GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM Ban naša smučina LETNIK 17_________________ŠTEVILKA 7__________________15. JULIJ 1978 PO XI. KONGRESU ZKJ - AKCIJE! meznika kot širše družbene in demokratično uresničuje ljanje življenjskih razmer, ki skupnosti. Usklajevanje teh nujna integracija družbe. ustrezajo stopnji družbenega interesov pa poteka na podla- g tem (ja ;e delovni človek 'n materialnega razvoja, da gi samoupravnega dogovarja- [)ostai nosilec razvoja družbe, vsestransko razvija ustvarjal- nja in osnovnih izhodišč de- ne samo v proizvodnem pro- '!e .sposobnost' in da resnično legatskega sistema. cesu temveč tudi razvoja po- živi kot človeško bitje. S tem se prek delegat- litičnega sistema, je prevzel skega sistema samoupravno odgovorno nalogo za zagotav- (Nadaljevanje na 2. strani) 11. kongres ZKJ je z obširnimi razpravami delegatov, uvodnim in zaključnim referatom tov. Tita potrdil pravilnost usmeritve našega dosedanjega razvoja samoupravnih socialističnih odnosov in začrtal nadaljnje smeri razvoja demokratičnega samo- upravnega mehanizma ekonomskih odnosov, ki omogoča in spodbuja povezovanje parcialnih interesov delavcev in njihovih temeljnih samoupravnih organizacij in skup- nosti s skupnimi širšimi interesi združenega dela in s splošnimi družbenimi interesi. V socialistični samoupravni demokraciji postaja delovni človek temeljni ustvarjalec družbenega napredka. Ocenjuje svoje materialne možnosti in sam sebi postavlja realne cilje in naloge, ki ustrezajo njegovim potrebam in interesom ter materialnemu, kulturnemu in celotnemu družbenemu razvoju. Torej politični sistem samoupravne demokracije zagotavlja, da se izrazi mnoštvo različnih potreb in interesov, tako posa- s \ PRIPRAVA NA PROIZVODNJO JADRALNIH LETAL I)G 100-ELAN v V programu je izdelava jadralnega letala I)G 100 Elan v dveh izvedbah. OB 22. JUUJU, DNEVU VSTAJE - ČESTITAMO! (2*7-ts7~) (žir^raTT) KOLEKTIVNI DOPUST-BETRIEBSURLAUB •SUMMER H0LIDAYS • KOLEKTIVNI DOPUST-BETRIEBSURLAUB •SUMMER H0LIDAYS- KOLEKTIVNI DOPUST-BETRIEBSURLAUB •SUMMER H0LI0AYS• KOLEKTIVNI DOPUST- BETRICRSIJPIAUB •SUMMER H0LIDAYS- v< V*' •< Štirje delavci iz TOZD PLASTIKA so že na praksi v Nemčiji, peti bo odšel vsak čas. Ti bodo na specializaciji do konca meseca avgusta in bodo nosilci proizvodnje v Elanu. S prototipom predvidoma pričnemo letos oktobra. Jadralno letalo DC-100 Elan bo zelo kvalitetno in cenjeno. Na letošnjem državnem prvenstvu je predstavnik ALC Lesce, znani letalec Pintar s tem modelom dosegel 5. mesto, lahko pa bi bil med prvimi, če ne bi imeli nekaj težav, ki se niso nanašale na jadralno letalo. PO XI. KONGRESU... (Nadaljevanje s 1. strani) Razumljivo je, da ne moremo trditi, da v našem sistemu deluje vse neoporečno in da so načela, ki smo jih zapisali v ustavi in zakonu o združenem delu, rešena tudi v praksi. Težave so predvsem v še premalo razviti materialni osnovi družbe, zadrževanju stare prakse in nedoslednosti pri izvajanju samoupravno dogovorjenih obveznosti. Prav pri doslednejšem izvajanju samoupravno dogovorjenih nalog, ki smo jih zapisali v samoupravnih sporazumih naše OZD, bomo morali vsi člani kolektiva najti torišče delovanja. Nedavne razprave na delovnih skupinah v zvezi z kvaliteto izdelkov, izpolnjevanja planskih obveznosti in delovne discipline so potrdile, da se vsi člani kolektiva zavedajo resnosti nastalega stanja m tudi izražajo pripravljenost vsakega posameznika, da maksimalno doprinese k izboljšanju kvalitete dela. Izražena pripravljenost članov kolektiva in resnost stanja zahtevata, da konkretni programi in ukrepanje v smeri poostrenega spremljanja in priprave proizvodnje, preverjanja opravljanja delovnih dolžnosti in zahtev za večje spoštovanje poslovne in proizvodne discipline postanejo sestavni del poslovne in proizvodne politike. S konkretnimi programi in zadolžitvami in s spoštovanjem samoupravno dogovorjenih obveznosti, si bomo ustvarili take medsebojne odnose, ki bodo zagotavljali dobre poslovne rezultate in nadaljnji razvoj Elana s tem pa tudi boljši socialni in družbeni položaj vsakega člana kolektiva. Ob začetku kongresa ZKJ, smo delegatom XI. kongresa poslali naslednjo brzojavko: Zbor komunistov ELAN tovarne športnega orodja, pošilja vsem udeležencem 11. kongresa ZKJ tovariške pozdrave z neomajnim zau- panjem, da bo 11. kongres ZKJ pomenil nov mejnik v nadaljnjem razvoju naše samoupravne socialistične družbe in obogatil pravilno izbrano pot, ki si jo je izbrala ZKJ, pod vodstvom tovariša Tita, s tesno povezanostjo z delavskim razredom in delovnimi ljudmi ter s tem z usodo jugoslovanskih narodov in narodnosti, s ciljem za pravičnejše demokratične in enakopravne odnose med ljudmi in narodi, za socialno, družbeno in nacionalno osvoboditev delavskih in ljudskih množič. Doseženi uspehi pri družbeni preobrazbi v obdobju med 10. in 11. kongresom nam dajejo novih moči in poleta, da se še bolj ustvarjalno zagrizemo v delo za krepitev samoupravnega položaja delovnega človeka v združenem delu in političnem sistemu. Z nadaljnjo krepitvijo samoupravnega odločanja, neprestanim razvijanjem medsebojnih socialistično-samo-upravnih odnosov znotraj naše organizacije združenega dela, dosledno borbo za izvajanje Zakona o združenem delu, s stalno skrbjo in aktivnostjo za izboljševanje tehnologije, produktivnosti in kvalitete dela ter poglobljenim razvojno-raziskovalnim delom na področju športnih izdelkov in uspešnim vključevanjem v mednarodno delitev dela, želimo komunisti in vsi člani kolektiva ELAN tovarne športnega orodja, skromno prispevati k nadaljnjemu uveljavljanju Jugoslavije v svetu in krepitvi socialistične zavesti delovnega človeka. Naj živi zveza komunistov in naša jugoslovanska skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. Begunje, dne 20. 6. 1978 Komunisti in člani kolektiva ELAN tovarne športnega orodja, BEGUNJE na Gorenjskem BAPHA— A»op«q*T h« cnopTa h ny/»Typ«r« Bapna — Asopeij cnopTa m Ky«fcTyp* Varna-La palal« du *port et d« la culturt Varna—Šport und Kulturpalas . 19 -ne- «J78 Chmmk« n. n O n O a S> r£*' (faU'C4-4-,' ” C. ^ | - X/ -------------/ €ruci c ^ ' noutfMdui kog I MecmoHajMiMeMuemo ^ HPjjhnSgiaB j N S 7 iTuT c-Gst/H/n/L NA PRAGU LETOŠNJEGA KOLEKTIVNEGA DOPUSTA Kolektivni dopust! Potrebni smo počitka v teh pasje vročih dneh. Pošteno smo si ga zaslužili, rečemo po navadi. Pa nas vseeno letos prav tam globoko v sebi malce stisne, ali smo res napravili v polovici preteklega leta vse tako, kot je ( ~ TOZD-SMUCI: TEDEN DNI MANJ KOLEKTIVNEGA DOPUSTA DS TOZ SMUČI je na izredni seji dne 5.7. 1978 sklenil, da se kolektivni dopust skrajša za 6 delovnih dni. Detaljni razpored še sledi. Razlog za ta sklep je nadoknadenje manjkajočih smuči za izvoz. treba, da bi prav mirno in brez skrbi odšli na dopust in da bi se še bolj brez skrbi sredi avgusta vrnili na delo. Takrat se začenja že jesen. Jeseni pa smo vedno najbolj zapreženi z rednim delom za pravočasni izvoz, tja do novega leta. Takrat ni več časa ne vem kaj popraviti in nadomestiti. In letos smo v zamudi! Odpreme smuči niso in niso šle tako, kot smo predvidevali. In če smo končno spoznali, da ni nikogar, ki bi nam pomagal v težavah, potem nam je vse jasno. Mi in samo mi sami smo nosilci vseh bremen, smo kovači svoje sreče. In če »pljunemo« v roke, kakor tudi znamo, potem bomo naš težko naložen voz izpeljali z mesta. Želimo, da nam bo nrav ta oddih in počitek v kolektivnem dopustu dal toliko moči, da se bo to res zgodilo, sicer . . . Med tem ko bomo ta čas nekje na morju, v gorah, na izletu ali kjer koli, bomo prav gotovo zadovoljni, če bomo dobro postreženi ali pa nezadovoljni tam, kjer bomo za drag denar slabo spali, uživali pokvarjeno hrano in bomo deležni nekvalitetnih uslug. Tja se prav gotovo ne bomo več vračali. Tako se tudi kupci naših izdelkov ne bodo nikdar več vrnili, če jih bomo tudi mi na tak način izgubili. Ne, to ne more biti, tako se nikakor ne bomo dali opehariti in tako poceni izgubiti težko pridobljeno dobro ime. Obljuba dela dolg. Če smo obljubili in se zavestno odločili na naših zborih — delovnih skupinah, da bomo vsak po svojih močeh doprinesli svoj delež za izboljšanje stanja, moramo te obljube takoj spremeniti v akcije in delo. In to na vseh delovnih mestih. Vsak bo najprej pomedel pred svojim pragom! Če tako, potem bo naš dopust mirnejši in lepši. Pri tem pa se moramo spomniti na tiste sodelavce, ki bodo morali med kolektivnim dopustom ostati v podjetju in izvršiti naloge, ki jih med rednim delom ni moč opraviti. To so vzdrževalci in druge službe, saj nam bodo meatem, ko bomo mi uživali zrak, sonce in vodo pripravili pogoje za naše redno delo po dopustu. REFERENDUM 0 OSERMH DOHODKIH USPEL S 74,5 % IZBRALI SMO DELO Delo vliva olje v svetilko življenja, mišljenje vžiga njen plamen John Bellers Delovanje je v naši naravi, popolno mirovanje je smrt Pascal Delaj tako, da boš mogel hoteti; naj postane princip tvojega delovanja splošni zakon Kant Pozdravi naše izbrane telovadne vrste iz Bolgarije 2 NAŠA SMUČINA Odgovorni smo za to, kar de- Kar vedno delaš, delaj pa-lamo, pa tudi za tisto, česar ne metno in misli na konec, delamo. Voltarie Goethe Reportaža o tem obisku sledi v naslednji Naši smučini. 22. JULIJ: ELAN POKROVITELJ V DRAGI NASLEDNJA ŠTEVILKA NAŠE SMUČINE BO ZARADI KOLEKTIVNEGA DOPUSTA IZŠLA 10. SEPTEMBRA 1978. ZAHVALI ZA OBISK UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Visokošolska TOZD za lesarstvo 61000 Ljubljana Večna pot št. 2 Spoštovani tovariši! Najprisrčenjše se vam zahvaljujemo za vaše sodelovanje ob priliki obiska naših učiteljev in študentov v vaši cenjeni organizaciji. Prijetno smo bili presenečeni nad pozornostjo, ki ste jo posvetili našemu prihodu in prav tako nad doseženimi delovnimi rezultati, ki ste nam jih posredovali, še bolj pa smo bili veseli nad uspešnim razvojem tehnološkega procesa, proizvodnega programa, kvaliteto vaših izdelkov in jasno opredeljenim perspektivnim razvojnim programom. Želimo vam obilo poslovnih uspehov tudi v bodoče, obenem pa smo prepričani, da so dobili naši študenti — jutrišnji vaši sodelavci, obilo novih in koristnih strokovnih vtisov in napotkov, za uspešno dokončanje svojega študija in prav tako pogumnejšega, smelejšega vstopa v bodoči poklic. Uporabili bomo tudi vaše prijazno vabilo, da se lahko še oglasimo. Do tedaj pa vam želimo čim več uspehov ter vas prisrčno pozdravljamo. Predstojnik VTOZD za lesarstvo: Prof. dr. Kovač Jože, dipl. ing. Skupina Post-sport Verein Heiligenhaus pri Diisseldorfu, s katero ima Partizan iz Mute že deset let tesne prijateljske stike. Skupine si vsaki dve leti izmenjujeta obisk. Letos, deseto leto, smo jih popeljali na Gorenjsko in s tem izletom so bili zelo zadovoljni. Posebej še z obiskom v Elanu, kjer so lahko spoznali zares eno izmed vodilnih tovarn smuči in športnega orodja. Cez čas, ko bodo spet v Muti, bi bili pripravljeni odigrati tudi kakšno srečanje z vašimi športniki. V poštev pride namizni tenis! Hinko Jerčič Velenje Nekdanji borci kokrškega odreda na udarniški akciji v Člani ZB so uredili bankine Dragi ob novi cesti v Dragi prerezal vrvico in s tem uradno izročil novo asfaltirano cesto v Dragi svojemu namenu. Takoj po svečanosti v Dragi se bomo vsi udeleženci napotili v bližnji Krpin, kjer se bo nadaljevalo tovariško srečanje s koncertom godbe na pihala iz Gorij, za veselo razpoloženje pa bo poskrbel ansambel Gorenjci, kjer bo prosta zabava s plesom. Tudi za dobro pijačo in jedačo po poskrbljeno. Posebno organizator vabi na to srečanje Elanovce, da se udeleže v čimvečjem številu, kajti le s tem bomo potrdili našo pripadnost stvari, ki nas tako živo spominja na tiste težke dni okupacije, kateri so se prav borci Kokrškega odreda postavili po robu. Srečanje borcev kokrškega odreda, krajanov, članov delovnih organizacij, mladine in drugih družbenopolitičnih delavcev bližnje in širše okolice. Predvsem se pričakuje polna udeležba Elanovih delavcev. Nova asfaltirana cesta Begunje—Draga, bo uradno odprta. Na dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija bo v Dragi odkritje spominskega obeležja iz NOB, konkretno spominska plošča ustanovitve kokrškega odreda. Za to svečanost so se bivši borci, člani ZB dolgo iti temeljito pripravljali. Najprej je stekla akcija za ureditev ceste Lesce —Begunje —Draga. Tako imamo končno asfalt, kar je bila dolgoletna želja krajanov in vseh obiskovalcev Begunj in Drage, naših velikih spomenikov narodno-osvobo-dilne borbe. Za uresničitev tega so poleg občinske komunalne skupnosti bistveno prispevali sredstva in delo krajevna skupnost in turistično društvo Begunje in v največji meri Gozdno gospodarstvo Bled, Elan Begunje in drugi. Z velikim razumevanjem so naši samoupravni organi namenili za ta projekt 500.000,00 din izven vseh velikih rednih in izrednih obveznosti, ki jih imamo do družbene skupnosti. Sami člani ZB, krajani in mladina pa so z več kot 500 ur- nim udarniškim delom uredili bankine in očistili Drago, da bo dostojno sprejela goste na letošnji svečanosti 22. julija. Tako bo 22. julija ob 13.30 zbor udeležencev na športnem igrišču pred Jožovcem v Begunjah, od koder bo ob 14.00 krenila povorka peš v Drago na svečano odkritje spominskega obeležja. V povorki bo sodelovala godba na pihala iz Gorij in zastavonoše udeleženih organizacij ZB. Ob 14.30 bo uradni začetek slovesnosti, ki jo bodo vodili kot organizator Jože Cvenkelj, Vinko Hafner, nekdanji Pokrajinski sekretar za Gorenjsko in Stane Prezelj, komandant Kokrškega odreda in delegati krajevne skupnosti Begunje. Pri tem pa bodo sodelovali tudi učenci osnovne šole iz Begunj in harmonikaš kokrškega odreda Tonček. Medtem do polaganje vencev na grobove talcev. Komandant Stane Prezelj bo slovesno odkril spominsko ploščo Kokrškega odreda, glavni direktor Elana Dolfe Vojsk pa bo i»KW(«ttNiB niiaiiu««,, »Lik« Kočevje — obrat Jelka v Podpreski Poslovno sodelovanje Elan-Lik proizvodnja JET smuči v Podpreski V KOČEVJU Maketa naše bodoče tovarne smuči v Brnici na Koroškem — Avstrija Brnca — Staro se podira NA ŠVEDSKEM ELfkN OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE Iz leta v leto je več nezgod, ki ne prizanesejo prav nikomur. Pripetijo se lahko kjerkoli, oh kateremkoli času in celo na najmanj pričakovan način. Pomagati mora ta, kdor je trenutno najbljižji, še tako dobra strokovna pomoč ne more popraviti njegovih napak, če ni znal pomagati pravilno. Se posebno prav pa nam utegne priti znanje prve pomoči ob morebitni elementarni nesreči ali celo vojni. Tedaj bi v trenutku bilo poškodovanih veliko prebivalcev. Zdravstvena služba ne glede na to, da je danes že močno razvejana, tedaj ne more hitro poskrbeti za vse. Tako obstaja nevarnost, da bi mnogi ranjenci v takih okoliščinah izkrvaveli, podlegli poškodbam iz drugih razlogov ali pa si okužili rane, preden bi jih v najbližji zdravstveni ustanovi lahko oskrbeli. Glede na to je v takih primerih nujno, da se usmerimo na prvo pomoč, ki jo poškodovancu lahko dajo člani civilnih ekip. Te ekipe za prvo pomoč so organizirane v okviru civilne zaščite in Rdečega križa. Civilna zaščita je vsakdanja potreba delovnega človeka, kajti nesreče nas neprestano obiskujejo. Hkrati je civilna zaščita sestavni del splošne ljudske obrambe. Enote civilne zaščite (gasilska enota, tehnično-reševal 11 a enota, itd.) so organizirane v vseh krajevnih skupnostih in temeljnih ali drugih organiza- cijah združenega dela. Ena takih specializiranih enot je ekipa za prvo medicinsko pomoč. Vsaka ekipa za prvo pomoč šteje 6 ljudi (dve trojki). Dva od teh sta bolničarja (80-urni tečaj prve pomoči), štirje pa pomožni bolničarji (54-urni tečaj). Vsak bolničar je opremljen s torbico za prvo pomoč. Usposobljenost in pripravljenost človeka za sodelovanje pri CZ, je osnovni pogoj za njeno učinkovitost. Zato se tem elementom posveča vsa pozornost. Tečaji in vaje so najboljši način usposabljanja. Oddelek za LO vsako leto organizira tekmovanje — vajo ekip prve medicinske pomoči. Tam sodelujejo delovne organizacije in krajevne skupnosti s svojimi ekipami. Letošnje občinsko tekmovanje ekip civilne zaščite za prvo pomoč je bilo 9. in 10. (i. v Radovljici. Vsaka ekipa je dobila poškodovanca, ki ga je morala oskrbeti. Praktično je bilo potrebno prikazati obve-zovanje in način transporta. Tudi Elan ima ekipo prve pomoči, ki se je udeležila tega tekmovanja. Med 56 ekipami je zasedla .'i. mesto. Dobra uvrstitev je dokaz, da je ekipa odlično usposobljena. To pa je plod vaj in prizadevanja vsake posameznice, saj se prve pomoči ne da naučiti brez praktičnega usposabljanja. A. L. Zadnji napotki nastopajočim enotam CZ pred nočno vajo NOČNA VAJA CIVILNE ZAŠČITE ELAN Nočna gasilska vaja je bila izvedena dne 15. (i. 1978 ob 20.00 uri. Izvajala se je s predpostavko, da je nastal požar v ročni delavnici hale A. V obratu so delali delavci, ki jih je požar zajel in je bila verjetnost, da so opečeni in zastrupljeni s plini. V tem obratu uporabljajo najrazličnejše vnetljive in hi-trovnetljve materialu (suhi les, celoidne obloge, laki in razni drugi premazi, poleg večje količine polizdelkov), se požar hitro širi po vsem objektu. Ogrožene so bile sosednje delavnice, oddelek poliuretha-na, strojna delavnica, tempe-rirnica in trafo postaja. Reševanje ponesrečenca na vaji CZ notranjimi in zunanjimi hidranti. — Gasilci IG1) Elan preidejo k gašenju z dvema motornima brizgalkama. Pri i j u| e DIPLOMO M Begunje 3. 1978 Reševanje in gašenje je potekalo po naslednjem razporedu: — Dežurni električar je izklopil električni tok — Reševalna ekipa opremljena z izolirnimi aparati in templeks oblekami ter nosili, je našla 4 ranjence in jih evakuirala na varno območje pred halo B. — Ekipa prve pomoči je prevzela skrb nad ranjenci in jim nudila prvo pomoč. V najkrajšem času so bili pripravljeni za prevoz v bolnišnico. — Gasilska ekipa CZ gre takoj v akcijo obrambe in gašenja z vsemi razpoložljivimi gašenju so uporabljali srfednjo in težko peno. Pri vaji je sodelovalo 35 gasilcev in 5 članic ekipe prve pomoči. Prisotni so bili vsi člani štaba CZ, predstavnika odbora za LO in DS krajevne skupnosti Begunje in predstavnik prostovoljnega gasilskega društva Begunje. Po vaji je o pomenu Dneva CZ spregovoril načelnik tov. Knafelj. Uspeh oz. • poman-kljivosti je analiziral poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Begunje tov. Legat Niko. Vaja je bila zaključena ob 21.00 uri. Stare Milan Nočna gasilska vaja z lahko peno — Enota CZ OB RAZSTAVI AKADEMSKEGA KIPARJA IN GRAFIKA JANEZA BOLJKE V ELANU ROJEN 21. JUNIJA 1931 SUBOTICA ŠTUDIRAL AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST LJUBLJANA KONČAL SPECIALKI KIPARSTVO GRAFIKA NASLOV SOŠKA 30 LJUBLJANA 61000 Grafika: iz zgodovine prihodnosti 23/6-78 smo v Tedenskem poročevalcu št. 21 opozorili člane kolektiva o razstavi Janeza Boljke v Elanu, ki je bila od 24. (j. do 7. 7. 1978 v avli upravne zgradbe. Razstava del umetnika je za Elan imela poseben namen in pomen. Elan sodeluje z njim še dolgo vrsto let. Izdelal nam je skulpturo »Bloškega smučarja«, ki ga imamo kot simbol Elana in ga dodelimo le res najzaslužnejšim sodelavcem. Do danes so ga prejeli le ustanovitelji Elana, Ingemar Stenmark in Bojan Križaj. Prav tako nam je izdelal grafiko »atomski smučar«, ki jo podeljujemo za dolgoletno in vestno sodelovanje z Elanom in katero smo podelili trem tridesetletnikom, zaposlenim v Elanu: Mihu Finžgarju, Alojzu Pristavcu in Anici Perko ter g. Mariu Co-lombu Italija, Lars Bengstonu iz Švedske, H. Cletonu iz Holandije, F. Bednarju iz Avstrije, Bill Racovvu iz ZDA, Borisu Strelu in Roku Petroviču. Skulptura: Faraoni XX Razstava Janeza Boljke je bila dobro obiskana s strani zaposlenih v Elanu, kot atrakcija pa je bila za naše inozemske kupce smuči z vsega sveta, ki so bili v Elanu od 26. do 28.6.1978. Razstava je bila odprta tudi za širšo javnost. Za umetniško pojavnost akademskega kiparja in grafika Janeza Boljke v sodobni jugoslovanski likovni umetnosti je značilno, da se v njej prepletajo kiparski in grafični medij, s katerima obema se ta-korekoč sočasno in intenzivno ukvarja. V tem oziru je tedaj Boljka izjemno občutljiva osebnost, odzivna na različna dogajanja. Zadnjih nekaj let se je intenzivno posvetil barvni grafiki, kombinaciji sitotiska in suhe igle. In kot da teče njegova pripoved dalje, tam kjer je nehal modlirati, izražati se v plastični govorici: kot da so se v umetniku nakopičila težka videnja atomskega veka, dalje življenjske izkušnje, prodirajoče in hkrati rušeče tehnične civilizacije ... in ko da se je hotel kljub vsemu sprostiti, dati duška tej lastni mori v razlitju domišljijske strukture po prostoru tja do daljnjega horizonta in njegovih globin. Boljkove krajine, ki rastejo teko pred nami v vseh svojih razsežnostih, iz izrekov z grafično shematičnimi predstavami sveta strojne civilizacije, nosijo še vedno tisto sporočilo o grozljivem videnju uničene človeške eksistence in urbane strukture: hkrati pa se prek te krajine pne gladka, tonsko uglašena, prekipevajoča barva, rjavina, modrina, sivina, rumenina, ki jih blaži z razpoloženjsko razsežnostjo, razlito po prostoru. Iz ostankov civilizacije vstaja tudi človeška figura, spet kot tisti groteskni nosilec življenjskih resnic in boja zanje, na katerega nas opominja Boljka vse od samega začetka. Tu so končno pristanišča, v katera ne bo mogoče zapluti, lebdeče oblike zaman čakajo, da bi se spustile na namišljena letališča . . . vsa urbana struktura preveč drhti, se zažira vase in utaplja v neskončnosti zrcalnega horizonta. Intenzivno in sočasno delovanje na grafičnem področju, kjer so nastale te značilne Boljkove krajine, je pripomoglo k novim kiparjevim odločitvam v letih 1977 in 78. Serija drobnih bronov Igre, v katerih gre vsaj navidez za sproščenejšo, razigrano umetnikovo misel, za vedno navzoči, intimni dialog med človeško dvojico, opozarja nase s svojo konstruktivno sestavljeno anatomijo: form, ki kot da so včasih najdene in vgrajene z novo funkcijo v sicer zmodeli-rano in v bron odlito maso. Take nestvarne kombinacije (Faraoni XX. stoletja), ta čudni ljubezenski dialog, ki ga je kipar razvil nad polnimi in razjedenimi formami, negativni »odtisi«, »sence« ter človeških manekenov (Dodatno ležišče za voyeurja), fantomov atomske dobe, ki širijo pripovedno razsežnost kiparskega prostora z asociacijami na polpretekli čas fizičnega boja za goli, življenjski minimum, ki so ga bili anonimneži — samo še taboriščne številke (Tetovirana roža) oznanjajo nadrealistično različico posebne vrste. Aleksander Bassin Še iz državnega prvenstva v orodni telovadbi 6 NAŠA SMUČINA OBISKI MAJA IN JUNIJA Jugoslovanski skakalci — reprezentantje na razgovorih Na razgovorih so bili tudi reprezentantje — tekači Učenci osnovnih šol iz Spačve pri nas Obisk iz Post-Sport Verein Heiligenhaus pri Diisseldorfu Obisk iz železarne Jesenice: Obračunovalci osebnih dohodkov. Uredniki mladinskih radijskih postaj Jugoslavije, naši gostje Člani izvršnega sveta občine Trbovlje na obisku ■ Učenci osnovnih šol iz Beograda v Elanu Nic nas ne sme presenetiti Ce so prvi udarci potresa počasni in slabi, je njegov epicenter dovolj daleč. V tem primeru imamo čas odhiteti iz stavbe, predno pride do glavnega, močnega potresa. V primeru, da so prvi tresljaji tal hitri in ostri, epicenter je blizu, pričakujemo, da bo glavni udarec precej močnejši od začetnega tresenja. Ce s prvimi sunki padajo predmeti z omar in miz, v zidovih pa nastajajo razpoke, je prav gotovo, da bo nastal večji potres. Takoj, ko začutite, da se v prvih dveh ali treh sekundah tresljaji stopnjujejo v jačji potres, najhitreje pogasnite vsaki plamen, oziroma izključite lektrične instalacije v hiši, tovarnah, ustanovah in električnih centralah. Osebe, ki se nahajajo v višjih nadstropjih visokih modernih zgradb, bodo komaj uspele, da odhitijo iz stavb. Tiste osebe, kot osebe, ki so v takem momentu v stavbah, naj se zaščitijo izpod ali ob masivne dele pohištva. Takoj se odstranite s stopnišča. Priporoča se prebivalcem višjih stavb, da si nabavijo vrvi, tj. najlonske vrvi premera 12—16 mm, dolžine 15 —‘20 m. Ta vrv bi služila za eventulena reševanja iz gornjih delov zgradb, kakor tudi za dobavljanje hrane in zdravil, če je reševanje onemogočeno. Koristno bi bilo, da bi tovarne oz. hišni sveti nabavili vrvne lestve z lesenimi prečkami, katerih dolžina bi morala biti enaka višini zgradbe. V šolah, kjer vsled velikega števila otrok ni mogoč izhod iz zgradbe, je najvarnejši zaklon po šolsko klopjo. V lesenih stavbah ni priporočljivo stati pod medetažnimi gredami (tramovi). V zidanih stavbah se je potrebno takoj odstraniti od zidu, ki je vzidan izmed skeleta, peči in dimnikov, ki so zidani iz opeke. Če ni boljšega mesta, je najboljša zaščita med vratnimi podboji. Fred stavbami je treba stati v taki razdalji, da ni mogoča poškodba vsled rušenja kamenja, opeke, strešne opeke ter opeke dimnika, ki padajo s strehe poslopij. Blizu hribovitih obronkov se je potrebno paziti pred zemeljskimi plazovi in rušenjem kamenja. Preživeli v prvi minuti velikega potresa, lahko smatrajo, da je nevarnost prešla, ker najmočnejši udarci nadaljnjih potresov nimajo take moči pri rušenju zgradb, ki so prestale glavni potres, čeprav so bile poškodovane ali nagnjene. Takšni potresi lahko še popolnoma razrušijo in do konca zrušijo samo take stavbe, ki so pri prvem glavnem potresu bile močno poškodovane. Zapomniti si moramo, da v porušeni stavbi po nekajurnem razmahu pride do požara. Vsled tega je potrebno vložiti vse napore, da se ugasne vsak ogenj, da ne bi prišlo do nevarnega požara, ki bi še bolj ogrozil zasute osebe in otežko-čil reševano situacijo. Hišni sveti, tovarne, ustanove in šole morajo imeti pripravljene aparate za gašenje požarov. Pri vsakem močnejšem potresu obstoji možnost, da bo onemogočena preskrba z vodo. Potrebno je predvideti even-tuelno dezinfekcijo vode za pitje. Vsako gospodinjstvo bi moralo imeti hišno lekarno, ročno baterijsko svetilko žepne svetilke, malo piščalko za dajanje signalkov. Kjer koli vas doleti nesreča, je potrebno, da se ostresete prvega strahu in zberete kar je najhitreje mogoče. Takoj ocenite dejanje in situacijo, v kateri ste se znašli. Pozorno preglejte najprej sebe, da niste dobili kakšnega zloma ali da nekje ne krvavite. To boste takoj poskušali s pristikom ali vezanjem iznad poškodovanega mesta. Hitrost vrnitve naše prisebnosti mora bisti sorazmerna moči takega dogodka. Vse nesreče se dogajajo iznenada in nepričakovano, spremlja jih strah, ki je prirodna obramba pred uničenjem. Strah je neugodna napetost, katere se moramo vzdržati in ne sme biti signal, da morate bežati pred nesrečo. Ne trošite stalno moč, da premagate oviro, ker boste prišli v brezizhodno sistuacijo, ki je velikokrat rezultat popuščanja psiholoških moči in je v vseliki meri poraz in razočaranje. Vsled tega, če pride do potresa ali katerekoli nereče, je potrebno, da ostanete na mestu in hitro ocenite svoj položaj. Težino sistuacije je potrebno presoditi, kar je mogoče prisebno in mirno razšmisliti, kateri postopek bi bil najboljši. Kjer koli se v tem času nesreče nahajate, v hiši, na delu, na ulici, je potrebno, da usmerite svojo pozornost na tok dogajanj, ker je mogoče, da bo katastrofa še trajala in posledice šele pridejo. Lahko se prično rušiti zidovi, eksplozije lahko gorljivih snovi, požari iz neugasnjenih ognjišč ali do poplave. Samo s popolnim obvladovanjem samega sebe, lahko pomagate sebi, drugim in tistim, ki bi vam pritekli v pomoč — isključno mirno ocenjevanje položaja, z razumno oceno stvarne nevarnosti v taki priliki, je mnogim ljudem omogočilo, da se rešijo iz najtežjih nezgod. Izhod iz težke situacije je treba iskati hitro, slediti zaključkom zdravega razuma, nikakor nagona ali vnemirje-nosti, vsled katerih so mnogi po nepotrebnem v takih nesrečah izgubili življenje. Običajno so nesreče po) manjše, če nismo sami. Osamljene lažje prevzema občutek zapuščenosti. Ozrite se takoj okoli sebe, če je mogoče kdo s katerim bi se posvetovali in poiskali najboljšo rešitev. Ne pozabite, da v gruči vsako težko situacijo lažje prenaše-mo, kar pa je najvažnejše, našli bomo izhod, ki bi ga sam morebiti ne bi našel. Vsled tega kar je mogoče hitreje vzpostavite vezo z ostalimi. Nikakor ne smete pozabiti na humanost, obzir do soljudi, nesebičnost v dajanju pomoči drugim. Imeti je potrebno v mislih, da smo mi sami pogosto odvisni od pomoči dru- gih. Posebno če nam bo ta pomoč nudena na human način, bo vredna dvakrat več. Če najdete zatrpane v ruševinah, preverite takoj njihovo stanje in če niso ranjeni. Prevelika hitrost in prevelika samozavest ostalih ni v redu, isto kot oklevanje ranjenih v neposredni nevarnosti. Z razumno hitrostjo je potrebno osceniti telesne poškodbe ponesrečenih. V nudenju pomoči drugim ne pozabite na bodrilne in ohrabrujoče besede, katere za ponesrečenega mnogo pomenijo. Ne iščite pomoči v alkoholu, da bi se ohrabrili, ker bi vas alkohol otopil in vam vzel dragoceno ostrino razsodnosti, ki je predpogoj vsake realne akcije. Ne pozabite, da ni sredstva, ne zdravil za hrabrost. Mogoče nam bo kateri zdravstveni delavec pomagal s kakim sredstvom za pomirjanje. Potem bi se pomirili in lažje razsojali, kaj je potrebno storiti. Takšna zdravila bodo potrebna tistim, pri katerih je strah prerastel v paniko. Panika je največji sovražnik ljudi v vsaki nesreči. Javlja se z močjo eksplozije in se prenaša na posameznike. Paničarje moramo odvajati, oz. odr-straniti z mesta nesreče in pre-putiti v nadaljnjo skrbstvo zdravstvenemu osebju. Panika je večja in se laže prenaša na druge v primeru, da so slabi pogoji, če se je nesreča zgodila ponoči, rano zjutraj veliko presenečenje zaradi alarma, beganje med ljudmi in če se javi čut tesnobe vsled zaprtih prostorov. (Nadaljevanje na 9. strani) INFORMIRANJE IN INFORMATORJI Že 17 let ureja Našo smučino in druge edicije naš urednik Slavko Knafelj, na delovnem mestu organizator samoupravljanja in informiranja (Nadaljevanje z 8. strani) Ko prenaha nevarnost za življenje zasutih in preživelih, je potrebno z vsemi razpoložljivimi sredstvi in načini pristopiti njihovemu reševanju in takoj obvestiti, oziroma zahtevati hitro investicijo specializiranih teničnih in zdravstvenih reševalnih ekip. V primeru, da ste zasuti, najdite kakor koli odprtine, da zagotovite strnjanje zraka. Prepričani bodite, da bo reševalna ekipa prišla do vas. Z udarci ali kakim drugim načinom opozarjajte reševalce na mesto, kjer se nahajate. Po proučitvi je potresno območje naše občine Vil. stopnje. Pri tej stopnji se v resnici lahko pričnejo prve poškodbe na slabo zgrajenih in ohranjenih objektih. Mnogim prebivalcem se dozdeva, da je težko stati in lovijo ravnotežje. Potres čutijo celo vozniki vozečih vozil. Slabo zgrajeni objekti utrpijo hude poškodbe, nekateri se celo porušijo. Veliko dimnikov je poškodovanih, del strešne kritine odpade. Pojavijo se manjši zemeljski plazovi. Na stoječih vodah je opaziti valove, vode postanejo motne zaradi vzbur-kanega mulja in blata. Presušeni izvri začno v posameznih primerih dajati vodo, nekateri doslej stalni pa presuše. Potresna lestvica — Mercalli I stopnja: neopazen potres — zabeležijo potresni instur-menti II. stopnja: zelo šibek potres — začutijo mirujoče osebe III. stopnja: šibek potres — v zaprtih prostorih ga začutijo posamezniki IV. stopnja: zmeren potres — v zaprtih prostorih ga začutijo mnogi ljud je V. stopnja: precej močan potres — prebivalci v zaprtih prostorih ga opazijo, posebno ga mnogi opazijo na prostem VI. stopnja: močan potres — čuti ga vsakdo, živali bežijo, pride do loma stekla VII. stopnja: zelo močan potres — pojavijo se prve poškodbe VIII. stopnja: rušilen potres — mnogi dobro zgrajeni objekti utrpijo težke poškodbe VIII. stopnja: rušilen potres — mnoga poslopja utrpijo poškodbe IX. stopnja: delno uničujoč potres — mnogi dobro zgrajeni objekti utrpijo težke poškodbe X. stopnja: uničujoč potres — mnogi dobro konstruirani in zgrajeni objekti so porušeni, nekateri popolnoma XI. stopnja: katastrofalen potres — hude poškodbe na najbolje zgrajenih objektih, mostovih, dolinskih pregradah, cestah in podtalnih instalacijah XII. stopnja: hud katastrofalen potres — nobena tvorba človeške roke se ne ohrani. S. M. Kadar je govor o takih delavcih, ponavadi mislimo na celega človeka, na celotno podobo poklicnega novinarja, organizatorja obveščanja z najrazličnejšimi mediji, metodami in tehnikami, na aktivnega družbenega delavca, strokovnjaka z različnih področij dela in še na lektorja, oblikovalca, uspešnega propagandista itd. Skratka, mislimo na človeka, ki mora veliko znati in na katerega se lahko zares zanesemo. Nujno pa je, da pri tem uvidimo, kako vendar ne gre za idealnega človeka, ki naj bi bil kos vsem nalogam in ki naj bi izpolnjeval vsa naša pričakovanja, kot pogosto zasledimo v razpravah o njem v OZI) ali drugod. Da je delo delavcev, ki se ukvarjajo z informiranjem in komuniciranjem v združenem delu, zelo zahtevno, ni treba posebej poudarjati. Ne gre pa za pretirane naloge. Ti ljudje se vključujejo v svoje delo kot celotne osebnosti z vsemi svojimi etičnimi in moralnimi, družbenopolitičnimi in drugimi vrednotami, doživetji in bremeni, ki jim jih je naložilo življenje v njihovem razvoju in oblikovanju. Prav zato je od njih, kot samoupravnih členov s posebno nalogo v združenem delu, vendar močno odvisno, kako bodo — pozitivno ali pa negativno — vplivali na razpoloženje v svojem okolju. Posebnost njihovega dela je v tem, da je težko vnaprej predvideti vse probleme, ki se jih bodo lotevali. To prednje postavlja tudi posebne zahteve: pri svojem delu morajo biti zelo tankočutni, iznajdljivi, kreativni in samostojni. Imeti morajo tudi dober pregled nad nalogami. Delo ob informiranju in komuniciranju je izredno pestro in se tudi neprestano spreminja. Zato morajo biti ti delavci voljni in sposobni spremljati spremmebe, ohranjati pa morajo tudi kontinuiteto, tradicijo in vrednote, razlikovati bistveno od nebistvenega, vredno od nevrednega, ustrezno od neustreznega za združeno delo, aktualno od neaktualnega. Ob tem morajo največkrat samostojno odločati o izbiri metod in vrednot, ki jih želijo približati delavcem. Dobro morajo znati razporediti svoj čas, si dobro organizirati delo, delati morajo vedno ustvarjalno, upoštevati in razumeti morajo tako interese in potrebe delavcev kot posameznikov kot interese in potrebe združenega dela. Delo tistih, ki se ukvarjajo z informiranjem in komuniciranjem v združenem delu, je strokovno in etično, družbeno in politično ter kulturno izpostavljeno, zadeva pa najbolj intimne interese posameznikov in skupnosti. Zato je tudi pod močno lupo kontrole in kritike, saj je na križišču ideoloških in drugih spopadov in interesov. Ce hočejo biti uspešni, morajo biti zares nadpo-prečno razgledani in socialno zreli, politično in kulturno razviti in seveda tudi ideološko oblikovani, samostojni, kritični in pogumni, da se bodo borili za prave vrednote, za samoupravno in humano socialistično družbo. Takšni morajo biti še tem bolj, ker je njihovo delo, ki ga morajo praviloma opraviti v razmeroma kratkem času, pod strogo in nenhno javno kontrolo in kritiko, za katero je dosti več časa kot za njihovo delo. In še dejstvo, ki ga ne smemo prezreti: V današnjih časih vredno bolj čutimo, da ne gre več za to, da bi tisti, ki sporoča, poznal problem samo z ene strani in ga tako ozko tudi obdelal. Nič ne pomaga, mora biti pristen samouprav-ljalec. Pod tem pa ne razumemo samo proizvajalca, ampak predvsem zelo razgledanega človeka, ki ne odloča samo o produkciji, marveč je odgovoren za celotno družbeno reprodukcijo. To pa pomeni, da se za uspešnost nekega samoupravnega sporočila vse bolj zahteva zahajanje ne samo v »vidne« strani določenega vprašanja, ampak zahteva njegovo razčlenitev v vsej njegovi razsežnosti, teoritično razčlenitev z najrazličnejših vidikov, ki so marsikdaj na videz in tudi dejansko daleč od osnovnega poklicnega področja in usmerjenosti informatorja. Posledica takega sintetičnega opremljanja sporočil pa je, da pelje tistega, ki sporoča, v nevarne vode negotovosti. Obre- menjuje ga neugoden občutek zaradi dodatne možnosti za nenatančnost. Čeprav je tako sporočilo bolj živo, bolj atraktivno in bogato, kajti — kot pravimo, je popolno, pa vendar na široko odpira vrata za kritiko s strani ozkih specialistov. Iz vsega navedenega lahko povzamemo, da delo delavcev, ki se ukvarjajo poklicno ali ob svojih drugih delovnih nalogah z informiranjem in komuniciranjem v združenem delu, venomer praviloma presega njihove zmožnosti, zlasti še v izobrazbenem smislu. Zato jih kar naprej obremenjuje podzavestni občutek izobrazbenega deficita, saj morajo začrtovati svoje delo dlje vnaprej, kot lahko vidi oko. To pa zahteva od človeka veliko. Prav zato mora biti njihovo izobraževanje in usposabljanje zasnovano sicer zares enotno glede na smoter, vendar pa diferencirano na njihove izkušnje. Različne morajo biti torej tako metode kot tehnike za njihovo izpopolnjevanje, take, ki v skupini upoštevajo posameznikovo izkustvo. Osnovno načelo takega pristopa je povezanost izobraževanja z delom. mag. Pavle Zrimšek ELAN VZROKI NESREČ V POLLETJU ANALIZA NESREČ PRI DELU V letošnjem prvem polletju je bilo v naši delovni organizaciji 22 nesreč pri delu in 1 nesreča na službeni poti. V primerjavi z lanskim letom, ko je bilo 20 nesreč pri delu v I. polletju predstavlja ta podatek malenkostni porast števila nesreč pri delu. '< nesreč pri delu v I. polletju je znašal 4,1. Glede na podatek, da sta bili od 22 nesreč pri delu 2 nesreči težjega značaja, je ta podatek bolj zaskrbljujoč in bo v bodoče potrebno poostriti varnostne ukrepe pri delu, predvsem na strojih in napravah. Glavni vzroki nesreč pri delu v 1. polletju: stroji in naprave transport in manipulacija ročno orodje opekline zaradi eksplozij oz. požarov dvigalna naprava lepiio padci predmetov službena pot / nesreč 7 nesreč 3 nesreče z nesreči 1 nesreča 1 nesreča 1 nesreča 1 nesreča Zaradi realnejšega prikaza gibanja nesreč pri delu je podana kratka obrazložitev posameznih nesreč pri delu: TOZD PLASTIKA - delavki spodletel nož pri rezanju laminata — poškodba zapestja desne roke. TOZD TO — delavec padel zaradi spolzkih tal — poškodba prstov leve roke. TOZD SMUCl - delavcu je podajalna naprava na stroju za modelno rezkanje sredic priprla prste — težje poškodbe na prstih I)S Spremljajoče službe — priprava lesa — delavka je transportirala stojalo z frizi — poškodba prstanca leve roke TOZD PLASTIK - delavec je hotel z roko zaustaviti vrteči vitel — poškodba desne roke. TOZD SMUČI — delavki se je zasadilo strjeno lepilo v kazalec leve roke — zastrupitev TOZD SMUČI - delavka je čistila strojček za nanos lepila s topilom — eksplozija hlapov — opeklina desne roke. TOZD SMUČI — delavka je poravnavala sredice za tekaške smuči na poravnalniku — poškodba prsta desne roke (amputacija prsta pri 1. členku!). TOZD TO — v kovinskem oddelku je delavec transporti- ral kovinske cevi — cev mu je padla na stopalo leve noge in mu poškodovala palec. TOZD PLASTIKA - delavec je delal pri montaži čolnov in se udaril s kladivom po prstih. DS Spremljajoče službe — obrat družbene prehrane — delavka je rezala meso — poškodba zapestja z nožem. DS Spremljajoče službe — pomožni obrat — delavec je transportiral oz. prekladal jeklenko — jeklenka je padla in mu poškodovala stopalo desne noge. DS Spremljajoče službe — priprava lesa — delavec je transportiral transportni voziček iz katerega je padla deska in poškodovala delavcu stopalo leve noge. TOZD TO — kovinski oddelek — delavka je transportirala stojalo na katerem so bile smučarske palice — pri manipulaciji ji je pritisnilo palec desne noge. TOZD SMUČI - delavec je vlagal smuči v stiskalnico — orodje stiskalnice mu je priprlo levo roko v zapestju. TOZD IE — prototipna delavnica — delavec je poravnal vzorčni komad lesa na poravnalniku — rezilo mu je poškodovalo prsta leve roke. DS Spremljajoče službe — priprava lesa — delavka je dolžinsko spajala les, pri tem delu ji je stiskalnica priprla prst roke. TOZD SMUČI — delavka je rezala obloge na posebnih Škarjah — škarje so ji poškodovale palec desne roke. TOŽI) TO — montaža — delavec je imel prometno nesrečo na službeni poti — poškodba glave in roke. TOZD SMUČI - SOI -delavka je transportirala stojalo s smučmi. Pri transportu ji je stojalo priprlo levo nogo ob nosilec. DS Spremljajoče službe — avtopark — delavec je sežigal mreže na smetišču v Lescah in hlapi nitro razredčila so ga pri požiganju popekli po roki in obrazu. DS Spremljajoče službe — skladišče surovin — delavec je nakladal materaial na transportni voziček — Voziček je začel d rseti proti mostu in pri tem poškodoval delavca. Poškodba noge. DS Spremljajoče službe — pomožni obrat — delavec je na stružnici s brusilnim papirjem brusil vpet obdelovanec. Pri podvitju roke mu je stroj poškodoval palec leve roke. PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ podeljuje PRIZNANJE Tovorni športnega orodja Elan - Begunje zn izredna pomoč in prispevke pri gradnji kače no Dobrči Tfiič, <0 6 19U • Predsednik cjradb. odfo. Dopisujte v svoje glasilo Plaketa, darilo smučarske zveze Turčije Elanu ZLATA MEDALJA BEGUNJSKIM GASILCEM ZA III. MESTO V EVROPI Vstop smučarjev na izklopljivi trisedežnici. Vstopa se pri Dijaki vojaške gimnazije »Staneta Rozmana« iz Ljubljane mali hitrosti V tekmovalni desetini so bili tudi trije Elanovi delavci Brali smo o izdrenem uspehu begunjskih gasilcev v evropskem merilu, nekaj več podrobnosti o tem nam je posredoval Marjan Lombar iz ERC-ja, ki je bil med drugimi tudi član zmagovalne ekipe. Od 7,—12. junija letos je teklo tekmovanje v mestu B0-BLINGEN blizu Stuttgarta v ZK Nemčiji, kamor je prireditelj GASILSKA ZVEZA NEMČIJE že lani, na gasilski olimpiadi v Italiji povabil vse prvo plasirane ekipe iz vsake države. To tekmovanje je bilo organizirano v počastitev 125-letnice Gasilske zveze Nemčije. Ker so bili begunjski gasilci lani na olimpiadi v Italiji tretji in prvouvrščeni iz Jugoslavije, jih je za tekmovanje v Nemčiji določila Gasilska zveza Jugoslavije. Uvrščeni so bili v tekmovalno skupino A — do 30 let, z njimi so nastopili tudi gasilci iz »Galenike« pri Beogradu, in sicer v skupini B — nad 30 let. Tako so v zares hudi mednarodni konkurenci Begunjčani dosegli odlično tretje mesto in s tem zlato medaljo, gasilci iz Galenike pa v skupini B zelo dobro sedmo mesto in s tem srebrno medaljo. V skupini A je z Begunjčani nastopilo 25 ekip iz desetih držav. Nemci in Avstrijci so imeli po več ekip. Za to tekmovanje so se doma temeljito pripravljali, saj so imeli nad (i() vaj po pravilih GT1F (mednarodne gasilske zveze), tj. trodelni napad in štafeto 9X50 metrov z zaprekami. Za prvimi, to so bili Nemci, so zaostali 4 točke, za Avstrijci, ki so bili drugi le 2 točki in z malo več sreče bi lahko bili prvi, saj so na vajah doma in na domačih tekmovanjih delali bolje in hitreje. V štafeti so bili nenadomestljivi. Kot pravijo, so bili pogoji za tekmovanje zelo dobri, vsi ostali pogoji pa pod kritiko. In to v Zahodni Nemčiji! V tej zmagovalni ekipi so sodelovali tudi trije Elanovi delavci: Hrovat Viko, Lombar Marjan in Krivic Janez. Tako visokega mesta in priznanja še nikdar ni dosegla nobena gasilska ekipa iz Jugoslavije. To ne pomeni uspeh in priznanje samo za zmagovalce, temveč za vso Jugoslavijo in seveda tudi za Elan, kot proizvajalca gasilskega orodja in opreme. Prosili so še, da zapišemo zahvalo Elanu, TOZD telovadno orodje za trenerke, ki so jih prejeli pred nastopom in želijo še v bodoče imeti z njimi tako dobro sodelovanje. Povedali so še to zanimivost, da je na zaključku tega tekmovanja v Nemčiji na slavnostni paradi sodelovalo nad 10.000 gasilcev iz vse Evrope z več kot petdesetimi gasilskimi godbami na pihala. Parada je bila v krogu (i km in mesto Boblingen je bilo nekaj ur zaprto za ves promet. Rezultate pa so razglasili v veliki in lepi športni hali. Pokale jim je izročil sam župan mesta Boblingen. Iz tekmovanja so odnesli lepe vtise. Mi pa smo ponosni na njihov izredni uspeh in jim ob tej priložnosti iskreno čestitamo! V nadaljevanju so opisani upehi begunjskih gasilcev doma in v tujini v zadnjih dveh letih. Le tako bomo lahko ocenili njihovo vrednost in da uspeh v Nemčiji ni bil zgolj slučaj. Seveda pa si pri tem kar lahko mislimo, koliko so jih ti uspehi stali, treninga in vaj, zamude prostega časa in drugih žrtev. Uspehi: 1977 3. mesto in zlata medalja na gasilski olimpiadi v Trentu (117 ekip) 1. mesto za pokal Šaleške doline (95 ekip) 1. mesto za pokal Pohorskega bataljona v Oplotnici (80 ekip) 1. mesto na občinskem tekmovanju v Beugnjah 1978 3. mesto na evropskem prvenstvu v Boblingenu (25 ekip) 1. mesto v Velenju za pokal šaleške doline (117 ekip) DVO ALI PUMA IBS D'ESTRET1QUE TRISEDEZNICA »POMA« TIP DELTA — . Seznanjamo člane DO o bodočih žičnicah pri nas Typ pogonska postaja sedežnice DELTA je leta 1975 dobila nagrado — etiketo Francije za estetsko obliko v industriji. Sedežnica je namenjena za: fiksne in isklopljive trisedežnice do kapacitete 1500 oseb/uro. Pogonska postaja (ca 15 m) in izstopna postaja (ca. 10 m) zavzemata zelo malo prostora, kar je ugodno pri težkem in strmem terenu. Posebnost teh sedežnic je direktni in samoforsko urejeni vstop smučarjev, ter enostavni izstop smučarjev na zgornji postaji. Izvedli so preskus s slepimi smučarji, ki so po prvih navodilih popolnoma samostojno vstopali in izstopali. Izstop smučarjev na tipski trisedežnici NEVARNOSTI V CESTNEM PROMETU KAKO ODPRAVITI ČRNE TOČKE NA CESTAH V RADOVLJIŠKI OBČINI, KI POVZROČAJO VSE VEČ NESREČ Splošna ugotovitev, ki so jo izrekli na zadnji majski seji delegati občinske skupščine o stanju cest in prometni varnosti v občini Radovljica je vse prej kot zadovoljiva. Večina cest ne izpolnjuje meril, ki jih predpisuje zakon o cestah in odlok občinske skupščine o lokalnih in nekatego-riziranih cestah. Dokumenta povsem jasno določata kakšni pogoji morajo hiti izpolnjeni, da cestne površine omogočajo čimbolj varen promet udeležencev v prometu. Med drugim je predpisano, da mora biti lokalna cesta za dvosmerni promet široka najmanj (> m, za enosmerni 3,5 m ter prilagojena za najmočnejšo težo (i ton. Križišča morajo biti pregledna in opremljena s predpisanimi prometnimi znaki, avtobusna postajališča smejo hiti le zunaj cestišča. V radovljiški občini so le redke ceste, ki ustrezajo navedenim pogojem. Večina cest je ozkih z nepreglednimi ovinki in tehnično nezadovoljivo opremljenih. Potencialno nevarnost predstavljajo tudi gradnje objektov v varovalnem pasu, za katere se še vedno izdaja dovoljenja. Čeprav so v občini že ustanovili samoupravno komunalno skupnost, ki je dolžna skrbeti za pravočasno čiščenje snega, je prometna situacija in stanje cest v zimskem času še posebno zaskrbljujoča. Najštevilnejši investitorji posodobljanja lokalnih in ne-kategoriziranih cest so sveti krajevnih skupnosti. Ti sami po najboljših močeh v okviru svojih možnosti skrbijo za asfaltiranje in opremljanje cest. Prav te ceste pa se ne razširjajo in ne označujejo tako kot predpisuje zakon in občinski odlok. Kolikor asfaltiranje sicer koristi krajanom, posredno tudi greni odgovorne za javni promet, kajti take ceste postanejo prehitre in zaradi pomanjkljivih označb predstavljajo novo nevarnost za vse udeležence v prometu. Stališče sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri OS Radovljica, ki po oceni občinske skupnosti ne opravlja svojo dolžnost, je glede tega naletelo na vso podporo občinske skupščine, ki je vztrajala na zahtevi, da mora cestna inšpekcija zagotoviti redno priglašanje sleherne modernizacije cest. Spoštovati se morajo tudi predpisi o obveznih elementih po zakonu in odloku določeni za varnost prometa na teh cestah. To je toliko bolj potrebno, ker je vsako leto na cestah vedno več nesreč s smrtnim izidom, invalidnostjo in veliko materialno škodo. Največ nesreč v občini se zgodi na istih mestih, ki so dobile naziv »črne točke«. Najnevarnejši sta črni točki na križišču v Podvinu in pri bencinski črpalki na magistralni cesti pri Radovljici. Lani so v Podvinu sicer že označili cesto z neprekinjeno črto, kar pa še vedno ni dovolj. Nujno hi bilo omejiti hitrost ter postaviti semafor z utripajočo lučjo pred prehodom za pešce. Na magistralni cesti so na križišču v Lescah prepovedali zavijanje v levo v smeri proti Jesenicam in v levo iz ljubljanske smeri, kar je že precej zboljšalo varnost prometa na tem odseku ceste. Med črnimi točkami velja še posebno omeniti križanje ceste preko več železniških tirov pri tovarni kruha Žito v Lescah. Ta prehod v 13 urah dnevno prečka po ugotovljeni statisti- ki v poprečju 421 vozil vseh vrst, vključno s težkimi tovornjaki in kmetijskimi traktorji s priklopniki. Ker je to začasna glavna cestna povezava imed Radovljico, Lescami in Lancovim ter Kropo ta prehod koristijo tudi avtobusi, kar je še posebno zaskrbljujoče. Pri zaviranju prečkanja železniških tirov doslej še ni bilo ničesar storjenega, zato ne bo nič presenetljivega, če se ho slej ko prej na tem prehodu zgodila kakšna večja nesreča. Nevarnost za promet predstavljajo tudi objekti, drevesa, žive meje in visoka trava oh cestiščih, ki jih bo nujno čim-prej odstraniti, vsekakor pe še pred glavno turistično sezono, ko se bo promet še močno povečal. Prav tako bo nujno sproti obnavljati prometne oznake, ki so marsikje povsem nevidni ali poškodovani. Občinska skupščina je upoštevajoč tehtna priporočila sveta za preventivo in vzgojo v prometu že sprejela vrsto najnujnejših sklepov glede odpravljanja nevarnosti na črnih točkah, med drugim tudi sklep, da se ustanovijo v občini in v krajevnih skupnostih posebni prometni organi, ki bodo sproti zagotavljali ukrepe za večjo varnost v cestnem prometu. V svet pa se bodo vključili tudi predstavniki pravosodnih organov, prometne milice, večjih delovnih kolektivov in posameznih svetov KS. Opozorili so tudi pooblaščene zdravstvene organizacije, da bolj strogo upoštevajo določila zakona o temeljih varnosti cestnega prometa pri podelitvi zdravniških spričeval voznikom, ki kažejo znake psihofizične in psihomotorne nesposobnosti. Sploh pa morajo zdravniki preglede voznikov opravljati manj rutinsko in se bolj poglobljeno posvetiti zdravstvenemu stanju vsakega kandidata za vozniško dovoljenje. R. J. POSLUŽITE SE NAŠIH ČOLNOV JEDRALNA SEKCIJA PRIPOROČA JADRANJE IN VESLANJE Tudi letos bodo prišli ljubitelji jadranja in veslanja na svoj račun. Brodarska sekcija, ki šteje trenutno že ca. 100 članov, razpolaga z 8 jadrnicami in dvema čolnarna. Na Bledu v Zaki je pet jadrnic, tipa Zeta, ki so hranjene v srednjem hangarju. Ključ za hangar se nahaja v garderobni omarici v klubski sobi. Hangar je treba takoj, ko se jadrnica odnese na pomol zakleniti in vrniti ključ v garderobo, kjer nato vzame še jadra in ostalo opremo. Paziti je treba na oznake, ker je vse označeno (z jadrnico vred). Ključi od ostalih čolnov in jadrnic so v garderobni omarici. Postopek je isti kot lansko leto. Predno s čolnom odplujete, se je potrebno vpisati v evidenčno knjigo, ki jo izpol-nete tudi, ko se vrnete! Paziti je treba, da je vsa oprema po uporabi v prvotnem stanju. Vsako poškodbo mora vsak član sekcije sam odpraviti. Ključ od klubske sobe je pri vratarju v tovarni. Dobi ga lahko vsak član Brodarske sekcije, ki ima plačano članarino za letošnje leto. Članarino pobira Dolar Milan iz trgovine in je 40 din. V letošnjem letu imamo Pa-saro S, ki je bila prej v Piranu locirana v Červarju pred našimi stanovanji. Ključ za jadrnico je v spodnjem stanovanju. Uporabljajo jo lahko vsi člani Brodarske sekcije, ki so na dopustu v Červarju. V stanovanju je tudi evidenčna knjiga, ki jo je potrebno vsakič izpolniti. Tudi navodila za uporabo jadrnice so v stanovanju. Član kolektiva, ki ni obenem član Brodarske sekcije, si jadrnice ne more izposoditi. Pri sidranju in privezovanju te jadrnice je potrebno paziti, da je to vse res v redu storjeno. Oprema mora biti v takem stanju, kot ste jo dobili. V prejšnjih letih se je dalo pri naši sekciji tudi izposoditi plovila za čas kolektivnega do-' pusta. To je možno tudi letos, seveda proti primerni odškodnini. Člani Brodarske sekcije lahko vzamejo s seboj na čoln ali jadrnico tudi člane ožje družine in svojce. Član sekcije, ki si je sposodil čoln ali jadrnico je odgovoren za varnost ostalih oseb, ki so z njim, ravno tako pa odgovarja za vse morebitne poškodbe, ki nastanejo med uporabo pod njegovim vodstvom. Jadrnic naj ne uporabljajo neplavalci in nevešči jadralci, saj nesreča nikoli ne počiva. Kot veste je Brodarska sekcija dobila sedaj na razpolago tudi novo jadrnico S 707, s katero se bomo v letošnjem letu udeležili vseh pomembnejših regat na Jadranu. Ena izmed regat je bila 24. in 25. (i. v Piranu, kjer so naši zasedli drugo mesto. Prihodnja regata bo 30. (>. do 5. 7. in sicer bo to že tradicionalna XXX Istrska regata, to pot iz Umaga do Pule. Sledijo še Jadranska regata iz Vira do Pule, Šavrinska regata, Slovensko prvenstvo itd. Seveda bodo jadrnico vodili naši najizkušenejši jadralci, vsakič pa bodo vzeli s seboj še enega ali dva člana sekcije, ki hi se rad naučil jadrati. Kot vidite, ho razvedrila in športa na pretek, če boste le hoteli. Želim, da bi se v čim večjem številu posluževali plovil sekcije, posebno še v času kolektivnega dopusta. Prijetno jadranje in obilo zabave. Predsednik: Milatovič Ivan Pr«stavitev elektroenergetskih kablov. LESARIADA- ELAN DRUGI ŠPORTNE IGRE GOZDARJEV, LESARJEV IN LOVCEV Rezultati: Skupna uvrstitev: 1. Meblo Nova Gorica 219 točk 2. Elan Begunje 2l(i točk 3. Brest Cerknica 214 točk Posamezne discipline: MOŠKI: Mali nogomet: 1. SLOVLES trgovina Lj. 2. GLIN Nazarje 3. OPREMA Izola 13. Elan Begunje Kegljanje: 1. BREST Cerknica 2. LIK Kočevje 3. PT Brežice 22. Elan Begunje Odbojka: 1. GG Bled 2. NOVOLES Novo mesto 3. MARLES Maribor 11. Elan Begunje Šah: 1. TM Slovenj Gradec 2. STOL Kamnik 3. MARLES Maribor 4. Elan Begunje Streljanje: 1. GG Postojna 2. STOL Kamnik 3. MEBLO Novo Gorica K. Elan Begunje Namizni tenis: 1.-JAVOR Pivka 2. LESNINA Ljubljana 3. MEBLO Nova Gorica 5. Elan Begunje Balinanje: 1. GG Postojna 2. KRASOPREMA Izola 3. JAVOR Pivka (>. Elan Begunje ZENSKE: Šah: 1. LESNA Slovenj Gradec 2. BREST Cerknica 3. SLOVLES trgovina Lj. 5. Elan Begunje Streljanje: 1. LIP Slovenske Konjice 2. MEBLO Nova Gorica 3. BREST Cerknica 8. Elan Begunje Kegljanje: 1. NOVOLES Novo mesto 2. SLOVLES trgovina Lj. 3. INLES Ribnica 4. Elan Begunje Namizni tenis 1. GG Brežice 2. LIP Slovenske Konjice 3. BREST Cerknica 5. Elan Begunje REMONT - PRVAK ELANA V mesecu maju in juniju je bilo na igrišču TVD Begunje prvenstvo Elana v malem nogometu za leto 1978. Na razpis se je prijavilo šest ekip, ki so zastopale 4 TOZD in 2 skupnosti služb. To so bile ekipe TOZD Plastika, TOZD Trgovina, TOZD Smuči, TOZD Inštitut, spremljajoče službe (remont) in pa skupne službe, ki so bile zaradi pomanjkanja igralcev, kompletirane z dvema igralcema TOZD Telovadno orodje, ki ni prijavilo svoje ekipe. Tekmovanje je potekalo v znamenju velike borbenosti in požrtvovalnosti, včasih je ta borbenost prerasla v grobost, kar pa so korektni sodniki znali preprečiti in uspeli prvenstvo pripeljati do konca brez večjih incidentov. Tekmovanje samo je potekalo po liga sistemu — vsak z vsakim, igralni čas pa je bil dvakrat po 20 minut. Kot je bilo pričakovati je vlogo favorita odigrala ekipa remonta, ki je zmagala v vseh petih srečanjih. Za drugo mesto pa se je bil oster boj med Inštitutom in Smu-čarijo, kajti medsebojno srečanje se je končalo neodločeno. V nadaljnem tekmovanju je imela ekipa Smučanje malo več »športne sreče« in tako osvojila naslov vicešam-piona Elana. Inštitut je pa pristal na solidnem tretjem mestu. Po poteku to Elanovo prvenstvo spominja na pravkar končano svetovno prvenstvo v Argentini. Se posebej tu lahko primerjamo srečanje TOZD Smuči : Skupne službe 10:1 in pa srečanje Argentina : Peru 6:0. Tako ekipa Smučanje, kot reprezentanca Argetine sta se potegovali za visoko uvrstitev, istočasno pa sta že vedeli koliko golov morata dati, da se še lahko potegujeta za to uvrstitev. To, ali sta bili tekmi prodani, nihče ne ve, vseeno pa se tu kaže podobnosti zaradi katere lahko smatramo naše prvenstvo kot uvod v svetovno prvenstvo v Argentini. REZULTATI: Spremljajoče službe : Smučarija 3 : 1 Trgovina : Inštitut 1 : 5 Skupne službe: Plastika ' 3:1 Spremljajoče službe : Inštitut 4 : 3 Smučarija : Plastika 8 : 2 Skupne službe : Trgovina 1 : 1 Spremljajoče službe : Plastika (b.b.) 3 : 0 Smučarija : Trgovina 1 : 0 Skupne službe : Inštitut 3:7 Plastika : Trgovina 1 : 7 Smučarija ’ Inštitut 1 : 1 Spremljajoče službe : Skupne službe 8 : 0 Plastika : Inštitut (b.b.) 0:3 Smučarija : Skupne službe 10 : 1 Spremljajoče službe : Trgovina 8 : 3 LESTVICA: 1. Spremljajoče službe 5 500 26: 7 10 2. Smučarija 5 311 21: 7 7 3. Inštitu 5 311 19: 9 7 4. Trgovina 5 113 12:16 3 5. Skupne službe 5 113 8:27 3 6. Plastika 5 005 4:24 0 Praprotnik Filip IZBRALI SMO Delo in pridnost so peruti, ki letijo čez reke in gorovja. Johann Fischart Delati in ljubiti. Vse drugo nima smisla. Miča Danojlič Kadar se malo dela, se zelo veliko teoretizira. Balzac Nobena druga stvar na svetu me ne prevzame tako, kot delo: cele ure lahko sedim in ga opazujem. Jerome K. Jerome Najbolj delovni del človeškega telesa so komolci. Ronald Siri Počitek je samo za mrtve. Angleški pregovor ELAN-ove igre brez meja VAWAV v.,X,X*X LETNA KONFERENCA NAŠIH INOZEMSKIH KUPCEV ELAN ŠE VEDNO PRVI V dneh od 26.-28. junija je bila v Elanu redna letna konferenca naših inozemskih kupcev iz vsega sveta Končan je spomladanski del občinske lige v malem nogometu in to dokaj uspešno za ELAN. Po devetih kolih je ELAN obdržal vodstvo s točko prednosti pred ekipo Plamena iz Krope. I ako je doseženo planirano mesto, čeprav z minimalno prednostjo. Fantje upajo, da bo ta prednost zadostovala za končni uspeh, kajti v jesenskem delu se srečajo z neposrednimi konkurenti za prvo mesto na domačem igrišču. Do pričetka jesenskega dela pa ostane še dovolj časa za pripravljanje in uigravanje ekipe, poleg tega pa je tu še prestopni rok in možnost, da se pridobi kakšen nov kvaliteten igralec. Priprave ekipe so se že pričele, saj je na programu v mesecu juniju LESARIADA, Občinsko sindikalno prvenstvo. Pred petim kolom je izgledala lestiva takole: 1. ELAN Begunje 2. BREZJE 3. ISKRA Otoče 4. PLAMEN Kropa 5. PREVAL V juliju pa 19: 8 7 17: 8 5 13: 8 5 13:10 4 10:10 4 V petem kolu je ELAN gostoval v Ljubnem in premagal domačine s 4:1. Strelci za ELAN: Cerar - 2 krat; Kokalj, Dolar - 1 krat, Derbi <>. kola je bilo srečanje med ELAN-om in Brezjami. Po dokaj izenačeni igri je zmagal ELAN 1:0 z golom Cerarja. Sedmo kolo je ELAN-u prineslo prvi poraz, ki bo morda stal ekipo prvega mesta v končni razvrstitivi. Poraženi so bili od zadnje uvrščene ekipe - Pusti grad z 2:0. V osmem kolu je ELAN beležil tesno zmago nad ekipo Iskre z^ rezultatom 4:3, kar pa ni realna slika tega srečanja, saj je bil ELAN celo srečanje boljši, toda neučinkovit. Za ELAN so bili uspešni: Cerar — 2 krat; Kokalj, Finžgar — 1 krat. Zadnje, deveto kolo je ELAN gostoval pri ekipi Mlade Bosne in J° Premagal 7:4. Tokrat so gole dosegli: Finžgar 3, Cerar 2, Hanžič in Debeljak po enega. LESTVICA SPOMLADANSKEGA DELA: delu! ELAN Begunje 9 7 1 1 PLAMEN Kropa 9 ti 2 1 BREZJE 9 5 2 2 ISKRA Otoče 9 4 2 3 PREVAL 9 2 6 1 Čestitamo in obenem 1.. 1 želimo še veliko uspeha 35:18 56:21 44:17 31:25 25:22 15 14 12 10 10 Praprotnik Filip POROČILO 0 TEM SLEDI V NASLEDNJI ŠTEVILKI Priprava terena za novogradnjo razširitve smučarskega obrata ZAHVALA Ob smrti našega očeta Hribar Franca se zahvaljujemo sodelavcem za izrečena sožalja, vence in cvetje ter za spremstvo na zadnji poti. Francka, Janez in Jožica UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačne — Tiska Gorenjski tisk, Kranj