorenjskem je njihova mreža gosta, kar je dobro izhodišče, da postanejo avto-moto društva centri za širjenje vozniškega znanja, etike in kulture. Seveda ne kot edini dejavnik, temvefr eden najpomembnejših. Ko smo se o tem pogovarjali s prizadevnimi sodelavci kranjskega avto-moto društva, so razgrnili vrsto problemov, ki zavirajo delo in zaradi nepoznavanja pogosto neupravičeno mečejo slabo luč na delo društva. Predvsem gre za vzgojo voznikov in za to koliko lahko avto-moto društva s svojim delom prispevajo k večji prometni varnosti na naših cestah.. Vzgoja voznika oziroma vsakega udeleženca v prometu bi se morala začeti že v osnovni šoli in bi se na- f 42 odstotkov uspešnih Lani se je za tečaj cestno-prometnih predpisov prijavilo 9023 kandidatov, obiskovalo ga je 8798 kandidatov, uspešno pa ga je opravilo 4396 kandidatov. Na praktični del izpita se je prijavilo 6169 kandidatov in ga je uspešno opravilo 2.611 kandidatov ali 42 odstotkov. Leta 1975, ko je lahko poučeval vsak, ki je imel nekaj let prakse, je vozniški izpit opravilo v roku 35 odstotkov prijavljencev. Za voznike kmetijskih traktorjev se je lani prijavilo 309 kandidatov. 75 jih je uspešno opravilo teorijo, le nekaj manj pa praktični del. Za preizkus Icestno-prometnih predpisov pa se je prijavilo 1660 kandidatov, uspešno pa ga je opra-. vilo 423 kandidatov (vozniki l poni ekspresov).__j daljevala prek srednje sole tako. da bi vsak absolvent srednje šole opravil tudi šoferski izpit. Le takšen program bi lahko zagotovil celovito vzgojo voznikov in tako tudi višjo kulturo in etiko v prometu. V sedanjem šolanju voznikov sicer pri predavanjih o cestnoprometnih predpisih kandidati slišijo o etiki in kulturi v prometu, vendar je program prekratek, da bi kaj dosti vplival na mišljenje bodočih voznikov. Tudi inštruktor, ki naj hi naučil kandidata vozniških spretnosti in mu pri tem pouku izoblikoval ustrezen odnos do prometa in do drugih udeležencev v prometu, lahko kaj malo naredi. V avtošole prihajajo odrasli ljudje, ki so oblikovane osebnosti, zato si težko predstavljamo, da ni lahko v tako kratkem času spremenili njihove navade ali celo značaj. Posebno pa, če vemo, da se s prometno kulturo teh ljudi pred prihodom v avtošolo ni nihče ukvarjal. Drug problem je nerešen status inštruktorjev. Pri kranjskem AMD imajo 6 redno zaposlenih in 16 inštruktorjev, ki delajo po pogodbi. Vsak inštruktor mora vsaka tri leta potrjevati svoje znanje pred posebno komisijo, skratka, če se redno zaposli, se praktično lahko samo za tri leta. Kazen tega lahko to delo opravlja poklicno le dvajset let, potem pa si mora poiskati kruh drugje. Zato je inštruktorje težko dobiti in največkrat pri svojem delu vztrajajo takšni, ki jim delo v avto-šoli nomeni neka i več kot poklic. Zaslužki za osem ur aktivnega oe-la dnevno, se pravi za osem ur vožnje s kandidatom in v stalni pripravljenosti, so dobrih 8 tisočakov mesečno. Inštruktor, ki dela po Ponovno na preverjanje znanja Predlog novega zakona o varnosti v prometu prinaša določilo, da bi vsak voznik dobil poseben karton, v katerega bi se vpisovali večji prekrški in, ko bi zbral dovolj točk, bi mu bilo odvzeto vozniško dovoljenje. Uresničuje pa se že določilo republiškega zakona o varnosti v prometu, ki pravi, da se voznik motornega vozila, ki mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje za več kot pol leta, lahko pošlje na preverjanje znanja cestno-prometnih predpisov in praktične vožnje. Predlog lahko da sodišče, organ za postopek za prekršek ali organ javne varnosti. Nekaj takšnih primerov je na Gorenjskem že bilo. f>ogodbi in je redno zaposlen drugje, ahko poučuje dnevno tri ure. zasluži pa 52 dinarjev na uro. Pouk se začne na parkiriščih in se nadaljuje po mestu in tudi ovira promet po mestu. Zato bi nujno potrebovali poligon, kjer bi bilo poučevanje bolj kvalitetno in tudi veliko bolj varno. Seveda pa takšne investicije AMD ne zmore samo. Rešitev bi bila v združevanju sredstev vsega združenega dela. saj je varnost v prometu v interesu vseh. Na poligonu bi lahko začeli vzgajati že šolarje in šele z njegovo izgradnjo hi lahko začeli uresničevati program kontinuirane prometne vzgoje od osnovnošolca do odraslega človeka. Sedaj se AMD v sodelovanju z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v prometu vključuje v prometno vzgojo osnovnošolcev s poučevanjem kolesarjev, usposabljanjem pionirjev prometnikov in v zadnjem času tudi s tečaji cestnoprometnih predpisov. Celo v vrtcih imajo prometno vzgojo, seveda ;kladno s sposobnostmi predšolskih otrok in tekmovanja s skiroji, ki pomenijo prvo seznanjanje s prometom in prometnimi predpisi. Na srednjih in visokih šolah pa je popolno mrtvilo. Takšna stalna prometna vzgoja bi bila lahko veliko širša kot je sedaj v okviru tečajev. Tudi literatura, ki je na voljo kandidatom, je namreč f>ogosto zelo ozka. Vse preveč, bi ahko rekli, je v njej zakonodaje in predpisov, ki naj se jih vozniki naučijo za izpit. Poznati prometne predpise pa je za varno vožnjo premalo. Čeprav se v tečaju cestno-prometnih predpisov in pri pouku Kraktične vožnje govori npr. o alko-olu v prometu, varnostnem pasu ali defenzivni vožnji, kandidati to snov zavračajo, ker ni sestavni del znanja potrebnega za izpit. V avto-šolah tudi primanjkuje sodobnih učnih pripomočkov, ki jih je moč kupiti le v tujini, poleg tega1 pa pripomočki niso enotni. Kljub vsem naštetim težavam pa se je po podatkih komisije za vozniške izpite, ki deluje v okviru oddelka za notranje zadeve občinske skupščine Kranj, nivo znanja bodočih šoferjev, odkar imamo avtošole, močno dvignil. Kandidati, ki prihajajo na vozniški izpit mimo avtošol, znajo veliko manj in je med njimi veliko več ponavljavcev. Komisija namreč na izpitu, ki je zaključni del praktičnega pouka, ugotavlja kako kandidat obvlada določene spretno- 9,60 din za razširjeno reprodukcijo Učne ure so po 180 dinarjev kar je za kandidata velika, vendar pa ima AMD le t.OHfc »dobička«. Največji strošek bruto OD s prispevki in akar 52 odstotkov, potem pa gorita in amortizacija vozila, vainV vanje vozila, taksa in podatno. sti in znanja in kako se zna uspeti in varno vključevati v promet a naših cestah. Ob vsem tem bi lahko reka, • prepogosto poenostavljamo, da ji a prometno varnost odgovoren le m nik, oziroma avtošola in inštnikt* ki je voznika učil. Od njih pričakajr mo preveč, zatiskamo pa oči pea sianimi cestami, neustrezno ser metno signalizacijo in slabo proaar no ureditvijo, ki ni več kos prosa*-nemu navalu, ki ga Gorenjska ¥ toliko bolj občuti zaradi poleta**' »preseljevanja« severnjakov pr«f> morju in zimsko turističnih smbtf L. Bogataj SODELOVALI SO: Janko Koinik. predscdaik AMD Kr^ sekretar drufttva Marjan Pnhar. J«a» Sa/ predsednik izpitne komisije pri Sak K** Miro Kocevar in instruktor Viktar M ^21 MARCA 1980 © emonin kotiček '|| monkih prostranstev le redko najdejo kaj zanimivega za svojega ?"»Emoninem kotičku. Tokrat pa bodo le prišli na svoj račun Tisti, ki 12 Sukuprti čoln, jadrnico, gliser ali krmni motor prav gotovo ne čakate *j da bi pričeli razmišljati o nakupu. Zato bo prav, da pazljivo ta- Saaiednje vrstice in nato greste z od rez ko m tega Emoninega kotička v i a Oddelek trgovska hiše Maximarket v Ljubljano, kjer boste dobili ■ S. i aaa ) l J * ■ j Nakupovalno potepanje po Maximarketu Nastotisoče krmnih motorjev Tomos plove po morskih prostranstvih vsega sveta radijskim sprejemnikom v stereo in mono izvedbi. Na oddelku akustike v Maximarketu lahko kupite stereo model 774/70 za 15.782,60 din, stereo model 513/00 pa za 12.774,79 din. Različne mono izvedbe stanejo od 6.299,79 do 15.484,31 din. Pri stereo izvedbah je možen priključek na omrežno električno napetost ?20 V, na baterije in na avtomobilski akumulator od 9 do 14 V. MODA POMLADI Da ne bi bil nežni spol prikrajšan, pa še nekaj besed o novi pomladanski modi. Že kratek sprehod po oddelku konfekcije v Maximarketu kaže, da nič več ne capljamo za trgovinami na koncu Tržaške in Celovške ceste. Modeli, barve in kvalitetne tkanine postavljajo kupca kar pred težko odločitev kaj kupiti. Pohvala gre proizvajalcem in trgovcem, ki izdelke naročajo. Maximarket torej sledi modo doma in v svetu. Se besedo, dve o barvah. Letos prevladujejo nežne pastelne barve od svetlo sive do vijoličaste. Modra barva je zastopana s številnimi odtenki. Za deževne dni pa ne bo odveč nov prikupen dežni plašč. Pa cene? Za današnje dni so povsem sprejemljive. Obilo užitka ob nakupovanju vam želi Vaš JANEZ DOLENJSKI 7.STRAIfCL,A Ijajanila. hIJUvain y* ČOLNOV * Siem prehodu Maximarketa si i ty«i ogledate razstavo čol-k*aicingliserjev ELAN. K valile, oblika in plovne sposob-Nezadovoljijo najbolj zahtevaj Sca. Za čoln T 401 bo treba [ . ''8.496,58 din, za jadrnico S ItijHU* din, z3 9,iser GT 402 ijn pjft dm. Za novi model gliser ja ata 1$ ki je pravi lepotec med k* aat i JU l pa proizvajalec, žal, še ni ■ "H-o plovil z avtomobili so Sprirnerne in varne prikolice, '■•j* lahko kupite v športnem ^ Mttimarketa. Prikolica P lojne 14.886,05 din, P 4600 *2^575,10 din. Pred nakupom *• *tyodoiel še posvet s prodajal-* katerem boste zvedeli vse, 'toima. nf^UANE PREIZKUŠAJTE i » L %, in gliserju sodi ustrezen **■ Mor. V športnem oddelku trgovske hiše Maximarket so na voljo krmni motorji TOMOS različnih jakosti in izvedb Za vse pa je značilno, da so odporni proti rji. Zato ni potrebno posebno vzdrževanje in čiščenje. Priporočam tudi nakup vsaj ene rezervne svečke z oznako „H", kar pomeni, da je odporna proti soli. Ne pozabite pa, da motorja ne smete nikoli preizkušati na suhem, ampak obvezno v vodi. Oglejmo si še nekaj cen! Edini TOMOSOV kratkoosni krmni motor s PROSTIM TEKOM T 4,5 stane 8.082,80 din. Kratkoosni navadni motor T 3 stane 4.579,45 din, T 4 pa 5885,95 din. Naj še povem, da so količine krmnih motorjev po navedenih cenah precej omejene. Nove pošiljke bodo v povprečju za 2.000 din dražje. Če hočete torej „ujeti" stare cene, bo potrebno z nakupom pohiteti APARATI PHILIPS ZA DINARJE Emona kot ekskluzivni prodajalec Philipsovih aparatov je dala na tržišče kasetne magnetofone z vgrajenim zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ OBVEŠČA rovance, lastnike stanovanjskih, gospodarskih in drugih zgradb in premičnin, da je Ina služba po neurju s točo v 1. 1979, ki je prizadela predvsem naselja od Naklega. ice Visokega do Cerkelj. ugotovila, da je bilo prizadeto premoženje zelo podzavaro-itno (vrednost na polici je nižja od dejanske vrednosti). kto stanje ugotavljajo cenilci ob cenitvah^ požarnih in drugih škod tudi na drugih djmočjih Gorenj »premičninah ii letnega plačila p ženja z zavarovalna v»*#n.» na Kw..v... -.........---------- mvoiuv»imi pouci dejanski vrednosti premoženja, toliko popolnejše bo kritje in manj boleča možna škoda. »tavijajo cenuci »u ^c-imvan w<">"">< »«■ "'"K1" skoči rum na drugih afnočjih'Gorenjske. Da bi bilo čim manj škod, ki ne bi bile krite z zavarovanjem na »premičninah in premičninah, svetujemo, da obisk zavarovalnega zastopnika ob priliki letnega plačila premije izkoristite za preveritev in uskladitev dejanske vrednosti premo-Ino vsoto na polici. Cim bližja bo zavarovalna vsota na zavarovalni polici Šolanje na šolah s prilagojenim programom V'zadnjem sestavku snn> napisali, da se lažje duševno nezadostno razviti otroci šolajo in usposabljajo na šolah s prilagojenim progra mom (bivše posebne šole). Šolanje na teh šolah je prav tako osemletno in poteka po skrčenem predmetniku in po prilagojenem učnem programu. Na teh šolah se n.pr. ne učijo tujega jezika, učni program pa je le okvirno predpisan, je elastičen in se prilagodi sposobnostim otrok. Razredi na šolah s prilagojenim programom so po številu učencev v razredu bistveno manjši, da je možno več individualizacije v učnem procesu, več možnosti za razvijanje telesnih in duševnih sposobnosti in več možnosti za skupno in individualno korekcijo otrokovih okrnjenih sposobnosti in različnih motenj. Poudarek pri šolanju teh otrok je na splošni socializaciji otroka in na razvijanju ročnih spretnosti, sicer pa naj bi šola otroka naučila brati pisati in računati z osnovnimi računskimi operacijami. Otrok naj bi med osemletnim šolanjem spozna/ sebe. vsakdanja opravila, bližnjo in daljno okolico, naravne pojave - zakonitosti in osnovna znanja zemljepisa in zgodovine. Maksimalno sc skušajo razviti pri otroku umske in telesne sposobnosti. Pri osvajanju in razumevanju zvez med odnosi in pojavi in pri pridobivanju novih pojmov ter za razumevanje le teh, je za te otroke potrebno več časa. več konkretnega ponazarjanja, utrjevanja in ponavljanja. Pri osvajanju znanja se učitelji na šolah s prilagojenim progra mom poslužuje/o več konkretnih ogledov predmetov in pojavov, več ekskurzij, več didaktičnega materiala v razredu, več audiovizuelnih sredstev itd. Pri tem je posebno važno to. da učenci učno snov razume jo in da s<> sposobni pridobljeno znanje praktično uporabiti v vsak danjem življenju, ne pa da snov le mehanično osvojijo. Poleg skupinskega pouka v razredu s« otroci na teh šolah pogosto deležni še posebnih korektivnih oblik individualne obravnave za odpravo'ali ublažitev motenj, n.pr. fizioterapije, korektivne gimnastike, muzikoterapije. ritmike, govornih vaj itd. Učitelj, na šolah s prilagojenim programom imajo specialno pedagoško izobrazbo za delo z otroki motenimi v razvoju in so poleg tega. da so učitelji, obenem tudi otrokovi terapevti. Otoci ki zaradi svojih nižjih intelektualnih sposobnosti spadajo na šolo s prilagojenim programom, se na to šolo lahko vpišejo le na podlagi odločbe občinske skupnost, socialnega skrbstva k, je udana na podlagi izida in mnenja strokovne komisije za razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Ves ta postopek ^oopiMll v enem od prejšnjih sestavkov. Velja pa pripomniti, da starši otrok ki bodo predstavljeni komisijam, letem lahko v celoti zaupajo, brez bojazni, da bo njihov otrok neupravičeno poslan na usposabljanje m šolanje v šolo s prilagojenim programom. Priporočljivo je. da se blažje duševno nezadostno razvit otrok čimprej vpiše na šo/o s prilagojenim programom ker ho le tako deležen njegovim sposobnostim ustreznega šolanja in usposabljanja/ Na vseh šolah s prilagojen,m programom se veliko pozornosti posveča tudi poklicnemu usmerjanju m zaposlovanju absolventov teh š štorov Večina Hol s prilagojenim programom je brez internata, šole pa prehajajo na celodnevni pouk. Nekaj pa je v Sloveniji tudi šol z inter nati. ki sprejemajo otroke s širšega področja. V prihodnjem sestavku bomo opisali, kako poteka usposabljanje zmerno duševno nezadostno razvitih otrok. Vladimir Bitenc, spec. pedagog C ' Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologijo J ože Vidic Ij. ii prejšnje številke) 'oliko letih človek težko Qi tak*no kadrovsko politiko 'V<'/*ardi«tiČne zveze. Km obdobju je na četniSkem » zablentel nov poveljnik. « Itenc Bitenc je bil rojen 18. leta v Radovljici Bil je CS v Celju, poročen in oče ^vfrok. Pred vojno je bil po-Cflbvenuke ljudske stranke za C'/kraj 1941. leta so ga Nemci >\t> izpiali v Srbijo, od koder kjtelneptembra 1943.1eta \Smka ljudska stranka (vo-* * aji helogardizma) ga je kot iJVfi majorja jugoslovanske '* '(ktohra 1943. leta imenovala Slovenske legije. Pokonča vojne nabral še •»» tStjnika S' OH0 Lekcij. Bil je poveljnik vo Iv MMt ntt-U V Sadce vojske vzhodne PTJ* / fh koncu vojne pa 1 i r! 7S pomočnika poveljnika Qtt narodne vojske Napre- M (jkrofij na ozemlju Slovenije, nrpnizacijskega odseka pri Slovenije (na tem polo-čet-k- )«'-Slo-je bil 5 ► pomagal Marnovemu če [\ odredu), od maja do ol ?|«44 leta je bil poveljnik ji «d majorja do polkovnika. \m rmeni: pti j* nastopal pod številnimi , m imeni: Trfan. Krt. Arko ' ij^plavogarHiKtična 'm in funkcije oblast kot t Kranjski plavogardisti in črnorokci uh< hruške. Cim bolj je hil kdo krvoločen, tem hitreje je napredoval. Tako je bilo tudi s profesorjem Bitencem. četnikom in črnorokcem. Oglejmo si dva njegova pohoda na Gorenjsko. Matija Merlak iz Rovt nad Logatcem se je kot 24-letni fant priključil četnikom gorenjskega odreda. Po vojni je na zaslišanju opisal pohod na Ziri. Med drugim je izjavil: »10. septembra 1944. leta je odred zapustil Petkovee in odšel v smeri Zažarja. Ustavili smo se v vasi Samije. Rečeno nam je bilo. da bo v odred prišel general Ivan Prezelj-Andrej s svojim šfabom (po porazu v Grčaricah je major Novak zapustil četnike. Zamenjal ga je polkovnik Prezelj. ki je 1. decembra 1944. leta napredoval v generala). In res so tistega popoldneva prišli general Andrej. Heinricher. Benedikt (Skalar), podpolkovnik Bitenc. podpolkovnik Marko in še nekateri. Skupno z njimi smo zvečer nadaljevali pot in se ustavili v vasi Zažar nad Vrhniko. Od tu smo v noči od 12. na 1.1. september izvedli akcijo na Ziri. Akcijo je vodil podpolkovnik Bitenc. Izdal je ukaz okoliškim domobranskim postojankam, kdaj. kje in kako morajo prodirati proti Žirem. Pred odhodom smo dobili propagandni material z nalogo, da ga v Zireh in okoliških vaseh razdelimo prebivalstvu. Poveljnik notranjskega četniškega odreda poročnik -Jože Saje je pred odhodom dobil od štaba ukaz za aretacijo dr. Demšarja. Četnika Vinko Kavcič-Valuk in Franc Ko-govšek-Valjhun pa sta kot domačina zatožila dve tovarišici iz Zirov. da sta terenki. in sta bili zato aretirani in ustreljeni skupaj z dr. Demšarjem. Po vdoru v Ziri in aretaciji dr. Demšarja smo s silo prignali vse va-ščane h Katernikovi gostilni. Dr. Demšarja so v gostilni zasliševali. Pri sklepanju obsodbe so bili navzoči podpolkovnik Mirko Bitenc. poročnik Jože Saje. Sajetov namestnik kapetan Pleša, poveljnik primorskega četniškega odreda poročnik Debevc in še nekateri četniki. Dr. Demšarja so obsodili zato. ker je menda v svoji ordinaciji agitiral za partizane. Kot dokaz naj hi hilo dejstvo, da je dr. Demšar zapustil svoje bivališče v Rovtah in se preselil v Ziri. Torej z območja, ki so ga kontrolirali četniki. se. je preselil v partizanski kraj. Po izreku sodbe je podpolkovnik Bitenc stopil pred gostilno in zhrani Dr. F. mest Demšar množici v propagandnem govoru zagrozil, da se ho z vsakim tako zgodilo kot z dr. Demšarjem in dvema te-renkama. ki so obsojeni na smrt. Domobrance, ki sodelujejo s četniki in z Nemci, je prikazal kot prave borce za demokracijo in kraljevino Jugoslavijo. Ohsodbo nad dr. Demšarjem je opravil Jože Kožar iz notranjskega odreda.« Mirko Bitenc je ob koncu vojne pobegnil v Italijo, kjer je nadaljeval hoj proti novi Jugoslaviji. V zagrizenosti je šel tako daleč, da je s skupino somišljenikov prestopil mejo v upanju, da ho dvignil upor proti novi Jugoslaviji. Varnostni organi so ga zajeli in aprila 1948. leta se je Bitenc s skupino belo-plavogar-distov zagovarjal pred sodiščem v Ljuhljani. Obsojen je bil na smrt in ustreljen. V preiskavi je Bitenc povedal, da so se pohoda na Ziri udeležile naslednje domohranske postojanke: Horjul, ftentjošt. Vrh Treh kraljev. Rovte ter gorenjski in notranjski četniški odred. Za skupnega poveljnika akcije je bil določen kapetan Kuhar. Gorenjski odred in domohranska posadka iz ftentjošta sta šla čez Zirovski vrh. Zjutraj jih je zaustavil stražar partizanskega taborišča. Prišlo je do spopada. Partizani so se umaknili. V Zireh so četniki opravili več hišnih preiskav, a niso ničesar našli. Le pri dr. Demšarju so dobili več parov čevljev, ki so bili namenjeni partizanom. Popoldne 13, septembra 1944. leta so četniki zahrbtno in brez veljavne sodbe na poti Ziri-Goropeke ustrelili dr. Ernesta Demšarja, domačinki Terezijo Kopač in Marjanco Jereb ter dva ranjena partizana. Kot smo videli iz izjave hivšega četnika Mer-laka. je te ljudi obsodil na smrt profesor in podpolkovnik Mirko Bitenc. Le-1 a je sodbo javno razglasil prebivalstvu pred Katernikovo gostilno v Zireh (se nadaljuje) Večji so močnejši Praznik KS Javorje V nedeljo, 23. marca bo minilo 35 let od tragedije Mlinarjevih v Podvrhu, ko so Nemci požgali domačijo, gospodarja, ženo in štiri otroke pa zmetali v ogenj. Rešila sta se le najmlajša, ki sta bila tedaj pri sosedu. V počastitev spomina žrtev krajani krajevne skupnosti Javorje, ene najmanjših po številu prebivalstva v škofjeloški občini in dokaj obsežne po površini, praznujejo svoj krajevni praznik. Letos so ga obeležili s posebnim uspehom — uspešnim referendumom za uvedbo samoprispevka, s pomočjo katerega bodo uredili ceste in napeljali telefon. Krajevni praznik bodo 'proslavili tudi krajani bivše K S Zapreval, ki seje pred kratkim združila v javorsko, da bi večji laže premagovali probleme, ki se postavljajo na pot hitrejšega razvoja teh hribovskih vasi. Kot venec so zbrane okoli Starega vrha Dolenčice, Javorje, Murave, Spodnja in Gornja Žetina, Zapreval. Jarčie brdo, Cetena ravan, Mlaka in Krivo brdo. Cez dober mesec in pol, ko bo pomlad zakorakala pod hlegoško skupino, se bo vse pobočje odelo v belino češnjevega cvetja, saj sta češnja in za njo oreh najpogostejši sadni drevesi. Kako zna hiti na tem prisojnem pobočju in ravnicah lepo tudi > varstvenega dodatka, kmetje 10 odstotkov katasterskega dohodka in 4 odstotke od od-kazanega letnega etata lesa. obrtniki 4 odstotke od čistega dohodka. Kmetje, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, bodo prispevali po pogodbi, enako tudi vikendaši, za katere pričakujejo, da bi dali 70 odstotkov od poprečnega prispevka zaposlenega krajana. Šola je potrebna temeljite obnove Milan Kokelj z Mlake vozi otroke v šolo. S pomočjo samoprispevka n*J*'J2j asfaltirati cesto Krajci —Javorje, to jel^Tj prometno povezavo z dolino, urediti 9*7 tirati cest-o Javorje —Murave do knVk napeljati telefon v krajevno skupaj vsako investicijo je namenjeno pjjg sredstev. Predračun vseh del znaša din in sicer za asfaltiranje nekaj k«J* lijonov dinarjev, drugo pa telefonsk« ljava. S samoprispevkom bodo kraja« 3 milijone dinarjev, približno 15 od** del pa so se obvezali narediti s l*J* voljnim delom. Vendar pa menijo. lahko pri napeljavi telefona naitdi' medtem, ko so ceste takšne, da z lopatt» morejo kaj prida pomagati. Za telefon je v krajevni skupnoati*J zanimanja, saj se je v anketi, ki so jo jned krajani.^anj odločilo kar 60 int«** V Javorjah bodo postavili kontejnerja* fonsko centralo. Ker pa je Krivo hrtjo vezano na Selško dolino, bo krajev« nost samoprispevek vrnila 'vaščanom » *' namensko za ureditev vaških cest. Cesta od Krajcev do Javorij J***"1 je cestišče utrjeno, zfato so se kTt)»» nedeljskem zboru odločili, da ajsdaN f, spešijo in ne bodo čakali na mesečno ato** denarja. Ker zaradi urejenega cesuV« vesticija ne bo velika, bi radi I*c*|M'*k*| takoj. Ce bodo dobili kredit pri obr*akr| munalni skupnosti, bodo samoprtspwkK" brali vnaprej«. Računajo, da bi lahko iat zbrali okoli 1,5 milijona dinarjev, kat k i dostovalo za najetje kredita. Vendar pa cesta in telefon nista fflifc blema. Šola je stara in bi jo bilo a***' obnoviti; trgovina je na tesnem s prosto"* njej prodajajo le špecerijo — ni «aa> zelenjave, ni kruha: gostilna ne ust«* ^ sodobnim zahtevam: potrebna bi hlaWj cestna povezava z Lušo: razširiti ho «\ parkirišče na Grebljici ob smučišču na$»\ vrhu: razširiti cesto Javorje — Grehi*« Javorje —Zetina: obnoviti kočo na N>"^ vrhu. S tem bi lahko veliko pripomogli k \ jemu razmahu turizma in predvsem k V šemu življenju domačinov. Oh vseh cestnih in drugih probkaa\^ ostaja še vedno glavna skrb razvoj kmat^ln Kmetijsko zemljiška skupnost je lani fie ublažila posledice suše z regresi za knak gnojila. Veliko pomagajo tudi z rneltoitcf kmetijskih zemljišč oziroma z izravnam »ohrunkov« in gradnjo poti. kar omogočal na nagnjenem svetu strojno obdelavaT# letos imajo kmetje glede izravnave naj velike načrte, vendar pa zelo težko bila industrijska proizvodnja za tri odstotke ve^ja kot leto prej. UBILI 120 GVERILCEV Kot piše »O F stado de Sao Paul o«, se pripadniki paragvajske vojske v očiščevalnih akcijah na jugu države ubili 120 gverilcev. Hkrati so aretirali SO ljudi. Neposredni povod za to operacijo, v kateri sodeluje okoli 5000 vojakov paragvajskega režima, je bil nedavni napad — domnevno gverilcev — na neki avtobus v Caguazu. SODELOVANJE 8Z IN Č8SR V Pragi so podpisali sporazum o programu dolgoročne specializacije in kooperacije med CSSR in Sovjetsko zvezo za obdobje od 1981. do 1990. leta. Po mnenju obeh strani ima sporazum ne le velik gospodarski, ampak tudi politični pomen in ustvarja podlago za naslednja petletna načrta obeh držav. Blagovna menjava med Češkoslovaško in Sovjetsko zvezo se je v zadnjem desetletju pot rojila in ho letos dosegla vrednost skoraj 7 milijard rubljev. V trgovini Sovjetske zveze je Češkoslovaška na tretjem mestu, medtem ko tretjina češkoslovaške blagovne menjave s svetom odpade na Sovjetsko zvezo. ILJUSINU JE ODPOVEDAL MOTOR Do nesreče poljskega letala iljušin 62 je prišlo, ker so odpovedale aparature. Mrtvih je bilo 87 ljudi. Tik pred pristankom pilot ni mogel spustiti koles, zato je prosil za zasiJni pristanek. Na letališču so takoj vse pripravili. Pristajalno stezo so prekriti s peno, ki naj bi zmanjšala trenje in preprečila morebitno eksplozijo pa tudi gasilske in zdravstvene ekipe so bile nared. Motor je odpovedal najbrž zaradi okvarjenega električnega sistema. Vozilo ni Imelo dovolj moči in se je s prednjim delom zarilo v zemljo v bližini letališča. NA ZEMLJI JE 4,5 MILIJARDE LJUDI Prejšnji petek ob 20.32 po srednjeevrop-skem <*asu je bilo na svetu 4,5 milijarde prebivalcev. Po statističnih podatkih OZN in ameriškega urada za popis prebivalstva se število ljudi vsako minuto poveča za 172 vsak dan za 250.000, vsako leto pa za 90 milijonov. G L* A S10.STRAN PETEK, 21. MARCA 19M K4IV? ALPETOUR- ALPETOUR TURISTIČNA AGENCIJA Ob 35. obletnici osvoboditve iz nemških taborišč organiziramo obisk taborišč: Buchenvvald od 9. — 1 4. 4. (še nekaj mest) Auschvvitz od 1 8. — 21. 4. Ravensbriick od 1—6 5 Mauthausen od 1 O. — 12 5 Dachau od 3—5. 5 Rab od 25 - 27 4 Informacije in prijave v naših poslovalnicah. KONEC APRILA Z ALPETOUROM NA RAB - Za naročnike GLASA tudi POPUST pri ceni izleta Za mnoge je Rab najlepši jadranski otok. Z ugodnim podnebjem (veliko sončnih dni), bujnim rastlinjem, peščenimi in prodnatimi plažami v slikovitih zalivih, sinjega morja, spomenikov iz preteklosti je pogost cilj izletnikov in počitničarjev i/, domovine in tujine. Na Rab je Alpetour pripravil tridnevni izlet, ki bo šel na pot 25. aprila. Na kratko vam predstavljamo njegov program: Prvi dan se bodo izletniki po vožnji z udobnim turističnim avtobusom skozi Notranjsko in Reko v Senju vkrcali na trajekt in se po prihodu na Rab nastanili v hotelu. Drugi dan je predvideti ogled znamenitosti mesta Rab in otoka. Izletniki bodo verjetno presenečeni nad »dvoličnostjo« otoka. Ves severno vzhodni del otoka je namreč le pusto skalovje, tu 'in tam poraščeno s trdoživim grmičevjem, ki se upira sunkom burje s celine, ki je skupaj z deževjem odnesla zemljo. Seveda pa bodo izletniki navdušeni nad jugozahodnim delom otoka, ki ga pred burjo varuje hribovje in je bogato poraščen in tudi kmetijsko obdelan (vinska trta. smokve, olive) Obiskali bodo tudi nakdanje koncentracijsko taborišče. Tretji dan bodo Rab zapustili in po vožnji preko Velebita obiskali Plitvice. Po dobrodošlici / domačim žganjem in ogledu spodnjih jezer, se bodo s čolnom zapeljali po zgornjih jezerih. Po kosilu in vožnji skozi Karlovac in Metliko se bodo ustavili v belokranjski zidanici, kjer bo prigrizek in pokušnja pristnega metličana. Povratek domov je predviden v zgodnjih večernih urah. Cena izleta je 1.550 din za osebo, /a NAROČNIKE GLASA pa 1.500 din. Prijave sprejemajo vse Alpetoumve poslovalnice Ugodnost za prijavijence: listi, ki ne stanujejo v Kranju. Skofji Loki ali Ljubljani, lahko zahtevajo posehen kupon, s katerim koristijo redne Alpe-tourove avtobuse do kraja odhoda oziroma oh povratku do kraja bivanja Urejen spominski park s pokopališčem spominja na nek-aanje koncentracijsko taborišče. STE ŽE SLIŠALI ZA POTOVALNO AGENCIJO MERCATOR TURIST? Ustanovil jo je SOZI) Men a 101 iz Ljubljane, v slovenskem in jugoslovanskem turističnem prostoru pa je prisotna že leto dni. Mercator Turist, najmlajša slovenska potovalna agencija, se je v začetku leta preselila iz neustreznih prostorov v Tavčarjevo ulico (v centru Ljubljane), kjer so vam v prijetno in okusno urejenih prostorih na voljo vsakovrstne turistične informacije, programi izletov, strokovnih potovanj in počitnic, turistična literatura (prospekti, ceniki, vodniki ). strokovno usposobljeni delavci in še marsikaj. Naslov: Mercator Turist. Tavčarjeva 6 (blizu Tavčarjevega hrama) Ljubljana, telefon: imn »12-254. Mercator Turist Naše delo Vaše potovanje • LANGUEDOC in PROVANSA - letalo, avtobus - odhod 27. aprila (4 dni) • PROVANSA - letalo in avtobus - odhod 30. aprila (3 dni) Informacije in prijave v nafti poslovalnici v Tavčarjevi 6, Ljubljana, tel. (061) 312-254 in pri pooblaščenih agencijah! FRANCIJA NI LE PARIZ! Mercator Turist prireja dve potovanji konec aprila v Francijo, v Provanso. zgodovinsko pokrajino v jugovzhodnem delu dežele, med spodnjim tokom reke Rone in Primorskimi alpami oz. Italijo. To je gosto naseljeno kriterijsku področje, kjer pridelujejo južno sadje, grozdje .. v primorskem delu. na Ažurni obali pa so svetovno znana letovišča Na enem od potovanj bodo izletniki obiskali tudi Languedoc. pokrajino in staro zgodovinsko deželo v južni Franciji, z glavnim mestom Toulose (vinogradništvo, industrija, turizem). Poiščite programe teh izredno zanimivih potovanj v najbližji turistični poslovalnici tlNEX INTEREXPORT LJUBLJANA Potovalna agencija POTOVANJA v TUJINO - FRANKFURT — mednarodni krznarski sejem, 3 dni, letalo odhod 17. 4. - ISTANBUL - 3. 4 dni. letalo, odhod 15. 4. dalje - GRČIJA - 3. 4 in 5 dni. letalo, odhod od 12. 4. dalje - HOLANDIJA - 5 dni. letalo-avtobus, odhod 29. 4. - TUNIZIJA — različne variante od 2 —7 dni. letalo, odhodi od 19. 4. dalje - ELBA - 5 dni, avtobus, odhod 29. 4. - LONDON ali PARIZ. 3 dni. - odhodi vsak petek - VARŠAVA — 3 dni, odhodi vsak četrtek, oz. vsak petek od 20. 3. dalje POTOVANJA po DOMOVINI: - Beograd —FruSka gora —Kragujevac. 2 dni. letalo-avtobus. odhodi vsak petek od 11.4. dalje - RAB — 4 dni, odhod 1. 5., avtobus - RAB — 3 dni, avtobus, odhodi vsak petek od 9. 5. dalje - OHRID - 2, 3 in 4 dni, letalo, odhod od 25. 4. dalje Prodajamo letalske vozovnice za INEXOVE in JATOVE domače proge in V8e mednarodne linije. Informacije in prijave v Inexovi poslovalnici na Titovi 25 v Ljubljani telefon (061) 321-995, 327-947, 322-581, pa tudi pri vseh pooblaščenih turističnih agencijah! Novo v Kompasovi ponudbi izletov po domovini LETALSKI SKOKI V ČRNO GORO To pravzaprav ne bodo informativni skoki, ampak prava potovanja, na katerih bodo izletniki spoznali lepote in zanimivosti ene od naših najbolj zanimivih republik, v potovanje pa je vključen tudi obisk Dubrovnika. Šestdnevna potovanja se začnejo vedno v nedeljo (prvo: 18. maja s poletom zgodaj zjutraj z Brnika in končajo v petek s povratkom na Brnik v večernih urah. Po pristanku na Čilipih in ogledu Dubrovnika se bodo izletniki zapeljali po slikoviti cesti sjcozi Boko Kotorsko v Budvo, kjer bodo nastanjeni v hotelu. V Budvi, kjer bo dovolj časa za oddih in individualne oglede, bo izhodišče za izlete z ladjo in avtobusom, na katerih bodo izletniki obiskali Sv. Štefan, Ulcinj, tipično vas ob albanski meji, Cetinje, Njegošev mavzolej na Lovčenu, Titograd. Skadarsko jezero in še kaj.Poiščite podroben program potovanja v najbljžji turistični poslovalnici. Odhodi: maja: 18. 25 junija: 1.8. 15. 22 POTOVANJE V OHRID Z IZLETI PO MAKEDONIJI JE POSEBNA PRILOŽNOST Zaradi precejšnje oddaljenosti Ohrida je potovanje z letalom najbolj primeren način za obisk tega lepega kraja, pa še ta možnost je bila pred časom zaradi redkih zvez zelo skromna in draga. Kompasova potovanja, ki so s številom udeležencev lani potrdila pravilnost in uspešnost zamisli za tak način obiska naše najjužnejše republike, pa so poleg zmerne cene in velike zasedenosti pripomogla k boljšemu poznavaju Makedonije in navezavi pristnejših, bratskih stikov med izletniki in Makedonci. Za letošnja potovanja, ki smo jih v Glasu že najavili, vlada med udeleženci lanskih in njihovimi sorodniki in prijatelji, ki so slišali o doživetjih na obisku Makedonije, veliko zanimanje. Zaradi bogatih programov pa bodo pritegnila tudi ostale izletnike. Odhodi: 3 dni aprila: 11. 18. 25 maja: 9. 16. 23. 30 junija: 6. 13. 20. 27. 29 6 dni aprila: 13. 20. 27 maja: 4. 11 ..18 junija: 1.8. 15.22.29 . . . -C3 KOMPAS KS>j JUGOSLAVIJA domovina ODDIH IN IZLETI ČRNA GORA 6 dni Od pomladi do jeseni OHRID 3 in 6 dni Programi so vam na voljo v vseh poslovalnicah Kompasa! Na skrajnem jugu naše domovine, na 695 metrih nadmorske višine, leži Ohridsko jezero s kristalno čisto vodo. neonesnaženo naravo in milo klimo. Počitniško naselje Desaret na obali Ohridskega jezera TURISTIČNA POTOVANJA • Prekmurje - 2 dni. 29/3 • Ohrid — 3 dni in 6 dni. od aprila do julija • Amsterdam - 4 dni. 29/3 • London - 3 dni. 28/3 • Helsinki - 5 dni. 12/4 • Lisbona - 3 dni. 18/4 • Barcelona - 4 dni. 20/4. 23/4 SMUČANJE • Stuhajska dolina - 4 dni. 30/4 • Marmolada - 8 dni. 2fi/4 STROKOVNA POTOVANJA • BAUMA 80 - gradbena razst. v Munchnu - 3 in 4 dni. 9/4. 12 4 14/4 • Največji tehnični sejem Evrope v Hannovru - 4 dni. 16/4 • HELSINKI - mednarodna gradbena razstava - 5 dni. 12/4 • Kopenhagen-Danska - skandinavska razstava pohištva - 5 dni. 7 Za prvi maj smo pripravili pestro izbiro potovanj po domovini in tujini kakor tudi 5 dnevne pakete v hotelih ob Jadranu z lastnim prevozom. Vsi programi so na voljo v poslovalnicah Kompasa. fapttina kranjskih jamarjev Uspešni raziskovalci (naj - Z uspešnim lanskim Hm ne lahko pohvalijo člani tajskega Društva za raziskovanje ka. ki je hilo ustanovljeno leta njen predhodnik pa je bila karika sekcija pri Planinskem *#ro. oblikovana Je leta 1957 Vkiteri ustanovni člani so Se danes »» raziskovalna akcija, v kateri * «adovalo 14 jamarjev, pa je sfcjb novo globino brezna pri ^pbnini — 519 metrov. Kranj *sa io sodelovali na mednarodnem Jurskem taboru v Nurenbergu. na <%pmi jamarskih reševalcev v Sptfi Tatrah. poslali inštruktorja * aladinski raziskovalni tabor \jmm v Srbiji, sodelovali pri razi-^najo najglobljega jupjoslovan-\*p brezna pri Gamsovi glavici. ktmtj % Francozi raziskovali Veliko *%&o jamo v Paradani. spoznavali JSr Makedonije, dva člana pa sta VGrčiji . . Jamarji so pridni m iznajdljivi in Snauteri problem rešijo s tem. j> pomanjkanje sredstev ^jaetj* težava. Možnosti Se niso VtfrVt* Pomoč ZTKO je prema »,nakup opreme in akcije. Tesne- Zanimanje za življenjsko zavarovanje Viirteklem letu se je na Gorenj-\m. na območju Zavarovalne \mv*X\ Triglav, gorenjske območ Hopnosti Kranj znatno povečalo (Maaijp za življenjsko zavarovala V leta 1979 je 1600 se nezavaro-~h*\ ot/annv sklenilo zavarovanje, ■rta je bilo ob koncu preteklega «$ na Gorenjskem 52 450 življenj zavarovanih občanov. To pome %. Al in od lflO zaposlenih delav -n arMižno 65 sklenjeno življenj %» zavarovanje. Dodatno k živ-e»j*emu zavarovanju, ki je os-fcma zavarovanje oseb. je kolek-'aaa aeztpdno zavarovanje delav-'« v temeljnih in drugih organizama* združenega dela. kolektivno »zadao zavarovanje obrtnikov in i zadajem čami tudi kolektivno oraravaaje individualnih obrtni w» proizvajalcev, članov kmetijskih afta«. Tako je bilo ob koncu leta f» kolektivno zavarovanih 62.500 a)i—»ih. Razširjeno pa je tudi * zadao zavarovanje voznikov in //«aW odebnih vozil. KM ZDRAVJE V NARAVI je bo treba sodelovati z Geološkim zavodom, vojaki in štabi civilne zaščite. Na vseh področjih dela teh igrajo jame važno vlogo. Preglavice povzroča premajhen prostor, kjer opreme ni mogoče varno hraniti, še tesneje pa je pri raznih predavanjih in strokovnem delu. Tudi s šolami se bo treba povezati itd. Pripravniški tečaj je prva letošnja naloga in se je že začel. Njihova letošnja raziskovanja bodo posegala v brezno pri Leski planini, na Jelovico in v brezna na Češkoslovaškem. Skupaj z Geološkim zavodom bodo Kranjčani merili radioaktivnost v jamah v škofjeloški občini. Srečali jih bomo na seminarjih in vajah ter srečanjih speleologov. najzahtevnejše pa bo sodelovanje v jugoslovanski jamarski odpravi v najglobljo jamo sveta Gouffre de Ia Pierre St. Martin. Pet starih milijonov dinarjev bi moralo biti dovolj za tako razvejano dejavnost, vendar ob največjem možnem varčevanju. 44 starih milijonov pa bo veljala zvezna odprava v najgloblje brezno sveta. Kranjski jamarji so na skupščini za novega predsednika izvolili Matjaža Chvatala. ki prevzema to dolžnost od Tomaža Koželja. Inž. Alojz Zibert je bil izvoljen za častnega člana, tako da ima kranjsko društvo sedaj skupaj z dr. Francetom Lebnom in profesorjem Tomažem Planino tri častne čiane. Vsi jim pomagajo, čeprav v jame ne morejo zahajati pogosto! T. Dolžan Modernizacija ceste Kropa— Dražgoše Kropa — Iniciativni odbor za modernizacijo ceste Kropa —Jam-nik— Dražgoše. ki so ga imenovali predstavniki krajevne skupnosti Kropa in predstavniki krajevne skupnosti Dražgoše. ob sodelovanju predstavnikov skupščin občin Skofja Loka. Kranj in Radovljica, že dalj časa vodi družbeno akcijo modernizacije te ceste. Modernizacija obsega predhodna gradbena dela in asfaltiranje devet kilometrov makadamske ceste Kropa —Dražgoše. Predračunska vrednost znaša 12 milijonov dinarjev, od tega naj bi 6 milijonov zagotovila republiška skupnost za ceste, preostali del. po 2 milijona dinarjev pa naj bi zagotovile občine iz proračunov, samoupravne komunalne skupnosti in krajevne skupnosti. D. SA. Poimenovanje ulic in cest Medvode - Na področju naselij Medvode. Svetje in Preska že dalj časa potekajo obsežne priprave za poimenovanje ulic in cest Krajani so zelo zavzeto sodelovali v razpravi in podali vrsto utemeljenih predlo-Sov in pripomb na prvotni predlog. Komisija za poimenovanje ulic in cest je pripravila končni predlog 54 ulic in cest. ki so poimenovane po borcih NOV in aktivistih 0F ter po krajevnih imenih. _fr Novi telefonski priključki Medvode — V krajevni skupnosti Medvode je zelo slabo razvejano telefonsko omrežje. Zamujeno skušajo popraviti, saj bo v kratkem na medvoški pošti pričela delovati nova telefonska centrala s 1.100 priključki. Del številk so namenili sosednjima krajevnima skupnosti-ma Smlednik in Pirniče V naseljih Preska. Žlebe. Seničica in Golobrdo je izgradnja omrežja že v zaključni fazi. za druge predele krajevne skupnosti pa se izdeluje projektna dokumentacija. r -fr Odlikovanje gorjanskim planincem Gorje - Maja leta 1929 je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Gorje. Lani so gorjanski planinci proslavili 50. obletnico delovanja in ob tej priložnosti pripravili razstavo o razvoju planinstva in razsfavo slik domačina Franca Braganta ter organizirali srečanje gorenjskih planincev v Radovni. Planinci so med najdelavnejšimi v gorjanski krajevni skupnosti in marsikomu so lahko vzor. čeprav sloni vsa dejavnost na prostovoljni osnovi. Planinci se lahko pohvalijo s skrbjo za planinske postojanke. Prevzeli so Planiko in Dolič pod Triglavom. Obe so obnovili, poskrbeli za vodne rezervoarje, agregate, večje udobje ter usposobili več ležišč. Vzdrževanje je drago, pa kljub temu stalnih obnavljanj ne manjka. Planinci, obiskovalci Triglava hvalijo obe postojanki in o tem priča tudi obisk: lani je Planiko obiskalo nad 9100 ljudi, skoraj 4000 pa jih je prenočilo. Dolič pa 8700 ljudi, od katerih jih je 5900 prenočilo. To so podatki iz vpisne knjige. Povedati pa je treba, da se vsak planinec niti ne vpiše, prav tako pa ob gnečah veliko gornikov prespi ka/ na klopeh. Težko je oskrbeti tako množico planincev, a Gorjancem s pomočjo koniičev to uspeva. Tovorna žičnica do obeh postojank hi bila zelo dobrodošla. 0rn4rinsko druitvo Gorje združuje 850 članov, od katerih je 117 mladincev in 123 pionirjev. -lože Kosmač vodi uspešni mladinski odsek, svoj odsek pa imajo tudi alpinisti. Planinci so gostje doma Partizana. Dogovarjajo se. da bi v domu dobili eno sobo. kamor bi lahko shranili vsaj dokumentacijo. Zadnji občni zbor. na katerem so ugotovili dobro delo in tudi ugoden finančni rezultat, je imel tudi slavnostni značaj. Dolgoletni predsednik Matija Klinar je ponovno prevzel to dolžnost, čeprav je že dopolnil 80 let. Planinci so se mu oddolžili s skromnim darilom, enako pozornost pa so izkazali tudi članu Stanku Dežmanu. ki je slavil 75. rojstni dan. Stanko še vedno skrbi za pota in markacije, za varno hojo in za trdnost klinov. Gorjanski planinci so poslali predsedniku Titu pozdravno brzojavko. Predsednik krajevne skupnosti Gorje Peter Sekloča je izročil Matiji Klinarju red zaslug za m.rod z bronastim vencem, podpredsedniku društva Lojzetu Janu pa red dela s srebrnim vencem. Oba je odlikoval predsednik Tito! J. Ambrožič LUŠTREK (Levisticum officinale) Zcliače, ki ae ga uporablja kot začimbo in aararao zdravilo, ki pospešuje izločanje seča, krepi trebušne organe, mehča sluz in krepi živce. Mtftrek je predvsem vrtna rastlina. Je zelo dišeče ■ bojno razvito trajno zelišče s precej visokim steklom iz številnih rumenih cvetov, ki so zbrani v se-itavijenih kobulih. se razvijajo jajčasti suhi plodiči dadketa. dišavnega in nekoliko grenkega okusa. Loštrek. dostikrat imenovan tudi »luštrk«. je znan kat ditavnira in kot zdravilna rastlina. Za zdravljenje qooraMjamo predvsem korenine, ki jih kopljemo /fodaj spomladi ali pozno jeseni. V ljudskem zdravil avu uporabljamo tudi mlade obstane poganjke in plodove I Al št rek je moč dohiti tudi v nekaterih lekarna, zagotovo pa pri zeliščarjih na zelenjavnih trgih. Dtovno zel uporabljamo podobno kakor zeleno. Znano je. da rastlina pospešuje izločanje seča. Mjbri zaradi eteričnega olja. Ugotovili so. da spodbu- ja tudi tek. učinkovit pa je tudi pri vrenju in nabiranju plinov v črevesju. Prekomerna uporaba lahko povzroči draženje ledvic. Pri vnetih ledvicah, zvišani temperaturi in nosečnosti zelišča ne uporabljamo! Caj: 1 čajno žličko posušene in zdrobljene korenine prelijemo s 1 /4 litra vrele vode. pokrijemo in pustimo vsaj 15 minut Dnevna količina: 2 skodelici neoslajenega čaja. Caj omehča sluz greje želodec in krepko učinkuje na trebušne organe in živce. Jemljemo ga za vodenico, slizotok pljuč in mokril. proti vetrovom, histeriji in pospeševanju menstruacije (V nekaterih lekarnah se dobi tudi luštrekova voda. ki ugodno učinkuje pri nadušnosti: večkrat na dan po žličkah). Koreniko. namočeno v žganju (1 del korenike. 2 dela žganja: uporabno čez šest dni), priporočajo zeli-ščarji. Jemlje se po požirkih in po potrebi. Pomaga pri želodčnih krčih, koliki, spodbujanju prebave in krepi želodec. Podoben učinek imajo tudi plodovi. Za spomladansko okrepitev sveže korenike skuhamo, razrežemo na kolesca in pripravimo kot solato, ki je slična zeleni ABC Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (20. zapis) V prejšnjem zapisu sem povedal, kako žalostna smrt je doletela pisatelja .Josipa Vandota Dobrega moža resda ni več. Toda živel bo v svojem Kekcu. dokler bo kaj slovenskih otrok, ljubiteljev pravljičnega branja. Kot bodo živeli tudi otroci iz zgodb o Kekčevih dogodivščinah: Tinkara. Mojca. Jerica in Rožle. In tudi čudaška bitja iz gozdov, zdaj dobra, zdaj zla - kot so Pehta. Be-danec. Kocelj. Kosobrin in še drugi - bodo živela v otroški fantaziji Res. Vandotov spomin bo živel v njegovih delih MANJ ZNANO VANDOTOVO DELO Ko zaključujem zapis o simpatičnem kranjskogorskem rojaku, moral le še opozoriti tudi na drugo plat njegovega pisani« i V mladosti je Vandot pisal o publikaciji Mohorjeve družbe pa tudi v manj znano kulturno-literarno revijo »Odmevi slovanskega sveta«, ki jo je izdajal in urejal v letih 1929-1933 pesnik Radivoj Peterlin-Petruška. kamniški rojak, bolj znan kot neutruden romar po ruskih cestah in stepah. Pa tudi po svojem obisku pri pisatelju Levu Tolstoju v njegovi Jasni poljani. Josip Vandot je bil gotovo eden najplodovitejših sotrudnikov »Odmevov«. V revijo je pisal izvirna dela. dognane študije o mladinski književnosti in celo vrsto ocen nanovo izdanih del, namenjenih otrokom in doraščajoči mladini. Med izvirnimi deli. ki ph je Vandot objavil v »Odmevih«, je najbrž najboljša novela V rutarških domovih. Ta stran pisanja Kekčevega duhovnega očeta nam je manj znana - kaže pa vendar Vandotovo zvesto ljubezen do lepega jezika, do slikovite prispodobe in njegovo človeško plemenitost: »Čudovit vonj se razliva po podstrešni kamrici starega rutarškega doma. Sam ne vem. ali dehti nekje iz skrinje sveže, na soncu in v luninih žarkih obeljeno laneno platno, ali pa je to vonj po rožnih telesih vseh onih deklet, ki so kdaj v tej kamrici, med nageljni in rožmarinom, sanjale o ljubezni, ki se jim ni izpolnila nikdar - Skozi lino se zdaj tlftiplie mesečina, srebrna kakor planine ki se ovijajo okrog rutarških polj: tlho-ta se razpreda po vsem podstrešju. A ta tihota ni nema. saj govori s tisočerimi besedami o stvareh, ki jih človek komaj le sluti, se jih veseli ali pa boji . . .« KONEC SANJ IN LEPOTE Najbolj tehtne besede, ki jih je zapisal Vandot V »Odmevih« 1 1933, so vsekakor besede o umiku pravljičnega sveta v trezno vsakdanjost: - »Civilizacija e zatrla ljudsko pesem in še boi j ljudsko pravljico, hkrati s tem pa tudi otroško poezijo, ki raste in se hrani le iz pravljic in pripovedk. - Predzgodovinsko človeštvo je imelo še popolnoma otroško fantazijo. Tem ljudem je bil svet in življenje v njem ena sama uganka, velika pravljica, narava pa polna bajnih bitij, poleg dobrih bogov in zlih besov. Ti vsi žive svoje posebno življenje in snujejo iz večnosti v večnost. Fantazija naših davnih prednikov je bila popolnoma enaka fantaziji naših današnjih otrok. Cesar niso dojeli z razumom, so odeli v pravljično kopreno. V ta svet so verjeli otroško preprosti ljudje vse dotlej, dokler ni prišlo spoznanje, z njim pa razočaranje. Sleherno spoznanje nas sicer postavi na trdna tla. je pa smrt fantazije, smrt velikega lepega in zanimivega sveta, ki si ga je ustvarila fantazija. V trezni vsakdanjosti pa pravljica nima več prostora« PRIZNANJE Za življenja Josip Vandot ni veljal za velikega, niti za pomembnega slovenskega pisatelja. Skromnost, nevsiljivost in nesrečen poklic so dušili njegov polet, hkrati pa ga potiskali v zadnje vrste pišočih mož. Toda nov čas je Vandotu bolj naklonjen, sodobni slovstveni zgodovinarji so pravzparav šele odkrili njegovo ljubeznivo delo. Sedaj šele ima Vandot svoje pravo mesto v naši književnosti. Poleg Petre Dobrile in Franceta Novšaka. ki sem ju že citiral, je treba opozoriti na besede pesnika Jožeta Smita: »Iščem po spominu in ne najdem zgodbe. podobne Vandotovemu Kekcu. Sprašujem se. kateri od mladih junakov mi je do danes ostal v srcu. pa uzrem ob Kekcu samo še Toma Savvverja. Zato Kekca vsakokrat odkrivam novega, čeprav je njegova prva. najprej ugledana podoba vendarle vedno ista Droben, a prikupen, veder deček me vodi s seboj v skrivnostni gorski svet in prestavlja me nazaj v tisti neznani čas. ki ga opisujejo pravljice.« ZDRAVO, KEKEC! Res zdaj moram končati, pisanje o Vandotu in njegovem Kekcu. A kot vselej, tako mi je tudi za slovo ostalo nekaj podatkov, ki jih velja zabeležiti: O Kekcu in njegovih dogodivščinah so bili narejeni trije filmi (režira] Jože Gale), ki so bili prodani kar v trideset držav! Prejšnje leto je ljubljansko Šentjakobsko gledališče uprizorilo igro s petjem »Kekec in Mojca«. Režiral jo je Milan Stante. Po pripovedi Vandotove hčerke Jelice je bil njen oče - Kekec sam! Zdrav pastirček, živahen in vesel kot sončen dan. se je najraje potikal po rovtih. Povsod ga je bilo polno. Ni se bal gorskih bitij, četudi mu je mati pripovedovala o hudi vili Skrlatiei. o divjem možu Prisanku. ki živi pod tistim oknom v Prisojniku, v tesneh potoka Martuljka preži teta Pehta na poredne otroke Tekal je po obronkih in robeh. med skalovje in skozi rušje. Veter, ki je bril z gora. mu je nenehno šepetal bujne pravljice, v katere pa se je motala misel, da pogumen in pošten človek vselej uspe. Bedančeva k oz lov s ko čreda za A kom G L/AS12.STRAN. PETEK. 21. MAMA >M KOMENTIRAMO Uspešen nastop mladih LJUBLJANA - Hokejska reprezentanca Švice je zmagovalec prvega mednarodnega turnirja sa pokal Thaver Tutt, ki je bil ob petdesetletnici hokeja v Jugoslaviji in pod pokroviteljstvom skupščine mesta Ljubljane. Za pol metra visoki pokal podpredsednika mednarodne hokejske zveze Thaver Tutta iz ZDA se je na ljubljanskem letu osem dni borilo deaet reprezentanc, ki niso nastopile na olimpijskem turnirju v Lake Placidu. Hala Tivoli je sprejela veliko gledalcev, ki so videli na ledu zanimive in kvalitetne boje. Organizacija turnirja je bila spet na taki visini kot vse mednarodne prireditve in svetovna prvenstva, ki so bila doslej v Ljubljani. Največje presenečenje je s prvim mestom pripravila reprezentanca Švice, ki je spravila na kolena tudi prvega favorita turnirja reprezentanco NDR. Švicarji so bili v ospredju tega turnirja. Igrali so tehnično dovršen hokej, ki je bij pogojen Se s trdoto, vendar v mejah dovoljenega. Sviourji so znali izkoristiti vse napake nasprotnika in zasluženo so prvi. Vse kate, da bodo Švicarji te čez nekaj let med vodilnimi hokejskimi ailami na svetu. Tudi hokejisti iz NDR so bili trd nasprotnik vsem. Le Švicarjem so morali priznati premoč, ostala srečanja pa so dobili. Jugoslovani so na tem prvenstvu igrali spremenljivo. Naia modra vrsta je bila sestavljena tako, da so v njej zaigrali te prekaljeni igralci, veliko so igrali tudi mladi. To je bila edina fnravilna pot zveznega trenerja. Mladi gralci si morajo iskuinje pridobiti na močnih turnirjih. Jugoslovani so tretji. Lahko bi bili celo prvi,' saj bi v zadnjem nastopu morali opraviti a Švicarji z dvema goloma razlike. Vendar so naii 7 zmagovalci turnirja remizirali. Tudi tretje mesto je za našo pomlajeno vrsto lep mednarodni uspeh. Najboljšo igro so jugoslovanski reprezentantje pokazali prav v igri z NDR. Čeprav so to srečanje tesno izgubili, so bili v tej igri enskovreden naaprotnik NDR. Le nespretnost nespretnost napadalcev jim je preprečila zmago. Nati so igrali s spremenljivo formo. Že v prvem srečanju so se morali namučiti, da so remizirali s Kitajci. V drugem so nato visoko premagali Avstrijce in nato te v tretjem krogu spet remizirali s poprečnimi Italijani. V vseh preostalih srečanjih so nato pokazali vrhunsko igro. Jugoslovanom se pozna, da imajo slab sistem igranja v prvi zvezni ligi. V Jugoslaviji igramo le enkrat tedensko. V preostalih evropskih drtavah imajo svoja drtavna prvenstva tudi med tednom. Pri tem imajo evropska moštva v državnih prvenstvih se vedno dovolj časa, da igrajo tudi tekme za drtavno reprezentanco. Vse vpliva na uspehe drtavnih reprezentanc. V Jugoslaviji bo treba resno razmisliti o novem načinu tekmovanja in tudi treningi reprezentance z novim sistemom bodo bolj pestri. V okviru priprav pa naj bi nati imeli več zahtevnejših meddržavnih srečanj. Le tako bomo Ae bolj dvignili kvaliteto nate reprezentance, ki je s tretjim mestom na tem turnirju dosegla izjemen mednarodni uspeh. Vratni red od četrtega mesta naprej do desetega je realen prikaz stanja v teh reprezentancah. Čeprav so bili kitajski reprezentantje osmi, so bili za vse trd oreh. Znajo igrati hokej, le premalo mednarodnih tekem imajo. D. Humer Priznanja ob 90. obletnici LJUBLJANA - V petek, I«, marca, je bila v Ljubljani skupščina Kolesarske zveze Slovenije, ki je bila tokrat *e posebej slovesna. Razen običajnih razprav o minulem delu ter o programih za naprej so na njej podelili tudi priznanja ob 90. letnici kolesarstva na Slovenskem. Poročilo o delu Kolesarske zveze Slovenije v zadnjem letu zajema prizadevanja predsedstva in sekretariata zveze, njenih odborov in strokovnega sveta za množični in kvalitetnejši dvig kolesarstva v nafti republiki. Lani je odbor za tekmovalni Sport posvetil največ pozornosti izobraževanju kolesarskih strokovnjakov v klubih. Zavzel se je tudi za ostrejšo disciplino organizatorjev tekmovanj in tekmovalcev ter predlagal, naj bi vedno «'ečje število tekmovanj razvrstili po težavnosti oziroma pomembnosti. Odbor za množično kolesarstvo je skrbel predvsem za delo s šolsko mladino in za razmah rekreativnega športa. Tekmovanj za veterane na) bi bilo po njegovi oceni vedno man), sa) so za starejše koledarje rekreativne oblike kot so trimi in maratoni mnogo privlačnejše in tudi bolj zdrave. Odbor za vrhunske prireditve je predlagal skupftčini, naj bi slovenske klubske reprezentance smele nastopati na tekmovanjih v tujini le, če bodo dobile zagotovilo tujih ekip za tekmovanje na naftih mednarodnih dirkah. Prav tako pa bo treba izbrati primernejši datum za dirko Alpe-Adrla, če hočejo doseči kvalitetno mednarodno udeležbo. Od vseh organov zveze je strokovni svet najmlajši. Ustanovili so ga Sele lani. Pri svojem delu pogreSa zlasti nekatere zdravstvene strokovnjake, v klubih pa sposobne trenerje in inštruktorje kolesarstva. Zato letos načrtuje že tretji tečaj za kolesarske inštruktorje in več seminarjev. Svet je razpravljal tudi o načelih in merilih za oblikovanje republiških selekcij in za enotno slovensko reprezentanco ter o drugih pomembnejših strokovnih vprašanjih. Na skupftčini so zatem dopolnili statut Kolesarske zveze Slovenije z določili o kolektivnem delu in odgovornosti ter obravnavali koledar letošnjih prireditev. Določili so tudi dirke, ki bodo veljale za slovensko prvenstvo na kronometer, za gorsko prvenstvo in za cestno prvenstvo. 300 udeležencev šuštariade ZELENICA - V organizaciji OOS tovarne obutve Peko je bila na Zelenici že 28. tradicionalna Suštariada — zimske igre delavcev usnjarske in čevljarske industrije Slovenije. Letos so poleg veleslaloma uvedli Se tekmovanje v smučarskih tekih, nastopilo pa je kar 300 delavcev in delavk iz 13 organizacij združenega dela. Tekmovanje v smučarskih tekih je potekalo na dveh progah ob koči na Zelenici in sicer so ženske tekle na 4, moški pa na 8 kilometrov, medtem ko je bilo tekmovanje v veleslalomu na dveh različno zahtevnih progah. Latja je imela 10 vratic in 140 i -etrov višinske razlike, težja pa 30 vratic i i 200 metrov višinske razlike, obe pa je I ostavil nekdanji državni reprezentant v . Ipskcm smučanju Janko Krmelj. Ekipno so imeli največ uspeha tekme-■ alci in tekmovalke domače ekipe Peka, ki ' a v postavi Dora Roblek, Olga Bencina, imona Križaj, Vinko Svab, Anton Primo- č, Niko Hladnik in Milan Klemene zbrala ' ar 18 točk več kot drugouvrščena ekipa Alpine iz 2irov. REZULTATI - smučarski teki - članice: 1. Omerzu (IUV Vrhnika) 7:56,1, 2. Knafeljc (KOTO) 8:40,2; člani do 30 let: 1. Stanovnik (Alpina) 1B:27,4, 2. Ribmkar (Planika) 15:37,3, 3. Mlinar (Alpina) 16:53,3; člani nad SO let: 1. Zanoškar (TUS SI. Gradec) 8:56,0. 2. Kopač (Alpina) 0:29,1, S. Zupan (TOKO) 9:64,7; veleslalom -i lanice nad 35 let: 1. Zore (Konus) 36:87, 2. Roblek 39,65, 3. Križaj (obe Peko) 39,86; od 25 -35 let: 1. K-fvčič (Alpina) 35,11, 2. Kračun (Konus) 38,06, 3. Bencina (Peko) 38,09; do 26 let: 1. Križaj 30,00, >• Ruparčič 31,04 (obe Peko), 3. Lavrič (Planika) 31,57; člani nad 45 let: 1. Svab 30,46, 2. Stritih (oba Peko) 31,32, 3. Goričan (TU8 81. Gradec) 31.71; od 35-45 let: 1. Podobnik (Alpina) 29,94, 2. Hladnik (Peko) 30,44, 3. Močnik (Trio) 30,76; od 25-35 let: 1. Komac (Trio) 47,45, 2. Pri-možič 49,39, 3. Meglic (oba Peko) 49,60; do 25 let: 1. Klemene (Peko) 47,34. 2. Jesenko (Alpina) 52.15, 3. Stamcar (Peko) 55,88; SKUPNO: 1. Peko 66, 2. Alpina 47, 3. Konus 27, 4. Pollks 20. 5. TRIO 18, 8. IU Vrhnika 18 itd. , v.. . J. Kikel za katero se bodo, podobno kot lani, upoštevale štiri najboljše uvrstitve posameznih tekmovalcev na sedmih dirkah. Pred kratkim je pri zvezi izšla monografija «90 let kolesarstva na Slovenskem«, ki je prvi zgodovinski oris razvoja tega športa pri nas. Ob tem pomembnem jubileju—po nekaterih ne povsem trdnih ugotovitvah je letnica verjetno celo nekoliko starejša - so na skupščini podelili priznanja in zahvale zaslužnim kolesarjem in kolesarskim delavcem. Od Gorenjcev so jih prejeli Filip Majcen, Lojze Dežman, Jože Valenčič in tovarna Sava iz Kranja. H. Jelovčan Festival mladih košarkarjev RAOOVl,MCA - Na zadnjem turnirju pionirjev za gorenjsko prvenstvo je presenetila reprezentanca Kranja, ki je presenetljivo premagala reprezentanco Škofje Loke, ki je bila doslej fte neporažena. Moštvi imata enako število točk. Ker kos razlika ne odloča, ho potrebna ponovna tekma na nevtralnem igriftču. Ponovno srečanje bo v soboto, 22. marca, ob 10,15 v osnovni ftoli A. T. Linharta v Radovljici. Reprezentance SSD Jesenice. SSn Kranj B in SSD Radovljica so tekmovanje že zaključile. Presenetila je druga ekipa Kranja, ki bi z več sreče lahko osvojila bron. Po turnirju so podelili bronasto kolajno SSD Jesenice ter diplome, zlata in srebrna kolajna pa bosta podeljeni po tekmi v Radovljici. Pionirke SSD osnovnih ftol so prav tako zaključile tekmovanje za gorenjsko prvenstvo. Zadnji turnir je bil odigran v telovadnici nove osnovne sole na Jesenicah, organizirali pa so ga jeseniftki košarkarski delavci. SS6 Tabor je premagalo SSD Simon Jenko in SSD Jesenice. SSD Jesenice SSD Anton Toma* Linhart. SSD Simon Jenko pa SSD Anton Tomaž Linhart. Premočno z 12 točkami je zmagalo SSD Tabor Ziri, ki je zastopalo Skofjo Loko. Drugo je bilo SSD Jesenice, tretje SSD Simon Jenko in četrto SSD Anton Tomaž Linhart ia Radovljice. V nadaljevanju prvenstva bo nosilec gorenjske selekcije Tabor iz Zirov pod vodstvom trenerja Darija Erznožnika. Le-ta je že izbral v reprezentanco Sonjo Poljanftek, Marjeto Rejc, Karmen Kavčič, Metko Poljanftek. Natašo Urftič, Mojco Podobnik. Urško Seljak, Romano Jereb, Lidijo Albreht. Marijo Govekar, Jano Ovsenk, Jesenko, trmo Sink, Romano Simono Erjavec in Olgo Ralagič. M Cadež Darjo Oblak. Urbančič zanesljivo prvak PLANICA - Na 60-m skakalnici je SK Triglav organiziral državno prvenstvo za mlajše mladince, ki bi po programu moralo biti prvo nedeljo marca na Gorenji Savi. Ker je v Kranju do tega dne pobralo ves sneg, so ga morali izvesti v Planici. V dokaj skromni udeletbi, smo videli le povprečne skoke. Z izjemo novega državnega prvaka Urbančiča iz Logatca, so se vsi člani republiške mladinske selekcije predstavili v slabi luči. Njih ovi skoki so hjli slabši kot decembra. Delno je treba vzrok v slabi kvaliteti iskati v neurejenih razmerah pri vodenju mladinske republiške selekcije, saj so bili naši najboljši mladinci vso sezono brez profesionalnega trenerja Zveze in je bila njihova usoda prepuščena izmenični vadbi kar Šestih različnih klubskih trenerjev. Vsekakor takšno delo nujno vodi v nazadovanje, kar vsekakor ni v prid razvoju skokov, ki so že itak na precej trhlih nogah. Med njimi je tudi več kandidatov za sarajevske olimpijske igre! Rezultati: 1. Urbančič (Logatec). 2. Po-lanc (Predmeja). 3. Pire, 4. Tepeft (oba Ilirija), 5. Kavčič (Ziri), 6. Beton (Triglav), 7. Eržen (2iri) 8. Gašpirc (Triglav), 9. Ka-Strun (Triglav-Križe). 10. Jošt (Triglav-Križe). l.l.Piber (Bled). 14. Bernard (Triglav). 16. Dolar (Jesenice). 18. Česen (Triglav). 19. S. Beznik (Bled). •I. Javornik Poziv Kranj skogorcem KRANJSKA GORA - Turistično društvo Kranjska gora, ki je bilo skupaj s TD Trbiž in obmejnim telovadnim društvom Podklošter organizator prvega množičnega teka »Treh dežel« naproša vse gledalce, ki so udeležencem teka posodili tekaške palice, naj sporoče svoje naslove na Turistično društvo Kranjska gora. V njihovi pisarni se lahko oglase tudi sami. Gre predvsem za tiste gledalce, ki so posojali palice na odseku proge pri Ratečam. -h Slovensko člansko prvenstvo v plavanju Triglav premočno prvi RAVNE - Zimski bazen na Ravnan je gostil najboljše slovenske plavalce in plavalke, ki so se borili za posamezne in molitveni republiški naslov. V moStveni konkurenci so bili po pričakovanju najboljfti plavalci kranjskega Triglava, saj so prvo mesto osvojili z veliko točkovno predno- StMed posamezniki je bil daleč najuspešnejši Borut Petrič iz Kranja, saj je dosegel osem zmag. Tolikokrat pa je tudi nastopil v posameznih disciplinah. Izkazal se je tudi Borutov brat Darjan. saj je n« 1500 m kravi plaval pod šestnajst minot. Med »en-"" sna Praprotnik postavila dva r Prejeli smo skamije Vesr nova državna rekorda. Na za starejše mladinke, na 800 m kravi pa za starejše pionirke. Moštveni vrstni red — 1. Triglav (Kranj) 37.875. 2. Ljubljana 32.817, 3. t " (Ravne) 29.600, 11. Radovljica 7.528. Rezultati - moški: 100 m kravi - 1. B. Petrič 54.83. 2. D. Petrič (oba Triglav) 56.02; 400 m kravi - 1. B. Petrič 4:01,56. 2. D. Petrič 4:12.03. 3. Celar (vsi Triglav) 4:17,60; 100 m delfin - 1. B. Petrič 59.76, 3. 100 m mešano 3. Fužinar D Petrič (oba Triglav) 1:02,41; 4001 » mešano: 1. B. Petrič 4:45.20. 2. D. Petrič (oba 4 x 200 m kravi: 1. I ri-kravl: 1. B. Petrič Sani Triglav) 4:50.1«; glav 8:16.14; 200 .. 1:58.10. 2. D. Petrič (oba Triglav) 1:59,37; 200 m delfin: l.B. Petrič 2:12.46. 3. D. Petrič (oba Triglav) 2:15,74; 200 m mešano: 1. B. Petrič 2:14,56, t. D. Petrič (oba Triglav) 2:18.13, 1500 m kravi: 1. B. Petrič 15:45.28, 2. D. Petrič 15:49,28, 3. Celar (vsi Triglav) 16:53,14; ženske - 400 m kravi: 1. Praprotnik (Triglav) 4:36,86; 100 m delfin: 1. Krašovec (Ilirija) 1:09,18, 2. Praprotnik 1:09.33. 3. Dvoršak (obe Triglav) 1.10,12; 400 m mešano: 1. Rodlč (Fužinar) 5:13,44. 2. Praprotnik (Triglav) 5:15,58 (rekord SFRJ za st. mladinke); 4 x 100 m mešano: 1. Fužinar 4:43,48. 2. Triglav 4:57.54; 200 m kravi: 1. Krašovec (Ilirija) 2:12.77 (absolutni rekord SRS). 3. Praprotnik (Triglav* 2:16.62; 200 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 2:44,55. 2. Dvoršak (Triglav) 2:51.51; 200 m delfin: 1. Praprotnik 2:29,06. 2. Dvoršak (obe Triglav) 2:31,88: 200 mešano: 1. Rodič (Fužinar) 2:29.70. 2. Praprotnik 2:31.13. 3. Stembergar (obe Triglav) 2:34,59; 800 m kravi: 1. Praprotnik 9:20,89 (rekord SFRJ za st. pionirke). 3. Rebolj (obe Triglav) 9:44.85; 4 x 100 m kravi: 1. Fužinar 4:17.11 (absolutni rekord SRS). 3. Triglav 4:21,86. -dh ODLIČNA ŠAHOVSKA UDELEŽBA NA BLEDU - Izredno močni in kvalitetni šahovski turnirji so bili pred leti organizirani na Bledu, potem pa so te vabljive prireditve zamrle. Sedaj postaja Bled spet zbirališče mojstrov črnobelih polj. V sredo, 19. marca so v hotelu Park otvorili odprt mednarodni šahovski turnir, ki bo trajal do 28. marca, na njem pa sodeluje 89 igralcev iz Danske, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Med udeleženci so tudi trije naši velemojstri Nikolič, Vukič in Ostojič ter mednarodna mojstra Puc in Rukavina, (jk) — Foto: F. Perdan Za poklicnega trenerja ni denarja KRANJ - Smučarski klub Triglav iz Kranja je posredoval najodgovornejšim predstavnikom kranjske telesno-kulturne skupnosti, predstavnikom kranjske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, telesnokul-turni skupnosti, delegacijam za teles-nokulturno skupnost in našemu uredništvu pismo s pripombami na letošnji finančni načrt telesnokultiirne skupnosti. Klub v pismu oziroma pripombah uvodoma ugotavlja, da sta alpska sekcija SK Triglav in predsedstvo Smučarskega kluba Triglav ugotovila, da so v letošnjem finančnem načrtu telesno-kulturne skupnosti Kranj brisana sredstva za poklicnega trenerja za alpsko smučanje. V klubu in sekciji s tem ne soglašajo in menijo, da je treba denar zagotoviti. Lani je bilo zagotovljenih 200.000 dinarjev in dogovorjeno, naj alpinci in tekači kranjskega Triglava zaposlijo poklicna trenerja, vendar v drugi polovici leta. Tekači so trenerja dobili, alpincem pa to lani ni uspelo, vendar so z dogovarjanjem nadaljevali in sedaj se je tudi njim ponudila priložnost za poklicnega trenerja, denarja zanj pa ni. Ce ne bomo dobili denarja, atussii povedati, da bodo vsi napori zadajtk w« zaman, poudarjajo v pismu člami ssa-cije za alpsko smučanje in predsedstr« Smučarskega kluba Triglav. Seiaaf nepoklicni trenerji lahko delajo le st sobotah in nedeljah, vzgoja najsmlajtis tekmovalcev pa terja vsaj petkratae tedensko vadbo, ki pa je nepoklieai trenerji ne morejo zagotoviti. Štirje kranjski smučarji so v državni represeetaa-ci, od katerih je Nataša Blažič v taaaki A reprezentanci. Povedati velja, da je Kranj vzgojil te precej dobrih smučarjev, pa so prav zaradi boljših vadbeni! pogojev, katerih brez poklicnega trenerja ni, odšli v druge klube, na primer k loškemu Alpetouru, kjer imajo tri poklicne trenerje. Vse vas, ki boste prejeli to pisme, pravijo smučarji, prosimo za rasuae-vanje in pomoč. Če ne bo poklica sni trenerja, potem je kranjsko alpsko smučanje po obetavnem začetka sast obsojeno na mirovanje ali stagjMKtj*. čeprav je med prednostnimi športi. J. Košnjek Boj za točko KRANJ — Prvo kolo je že pozabljeno in nogometaši Triglava so pred novo težko nalogo. Gostujejo v Novi Gorici proti moštvu Vozil in čaka jih ogorčen boj za točko, čeprav bi seveda z veseljem vknji-žili tudi obe. Sodeč po prvem kolu in porazu ne gre za krizo igralskega kadra, čeprav od lani manjkata stebra obrambe Pongrac in Tkalec, v napadu pa Križaj in Cotman, ampak za slabo pripravljenost ključnih igralcev, nerazumljivo pa je, da je borbeni in marljivi Osredkar vstopil šele v drugem polčasu. Strokovnemu štabu preostane težko delo. Ze prihodnjo nedeljo prihaja*v Kranj vodeči Mercator in trije porazi bi Kranjčane krepko potisnili na dno lestvice, kar pa nihče ne želi! Le borbena in disciplinirana igra je porok za točko iz Nove Gorice. Enako velja tudi za mladince, ki so odščipnili točko Slovanu in jih čakajo novi napori, zato bo nujna tudi boljša igra! Začenjajo se tudi peripetije v kadetski ligi. ki je odgovornim v Domžalah in Kamniku očitno deveta skrb. Sploh Se niso izdelali lestvic za jesenki del. Gorenjske ekipe se s takim odnosom ne strinjajo, saj so kadeti Save na čelu lestivce, pa tudi drugod delajo. Velja omeniti uspešno dogovarjanje kranjskih klubov Britofa in Sen- Triglav in Eržen najboljša PLANICA - Na zaključni tekmi letošnje sezone starejših pionirjev v smučarskih skokih za pokal SRS. ki jo je organiziral v soboto na 60-m skakalnici kranjski Triglav, sta bila spet najboljša Zirovca Kavčič in Eržen. V končnem seštevku točk za omenjeno tekmovanje je v moštveni konkurenci zbral največ točk kranjski Triglav, medtem ko si drugo mesto delita Ilirija in Ziri. Rezultati zadnje tekme za pokal SRS — I.Kavčič. 2. Eržen (pba Ziri). S.M.Debelak, 4. I. Eržen, 5. Novak (vsi Ilirija). 6. Dolar (Jesenice). 9. Mur (Ziri). 12. Pelj-han (Jesenice) Ll.Slatner. H.Srirn. 15. Česen (vsi Triglav). Končni vrstni red za pokal SRS — I. Eržen 110. 2. Kavčič (oba Ziri) 92. 3. Poljane (Triglav-Križe) 84, 4. M. Debelak (Ilirija) «9. 5. Novak (Ilirija) 62. 6. Dolar (Jesenice) 47. 7. Kralj (Braslovče) 43. 8. I. Eržen (Ilirija 40. 9. Cimžar (Triglav) 38. 10. Česen (Triglav) 31, ll.Peljhan (Jesenice) 12. Silar. 14. Melin, 15. Slatner (vsi Triglav); moštveno: 1. Triglav 229, 2. Ziri in Ilirija po 202. 4. Jesenice 75. •J. Javornik Sesti gorski tek Vršič ,80 StVO nrmijni... B šesti gorski tek Vršič '80, ki bo v nedeljo 30. marca s startom ob 10. uri. Start bo v Pišnicah, ki je le dvajset minut oddaljen od hotela Erika. Startnina za letošnji tek bo 100 dinarjev. Prijave lahko pošljete na Turistično društvo Kranjska gora. S prijavo pošiljajte tudi startnino. Vsak udeleženec bo prejel značko, ostala pa mu bo tudi startna številka. Startne številke boste lahko dvigovali te 28. in 29. marca v pisarni TI) Kranjska gora in na dan tekme od 7. do 9. ure v hotelu Lek. Tekači bodo razdeljeni v tri skupine. V prvi bodo motki rojeni 1940 in mlajši, moški letnik 1939 in starejši in ženske. Razglasitev rezultatov bo ob 14.30 pred hotelom Lek. - -dh Šah Kranjsko mladinsko prvenstvo KRANJ - Sah ima v kranjski med mladimi vedno več ljubiteljev, sko občinsko prvenstvo se zaključuje, zato se je Šahovsko društvo Kranj odločilo organizirati tudi mladinsko občinsko prvenstvo. Otvoritev prvenstva in žrebanje bo danes, 21. marca, ob pol petih popoldne v domu JLA v Kranju. Udeleženci bodo igrali devet kol. Prvenstvo bo zaključeno 9. aprila. Igralne ure bodo vsak ponedeljek, sredo in petek med 17. in 21. uro, prekinjene partije pa bodo odigrane po dogovoru. Prijave za sodelovanje bodo sprejemali ob otvoritvi in žrebanju. Prijavnimi je 50 dinarjev. občini Član- čurja. ki bosta združila sile ia v «aea imela enotno kadetsko moštvo, ki pripomoglo k boljšemu delu in stroškom. TUDI REKREATP7C1 Priprave so končane in klubi _ lieni na prvenstvo, ki bo trajalo od jetn*» druge polovice junija. Za začetek st kan pomerili nasprotniki iz zaostalih mM najprej pa bodo začeli v A ligi. Ta Tritt* (rekreacijsko moštvo) vodi in je najr»e«r ši kandidat za prvaka, sledijo Kskrk*. Šenčur in Trboje. Občinska nos»»«*«» zveza bo skrbela za nemoten potek m* ganizacijo množičnega tekmovanja, •štuki za red na igriščih, nogometaše« r* ostaja boj za točke in prizadevanje *»'** bolj fer in športno obnašanje ter *♦"■» golov. M &d* Tekmovanje v Lomu TRŽIČ - Na smučiščih pod Stortičeu« Športno društvo Lom, ki je eno attjd) aktivnih v tržiški občini, pripravilo oo>r» prvenstvo Loma v veleslalomu. obesea pa je bila to tudi tekma v okviru tradicionalnega dvoboja med smučarji Loau ii Jezerskega. Tokrat so imeli več uspeh« •»• mačini. Sicer pa je nastopilo kar 1M »sa* carjev, ki so se pomerili na progi i -S* metri višinske razlike ter 29 mMei Rezultati- cicibanke: 1. Soklič Imu 2. Marjana Soklič 1:05,19 (obe cicibani: I.Primožič (Lom) 44,21: 1 ničar (Jezersko) 46,40; 3. Sušnik sko) 48,52; pionirke: l.Savs (J 53,08; 2. Meglic Mojca 55.61; 3 Marija (obe Lom) 55,30; pionirji: 1 - Krst (Lom) 40.56. 2. Jakopič 42.97. 3. Krč ta* Jezersko) 43.48; mladinke: l.Pess« (Lom) 41,52, 2. Nahtigal 44,06. 3. Tega* (oba Jezersko) 46,76; mladinci: ll* ničar (Jezersko) 3931. 2. Svab (Lom) 4*.* 3. Markič (Jezersko) 44.87: člaai: 1 **•** kič 39,02, 2. Primožič 41,01. 3. Megb* Lom) 42,69, starejši člani: 1. Megtte (U» 12.36, 2. Karničar (Jezersko) 43.64. t*J lič (Lom) 46.22; veterani: l.rDs** (Tržič) 46.06, 2. Frantar (Jezersko) 46* 3. Meglic (Lom) 48,81. J. Ud Prehodni pokal TD Kokrica KRVAVEC - v soboto dopoldne J^J* na Krvavcu tradicionalni veleslalom •** stičnih društev občine Kranj, ki j»F uspešno organiziralo Turistično diw>* Cerklje in na katerem je nastopil« mih kategorijah skoraj 160 smnčarl» smučarjev. Največ uspeha med tsHj* turističnimi društvi, ki so se udeletikt* movanja, je imelo turistično društva t» krica. Rezultati — pionirke - 1- «. Markun Barbara (obe Kokrica), 3-1» smač Tatjana (Kranj); — pionirji: l-^a* Primož, 2. Grašič Andrej, S. H v (vsi Kokrica); mladinke: 1. Detmaa **•> 2. Tomažič Breda (obe Kokrica), 3- 1** Darinka (Cerklje); mladinci: 1- Teras štW (Kranj), 2. Lipar Brane, 3. Ropret Faaj" (oba Cerklje); članice: 1. Gselmas Ot* 2. Trefalt Boža (obe Kranj) 3. Vsi«* Ivanka (Cerklje); mlajši člani: 1. VsšsK* Andrej (Cerklje), 2. Dolenc Jure. 3-vič Emil (oba Kokrica); starejši 1. Dežman Lojze (Kokrica) 2. BlazaikJ* (Besnica), 3. Dolinar Franci (Cerkt* Ekipno: 1. TD Kokrica 6:02.33. 2. TD Cerklje 6:45,57, 3. TD Kranj 7:33.18. .. Kubu Naši med najdaljšimi PLANICA, 21. MARCA - Na »*»-• 120-metrski skakalnici se je danes »■■•» nim treningom začel planiški prazni«* prvi uradni svetovni pokal v smučat««« skokih in 10. jubilejni Poldov memorial Med 56 skakalci iz 12 evropskih irtia ter Amerike, Japonske in Kanade. »• km ia 90-metrski skakalnici po daljavi «ai najboljšimi tudi naši skakalci. Nor*** t* TepeS sta skočila po 90, Primož llaga tak-bil s 95 metri Se daljši. Od Avstrijcev h najdlje skočil še Millonig. 91 metrov, tt Kanadčanov pa mladi Collins 68 aiilm. To so bili pa tudi najdaljši skoki ns tej skakalnici. ^ Na uradnem treningu na stari Blua*»s«i »velikanki« se je najboLe znašel Keaea čan Collins. ki je skočil 122 in 119 asstm, Od naših pa sta najbolje skočila \>likoe> 108 in Žagar 105 metrov. Pri tem je trdni pripomniti, da je na veliki skakalnici sate-vilo trening le 20 skakalcev. Čeprav danes niso skakali Nemci ia kateri Avstrijci, pa je prvi treninf pakltaL da se bo na obeh skakalnicah v tek earl zvrstila vrsta lepih in kvalitetnih skoke« D Humer m. 21. MARCA 1980 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 22. marca, bodo od-»tt aailednje dežurne trgovine: IIANJ: Central - Delikatesa. Kwtroy tre 11 in prodajalna Na %, Šenčur od 7. do 1.1. ure. vse "*>ilr prodajalne pa so odprte od 7. 5» 19 ure: Klemenček. Duplje. Yaklo v Naklem. K rvavec Cerklje. Preddvor. K očna. Zg. Jezersko. )\ Klancu. Oprešnikova 84. Kranj. * Morijah pa so dežurne naslednje ^dijalnp od 7. do 11. ure: Deii-<«e*. Maistrov trg 11. Krvavec. Cerklje. Naklo v Naklem. Na vasi Šenčur Živila - Prodajalna S!> Prehrana. Cesta Staneta Žagarja Ki. SP Planina Center. Gorenjskega odreda 12 JESENICE: Specerija Bled -Supermarket Union. Titova 22 in Rožca - Samopostrežna trgovina <> Boka I ova o a. LOTERIJA RZNI PREGLED y*t. 35 do 80 din. Spin ara 25 % rvetača 30 din. korenček 18 do 3to.rri*n 49.80 din. čebula 40 din. ^27do 41 din. pesa 19 din, kuma-* K din. paradižnik 75 din. slive 45 jabolka 18 din. hruške 41 din, B»ajjf .12 din. pomaranče 19.70din. %m 25.70 din. ajdova moka 28,50 V koruzna moka 12 din. kasa 19,50 *i »rovo maslo 130,50 din. smeta-»t%7ft din. skuta 44.90 din, sladko *> 12 din. kislo zelje 11,50 din. % repa 9 din. orehi 241.50 din, Afta&IOdo 3.90 din. krompir 5.60 KRANJ yjjU 50 din. Spinača BO din. cve-4^ 40 din. korenček 18 do 20 din, V 50 do 60 din. čebula 30 do 38 5s fižol .10 din. pesa 18 do 20 din. «Hun»40din. slive 40 din. jaholka ^do 16 din. hruške 30 din, grozdje radić 60 din. pomaranče 26 V limone 24 din. ajdova moka 26 V koruzna moka 14 din. kaša 26 V«rovo maslo 80 din. smetana 68 Vdata 48 din. sladko zelje 14 din. ••jozelje 20 din, kisla repa 18 do 20 V orehi 200 din. jajčka 2,80 do 3 V krompir 5 do 6 din. med 80 din.. Srečka St. din Srečka st din 0 20 61108 M HM) 09520 1.020 68038 2.000 45190 1.020 043258 10.050 156160 10.020 328928 10.000 330420 50.020 141 80 42 30 201 80 52 40 371 KM) 92 50 461 ■ 100 2602 500 «101 100 11382 1.000 07061 1.000 44802 2.000 16261 1 (KM) 207592 10.050 51931 1 (MM) 548612 10.000 011361 10 (MM) 549232 500.000 555021 10.(MM) 4 20 23 30 15094 1.020 83 40 67624 1.020 34«3 400 69814 1.020 72133 2.(MM) 87924 1.020 85453 5. (MM) 109394 10.020 438244 10.020 15 40 55 30 26 30 07325 1 (KM) 56 70 66 40, 87 30 76 30 254697 10.(MM) 0946 500 28916 1.000 309 80 54086 5.000 73049 5.000 334416 10.000 89109 1.000 566996 10.000 94109 2.000 020669 10.000 58 50 302779 10.000 98 50 331829 10.000 828 200 348199 ' 10.000 07258 1.050 565869 10.000 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame ALOJZIJE PETERMAN Belejeve mame iz Podhoma »iskreno zahvaljujemo vsem. ki so nam izrazili sožalje. poklonili cvetje in vence in jo spremili na zadnji poti. .Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, gospodu župniku za obred in godbi iz Gonj. Žalujoči vsi njeni! Podhom, 15. marca 1980 19 i D Na 5____Tg8 sledi 6. Dh4 + '§ Kr7 7. Lg6 + Kg7: 8. Dh7+ in CL nato 9. Df7 mat. Z 6. gf8:D + Lf8: > 7. Tel g Crni ne je vdal. Preti 8. Tg6 mat. UKINITEV BLOKADE KMETA Z blokiranjem nasprotnikovega kmeta preprečimo njegovo napredovanje. Blokada je torej predvsem varnostni ukrep. Zato lahko rečemo, da je ukinitev blokade ali deblo-kiranje praviloma napadalno dejanje. Blokado kmeta pogosto sprostimo z žrtvami, odvisno pač od trenutnih igralnih možnosti. V položaju na diagramu 40 (UNZICKER - VVADE, Buenos Aires, 1960) črna dama zadržuje kmeta d4 in tako posredno preprečuje aktiviranje belega lovca. Cmi tudi preti z 1. . . . Thg7 2. De8 Dc6 3. Dh8 Th7 itn. z izsilitvijo neodločnega rezultata. Diagram 40 1. c4! Dc4: 2. d5 Dd5: Na 2.. .. ed5: bi beli verjetno odgovoril 3. La7:. 3. c4!! Zanimiva trikratna žrtev kmeta. Beli je najprej deblo-kiral kmeta d4, nato odprl diagonalo svojega lovca in linijo d, na koncu pa tudi linijo c. Namen kombinacije je ogroziti nasprotnikovega kralja. 3. ... Dd8 4. Dg6 Kb8 5. De6: Dc8 6. Dd6 + Dc7 7. La7: + ! Ka7: 8. cb5: Dd6: 9. Ta4: + Kb6 10. Ta6 + Kb5: 11. Td6: Beli je elegantno stavil pozicijo. 11. ... Tfo 12. Tbl + Kc5 13. Tcl + Kb5 14. Td8 K bo 15. Tb8 + Cmi se je vdal. Na 15____ Ka7 sledi 16. Tb4 Ka8 17. Tc8+ Ka7 18. Tc5 Ka6 19. g4 in beli zlahka uveljavi prednost dveh kmetov. ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustil naš dragi ata. stari ata. brat in stric ALOJZ POKORN Maskonov ata iz Sutne Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vsestransko pomoč, izraženo sožalje ter darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. ^rimsku za lajšanje bolečin, kolektivu Iskre - TOZI) Stikala in RTC. Mizarstvu Stare in Oradisu. vsem gasilcem, posebno OD — Zabnica in njihovemu predsedniku tov Kuraltu za poslovilni govor I,epa hvala g župniku za lep pogrebni obred Hvala vsem. ki ste ga v velikem številu spremili na zadnji poti! Žalujoči: sinovi Alojz, Ivan, Franci z družinami, sestri Tona in Marija ter ostalo sorodstvo Šutna, 16. marca 1980 ZAHVALA Ob smrti našega moža. očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA KRTA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, gospodu dekanu za pogrebni obred in govor ob grobu, pevcem iz Naklega za zapete žalostinke. sestri Ančki in dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje. Naša zahvala velja tudi sorodnikom in znancem ter vaščanom za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter spremstvo na očetovi zadnji poti: za vse to velja naša zahvala tudi sodelavcem iz EGP Skofja Toka. VVZ Kranj in Obmejne veterinarske službe Sežana. Se enkrat vsem naša iskrena zahvala! Žalujoči vsi njegovi! Struževo, 19. marca 1980 ZAHVALA vsem, ki so pospremili na zadnjo pot našega očeta in brata TOMAŽA ŠMIDA ga obiskovali med njegovo boleznijo in mu kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo za tople besede govorniku ob odprtem grobu, pogrehcem in pevcem. Hvala za pomoč tudi organizaciji ZB in sosedom. Žalujoči: sinovi, hčeri, sestra in brat ter ostalo sorodstvo Podlonk, 14. marca 1980 ZAHVALA Ob prerani izgubi moje sestre PAVLE BERGANT kreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebno zahvali dolžna zdravniškemu osebju bolnice Golnik in dr. Potočniku za pomoč in lajšanje bolečin Hvala vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti. za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje. Zahvala tudi KZK Kranj - TOZD Kmetijstvo za venec in poslovilni govor. Zahvaljujem se tudi g. Župniku za opravljen obred. Žalujoča sestra Urška in drugo sorodstvo! Šenčur, 13. marca 1980 ZAHVALA Oh boleči izgubi naše drage in skrbne mame. babice, prababice, tašče in tete ANTONIJE OMAN roj. Logonder se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. ji poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Se posebej se zahvaljujemo dr. Kocjančiču iz Kranja in osebju oddelka za intenzivno nego bolnice Jesenice za lajšanje bolečin in ves trud pri zdravljenju njene težke bolezni. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Bahorju za lep cerkveni ohred in poslovilne besede oh odprtem grobu. Žalujoči vsi njeni! Kranj, Kokrica, Stražisče, Bitnje, Ljubljana, Olomouc OLAS14.STRAN. 3 MARTA ODGOVARJA Tanja, Kranj - Rada bi imela športno krojen in preprost plašč. Vzorec blaga vam prilagam. Stara sem 31 let. visoka 169 cm. težka sem pa 63 kilogramov Odgovor - Plašč je nekoliko širšega kroja, ima manjši ovratnik, enovrstno zapenjanje in dva žepa. Pod krajšim sedlom je spredaj in zadaj ubran. Rokava so ravna, spodaj stisnjena s pasom. Dolžina je čez koleno pas pa iz blaga PETEK, 21 MARCA 1« Ta mesec na vrtu GREDICA RDEČIH JAGOD Pri jagodah moramo v marcu odstraniti vse posušene, porumenele in poškodovane liste: porežemo jih z ostrim nožem, ne da bi poškodovali razrastišče rastline. Porezane liste zberemo in uničimo, ker so na njih pogosto povzročitelji bolezni. Med vrstami jagod zrahljamo zemljo in jo pripravimo za talno zastirko. Vendar pa moramo biti pri okopavanju jagod previdni, da ne poškodujemo korenin. Dosedanjo zastirko podkopljimo ter jo nadomestimo z. novo. Najprimernejša je šota. katere damo za 5cm na debelo. Zemlja se tako bolj počasi izsušuje in tudi plodovi se med dozorevanjem ne morejo zamazati z. zemljo. Obenem jagodnemu nasadu tudi pognojimo z. umetnimi gnojili. Gno- J DISAVNICE IN ZAČIMBE Krebuljica Tanki, praproti podobni listi te korenove sorodnice so zelo podobni peteršiljevim. Ampak tu se podobnost med peteršiljem in krebuljico tudi neha. Krebuljica ima poseben okus. ki nekoliko spominja na janež. Krebuljica. pehtran, peteršilj in drobnjak veljajo v francoski kuhinji za »quatre fine herbes«, to je. štiri boljše dišavnice. Krebuljico dodajamo juham, omakam in solatam. Zaradi njenih prikupnih listov in vejic krasimo z njo hladne jedi. Izvrstno se poda k omletam, polnjenim s sirom. jilo trosimo po okopavanju, toda preden razgrnemo zastirko. Trosimo suho umetno gnojilo v zrneih: najboljše so tiste mešanice nitrofoskala. ki vsebujejo manj dušika. Na kvadratni meter damo okrog 30 gramov gnojila. Sicer se jagode sade jeseni, toda včasih s«- zgodi, da jeseni še ne moremo saditi jagod tja. kjer nameravamo pripraviti novi nasad, ker zemljišče še ni izpraznjeno. V tem primeni lahko sadimo jagode tudi spomladi. Za to so primerne sadike, ki smo jih že jeseni pikirali. Ce sadimo jagode z velikimi koreninskimi grudami, lahko pričakujemo precejšen pridelek že prvo leto. Pred sajenjem moramo jagodne sadike temeljito zaliti, da koreninske grude ne razpadejo. Jagodne sadike vzgajamo v zemlji s primesjo šote. ki pospešuje razvoj korenin in tako presajene rastline skoraj nemoteno rastejo naprej. Sadike, katere jeseni nismo pikirali. dajo prvo leto le neznaten pridelek. Ker jagode pri pomladni setvi še ne pokrijejo popolnoma grede, lahko medvrstni prostor izkoristimo za zgodnjo zelenjavo kot je redkvica, zgodnji korenček in podobno. r Dušena puranova bedra Za 5 oseb potrebujemo: 7~><\ku puranu vih heder. 50 dkg jušne /elenjave. I rVbll- lo. 10 rlkg prekajene Klanim*. 2drl mwl«»- I;«, ml, poper, lovorjev list in /eleni peter silj Na slanini, narezani na kocke, pražimo drobno narezano zelenjavo, dodamo osoljeno meso. Ko se vlaga izpari, dolivamo kostno juho. Dodamo poper, lovorov list in vino ter pokrito dušimo do mehkega. Ko je meso mehko, ga položimo na ovalni krožnik, omako zmiksamo. še prevremo in z njo prelijemo meso. r Varčujmo pri plinu Ce se hočemo okoristiti s prednostmi, ki jih predstavlja plin kot toplotni vir energije, potem moramo poznati vse tehnične prednosti plinskih aparatov. Predvsem moramo vedeti, da je vsak plinski gorilnik ključ za varčevanje. Pri nakupu kateregakoli plinskega aparata moramo podrobno prebrati navodila in pravila, ki so jih tovarne zbrale pri preizkušanju aparatov, da so dosegle najboljši izkoristek. Popolnoma moramo ločiti pravilni Bunsenov plamen od napačnega, ki ne samo. da nam poČrni posodo, temveč nekoristno troši plin. zastruplja in zasmraja zrak v prostoru. Pri kuhanju ne uporabljamo ozkih posod. V posodo nalijemo le toliko vode. kolikor je potrebujemo. Z odvečno vodo ne tratimo samo plina in časa. temveč uničujemo predvsem pri kuhanju zelenjave hran- ljivost in vitamine. Kuhajmo t pokriti posodi, ki naj vedno staji na sredini gorilnika. Plin pritfjr-mo šele. ko smo postavili na štedilnik: dokler ne zavre, gori plinski gorilnik s plamenom, nato ogenj »pnwr-mo« toliko, da juha. kromfar. zelje itd. počasi vre. S spretan izbiranjem velikosti planem zmanjšujemo porabo plina. Vedeti pa moramo, da le Čist gorflai varčuje plin. Pri plinskem gorilcu v pečki pazimo, da plin gori po vsej dott-ni. Ugaslih vžigalic ali papirnat« svaljkov ne spuščamo v pečir*. Ko se nam pri vžiganju vžigahra zlomi, ali zaradi prepiha ugane, zaprimo plin v pečici. Mešanim ne zgorelega plina in zraka v pe* ci hi se nabrala in bi se pri pe-novnem prižiganju hipno vžgal*, včasih tudi z neljubimi posledt NAMAZ S SKUTO IN GNJATJO POTREBUJEMO: 20 dkg skute. 1 dl mleka. 10 dkg aurove ali kuhane, bolj mastne prekajene svinjine, 1 drobno čebulo, sol po okusu, zelen peteršilj. Skuto pretlačimo, prilijemo mlačno mleko in penasto ume-šamo z metlico za stepanje snega. Med mešanjem dodamo sesekljano ali na mesoreznici zmleto svinjino, sesekljano čebulo in zelen peteršilj. Po okusu solimo. Moda Domači zdravnik Če imamo vneto grlo ali čire v grlu — Zdrobljen sladki janež zavremo v vinskem octu. pustimo 5 minut stati, nato precedimo. Ko je tekočina že mlačna, dodamo medu ter grgramo. Ali pa: zdrobljeno laneno seme dobro premešamo z medom ter dajemo obkladke okrog vratu. Ce so vneti mandeljni, grgramo čaj iz sladkega janeža z medom. L -__J Belit-mt *dra ali belo rdeča bo m* ljubljena kombinacija let***}«* poletja Tale- jopica iz btmcbnm volne, kombinirana z gladko behn ima pridih vedno elegantmtft Chanel stila. Ce se je bttste fbj*: h samih desnih zank je spleten*. Srečanje s pisateljem V šoli nas je obiskal mlad humorist, pisatelj Miha Mate. Ko je stopil v razred, kjer smo se zbrali vsi. ki radi beremo knjige, smo se vprašujoče zazrli vanj. Le kakšen je?Je tudi sicer poln veselega smeha in zabavnih domislic? Ti dve vprašanji sta se mi utrnili ob njegovem prihodu, med pogovorom pa sem dobila odgovor. Moram priznati, da nam je Miha Mate povedal veliko zanimivih stvari in se nam pokazal kot srečen, uspešen in vesel Človek. Njegova posebnost je. da govori v ribniškem narečju. Ko nam je prebral eno od svojih zgodb, se mi je prikazala, v čisto drugačni luči. Spoznala sem vso lepoto ribniškega narečja in ugotovila, da zgodba ne bi imela takega čara. če bi bila napisana drugače. Pisatelj se ukvarja tudi s pisanjem kritik in tako smo imeli priložnost zvedeti marsikaj zanimivega o tej stroki Tako se je vživel v pogovor, da sem dobila občutek kot da je eden izmed nas Včasih je pogovor malce LITERARNA UGANKA Pisatelj Karel Grabeljsek za otroke piše hudomušne pripovedi o zgodah in nezgodah naših partizanov. Prav gotovo ste se nekaterim od srca nasmejali, ko ste jih prebirali. Tudi knjiga, po kateri vas sprašujemo, je polna dobre volje. Uganite naslov te knjige! Objavljamo kratek odlomek in ilustracijo. Perilo, ki so mi ga tistikrat poslali od doma. je kar dolgo zdržalo, četudi je bilo na meni noč in dan. Sča soma pa se je začelo trgati, posebno potem, ko je postalo topleje. k<> sem se kdaj po kdaj le slekel. dal perilo pod vodo in ostrgal največjo uma za ni jo z njega. Zdi se mi. da je njego vem u zdravju moje pranje škodovalo. Dobivalo je rse več lukenj in te so postajale vse večje Nazadnje so bile že tako velike kakor zaplate, ki so jih držale skupaj Odgovore pošljite do ponedeljka, 31. marca, na naslov: CP Glas, -64000 Kranj, Literarna uganka. Izžrebanca čaka »svinčnik na vrvici« in komplet Glasovih značk. Srečno! zastal, a je pisatelj takoj zapolnil praznino s kakšno svojo domislico. Toda kaj se skriva za krinko, ki jo kaže človek v javnosti, tega ne vem. Gotovo ima tudi on svoje težave, slabe trenvitke in razočaranja. Cas. ki smo ga preživeli skupaj, pa mi ho ostal v lepem spominu. V pogovoru s pisateljem šele prav spoznaš vrednost njegovih knjig, ki ti postanejo še veliko bolj razumljive. Karmen Kristan, 8. b r. osn. šole Cvetko Golar. Skofja Loka Polžek Polžek leze, poliek gre. Če nastaviš mu roke, urno vse rožičke spravi, čez čas sele naprej se odpravi. Počasi leze, vse obleze. Robi Oblak, 6. a r. osn. šole Cvetko Golar. Šk. Loka Nagrada gre v Gozd Martuljek Zadnja literarna uganka pa res ni bila zahtevna. Odlomek je bil kajpak iz knjige Rumena podmornica mladinskega pisatelja Leopolda Suhodolčana. Nagrada, kemični svinčnik na vrvici in komplet Glasovih značk, tokrat potuje v Gozd Martuljek 42 a, kjer živi Marjan Trstenjak. Iskrene čestitke, druge pa vabim, da se spet oglasijo ob naslednji literarni uganki. Naše misli so pri tebi, Tito Najvažnejša novica dneva je zame poročilo o tvojem zdravju, Tito. Ni besed, s katerimi bi izrazili željo za tvoje okrevanje. Ti, ki se nisi vdal v najhujših bojih, se nikar ne vdaj zdaj. Velik človek si, Tito, največji, poznajo te po vsem svetu. Tvoje ime je simbol miru, bratstva in enakopravnosti med narodi vsega sveta. Tvoje zaupanje v nas mlade te ne bo razočaralo. Naše misli so pri tebi, Tito. Tina Herlec. 6. b r. osn. šole Stane Žagar. Kranj Spuščali smobarčice S ŠOLSKIH KLOPI Zakaj se mamice jezijo? Moja mami se razjezi takrat, ko sem tečna. Moja mamica se razjezi takrat, kadar ne ubogam na prvo besedo. Mamica se razjezi, če ati začne nekaj brez zveze peti. Moja mamica se razjezi takrat, kadar sva z bratcem poredna in takrat, kadar se nočem učiti. Moja mamica se razjezi takrat, kadar očka bere knjigo in se na glas smeji, ker je tako smešna. •* Moja mamica se jezi, kadar očka ali jaz ne prideva pravočasno domov. Moja mamica se jezi, če se očka pri mizi naslanja na časopis, ker se potem pozna na prtu. I Venci 2. a r. osn. šole Peter Kavčič. Skofja Loka........ . . - Tudi letos smo v Kamni gorici 11. marca zvečer spuščali barejce v vaškem potoku. To je zelo star običaj, ki nas spominja, kako so kamnogoriški žebljarji, naveličani zimske teme in mraza, dan pred Grego rije vi m dali »luč v vodo«. Ob potoku sredi vasi se je zbralo staro in mlado iz Kamne gorice in tudi od drugod. Otroci smo prinesli svoje barčice, ki smo jih že teden prej skrbno pripravili za ta dan. Večinoma smo imeli hišice s svetlimi okenci, videli pa smo tudi lične brunarice, kovač-nice, šmarne križe, cerkvico in oglarsko bajtico. Vseh je bilo kar 49. Otroci smo veselo tekali s svojimi barčicami na spodnji konec potoka in jih spuščali v vodo. Tako je plavala po vodi cela vasica. Pri mostu ob cesti pa je barčice pobiral iz vode pogumni Franci in jih dajal lastnikom, da so jih zopet spuščali. Zelo prijetno in vaaelo *** preživeli večer pred Gitajanfr vim. Jani Kavčič. 4. r. osn. šoke Stane Žagar. Lipnica --n Včasih jokam Nimam mame. Nadomešča m jo W katerakoli mama. Zato ga i**9 rad kot mamo. Ko p *mt gajo. Nekaj vozičkov papirja, kolikor ga zherej<> orehorski šolarji, .sfcrrtaj ' velik'*' če hi se"pa vsi gorenjski pionirji takole vpregti'v'm zbeoh odpadni papir vsaj enkrat na m.ser. hi s< pa že poznalo. — D. Dolenc Tudi z manjšimi rednimi mesečnimi pologi se da v določenem času veliko privarčevati. Če se odločite namensko varčevati za stanovanje, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 2001l kredita. Vse podrobnejše informacije vam bodo dali v vaši banki. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske vam pomaga s posojilom do stanovanja razstava in prodaja pisarniške opreme in strojev OD 17 DO 24. III. V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU ODPRTA VSAK DAN OD 9. D016.URE VABLJENI! murka £\ KOMPAS m ^ JUGOSLAVIJA -hM NOVA PRILOŽNOST S KOMPASOM IN G LASO NA IZLET KDAJ? i KAM? 29. in 30. marca /PREKMURJE 1 100 din 1 050 din CENA uleta po osebi je m NAROČNIKE GLASA velja tudi za ožje svojce i .eno ,e vračunano avtobusni prevoz gostinske stor.tve po sporedu vsi ogledi po sporedu ter vodstvo in organizacija potovanj PRIJAVE Z VPLAČILOM SPREJEMAJO: -POSLOVALNICE KOMPASA „OAWII, - NAŠA MALOOGLASNA SLUŽBA V KRANJU »aroćn.k, Glasa ob pr.jav. predložite izrezek u časopisa k,er ,e vt,sn,en /H naslov' NE ZAMUDITE ENKRATNEGA DOŽIVETJA! Popravek razpisa prostih del in naloj; upravnika gledališča Amatersko objavljeno 14. mara 1980 GLEDALIŠČE namesto pet let delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih delovnih nalogah TONE CUFAR Jesenice je pravilno pet let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih. GOLICA JESENICE TO ZARJA Akustika — servis VIKTORJA KEJŽARJA 7, JESENICE, tel.81-373 Osnovna šola FRANCE PREŠEREN Kranj Komisija za medsebojna razmerja delavcev rezpisu-je prosta dela in opravila KUHINJSKE POMOČNICE za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom. Prijave pošljite v toku 15 dni po objavi. DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE SPECERIJA BLED dne 2?. 3. 1980 MARKET DOBE BLED, Kajuhova 3 SUPERMARKET UNION JESENICE C. m. Tita ?? Dostava na dom in montaža! servis: — popravilo izdelkov ISKRE in El NlS v garanciji — popravilo gospodinjskih, akustičnih in TV aparatov ostalih znamk tfsovina: — akustika. TV aparati — glasbila Obiščite nas! Prizadevali si bomo ugoditi vašim željam! OblPtlJuOfe ŠKOFJA LOKA Blaževa ul. 3 objavlja prosta dela in naloge KV MIZARJA Pogoji: , — poklicna šola lesne smeri z enim letom delovnih izkušenj Posebni pogoji: — poskusno delo 1 mesec Nastop dela je možen takoj. ProSnje pošljite v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov Obrtnik, Škofja Loka, Blaževa ul. 3. DESA art. 9535 v črni barvi podloga in zgornji del pravo usnje 690 din mm KI SPRETNI NA MOTORJIH - Kadeti med šolanjem opravijo izpit za voznike A in B kategortje, to je v učnem programu, vendar pa je hrumenje motorjev in vožnja na »krosovcih« za vse mlade tako privlačna, da je moto sekcija prav gotovo ena najštevilnejših po udejstvovanju mladih kadetov v popoldanskem času. ZVEST POMOČNIK - V okviru Šolskega centra je tudi šola za vodnike službenih psov v Podutiku; šolan pes je v rokah vodnika velik pomočnik pri iskanju nepoštenih, prav gotovo pa se je že ničkoli-kokrat šolan pes izkazal pri iskanju izgubljenih otrok in odraslih, zasutih v snegu in podobno. ISKANJE MAMIL — Posebej izšolani psi labradorske pasme so zaradi svojih prirojenih lastnosti še posebej primerni za iskanje zla modernega časa — mamil. Prizadevni iskalci, zdaj jih vzgajamo že pri nas, so sicer zelo ješči, mamil pa ne poskusijo, kot sicer nekateri zmotno mislijo. MOJSTRI PRIJEMOV - Tudi za športe velja kot za druge predmete, kadeti lahko dopolnjujejo tudi as* rednega programa:po barvah pasov f*J* da sklepati, da so med njimi že tu«** spretni, kar gre zasluga brez dvoma trn dobrim trenerjem. C V Sloveniji kljub dvem šolam za miličnike de vedno primanjkuje okoli 1000 miličnikov Dinamičen _ v službi varnosti V trinajstih letih je v šoli za miličnike kadete v Tacnu zaključilo šolanje 1600 (vključno z letošnjimi) miličnikov — Štiriletna srednja šola vzgaja in izobražuje za strokovno podkovan, lep, a tudi težak poklic — Več kot 200 miličnikom kadetom se vsako leto pridruži še približno enako število izšolanih miličnikov in leto in pol trajajoče šole za miličnike v Ljubljani, ki edina usposablja tudi miličnice Letos junija bo Solo za miličnike kadete v Tacnu zaključila že deseta generacija miličnikov kadetov, odkar je bila leta 1967 ta Šola ustanovljena. Prav gotovo je kadetnica v Tacnu pod Šmarno goro najbolj znana Šola v okviru Šolskega centra Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS, iz katere jj? v vseh teh letih — najprej sicer triletnega Šolanja kasneje pa Štiriletnega — priSlo okoli 1600 miličnikov kadetov. Marsikdo pa to srednjo Solo zamenjuje s Solo za miličnike v Kotnik ovi ulici v Ljubljani, ki prav tako usposablja za isti poklic vendar v bistveno krajSem času, poldrugem letu: dijaki te Sole pa prav tako kot kadeti zaključijo Šolanje s približno enakim znanjem. Razlika seveda je, saj se v kadetnico vpišejo učenci po končani osemletki, v Solo za miličnike v Ljubljani in tudi v oddelke v Kopru in Mariboru pa po končani tri ali Štiriletni srednji Soli delavec ali delavka, ki sta bila seveda sprejeta v milico, vendar (za moSke) po opravljeni vojaSki obveznosti. Miličnik oziroma miličnica prejemata med Šolanjem osebni dohodek in se jim čas Šolanja, ki je pravzaprav Šolanje oh delu, vSteva v delovno dobo. kar je edini primer takega Šolanja pri nas. Dekleta, ki jih zanima poklic miličnice se vpisujejo - vsaj za sedaj je tako — le v Solo za miličnike v Ljubljani, to je v Solo, ki usposobi za poklic v poldrugem letu, medtem ko je srednja Sola za miličnike v Tacnu Se vedno namenjena zgolj fantom. Ne bi pa nikakor mogli reči, da med dekleti za ta poklic ni zanimanja, saj se vsako leto med kandidati za ljubljansko Solo, od 150 do 200 jih je. prijavi vedno tudi okoli 30 deklet v starosti od 18 do 25 let. kar je tudi starostni pogoj za fante. Ko je na vsakoletni tiskovni konferenci Šolskega centra sredi tega tedna v Tacnu tekla beseda prav o tem, je direktor Šolskega centra Franc Kostrevc omenil, da je okoli 15 odstotkov miličnic v službi milice za sedaj tisto Število, ki je za naSe razmere primerno, a je prav gotovo vsaj Se enkrat večje od Števila žensk v enakih poklicih po svetu. Ce pa se bo pokazalo potrebno, pa ni rečeno, da bi se miličnice morale šolati izključno v Soli ljubljanskega tipa: nikjer ni torej rečeno, da ne bi kdaj dekleta prodrla tudi v srednjo Solo za kadete, vendar za sedaj seveda še ne kaže. da hi se to lahko zgodilo že drugo leto. V Tacnu, v srednji Soli za miličnike kadete, vsako leto maturira okoli 220 miličnikov, kar je približno toliko kot tudi na Soli za miličnike. Vendar pa to število 400 do 500 miličnikov vsako leto niti približno ni toliko, kot bi jih potrebovali. Ze vrsto let se namreč ponavlja Številka, da v Sloveniji primanjkuje okoli 1000 miličnikov. Ta primanjkljaj je podsekretar republiškega sekretariata in načelnik milice za Slovenijo Leopold Jesenik potrdil tudi letos: »Fluktuacija sicer ni velika, dosti manjša je kot na primer v drugih poklicih, vendar pa zaradi zgodnejšega odhajanja v pokoj nikakor ne moremo z novimi generacijami pokriti odliva iz tega poklica, kaj šele, da bi bilo miličnikov dovolj za nova dela in naloge. Čeprav letos kaže, da bo prijav za šolo v Tacnu veliko, pa se bojimo, da bo tako kot že prejšnja leta, zelo malo prijav s Primorske, Gorenjske, pa tudi Dolenjske, več pa jih je z ostalih regij. Po šolanju seveda miličniki želijo nazaj v svojo regijo, kar pa seveda prav zaradi skromnega zanimanja iz ostalih regij ni vedno mogoče.« Medtem ko je za vpis v šolo za miličnike pri postajah milice pravzaprav vse leto razpis odprt, saj se šola s tem krajSim programom začenja vsake pol leta. pa je za kadetnico/v Tacnu razpisni rok do 20. aprila. To ia osnovnih šolah in tudi na skupnostih za zaposlovanje, ki sode- FRANJO PFTFR-NFLJ. pomoćnik ravnatelja *ole v Tacnu: »Kadetnica v Tacnu ima kar zahteven ućni program, ki ne t. interesnimi dejavnostmi sestavlja celovit vzgojno izobraževalni sistem.« ---------- lu jejo pri letošnjem vpisovanju v usmerjeno izobraževanje dobro vedo. prav tako najbrž tudi vse o sprejemnih pogojih in o sposobnostih, ki se zahtevajo za sprejem v Tacen. Morda so najostrejši prav zdravstveni oziroma psihofizični pogoji in zaradi tega je sprejemno »rešeto« tudi najbolj gosto. Po zahtevnosti se šola verjetno vsaj glede splošno izobraževalnih predmetov ne razlikuje od nivoja ostalih srednjih šol. razlikuje pa se seveda po specifičnosti nekaterih predmetov, ki jih seveda ne hi našli na kaki drugi srednji šoli. Obenem pa imajo po končanem šolanju in seveda določenem času prebitem na praksi miličniki tudi možnost nadaljevati šolanje na višjih šolah ali fakultetah, kot so na primer višja upravna šola za notranje zadeve, pravna fakulteta itd. Razvoj šole v Tacnu v zadnjih letih ni bil ravno majhen: zrasle so nove stavbe za bivanje dijakov, telovadnica, bazen, jedilnica; kabinetni pouk poteka z najsodobnejšimi učnimi metodami, pri katerih ima tehnika prav gotovo najvidnejšo mesto. Ze samo to. da imajo svojo šolsko televizijo, ki lahko oddaja štiri programe, v katerega se lahko kadarkoli po zaslugi telekina vključijo tudi z najbolj sveže posneto oddajo, kar mimogrede povedano nima niti sodobno opremljena ljubljanska televizija: sami snemajo tudi »dnevnik«, ki ga pripravljajo dijaki iz no- .J02F. VF.RBIC. ravnatelj Sol«' za miličnike kadete: »Letos zaključuje šolanje 170 kadetov, v desetih letih pa je iz tacenske kadetnice prišlo okoli 1600 miličnikov. Sol« je povezana s krajevno skupnostjo, mladinsko organizacijo, športnimi društvi, solarni in drugimi.« TONF BRFGAR. ravnatelj sole za miličnike v Ljubljani: »V soli za miličnike in miličnice se z oddelkom v Kopru in Mariboru v poldrugo leto trajajočem šolanju izšola vsako leto okoli 220 miličnikov in miličnic med njimi je okoli 30 miličnic« FRANC KOSTRFVC direktor Šolskega cr*~ tra: »Vloga milice pa nas je različna od ire$y v svetu: ne gre W » preganjanje tkodhma pojavov, kriminalnih dejanj, pač pa je na prrtfi mestu prav gotovo iaf» ta vijanje varnoati aM* nov. naj ima miličnik pn svojem delu veciaoaa opravka s poltenimi aV čani. Brez dvoma lep ■ težak poklic, v katere« si prizadevamo, da ki bilo kar najmanj apa-rabe orožja. Vse pore pada tek. da lani niso mibč niki nikoli u po orožja, niti niso bili i orožjem napadeni: >aw en a od dežel, ki se s tak« varnostjo lahko le pa-hvali in pri tem ima vomno veliko zashtftadi delovanje milice.« Foto F Pridan «8 •K « vinarskega krožka. Najsodobneje so opremljeni tudi kabineti za fiziko in kemijo, da ne omenjamo še fono-laboratorija. kjer se uče treh tujih jezikov. Zanimivo za obiskovalca, za dijake pa seveda le urjenje spretnosti in ostrega očesa, je tudi filmsko strelišče, posebej urejeno vadbišče za streljanje v gibljive cilje. Ne nazadnje je tu tudi »avto park« poln avtomobilov in seveda tudi motornih koles, od težjih, potem takšnih za mo-tokros in mopedov, skratka vozil, ki se"jim nobeno fantovsko srce ne more upirati. Zato je poleg obveznega učnega programa tudi neobvezni del — popoldanski — prav v moto sekciji tudi zelo številen. Sicer pa tako dijaki kot vodstvo šole radi in s ponosom povedo, da lahko učenci izbirajo kar med 42 svobodnimi aktivnostmi, kar bi težko našli še kje na srednjih šolah. »če se le da,« pravi novi ravnatelj šole za miličnike kadete Jože Verbič, »vsakemu dijaku omogočimo ukvarjanje z dejavnostjo, ki ga veseli in pri tem ni pomembno število. Tako jih je recimo v slikarskem krožku le osem, vodi ga akademski slikar, medtem ko so seveda naj*** nejši popoldne pri športu, kot* judo, karate, motoristi, pot**" v foto krožku, pa jamarji, t&£ sti, celo kanuisti in P0*** Skratka, spretnosti, ki jik •** vsak miličnik obvladati fj^ nem programu, lahko v p*?*^ času razvija še naprej, 0*1"*: se ukvarja z dejavnostmi, t sproščajo in bogatijo oseba***"* Prav tako je treba povedati.* Sola v Tacnu, kakor J> drugačna po internatskem nafl» noSenju uniform in sicer nekaW* značilnostih vojaške šole, nikakor t* živi zaprto in sama zase: nasproti* zelo si prizadeva za sodelovanj*v krajevno skupnostjo, z mladinskik* organizacijami, z ostalimi V>h»k tudi izrazito »ženskimi«, kot je ** primer medicinska Sola. z »'kljtt^ vanjem dijakov v različne n^niit-stacije od različnih javnih prin* tev. pohodov in podobno Škrat**. dijak Sole v Tacnu ne bi smel itnf po zaključnem šolanju in uspoeor-ljenosti za zahteven poklic tudi o*-rebitnih težav pri vključevanju i življenje in delo. kar pa bi sicer ni stajalo prav gotovo, če bi na ta soct alno vzgojni vidik Šolanja pozabili L*. M* KRIMINALISTIČNI MUZEJ - Ne le mičičniki kadeti, tudi študenti pravne fakultete in drugi uporabljajo muzej kot učno bazo, saj v svojih oddelkih prikazuje ne le pregled najbolj znanih zločinov pri nas z nekaterimi avtentičnimi predmeti, pač pa tudi načine in posledice drugih kaznivih dejanj; poseben oddelek pa Je namenjen pregledu zgodovine kriminala skozi stoletja pri nas. FONOLABORATORIJ - Pouk tujih jezikov poteka v sodobno opremljenih učilnicah, pri tem pa uporabljajo tudi šolsko televizijo. FOTOGRAFIRANJE - V svojem foto-laboratoriju se lahko kadeti v prostem času posvečajo svojemu konjičku. POVEZAVA Z VSEM SVETOM - l/»*> rabe vseh vrst brezžičnih zvez se sien dijaki pri uče po obveznem programu, m manjka pa tudi zagretih radioamaterje*, hi v prostem času navezujejo stike i radioamaterji po vsem svetu. Prav trn r Tacnu so radioamaterji ob potresu v Črni gori, ho nehaj časa niso delovale n*h$m druge zveze, bili edini stik s potresmm področjem ter tako skrbeli za potrekm pretok informacij. I Si 17. STRAN. sistem iz Alplesa sava mm k*mobilj$kih Školjk železarne ne marajo. - Foto: Perdan sak odpadek ni odpadna surovina hi kranjskem Dinosu bodo letos zbrali več kot fttitoč ton odpadnih surovin — Boljša organi-^djt zbiranja po krajevnih skupnostih — Najeti papirja zberejo pionirji — Najboljši so iz osnovne šole Tone Čufar z Jesenic % podatkih, koliko ton odpadnih predvsem starega železa. ^ejt in barvnih kovin in ne na-^jp tudi stekla uvozimo in koliko Nt porabimo zanje, radi pokalna delovne organizacije, ki so ^•kftfo* za zbiranje odpadnih **t*rkk)v. če*, koliko vsega leži H. it malo potruditi bi se bilo Ena takšnih delovnih orga-*«rjj je DINOS. ki ima svojo ^•»otudi v Kranju. Zato smo se pri "A pozanimali, kako je z zbiranjem ^•rfnih surovin. Povedali ko. da so lani v njihovi ki obsega področje Idrije. Tkjta in vse Gorenjske zbrali ton odpadnega materiala in y*t HKflflf) ton Železnih odpadkov. Jlfon papirja. 200 ton odpadnih Nfc kovin in 150 ton stekla. To *j» opravilo 44 delavcev, od ka-Hjpsamo 8 »režijcev«. Med sled-*■» v*teti tudi vodje skladišč. Za Zato je treba železo ločiti od omenjenih materialov. Veliko težav imajo tudi z avtomobilskimi školjkami, ki jih nobena železarna noče odkupiti. Težave imajo tudi s steklom, saj morajo steklenih odpadkov zbrati vsaj en vagon pa še nobenih zamaškov ali nalepk ne sme biti zraven. Zato so lani vse steklene črepinje izvozili v Italijo, kjer proizvajalci niso tako natančni kot naši. Kljub temu pa Dinos odkupi vse surovine, tudi stare štedilnike in avtomobilske školjke, če jih lastnik ali kdorkoli pripelje tja. Da bi take manjše kose zbirali posebej, je zanje predrago, ker priprava in sortiranje surovin zahteva veliko dela. Kaj bi bilo torej treba narediti za večje zbiranje odpadnih surovin? Pri Dinosu pravijo, da hi najprej morale delovne organizacije bolj skrbeti, da se vse neuporabno po tovarnah počisti in. da se zberejo res vsi še uporabni odpadni materiali. Drugo, kar je. da bi se morale delovne organizacije, ki takšne surovine potrebujejo, nasloniti predvsem na domači trg in proizvodnjo zastaviti tako. da bi s predelavo odpadnih surovin prihranili pri nakupu reprodukcijskega materiala. Bolje hi se bilo potrehno organizirati tudi po krajevnih skupnostih, če ne drugače vsaj z občasnimi zbiralnimi akcijami. Najbolje pa hi seveda bilo, da bi že vse odpadke občani sortirano odlagali. Le tako jih lahko ponovno uporabi industrija, pomešani so samo za odpad. L. Bogataj Značilnosti sestavljenega sistema alples • dve izvedbi bukev, Uganda • osem osnovnih elementov c • štiri višine o3N/3 • dve širini • dve globini • 80 elementov ndustrija pohištva • Železniki r %mmje kovinskih "f*o:P. Perdan odpadkov. ^planirajo, da bodo zbrali 17.200 4padkov. vendar pa že sedaj ^ kaže. da bodo plan lahko precej '•leffi Število zaposlenih pa bo enako Odpadne surovine delavci Dinosa Nrijo po tovarnah, s katerimi Sp pogodbe in pri zasebnikih. ^*»jo. da hi lahko zbrali veliko več *w«fin starega papirja in stekle-)%Lf> bi imeli v krajevnih skup-jjtč posluha za zbiralne akci-■^nvljeni so v krajevno skup-^^eljati kontejnerje, v katere "■■je odložili, seveda sortirano, »teklo in kovinske odpadke. V^rranjii papirja so se doslej **ftk) izkazali pionirji. Najboljša • pionirska organizacija osnovne %Tone Cufar z Jesenic, ki vsako •Sdk?«- toliko starega papirja kot » kranjske šole skupaj. Zbrani '•pj delavci Dinosa takoj odpelje-' lr vodje akcij, največkrat so to "'itdjire ali mentorji pionirskih 'ur\t7.»n\. morajo sporočrti. kje je dar pa surovin ni dovolj le Vse kovinske odpadke je po-fmo natančno presortirati. Naša *4**rija namreč ne odkupuje bele. Hrjnlutne. emajlirane in nerjaveče "Vevine in ne aluminijevih žgur Modeli iz kolekcije pomlad-poletje 80, U so dobili priznanje „ljubljanski zmaj na sejmu Mode v Ljubljani. G L A S18. STR AN PETEK. 21 MARCA Ig Elektro Gorenjske DELOVNA ORGANIZACIJA za distribucijo in proizvodnjo električne energije n. sub. o. Kranj JLA 6 Delovna skupnost skupnih slu/h DO Klektro Gorenjske razpisuje 28. marca 1980 ob 12. uri v poslovnih prostorih temeljne organizacije združenega dela KLEKTRO SAVA Kranj na Stari cesti 3 v Kranju licitacijsko odprodajo - avto ZASTAVA - FIAT 132 GIS 107 KM, 1756 cm 1. 1974 - več pisalnih in računskih pisarniških strojev in - pisarniške opreme Ogled zgoraj navedenih sredstev je možen od 11 do 1 2. ure na let delovnih izkušenj v računovodstvu — gospodarska razgledanost in moralno politične k\ tete — potrdilo o nekaznovan ju — znanje enega svetovnega jezika VODJE TEHNIČNEGA ODDELKA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba tehnične ali organi/u I smeri in najmanj 4 oziroma r> let delovnih izkušeni vodstvenih delih v tehničnj službi — gospodarska razgledanost in moralno politične kvslh tete — potrdilo o nekaznovanju — poznavanje kamna, strojev, orodja in reprodukcijske^ materiala, specifičnost in izvoz istih — poznavanje rudarskega zakona in predpisov v granV ništvu — znanje enega svetovnega jezika :i VODJE NABAVNO PRODAJNEGA ODDELKA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske, komerciali* organizacijske ali tehnične smeri in najmanj 4 oziroaui 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih v kotn^ ciali — gospodarska razgledanost in moralno politične kvalitete — potrdilo o nekaznovanju — poznavanje kamna, strojev, orodja in reprodukcijske** materiala, specifičnost in izvor istih — znanje enega svetovnega jezika — vozniški izpit R kategorije Za vsa dela in naloge je mandatna doba 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naalov: Marmor Hotavlje, Industrija naravnega kamna, 64224 Gorenja vas, s pripisom za »razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izboru obvestili v 30 dneh po poteku rarpisa. 4 Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj n. sol. o. ponovno razpisujemo imenovanja individualnega poslovodnega organa Temeljne organizacije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje razpisne pogoje: - visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične, ekonomske ali nizacijske smeri - 5 let delovnih izkušenj - poznavanje smeri razvoja in proizvodnje ter strateške wm*M temeline organizaciie - pogoje, ki jih za individualne poslovodne organe določa Druilei dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini lesen« - aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika Mandatna doba traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je treba poslati v zaprti ovojnici v roku 15 dni po objavi razpisa aa naslov Iskra Elektromehanika Kranj, TOZD Tovarna tele** skih enot, Blejska Dobrava 124, 64273 Blejska Dobrava t ouak*k »za razpis« IPO TOZD TEL. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 45 dneh kijučku razpisa. x rT,,. ZAHVALA v Ob boleči izgubi nase drage mame, stare mame, sestre in tete CEBAŠEK MARIJE Udametove mame iz Trboj se zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč, sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje ter podarjene vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku iz Smlednika za lepo opravljen obred. Iskreno se zahvaljujemo pevcem iz Naklega za tako lepe žalostinke. Iz srca se zahvaljujemo vsakemu posebej za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni! Naklo, Trboje, 15. marca 1980 jjt ?! MABCA 1980 19.STRAN.O LAS TELEVIZIJSKI SPORED NoTA.SlIII. M Pororila «05 Jakec in JNiu htfka. otroška serija **Z besedo in aliko: Av-N*» pravljice 8.35 Sve-M 905 Pisani »vet 9.40 London je moj. w*dab>vanka 10.30 Pre- 5ijr rahtevnosti dela. a a cikla Pot do pra-J>» je spodbudne delitve ** Po (Jedeh napredka J* Ljudje in zemlja 12.20 yit 15.15 Poročila 15.20 S*rt Juaoalavija : Urug-2^ atno* iz Sarajeva v ^f»j Propagandna odda ja m - «mur«n»ki skoki za BSnri pokal, reportaža iz pr» lA05 Na* kraj 18.20 V-^-rderi jelen, anele*ki - »15 Risanka 19.26 Zrno "j"M 19-30 TV dnevnik L Norzaard: Vzpon i Andemena. TV nad. l-^Prtvitni detektiv, ame-^fim 22 40 TV kažipot I **rororila JJ* mS, RDEČI JE- Joirornoea priljubljeno £**$ko temo o otrocih in Otrednjo vlogo igra i katerem »e zbližata in sestrična, ko sJ*hdata rešiti življenje. Atapr Marlowe je znan j^Hr 0 «>ewr pripoveduje I?9* irtta legend. Večkrat c*ia trtfali tudi na film-P* alatnih V novejši ina-Mjo bomo videli danes V*Itp«nd režiser Robert ft detektiva odlično rMi Eliot Gould. Film H. TV mreže: J* Test 17.15 Poročila j. danes, jutri 21.10 *Tk* 22.00 Športna sobota ^Zagreb - I. program: kJ*«TV v Aoli: Na*i kraji. ■Nat-TV izbor 1105 TV v ftoli: Norveftka. Vrag na vasi. Prvi hrvaški pisani spomeniki 12.05 Stanovanjska kultura 14.20 OtroAka predstava 15.20 Nogomet JU : Urugvaj 17.15 Poročila 17.20 TV koledar 17.30 KoAarka Rabotnički : CZ 19.00 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 SmeSno dekle, film 21.45 TV dnevnik 22.00 V soboto zvečer JO ljubljanska banka NEDELJA, 23. III. 8.10 Poročila 8.15 Za nedeljsko dobro jutro — Od vsakega jutra raste dan: ženski Sevski zbor iz Gabrovke 8.45 ivljenje na zemlji, dokumentarni film 9.40 Sirotek. otroAka oddaja TV Beograd 10.35 TV kažipot 10.55 Štafeta mladosti, prenos 12.08 Mozaik 12.10 Kmetijska oddaja 13.10 Jugoslavija, dober dan 13.45 Poročila 13.50 Drsalna revija, posnetek iz Dortmunda 16.10 Razvoj popularne glasbe, serijska oddaja 17.00 Poročila 17.05 Potopljena mesta, dokumentarna serija 17.50 Športna poročila 17.55 Ne nagibaj se ven, madžarski film 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 S. Lukič: Zlom, II del drame 21.30 Kraljestvo boga bakho-sa. reportaža 22.00 V znamenju 22.15 Risanka 22.20 Glasbeni album 22.35 Športni pregled Film NE NAGIBAJ SE SKOZI OKNO je družbena drama, v kateri se na videz ne zgodi skoraj *iič, pa vendar se dotakne najrazličnejših vprašanj. Kraj dogajanja je železniška postaja, ki daje odlično priložnost za razkrivanje vaške družbe. Mlad fant se znajde na postaji brez dokumentov in zato zbudi sum med prebivalci kraja. Toda nihče nima dovolj čiste vesti, da bi fanta upal pripreti. Na koncu ga le obdolžijo nesreče, za katero so odgovorni drugi- Tako je film čudovita paleta značajev in je dosegel tako komercialni kot umetniški uspeh. Oddajniki II. TV mreže: 15.15 Test 15.30 Nedeljsko .popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 DedLAčina za prihodnost 20..55 Včeraj, danes, jutri 21.15 Kockar, francoski film TV Zagreb - I. program: 9.45 Poročila 9.55 OtroAka matineja 10.55 Štafeta mladosti, prenos 12.10 Kmetijska oddaja 13.10 Jugoslavija, do- ber dan 13.50 Studio 071 14.20 Mladinski film 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 S. Lukič: Zlom II. del 21.30 Karavana: Les-novo 22.00 TV dnevnik 22.20 Glasbeni album 22.35 Sport ni pregled /O ljubljanska banka PONEDELJEK, 24. III. 8.55 TV v Aoli: Prva ježko-va pomlad. Pesem, Materinščina 10.00 TV v Aoli: Mate-rinAčina. Risanka, Zemljepis 16.05 Strbsko Plešo: smučarski skoki 17.35 Poročila 17.40 Glasba za cicibane: NaAa četica koraka 17.55 Mala čudesa velike prirode, dokumentarna serija 18.10 Izobraževanje ob delu, oddaja iz cikla Nenehno izobraževanje 18.35 Obzornik 18.45 Mladinska oddaja 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 S. Mrožek: Grbavec, predstava Mestnega gledaliAča v Ljubljani 21.45 V znamenju 22.00 Kulturne diagonale V GRBAVCU se znajde sedem oseb pred pročeljem podeželskega penziona; pet jih je nedeljskih gostov, Sesti je grbavi lastnik, sedmi neznanec. Čas dogajanja je nedoločen, verjetno pa pred drugo svetovno vojno. V Mrožkovem delu so združeni intelekt in razum, situacij-ska in dialoška natančnost. V njem je ironija in odmaknjenost, izmišljotina in barbarizem, lepota in glasba. Predstavo je uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.45 Zgodbe iz dedove pipe 18.00 Pravljica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena med-igra 18.50 Športna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost in mi 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Črni kruh, TV nadaljevanka TV Zagreb - I. program: 14.55 TV v Aoli; ponovitev 16.15 Strbsko Plešo: smučarski skoki 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Zgodbe iz dedove pipe 18.00 Pravljica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladinska oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 V. Nazor: Sjora Niko-leta, TV drama 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Panorama 22.ft5 TV dnevnik 22.20 Sarajevski glasbeni večeri /O ljubljanska banka TOREK, 25. III. 9.15 TV v Aoli: Živinoreja v Liki, Ali ste vedeli. Dnevnik 10 10.00 TV v Aoli: Dokumentarni film. Risanka. Glasbeni pouk 14.35 Šolska TV: Prostor v filmu. Ljudsko zdravstvo 15.40 Strbsko Plešo: smučarski skoki 17.10 Poročila 17.15 Jakec in čarobna lučka. otroAka serija 17.30 PustolovAčina. 18.00 Glasbena mladina na delu. 18.30 Obzornik 18.40 Obramba in samozaAčita 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.55 B. Prus: Lutka. TV nadaljevanka 22.15 V znamenju 22.30 Baletni portreti: Janez Mejač Baletne umetnike ponavadi vidimo le na odru. Občudujemo njihov ples, redkokdaj na pomislimo, kakšno je njihovo življenje za kulisami, koliko predanosti umetnosti in fizične moči se skriva za tem delom. Na to vprašanje vam bo morda vsaj deloma odgovorila nocojšnja oddaja BALETNI PORTRET, v kateri boste spoznali življenje in delo plesalca in koreografa Janeza Me jača. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Nove knjige 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 20.50 Včeraj, danes, iutri 21.10 Družina in družna, dokumentarna oddaja 22.00 Pesmi in pesniki T V Zagreb - I. program: 15.20 TV v Soli: Fizika v Sportu, Socialistična revolucija v Jugoslaviji 16.15 Strbsko Plešo: smučarski skoki 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 19.00 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 V srediSču 20.55 Bitka za Cile, dokumentarni film 22.35 TV dnevnik /O ljubljanska banka SREDA, 26. III. 9.35 TV v Soli: Za učitelje, NaSe, tvoje, moje 10.00 TV v Aoli: Izobraževalna oddaja JVS,cn£,a' Predftol8ka vzgoja 15.25 Nogomet Jugoslavija : Italija, prenos iz Mostarja 17.25 Poročila 17.30 Z besedo in sliko: A. Ingolič: Udarna brigada 17.45 Tisoč let bizantinskega cesarstva, dokumentarna serija 18.15 Pevski tabor Šentvid: Zamejski zbori 18.40 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Anton Čarovnik, vzhodnonemSki film 21.50 625 22.30 V znamenju Režiser Giinter Reisch s svojo humornostjo predstavlja posebno svežino v vzhodnonemSki kinematografiji. Sam pravi, da je treba obrniti svet na glavo in gle dalcu predstaviti zgodbo tako, da jo bo čustveno dojel. Zato je tudi junak filma ANTON ČAROVNIK ne koliko nenavaden, a vendar le tak, da se z njim lahko istoveti skoraj vsak gledalec. nik 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Znanost 18.45 Poezija 19.30 T V dnevnik 20.00 Kino-oko 23.00 Včeraj, danes, jutri 23.05 Kronika festivala malih eksperimentalnih odrov T V Zagreb - L program: 15.45 KoAarka Monting : Crvena zvezda 17 15 TV dnevnik 17.35 T V koledar Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test 17.25 Hokej Olimpija : Jesenice, prenos slov. komentar 19.30 TV dnevnik 20.00 Kratek film 20.15 Lieee: Košarkarski finale za Koračev memorial. prenos srečanja Cibona Arrigoni (s slov. komentarjem) 21.45 Včeraj, danes, jutri 22.05 Narodna galerija 22.35 Sest pesmi iz Južne Amerike TV Zagreb - I. program: 15.25 Nogomet Jugoslavija Italija, prenos 17.15 TV dnevnik 17..35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Zgodovina pomorstva, dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 21.30 Glasbena oddaja 21.15 TV dnevnik 22.30 Dokumentarni film /O ljubljanska banka ČETRTEK, 27. III. 9.10 TV v Soli: Sadovnjak spomladi, Prebavni organi. Gradnja cest 10.00 TV v Soli: Kemija, Risanka, Umetnost, Zgodba 16.10 Šolska TV: Prostor v filmu. Ljudsko zdravstvo 17.05 Poročila 17.10 Življenje na zemlji, dokumentarni film 18.05 OtroStvo mladosti, mladinska nadaljevanka 18.35 Obzornik 18.45 Najjužnejša kotlina. 19.10 Risanka 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Medicina po angleško in po ameriško, dok. oddaja 20.55 Iz koncertnih dvoran: D. Sostakovič: 14. simfonija 21.50 V znamenju 22.05 V labirintu bolniških, reportaža Oddajniki II. TV mreže: 15.30 Test 15.45 KoAarka Monting : Crvena zvezda (ženske). 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnev- 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 NaSa obramba 18.45 Poezija 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Glasbena oddaja 21.50 TV dnevnik 22.05 Koliko se med seboj poznamo /O ljubljanska banka PETEK, 28. III. 8.55 TV v Soli: Prva ježko-va pomlad, RuSčina, Športna rekreacija in zdravje 10.00 TV v Soli: AngleSčina, Risanka, Zgodovina, Reportaža 14.55 TV v Soli, ponovitev 16.20 Smučarski poleti, posnetek iz Harrachowa 17.20 Poročila 17.25 Mi smo smešna družina, oddaja TV Novi Sad 17.40 Ptičje strašilo. mladinska nadaljevanka 18.05 Beograjski festival jazza: Novi Singers 18.35 Obzornik 18.45 Čas iskanja in čas zorenja, oddaja iz cikla Od refleksa do logike 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Slo venski kraji med seboj — Velenje Trbovlje 21..35 Tigrove brigade, serijski film 22.30 V znamenju 22.45 Nočni kino: Zasebno življe nje Sherlocka Holmesa angleški film Film ZASEBNO ŽIV LJENJE SHERLOCKA HOLMESA prikazuje na pete dogodivščine dveh zna nih in priljubljenih junakov Sherlocka Holmesa in njegovega zvestega prijatelja dr. Watsona. Oddajniki II. TV mreže: 16.40 Test 16.-55 Obzorja, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 OtroAka oddaja 18.15 Mladinska oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.15 Človek in čas, dokumentarna oddaja 22.00 Amarcord, italijanski film 23.40 Kronika festivala malih eksperimentalnih od- TV Zagreb — I. program: 17,15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Mladinska oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 21.00 Buddenbro-ckovi, serijski film 22.00 TV dnevnik 22.15 Jajce, dokumentarna oddaja iz serije Mesta Kulturna skupnost Jesenice Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA - BLAGAJNIKA g polnim delovnim časom za nedoločen čas Kratek opis del: vsa administrativna in tehnična dela ter vodenje blagajne Pogoj: poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: - srednja šola administrativne ali ekonomske smeri, znanje strojepisa in stenografije ter dve leti delovnih izkušenj — nižja administrativna šola. znanje strojepisja in stenografije ter štiri leta delovnih izkušenj. Prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in kratkim življenjepisom ter dokazili o strokovnosti sprejema služba Kulturne skupnosti Jesenice, Trg Tone Čufarja 4, 15 dni po objavi oglasa. Vsi kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu izbire v 15 dneh po izbiri. delovna organizacija emona merkur \y Ljubljana Trg revolucije 1 tarosija za delovna razmerja delavcev maloprodaja lhbti$ns, Kersnikova 2 VABI K SODELOVANJU za delo v naši samopostrežni trgovini v Stražišču 3 prodajalke %aai kandidati bodo sprejeti za nedoločen čas, z 1-mesečnim po Stswr delom Prijave sprejemamo 1 5 dni po objavi na naslov Emona %nw Oddelek za kadrovske in socialne zadeve, 61001 Ljubljana. Trg r*wkxije 1 b*km bomo vso kandidate obvestili v 15 dneh po zaključnem roku za ^•paaanjo prijav.__„^„„—-—---i^™«-««^^.«««, V naši prodajalni so vam na razpolago ploščice karub iz Beograda. Ploščice so zelo primerne a oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fead /eicost 20 x 20 cm, kvaliteta VS. Ploatice so odporne in prenesejo velike tempe- 'aUne razlike. '^kvadratnega metra ploščic 171 81 dm metalka prodajalna kamnih Prodajalna je odprla vsak dan od 7 do 19 ure, ob sobotah od 7 do 13 ure Kranj CENTER PBornm,,im k,,m OROŽNIK 1 ROTI MARSOVCEM nh IS., is i„jo llrj np;^!"".* J"',!V ,,a,v k(,m orožnik I ROTI MARSOVCEM oh I«., is j„ 20 uri ^•"•[r""«- barv. DISKRETNI SARM BI'R-ZOAZIJE nh 22. ,nj 2:lv£fflRtV*! an"'r hmv ,is TOM IN JERRY - VKCNA TEKMECA <>l. ki uri franc kom. OROŽNIK PROTI MARSOVCEM nh '''j',,'1'1",1111' Prem, hal. barv, akcij par - NEPAR ol> 21 uri «a2DiS,«'r»* ',am n",v DISKRETNI SARM RCRZOAZIJEnh Ki IX In 20 „ri .lA^.Tmm* ,,a,v DISKRETNI SARM Rt'Rgt'AZIJRiih Hi is in 'd uri .»»•'marca iti.l barv. ak.ij PAR - NEPAR i* I«.. IS m 20, uri 27 man« ital. barv akcij. par - NKPAR '* '»• Mri. iiu-h barv drama ZGODILO S k ■IE V MA Rt'SMl »h i h j,, 20, uri Kranj STORŽlC 21. marcu ital. špan barv. Ijulv TAKSNA KAKRŠNA SI nh Hi. IS in 20 uri 22. marca amcr hmrv. ihrillcr k<>m Ml STFR MILJARDER nh Hi in IH uri. Hanski hm\ 20. uri 2». marca »mer han i>ust KAŽNJEN CEV RI.CES <>l> ll in IH, uri, iul Kan mi. krim MALI GREH .»1» Hi uri. prem. nnffl barv. pusi BAGDADSKI TAT <>l>_»n. uri 24. marca nngl, barv RAGDADSKI TAT <>!> Hi.. IS. in 20. uri _'r> mana nnfti barv, RAGDADSKI TAT <>l) Hi.. 18 in 20 uri 2«. marca angl. han, akcij, drama CAS-SANDRIN MOST <.!> Hi. IS in 20 tiri 27. marca prem nem harv dniMieni)-pi>lit NOŽ V GLAVI nh Hi . IH in 20 uri Trtic 22. marca prem. Ital. ban, akcij par -NEPAR ob Hi. IX in 20 uri. prem an«l barv RAGDADSK I tat <>h 22. mi 23. mana ital barv. akcii par - NEPAR uh 1") in 17. uri, amer. barv. pust 7 nere SKIH DEKLET nh l«l uri. prem nem han dru*h -pulit NOZ V GLAVI nb'31. liri 24. mana ital barv akcii PAR - NEPAR uh IS uri. prem domač harV NOVINAR nh 20 uri .'"> marca IVarti barv kom OROŽNIK PROTI MARSOVCEM nh is in 30. uri 2li. marca franc. ban kom OROŽNIK PROTI MARSOVCEM mIi IS. in 2»! uri 37. marca amei barv llirillci kom Ml-STEII MILJARDER ..b lx ju 30 uri Kamnik DOM 22 mana amei bar\ pu«i KAŽNJEN CEV HLLES ob Hi. |X m 20. uri. prem H..I špan barv TAKSNA KAKRŠNA SI oh 22 m i 2.1 mana amer. ban. thriller kom MI STER MILJARDER ob IA uri. nmer. barv. vojna krim VISOKA TARČA »h I • ski barv en., ROMANTIKA V PORTOM nh lf» Uli pren. franc barv. DISKRETNI SARM RrRŽOAZUEuh2l uri 24 mana ital špan barv. ljub. TAKSNA KAKRŠNA SI oh IX in 20 ur. T. marca angl. ban, akcij, Hrama I AS-SANDRIN MOST ob IX in 20 ««;_„__!'. 2«. marca fra.-« barv. DISKRETNI SARM Bl'RŽl'AZUEob IX ,u20■ «" 27. mana anffl. barv pust RAGDADSKI TAT oh IX in 30 Uri -.mana nem .....> NOŽ V GI.AU oh -° mi i ,i< TOM IN JERRV v'«TFKMF;A'nhlvuri. ital. Jp#n h",rVZ^KMk. KAKRŠNA S. nh ,7, ........ ban „.s. RAGDADSKI TAT ob 20 uri DISKRETNI >7 man« tram nan. ■ SARM Bt'RŽOAZIIEoh20 m. Čeftnjicn •>| mana ital barv akcij PAR - NEPAR ^ia a,,,., ban. ak.-ij NERO LAHKO POČAKA "h 17 uri. anal. b«'v ' SANDRIN MOST ob20 uri Radovljica •>, mana fVanc barv POJDI MAMI OČKA DEJ.A oh 20 uri . 22 mana franc. ban- POJDI MAMI OČKA DELA ob IX uri. amer barv pust AVTO MORILEC ob 20 uri 33. marca amer. barv pu»f AVTO'MORI-LEG ob IX uri. jlifPMl. I>hiv NACIONALNA KLASA ob20 uri dmmi^MP M marca zapad nem han. RESNIČNE ZGODBE I DEL..1.20 uri M w; 25 marca ju«nslov barv NACIONALNA KLASA «.h 20. url ..,,,.„/,„,. >ti marca zapad nem barv RESNIC NE ZGODRE I DEL -b 20, uri ■ ' ... 27 marca amer barv pusi 1 IGER JE SE ZIV uh20. uri Bled 21 n.ana amei ban KRALJ M A Mil, nh -'VTmana KRAI^AMIL^J. ix uri ni/.-/ l;arv voim voh mhi a* r»n LJENJE IN SMRT oh 20 uri „Ai«*» 2.1 mana amc barv bmlas. \OJNA ZVEZD oh ix uri. amer bar\ m"" i»M»nl- N","^:;,::n....... ^ ».»- *s™»<*\ 1 KC oh 20 uri ■r, mana l.a... barv POJDI MAMI ()CK.\ DELA ob 20 uri 2ii.na.ca HH<»\<« \>*r> NACIONALNA K I ASA oh 20. uri 37 mana zapari nem bar« RESNIČNE ZGODBE I DEL »h 20 uri Bohinj - Boh. Bistrica 21. marca amer barv fant vojna zvezd ob 20 mi 22. marca amer barv krim GLOBINA nh 17 uri 33, marca »i/o/cin. barv vojni voh boj za življenje in smrt nh 17 in 20. uri 27 mana amer barv. pust. avto morilec ob 20 uri Skofja Loka SORA 21. marca j ur, kom nacionalni razRED do 7X".. cm ob IX in 20, uri 22. marca amer akcij hcper scper-kaskader <>b IX in 20 uri 23. marca amer ak.ij hcper scper-kaskader nh IX in 20 uri 2". mana nem erot. vanessa nb20, uri 2«i. marca fran kom. VSI gremo V RAJ ob IX. uri. fran. komed vanessa nh 20 uri 27 marca nem kom. vanessa ob 20 uri Železniki OBZORJE 21. marca amer akcij. hcper scper-kaskader nh 17 in 20 uri 23. marca špan. drama carmen IZ g RANA DE oh 20 uri 2.1. marca ju« konturi. nacionalni RAZRED DO 7Xr. ceni ob 17 in 20. uri 2«. mana anal. avant agent tajne SUSREST I ob 20 uri Jesenice RADIO 21. marca fran. barv kom, agencija ZA sklepanje zakona nh 17. in 1». uri 22. marca amer barv srhli psiho nh 17. in If). uri 23. marca amer. barv srhli PSIHO "b 17. in Ifl uri 24. marca nraenl, barv knm. zdravniki LJI'rijogole nh 17 in is, uri 2*.marca arseni barv k.m. zdravniki ljcrijogole nb 17 in Ifl, uri 2.marca amer. barv psiho nh IH m 20 uri 27 rnarca franc lwrv agencija za SKLEPANJE zakona ..b IX in 20 uri Dovje Mojstrani. 22. mana" japon barv spopad DVEH pošasti ob Ifl, uri 23 mana .,- ban cmor v amsterdam!' nI. I ti. ten. 29. vrtinec-, jarin. 30. kvasina. 32. v gledališču igralčevo besedilojiai oseba, ki jo igra. 34. v grSki mitologiji velikan, ki je bil:nepremagljiv, dokler« je dotikal Zemlje, svoje matere. 35. avtomobilska oznaka za Karlovac 31 pravljanje vodnih mehurjev, burkljev. 40. ploSčinska mera. 42. reka v n Avstriji, pritok Rena. 44. mreža, lovnica. 45. bolezensko ali strastno poži 46. kratica za Sindikalno kulturno umetniško druStvo. 48. glavno departmaja Correze v srednji Franciji, po katerem je ril (tkanina1 svoje ime. 49. gora. v kateri spi bajeslovni kralj Matjaž. 50. predmet, n obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč. 52. Verdijeva opera. 54. nes nit. spredena iz kratkih vlaken v določeni finosti. 55. naj park v Keniji, v vzhodni Afriki. Navpično: 1. fjord v srednjem delu Norveške, reka v ameriški drh* Arizoni. 2. ptič severnih morij, njorka. 3. kratica za Ljudska tehnika. 4 »t* moSki glas. 5. orač. oratar. 6. trgovec s cenenim, navadno drobnim Map**' trpežna, skoraj nepremočl jiva volnena tkanina, zlasti za lovske obleke * I četek abecede. 9. vojvoda, knez v Etiopiji. 10. avtomobil. 11. ženska, ki wur* je. 13. pobožnjakarji. 14. vrsta morske ribe. tudi igra na karte. 16 pmst* hiši. 18. pesnitev. 20. v medicini nit iz ovčjega črevesja za Šivanje slu/tu [J črevesja, v telesu se polagoma raztopi. 21. rdečenja. zardevanja. 24 gizdak« nadutež. ošabnež. 25. dalmatinsko moSko ime. 28. sovjetski avioni maafc Iljusin. 31. avtomobilska oznaka za Celje. 33. grSki zdravnik iz KaHok* drama Miroslava Krleže. 34. francosko ime za Antvverpen. največje bela«* ..... ■ ; IS prvino natrij. Rešitve pošljite -do srede, 26. marca, do 10. ure, na naslov: G* Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagradi* dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 14. marca: I. karies. 7 Oahiša II Arii.vt.. ' R** Ki. JT. 17. stoici/em. 19. RR. 20. Aed. 22 Ratimir. 23. pat. 24 klapa 2»! A\ai 30. Irkutsk. 32. parasnl. 34 Adam. 35. Casl. 3« oris. 3H. arest. 41 Ant. 42 pleskar 44 H.m 4 Wk» Mojstrana. 48 I.u. 40 parkirat. 51 briolog. 53 stenej. 54. ekstra ■ejeli smo 101 reftitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (150 dinl prejme Aatoaij« *jj erak«. II«, «4J0fi /g .lezei-sko. 2 nagrado (12(1 din) prejme Emil Slokan fcaV K rani. 3. nagrado (1 (Hl dini preime Ada Gasperio Stara c 6. 840O0 Kranj Nncra**•* Prejel Zg. Jez fi4000 poslali p<> p«'*' Ce bi radi poceni kri«ul oziroma brušeno »teklo, potem stopite k FUZTNARJI na Jesenice: vseh oblik /O RADIO TRIGLAV JESENICE UKW-FM področje za radovljiško občino 87,7 mega-herza — Gornjesavska dolina 103,8 megaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila -obvestila - 16.3Q Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in ploSč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna ix>ročila -obvestila. 16.30 Kam danes in jutri — Jugoton vam predstavlja — Morda vas ho zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Ponedeljkov Športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila -Ohvestila - 16.30 Stop zelena luč — Morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 NaS obzornik - Morda vas bo zanimalo - Po domače za vas Četrtek, 27. m. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje - MPZ RT Zagreb 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Tone Robič: Pomen združevanja sredstev v občinah za pospeftevanje kmetijstva 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 - Iz naSih krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Enajsta Sola 14.20 Koncert za mlade posluSalce 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . . 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18.35 Slovenske glasbene miniature - L M Skerjanc. P. Ra-movS. J Jež 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavka IZBRALI Na Kokrinem otroškem oddelku v Globusu so dobili spomladanske plašče - ba-lonarje tudi za otroke. Na voljo so velikosti od 8 do 12 let. V rdeči, oker in modri barvi so. Pri Jutranjki so jih sešili. Cena: 1.030 do 1.050 din skled. doz. kozarcev in lega stekli imajo naprodaj. Izdelano v dobnega iz brusen« Zaječarju. Cena: samo 128 do 2S1 dir SO ZA VAS Pri Kokrini MOJCI na Koroški cesti v Kranju so se dobro zalotili z jeansom. Zagotovo bodo otroci najbolj navdušeni nad hlačami z lacom in naramnicami, izdelanimi prav po starem farmarskem kroju. Lahko Sa vzamete seveda še iakno. a bo komplet. Za velikosti od 5 do 1« let se vse dobi. Cena: Hlače od 394 do 4fil din jopici od 590 do 720 din Posebno medicinsko zobno pasto APIDENT, ki je oplemenitena s propolisom in učinkovito odganja bakterije in glivice z dlesni, smo videli pri ŽIVILIH v GLOBUSI'. Cena: 41.47 din Dekletce, pa tudi dekle. v O L AS22 STRAN PETEK, 28 MARCA 1! ZAHVALA Oh izgubi drag«« žen«', mani«', sesti«' in stare murne MARIJE ERMAN roj. Fister se zahvaljujemo vsem. ki ste nam v tem žalostnem trenutku pomagali. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom ter g. župniku za lep pogrebni nhred: in za vse darovano cvetje in ven««' Žalujoči: mož, sinovi, hčere z družinami, sestre in ostalo sorodstvo MALI telefon 23-341 OGLASI I PRODAM Prodam reciver GRUNDIG RTV 901, GRAMOFON dual 1224 in ZVOČNIKE videoton. 2x50 W. Arhar Jože. Hrast je 102 1970 Prodam 300 kosov STREŠNIKA tiovoteks. 3(K) kos«iv terac hrušenih PLOŠČIC. 30x30 cm in 31 - NOSILCE (traverze). Svoljšak Anton. Stara c 11. Skofja Loka. tel.: 61-71« 1975 Prodam TELICO v devetem mesecu hrejosti. Zg. Bela 57. Preddvor 1976 Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor in dessire. SLAMO-REZNICO speicher s štirimi lopu-tami in VW 1500 eksport, letnik 1963, celega ali po delih. Košenina Adolf. Sp. Senica 9. Medvode 1977 ZAHVALA Oh boleči izgubi našega dragega očeta, brata, strica, dedka in pradedka JANEZA KOGLARJA Tomaskovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znamem. ki so v težkih trenutkih z nami sočustvovali, izrazili sožalje. darovali vence in cvetje ter ga v velikem štev.ui spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala prim. dr. Borisu Cibicu. dr. Juriju Dobo višku, dr. Testenu. medicinski sestri Olgi Jenko ter ostalemu medicinskemu in strežnemu, osebju kardiološkega oddelka internega in gastroenterološkega oddelka KGR klinike bolnice Petra Držaja: kak«>r tudi sodelav- cem Zavarovalne skupnosti Triglav — Kranj. Zahvala gre tudi pevcem za zapete žalostinke in č. duhovnikoma za opravljen obred in poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Ivan in hčerka Angelca z družino v imenu vsega sorodstva Adergas, Ljubljana, 21. marca 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JANEZA FERLANA Anžkovega ata 86 ^p^feSJJŠ?0- Borodnik<>m. sotoni, prijateljem in znancem za izraze sožalja. Posebna zahvala Z £ !" ^n*' &hv*lJuJeino se vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. za Tople r^slovilm[ S^T Gregorči*u' Gasilskemu društvu*iz Gorenje vasi, govornikoma pie poslovilne besede, peVcem za izredno občuteno zapete pesmi in duhovnikoma za obred. Vsi njegovi! Gorenja vas, 13. marca 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babice MARIJE PAVLIN roj. Kožuh se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje in ji poklonili cvetje ter jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom za izkazano pomoč. Zahvala tudi dr. Mavrju. dr. Potočniku in sestri Križnar-jevi za nesebični trud in lajšanje bolečin med njeno boleznijo. Iskrena zahvala župniku za pogrebni obred in pevcem za ganljive žalostinke. Hvala tudi sodelavcem iz Skupščine občine Tržič za izrečeno sožalje in cvetje. Se enkrat pa prav vsem. tudi tistim, ki smo jih morda nehote pozabili, naša globoka in iskrena zahvala. Žalujoči sin Janez z družino! Polica pri Naklem, 17. marca 1980 ZAHVALA Po ugodni ceni prodam 6 mesecev staro PSICO - NEMŠKO DOGO Kokrški log 14 2011 Prodam KRAVO, lahko skupaj s teletom. Podgoršek Cecilija. Trboje 46. Kranj 2012 Prodam KRAVO frizijko s tretjim teličkom. Svetlin Anton. Podgorje 58. Kamnik 2013 Italijanski PRALNI STROJ REX in MEŠALEC za beton LIV. rabljeno, brezhibno, poceni prodam. Boriit Kali, Britof 195. dopoldan -telefon 26-480 ali 28-487 2014 Prodam 100 litrov KURILNEGA OLJA. Valjave«-. Kranj. Ul.J. avgusta 9 2015 Prodam sadno ŠKROPILNICO »POHORKA« in PEUGEOT 304. Šenčur. Pa jer jeva 12 2016 Prodam rabljena VRATA (krila) in kombinirano PEC za v kopalnico. Tepina, Gasilska ul. 13. Kranj 2017 Ugodno prodam S mesecev stare NEMŠKE OVČARJE. Zevnik. Zg. Bitnje 70. Zabnica 2018 Prodam PUNTE in rabljeno STRESNO OPEKO. Langerholc. Podlubnik 157. Skofja Loka 2019 Prodam PLINSKO NAPRAVO za avto, ročno KOSILNICO in PODSTAVEK za rože s 25 lončnicami. Škofjeloška 42. Kranj 2020 Prodam črnobelo KRAVO, ki bo čez tri tedne četrtič teletila. Hri-bernik Milan. Sp. Bitnje 48. Zabn ica 2021 Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor. SROTAR za mletje žita. MOTOR CZ 250. PSA -OVČJAKA. starega 8 mesecev. Breg 9, Komenda 2022 Prodam KRAVO v zadnjem mesecu hrejosti. Tišler. Lom. 11/a. Tržič 2023 Zamenjam MODULARNE BLOKE - BH 4. dimenzije 30 x 20 x 15 cm za 500 kosov PREGRADNIH BLOKOV, dimenzije 30x 25 x 12 cm. Kadunc Janez, Stefetova 36. Šenčur, tel. 41-027 — popoldan 2024 Prodam visoko brejo TELICO. Lom 20. Tržič 2025 Prodam KOLO za 4 do 7 let starosti in žensko KOLO. Britof 16, Kranj 2026 Prodam črnobel TELEVIZOR. Eržen. Žabnica 67 2027 Prodam GRADBENI LES -SPIROVCE (8 m). Naslov v oglasnem oddelku. 2028 Prodam otroški športni VOZIČEK. Urbane Anton. Seljakova 9, Stražiftče 2029 Prodam dva plemenska OVNA Bašelj 24. Preddvor 2030 Prodam PRALNI STROJ Zoppas. Rozman. Kranj. Staneta Žagarja 23 2031 Prodam 2 kub. m SMREKOVIH PLOHOV. Voglje 52/a, Šenčur 2032 Prodam nov, nerabljen PRALNI STROJ Gorenje še v garanciji in avto ZASTAVA 620 kasonar, letnik 1972, registriran. Naslov v oglasnem oddelku. 2033 Prodam KITARO. Telefon 27-039 2034 Prodam črnobel TELEVIZOR. Lebar Anton. Skokova 2/a, Kranj 2035 Prodam 4 mesece starega BIKCA simentalca. Sr. Bela 29. Preddvor 2036 Prodam krojaški BRZOSlVALNI STROJ, šiva vse vrste usnja in tkanine, tudi svilo. Primeren za obrt ali gospodinjstvo. Rehberger. Man-deljčeva 8, Kranj 2037 Prodam nov GORILEC na olje. 35.000 k. kal., znamke CTC in STARINSKO SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku. 2038 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 20 do 100 kg in 2 kmečka KONJA. Krč Janez. Kokrški log 10. Kranj 2039 Prodam 10 mesecev starega NEMŠKEGA OVČARJA - PSIČKO z rodovnikom, barve: črne — pšenic -norjave. Tišlar, Brezje pri Tržiču 48 2040 Ugodno prodam stereo HI-FI KASETOFON toshiba PC-246. Nadižar Rado. Sr. Bitnje 81. Žabnica 2041 Dva FOTELJA in zložljiv KAVČ oriolik, ugodno prodam. Poljanšek. Selo 30, Žiri 2042 Prodam 11 tednov starega NEMŠKEGA OVČARJA. Rant. Tavčarjeva 51. Kranj 2043 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva I (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal i navadnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept in brez njega SE PRIPOROČAMO' Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sina in hrata ZVONETA LEGATA studenta kemijske tehnologije se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pismena sožalja, podarjeno cvet je in vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav lepa hvala zahrezniškim fantom, kolegom s fakultete in govorniku tov. Zdenku Mežku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se delavcem tovarne Elan. kolektivu Borovo Bled in Osnovni šoli Žirovnica. Nadali«' se zahvaljujemo pevcem za zapete žalostinke in g« župniku /a opravljen pogrebni obred Vsem. ki ste ga imeli radi in nam v težkih dneh kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala Žalujoči: mamica, ati in sestra Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Lamovec. Zg. Bitnje 60. Žabnica 2103 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Lahovče 60. Cerklje 2104 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR. Ogled popoldan. Klemenčič. Zupančičeva 20 K ran j 2105 Prodam KOŠARICO za dojenčka in zložljivo nemško STAJICO na -kolesih. Zadružna 2. Kranj 2106 Prodam TELETA za v skrinjo. Naslov v oglasnem oddelku. 2107 Prodam dober hlevski GNOJ. Strahinj 65. Naklo 2108 Prodam KRAVO tik pred telitvijo in 80 kg težkega PRAŠIČA Kapiis Franc. Zagoriška 16. Bled 2109 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo Podbrezje 7. Duplje 2110 Prodam 7 tednov stare PRASlO KE. Lahovče 21. Cerklje Poceni prodam rabljeno SPA1N! CO in drugo POHIŠTVO Oglerl 9 in 24. marca od 11. do 17 ur* Golnik 41 Prodam SALONITNO CEV & menzi je 800 x 4000 mm FurUn. Sv. Duh 16/a. Skofja Loka Prodam kombiniran desno vnf ljiv ŠTEDILNIK ter nov M0PET TS 14. Štefan Cadež. Virlog 1.1. Skrf ja Loka Prodam KOMBI PLOŠČE, i menzi je 2.5 cm - 170 kv m Turjak če 49. tel.: 45-029 Prodam stereo RADIO t nim KASETOFONOM in GRAJ* FONOM philips. Telefon: 75-015 Prodam bencinski MEŠALEC o beton. Ogled možen od 16. ure dahf Zapuže 39 Prodam BUKOVA DRVA v k* trah. po možnosti tudi razžaja* Poženik 20, Cerklje Prodam dva po 140 kg težka PRAŠIČA za zakol. Lahovče 43. Cerklje ji* Prodam seme ČRNE DETEL* Šmartno 28. Cerklje Prodam lipove HLODE in ot* gan les za ostrešje. Sidraž '2. Ceekt* Prodam zgodnji semenski KROV PIR jana (kifelčar). Sp Brnik W Cerklje Prodam 130 kg težkega PRASiT* za zakol. Lahovče 47. Cerklje JUH Prodam dva PRAŠIČA za aW Zg. Lipnica 10, Kamna gorica 21S Prodam velike okrasne SA0IKF omorike in forzicije. Ogled v popii danskem času. Kranj. Ul. XXXI * vizije 54 i\f Prodam KRAVO s teletom f> kljanska dobrava 11 Prodam MLIN šrotar in 0BR* ČALNIK za seno sokol 140 Ojff popoldan. Zaplotnik. Zg. Vetenv. Tržič Prodam sedem tednov stare SKE. Olševek 7, Preddvor Prodam PLETILNI STRO1 znamke super standard 72. Na4*' oglasnem oddelku. Po zelo ugodni ceni prodam 9tfi noma nov MOTOKULTIVATOR* v garanciji. Lesce. Alpska 63 8* Prodam PRAŠIČE za zakol. V* lje 50. Šenčur P Prodam RADIO HSR 48 r tW NIKI (5000). Rozman. Bistn Tržič Prodam REPO. Stare. Tatin** Preddvor Prodam mlada JAGNJETA » zakol. Eržen, Strmica 8, Selca U* Skofio Loko Prodam HRASTOVE P1.0W Breg ob Savi 7. Kranj Prodam ŽAGO venecijanko. -Je lezne konstrukcije. Kalan. rV$* ca 6, Podnart Prodam kombinirano PEC »» kopalnico in štiri leta staro čnw*rfr TELEVIZIJO, znamke gorenje, čevar Franc. Mlaka 79. Kokr*«v Kranj fl* Prodam semenski, jedilni in ki«* ni KROMPIR igor. HREN inStA MO. Dobi se v sobotah in nedelj Olševek 11. Preddvor Prodam ZAMRZOVALNO SKR! NJO gorenje. 220-litrsko Zg r\a> lje 41 Prodam po 40 kg težke PRAČlft in KOBILO. Pivka 15. Naklo H Prodam NAKLADALNO PR! KOLICO pottinger pirat 15. Okrt* 6. Naklo Prodam BIKCA za rejo ali niW SEMENSKO GRAHORO in SM ČRNE DETELJE H rast »e I K ran j *K' Poceni prodam starejšo SPALNI CO, nekaj KUHINJSKIH FD MENTOV in PEČ na olje ZivUv Planina 61. Kranj Izdaja CP Glaa, Kruj. Stavek: TI Gorenjski tisk Kranj. tisk: ZP Ljaask« pravica. Ljubljana. Naslov uredatsh* in uprave lista: Kranj, Mote Ptjaisjat - Tekoči račun pri SDK v Kraaj« ft* vilka 515©0-«03-31«*» - Telatoai: a.t\ 23-341, glavni urednik, odgovorni vrat nik in uprava 21-835. redakcija 114«. komerciala - propaganda, naročata*, mali oglaai in ra*unovod*r»o t*44l Naročnina sa prvo poiletj* 1M9 da 200. Oproščeno prometnega dtvta po pristojnem mnenju 411-1 /71. Sa, 21. MARCA 1980 .23. STRAN 'indno prodam zelo dobro ohra-'Udobok OTROŠKI VOZIČEK ,'**ta zameta Telefon «7-290 -**fti 2144 Jjdaai izvenkrmni MOTOR TO *#4. Oglasite se v petek popoldan '"obrtana naslov: Boris Suhadol-1 fcmaJosta 39. Kranj 2174 .nmi prodam 9 VRATNIH f «fl. Kranj 2175 4m ZAMRZOVALNO OMA JO Sfrehovec Peter. C. I. maja 69. 2176 ^»ni prodam novo KUHINJ-*0 OPRAVO, lahko tudi na kre- * Pndobnik. Trojarjeva 38. Kranj 2195 >*jam rrnobel TELEVIZOR Kranj — Huje — Zupanči-k V, popoldan 2193 JMjjfrrabljen PRALNI STROJ .**}hr s ceno pošljite: Mila. * Brnik fi". Cerklje 2044 J«pim otroško STAJICO in Telefon 47-131 2045 *«pim KOSILNICO BCS. Po-^* 7 opisom fn ceno. Naslov v ■Sem oddelku. 2046 Kupim 32 kv. m obdelanih DESK .trope Korjanova 5. Stražišče — *jvarija 2047 *«pim M0PEI> na pedala. Mulej Studen čice 15. Lesce 2048 S'm 15 eolsko NAKLADALKO ***n Naslov v oglasnem oddelku 2049 Kupim STROJ za obžagovanje **Mrešja). Ponudbe pod Telefon '■4,fi2-«ll 2180 .Kipim KONJA in prodam OB-^ALNIK maraton. Tavčar. Šokira 11. Skofja Loka 2181 »ttpim BETONSKE BLOKE f.Luže 44. Šenčur 2182 Mnim *uhe smrekove in borove E. 25 in 50 mm. Štele. Gora 2. <*nda. telefon 061-841-043 2183 VOZILA ZASTAVO 101, dobro ohranjeno. JNr. 1974. ugodno prodam. Zupan ^Pmtava 69/a pri Tržiču 2145 Adam MOTORNO KOLO TO-J08 15 SL. na 5 prestav. Kalan. 6. Pod na rt 2146 Mim GOLFA-J. letnik 1977 *%w Ivan. Hotemaže 47. Pred-S 2147 %iam OPEL KADETT. starejši **k Informacije po tel.: 22-951 2148 Prodam TAUNUS 15 M. dobro 'Hijen Podbrezje81. tel.: 70-095 2149 •tinjam FIAT 850 special. po de-mSfor. Gasilska 14 2150 Ndam ZASTAVO 750. letnik de->w 1975 in ZASTAVO 101. let-*JIJ3 Sp. Besnica 25 2151 Niam SIMCO 1301. v dobrem J* in ostale dele za SIMCO in f»TlNA 1300. Domazet Rajko, v* Staneta Rozmana 5. tel.: 24-239. 2152 JSdam SPAČKA 2 CV. letnik ^ Vrtar Ivan. Preddvor 49 2153 ^ajdam FIAT 750 S. letnik 1978. v gobo to popoldan. Zalog 78. % 2154 Jfnjdam ZASTAVO 750. letnik ^Jeremič. Planina 2. Kranj 2155 Adam FIAT 126-P. letnik 1976. Vt^ka 35. Kranj - Stražišče 2156 Vdam ZASTAVO 101, registri-do marca 1981. Tenetiše 27. Št . 2157 Vam ZASTAVO 101. letnik Mftu«tar.Kovor 26. Tržič 2158 Prodam FIAT 750 lux. letnik no-**r*rl97fi. Zadnik Majda. C. Ko-'"ktia odreda 19, Kranj 2159 hodam ZASTAVO 101. lepo Hnjmo. letnik 1976. 32.000 km. *ntu»T\ 0»redkar Franc. Sutna ^Smira 2160 >dam ZASTAVO 750. letnik |% Pintar Slavko. Kidričeva 32, 2161 P»dam odlično ohranjen RE-jM/I.TlfiTS. letnik 1976. Ješetova *.fewj - Stražiftče 2162 , rpidam zelo dobro ohranjen GS TOEN. letnik 1973. Tel.: 27-754 Mdanod 14. do 16. ure 2163 rnrfam nov OPEL REKORD 20 ^Wan Jezerska c. 92. Kranj 2164 tojno prodam ZASTAVO 101. Si 1976 Mlekarska lO. Kranj 2165 .Mam FIAT 126-P. letnik 1978. fvardjančič Dušan. Reteče 51/a. VjaLoka 2166 Prodam vozen neregistriran FIAT 24 Telefon (064) 61-151 2167 Prodam FIAT 750 LC. dobro Vrinjen, letnik 1979. Vopovlje 12. "•rfrtjV 2168 Prodam SPAČKA po delih, letnik *M Botkovič Rade. Janeza Puhar-■I nadstropje, stan. 21 2169 Prodam BMW 1600. delno na kre-t' Jalova 12. Kranj 2170 Prodam AMI 8 L. letnik 1976. tat* Telefon 25-406 (064) 2171 Prodam GOLFA-J. starega dve in ki leta, Hohro ohran jnega. s 4 vrati. !*»iol* Drago. Prebačevo n h (32). 2172 prodam VW 1-200, letnik 1976. Zu-•v Znlofte7. Podnart. tel.: 70-023 2173 KŽK KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju nudimo rezervne dele za: Škropilnice AG 200, 300, 400 litrov in za atomizerje traktorjev TOMO VINKO-VIĆ 730 Rezervne dele za vse tipe traktorjev TOMO VINKO-VIC, UTB, URSUS-C 330, IMT 533, kosilnice BCS in Gribaldi. Traktorske gume in akumulatorje. Ugodno prodani FIAT 850 special. letnik 1970. Potočari Stane. Titova 37. Jesenice 2177 Prodam dobro hranjen MOPED TL 14. letnik 1978. Interesenti naj se /glasijo v Novi vasi 23. Preddvor 2178 Ugodno prodam VW — hrošča, starejši letnik, zelo dobro ohranjen, registriran do avgusta. Tel.: 75-543 dopoldan (KrižaniČ) 2179 Prodam PEUGEOT karavan, registriran do decembra 1980 ali ga zamenjam za manjšega. Sp. Gorje 125 1825 Vse dele za NSU 110 - 1200. dobite pri Jožu Berčiču. Zg. Bitnje 154 1989 Zelo ugodno prodam spredaj ka-ramboliran NSU - PRINZ 1000. celega ali po delih, motor po generalni. Keršič Jože, C. na Belo 7, Kokrica - Kranj 1995 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Zg. Brnik 67, Cerklje 2050 Prodam 15 mesecev staro ZASTAVO 101. Tiringer. Smarjetna gora 2, Kranj 2051 Prodam tri leta star FIAT 126-P. Ogled vsak dan od 14. do 18. ure. Podbelšek, Osnovna šola France Prešeren Kranj 2052 Prodam zelo dobro ohranjeno ZASTAVO 101. letnik 1977. Britof 59, Kranj 2053 Prodam malo vožen, garažiran avto ZASTAVA 750, letnik 1971. cena po dogovoru. Bešter Anton, Bistrica 171, Tržič 2054 Prodam popolnoma opremljen GS _ Palass, letnik 1978, 17,5 m. Ogled v petek in soboto od 15. do 17. ure. Trilar Janez. Zg. Bitnje 92 ' 2055 LADO SPECIAL. LETNIK 1976. prodam. Telefon 064-22-760 2056 Prodam VW 1600 variant, letnik 1971. Godešič 25. Skofja Loka 2057 Prodam PONY EXPRESS. Vidmar, Begunjska 14. Kranj 2058 Zelo ugodno prodam R-12. letnik 1975, registriran do marca 1981. Telefon 064-26-767 2059 Prodam vozen AMI 8 break, letnik 1972. celega ali po delih. Holzbauer. Triglavska 25. Boh. Bistrica 2060 Prodam karambolirano ZASTAVO 1300. letnik 1977. prevoženih 42.000 km. registrirano do konca maja. Naslov v oglasnem oddelku. 2061 Prodam R-6, celega ali po delih in 5 novih GUM (13x45). Kerič. Janeza Puharja 2, Kranj 2062 Ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1976. Ogled vozila v Zg. Dupljah 29 — Perne. Informacije po telefonu 25-461 int. 267 - Perne 2063 Prodam ZASTAVO 101. registrirano do 14. marca 1981. Marija Koren. Cankarjeva 6. Radovljica 2064 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, za 5000 din. Ropret Darko. Tončka Dežmana 8. 11. nadstropje. Planina - Kranj 2065 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, leto izdelave 1971, generalno obnovljeno, lahko tudi po delih. Ogled je možen vsak dan. Skofja Loka. Spodnji trg 27 2066 Zaradi odhoda v JLA prodam JAVVO. tip TVVIN. letnik 1979. prevoženih 4.000 km. Jagodic Metod. Nasovče 29. Komenda 2067 Prodam rdečega MINI MORISA. registriranega do marca- 1981. za 40.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 2068 Prodam avto SIMCA 1100 GLS. letnik 1972, cena po dogovoru. Informacije dopoldan od 6. do 14. ure po tel. 064-50-060 ali na domu Tišler Miran. Bistrica 177. Tržič — v popoldanskem času. 2069 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750. C. na Brdo 15. Kokrica - Kranj 2070 ŠKODO 110 R coupe prodam ali zamenjam za ŠKODO 100 z doplačilom. Zg. Bitnje 157 2071 Prodam obnovljeno ZASTAVO 101. letnik 1972 in nevozen R-10. starejši letnik ter MOTOR za VVV 1300. Finžgarjeva 4/a. Lesce. Zbogar Milan 2072 Prodam osebni avto ZASTAVA 101. letnik 1974. Kožuh Janez. Ul. Tončka Dežmana 6. Kranj 2073 Prodam FIAT 2300 sport coupe. neparen, cena 5.5 SM. Tel. 50-177 do 15. do 18. ure 2074 Prodam AMI 8 break. letnik 1971. celega za dela. Brezje 27 pri Tržiču 2075 Ugodno prodani ZASTAVO 750. letnik december 1972. Tarnian Miro. Titova l/a. Jesenice, telefon 82-830 - kličite v večernih urah 2076 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. dobro ohranjeno, prevoženih 43.000km. Dijak Valentin. Kopriv-nik 74. Bohinjska Bistrica 2077 ZASTAVO 125-P. letnik 1979 in FORD 17 M. letnik 1970. prodam Telefon 064-22-221 int. 29-62 dopoldan - Žarko. Kranj. Planina 3 2194 STANOVANJA Dve dekleti iščeta opremijeno. ali neopremljeno SOBO nekje od Skof-je Loke do Zabnice. Ponudbe pod: Vseljivo takoj 2000 Iščem SOBO v Skofji Loki. po možnosti vseljivo takoj. Ponudbe pod: Tišina 2001 ZDOMCI — V najem vzamem STANOVANJE. Ponudbe pod: Dogovor - Zdomci 2078 Iščem najemniško STANOVANJE v Kranju za dobo 2 let. Resne ponudbe pošljite pod šifro: Solidna 2079 Prodam GARSONJERO v Kranju za gotovino. Informacije po tel. 064-25-838 od 16. do 17. ure 2080 Zaposlen fant išče SOBO v Kranju ali okolici. Nudim tudi pomoč. Ponudbe pod: Pomlad 2081 Par z otrokom išče eno ali dvosobno STANOVANJE v Skofji Loki. Šifra: Enoletno predplačilo 2082 Mlada mamica s 5 letnim sinom išče SOBO v Kranju, po možnosti s seouorabo kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku pod šifro: Takoj 2184 Mlado samsko dekle išče SOBO v Kranju. Resne ponudbe oddajte pod šifro: 1 letno predplačilo 2185 Dvosobno STANOVANJE, kupim, oziroma zamenjam za GARSONJERO v Ljubljani. Ponudbe pod: Kjerkoli na Gorenjskem 2186 Na stanovanje vzame dekle, ki je pripravljeno pomagati v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje zastonj. Vučič. Gorenjskega odreda 6. Kranj — Planina 2187 Mladoporočenca iščeta GARSONJERO ali SOBO s souporabo kopalnice in sanitarij v Kranju ali okolici za dobo 5 mesecev. Tel.: 25-177 od 7. do 14. ure 2188 Prazno SOBO s souporabo kopalnice, išče starejša ženska v Kranju ali okolici Šifra: Cista in poštena 2189 i POSESTI Ugodno prodani MONTAŽNI VIKEND 6.30 x 5.30 kv. m s teraso, primeren za na morje in zidanico. Naslov v oglasnem oddelku. 2190 VIKEND ali MANJŠO STANOVANJSKO HI SO v gradnji ali PARCELO z dokumentacijo, kupim na Gorenjskem, gotovine 40 SM. Repič Zlatka. Bistrica 159. Tržič, telefon: 23-070 - dopoldan 2191 Prodam nedograjeno HlSO v Kamniku Naslov v oglasnem oddelku. 2088 Oddam GARAŽO na Planini -Vrečkova: ter prodam deloma poškodovane dele GOLFA-J (pokrov motorja, desni blatnik, odbijač). Informacije po tel. 21-406 2089 V Podkorenu zelo ugodno prodamo VSELJIVO HlSO z ločeno zidanim poslopjem. Prodamo tudi posebej, primerno za vikend. Ponudbe pod: Možen vikend in ločena proda-ja 2090 Ugodno prodani HlSO v centru Tržiča. Ponudbe pod: Vseljivo 2091 Tričlanska družina vzame v najem STARO HlSO. lahko kmečko. Jurečko. Kuratova 16. Kokrica -Kranj, tel: 25-454 2092 Kupim VIKEND ali manjšo STANOVANJSKO HlSO na Bledu ali bližnji okolici. Okrajšek Mira. Kočevska reka. Kočevje 2093 Prodam ali zamenjani HlSO v Kranju - novejše gradnje (približno 200 kv. m površine in 500 kv. m vrta) z garažo, telefonom in centralnim ogrevanjem, za enako ali podobno kjerkoli na Gorenjskem Za večjo doplačam, za manjšo vzamem razliko v račun. Za gotovinsko plačilo je takoj vseljivo. Naslov v oglasnem oddelku. 2094 V Skofji Loki ali bližnji okolici, kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali staro hišo predvideno za rušenje. Šifra: Stara hiša . 2100 V okolici Bleda prodam večjo starejšo HlSO z nekaj zemlje. Naslov v oglasnem oddelku. 2101 Prodam nedograjeno H iSO v Kamniku in 1000kg SENA. Naslov v oglasnem oddelku gienska pločevinasta GNEZDA (pocinkana) za kokoši nesnice. Preizkušena in v rabi na vseh večjih slovenskih farmah. Kaučič R.. Križe 35. Tržič, tel.: 064-57-063 1835 MONTIRAM vse vrste TV ANTEN Naročila po telefonu 25-613 -Kranj 1962 Z^JX Zadnja PLESNA TEČAJA (JPy)v sezoni 79/80 Hotela J Creina Kranj. ^***JS se pričneta v torek. 18. 3. — 18. uri — izpopolnjevalni - 19.30 začetni 1763 IZDELUJEM in POSTAVLJAM vrtne mreže iz aluminijaste in pocinkane žice do višine 3.2 m. mreže z^ sejanje peska. tkane mreže. . .. FRLIC. KOVINSKA GALANTERIJA. Zevnik ova 5. Orehek 2010 Sedaj je čas za SAJENJE vrtni« in drugih okrasnih lesnatih rastlin (iglavcev in listavcev). Bogato izbiro le teh dobite v DREVESNICI TU SEK — Vodice nad Ljubljano. Odprto od 8. do 17. ure. nedelja zaprto 2086 POPRAVIM in ZAMENJAM vam zavore na vseh tipih vozil. Kurirska pot 6. Kranj 2087 OKRASNO DREVJE za vrtove prodajamo: Srebrne smreke (Picea pungens Engelm), cedre (Ce-drus atlantic) in črne smereke (Picea Marjana) dobite pri M. Kancilija, Kranj, C. Kokrškega odreffa 12/a (V bližini vodovodnega stolpa) 2196 POZNANSTVA Simpatičen fant 25-175. nekadilec, nealkoholik, ljubitelj vsega lepega, želi spoznati sebi primerno dekle. Šifra: Najina pomlad 2099 ZAPOSLITVE IZGUBLJENO Zaposlim mizarskega pomočnika in delavca. MIZARSTVO - HAFNER. Zasavska C. 2, Kranj 2192 Takoj zaposlim KV MIZARJA. OD 9000 din in DELAVCA za pn-učitev v mizarstvu. Sprejmem tudi vajenca. Podjed Jože. Britof 116. Kranj 2083 Zaposlim ŠIVILJO za šivanje copat, lahko tudi priučeno. Naslov v oglasnem oddelku. 2084 Zaposlim TESARJA ali DELAVCA. TESAR - Zg. Bitnje 73. Zenica 2085 V četrtek se je v Smledniku izgubila PSIČKA temno rjave barve Kdor kaj ve o njej. prosim naj sporoči na naslov: Jezeršek Francka. Mavčiče 29. Kranj 2095 OSTALO OBVESTILA KMETOVALCI IN KURJEREJ-CI POZOR! Izdelujem sodobna, hi- INSTRUIRAM matematiko v Kranju. Telefon 27-329 - popoldan 2096 Iščem prijazno žensko za VARSTVO na* našem domu. Nudimo najboljše pogoje in honorar po vaši želji. Ponudbe pod: Dobrosrčna 2097 Izjavljam, da nisem plačnik dolgov za mojo ženo Anico Pire. Pire Ignac. Tupaliče 13/a. Preddvor 2098 One 10. marca 1980 je preminil na Bledu v 87 letu starosti MIODRAG ALEKSIĆ kapetan I. klase v pokoju, VVL nosilec reda Belega orla z meči in drugih vojnih odlikovanj .z balkanske in prve svetovne vm"» i , u . ^ ^»vaščanom. prijateljem, ki so se od njega poslovili z lepim Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom.^•"•"02£2^ffl na njegovi zadnji poti cvetjem in toplimi besedami tet ga pospirm .... -ib; nocreb krajevni skupnosti in SZDL Bled. Društvu Prav posebej se zahvaljujem za ovanšk. vojaški c i ^ Rarfov|jjcll stare. upokoeneev Bled. pihalni godbi tovarne Veriga '/es(«• • . Rp,„ šinam in vojakom garnizona Bohinjska Hela. Vsem prisrčna hvala! Zena Gil z nečakinjami ZAHVALA Ob smrti naše drage mame FRANČIŠKE STARE se iskreno /ah v zadnjih dneh hvaljujemo vsem sosedom, sovaščanom. znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so ji ,...>h stali ob strani, ji poklonili toliko lepega cvetja in jo v tolikšnem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zalivala dr. Hriberniku za dolgoletno nuđenje zdravstvene pomori, duhovščini za opravljen obred in vsem tistim, ki so nam izrekli sožalje Vsem ;n vsakomur prisrčna hvala! Hčerki Francka in Zalka ter snaha Tončka z družinami! Bistrica. Rethje. Sutna. 17. marca 1980 DEŽURNI NOVI tel.: 21-860 Na občnem zboru občinske gasilske zveze Kranj so za novega predsednika izvolili Vilija Tomata, za poveljnika pa Franca Košnjeka — Pomembna vzgoja mladih gasilcev Gasilci iz kranjske občine so na občnem zboru ocenili preteklo delo sprejeli delovni program, izvolili novo vodstvo in podelili priznanja najzaslužnejšim. - Foto: F. Perdan Ujela in zvezala »gosta« Lastnik vikenda na Zg. Vetrnem pri Tržiču Janez Trlep iz. Ljubljane si pač ni mogel misliti, da hi lahko kdo brez njegove vednosti hival v njegovem vikendu. Ko sta se z znancem Radivojem Rančurjem 29. februarja okoli 14..'10 pripeljala na Zg. Vetrno, je Trlep takoj opazil, da. je nekaj narobe, saj so vrata že od daleč kazala znake vloma. Zato sta se vikendu približala vsak s svoje strani. Res je- neznanec zaslišal, da bo dobil obiske, pa je planil ven'in stekel proti gozdu. Lastnik in njegov znanec pa nista odrevenela od presenečenja, pač pa sta planila za njim in ga skušala zadržati, med prerivanjem pa se je moškemu uspelo iz- NESREČE NEPRIMERNA HITROST Naklo — Na magistralni cesti v Bistrici pri Naklem se je v ponedeljek, 17. marca, ob 18.30 pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Anton Preželi (roj. 1944) iz Kranja ie vozil proti Podtaboru. ko ga ie po klancu navzdol proti Bistrici zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, avtomobil je zasukalo, da ie oplazil nasip na desni strani ceste, od tu pa ga ie spet odbilo na cesto. Voznik ni bil ranjen, »kode na avtomobilu pa ie za 200.000 din. TOVORNJAK STRESEL TOVOR Kranj — V torek, 18. marca, ob 13.45 se ie na magistralni ce^ti med Kranjem in Radovljico na L.iubnem polju pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Franc Stefe (toj. 1940) iz Kranja ie vozit proti Kranju, pri tem pa zavozil preveč v desno in zadel drsno ograjo, od tu pa ga ie odbilo, vendar je tovornjak Se enkrat trčil v ograjo, nat« pa se ie prevrnil. Pri tem se ie po vozišču stresel ves tovor, več kot 7 ton tračnega jekla v kolobarjih. Voznik Stefe ie bil pri tem lažje ranjen, škode na vozilu pa ie za 170.000 din. AVTO V PEŠCA Kranj. - V sredo, 19. marca, ob 19.25 se ie na KoroSki cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Porenta (roj. 1933) iz Sv. Duha ie peljal od Zlatega polja proti centru; pri StoSičevem spomeniku sta cesto po prehodu prečkala dva peSca. tako da ie avtomobil Srbohrana Stančeviča (roj. 1955) iz Kranja zadel, da ie padel in obležal s pretresom možgan in zlomljeno nogo. Eksplozija v kamnolomu Visoko — V kamnolomu Kovski vrh — Visoko pri Skofji Loki je v ponedeljek 17. marca, dopoldne nastala eksplozija, v kateri ie takoj umrl Idris Felič. medtem ko so Mehmeda Bajramoviča. Mustafa Kajdiča in Smaila Mujediča ranjene pripeljali v Klinični center, vendar pa so vsi trije izven življenjske nevarnosti. V kamnolomu je bilo zaposlenih sedem delavcev, ki so z miniranjem lomili kamenje. Zadnje miniranje je bilo 13. marca popoldne in takrat so tudi. tako ie vodja miniranja ugotovil, porabili tudi ves eksploziv. V ponedeljek. 17. marca, so delavci spet prišli v kamnolom. Ugotovili so. da ie vrtalni stroj pokvarjen, zato je delovodja odSel telefonirat serviserju. Medtem so delavci na delovišču zakurili ogenj in okoli 10. ure je močno počilo. Komisija ie ugotovila, da so delavci zakurili ogenj tako, da so zanetili čistilno volno namočeno v nafti ter drva ter kartonsko embalažo, dosuli pa so tudi nekaj eksploziva amoniala, vendar pa doslej Se ni znano, kje so ga našli. muzniti. toda spet sta ga ujela, podrla na tla in z. vrvjo povezala roke. Znanec je ostal pri »ujetem«. Lastnik vikenda pa je sedel v avto in se odpeljal v Tržič po miličnike. Izkazalo se je. da se lastnik vikenda in njegov znanec nista prav nič prestrašila Romana Dragarja. starega 2-r> let iz. Kranja. Dva dni prej je Dragar prišel do vikenda, vlomil vanj in se začasno tu nastanil. Uporabljal je kuhinjo, kjer je našel konzerve hrane in pijačo, uporabljal je spalnico ter tudi radio, televizor. Živel je kar dobro, saj je bilo v shrambi kar dosti konzerv: odprl jih je deset, razen tega pa je načel še pet steklenic piva in steklenico viskija. Prazno embalažo je razmetal kar okoli vikenda. Tretji dan se je odločil zaptistiti začasno prebivališče V tri polivinilaste vrečke si je pripravil tudi nekaj stvari za »spomin«: kasetni magnetofon Grundig. brivski aparat, ko-lonjsko vodo. 3 steklenice šampanjca. Tudi preoblekel se je v oblačila, ki jih je našel v vikendu, svoje pa je odvrgel za skladovnico drv Vrečke je pripravil zunaj, da bi bile pri roki Vendar pa je. ko je opazil, da je zaloten, na begu utegnil pograbiti le eno vrečko, v kateri je bil magnetofon in še to se je pri padcu kasneje poškodovalo Po približni oceni je »nepovabljeni gost« v vikendu napravil škode za okoli 4000din. L. M. Kranj — Pozdrav pionirjev gasilcev je bil prijeten uvod v ponedeljkov občni zbor občinske gasilske zveze Kranj, na katerem so ocenili preteklo delo štirih let in sprejeli delovne usmeritve za prihodnja leta. Predstavniki 38 gasilskih društev po krajevnih skupnostih, šestih društev v organizacijah združenega" dela in poklicnih enot v Kranju ter na letališču, ki združujejo skupno skoraj 4000 gasilcev, od katerih jih je 1800 v operativi, so predsedniku Tit u naslovili pozdrav z iskrenimi željami za zdravje! Gasilska organizacija je med tistimi družbenimi organizacijami, ki jo odlikuje delavnost, samoiniciativnost, požrtvovalnost ter priljubljenost med ljudmi. Takšna je tudi kranjska, ki je v preteklih štirih letih organizirala tečaje in seminarje za strojnike, gasilce in častnike, pripravljala občinska tekmovanja od pionirjev do veteranov, sodelovala v družbenih preventivnih akcijah in oblikovanju zakonodaje s tega področja, pripravljala pionirska tekmovanja v znanju, dosegala uspehe pri vključevanju žensk v gasilstvo, prevzemala pomembne naloge v akciji Nič nas ne sme presenetiti ter se organizacijsko ter tehnično krepila. Gasilstvo kranjske občine ima na primer nad 35 vozil, nad 70 prenosnih črpalk. 32 kilomerov cevi, 32 gasilskih domov in kopico orodišč, 73 vodnih rezervoarjev in več druge opreme. To je oprema, ki so jo zagotavljali gasilci s prostovoljnim delom, s pomočjo interesne skupnosti za varstvo pred požari, s prispevki krajanov in pomočjo združenega dela. Ti viri bodo tudi v prihodnje igrali pomembno vlogo, vendar bo težo financiranja prostovoljnega gasilstva treba vedno bolj prenašati na interesno skupnost. To sicer ne bo lahko, saj se gasilska oprema, posebno zaščitna, draži. Vendar se gasilci tega zavedajo že sedaj, saj so gospodarno ravnali z denarjem. Pomanjkljivosti, na katere so opozarjali gasilci na občnem zboru. Steklina še vedno grozi Na Gorenjskem se steklina pojavlja trenutno le v jeseniški občini, medtem ko so o*tnle občine le posredno ogrožene Lani je bilo na Gorenjskem odkritih več primerov obolenj za steklino pri divjih živalilih in to pri lisicah in srnah. Zaradi poSkodb ali neposrednega stika s steklimi, na steklino sumljivimi ali neznanimi živalmi se je oglasilo v antirabični ambulanti Zavoda za socialno medicino in higieno 263 oseb. S cepivom proti steklini pa ie bilo med njimi cepljenih 36, ko se je z veterinarskim pregledom sumljivih živali ali na osnovi drugih podatkov ugotovilo, da ie treba ljudi, ki so imeli stik z živalmi, cepiti. Cepljeni pa so bili tudi veterinarji in preparatorji, ki so pri svojem delu vsekakor izpostavljeni okužbi sto boleznijo. V prvih mesecih letoSnjega leta se je steklina pojavljala le v jeseniški občini: z laboratorijskimi izvidi ie bila potriena steklina pri eni kravi na Doviem in pri lisici v Radovni. V ambulanti ie iskalo zaščito proti steklini 76 oseb. vendar pa ie bilo treba zaSčititi s cepivom le 24 oseb. Kljub nevarnosti okužbe s steklino pa se v posameznih občinah Se vedno ne izvajajo določila zakona o kontumacu psov in mačk. Pogosto iSčejo v antirabični ambulanti pomoč ljudje, ki so jih ugriznili neprivezani psi. V takih primerih ie seveda lastnik psa odgovoren za poSkodho. V občinah, kjer se ie zaradi izvajanja ukrepov proti Širjenju stekline zmanjšalo Število mačk, pomaga pri ukrepih tudi služba za deratizacijo pri Zavodu za socialno medicino in higieno. dr. Alma Vadnial so srž delovnega programa /.a prihodnje. Merilo za uspešnost naj bo preventiva in ne število požarov! Prav tako je treba odstraniti pomanjkljivosti, ki so se pokazale v akciji NNNP in na vajah, ki jih marsikatero društvo še ne jemlje dovolj resno. Gasilstvo še ni dovolj prodrlo v osnovne šole. To bo izredna vloga mentorjev, ki ne smejo hiti le izkušeni gasilci, temveč tudi vzgojitelji in prijatelji mladih. Vezi s poklicnimi enotami morajo biti tesnejše, predvsem pa morajo gasilci še bolj postajati del samoupravnega in ustvarjalnega življenja v krajevnih skupnostih in v okviru organizacije SZDL. Problemi naj združujejo sile. pa naj bo pobudnik za akcijo gasilsko društvo ali katerakoli druga organizacija v skupnosti. Novi predsednik občinske gasilske zveze je postal Vili Tomat. dosedanji predsednik Franc KoSnjek pa je prevzel posle poveljnika štaba občinske zveze. J. Košnjek BLED - Že dolgo je bila premajhna točilnica kranjskih Živil na cesti Svobode na Bledu. Tako majhna je bila, da so ji domačini rekli kar »peglezn«. Prav zaradi dobrega obiska so pri Živilih sklenili, da lokal ie za letošnjo sezono povečajo in preuredijo. Novembra so z gradbenimi deli začeli, maja bo pa otvoritev, so povedali. Povečana točilnica s kuhinjo bo imela 42 sadežev, terasa nad točilnico pa okrog 90 sedežev. Ponudbo malic, na katere so zaradi nizkih cen največ hodili domačini, pa seveda tudi turisti, bodo zdaj lahko še povečali in popestrili. Sest milijonov bo stala investicija. Gradbena dela je prevzelo domače gradbeno podjetje GRAD Bled, notranjo opremo pa LTH Skofja Loka. - Foto: F. Perdan NAKI.O - V soboto. 22. m*rra.ak IA. uri ho v H omu druzhcnopolitMa organizacij v Naklem predatapjf Rada Ki>čovarja o Kgiptu - Ni. večna reka. Predavanje oifaaiati podmladek Turističnega dna*" ■ Naklo. Obljubljajo, da bodo tak« | predavanja vsako soboto v mami* aprilu. K RAN.) - Šahovski klub Sava» Sl> Kranj vabita sindikalne ni (Mili rije. šahovske klube in srknit ' | občini Kranj, da se s svojimi ekipa* udeleže ftahovskega tckmovaaja P pokal maršala Tita. ki ho v pear deljek. 21. marca oh IhVuri » d«* •JI.A v Kranju. KRAN.J - Nedeljski mnozifni 4 I mi Pokljuki ie priloznosj. da «r irir* in nastopa udeleži čim več liuhitrtift narave. V ta namen je /hor učite!** smučanjo in odbor /a rekreacijo p* Zvezi telesnokulturnih organizacij* ga ni/i ral avtobusni prevoz, ki kt>) postaje v Stra/isču odpeljal oh *■< 1'stavil se ho tudi na Planini, u avtobusni postaji v Kranju, aa Kak** ci in v Naklem. Povratek ho pni vidoma oh 17. uri. R1AD — Povpraševanje po »alh » v svetu iz dneva v dan večjr !*• vozniki nafte no sporočili, da *r tw*» 5. maja v saudskcm mestu Taif govarjali o conah in izvozu. mi drugim tudi v države v razvoju. VRFMF - Po vhcj Sloveniji k« danes oblačno z manjšimi padaviat-mi. ki se bodo okrepile. športna obutev