- ate v. 3. Cena 50 Cent (. ' -i Mj 88 ' | Rj »Gorišk1 ,;st« izidu vsako sredo in soboto zjutraj. — J Uprav., iti uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47. — — —,.i>l,;foa štev. 292. ______ Gorica, čne 13. maja 1944. Oglasi se zaračunavajo po ceniku. Bančni konto pri Cassa di Risparmio Godca. Socializem v novi Suci Ni ga gotovo problema, ki bi v zadnjih desetletjih tako zanimal človeš.tvo, kakor socializem. Nobenega pojma ni so tako različno razlagali ir, uporabljali za tako razlijne naredbe in zakone. Vse stran ke so uporabljale to besedo kot geslo svojega prapora kot vabilo, zakaj vedele so, da se bodo ljudje strnili okoli voditeljev, ki naj bi blažili veliko bedo in uresničili pojme socializma. Vsakdo, kdor je o socializu govoril, ga je druga če razlagal in nihče ni bil zmožen spoznanja pravega socializma in njegovega prav-ca. Sele, ko si je Nemčija leta 1933. nadela nalogo uresničenja pravega socializma, it* prišel pravi smisel in pravi cilj tega pojma na dan. Kolikokrat smo morali slišati: socialist je ta, kdor kaj daruje ali da. Ali: socializem ima svoj izraz v miloščini. Toda v življenjskih postavah ne more biti dvolieno, da bi bil kdo lastnik tolikih dobrin, da bi mogel z niimi obdarovati dmče. nasprotno ni prav, da kdo nima niti, kar mu je potrebno za skromno življenje. Naravi človeka sami je pa zoprno, biti odvisen od miloščine, ali darov, zakai človek noče živeti od miloščine in hoče snm zaslužiti, kar potrebuje. Za to mu pa mora biti dana možnost. Vrhtega moremo bedo z miloščino ali darom le ublažiti, ne pa odstraniti. To pa nima z udejstvovanjem nravega socializma nikakšne zveze. Nekateri pojmujejo socializem kot povzdig življenjskega položaja in smatrajo s tem program socializma kot izčrpan, ne pomisliio na pri tem kako naj se doseže ta povzdig. Ni težko doseči trenutnega zboljšanja življenjskega po* ložaja. To pa bi zelo malo koristilo, če zboljšan ju ne mo remo dati trajne podlage, ke zdrav razvoj celotnega dela in celega gospodarstva more trajno zajamčiti resnično izboljšanje življenjskega položaja. Socializem se v takem trenutnem zboljšanju ne izpopolnjuje, zakaj vsaka najmanjša kriza vpliva pri takih ^oljsanjih porazno in jih a ro vseh primerih popolnoma uniči. Kdor še Živi in misli v sta rem liberalnem smisl se nfa more otresti mnenja, da je popravilo, poravpava ip iz, boljšanje socialnih škod in zadev stvar države. Njegova mnenje je, da si je vsak posa meznik sebi najbližji da, č& njemu dobro gre in ne potre-huje od države nikake pomo ei, ne sme nihče ničesar za htevati od njega, ako pa mu slaba prede, mora država skr beti zanj. On noče potemta-kem priznati nobene lastne dolžnosti, zahteva pa zaščite £ podpore v življenski sili in ze!°inPf ,nikf|kor ni sociali-ne s’ ne moremo in stavljat/1™ Socializem Pred- (Nadaljevanje sledi.) Boji na zapadnem bregu Dnjestra Srditi napadi pri Sebastopotu odbiti - Prodorni poizkusi sovražnika pri Nettunu izjalovljeni Fiihrerjev glavni stan, 11. maja. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Ob spodnjem Dnjestru st naše divizije s sodelovanjem nemškega in romunskega bojnega letalstva vdrle v sovra/ no mostišče. Razen težkih krvavih izgub, je bilo zajeto boljševikom nad 500 jetnikov, 163 topov in minometalcev in mnogo drugega orožja. Močni letalski odredi so te kom zadnje noči napadli z dobrim uspehom železniške postaje Šepetovke in Proskuro-va. Nastali so mogočni požari in opustošenja. Na mostišču pri Nettunu so bili odbiti številni sovražni napadi s kc ncentriranim ognjem vseh orožij. V zadnjih dneh bojev se je posebno izkazala 10. stotnija branden-burških motorizjraanih grenadirjev pod vodsvvom nadpo ročnika Thielmanna. Bojne ediniee vojne morna rice so v noči do 10. maja potopile južno od otoka Elbe sovražno lahko cdinico in poškodovale več d.-.. Bojno leta itvo je v pretekli noči napadlo sovražno o porišče Vis. V pristanišču so nastale eksplozije in požari. Šibkejša skupina sovražnih bombarderjev je napadla pre tekle noči Budimpešto. Napa di sovernoamerikanskih bom-barderjev so povzročili v Wie-ner Neustadtu materij alno škodo in žrtve med prebivalci. Pri tem napadu in v napa^ dih na zapadno zasedeno o-zemlje je bilo sestreljenih 69 letal, večinoma štirimotornih bom bardi r jev. Ruševine Sebastopola so romunske in nemške čete zapustile že pred nekaj dnevi in sicer, takoj ko se je boljševikom posrečilo zasesti višino, ki obkrožajo mesto. Evakua cija se je izvršila v polnem redu, potem ko je bilo v mestu uničeno vse, kar bi moglo služiti sovražniku. Artilerijsko obstreljevanje pa je pomagalo pri uničevanju, oziro ma je dovršilo to delo. Ker so se romunske in nemške čete pravočasno umaknile, so bile n;; tej strani izgube razmero Pritisk na nevtralne države Stockholm, 11. maja. Anglo-ameriški pritisk na Švedsko se sedaj očividno približuje višku, poroča newyorški do pisnik lista »Svenska Dag-bladet« v poročilu, ki obravnava poskuse, ki naj prisilijo Švedsko na omejitev njenega trgovinskega prometa. Sevet-noameriško zunanje ministrstvo hoče s svojimi načrti da po vojni proglasi gospodam ske sankcije proti osebam in družbam, ki nadaljujejo, svojo trgovino z Nemčijo, priza deti Švedsko in Portugalsko. Medtem pa se z vso silo nada 1 ju je protišvedska agitacija. Po vtisu švedskega dopisnika je ta tiskovna gonja vplivala tudi na javno mnenje. To je razvidno med drugim tudi iz dejstva, da so bili švedski propagandni filmi, ki jih je razdelil švedski potovalni in in formacijski urad v New Yoi--ku, predvajani v minulem me secu in posebno v zadnjem tednu mnogo manj, ter so jih z deloma neprijaznimi ko mentarji vrnili švedskemu in-formacijskemu uradu v New Yorku. Ernest Lindley, ki ga new vorški dopisnik »Svenska Dagbladed« označuje za govorilo ameriškega zunanjega ministrstva, je te dni pisal v listu »Washindton Post«, da niorata Švedska in Portugalska sedaj pokazati, kaj hočeta žrtvovati za skrajšanje vojne. V članku groze Švedski, da bodo kmalu moral u-gotoviti, če ne bo takoj in v polnem obsegu ugodila zahtevam Angloamcrikancev, da bo njeno »dobroimetje« pri Angležih in Amcrikancih kaj hitro izginilo. Stockholm, llč maja. Kakor javlja londonska poroče-valska služba, so v Washing' tonu objavili, da je odpotova-1 v Švedsko posebni pooblaščenec severnoameriške vlade, ki naj še enkrat poskusi omejiti švedske trgovinske odno-šaje z Nemčijo. Hkrati poroča Reuter, da so v Londonu pogajanja med zastopniki Švice in Zedinjenih ameriških držav, ki naj pripomorejo do zmanjšanja švicarskega izvoza v Nemčijo. Obe poročili dokazujeta, da Angloamerikanci nezmanjšano nadaljujejo svojo ofenzivo proti nevtralnosti majhnih držav. Nadalje hočejo prisiliti z vsemi sredstvi te države na skrčenje, če že ne na po poln prelom njih gospodarskih odnošajev z Nemčijo. ma majhne. Temu je doka*, dejstvo, da so se včeraj zamo-gle nemško in romunske čete uspešno zoperstaviti boljševikom izven mesta, na novi obrambeni črti. V južni Ukra. j i n i so nemške čete prešle v napad v bližini CJrigoriupola. Na srednjem Seretu so ru-munske čete obkolile sovražno enoto in s tem izravnale bojno črto. Na drugih delih ruskega bojišča ni bilo včeraj pomembnejših bojev. Strahovalna napada na Bukarešto in Beograd Bermin, 12. maja. Močan oddelek severnoameriških bombnikov je napadel v nedeljo Bukarešto. rZe v doletu so nemški in romunski lovet zapletli ta oddelek nad južno Romunijo v letalske boje, ki so trajali do nriletu nad napadalno področie. Oaleč narazen vržene bombe so zadele v Bukarešti predvsem stanovanjske okraje. Po dosedanjih poročilih so samo nemški lovci sestrelili nad deset štirimo-iornih icrai. Dri tj£a oddelka je napadel še Beograd ip odvrgel bombe pa mesto. V stalnih letalskih bojih so se uspešno uveljavili tudi romunski lovci. Titove vrste se redčijo Graška »Tagespost« poroča iz Zagreba, da sc je na podlagi hrvaških uradnih objav do-sedaj priglasilo hrvaškim o-blastem že okoli 25.000 mož, katere so bili v raznih bosanskih krajih nasilno mobilizirale Brozove skupine. Vsi ti prisilni mobiliziranci so izkoristili prvo priliko ter so pobegnili od tolovajskih skupin in se vrnili na svoje domove, ker so deležni svoječasno izdane pomilostitve. Število prebež-nikov se je povečalo predvsem v zadnjem času, ko Brozove tolovajske skupine doživljajo v Bosni poraz za porazom ter se tolovajskega mo-| štva loteva vedno bolj malodušje in nezadovoljnost. Komunistično nasilje v Grčiji Atene, 12. maja. Grški tisk je že več dni v znaku priče-njajočega se prebujenja grško javnosti proti terorju komunističnih tolp. Skoraj vsak dan priobčujejo poročila o novih grozovitostih in to posebno o umoru 42 mladih redarjev, petih odličnih osebnosti me> sta Spetzac in nedavnem umoru 87 oseb v bližini Kalavrita. Poročila o teh umorih, ki so bili izvršeni z največjim zverinstvom, so izzvala ogorče~ nje in odvratnost v najširših krogih grškega prebivalstva. List »Akropolis« ugotavlja, da se komunisti pri tem morjenju ne omejujejo na nasprotnike in tako imenovane izdajalce. Likvidacija neke uporniške skupine pod po veljstvom polkovnika Psarro-sa, ki so jo izvršili koinunisti, dokazuje, da so usmerjeni komunistični zločini tudi pro ti tako imenovanim zaveznikom in s tem dokazujejo, da vse njih delovanje spada \ načrt popolnega uničenja grškega naroda. Izmir, 11. maja. Odpor, ki ga je iranski narod, deloma v zvezi z novimi nabori, očitno pokazal, je imel za posledico nov zakonski osnutek, ki ga je v nedeljo notranji ministei predložil iranskemu parlamentu. Po tem osnutku bo proglašeno izjemno stanje za ves Iran. iz Poglejmo na zemljevid Evrope in Sredozemlja in takoj na prvi pogled bomo spoznali zemljepisno prednost Gori' ške. Naša dežela leži na severu Jadranskega morja, ki predstavlja prav za prav najgloblji zaliv Sredozemskega morja v evropsko celino in je tako najlažja zveza med ju* gom in severom, med Evropo, Afriko in Prednjo Azijo, pa tudi s Sueškim prekopom. Na drugi strani pa je Goriška zopet na ločnici dveh velikih evropskih polotokov, balkanskega in apeninskega. Gospodarska prednost teh činite-ljev je, da je Goriška predvsem tranzitna dežela, skozi katero neprestano valovi promet, skozi katero so že stoletja valovali pohodi narodov od keltskih, karnijskih, japod-skih, rugijskih, vzhodnogot-skih, longobardskih časov do prihoda Slovencev in do ustalitve narodnostne meje med Romani in Slovenci v tej deželi. Pa tudi pozneje nam zgodovina ve dosti povedati o bojih med beneško republiko in habsburško močjo, celo Turki so sem prodirali v smeri proti Benetkam. Tz prvi svetovne vojne vemo, da je bila naša dežela pozorišče najbolj krvavih in ogorčenih bitk kar dobri dve leti. 2e torej zgodovina sama nam pripeve duje, na kako važni evropski točki prebivamo. Toda, kakor tudi je zgodovina naše dežele krvava in pomen ja za njene prebivalce bridke spomine, na drugi strani pa ravno geopolitični položaj Goriška dovoljuje mnoge prednosti njenemu prebivalstvu. Prav zaradi ugodnega ze mljepisnega položaja se je tukaj že zgodaj razvila živahna trgovina in zaradi tega se ie tudi mesto Gorica v 000 letih svojega obstoja razvilo v sedanjo cvetočo mestno naselbino. Alpske, panonske in balkanske dežele so skozi naše mesto trgovale z Ttalijo in z ostalim jugom, skozi naše m® sto so hodili nešteti romarji v Rim in v druge kraje, skozi naše mesto je pred več kot pol stoletja stekla ena najbolj važnih železnic s severa k morju. Sredi vojnih časov smo in Goričani se moramo vprašati, kakšni so naši sedanii gospo darski izglodi in kakšni bodo po vojni. Seveda ne smemo prerokovati, pač pa moremo skVnati iz danih dejstev n*» bodočnost. Gospodarski ustroj naše dežele je različen in na tako mnihnem kosu zemlje kar pester. Sai imamo pri nas pristno alpsko gospodarstvo poleg sredozemskega. Tmamo planšarstvo (Trenta), pa imamo zopet vrtnarstvo, vinogradništvo, ribištvo in pravo r>ol iedelstvo. Naša dežela nima železa in ne premoga, zato ni kakega iz-gleda, da bi se kdaj v naši deželi razvila težka železarska industrija. Tmamo pa močan vir energije v Soči, ki je že kar dobro elektrificirana in bo v bodočnosti najbrže še bolj. Tudi vsebuje naša zemlja sorazmerno dovolj velik odstotek aluminija, torej je Strašna usoda goriških Slovencev v osvobodilni (!) fronti Ljubljanski »Slovenski dom« od 6. maja poroča: Ko so komunistične tolpe 20. aprila letos drugič zastonj napadle Ribnico na Dolenjskem, so domobranci, ki so kraj branili, pri nekem na-skoku zagledali strašen prizor: proti njihovim bunkerjem se je zagnala vrsta ljudi, oboroženih samo s puškami in — navezanih na vrv kakor sužnji. Za njimi so v varni razdalji šli stari komunisti, nolitični komisarji in komisarke ter držali brzostrelke, strojnice in samokrese, namerjene ne na »sovražnika« v bunkerjih, temveč na lastne zvezane bojevnike. Tem se je videlo, da jih žene v naskok samo strah pred smrtjo, ki 1 jim je grozila iz rdečih, baje j »osvobodilnih« rok za hrbtom. | Ko so ti na vrv navezani sužnji prišli blizu utrjenih postojank in začeli streljati, so dobili odgovor, katerega s svojim slabim, pomanjkljivim orožjem niso mogli vzdržati. Obrnili so se ter začeli bežati. Tedaj so stari komunisti, politični komisarji in komisarke začeli streljati ne na »sovražnika«, ki je njihovo zvezano pred njo četo pognal na' zaj, temveč na zvezane lastni bojevnike. Nekaj so jih pobili, druge ranili. Ker so bili vs> navezani na vrv, se niso mogli niti razbežati, temveč so skušali med divjim, žalostnim vpitjem, porojenim iz smrtne- ga strahu, begati sem in tja, a so jih ovirali pobiti in ranjeni tovariši, ki so bili privezani na isto vrv, in so jih pri tem begu v smrt morali vlačiti s seboj. Kakor so povedali pozneje ujetniki, so bili ti nesrečniki - sami Primorci. Ker so se branili, da bi skoraj neoboroženi šli uničevat slovenske kraje ter pobijat brate in sestre, so jih rdeči politični ko* misarji dali navezati na vrv in so jih s strojnicami gnali — pred strojnice... To poročilo ponatiskujemo v premislek vsem goriškim Slovencem, ki naj si o tem strašnem dogodku sami ustvarijo sodbo. Ivan Pregelj proslavljen po tržaškem radiu možnost, da se pri nas le ra* zvije večja kovinarska indu-strija. Drug važen vir gospodarske moči predstavlja Idrija s svojim rudnikom, ki je poleg španskega Almaderna največji na svetu. Povpraša vanje po živem srebru bo po vojni nedvomno še naraslo, ker ga človeštvo vedno več potrebuje, tako za razne merilne aparate, za zdravila in barve. Idrija je sicer včasih spadala h Kranjski, toda bolj teži zaradi ugodnih pometnih zvez k Gorici in jo moramo torej tudi prištevati k Goriški. Naša zemlja pa vsebuje še na drugih krajih rudo cino-ber ki vseuuje živo srebro, kar daje tudi dobro upanje za bodočnost. To bi bili torej rudarski izgledi za bodočnost. Druga dosedanja industrija v Gorici in v drugih krajih pa je seveda navezana na u-voz surovin iz drugih dežel, kar velja predvsem za tkalsko industrijo. Morda se bo \ naši deželi zopet kdaj obno vila svilopreja, ki je nekoč lepo cvetela, morda bo tudi pri nas nastala industrija umer nih tkanin (iz lesa in premo ga). Vsekakor je za nas glavno, da imamo najbolj važno, namreč mnogo marljivih, spo-sobnih in umnih delovnih moči, ki so prvi pogoj za sposobno industrijo. Naše kmetijstvo je dvojne ga, trojnega značaja. Alpski predeli v severni Goriški bodo seveda predvsem naveza ni na živinorejo in po vojm na izvoz. Upati je, da bo po vojni ostala Goriška gospo-darsko tako močna, da bo Bern, 11. maja. Zvezni svet' nik Etter je govoril včeraj na zborovanju švicarske konset-vativne ljudske stranke o položaju Švice v petem vojnem letu. Pri tem je med drugim izvajal: »O načelih in smernicah naše velike svetovne politike ne smejo biti in nastati nikaki bistveni spori: jasna, absolutno lojalna in od nika-ke konjunkture narekovana nevtralnost, stalna in neuklonljiva pripravljenost braniti ’t oboroženo roko neodvisnost in nevralnost naše države, toda prav tako velika odločnost staviti našo nevtralnost na razpolago za pomoč v službo trpečega človeštva, kolikor je v naših močeh in naših možnostih. Mislim, da ni odveč poudariti, da je mirna in trdna volja vzdržanja in odpora, ki jo je naš narod doslej s to likanj učinkovito trdoto ka Ivan Pregelj »Tam je košček sveta, tako svojega, da mu ne vem imena. Čudovit svet, sredi med žarkim južnim soncem in senco hladne gorske noči. Prečudno so tam tesne doline. Pobočja hribov vise tako strmo, da bo lijo: z južne v severno, z vzhodne v zapadno stran.« Tako je Ivan Pregelj sam z besedo upodobil svojo ožjo domovino Tolminsko in njeno narav no središče Sv. Lucijo, kjer si je rodil 27. oktobra 1883. V zmedenih dneh lanske jeseni je torej praznoval svojo šestdesetletnico, ki se je v L ju bljani obhajala v družbi njegovih starih in mladih literat-nih prijateljev. Velikega u metnika pa je počastila tudi slovenska, domovina v osebi predsednika pokrajinske u prave generala Rupnika, ki se je slavljencu v imenu naroda toplo zahvalil za vse velike za klade neminljive lepote, katere je v teku štiridesetih let mogla sama odvzemati vst pridelke živinoreje severnih krajev, bodisi meso, kože in mleko, kar se je do sedanje vojne tudi redno dogajalo. Važno za Goriško pa je predvsem vrtnarstvo in sadjarstvo. Računajmo predvsem s tem, da je na primer v Gorici pomlad vsaj tri tedne prej, kakor v Ljubljani, vsaj štiri tedne prej, kakor v Celovcu, v Gradcu, na Dunaju. Že pred tridesetimi leti so naši Goričani kar z brzovla-ki včasih pošiljali prve češnje, prvo zelenjavo, prvo sadje na Dunaj in v druge kraje. Celo dunajski kolodvor jc. dobival to blago iz Gorice. To ugodnost moramo seveda ohraniti tudi po sedanji vojni, ko — upajmo — bodo pro metne zveze boljše. Prav istt* velja tudi za druge pridelke, ki sicer ne spadajo v vrtnarstvo in sadjarstvo, pa so le poljedelskega značaja, kakov na primer zgodnji krompir m slično. Goriško in vipavsko vinogradništvo je včasih cvetelo in pridelek našega vinogradnika je bil povsod na dobrem glasu. Ta dober glas bomo ohranili tudi po sedanji vojni :.n vino bo tudi eden glavnih izvoznih predmetov naše dežele. Vidimo torej, da ima Goriška tudi po sedanji vojni lepe izglede za ugodno gospodarsko stanje, zakaj naša zemlja je hvaležna za delo naših rok, seveda pa je le od nas, od naše volje odvisno, kai izvabimo iz njenega naročja. zal, danes in jutri ne bo nič manjša kot je bila včeraj. Že bližnja bodočnost lahko prinese dogodke, ki bodo prisilili vojno v novo obdobje, jo približali našim mejam in vplivali na naš gospodarski ter vojaški položaj.« Govornik jo potlej očrtal težkoče v preskr-bovanju Švice ter je končno karakteriziral zunanjepolitične smernice državne politike z naslednjimi besedami: »Naša švicarska nevtralnost, ki je v stoletjih postala iz notranje državne potrebe pravi simbol naše zunanje politike, otipljiv pojem naših narodnih pravic in s ponovnim svečanim priznanjem tudi pojem mednarodnega prava, je zelo trdna in ni podvržena nikake mu omahovanju. Mi smo o~ dločeni, da našo dolžnost, in to kar koli naj nam prinese, bodočnost, izpolnjujemo do svojega pisateljevanja podaril Slovencem. Pregelj piše namreč že več kot štirideset let. Začel je ! pesmimi kot študent na gori-ški gimnaziji; nadaljeval je v bogoslovju in potem na vseučilišču. iz pesmi je prešel v črtico in povest. Kmalu ph srečamo že njegove prve ro mane in celo najvišjo tvorbo pripovedne umetnosti, trilo gijo, katero je zajel iz razgibane tolminske zgodovine o puntih in bojih za stare pr a vice. Močno ustvarjalno silo je pokazal tudi v drami. Njegovega svetopisemskega »A-zazela« ima sedaj na sporedu ljubljanska drama kot jubilej no predstavo. Znamenit je Pregelj kot literarni kritik. Skratka: njegov vpliv na slovensko kulturo je trajen. Pre glju gre mesto med prvimi našimi duhovnimi velikani. Čisto mirno ga lahko postavimo v vrsto velikih Janezo\ (Tavčar, Krek, Cankar, Mencinger, Kersnik) poleg France- konca vojne in še naprej na stari švicarski način in v po polni zvestobi. Švica bo tudi pripravljena prispevati njej pripadajočo tvarno in duhovno sodelovanje pri povojni obnovi in skupnosti naro dov.« Končno je omenil Etter kot nujne povojne pro bleme zavarovanje zdravega kmetskega stanu, zavarovanje dela, zavarovanje družine in starostno zavarovanje. Vsa ta vprašanja so notranje tes sno povezana in morajo biti organično rešena. Boljševiki groze Angliji Bukarešta, 11. maja. »Cu-rentul« priobčuje razgovor z nekim zajetim sovjetskim častnikom, ki po mnenju lista dokazuje, »v kakšno nevarnost se je podala Anglija s svojim poizkusom njene današnje politike«. Sovjetski častnik je iskreno izjavil: »Čc nam uspe, da premagamo Nemčijo, bomo pričeli vojno proti Angliji. Anglija je gne zdo starih tradicij, ki bi uceg nile zgolj motiti revolucijo nalik naši. Ne delamo si ni kakih upov, da bi Anglija or v. stila svoj kapitalistični ustroj. Kapital je namreč njena e poznate lepot življenja.« »A poznam trpljenje in tega bi vas rada obvarovala. Trpeti sam, je grozno.« Senca drevja se je počasi pomikala od okna do okna in se vlekla celo preko sobnih sedaj, v prvih dnevih bivanja domobrancev v Gorici, ponavljajo in pojejo vsi zavedni slovenski Goričani in da ni prav nič redek prizor, ko mati uči in poje svojim otrokom napev in besedilo domobran ske himne: »V boj, v boj, sovražniku smrt...« Naši fantje zatem, seveda zapojo nekaj naših vojaških, recimo tisti klasični »Regiment po cesti«, dalje kako žalostno »Oj ta soldaški«, pa zopet kako poredno, nalašč za dekleta »Ti boš pa doma ostala« in kako otožno, recimo »Soča voda je šumela«. Saj tb pesmi vsi poznamo in v Gorici jih moremo sedaj vsak večer slišati. Častnik in vojak iz Porenja, Posarja, Prusije, Bavarske ali odkoder koli drugod sta vneto presenečena, da v petem letu vojno najdeta v tako hudo prizadetem narodu tako visoko vojaško moralo, ki jo izpričuje strumno in srčno zapeta pesem. Tako je slovenski domobranec prinesel v goriško življenje ne samo občutek varnosti, j temveč tudi dobro zdravo raznoloženje, hkrati pa je o-budil tisto, česar smo tako bridko pogrešali, namreč slovensko pesem. Iz Gorice. Naj le kričijo, naj le vpijejo, češ, da smo izdajalci, ovaduhi in Bog ve še kaj, ker no ( trobimo v Ofarski rog. Prasd-jo, da se Of bori za svobodo slovenskega naroda, za privi-ce i. t. d. Ali je to svoboda, ko prepovedujejo našemu človeku čitanje slovenskega časopisja in gorje tistemu, ki ga zasačijo pri berilu, saj mu grozi nevarnost, da gre na o-ni svet. Ljudje božji, jasno je kot beli dan, da to ni svoboda, pač pa suženjstvo v najlepšem pomenu besede. Ze tu vidimo, kaj nas čaka, če bi pri nas dosegel svoj cilj ko munizem. A to se ne bo nikdar zgodilo, porok zato je naše zdravo, krepko ljudstvo, kateremu se dan za dnem bolj odpirajo oči. Dovolj zlorabe ste že izvršili nad našim narodom. Ko bo globoko ponižani in do skrajnosti užaljeni narodni čut, ki že tli v prsih tisočerih teptanih Slovencev in Slovenk planil na dan, ta-krat bo odbila dvanajsta uri. tistim, ki so krivi in sokrivi vsega tega gorja. sten. Veter je prinesel v sobo breskov cvet in ga spustil na odejo Petrove postelje. Sestrina in bolnikova roka sta hkrati segli po njem in se dotaknili. Pogleda sta se srečala. Prsti ene roke so se oklenili prstov druge roke, sprva rahlo; potem vedno tesneje. »Vida!« Petrova glava je trudna klonila na Vidine prsi. Njegovo oči so se hvaležno zazrle v nične in ustnice so se bližale Vidinim. Vrata sobe so se odprla. V-stopil je bolnik, ki se je vrnil z vrta. Sestra Vida je segla po kozarcu vode in ga približala Petrovim ustom Roka se ji je tresla in par kapljic je zdrknilo preko roba. Položila mu je glavo na blazino in šla zapirat okna. Sledilo ji jo dvoje hvaležnih, udanih in ljubečih oči. Ž/va Briška. Prejeli smo: »Koncem aprila so prišli v Kobarid domobranci iz Trsta. Njihov prihod je izzval zadovoljstvo pri vseh dobromisle-čih narodnjakih in strah pri tistih, ki so vidno ali pa skrivaj podpirali razvoj partizanstva in OF. Kobaridčani smo šele sedaj videli od blizu domobrance ki smo takoj spoznali, da to niso taki »beli« hudiči«, kot so nam jih slikali, ampak da so to ponosni slo venski fantje, ki so zgrabili za puško, da pomagajo ljudstvu, ki je pomoči potrebno. Kobariški kot je vedno slo vel po svoji narodni zavesti in je prav zato podlegel propagandi OF, ki je znala spretno izkoristiti to živo zavest našega ljudstva. Partizanstvo pa je pri nas že pokazalo pravo barvo. V gorskih vaseh odkrito uče ljudi komunizma in jim dopovedujejo, da je treba biti in-ternacionalist. To njihovo delo mnogim zapeljanim odpira oči. Tudi zgled raznih' bivših jugoslovanskih častnikov kot na pr. majorja Jelačina in majorja Rupnika, ki igrajo v partizanski voiski zgolj brezpomembno vlogo, dočim so na vodilnih mestih sami partijci, čeprav vojaško neizšolani, je marsikomu dalo misliti. Domobrancem v Ko baridu želimo veliko sreč" ir. usneha. Domobranci: »Zdravo!« PODGORA Bodi nam pozdravljen, ti toliko zaželjeni »Goriški list«. Ne veš, kako si nam manjkal vsa ta leta. Veseli smo, da bo mo od sedaj brali in izvedeli vse v naši govorici. Tudi naša vas bo dala mnogo naročnikov. Zadnjič, ko so naši vrli fantje, Slovenski domobranci, korakali skozi vas, se je marsikatero oko orosilo in pe ' sem je segla vsem do srca. Še so nekateri, ki zakrknjeno gledajo te naše hrabre junake, toda tudi ti se bodo prej ali slej spametovali. Pozdrav ljen! Bog te živi, dragi »Gori-S ški list«! ŠTANDREZ. V sredo 10. t. m. so domobranci prvič obiskali našo vas, ki že izgublja vaški značaj in se spreminja v pravo predmestje Gorice z dobrimi in slabimi nasledniki. Usoda predmestja je, da pobere kai je najslabšega v mestu in na deželi. Stare Štandrežane, ki še pomnijo časov, v katerih ji. bila naša vas ponosita narodna trdnjava, to boli. Želimo, da bi Štandrež dobil spet ta svoj stari, lepi značaj. Partizanstvo je sicer pri nas p/> gnalo globoke korenine. Kateri teren pa je zanje bolj u-goden, kot brezliko, razkrojeno predmestnookolje? Toda ne manjka se tudi ljudi ki ja sno vidijo, kaj je prav in kaj nam je samo v škodo. Obisk I domobranske čete, ki je vese- I lo zapela slovenske pesmi, je j partizansko propagando po- j stavil na laž. Videli smo, da niso domobranci nič drugega, kot pravi narodnjaki, katerih cili je vzpostavljati mir v deželi in tako pomagati ljudstvu, ki strašno trni zaradi nereda, ki ga je povzročilo partizanstvo. Domobranci, pridite še! Z vsakim obiskom nas boste še bolj osvojili. V Ajševici je od pretekle sobote dali e policijska ura ob osmih zvečer ter traja do šestih zjutraj. Nasa novela Kito pomladi (Nadaljevanje in konec.) Dopisi Vesti iz Trsta in okolice Zapiranje tržaških trgovin Zapiranje je zopet normalno. Izvzete so trgovine ter obra-tovalnce na Proseku, v Trebčah in pri Sv. Križu, kjer osta-ne še nadalje v veljavi čas zapiranja od 21. do 5.30. Tako bodo v Trstu odslej odprte oblačilne trgovine od 9 do 12 in 16 do 20, papirne trgovini od 9 do 12.30 in od 15 do 18.30, knjigarne od 9 do 13 in 15.30 do 18.30, strojne trgovine od 8.30 do 12 in od 15 do 18, trgovine z železnino od 8 do 12.30 in od 15 do 18.30, živilske tr-govine in mirodilnice od 8 do 12.30 in od 16 do 19.30, trgovine z drvmi in premogom od 8 do 12 in od 16 do 18, trgovine sadja in zelenjave od 7 do 13 in od «6 do 1830, slaščičarno od 8 do 13 in od 15.30 do 19, pekarne od 6.30 do 13 in od 15.30 do 18.30, cvetličarne od 8 do 19, mesnice ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 7 do 12, ob sobotah od 7 do 12 in od 17 do 19. Ob nedeljah bodo mlekarne in pekarne odprte od 7 do 12, slaščičarne od 8 do 13 in 15.30 do 19, zvetličarne od 8 do 13. Papirne trgovine bodo lahko od-nrte pol ure pred pričetkom šolskega pouka. Ob sobotah in dnevih pred prazniki na bodo lahko vse trgovine v tržaški pokrajini odnrte zvečer za pol ure del j kakor običajno. Tržaška ljudska prenočišča v marcu. V tržaških ljudskih preno čiščih, ki jih oskrbuje Zavod ubožcev, je dobilo v letošnjem marcu povprečno 1791 oseb dnevno brezplačno prenočišče. V ljudskem prenočišču Scipiona Sandrinellija v ulici Pondares 5 je prenočilo skupno 9460 oseb in sicer 7885 mo škili in 1575 žensk, povprečne na dan 305 oseb. V ljudskem prenočišču G. Gozzi 5 je prenočilo skupno 7844 oseb in sicer 7751 moških in 93 žensk, povprečno na dan 253 oseb. V ženskem prenočišču v Pa-scolijevi ulici 16 je prenočilo skupno 2639 žensk, povprečno 85 dnevno. V moškem prenočišču v ulici G. Gozzi št. 7 pa 1514 moških, povprečno dnevno 49. Ukraden in zopet najden avtomobil. Nekega popoldne v preteklem mesecu je izginil iz ulice Genova avto, last »Copro ma«. Policija je takoj pričela s poizvedbami. Ubrala je pravilno smer ter izsledila avte* znamke »Fiat 1500« pri indu- strijcu Alojziju Žerjalu iz ulice Sedmih vodnjakov št. 103. Žerjalove izpovedbe so olajšale nadaljne poizvedbe, ki so razkrile celo verigo v to zadevščino zapletenih oseb. Po lici ja je aretirala 25 letnega mehanika F. Zupančiča iz Ri-guttijeve ulice št. 15. Nekaj časa je tajil krivdo, toda končno je pod težo dokazov klonil in priznal krivdo. Izročili so ga sodišču. Avto je bil vrnjen lastniku. Policija je ra zen tega zaplenila 26.300 lir, ki so bile najdene pri 241etne-mu Marku Jugovcu, pri peku F. Piazzi in pri mesarju Konradu Blazini. Poroke. Te dni so se poročili v Trstu pomorski kapitan Jurij Mazzucato in gospodinja Lavra Gril, policijski agent Karel Tellini in gospodinja Eleo-nora Cafuta, dr. političnih ved Vincenc Kosta in zasebnica Del j a Ščuka, vseučiliščnik Gaet Banameti in učiteljici, Angela Kantare, delavec Celestin Hrovatin in gospodinja Leda Kanafolja, tramvajski uslužbenec Lenart Ban in go spodinja Karla Malalan, z« sebnik Fr. Vatovec in gospodinja Lucija Piot, uradnik Renato Feresi in gospodinja Silva Udovič, uradnk Adrijan Vatovec in gospodinja Adela Vodopivec, mehanik Guido Denič in gospodinja Terezija Monti. mehanik Tvan Čekada in šivilja Lilija Furlan. Semenski krompir za Jadransko Primorje Iz Trsta poročajo, da se pristojni uradi operacijskega področja Jadranskega primorja zelo prizadevajo, da se v letošnjem letu poveča proizvodnja krompirja. Zato so preskrbeli, dobavo semenske ga krompirja iz Nemčije. Pričakovati je, da bo letos pridelek krompirja na področju Jadranskega primorja znatno večji kakor je bil lani. Na drugi strani pa je preskrbljeno, da se bo povečala proiz vodnja oljaric in bodo v ta namen nekoliko zmanjšali površino, posajeno s koruzo. Proizvodnja krušnega žita pa zaradi tega ne sme trpeti. Umrli so: Antonija Soss, Marija Passut-to, Franc Ušida, Ital Franco-lin, Vincenc Santovo, Alojzija Braz, Marija Guštin roj. rp v • v 1 ercic. 1600 kg sladkorja so ukradil Pri svojem nočnem obhodu je opazil stražnik za varstvo zaprtih trgovin na Reki, da je žabica pri vratih neke proda, jalne odtrgana in rolo odprt. Obvestil je trgovko, ki je na žalost hitro ugotovila, da so \ prostor vdrli tatovi in odne sli 10 vreč sladkorja po 160 kg. Zagonetno je vprašanje, kako so tatovi neopaženo spravili svoj dragoceni plen. Nesreča. V petek popoldne je pade! na cesti 40 letni Avguštin De-belli. Pobil se je po glavi in si zlomil roko. Za avtomobile zaprta cesta. Po odredbi mestnega žu panstva je ulica San France-sco zaprta za avtomobile na predelu med via Rismondo in via Carpison. IZ POSTOJNE. Popolnoma tiho, pač času primerno, sta praznovala te dni 50 letnico poroke zakonca Habjan iz Postojne. Pred 50 leti, 6. maja, sta stopila pred oltar takrat 28 letni Habjanov Matija in 16 letna Čukovif Francka in si obljubila zvestobo do groba. Pravijo, da je tedaj močno snežilo. Ljudska govorica pa je vedela povedati. da bosta zato Habjanova v zakonu srečna. No, to se jo do sedaj tudi v resnici izpolnilo. Oba Postojnca-domači-na Slovenca, sta tedaj prevzela v najem hotel pri Levu. Kasneje pa sta se preselila v Št. Peter na Krasu, kjer sta vodila hotel Narodni dom. Še dandanes se marsikateri starih Postojncev in Šempetrča-nov spominja dobre in solidne postrežbe v hotelih, ki sta jih imela v najemu zakonca Habjan. Po prvi svetovnt vojni sta se preselila v Postojno, kjer sedaj uživata zasluženi pokoj v lastnem domu v Kurji vasi. V zakonu so se jima rodili 3 sinovi in ena hčerka. Od vseh otrok je danes živ še samo sin Hinko. — K lepemu jubileju kličemo tudi mi: ata in mama Habjano va, še na mnoga, mnoga srečna in zdrava leta! Kmetijstvo Beluši ali šparglji Ni še dolgo tega, ko naša slovenska kuhinja (in kuha) sploh ni poznala beluša. Zdaj smo se tej dragoceni zelenja- vi malo bolj približali, čeprav je draga. Beluš je nekoč slovel, da je »kralj vseh zele-njav«, da je »lastovka med zelišči« in še, da je »čudovita majska sveča«. Razni učenjaki menijo, da je bil beluš že davnim Egipčanom znan, a gojili so ga prav za prav šele stari Rimjani. V Nemčiji so ga uvedli okrog leta 1543. in iz leta 1551. imamo prvo kuharsko navodilo o belušu, ki pravi, da »je beluš ljubka jed, ki meči trebuh, prezrači pljuča in namaže črevesje, da dela.« V tisti dobi je bil beluš izredna jed, ki so jo imele le kraljevske mize in št na teh le določeno število. Kaj bi dejali vsi oni rajni čestilci beluša, ko bi vedeli, da rasre zdaj beluš skoraj povsod pr‘ nas in se z njegovo prodajo preživlja toliko vrtnarjev in tudi poljedelcev! Nekateri menijo, da je to le vraža, da po 24. juniju ne smeš beluša nič več jemati iz zemlje. Tn vendar je res. da je beluš potreben počitka prav od tega dne dalje. Po 24. juniju mora belušev grmič počivati, da si nabere sokov in moči za drugo leto. Skoraj nečloveško je trpi je nje na beluševih nasadih onih 8 tednov, ko ga jemljejo iz zemlje in oddajajo na trg. Že ob treh zjutraj začno delati. Saj molijo nežne glavic«, povsod po polju iz zemlje ih jih je treba koj pobrati, sicer so zanič. V dveh mesecih beluševe sezije si morajo posestniki njegovih nasadov pridobiti toliko izkupička, da se z njim preživljajo vse leto. Res, izdatki za beluše niso majhni, toda je malo zelenjav, ki bi bile tako zdrave in dobrega O' kusa kakor je prav beluš. Že od nekdaj je beluš znan, koliko zd ravilnih snovi vsebuje. Posebno vpliva zdravilno na ledvice in nrebavo in je vsakršnemu bolniku naravnost potreben. Nasveti za hišo Aromatična pomladanska juha. - Naberi raznih pomladanskih zelišč, "kalifi r: rman, kiselco, koprivo, regrat in dišečo meto. Vse to očisti, operi, dodaj še pčfršlIj, zeleno kumino, janež, pehtran, timijan in šetrajko. Vsa ta zelišča skuhaj v slani vodi in jih sesekljaj, dodaj svetlo pre-žganje, malo sesekljane čebule in česna in zali j z vodo, \ kateri si kuhala zelišča, pusti še malo prevreti in juha je gotova. Konzerviramo jajca najbolje takole: na 5 litrov vode, daj V2 litra apna in pest soli. To naj zavre in naj stoji dva dni. Medtem večkrat na dan dobro premešaj. Tretji dan odlij čisto apneno vodo na jajca. V tej tekočini jajca ze-lo dolgo drže in ostanejo po okusu kakor sveža. Spori JADRANSKO FODROCJE PROTI LOMBARDIJI V nedeljo igra v Milanu reprezentativna četa Julijske Benečije proti izbranemu mo štvu Lombardije. V prvi 1-grajo: Striuli (Triestina), Pl-ščanc (Ampelea), Gratton (Triestina), Salar (Triestina), Rancilio (Triestina), in Radio (Triestina); Gordini (Ampo lea), Stua (Ampelea), Ispiro (Ampelea), Trevisan (San Giusto), Eliani (Ampelea), Degano (Udinesc), Sessa (Gorica) in Cantoni (LJdinese) so pa rezerve. TVonincj t** pp.ti* na tržaškem igrišču je poka* zal precej dobrega, tako da se sme upati na dober in časten nastop. Moštvo Lombardije je zelo močno, oziroma ima na razpolago igralce, ki so vedno veljali za nogometna prvake. Zato je pričakovanje na izid te tekme preccj napeto in ta tekma bo za športnike brezdvomno — z ozirom na vojne razmere — izreden užitek. — V. R. POZIV MESTNI OBRAMBI Goriški magistrat nam pošilja v objavo : Goriški meščani, ki so bili vpoklicani v mestno brambo, morajo priti v nedeljo, 14. maia, oziroma v pondeljek, 15. maja na nogometno 'grišče Littori", via Baiamonti, točno 6b 9 uri zjutraj. Kdor bo manikal bo kaznovan. 1 '* Izgovor, da kdo ni čital tega poziva, ne bo veljal. WITTGEN, Bez. Hauptmann der Gend. Odgovorni urednik : Dr. Milan Komar - Girica )erzy Zulujski: a jl sredrni o6fi (Nadaljevanje,) Naj stane kar hoče, odločil sem se, dokončati delo in prebrati vsebino rokopisa. Nekaj dni sem razmišljal, kako naj se stvari lotim. Nazadnje sem sklenil, da si pomorem z Roentgeno-vimi žarki. Sodil sem — in kakor se je izkazalo pozneje, pravilno, — da je imelo črnoilo, s katerim je bil pisan rokopis, v sebi mineralne sestavine in da bodo torej počrnela mesta dajala Roentgenovim žarkom večji odpor kakor pa sam zogleneli papir. Prilepil sem previdno vsak list roko-pisa posebej na tenko inrenico, razpe-to v okviru, in napravil roentgenske fotografske posnetke. Na ta način sem dobil klišeje, ki so kazali, ko sem prenesel slike na papir, vrsto palimp-sestov, na katerih so se črke, pisane na obeh straneh papirja, spajale mec seboj. Bilo jih je težko razbrati, nikakor pa ne nemogoče. Čez nekaj tednov sem že toliko napredoval v razbiranju rokopisa, da mi ni bilo treba več molčati o stvari. In takrat sem napisal prvi članek o svojem odkritju... Danes leži ves rokopis pripravljen pred mano, prebran, urejen in prepisan; prav nič ne dvomim, da ga je napisala na Luni roka enega izmed petih potnikov, ki so odletli prvi, in da je bil poslan z Lune na Zemljo. Sicer pa — govori vsobina rokopisa sama.« Temu pojasnilu, ki je izšlo pred objavo rokopisa, je dodal asistent kratko zgodovino odprave same. Omenil je torej, da je prvo pobudo za polet dal lirski astronom OTa-mor; njen prvi navdušeni pristaš, ki ni dvomil o njenem uresničenju, pa da je postal mladi, takrat v Braziliji slavni portugalski inženjer, Peter Va-radol. Ta dva sta našla tretjega tovariša v Poljaku Janu Koreckem, ki jima je dal na razpolago vse svoje, dovolj veliko premoženje, in vsi skupaj so začeli delati na uresničenju že jasno orisanega načrta. Najpreje so predložili skice projekta akademijam in znanstvenim korporacijam, potoni pa so se obrnili za pomoč na ugledne strokovnjake, da bi izdelali potankosti. Misel je bila sprejeta z nepričakovanim priznanjem in je zbudila navdušenje. Kmalu to ni bila več stvar peščice ljudi, marveč vsega omikanega sveta, ki je želel poslati svoje zastopnike na Luno, da izve kaj več o tej obli. Na predlog akademij in astronomskih zavodov so prispevale vlade denarno pomoč, in ker je bio tu, di precej požrtvovalnih zasebnikov, so imeli pobudniki kmalu kapitale, s katerimi je bilo mogoče prirediti ne samo eno, marveč več odprav. V načrtu jih je bilo več; kakor je znano, pa sta se uresničili samo dve. Posadka prvega projektila je štela pet ljudi, med njimi tri avtorje projekta; četrti je bil Anglež, zdravnik Tomaž Woodbell, peti Nemec Braun, ki pa je odstopil v zadnjem hipu. Na njegovo mesto se je priglasil neznan prostovoljec. V drugi projektil sta se zaprla dva brata, Francoza, po imenu Remogncr. Po tem kratkem zgodovinskem orisu je asistent v naslednjem delu spomenice na široko razpravljal o tehnični strani podviga. Opisoval je podrobno zgradbo velikanskega topa v obliki jeklenega vodnjaka, govoril o sestavi projektila, ki ga je bilo moči na brezzračni površini Lune izpreme-niti v hermetično zaprt voz, katerega je poganjal poseben elektromotor, o-pisoval je obrambne naprave, ki naj bi obvarovale potnike, da jih ne bi zmečkalo ob izstrelitvi in potem ob padcu na Luno; naposled je omenjal vse predmete za notranjo ureditev in preskrbo »premične sobe.« Luna ni gostoljuben svet. Astrono- mi vedo to že zdavnaj, četudi jo poznajo samo od daleč in enostransko. Kljub izredni izpopolnitvi optičnih instrumentov v dvajsetem stoletju se je Luna zmagovito uprla vsem poskusom, da bi jo približali Zemlji na razdaljo, ki bi omogočala natančno proučevanje njene površine. Krožeč okoli Zemjje v povprečni razdalji 384.000 km. se nam -idi v steklih s tisočkratno povečavo oddaljena le 384 km, kar pa je še vedno več ko dovolj. Močnejših stekel ni moči rabiti, ker dobiš pri večji povečavi zaradi premajhne prozornosti zemeljskega ozračja tako nerazločno sliko, da na njej ne razločiš gora, ki jih slabša stekla kažejo zelo jasno. Razen tega je preučavanju dostopna samo ena stran Lunine oble. Med svojim potovanjem okrog Zemlje v 27 dneh, 43 minutah in 11 sekundah se namreč Luna samo enkrat obrnt okoli svoje osi, tako da ie obrnjena k Zemlji z vedno isto straujo svoje površine. Ta pojav ni slučajen. Luna ni prava krogla, marveč je podobna podolgovatemu jajcu. Privlačna sila Zemlje pa povzroča!, da se to jajce obrača k njej z ostrim koncem in kroži kakor privezano nanjo, ne da bi se moglo obrniti- Astronomom znana polovica Lun«, pa je zadoščala, da jo spravi na slab glas pri ljudeh, ki sanjajo o obljude- nosti drugih svetov. To površino našega satelita, ki je po .svojem obsegu dvajtrat večja oj Evrope, je v teleskopih videti kot btezVodno in pusto ravnino, posejano z nešteto množico obročastih gora; njihova oblika je podobna velikanskim žrelom, ki imajo večkrat po sto kilometrov v premeru, njihovi bregovi pa se dvigajo do sedem tisoč metrov visoko nad ravninami, ki jih obdajajo- Na severnem delu k nam obrnjene polkrogle se razprostira vrsta obširnih okroglih planjav, ki so jih prvi selenografi U menovali »morja«. Planjave s strmimi bregovi nebotičnih gorskih grebenov seka nefteto razpok — večna u-ganka za astronome, zlasti ker ni na zemlji nič podobnega. Te razpoke so včasih dolge sto, a tudi nekaj stotin kilometrov in nekaj kilometrov široke, globoke pa do tisoč in več metrov. Ce še pomsilimo, da ta površina nima skoraj nič ozračja, da je Lunin »dan«, ki traja štirinajst naših dni, poletje, ko vročina neznansko narase, štirinajstdnevna noč pa zima, si lahko predstavljamo sliko dežele, ki )t» ne bi želeli izbrati za stalno bivališče. Tembolj moramo občudovati ljudi, ki so se kljub smrtni nevarnosti odpravili tjakaj samo zato, da povečajo človeško znanje o nebesnem telesu, ki je Zemlji najbližje. (Nadaljevanje sledi.)