Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo Id uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ni. št. 1. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Kaj — iii kako? Dandanes preboleva ves svet in ž njim vred tudi mi težko gospodarsko krizo in podoba je, da postaja položaj širokih množic toliko težji in neprijetnejši, kolikor več nasvetov za omiljcnje krize se poraja v glavah poklicanih in nepoklicanih svetovalcev in gospodarskih poznavalcev. Nekaj časa smo poslušali (in tudi poskušali) z »edino-zveličavnim« gospodarskim naukom o »autarkiji«, češ če bomo imeli v vsaki deželi dovolj hrane in dovolj industrijskih izdelkov, bodo ljudje srečni in zadovoljni, ker bodo imeli doma vsega dovolj. Praksa pa je pokazala, da se je iz tega nauka rodila še večja gospodarska stiska kakor smo jo imeli prej. Zato poskušajo razni gospodarski strokovnjaki rešiti »krizo« na ravno nasproten način; ne »autarkija«, ampak prosta in svobodna izmenjava blaga med državami naj omogoči ljudem zopet delo, zaslužek in prijetnejše življenje kakor ga imamo sedaj. To se pravi z drugimi besedami: Pustimo vse novotarije in vrnimo se zopet nazaj na stara, preizkušena pota! Drugod zopet so poskušali potolažiti lačne množice z novimi političnimi sistemi. Odpravljali so »staro in preživelo demokracijo«, odpravili so parlamente itd., na njihovo mesto pa so postavili stanovsko ureditev držav in vsakovrstne fašizme. Od novih oblik javnega življenja so si obetali tudi novo stvarnost in novo življenje in »novega človeka«. Danes pa vidimo, da tudi ta recept za obnovo gospodarskega življenja ni kaj prida. Je to tako, kakor če Janez obleče v nedeljo novo obleko: obleka je druga, Janez pa ostane Janez, Preteklo nedeljo (12. t. m.) se je vršilo v Brežicah veliko politično zborovanje, na katerem sta o političnem in gospodarskem položaju obširno poročala ministra n. r. Ivan Pucelj in dr. Albert Kramer in več narodnih poslancev. Zborovanje je bilo jako številno obiskano, ker so se ga udeležili ljudje tudi iz jako odda-.ljenih krajev. Pred zborovanjem so se zbrali in razvrstili ljudje v veličasten sprevod s številno konjenico in kolesarji na čelu, v sprevodu samem pa je sviralo več godb živahne koračnice. Na zborovanju je govoril najprej minister dr. Albert Kramer, ki je točko za točko zavračal neosnovane trditve nasprotnih organizacij »da vlada nič ne dela«. Našteval in pojasnjeval je v podrobnostih vse zakone in uredbe, ki jih je vlada izdala zadnja leta, da utrdi politični in gospodarski položaj naše države doma in v svetu. To se je vladi tudi v znatni meri posrečilo, zlasti glede zunanje politike. Minister Pucelj pa je ponovno ostro nastopil proti raznim zastrupljevalcem javnega mnenja, ker obleka izpremeni samo njegovo vnanjost, notranjost pa ostane taka, kakršna je bila! V Italiji in v Nemčiji izpremcmbna političnih sistemov ni gospodarskega življenja prav nič izboljšala — rajši še poslabšala —, kajti gospodarski razvoj gre svojo pot in ni prav nič odvisen od tega, ali vlada v kakšni državi monarh ali samozvan diktator ali pa svobodno izvoljeni predsednik. Takozvana »čista« ali »visoka« politika torej ne more rešiti nobenega gospodarskega vprašanja; to nalogo opravi lahko samo pametna gospodarska politika, ki pa mora biti nujno v vsaki državi drugačna, ker živi vsak narod (država) v drugačnih gospodarskih pogojih. Kakor mora imeti vsak človek čevlje narejene po meri svoje noge, če noče trpeti na obtiščan-cih, tako mora imeti tudi svojo gospodarsko politiko, ki temelji na gospodarskih razmerah svoje lastne države. Vsako slepo posnemanje tujega je v tem oziru neprimerno in škodljivo. V napako slepega posnemanja tujine smo zabredli žalibog tudi mi. Nekaj časa smo uganjali politiko »autarkije« in smo na vso moč podpirali »domačo«(?) industrijo, popolnoma pa smo puščali pri tem v nemar agrarni značaj naše države. Ta pot se je pa že do danes izkazala za nas kot neprimerna in škodljiva, ker nam ni prinesla močne industrije, pač pa je silno oškodovala naše poljedelstvo, ki danes ne more ne naprej ne nazaj. Zato pa nam ne preostane nič drugega, kakor da vso svojo gospodarsko politiko spremenimo iz temelja in da začnemo enkrat voditi namesto industrijske agrarno gospodarsko politiko, ki edina ustreza naši gospodarski strukturi. ki namenoma trosijo po svojih shodih laži o vseh današnjih predstavnikih javnega življenja, samo da bi mogli iz zmede kovati politični kapital za sebe. »Zakaj ne nastopjo ti ljudje tako, da bi se pogledali iz oči v oči?« je vprašal govornik, »in zakaj ne govore določno, tako da bi se lahko videli pred sodiščem?« Posebno obširno pa se je bavil govornik z vprašanjem našega denarstva, zlasti s posojilnicami in s hranilnicami, kjer leži danes do 3 milijarde našega »zamrzlega« denarja. Pri tej priliki je govornik znova postavil svojo staro zahtevo po depolitizaciji vsega našega denarstva, kar bi vse poslovanje naših denarnih zavodov silno pocenilo, na drugi strani pa bi enoten nastop vsega našega organiziranega denarstva ne mogel ostati brez pozitivnih posledic, da bi se zopet vrnilo zaupanje in da bi morali tudi državni denarni zavodi posvetiti našemu denarstvu vso svojo pozornost. Izvajanjem ministra Puclja so zborovalci sledili z največjo pazljivostjo; saj je govoril o stva- ri, ki sega globoko v življenje vsakega našega gospodarja, zlasti kmetskega. Večina zborovalcev je bila namreč kmetska — to se nam zdi potrebno še prav posebno na-gladti. Če kje in kedaj, se je pokazalo v Brežicah, da je pravi nosilec vsega našega javnega življenja kmet in brez kmetov ni mogoče no-beno zborovanje, ki naj kaj pomeni. Doseči bo treba le še to, da kmetje ne bodo le na zborovanja hodili, ampak da bodo potem tudi sami s svojo glavo pretehtali in preudarni, kar so slišali na eni in na drugi strani, potem pa naj sodijo sami, po svoji izkušnji in pameti. Kmetje se morajo začeti zavedati, da so oni sami tisti, ki imajo odločitev o vsem v svojih rokah, ker oni volijo poslance, ki delajo zakone, po katerih se morajo oblastva ravnati! Če se bodo kmetje začeli tega zavedati, bodo imeli take postave, kakršne so njim v prid, prej pa ne! g&s&cdtei-esMe uredbe Kakor poročajo iz Beograda, je vlada izdala tri nove, važne uredbe gospodarskega značaja, in sicer: 1. uredbo o maksimiranju obrestne mere; 2. uredbo o državni kontroli nad karteli, in 3. o popravljalnicah v industrijskih obratih. Uredba o maksimJranju obrestne mere 8e ne nanaša na tiste dolgove kmetov, ki spadajo pod določbe zakona o zaščiti kmetov in tudi ne na denarne zavode, ki stoje pod zaščito glede denarnih zavodov. Zato bomo o tej novi uredbi poročali več v prihodnjih številkah. Glede kartelov, ki so doslej silno podraževali industrijske izdelke, pravi uredba, da so načelno prepovedani. Ustanovitev kartelov sme pa minister za trgovino dovoliti v izjemnih slučajih. Za ustanovitev kartelov pa so potrebne posebne pismene pogodbe, ki jih mora odobriti minister za trgovino. Kartele pa bo vlada kontrolirala, stroške za nadzor pa bodo morali nositi karteli. Prepoved popravU v industrijskih obratih. To se tiče pri nas v prvi vrsti tvrdke Bafa. Uredba pravi, da je industrijsko - tvorniškim obratom prepovedano popravljati obleko in obu. tev. To velja tudi za njihove podružnice. Dovoljene so samo malenkostne izpremembe med prodajo. pesi" v avsiri/i Avstrijska vlada je izdala ukrep, da morajo biti takoj odpuščeni iz služb, in sicer iz javnih in zasebnih, vsi tisti, ki so sodelovali pri uporu 25. julija. Državni komisar ima n. pr. pravico delodajalcem, ki so proti vladi, odtegniti razne koncesije itd., delavce pa pognati na cesto. Na podlagi tega ukrepa so že nekaj tisoč učiteljev in uradnikov odslovili iz službe brez pokojnin. Kmetska slavnosl v ftvežicah Zborovalo je nad 3000 kmetov £>ikviAacijtz agrarne reforme Odškodnina za agrarne parcele — Prostovoljen odkup Z zakonom od 19. junija 1931 s spremembami istega leta in 24. junija lanskega leta smo končnoveljavno prišli agrarni interesenti na zeleno vejo, akoravno niso bile naše zahteve v celoti sprejete. Slej ko prej stojimo na stališču, !da je v Dravski banovini popolnoma zadosten poljedelski maksimum 50 ha, dočim bi bilo veleposestniku prepustiti samo 200 ha gozda. Kako se je postopalo glede izvedbe zakona, kolikor se tiče gozdov, nočemo tega danes načeti, ito prepuščamo raje zgodovini in se za sedaj zadovoljujemo z doseženim. Vsekakor pa je potrebno, da se zadeva z razlaščenimi gozdovi vendar enkrat likvidira in izvede razlastitev po predpisih zakona. Zakonita odškodnina S tem zakonom smo dosegli, da se je količnik znižal od prejšnjih 160 na 120, torej za eno četrtino. Zaslugo za to znižanje je pripisati organizaciji agrarnih interesentov, katera se v tem oziru ni ustrašila nikake borbe in je vložila v to vso svojo moč in svoj trud. Odškodnina temelji na katastrskem čistem donosu. Kot osnova je vzet katastrski čisti donos drugega razreda za posamezne kulture in je določeno, da je krona enaka dinarju. Katastrski razredi, katerih je osem, tvorijo štiri agrarne razrede. Odškodnina za posamezne razrede je tedaj sledeča: Katastrski razred 1. in 2., agrarni razred I. odškodnina (krona enaka dinarju) čisti katastrski donos 2. razreda krat 120; 3. in 4. II., odškodnina I. razreda manj 20 odstotkov; 5. in 6., III., odškodnina II. razreda manj 20 odstotkov; 7. in 8., IV., odškodnina III. razreda manj 50 odstotkov. V nekaterih slučajih cena ne bode odgovarjala kvaliteti zemljišča, vendar se to ne da popraviti, ker zakon ne predvideva kake izjeme. Z ozirom na zahtevo agrarnih interesentov od najrazličnejših strani naše banovine, hočemo podati v naslednjem navodila, kako se imajo isti zadržati ob priliki likvidacije agrarne reforme. Za vsako veleposestvo je točno odrejeno, kolika površina se ima razlastiti. Nato se imajo določiti agrarni subjekti (interesenti) in zemljo podeliti. Ko je vse to dovršeno, predvideva zakon dvoje načinov, na podlagi katerih pridejo agrarni interesenti do zemljeknjižne lastnine, in sicer: a) da odkupijo dodeljeno zemljišče v smislu § 36. zakona od veleposestnika neposredno ali pa, b) da se to zemljišče uradno razlasti v smislu § 56. zakona v korist agrarnega interesenta. Prostovoljen odkup Po § 36. zakona je svobodno dano, da se agrarni interesent in veleposestnik sporazumeta glede višine načina plasiranja odškodnine. Take sporazume je treba sklepati v obliki kupnih pogodb, katere postanejo veljavne šele, ko jih odobri ministrstvo. Take pogodbe, za katere «se ne plača nikaka državna, niti samoupravna tak-ea od strani interesentov, se morajo sklepati samo pred uradnim postopkom, navedenim pod 6 in ima veleposestnik plačati 5 odstotkov v ko-lonizacijski fond kmetijskega ministrstva. Razlastitev in odškodnina po zakonu Ako pa ne pride do sklenitve pogodbe v smislu § 36., tedaj se ima zemljišče razlastiti v smislu § 56. Pri tem načinu likvidacije plača interesent odškodnino r 3 letih v enakih letnih obrokih s 5-odstotnimi obrestmi. S tem se odškodnina v tej dobi podvoji. Zraven tega ima plačati agrarni interesent 4 odstotke od odškodnine v kolonizacijski fond a veleposestnik 10 odstotkov in več. kar je odvisno od velikosti celokupne njegove poljedelske zemlje. Drugih državnih in banovinskih taks tudi pri tem načinu likvidacije ni predvidenih. Za agrarnega interesenta je velike važnosti odločiti se, za kateri način likvidacije naj se zavzame. Veleposestnik prejme, ako pride do sklenitve pogodbe po § 36., denar na roke, dočim mu plača država v nasprotnem slučaju z obveznicami. Jasno je, da bode vsak veleposestnik prevzel za odvzeto mu zemljišče rajši denar, kot pa vrednostni papir, posebno z ozirom na današnje pomanjkanje gotovine. Ako reflektira veleposestnik na to dobroto, tedaj mora iti interesentu na roko in mu mora, od uradno določene odškodnine znižati kupnino vsaj najmanj od 25 odstotkov do 30 odstotkov, oziroma za eno tretjino. Ta procent znižanja mora biti seveda odvisen od načina plačevanja. Kolikor daljši je rok odplačevanja, toliko manjši naj bo popust v odstotkih. Na vsak način pa se ne priporoča sklepati pogodbe, kjer se za odplačevanje zahtevajo visoke obresti. Kdaj naj se agrarni interesent spusti v pogajanja? Na drugi strani je način likvidacije odvisen tudi od agrarnega interesenta samega. Le on sam lahko ve ali bo mogel z ozirom na svoje finančno stanje, pogodbo izpolnjevati ali ne. — Na Velikega Šmarna dan se je zbralo r.a zgodovinskem Krškem polju okoli 10.000 zavednih kmetov, da proslave spomin na one svoje tovariše, ki so pred 400 leti dali svoje življenje v težki borbi za kmetske pravice. Kmetje so bili takrat pač premagani, a njihova velika misel ni umrla, ampak je mogočno vzplamtela v dušah vseh slovenskih kmetov. Prijazno Krško je bilo vse v zastavah. — Ljudje so se zgrinjali trumoma od vseh strani, deloma peš, večina pa na lepo okrašenih vozovih. Dopoldne so si ljudje ogledovali razstavo konj, ki sta jo res strokovnjaško organizirala predsednik konjerejskega društva za Dravsko banovino posl. Lovro Petovar in načelnik kmetijskega oddelka pri banski upravi g. inž. Zidanšek s pomočjo vseh živinozdravnikov iz bližnjih okrajev. Na razstavo so pripeljali nad 1000 konj, od teh pa so jih odbrali 138; nagrade pa je dobilo 58 konj; v skupnem znesku 4000 Din. Razstava, ocenjevanje in razdelitev nagrad je trajalo celo dopoldne. Takoj po kosilu pa se je začel premikati iz Krškega na Krško polje veličasten sprevod. Otvorili so ga kolesarji, tem so sledili konjeniki, krška gasilska godba, prapor Zveze kmetskih fantov in deklet, za praporom pa predsedstvo Zveze s kosci ir. grabljicami, nato pa se je zvrstila skoro nepregledna množica okrašenih voz s prizori iz kmetskega življenja. Sprevod je tisočglava množica ob dolgi poti navdušeno pozdravljala. Na Krškem polju so se med tem zbrali minister Ivan Pucelj, senatorja dr. Rajar in dr. Rožič, potem pa poslanci Dermelj, Koman, Mravlje, Ivan Dobrovoljec iz Dugega sela in novomeški župan dr. Režek. Bana dr. Marušiča pa eo sprejeli in pozdravili ob vhodu na slavnostni prostor vsi okoliški župani z odborniki in številni zastopniki društev kmetskih fantov in deklet. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik Ako tega ne bi zmogel, potem je boljše, da se zemljišče razlasti in da ga odplačuje v 30-letnih obrokih državi. Z ozirom na dolgoletno odpla-čevalno dobo mu bo ta način odplačevanja lažji, akoravno ga bode obremenil s 5-odstotnimi obrestmi. Predkupna pravica Priv. agrarne banke Važno je, kar agrarni interesenti danes mogoče še ne vedo, da bo vknjižena pri vseh onih, ki dosežejo zemljišče potom države, prepoved obremenitve in prodaje tega zemljišča, dokler ne plačajo odškodnine državi v celoti. Pri vseh zemljiščih pa; ki se prenesejo od velepo sestnika na agrarnega interesenta, se ima vknji žiti predkupna pravica za 10 let v korist agrarne banke. To se pravi, da ako hoče interesenl tako zemljišče prodati, ga mora v prvi vrsti ponuditi v nakup agrarni banki. Šele če se ta izjavi, da ne reflektira nanj, potem lahko razpolaga interesent svobodno ž njim. To poslednjo klavzulo je zakon zagotovil iz razloga, da se prepreči vsaka špekulacija z agrarnim zemljiščem, ker je cilj agrarne reforme, da dobe zemljo samo taki interesenti, ki jo v resnici rabijo samo za svojo lastno potrebo in ne kot objekt špekulacije. S tem so podane kratke smernice za agrarne interesente, pa naj ee obrnejo v kočljivih slučajih za svet na Zvezo agrarnih interesentov v Ljubljani, katera jim bo šla ravnotako kot dosedaj tudi v bodoče rada na roko. pripravljalnega odbora g. Anton Gliha iz Krškega. Kot prvemu je dal besedo pokrovitelju slavnosti banu dr. Marušiču, ki je v vznesenih besedah govoril o velikem pomenu kmetske misli, ne samo za kmete, ampak za ves naš narod, minister Pucelj pa je govoril o pomenu kmetskih praznikov za dvig kmetske stanovske zavesti. V imenu hrvatskih kmetov je govoril poslanec Ivan Dobrovoljec, ki je naglašal potrebo sloge in edinosti med kmeti po celi državi, ker jih vse vežejo skupne potrebe in koristi. V istem duhu sta govorila tudi še poslanca Koman, ki je pozdravil zborovalce v ognjevitem govoru v imenu Zveze slov. kmetov, in Dermelj, ki se je kot domačin zahvalil množici za sijajno udeležbo. Svoj govor je zaključil s toplim pozdravom na vfadarja, nato pa je godba zaigrala državno himno Po zborovanju so se pričele velike konjske in kolesarske dirke. Konjskih dirk je bilo šest, ki so se vse končale s prav lepim uspehom. Prav tako dobro so se odrezali kmetski fantj-3-kolesarji. S tem je bil spored slavnosti končan, po slavnosti pa se je razvila na obširnem prostoru prava kmetska veselica, ki je tudi precej nagajivo vreme ni moglo motiti; vsi uedeležen-ci slavnosti pa so odhajali domov z okrepljeno zavestjo, da kmetska misel prodira vedno globlje do svoje končne zmage. Največja elaktvavna na svetu Ob reki Colorado grade Amerikanci elektrarno, ki bo bržkone največja na svetu. Elektrarna bo na vodo. Centrala bo imela 17 generatorjev, vsak od teh pa bo proizvajal 110.000 konjskih sil, skupaj torej nad 2 milijona konjskih sil. Največji generatorji, kar jih imamo doslej, so bili postavljeni v Rusija in so imeli po 104.000 konjskih sil. Veličastna kmetska slavnost na Kvškem polju Na zgodovinskem Krškem polju se je zbralo nad. 1C.CCC kmetov. Mogočna manifestacija za kmetsko misel Vse pe rilo bo zmeraj \ kakoi novo in bo dišalo po cis»o«» ....^•^■v/.vmv« Xa pranje vedno GAZELA te r pen t in ovo milo %>lcvuba podpor Dandanes ni nic nenavadnega, če beremo v časopisih, koliko premoženja je zapustil ta ali oni »revež«, ki je celo svoje življenje beračil aH pa živel od javnih podpor. Taki slučaji tudi pri nas niso redki. Družina, v kateri se je odigral zverinski umor v Ljubljani, je tudi živela tako »revno«, da ji je celo mestni magistrat nekajkrat naklonil podporo, doma pa so imeli hranilne knjižice za več kot za 100.000 dinarjev. Tudi neka 801etna starka je prejemala že več let javno podporo po 100 Din na mesec. Nekemu svojemu sorodniku pa je posodila 100.000 dinarjev, da je dobila pri njem »kot«. Take zlorabe podpor pridejo največkrat na dan pri zapuščinskih obravnavah. Zato pa so sedaj sklenili, da bo občina vsakega podpiranca javila sodišču, in če se bo izkazalo pri zapuščinskih obravnavah, da so imeli podpiranci denar, ga bodo morali vrniti z obrestmi vred. Taki ukrepi bi bili primerni tudi na deželi. Najboljše pa bi bilo beračenje kratkomalo prepovedati, ubožce pa spraviti v posebne zavode. ft&haj pvczkse ix> Za nami je precejšnje obdobje, odkar je pod naslovom o zaščiti kmetov-dolžnikov izšel prvi zakon, ki je odložil najprej izvršbe in v končni obliki 23. novembra 1933 spremenil celo način plačila dolgov (12 letni obroki). V pravniških krogih so že spočetka za-merjali vsem odredbam zaščitnih zakonov nejasnost, pomanjkljivost in enako obravnavanje vseh dolgov. Ta zamera je v teku časa prešla gotovo na vse, ki se udeležujejo gospodarskega življenja. Nekaj hib, ki so prav tehtne, sem mogel dognati v različnih pravnih sporih. Pomisleki, ki so izraženi, lahko pridejo v razgovor. Kdo je kmet. Ker je v zakonu najprej povedano, kdo naj se smatra za kmeta, načnem tudi jaz uvodoma to vprašanje. Opazil sem, da so denarni zavodi s pravimi kmeti hitro prišli skupaj in jim priznali olajšave. Toda težje je bilo z gostilničarji, protokoliranimi lesnimi in živinskimi trgovci in podobnimi poklici. Ti so dobivali kredite za trgovino, so jih tam uporabili, za vrnitev pa je že prišla prav zaščitna uredba. Pri občinah so dobivali potrdila in pritožbe so obležale. Samo do banske uprave gre pritožba, dalje ne. Rok je pač določen za pritožbe, ni pa roka za rešitve. Upnik trpi torej lahko v nedogled-nost škodo. Izgublja se mnogo časa, ki je brez haska. Dolžnik le medtem lahko svojo imovino zakrije, prenese in je tako zaščita večkrat razlog izrabljanja. V drugo se mi zdi napačno, da ne rešujejo o lastnosti kmeta sodišča. Ta bi mnogo hitreje reševala spore o tem, ali se komu priznajo ugodnosti ali ne. Preiskovanje mero-dajnih okolnosti bi šlo z največjo avtoriteto izpod rok, ker dolžniki ne bi mogli računati, da bo politična oblast vsled dopustnosti svobodnega prevdarka izdala kdaj kakšno odločbo, ki bi bila le politično dobra, a stvarno nepravilna. Vobče bi bilo to stvar urediti drugače. Določil naj bi se splošen rok za prijavo onih, ki si žele kmetske zaščite. Po preteku roka bi naj občina ali kaka druga oblast objavila svoje zaščitence, proti temu naj bi bila dopustna pritožba na sodišče, morebiti samo v eni stopnji. Kdor opusti prijavo ali ga sodišče ne sprejme, stopi med navadne dolžnike. S tem bi se ustanovila trajna podlaga za vse dolžnike in upnike. Vrste dolgov, upnikov in dolžnikov. Doma-lega vsi dolgovi so enako zaščiteni. Obstoji le malenkostna razlika, ki v gospodarski sploš-nosti ne tehta mnogo. Vsi upniki morajo čakati, vsi dolžniki lahko odlašajo s plačili. Pri silni različnosti izvorov dolga in ravnotaki raznolič-nosti plačilne sposobnosti je sicer težko potegniti pravilno črto; toda nekaj več izjem iz za- femcis&c zaščite ščite bi bilo gotovo treba postaviti. Posebno, če gre za majhne zneske. V zapuščinah ali izročilnih pogodbah so na primer majhne vsote namenjene otrokom, ki ne dobe posestva. Vsote so pa le take, da jim dopuste poskrbeti za boljši obstoj, za ustanovitev domačega praga, pričetek obrti. Z obroki ne bodo prišli nikamor, so jim izgubljeni. Prevzemnik torej, ki ima že itak prednost, jo dobi na škodo enakopravnih sorodnikov sedaj še toliko več. Zlasti je hudo, če lahko plača, a neče. Nisem malokrat videl koga, ki je javno zapravljal in se posmehoval takim revežem. Bilo bi tedaj nujno potrebno, v tej smeri spremeniti zakon. Posebno pa naj bi za otne dolžnike, ki lahko plačajo, ne veljala zaščita. Denar, ki so ga prejeli od zadrug, je morebiti stokrat bolj nujen za vlagatelja kot za dolžnika. Ali naj vlagatelj trpi za nekatere brezvestne zadružnike? Smisla dalje nima, držati vse one ljudi pod zaščito, ki so za plačilo sploh nesposobni in imajo preobremenjena posestva. Ti morajo prej ali slej zapustiti svoj dom, pa bi bilo bolje da preje, nego da še celih 12 let zadržujejo upnike. Vrednost posestva se bo nadalje manjšala, delavnosti tak človek ne kaže. Usoda je sicer trda, toda obotavljanje je v takem primeru vsem v škodo. Pri upnikih naj bi se iz zaščite vzele naše denarne zadruge. V njihovih knjigah je zapisan itak le kmetski denar. Če se hoče koristiti tem zadrugam, naj se jim omogoči, da one prvenstveno izravnajo obveznosti med kmeti. To bodo dosegle, če se jim dajo krajši roki za izterjavo ali pa s preskrbo cenenih kreditov. Če bo položaj nespremenjen, pa zadruge od sebe ne bodo oživele, tudi takrat, če bi se združile. Zakaj ena zadruga brez denarja, ki se združi s sebi podobno, zgubi le svojo samostojnost, a ne pridobi ničesar. Zavarovanje terjatev po uredbi sicer ni prepovedano. Toda upnik, ki je bil dober, pa se doslej ni zavaroval, ker se je nadejal skorajšnjega povračila, je le preveč udarjen. Saj mora sam plačevati stroške zavarovanja, čeprav je storil dobroto dolžniku. Za marsikatere terjatve bo še nadalje v veljavi obvezno poklicno zastopstvo (po odvetniku, notarju), pa bo moral upnik poleg izgube obresti in možnosti takojšnje izterjave, še plačevati zavarovalne stroške. Ravno v zadnjih časih se namreč vidi, da dolžniki niti nočejo podpisovati listin, sposobnih za vknjižbo in se dajo tožiti, s čimer povzroče upniku škodo. Nagajivi dolžniki, kakor tudi oni, ki jih stroški ne bi preveč prizadeli, bi morali le-te vračati upnikom, če se zavarujejo za svoje terjatve s tožbo. Popust pri predčasnem plačilu dosedaj ni izvabil zadnje gotovine s kmetov v mesto. Če oblast ne preskrbi živahnejšega obtoka, bo gotovina vsak dan dražja in verjetnost poprejšnjega plačila vsak dan manjša. Ta ugodnost bo torej ostala povsem teoretičnega pomena. Splošna hiba. Podobne prilike so bile v. marsikaki drugi državi, ki je močnejša ali šibkejša od naše. Toda poročila, ki smo jih od tam brali, povedo, da so vse države brez izjeme zbrale vse sile, da so obdržale denar v obtoku. Zakaj, kakšne žalostne posledice rodi skrivanje denarja, vidimo čimdalje jasneje. Zaščitne odredbe vseh vrst pa pri nas niso niti imele namena, poživiti denarno kroženje. Imajo marveč značaj odlaganja. Kakor pa odlaganje v zasebnem življenju rodi slabe posledice, take in toliko slabše, kolikor je večja prizadeta skupina, pa imajo v javnem življenju. Vsi vemo, da zgolj z odložitvijo plačil ne bomo zavrteli gospodarskega dela. To more storiti le skupina, kakor je država, in le s slič-nimi ukrepi, kakor so jih že dovelj za vzgled pokazale druge države. Menda bodo tudi pri nas spoznali, da je vseobči zastoj izvor večne škode za vse zasebnike (od teh 80% kmetov) in torej že radi njih za celo državo. Tisti, ki drže v rokah oblast, jo drže zato, ker so pametnejši in sposobnejši. Naj torej tudi store, kar je v razmerju z njih večjo sposobnostjo in pametjo. Vsaj naj kaj poskusijo. Nič ni težjega, kakor biti priča narodove pasivnosti. Če narod vidi vzgled, se bo predramil. Takrat bomo prenesli zaščito na tisto polje, ki je za nas povsem nepreiskano, ki pa je gotovo izvor današnjega stanja. Takrat ne bodo plačila dolgov zadrugam nič več potrebna odloga. Ko bo kmet kupoval industrijske proizvode po njih resnični vrednosti, bo videl, da niso dražji od njegovih in bo kos svojim obveznostim. Čakati, da se razmere same od sebe popravijo, pomeni v današnjih dneh, ko vse sloni na kreditu, vsesplošno izgubo. Čimpreje mora stopiti v življenje ustanova, ki bo odpravila pomanjkanje kredita. Na ta način bodo ustvarjeni prvi pogoji za vrnitev zaupanja. Šola in nalezljive bolezni Mestni zdravnik v angleškem mestu Cordiff, kjer je središče angleške premogovne industrije, je ugotovil, da so otroci nalezli v šoli več kot polovico obolenj na škrlatinki in davici; kino in druga zbirališča mladine so v tem oziru mnogo manj nevarna. Ni pa znan noben slučaj, da bi bili otroci nalezli omenjeni dve bolezni na železnici ali pa vsled tega, ker so nosili staro, obnošeno oblek«. Kaj je svamolno? — Koga naj bo svam ? »Domoljub« je pod mastnim naslovom »Naga sramota« napisal uvodnik, kako pri nas »občinski reveži umirajo na gnoju in od lakote«!! !Pa kaj ga je le tako podžgalo, da kliče ogenj in žveplo na slovenske (kmetske) občine? Ali |je bil kje kakšen shod »Županske zveze«, ali anketa (razgovor) izvedencev, ali je izšla kaka statistika o preskrbi občinskih preskrbovancev, ali pa je »Domoljub« sam doživel kake take go-rostasne slučaje? — Nič tega! Ampak — treba je bilo napolniti prvo stran lista; najbolj privlačno pa je zabavljanje in par debelih ocvirkov na vrhu in — mene poslušajte! — domislil si je »Domoljub«, da je bral v jeseni svetomohorsko povest o pretresljivi usodi občinskih revežev, o dveh sestrah, ki sta desetletja pridno delali v mestu, prinesli tudi domu za stare leta nekaj kron, bi pa niso bile več krorne (tisti v dobrih službah so pa vsi vpili »krona je krona« in nihče jim v javnosti ni ugovarjal! Op. pisca), tisti dve sta se naenkrat znašli kot občinski revi na ramah domovinske občine. Ta je skrbela za nji tako, da je prva umrla kmalu od lakote v hlevu na gnoju, druga pa ne dolgo za sestro, pa tudi me dosti bolje. Pisatelj pravi, da se je to zgodilo v Belokrajini, »Domoljub« pa si zdaj ni upal povedati kje, ker je bil že v jeseni dobil iz Belo-krajine oster protest zoper to povest. Pisatelj (Malešič) popisuje tudi občinske seje in občinsko uradovanje: vse pa tako spačeno, da bi se jaz ne upal več prikazati se v domačo občino, če bi bil tak pamflet nad rojaki zagrešil. Par let sem tudi jaz preživel med Belokranjci, pa rečem: Tudi me ene slabe ali grde poteze njih značaja nimam v spominu, pač pa se spominjam, kako sem kot 26 leten, po 16 letnih šolah, sedeč med belokranjskimi možmi, poslu/šal in se čutil tako majhnega in neizkušenega in se bal, da med njihovimi modrimi pogovori, ki so bili kar govori, ne bi sam katero neumno zinil. Res je od takrat minilo 40 let. Pa da bi bila 40 letna izobrazba v šoli, v cerkvi, v društvih iz 'V..............• ■ V' •"'• ■&xi:u?c l«iovf&pcd.avstvcj šina z ozirom na skupno gospodarsko površino približno 10%; vidimo pa tudi, da so razmerje med travnika in pašniki na eni strani in celokupno gospodarsko površino na drugi strani menja v posameznih krajih zelo različno. V južnih krajih na splošno nimamo travnikov in pašnikov; v severnih delih pa iznaša travniška in pašniška površina 50—80% skupne obdelane zemlje; vzrok temu dejstvu iščemo lahko le v gospodarskih in naravnih prilikah posameznih krajev. Množina padavin, talna kakovost, agrarni odnošaji, kulturno stanje in narodni običaji so mercdajni oinitelji, od katerih je odvisna sprememba. V vzhodnih delih pridelujejo največ 10 metrskih stotov (q) seina z 1 jutra, dočiim dobivamo na severu na isti površini 15 do 20 metrskih stotov sem. Iz tega je popolnoma jasno, da bo v bodočnosti na jugu vedno manj travnikov; njive pa bodo igrale vodilno vlogo. Zato je gorenji primer za prakso veljaven; tudi v naših krajih se bo marsikaj izpreimenlo. Mnogo njiv bo dalo prednost trrv-niikom in pašnikom, ki se bodo bohotno razvijali v procvit naše živinoreje. Gospodarski pomen travnikov je velik s posebnim ozirom na sledeče razloge: 1. Travniki nam dajejo prvovrstno krmo za živino; njeno vrednost ne morejo nadomestiti z ničemer. 2. Travniški donos je povsem siguren, ker so travniki sestavljeni iz mnogih in različnih rastlin; njih ne morejo popolnoma uničiti klima »n škodljivci. 3. Travniška kultura ne zahteva toliko stroškov in dela kaikor njiva. 4. Travnika so temelji naši živinoreji. Vsi naši travniki sicer nimajo splošne gospodarske važnosti; jasno je, da se samo dobri travniki približujejo temelju misli nemškega raziskovalca Kiihna, ki pravi: >Tam, kjer imamo dosti krme, imamo tudi mnogo mleka, mnogo gnoja, mnogo žita in kar je glavno, tudi mnogo denarja!« Dobre travnike pa dosežemo le s pravilno kulturo, nego in razumnim gnojenjem; omenjeni činitelji nam manjkajo; zato so naši travniki pretežno slabi in dajejo slabo kakovost. Lado Jerše. V Shoda vsled. rje Kaj je rja, vemo vsi; če pride n. pr. železo v stik z zrakom ali z vodo, se spaja železo s kisikom, ki je v zraku in vodi in novo spojino imenujemo rja. Rja pa železo in druge kovine uničuje. Nihče pa ne bi verjel, kako ogromno škodo nam dela rja. Angleški veleindustrijec Hadfield je izračunal, da so izdelali ljudje od 1. 1860. do 1. 1020. 1860 milijonov ton železa in jekla, od te količine pa je rja uničila celih 600 milijonov ton, torej kar celo tretjino! Vrednost uničenega železa znaša 15 milijard nemških zlatih mark, to je toliko, kakor izdajo vse države na leto za svoje oboroževanje. Samo Nemčija trpi na leto do 2 milijardi zlatih mark škode vsled rje! Mnogo pa stanejo tudi sredstva, ki naj rjavenje preprečijo. Za taka sredstva izdajo v Združenih državah na leto okoli 2 in pol milijarde dolarjev, v Nemčiji pa izdajo samo železnice na leto do 50 milijonov mark za razne barve in maže proti rji. * Tečaj xa sortiranje in vlaganje sadja se vrši v četrtek, 13. septembra t. 1. na banovinski sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen iin praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. uire Udeležbo je javiti z dopisnico do 10. septembra ravnateljstvu šole. Banovinska kmetijska šola v Sv. Jurju pri Celju sporoča, da se zaključi letošnje šolsko leto z 12. septembrom, novo šolsko leto se pa začne 24. septembra. Da je mogoče prošnje predložiti pravočasno kraljevski banski upravi v pregled in odobritev in da morejo tudi sreski kmetijski odbori pravočasno sklepati glede podpor za prosilce svojega sreza, poziva uprava ponovno stariše in prosilce, da čimprej vlože prošnje za sprejem v celoletno kmetijsko šolo na zavodu. Obenem naproša uprava tudi podeželsko duhovščino, učiteljstvo, občine, sraske kmetijske referente in druge faktorje po deželi, da opozore primerne kmetske fante na vstop v kmetijsko šolo. Prošnje z 5 Din kolkovane je treba vložiti na upravo šole naj-pozmje do 29- avgusta ter priložiti krstni list, domovnioo, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno spričevalo in u veren je oziroma potrdilo o premoženjskem stanju sta riše v prosilca. Ravnatelj. * Vabilo zsa zadvažni kongres Zemaljski savez zadruga za poljoprivredni kredit v Beogradu priredi v nedeljo, dne 19. avgusta ob pol desetih dopoldne zadružni kongres v Beogradu, na katerega vabi tudi naše slovenske zadrugarje. Ob tej priliki bo tudi ma-nifestacijska povorka in prireditelji žele, da bi bilo čimveč udeležencev v narodnih nošah. Dovoljena je polovična vožnja in vsak udeleženec naj kupi na odhodni postaji celo karto obenem pa tudi rumeno legitimacijo za pet dni, katero mora žigosati v kongresni pisarni v Beogradu. Kupljena vozovnica in od prirediteljev žigosana legitimacija služita za brezpalačen po-vratek domov. Nevaren prah Pri vsakem obdelovanju kakršnegakoli blaga (materijala) se mnogo snovi izpremeni v prah. V nemški lesni industriji odpade pri predelovanju lesa skoro 1 milijon kubičnih metrov žaganja na leto. V tekstilnih tovarnah se izpremeni v prah 3—5 odstotkov vsega materiiaia (volne, svile itd.), tobaka pa gre v tobačnih tovarnah do 2 odstotka. Cestni prah nastaja iz zdrobljenih raznih odpadkov, ki jih mečemo na cesto, potem od zdrobljenega kamenja in od saj in drugih odpadkov kurjave. V Nemčiji so izračunali, da preide na letu od tračnic itd. okoli 210 ton železniškega materijala v prah. V Liverpoolu v Angliji pade iz zraka na tla vsako leto na sto kvadratnih kilometrov površine do 25 tisoč ton prahu, v Londonu pa 13 tisoč ton. — Ta prah leži nad velemestom kakor če bi nad mesto poveznil velik zvon, tako da solnčni žarki le težko prodirajo skozi, kar ima za posledico znatno potemnitev in vsled tega veliko večjo porabo luči kakor je potrebno sicer. Londonska megla je posledica ogromnih količin Zaupen pogovor Kaj praviš ti, ki se baviš s politiko, kdo bi zmagal v slučaju, da pride med nami in Japonci do vojne? Jaz kot politik prav za prav iz previdnosti ne pravim nič, vendar sem globoko prepričan, da bi bila zmaga na naši strani. To trdim že radi tega, ker vem, da bi nam sena, zlasti pa slame in domačih otrobov nikdar ne zmanjkalo. prahu, ki lega vsak dan nad mesto. Posebno drobci premoga, ki plavajo v zraku, so nevarni in škodljivi človeškemu zdravju. Zato pa se povsod prizadevajo, da prašenje kolikor mogoče omeje. Podeželske hiše v Jtaliji V Italiji nameravajo kmetske in delavske hiše na deželi tako predelati in popraviti, da bodo hiše pomenile za ljudi dom, ne pa hlev. Hiša, tako pravijo začetniki tega načrta, naj ne služi samo enemu človeku ali eni rodbini, ampak celim rodovom kot prava domačija. Ta reforma pa nima namena ustvarjati novih naselbin, ampak hoče ohraniti to, kar že obstoji, da ne bi ljudje tako tiščali z dežele v mesta kakor sedaj. Kmetskih hiš nameravajo na novo sezidati ali pa popraviti in prezidati okoli 1 milijon v 10 letih, vsa dela pa bo vodil >osrednji urad za zidavo kmetskih hiš«. Hišice bodo zgrajene v> domačem slogu in ozirali se bodo tudi na krajevne razmere glede obdelovanja polja. Osrednji urad bo skrbel tudi za denar za zidanje, bo pa tudi odločal, ali je kakšna stavba primerna za človeško bivališče ali ne. Posebno pozornost bodo posvečali zdravstvenim razmeram. Ce bi se pa kakšen lastnik branil hišo podreti ali popraviti, bo imel urad pravico do razlastitve. Seveda bodo te načrte lahko izvršili le, če bodo imeli — denair. gospodarska diktatura v 'Nemčiji Kakor v vseh državah, tako so tudi v Nemčiji dandanes gospodarska vprašanja najvažnejša; v Nemčiji še posebno zaradi tega, ker obstoje ostra nasprotja med nauki in gospodarskimi zahtevami narodnih socialistov in pa med zahtevami velekapitala. Poostren je gospodarski položaj še s tem, ker nemška industrija le s težavo dobiva potrebne surovine iz inozemstva, ker ni na razpolago dovolj tujega denarja za plačevanje surovin. Ta položaj je ustvaril potrebo, da prevzame vodstvo vsega gospodarstva v Nemčiji en sam mož, in sicer je Hitler določil za to mesto doktorja Schachta, guvernerja nemške državne (na-rodne) banke, ki ima sedaj v svojih rokah nadzorstvo nad vsem nemškim gospodarstvom. Dr. Schachtova moč je danes dosti večja kakor moč armade in moč vladajoče narodno-sociali-stične stranke. Umetna volna iz jute Neki angleški strokovni list za kemijo opisuje način, kako se da izdelati iz vlaken jute umetna volna. Umetna volna je porabna sama, da se pa tudi z naravno volno dobro mešati ali pa s svilo. Ruski letalci so leteli nedavno na obiske v Pariz in v Rim. V Pariz je priletelo 6 najmodernejših letal, ravno toliko pa v Rim. Nekaj letail te vrste pa so poslali na razna ruska letališča v Sibiriji, odkoder lahko ogrožajo japonske postojanke. Jetiha v naši državi Med najbolj razširjene bolezni v naši državi spada jetika. Po izjavi ministra dr. Novaka umrje pri nas za jetiko nad 40.000 ljudi na leto. Dočim pa imajo drugod dovolj zdravilišč za je-tične, imamo pri nas komaj 40 zdravilišč s približno 2000 posteljami. Da se to stanje popravi, je ustanovilo ministrstvo za ljudsko zdravje pri nas poseben oddelek za organizacijo borbe proti jetiki. Slejkoprej pa ostane resnica, da je najboljše sredstvo proti jetiki dobra hrana, pri* merna obleka in zdravo stanovanje. Te stvari ljudem preskrbeti pa je naloga dobre gospodarske in socialne politike Vesti iz svetaL Japonska konkurenca dela že po vsem svetu evropskim in ameriškim fabrikantom hudo konkurenco. Sedaj so začeli Japonci izdelovati avtomobile, ki jih prodajajo po 10—12 tisoč dinarjev; s temi cenami so hudo zadeli ameriške in angleške izdelovalce avtomobilov. Dober zaslužek. Pisatelji navadno ne zaslužijo mnogo. Tu pa tam se pa le komu posreči, da zasluži lep denar. Tako je n. pr. pisatelj znanih kriminalnih romanov Edgar Wallace, čegar nekaj del je prevedenih tudi na slovenski jezik, zaslužil nad 1 milijon angleških funtov (skoro 400 milijonov dinarjev), pa je vseeno umrl ves zadolžen. 330 let staro vino so prodali nedavno v Varšavi iz kleti nekega veletrgovca. Na prodaj je bilo okoli 2000 steklenic vina, med njimi pa jih je bilo nekaj z letnico 1610. Cene zlatnikov. Za zlatnike (cekine) plačuje Narodna banka sledeče cene: 1 napoleondor 303 Din 50 par, za 20-kronski zlatnik 318 Din 50 par, za zlat angleški funt 381 Din 50 par, za zlat ameriški dolar pa 78 Din 50 par. Angleškega admirala Byrda, ki je prebil v južnem ledenem morju popolnoma sam na vremenski opazovalnici, so te dni rešili. Admiral je bil že izčrpan do zadnjih moči. Mačke v Carigradu. V Carigradu živi po neki cenitvi okoli 80.000 mačk brez gospodarja. Mestni svet je sedaj sklenil mačke dati poloviti in jih prepeljati na neki samoten otok, kjer naj poginejo. Kako stanujejo kmetje v Italiji. Po poročilu osrednjega statističnega urada v Rimu je v Italiji nekaj nad 3 in pol milijona kmetskih hiš. Od teh bi jih pa bilo treba podreti nad 160.000, okoli pol milijona hiš pa obnoviti. K hišam pa prištevajo tudi 6000 votlin, kjer prebivajo ljudje. Poljske rudarje, ki so delali v Franciji v nekem rudniku, so iz Francije zaradi štrajkanja izgnali. Srednješolci — roparji in morilci. Blizu mesta Falticenija v Rumuniji so našli te dni ubitega in oropanega milijonarja Berkoviča. Orožniki so ugotovili, da je moža ubilo 6 srednješolcev. Pri fantičih so našli še 50 tisoč lejev. Sardine so pometali nazaj v morje ribiči v nekem manjšem pomorskem mestu v Franciji, ker jih fabrikanti konserv niso hoteli kupiti po primerni ceni. Branilec trdnjave Przemysl med svetovno vojno general Kuzmanek je pretekli teden umrl. Po padcu trdnjave je prišel general v rusko ujetništvo, ž njim vred pa tudi 150.000 mož bro-ječa posadka, ki se je morala udati zaradi pomanjkanja živeža. Polže namerava rediti neka tvrdka na Tirolskem. Polži so v Italiji in v Franciji zelo priljubljena jed. Sadzo PROGRAM RADIJSKE ODDAJNE POSTAJE LJUBLJANA od 19 do 25. avgusta 1934. Nedelja, 19. avg.: 9.00: Versko predavanje. 9.30: Trbovlje. (L. Mrzel) — 16.00: O sadni trgovini (Flego Anton). Ponedeljek, 20. avg.: 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). Torek, 21. avg.: 19.00: Otroški kotiček (Man-ca Komanova) — 19.30: Pokopana preteklost pod Prisankom (Jos. Vandot) — 20.00: Orgelski koncert, izvaja Blaž Arnič, vmesne samospeve poje Angela Megle. Sreda, 22. avg.: 19.00: Krvoločni bogovi Mehikancev (Fran Terseglav). Četrtek, 23. avg.: 19.30: Regulacija Ljubljane (Ciril Kočevar). Petek, 24. avg.: 19.30: Prizori iz narave (Joža Herfort). Sobota, 25. avg.: 19.00: Koroška ura — 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). Vczlufe 1 ameriški dolar Din 33-40 1 nemška marka Din 13-25 1 švicarski frank Din 11-10 1 angleški funt Din 172-— 1 francoski frank Din 2-24 1 češkoslovaška krona Din 1-41 1 italijanska lira Din 2-92 Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1934, se mora do nadaljnje odredbe dodati še 28>4% na ime »primac. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8 80 dinarjev. VvadLncslni p«pii?/i 2'A% Vojna škoda 7% investicijsko posojilo 7% Drž. hipotek, banka 6% begluške 4% agrarne 7% Blair posojilo 8 % Blair posojilo Privilegirane agr. banke Din 328—330 Din 71—72 Din 67—68 Din 58—59 Din 38—39 Din 56—57 Din 65—66 Din 218—219 Sejmi 19." avgusta: Pekel pri Poljčanah, Slov. Bistrici, Središču, Velenju, Dekležovju, Murskem Središču. Zatični, Blagovici, Mihajlovcu. Metliki, Dol. Lendavi. Novi vasi na Blokah, Litiji. Št. Jerneju, Kočevju, Javorju nad Šmartnem pri Litiji, Slov. Bistrici, Rogatcu, Murski Soboti, Legradu. 25. avgusta: Ambrusu, Tinskem, Loki pri Žusmu. 20. avgusta: 21. avgusta: 22. avgusta: 24. avgusta: r. z. z o. z. v Ljubljani Kolodvorska ulica 7 (v lastni hiSi) Telefon interurban 25-06 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, iečraen, oveB, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne „llovac", Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke. Hranilno knjižico »Kmetskega hranilnega in posojilnega doma" v Ljubljani za znesek Din 13.000-kupim. Ponude poslati na upravo lista pod Štev. „35" Naročajte Kmetski list! vseh vrsl:irgmke, uradne,reklam ne,časopiseknjiga večbcu mi usk ram in pxramu TISKARNA MERKUR LJ U B LIANA .G R EGORČIČE VAši 23 VeL-2S-^JJd