Irbaja vsaki četrtek, fcb S. uri popoldne. Rokopisi se ne vra-tajo. Nclrankovana pismi sc ne sprejemajo.
Cen.i listu znaSa ka celo leto 4 krone, L |)U| leta 2 kroni. L-, man) premožne L, ct.|0 leto 3 krone, La pol leta K 1*50. Ka Nemiijo je cena listu 6 K, za druge Tlcicle izven Avstrije i kron.
Rokopise sprejema ■.Narodna Tiskarna" i Gotici, ulica Vet-luiini št. 9.
- slovensko
Vo na fr
m
dom o^sa
ta vero.
rrkimiiimffirVi,
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. IG. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
xviii. letnik.
V Gorici, 7. septembra 1910.
36. številka.
!aj bo z ljudsko šolo?
Kakor beremo v »Soči" z dne 3. m., je način, ki ga je cerkev vpeljala poljubavanje relikvij, po mnenju g. dučitelja Bajta v Solkanu, šolskim rokom baje nevaren, ker da pospešuje zširjanje tuberkuloze. Tudi spovednice po mnenju »Soče" baje v tem oziru lo nevarne, ker se nanje naslanjajo Ji bolehni ljudje. G. nadučitelj Bajt se ganja tudi že v sv. obhajilo, češ, da odlije šolskim otrokom, ako se spre-mlje pogostoma na pr. vsako drugo deljo. »Soča" se sklicuje v obrambo koralnega učiteljstva celo na liigije-ične predpise, po katerih naj bi se zavojevalo razširjevanje tuberkuloznih kajpada tudi klerikalnih bakcilov.
Prav lako, kakor delajo sedaj Soča“, nadučitelj Bajt in drugi, so deli in delajo še dandanes brezverski čitclji in liberalci na Francoskem in ugod. Vspeh pa se na Francoskem odno slabša. Tuberkuloza se strašno inoži in število prebivalstva rapidno ada. Tudi drugod, kjer je zavladal li-eralizem med ljudstvom, se to očitno 'kazuje. Statistika v Nemčiji dokazuje :t se zdravo, krepko ljudstvo na Nemcem najbolj množi v krajih, kjer je sv. itoliška vera cvetoča, dočiin pada v itgih krajih, kjer tega ni. Na to stran a tedaj lahko „Soča“ in Bajt povsem irna. Tuberkuloza ima svoj glavni vir tvornicah, v nočnem delu, na I e š i š č i h, v nemoralnostih p o-o č e v a n j u itd. S tem pa nočemo diti, da bi snažnost v cerkvi ne bila utrebna. Tudi v cerkvi je potrebna, za ir se tudi vsestranski skrbi. Hoteli smo navesti vire bakcilov. Francoski na-d je obsojen na smrt, ako se
spet ne vrne k sv. križu. Tako govori statistika. Isto bi veljajo tudi za slovensko ljudstvo, ako bi se posrečilo liberalcem odtujiti je sv. katoliški veri, ki je za vsak narod tudi v časnem oziru neprecenljiv zaklad. Če hoče učiteljstvo delovati res v korist svojemu ljudstvu, se mora tudi samo spet vrniti k sv. križu. Pojavi, kakršne smo doživeli v zadnjem času na Goriškem, so zelo žalostni in pričajo tudi o veliki onieje-nosti dotičnih gospodov učiteljev. To svojo omejenost hočejo skrivati pod frazo svobodomislenosti, kakor se navadno topi in omejeni ljudje skrivajo radi za takimi visokodonečimi frazami.
Vse somišljenike prosimo, naj bodo na take pojave pazljivi. 0 tem treba obvesliti pristojne činilelje. Treba je natančno navesti suha dejstva in priče, da bo mogoče našim poslancem kolikor mogoče vspešno postopati. Naše postopanje mora biti vselej korektno, ker nam je le za dobro stvar in ne za drugo in ne maramo storiti nobenemu krivice ali škode, ampak hočemo le izboljšati razmere. Na ta način prestrižemo lahko marsikateremu liberalnemu petelinu peruti. Posebno skrb pa moramo obračati na volitve, predvsem na občinske volitve, ker od teli je odvisna na Goriškem sestava krajnega in okrajnega šolskega sveta. Zastopnike v krajni šolski svet voli starašinstvo, v okrajni pa volijo župani in podžupani celega okraja. Tu torej začnimo! Po toči zvoniti, ne pomaga nič! Le po ti poti spravimo šolo in učiteljstvo spet na pravo pot.
Zborovanje katoliškega delavstva v Nemčiji.
Našemu delavstvu v poduk.
Od 2.. av;.„„la dalje se je vršil v Augsburgu 57. nemški katoliški shod. Na teh shodih ima vsako leto tudi nemško katoliško delavstvo svoje zborovanje. O tem hočemo tu povedati par zanimivosti:
Letos so imela delavska društva zborovanja v štirih prostorih. Najlepše in sa-ntoposebi umevno najbolj obiskano je bilo zborovanje delavcev v slavnostni dvorani v mestnem vrtu. Tu ti je bilo zbranih do 8000 delavcev. Shodu je predsedoval grof D ro-ste, predsednik centralnega odbora za katoliške shode na Nemškem. Prvi je govoril delavcem dež. poslanec Walterbach iz Monakovega, ki je svaril delavce pred svobodomiselstvom, ki je skušajo zanesti tudi med delavske sloje. Pozival je zbrane deiave, naj bodo zvesti krščanskim nazo rom, kajti krščanstvo uči socialno pravičnost, ona pozna ljubezen do bližnjega, posebno do delavske mladine. — Drugi govornik drž. in dež. poslanec G i e s b e r t s je povdarjal, da je zgodovina katoliških shodov tudi zgodovina katoliškega socialnega dela. Kajti kot rdeča nit se vleče v sklepih katoliških shodov skrb za delavstvo. Katoliški shodi so dajali navodila za delo v korist delavskih slojev. Delavstvo je na Nemškem dandanes velikega pomena v narodnem in gospodarskem oziru. Saj je sedaj v Nemčiji nad 6,000.000 obrtnih in nad 5,000.000 poljedelskih delavcev. Večina obrtnih delavcev je sicer v socialno-demokratični organizaciji, toda tudi katoličani smejo biti ponosni na svojo organizacijo Sedaj šteje ta organizacija 2900 delavskih društev s 290.000 člani. Krščanska strokovna organizacija pa ima
tudi 280.000 članov in 5 milijonov mark lastnega premoženja. Letnih dohodkov ima 41 2 milijona mark. Ravno' strokovna organizacija delavstva tvori nekfflt protiutež nasproti socialni demokraciji. Res^imajo sedaj Socialni demokratje premoč med’delavstvom; a ta premoč ne sme rasti ne sme napredovati. To pa bo mogoče, če katoliški delavci z veseljem in složno delujejo v svojih društvih
Delavska društva so stanovska društva, ki jasno govore, da so delavci dandanes samostojen stan, ne pa privesek drugih stanov. Zato zahtevajo tudi za delavce enakopravnost. Naloga teh stanovskih društev je, gojiti stanovske čednosti in kreposti na temelju krščanstva, na podlagi naukov katoliške Cerkve. Katoliško delavstvo se pri svojih zahtevah vedno ozira na verska načela in po teh uravna vse svoje delovanje.
Da pa bo to delo uspešno, je treba pred vsem delavcem socialne izobrazbe, treba poučnih tečajev. Katoliška društva so to vpoštevala. Ni dovolj, da smo zadovoljni s storjenim delom; katoliško delavsko gibanje mora napredovati, treba pridobiti še na tisoče članov.
Treba dalje skupnega dela. Dru štva se morajo združiti. Društva, ki vsled malovažnih vzrokov niso v zvezi, škodujejo celotni organizaciji. Vsak delavec čitaj društveno glasilo.
Treba tudi več požrtvovalnosti. Bodi tu v zgled socialna demokracija. Med katoliškimi delavci vladaj edinost. Proč z vsem, kar nas loči, kar slabi naše moči!
Katoliški delavec mora tudi v svujem življenju izvrševati katoliška načela, ne sme samo na zunaj kazati, da je katoličan, treba da tudi živi kot katoličan. Domača hiša je kraj, kjer najde katoliški delavec svoje veselje, svojo srečo. Ljubezen do žene in otrok je nagib, da skrbi za zboljšanje svojega po-
tazgovor med Napo-eonom I. in papežem Pijem VII.
Znano je, da je Napoleon I. odve--’l starega in bolnega papeža Pij-a VIL jetništvo v Fontainebleau. Papeži so ‘krat imeli izven cerkvene moči ludi 1 lovno in je obstojala takoimenovana irkvena država, katero so vladali pa-?-i- Papeži so imeli svoje vojake, ki branili to državo.
Napoleon I. je zahteval, da se pa-VII. odpove cerkveni državi ter JJ se mu izplačuje letna renta. Ali v* papež mu je odgovoril, kakor mu vdevala vest in Čast: „Rajši umrjem jetniStvu, nego da obtežim svojo vest •akim zločinom, s tako nevero!"
Razkačen, da je našel toliko hra-fosti in stanovitosti pri enem starcu, je bil v njegovi moči in še bolj pa litega, ker se je našel človek, ki se 1u je upal protiviti, je vskliknil Na-l°Kon: »Dovolj I Ker vidim, da nečete
mojega prijateljstva, občutiti boste morali moje sovraštvo!“
»Gospod", mu odvrne sivi papež, »vaše grožnje polagam pred prestol Onega, ki bo znal braniti mojo stvar, ki je obenem Njegova stvar; še živi stari Bog I"
»Še živi stari Bog?!" odvrne Napoleon, »kaj pričakujete od Njega ?“ »Da pride na pomoč cerkvi ter da jo bode branil do konca vekov, kakor je obljubil!“ je bil odgovor.
V vedno večji jezi pa odvrne Napoleon na to: »To so veličanstvene obljube. Bomo videli. Jaz nisem zadovoljen ni s papežem ni s cerkvijo tega starega Boga. Mogoče da ustanovim s pomočjo moje velike moči drugo in sicer državno vero, kateri ne bode načeloval Jezus Kristus, marveč cesar sam."
»Gospod, vi precenjujete svojo moč!" je bil mirni odgovor na take besede.
»Jaz zamorem v Evropi vse." je zakričal ijuti zmagovalec tolikih narodov, »a ne morem zlomiti starčka, ki
se imenuje namestnik starega Boga. Naj toraj neupognjen umre v mojem jetništvu."
»Premislite dobro," reče na to vzvišeni jetnik, »da so propadli vsi preganjalci, a da cerkev še vedno stoji. Vi me držite tu v suženjstvu, a jaz živini zbog vseh mojih boli in muk. Jaz živim. da še doživim, kako vas doseže roka starega Boga. Kadar bo vaša mera polna, vas bo dosegla sodba preganjalcev."
Se nikdar ni Napoleon kaj takega slišal. Papež se je nato utrujen spustil v svoj naslonjač. Med tem jepaosvoji-telj skoro cele Evrope zapustil sobo z besedami: »Stari Bog uničuje samo norce; proti cesarju ne zamore ničesar. Ali vi, gospod papež, bodete občutili mojo jezo!“
Ko je bil potem Napoleon izgnan in je moral na otoku Helena premiš-Ijavati svojo usodo, se je spomnil one scene v Fontainebleau. Proti gospodu grofu Josipu Rethel, ki je bil ž njim na otoku Svete Helene in ki je prisostvoval gore navedeni sceni, pa je izrekel
znamenite besede: »V resnici, stari Bog še živi, da uniči one, ki preganjajo Njegove namestnike na zemlji. Če bi mi le bilo mogoče reči vsakemu, ki ima kako oblast na svetu: Spoštujte namestnika Jezusa Kristusa! Ne udrihajte po papežu, ne ponižujte ga! Ako pa to storite, vas bo zadelo maščevanje roke Boga, ki s a m š č i t i prestol sv. Petra!"
* *
*
Grof Josip Rethel je dosegel visoko starost. Ko se je cesar Napoleon III. (nečak Napoleona I.) 1. 1864 obvezal, da odzove svoje čete, ki so stražile papeža, od Rima, pohitel je k cesarju ter ga rotil, naj tega ne stori in s tem prepreči, da bi prišel papež Pij IX. v roke svojih sovražnikov. Opozoril je Napoleona lil. na sceno v Fontainbleau-u ter na znamenite besede njegovega strica na otoku sv. Helena.
Toda cesar ga je odvrnil, rekoč: »To je sicer nekako čudno, ali bil je le
L
ložajn, da si z delom kolikor mogoče več prisluži. Koliko odgovornost ima katoliški delavec glede vzgoje svolih otrok! Pereče je dandanes vprašanje glede vzgoje in skrbi za mladino in s strahom se gleda v bodočnost, kak zarod nam vzraste. Očetje, v vaših rokah je bodočnost! Vzgojite sinove v dobre katoliške može, hčere pa za dobre, skrbne in poštene gospodinje.
Da pa bo delavski stan povsod uva-ževan, treba skrbeti za potrebno spretnost in pa da natanko izvršuje svojo naloge in dolžnosti. Delavcu treba značajnosti in zvestobe ; treba, da spoštuje posvetno oblast in zakone, treba tudi, da se zaveda pomena delavskega stanu in pa kulturnega dela, ki ga izvršuje v človeški družbi.
Kobilice in Gabrščekova „Soča“.
(Dalje.)
Mi se nočemo na dalje spuščati v posameznosti, ki se navajajo v nam došlih dopisih, in le še omenjamo, kar se splošno povdarja, da se »Sočino" neprenehano hujskanje in ruvanje proti »klerikalcem", proti poslancem S. L. S, samo ob sebi obsoja, in da so napravila ona vže znana lažnjiva očitanja in predbacivanja v »Sočinih" člankih pri ljudstvu ravno nasproten učinek, kakor si ga je „Soča", posebno pri Kraševcih, domišljevala.
Sliši se iz ljudstva glas, kako naj bi prišlo med nami do vspešnega dela, ako skuša Gabrščekova „Soča" vže v kali zatreti vsako pametno misel in preprečiti tudi najboljše namene le za to. ker so se porodili v drugi stranki?! V složnem, nesebičnem, medsebojnem sodelovanju je spas v sedanjih težkih časih, ko nas ne le obdajata močna sovražnika od vseh strani, marveč ko sta vže vdrla v naš šotor in nas hočeta pokončati. Ta zavest mora zavladati v vseh slovenskih srcih in mora biti vir vsega življenja!
Kar je za narod koristnega, treba podpirati, bodi to plod ene ali druge stranke! Ako se vže noče hvaliti, kar je hvale vrednega, naj se o njem vsaj molči, nikakor pa ne gre, da bi se je grajalo, in s tem naše pošteno ljudstvo demoraliziralo. — Tudi nasprol-stvo med strankama imej svoje n epres kočljive meje in bistrenje pojmov, da ne rečemo boj, naj se vrši v mejah dostojnosti! Uči se g. Gabršček iz tega našega članka, kako se stvarno popravljajo najpodlejše laži in najgrša očitanja, katere je Tvoja „Soča“ v člankih „Ko-bilice in klerikalci" napisala in kako se z fino ironijo plačujejo njena za-
slučaj, ki je da! papeževim besedam nekoliko verjetnosti."
Grof Rethcl je opomnil, da je vsaka pretveza brez koristi, ter končal z besedami: „Ako francoska dopusti, da se usužnji papež Pij IX., da se preda samovolji njegovih sovražnikov in da pride v jetništvo, potem bodo prišli drugi narodi, ki bodo opustošili francosko in Vaše Veličanstvo bode delilo usodo svojega strica."
Napoleon III. pa je na to odgovoril samo to: »Dovolj, zahvaljujem se za vaše opomine."
Šest let pozneje in sicer 2. septembra leta 1870 pa je Napoleon III. po mnogih zgubljenih bitkah v Bellevue pri Sedanu moral predati pruskemu kralju svoj meč, to je: odložiti je moral vladanje. Pri tem pa je izrekel tudi on znamenite besede: »Opomini m o-jega strica se izpolnjujejo: Ne napadajte papeža, ne ponižuj t e g a, s i c e r vas hode poniževala roka Onega, ki ščiti Petrov prestol. Moj padec je nov dokaz za to resnico!"
smehovanja — ne da bi se pri tem niti omenjalo, še manj pa psovalo proti-stranko z najgršimi psovkami, kakor jih je »Soča" rabila.
Misli si -- seveda samo za en hip, če ne bi padel v omedlevico — da bi bila Tvoja »Soča" — kler kalna; da bi bila »Gorica" kot glasilo nasprotne stranke napisala članke »Kobilice in klerikalci" in da bi »Soča" sedaj na te članke odgovarjala. Kaj ne, to bi bilo kar mrgolelo od onih čednih psovk iz Tvojega repertoirja, češ, ako vže po navadi psujem, zakaj bi pa sedaj ne, ko na »lumparije" odgovarjam.
In saj vendar se s psovanjem — ne glede na to, da je le znak surovosti — nič ne doseže, kvečemu se izvabi zasmehovanje od strani drugih narodnosti, češ, so pač le Slovenci, ki utegnejo tako pisati I
Da se z v jedru stvarno in mirno pisavo več doseže nego drugače, je najboljši dokaz nepričakovani uspeh, ko-jega so imeli sedanji naši članki. —
Ljudje — posebno pa Kraševci —-so se tako razgreli proti pisavi »Soče", da zahtevajo, naj bi se Slovenci na Goriškem vendar enkrat otresli Gabr-ščekove diktature in strahovlade, ki nima drugega uspeha, nego da neti na škodo napredka v narodnem, kulturnem, socijalnein in gospodarskem oziru neslogo medobstoječima strankama. Priporočujejo nam, naj delamo na to, da ne bode iz večinoma pretiranih nazorov ene same osebe trpel napredek vseh Slovencev na Goriške m.
Tozadevno se navaja, kako se vedno zrcali v »Soči" znana Gabrščekova osebna nasprotnost proti „Šol-ke m u", proti „G reg orči č eve m u" in »Malemu Domu", proti ustanovitvi z as e b n e gi m na zi j e. In vendar se ne da utajiti, kar tudi priznavajo faktično vsi zavedni Slovenci, absolutno in veliko korist teh zavodov za obstanek in za bodočnost Slovencev na Goriškem I
Navaja se vedno osebno napadanje slovenskih deželnih odbornikov, dasi se popolnoma zavedata svojih težkih dolžnosti in se tudi vestno trudita, da bi, kolikor je le mogoče, pomagala slovenskemu delu dežele. Takšni neprenehani neopravičeni napadi iz gole osebne mržnje nimajo po sodbi razumnih ljudi nikakega smisla, so obsoje vredni in niso gotovo primerno sredstvo, ki bi moglo kaj pomagati. — Pri akciji proti kobilicam smo videli in slišali, kako se je deželni odbornik Stepančič do skrajnosti trudil, da bi akcija vspela na korist Kraševcev, a kljub vsemu temu je Gabrščekova »Soča" omalovaževala njegovo delo, ga je hotela le smešiti, češ da je imel »ganljive" in »mile" govore (menda si bo gospod Gabršček zapomnil tozadevne zafrkacije dokler bo živ I Opom. stavca) in je ni bilo niti sram celo trditi, da je imel skupaj z drugimi poslanci le Kraševce za norca!
Navaja se dalje brutalno m e -s e c e in mesece trajajočo gonjo Ga-brščekove »Soče" proti bivši »Krojaški zadrugi" in proti »Centralni posojilnici", koji je hotel Gabršček na škodo mnogih revnih slovenskih udeležencev brez vsega usmiljenja iz same škodoželjnosti in maščevalnosti uničiti in žalostno usodo »Mizarske zadruge" v Solkanu, kjer je baje tudi igrala Gabrščekova samoglavnost svojo narodno ulogo.	(Konec	prih.)
Politični pregled.
Delegacije.
Kakor se zatrjuje, se delegacijo sestanejo že začetkom meseca oktobra.
Cesar
se je danes ob L30 min. odpeljal iz Ischia na Dunaj, kamor dospe ob 6-40 min.
Sklicanje deželnih zborov.
Sklicanje deželnih zborov stoji že pred vratmi; posamezne deželne vlade so že stavile svoje nasvete in predloge, ki jih bo ministerski predsednik proučil in cesarju v potrjenje predložil. Večina deželnih zborov bo začela svoje delovanje tretji teden meseca septembra. Zgornje-avstrijski deželni zbor je že klican na dan 26. septembra.
Pogajanja za deiozmožnost češkega deželnega zbora.
Pogajanja za deiozmožnost češkega deželnega zbora so se včeraj nadaljevale. Neme! nekoliko popuščajo, pa tudi na češki strani bo boljše razpoloženje. Denarno stanje deželnih blagajn je tako, da bodo 1. oktobra blagajne popolnoma prazne in da bo moral priti na pomoč privatni denar, ako ne bo obnovljenja deželne naklade na pivo.
Nemški vojaški krogi In sestanek Dl San Glsllana z baronom Aehrenthalom.
Lepe fraze, ki so se nahajale v oficijoznem komunikeju o vspehu sestanka italijanskege ministra za zunanje zadeve z našim ministrom za zunanje zadeve v Solnogradu, niso prav nič vplivale na visoke nemške vojaške kroge, ki so slej, kakor so bili prej, še vedno mnenja, da ni daleč čas, ko se Italija iztrga iz trozveze, kakor hitro ji bo to kazalo; kajti tako piše nek nemški častnik: »Velika večina Italijanov je odločno nasprotna trozvezi. Zaraditega pa ne smejo vojaški krogi Italiji prav nič zaupati, marveč bili morajo vedno na to pripravljeni, da obrne Italija sedanjim zaveznikom hrbet ter se oklene drugiff zaveznikov, najprej seveda Francozov."
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e".
Dr. Josip Ličan, prof. bog 20 K V. obrok; za preplačo srečk 30 vin.; Hdvard Štrekelj, vikar 2 K; Josip Bizjak, pos. Sv. Peter pri Gorici 1 K; Štefan Valentinčič Prapetno 40 vin.; Anton Koren, želez, čuvaj Grahovo 40 vin.; Tomaž Kodelja, Deskle 1 K; Anton De-beljnak Anhovo 40 vin.; Rozalija Gregorič, Prvačina 20 vin.; Lenardič Friderik, vikar 1 K; P. n. gg. K. G. 50 v; M. M. 50 vin.; Marija Kermavner, odbornica »Skainice", nabrala 11 K.
Bog poplačaj stoteroIVse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa l.l
Za »Al oj zij e v išče":
5 kron nabralo občinsko starešinstvo na Vel. Dolu ob priliki cesarjevega rojstva; preč. gosp. Don Matej Skabič, župni upravitelj, Rakalj — Istra potom tiskarne I.aginja i dr. v Pulju 4 K 40 v; preč. g. Ivan Frankč, kurat, Štjak 10 K; preč. g Ivan Kunšič, kurat Srpenica 5 kron; p. n. g. Ferdinand Resen, trgovec, Gorica 5 K; preč. g. Karol Čigon, vikar, Vojščica (XI. krat) 26 K.
Vsem dobrotnikom prisrčna hvala in Bog plati!
Domače in razne vesti.
Kot prilogo razpošiljamo poštne položnice vsem, ki niso poravnali naročnine. — Na vsaki položnici je zabilježena dolžna svota Prosimo cenjene naročnike, naj nam naročnino po položnici takoj pošljejo in naj pridno širijo naš list. Vsak naročnik naj nam pridobi še enega novega naročnika I Uredništvo si bo prizadevalo, da bo list čedalje bolj zanimiv in da bo vsej
naši politično-socialni organizaciji zadoščal, Zagovarjal bo nevstrašno kmečke, kolonska in delavske koristi in se potegoval za zmago krščanskih načel. Cena listu od zdaj d0 novega leta je za premožne 1 K 35 v, j, manj premožne 1 K.
Uredništvo in upravništvo »Pr. Lista11,
SLuV. GIMNAZIJA V GORICI Na različna vprašanja gledč otvoritvi slov. gimnazije naznanjamo, da kura. torij nadaljuje svoje poizvedbe ln da pričakuje konečne odločitve od dne do dne. Toliko Je gotovo, da pred 15, sept. ne bo vpisovanja. Natančneji prihodnjič.
Učiteljske spremembe. — Provizo. rični učitelj na tuk. učiteljišču Fran Verbič je imenovan za pravega iifj. telja na I. gimnaziji v Ljubljani; suplent dr. Karl Capuder pride kot gimnazijski profesor v Kranj; gimn. suplent Josip Pes c h ek pride na tuk. drž. gimnazijo kot provizorični učitelj.
Smrtna kosa. V nedeljo zjutraj je umrla v Ljubljani gospa Terezija Povše, soproga drž. in dež. poslanca g, Frana Povšeta. Zadela jo je srčna kap. Pokoj, nlca je bila rodem Goričanka iz rodbine Mihelič. Velecenjenim preostalim naše sožalje, pokojnici pa svetila večna luč I
Železniška zveza od Štanjela-Kob-dll črez Štorje do Divače. — C. kr. mi-
nisterstvo avstrijskih železnic je obves:ilo deželni odbor meseca junija t. 1 da je ukazalo napraviti splošen načrt za železniško zvezo od Štanjela-Kobdil, črez Štorje na Divačo. Izdelek gorenjega načrta je bil poverjen inženirju g Maksu Piche v Pragi z naročilom, naj takoj prične s potrebnimi deli za trasiranje proge.
Deželni odbor je obvestil o lem prizadete občine s povabilom, naj skrbijo, da bo inženir nemoten izvršil poverjeno mu nalogo.
Danes je splošen načrt te železniške proge končan in nadejati sz je, da« bodo precej določile komisije, ki mj pregledajo traso, in določijo postaje 1 tem namenom, da se bodo lahko napravili podrobni načrti in se bo i 'peljalo delo.
Železnica Gorica-Červinjan. Dnšla je koncesija za zgradbo te železnice, ki se bode zgradila po prvotnem načrtu dež. odbora. Štacije bodo sledeče: Gorica, Podgora Ločnik, Sv. Lovrenc pil Moši, Gradišče-Bruna, Marijan, Rom ms, Tapoljan, Ajel, Sacilet in Červinjan. Goriška postaja bode 300 m severno od hiš »Pri mostu" in sicer v bližini tovarne Weis.
O. kr. glavarstvo v Gorici je prepovedalo na pritisk goriških Lahov sinoči cestno dirko Ljubljana-Gorica kakor tudi ljudsko veselico na gorišl eni dirkališču Veledromo, katero je hotelo prirediti v nedeljo dne II. septembra t-1-kolesarsko društvo »Gorica".
Prosto po „So6l“. — Pri gospodarskem polomu pri liberalni »Mizarski zadrugi" v Solkanu je prizadetih uidi mnogo slovenskih solkanskih mizarjev.
A.	Gabršček, voditelj liberalne strank« na Goriškem in predsednik bolne »Tr ov-sko-obrtne zadruge", ki je tudi v -led tega hudo prizadela, je bil član faliran« »Mizarske zadruge". To bo imelo z« solkanske mizarje velike slabe posledice. Še Gabrščekov deželnozborski mandat je v nevarnost. Tako je liberaim delo med Slovenci na Goriškem 1
Začetek šolskega leta. — V u ml
zavodih »Šolskega in Malega Domr!"' Gorici bo vpisovanje 16. in 17. septembra (v petek in soboto) od 9. do 12. ur* predpoludne in od 3. do 5. ure popoldne. V pondeljek 19. sept. ob 9. ur N šv. maša v cerkvi sv. Ignacija; v t rek 20. sept. začne pa redni pouk.
Za nedeljske učence deške obrtno-nadaljevalne šole bo vpisovanje v n«
o 11. sept. predp., za učence, ki ho-v >,0lo tudi med tednom, pa v sredo sept. od 5. do 7. ure pop. — Pouk ne za redne učence v petek 16. sept., nedeljske pa v nedeljo 18. sept.
{{a c. kr. slovenski gimnazijski bravijalnici v Gorlol se začne šolsko 1910-11 dne 19. septembra. Dečki od etega d0 ŠHrnajstega leta, ki so r0 dokončali tretji ali kateri višji raz-Ijudske šole, se 16. septembra med |10 in ednajsto uro z očetom ali na-stnikoin zglasijo pri vodstvu na Trgu Antona št. 2., I. nadstr., ter prinesejo cboj krstni list, letošnje Šolsko in avnikovo izpričevalo in, ako niso moj(ni, tudi ubožni list, da se opro-o učnine, katere je za vsako polletje 10 kron. Prednost imajo tisti učenci, loma na deželi, kjer stanujejo, nimajo icnc priložnosti naučiti se nemščine, (udi vcronauka, slovenščine, zemlje-ja, računstva, prirodopisja in lepopi-ne znajo zadosti za gimnazijo in Iko. Učenci c. kr. slovenske giinna-ke pripravljalnice v Gorici se na naziji in realki vsprejemajo brez rejemne izkušnje.
Fr. Orešec, c. kr. prof. in vodja. Izlet pnljske N. D. 0. v Trsti V lleljo je 780 članov puljske Narodne avske Organizacije napravilo s parom „Split" izlet v Trst.
Skrbljeno je bilo za to, da se niso gli Italijani ganiti in to je nekatere razburilo, da so se lotili v krajih, r ni bilo policije, vandaličnih izgredov.
Kakih 20 nezrelih pobalinov je na-rrat pridrvelo v kavarno »Minerva", last g. Kranjca. V lokalu je bila pa Kranjčeva, štirje gosti in natakar, ker Imni so planili v kavarno, od-ni so bili trije streli iz revolverja in m> vse, kar se je dalo razbiti, so v !in četrtu ure razbili. Nosili so v ta nun kamne v žepih. G.a Kranjčeva je ■la jedva čas pobrati iz blagajne de-• in pobegniti, kajti namen napada ni le demonstracija, marveč rop, kar laže zmanjkanje več buteljk, srebrnih : in drugih reči iz kavarne.
Od Minerve je odšla sodrga pred renjčevo prodajalno, kjer je razbila e. Enako se je zgodilo pred Živno-nsko, Jadransko in Ljubljansko kre-no banko.
Tjdi oseb so se lotili, a le če jih bilo 20 proti enemu. Tako je zašel iv.ničar Bandel iz Rihenberka med ne Italijane. Tu ga poprosi eden teh ogenj. Bandel, nič slabega sluteč, iz-Če iz žepa škatjico cir.-met. užigalic. Lahonček to zagleda, izvleče nož ter iri ž njim Bandela po licu. Hvala-gu je rana le lahka-.
Neki puljski izletnik je tudi zaše d same Italijane, ki so ga seveda tepli in občutno poškodovali.
Tudi dvaregnicola so natepli, ker so sliii, da sta Slovenca. Ravnotako so padli in stepli štiri nemške uradnike, so šli mimo kavarne Chiozza, kjer stali Mazzinijanci v varnem prec žjem, ki je med tem lil. Toda niso se Igo veselili tega vspcha, kajti kmalu tem je prišel močan oddelek polici (v. ki je druhal razgnal, one pa, k iskali zavetišča v notrainosti kavarne - aretiral.
Aretiranih je bilo 53 oseb, od teh ' oddali 8 v zapore. Med aretiranci se ije ne nahaja nobeden Slovenec.
Vse te čine »kulture" opisuje 3iccolo“ kot junaštvo, ne vedoč v svoj eposti, da si bode s časom pridobil laku pisavo naslov „11 protettore det trbari, vandali ed altra eguale genia. agi tržaški italijanski list pa je od-'itosr-iio ožigosal tako postopanje tr-‘Ške mularije.
Naznanilo. (Popravek). Vslec Hoka c. kr. namestništva od dne 31. gu-ta š. 1. 1910/1911 prične šolsko 10 na c. kr. Ženskem učiteljišču ter ;ki in dekliški vadnici 19. sept 1910
Vpisovanje	se vrši:	I. Za	žensko
učiteljišče 15. in	16. sept.	od 9.	do	12.
ure predpoldne.	Gojenke	I. tečaja	se
imajo priglasiti	15. sept.	od 9.	do	12.
ure predp. pri ravnateljstvu zavoda. Dne 17. sept. pričnejo ob 8. uri ponavljalni izpiti. II. Za deško in dekliško vadnico bo vpisovanje 17. sept. od 9. do 12. predp. Reden pouk prične 20. septembra.
V Gorici, dne 1. sept. 1910. Ravnateljstvo c. kr. Ženskega učiteljičča.
„Vellkl punt" v drugi izdaji je izšel in se ga dobi v »Narodni Tiskarni" za K 1-60.
Hladnik obsojen. - V petek se je v Ljubljani dovršila porotna obravnava proti Hladniku in njegovi ženi zaradi poskušenega umora s pošiljatvijo zastrupljenih krogljic. Hladnik je bil obsojen na sedem mescev težke ječe, njegova žena pa je bila oproščena.
Nove bankovce po sto kron umaknejo Iz prometa? — Iz Budimpešte poročajo, da umakne avstroogrska banka nove dne 22. m. m. prometu izročene bankovce radi tega, ker se je v madjarski tekst urinil tiskarski ozir. pisarski pogrešek.
Vprašanje glede mesa. — V četrtek dne 15. t. m. se bode podala z Dunaja komisija v Trst, da poizkuša meso, ki bode ta dan prišlo iz Argentinije na parniku „Alice“.
V današnji seji bode dunajski mestni svet pooblastil občino, naj prosi vlado, da dovoli uvoz argentinskega mesa.
Poplave na Ogrskem ln Moravskem. — V zadnjih dnevih so imeli na Ogrskem velike nalive, ki so jih provzročile povodnji. Voda je podrla skupno 67 hiš.
Tudi na Moravskem je reka Marša stopila iz struge ter napravila na polju in hišah ogromno škodo. Promet je bil na več mestih ustavljen.
Toča. — V nedeljo ponoči je pa dala v Grožnjanu v Istri huda toča. ki je pobila še ono malo poljskih pridelkov, kar je od prejšnjih neviht ostalo Beda je velika, ljudstvo obupano.
Avstrijski stotnik aretiran v Sr bljl. - Iz Belgrada se poroča, da so v Kalpi v Srbiji aretirali avstrijskega stotnika Rodič-a radi vohunstva. Pri njem da so našli vojaške zemljevide Srbije in druge kom-promitujoče listine. Govori se, da je to oni stotnik Rodič, ki sodeluje pri listu „Danzer’s Armee-Zeitung".
Llstnloa uprave: »Narodna Čitalnica" Sv. Lucija ob Soči: Naročnino ste plačali 4 K dne 5. februvarja 1910 za tekoče leto I Hvala I
Mestne novice.
m Tombola »Slovenskega sirotišča" bo nepreklicno dne 18. sept ob 5. uri pop. v prostorih »Central" v Gorici, ako bo le vreme dopustilo. Tombola bo znašala 100 K, činkvina pa 50 K.
m Shod društva »Skalnlca" se je obnesel v nedeljo prav dobro. Dvorana »Slov. sirotišča* je bila polna. Naj bi seme naših govornikov obrodilo obilo sadu Predsednica Ela Abram se je toplo za hvalila gospodoma govornikoma dr. Pavlici in župniku Kokošarju. Želeti bi bilo, da bi zlasti besede g. Kokošarja imele takoj dober vspeh, da bi se namreč društvenice z veseljem in v obilnem številu vpisale v pevski zbor ženskega društva. G. župnik je namreč obravna predmet: Lepo petje prihaja iz dobrega srca in vzgaja dobra srca. G. župnik nas je razveselil z ne katerimi lepimi pesmicami, ki jih je društveni zbor prav lepo zapel. Hvala vsem, ki so sodelovali!
m Opozarjamo vnovič slovenske sta riše v mestu, da vpišejo svoje otroke izključno v slovenske šole. Naj si ne nakopujejo sami gonjo za stara leta. če hočejo biti v resnici »ščavi", na stara
eta pljuvani in zaničevani, potem pa kar v laško šolo s slovenskimi otroci. Pamet torej I
m Sleparstvo. 26 letna Ana Kodrič iz goriške okolice, ki je služila pri neki tuk. družini, je pri nekem trgovcu vzela za 47 K blaga, rekši, da je v to poobjaščena od svojega gospodarja, ki bode tudi plačal. Ko e gospodar to izvedel, je stvar naznanil policiji, ki je Kodrič-evo aretirala ter izročila sodniji.
m Štrajt v »Hllarljanskl tiskarni" rončan. — Sinoči so črkostavci »Hil. tisk." končali štrajkati. „L’ Eco del Li-torale" bode baje jutri začel zopet zhajati.
Iz goriške okolice.
g Iz Dornberga. — Kedar je taborski bogatin M. presedlal h »liberalcem", se ljudje niso čisto nič čudili, dasi je s častno besedo (?) in s »primoji-dušanjem" zatrjeval, da bo prej dorn-berški Župnik »liberalec" kakor on. Pravim, ljudje se niso nič čudili, ker vejo, koliko častna beseda tega človeka velja in vse njegovo priduševanje.
A zdaj, ko je krenil na liberalno stran neki Franc Saksida, se ljudje močno čudijo, ko so ga vedno šteli za odločnega pristaša slov. ljudske stranke.
Mi sicer tega ne verujemo, ako je pa res, tedaj so ga liberalci preslepili s tem, da so mu obljubili napraviti na Saksidu železniško postajo.
Ej, France Brikov, liberalci znajo napravljati postaje, kjer je kaka krč-marska veja, ne pa Železniških.
Pomni, kar niso zamogli poslanci in županstvo doseči, ti tudi liberalci napravili ne bodo. Le pameten bodi.
Pravim, da je učitelj Križman te dni odpeljal na Gradišče nekega vinskega kupca s Češkega, dasi je v Dorn-bergu še precej vina na prodaj.
Ako je to res, potem moramo reči, da izvrstno skrbi ta oberkmet za svoje dornberškerojake-kmete. In potem bo še ljudi slepil, naj ga volijo v starešinstvo?
Ljudstvo spreglej in spoznaj, kje imaš svoje nasprotnike in škodljivce.
Po Dornbergu je kolovratil te dni neki človek, menda iz Proseka, ki se je predstavljal za agenta »Vzajemne zavarovalnice v Ljubjani", po krčmah je pa naše Orle sramotil, čez nje zabavljal in jih zinirjal s čuki. »Vzajemno zavarovalna banka" prestriži temu »čuku" pe-roti, da ne bo več pod tvojo firmo čukal.
g Iz Dornberga. Neki dornberški liberalni pijanček, ki je že skoraj vse svoje premoženje zapravil, ima zdaj zoper svoje volilne nasprotnike tako ostudne in nesramne besede, da se temu čudijo pošteni liberalci sami. Najbrž sodi ta umazanec druge po svojem braču, toraj se temu ni nič čuditi. Pregovor pravi: »Kar v srcu vre, to tudi rado iz ust gre."
Grozovit smrad mora biti v spri-denem srcu tega pohujšljivca, da mu taka gnojnica iz ust vre.
Pomilujemo vboge ljudi, ki pijejo to gnojnico, hočemo reči, ki poslušajo tega ostudneža.
Pohujšljivcu plačilo ne izostane; pride gotovo, še preden si on misli.
g Smrtna kosa. — Včeraj pod noč je v Gor. Vrtojbi umrl po dolgi bolezni nagle smrti mladenič Josip Batistič. Pokojnik je še-le 25 let star in Je sin v obče spoštovane in ugledne družine Batističeve. — Žalujoči družini izrekamo na bridki izgubi dobrega sina in brata naše izkreno sožalje I Blagemu pokojniku pa svetila večna luč!
g V Miren je umrla dne 4. t. m. vzgledna soproga in mati Marija Fer-folja roj. Batistič, v starosti 42 let, za-pustivši soproga in 6 otrok. Blagi pokojnici svetila večna luč. Preostalim zlasti žalostnemu soprogu naše sožalje!
g V Št. Florjanu vladajo pri županstvu res čudne razmere. Minulo je že pet let, kar sedi tam na županskem stolu ne preveč priljubljeni sedanji gospod župan. Volitve starešinstva so že rončane in zmagali so pri njih naši pristaši, vendar pa še hočejo nekateri z neutemeljenimi rekurzi obdržati krmilo občine v svojih rokah.
Kakor se širi glas, je pristojna oblast zavrnila vse vložene rekurze in je glavarstvo izdalo županstvu nalog, naj ukrene potrebno za volitev župana. Če je to res, bi bilo potrebno, da merodajni faktorji skrbe, da se ta nalog tudi izvrši in se ne prepusti, da bi do-tični odlok plesnil v aktili županskega arhiva
Naloga županstva je, da obvesti o tem uradno starešinskega starosto.
g Vabilo na veselico, ki jo prired i »Katoliško bralno društvo" v Št. Ferjanu dne 11 septembra ob 4‘/2 v prostorih g. Fr. Terpina. Vspored: »Turški križ", igra v štirih dejanjih. Spisal dr. Krek. Dejanje se vrši ob turških časih na Goriškem in Kranjskem. Pri igri zapoje pevski zbor: Bratom Orlom (moški zbor) in Sirota (moški zbor z alt solo). Po veselici šaljiva pošta in druge zabave. Vstopnina: 50 v, otroci do 15 let 20 v, sedeži: I. vrste L20 K, II. vrste 80 v. V slučaju slabega vremena se veselica odnese na prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi vabi — odbor.
g Vabilo na veselico ki jo priredi »Slov. kat. izobr. društvo" v Oseku v nedeljo dne 11. septembra na dvorišču g. župana Fr. Rožiča v Oseku št. 13. Vspored/ 1. V. Vodopivec: »Bratom Orlom," mešan zbor. 2. Nagovor. 3. A. Foester: »Ljubezen do domovine." 4. S. Gregorčič: »Blagovestnikom." — deklamacija. 5. P. H. Sattner: »Nazaj v planinski raj." 6. Dr. Krek: »Tri sestre", igrokaz v treh dejanjih. 7. Narodna pesem: »Večernica." — Po končanem vsporedu prosta zabava s srečolovom, šaljivimi deklamacijami, šaljivo pošto in petjem. Začetek ob 4h pop. Vstopnina: Sedeži 1 K, — stojišča 40 vin.
K obilni udeležbi vabi odbor, g Lokve, .1. sept. 1910. — To je dan, ki ga je naredil Gospod! Tako smo rekli Lokvarji, ko je došel k nam pre-vzvišeni Nadpastir, naš knez in nadškof. Vreme je sicer dne 31. avgusta kazalo slabo, a proti večeru se je zjasnilo — in jasno in glasno smo sprejeli ljubljenega vladiko. Deklica — Milka Wink-ler — ga je pozdravila v imenu naših birmancev tako-le:
Pozdravljeni, vladika mili, da ste i h nam se potrudili, da vernike učili bi in birmo nam delili bi: — da trdni v veri in Cerkvi vdani živimo vsi kot kristijani. —
Ta šop cvetic pa naj mladosti oznanja vzore in krepdsti: — ljubezen sveta — naj žari, nedolžnost v srcu — naj blesti; ponižnost modra — naj nas diči, ko vzrasli bomo otročiči. —
A kaj ljudje smo brez pomoči, če Bog ne dd je Vsemogoči? — Zato iskreno prosimo, ko cvetje v dar Vam nosimo:
O dajte, roke Vi dvignite — otroke nas blagoslovite!
Pozdravila je Prevzvišenega z lepim pozdravom tudi prednica Marijine družbe, Viktorija Kolenec; a ta pozdrav objavi skorogotovo drug list, da ne bo »Pr. List" preveč hud, češ, vse hočemo spravili v javnost, kar smo doživeli ob birmi . . .
Le toliko naj še omenimo, da je bil Prevzvišeni vesel in zadovoljen z nami; da mu je ugajal naš kraj, naša cerkev in petje naših deklet. Zato bomo Lokvarji skrbeli, da bo naš planinski svet vedno lepši, naša cerkvica bolj in
bolj prijazna, in pelje iz čistili dekliških grl — pa tudi fantov — zmerom pri-jetniše . . .
Prevzvišenenui pa kličemo v slovo z besedami na slavoloku:
Angelj Gospodov z Vami povsod,
da v Nebo naš vodnite rod —
Z Bogom!
g Na poti od Solkana do Sv. Gore
se je izgubila popotna torbica, v kateri se je nahajala mašna knjižica, revolver itd. Kdor bi jo bil našel, naj jo blagovoli oddati pri gospodu Ivanu Černe, gostilničarju na Sv. Gori proti primerni odškodnini.
g Gor. Vrtojba. — Pretečeno nedeljo je priredil naš socialistični mladinski odsek svojo prvo veselico. Namenjen je bil seveda tudi dvadnevni ples, ki pa je moral v veliko žalost naših rdečkarjev izostati. Nu, pomagali so si pa ti naši novodobni kulturonosci na drug način; povabili so namreč slavnoznanega »Balča", da jim je škripal s svojo harmoniko pozno v noč, Lepa družba! — Na pomoč k tej prireditvi so prihiteli sodrugi iz Gorice, Pevme in Podgore. Kaj »fletno" jih je bilo videti, ko so z rudečo zastavo in godbo na čelu korakali iz Gor. Vrtojbe v Dolenjo. Sprevod je bil majhen, a Še tu je bila večina tujcev. Pri vsaki krčmi se je vrsta malo skrajšala. Ko so si v krčmi g. Faganela ..privezali nekoliko duše", so se vrnili na veselični prostor v Gor. Vrtojbo. Dospevši k cilju, so se sodrugi ustavili in nekateri niso hoteli vstopiti. Vzrok temu je bil, da je viselo na veseličnem prostoru med rdečimi tudi par slovenskih narodnih zastav. Lepa socialna internacionala! Bilo je namreč med tujimi rdečkarji tudi par Lahov. Vsled tega so se sprli in rezultat tega je bil. da je večina tujcev odšla. Jako značilno za socialiste! Udeležba je bila jako pičla.
Pri nedeljski »slavnosti" so se naši rdečkarji pokazali, kaki so. Predsednik se je v svojem pozdravnem govoru izrazil. da njih glavni namen je, iztrgati poslednjega mladeniča iz »klerikalnih"
— krempljev! S tem je hotel reči, da obstoja njih glavno delo v tem, da tržejo in rujejo iz src naše mladine vse, kar je svetega: Boga, vero, nedolžnost kakor tudi četrto božjo zapoved, ki veleva ubogati in spoštovati stariše. —
Za vse to pa imajo mnogo sredstev, ki ugajajo čutnosti mladine. Ples, pijančevanje, zapravljanje in sploh zavajanje v nemoralno življenje je za mladino jako privlačno sredstvo. Vprašamo pa, rdečkarji, ali se s temi »čednostmi" skrbi za dobrobit našega delavstva. Plesi, lmnpanje — celo ob delavnikih
— in druge take »dobre" lastnosti navajajo pač naše ljudstvo k gmotnemu in duševnemu propadu.
Laško pelje, bolje rečeno rjovenje, po naši občini ob vsakih urah nam tudi nič kaj ne ugaja. Jako značilno je tudi to, kar doznajetno iz gotovih virov, da so jim šla celo naša »narodna" društva na roko. »Slovenska Čitalnica" je posodila harmonij za učenje petja, »Napredek" iz Gor. Vrtojbe pa oder. Uboga nekdanja narodna Vrtojba! Kje je tvoje slovenstvo? Kje so tvoji nekdanji narodni delavci? Požrl jih je menda tok časa. Pač žalostne razmere I
In mi naj držimo roke križem?
Nel Svojo skrb moramo posvetiti v
prvi vrsti mladini v oni dobi, ko zapusti šolo in je izročena na milost in nemilost javnosti. Ker pa je sedanje javno življenje pri nas vse drugačno nego bi moralo biti, je treba, da si omislimo nekaj, kar bi našo mladino varovalo slabih tovaršij, jo utrjevalo verskem prepričanju, ji podajalo prave izobrazbe in poštene zabave, ki jo bo odvračala od grešnih p ril ožn ostij in razbrzdanega življenja.	X.
Iz ajdovskega okrajs.
a Vel. Žabije. Iz Vel. Žabelj smo dobili dopis o tamošnji nedeljski veselici K. S. I. D., v katerem je govora o divjaškem napadu s kamenjem od strani liberalcev. Dopis priobčimo v celoti prihodnjič, ker je za današnjo štev. prišel prepozno.
a Brje. Ker me nekateri sumničijo, da sem jaz pisal dopis „Z Brjis, priobčen v zadnji št. »Prim. Lista", izjavljam, da dopisa nisem jaz pisal. (Resnica! Op. ur.) Z vsebino dopisa pa se popolnoma strinjam.
Josip Kodrič št. 113.
Iz kanalskega okraja.
ki Hana), 31. avgusta 1910. — Od 20,—28. avgusta se je obhajal v Kanalu sv. misijon. Prišli so Lazaristi iz Ljubljane, Nežmah* Nastran ter Plantarič, Vdeležba je bila ogromna. Ljudstvo je bilo po lepih apostolskih govorih vse prevzeto. Svete zakramente jih ie prejelo nad 1600. Z malo izjemami so vsi se vdeiežili velikih milostij sv. misijona. Blizo 2000 vdeležencev je bilo. Ljudje so, kakor o Zveličarjevem času vse delo popustili, ter prihajali v cerkev. Bog plačaj dobrim misijonarjem, dobrim Kanalcem pa naj ostanejo dnevi zveličanja v trajnem spominu.
ki Z dežele. Ko je divjala okoli 1. 1873 ona grda protiduhovska gonja, je dejal v Rihenberku r. pesnik nekako tako: Jaz sem le čakal, ali bodo tudi čez neduhovnike tako ... Ali tega ni prav dočakal, pač pa ponovitev liberalne gonje (I. 1899). Iri dejal je (1 leto pred smrtjo): »Duhovniki so dandanes pravi mučeniki". — Ko so opominjali drž. oblastnijo na § 303 itd. (zapade na vero, sakramente itd.) je bil odgovor — molk.
No sedaj, ko je jela pihati druga sapa od naših časnikov, pa jih znajo baje nekateri na pamet; in sklenili so nekdaj, da jih priporočijo drž. pravdniku!
A tako znate, gg.! Ko je šlo proti vam neljubemu stanu, vas je mazalo v blodnoveličju; ko se je pa zdaj obrnila pečenka, in pravi že kmet: Rajši nič kot liberalnega učitelja, nočemo lute-rana! zdaj kličete: Mir. mir!
Je Že prav — mir; ali biti mora-pravi mir. oziroma skupno, vzajemno, vzporedno delovanje veroučitelja in svetnega, skupno delovanje kršč. vzgo-jevalcev proti modernemu paganizmu, ali brezbožnosti.
Ne bomo pa za slepljivi mir, da bodo liberalci nemoteno zastrupljcvali ljudsko dušo. »Nisem prinesel miru, ampak meč 1“
V prejšnjih časih, ko še učitelj ni zahteval, da mu bo duhovnik »čevlje pucal", je pisal neki priden učitelj F.
B.	(ki je še zdaj v dobrem spominu pri ljudeh) v »Domovini" I 1868 str. 100 tako-le:
»Naj vam bo priporočeno, dragi starši: drag je šolski čas; učenike spoštujte, šol ne zaničujte! lepili naukov •— omike — je potreben vsak, naj je ubožec ali bogat."
Prav I Ali bi ne bilo pa tudi potrebno, da bi se moglo spoštovati vsakega učitelja? Ali na ta — solkanski način ne bo šlo! Ali je to morda omika?
Dalje je pisal oni g. I. 1868. »Kaj pa sprideni otroci starišem koristijo?" Kupe žalosti jim napravijo, da (starši) cb premoženje in zdravje pridejo, in gostokrat jih tudi prezgodaj pod zemljo spravijo."
Vse dobro. Kaj pa, če pomagajo — četudi izven šole — morda moderni vzgojniki tudi k takemu posirovljenju mladine ?
Presrčna zahvala prečastitima I oskrbnikoma, ki sta oskrbovala i duhovnijo z verskimi nauki in t0J skozi dolgo dobo dveh let bodisi v Ce| in v šoli. Bog jima poplačaj!
O b č i n a rji
Kak odgovor bo za vas, vejo vi-sokodomišljate glave ?l Itd.
Kaj pa vi k temu svetna gosposka? In ali bo ljudstvo to trpelo še dalje?! Nasproti po postavni poti I
ki Tatvine se množe po nekih krajih po Kanalskem. Pravijo, da so baje zlikovci, ki hodijo okrog. Pokradli so v dveh hišah v Avčah, vlomili pa brez posebne škode — v cerkev nad Avčami, pokradli na Sukavcu in na Logu. Treba bo večje pozornosti od strani orožnikov, pa tudi od gospodarjev, katerih neki zeti hiš niso zaklepali do-zdaj. Pač bi morali enkrat iztrebiti to cigansko sodrgo, ki je tako nevarna.
Iz kobariškega okraja.
kb Sedlo pri Kobaridu. — Po dveletnem pričakovanju smo dobili zadnji dan avgusta novoimenovanega dušnega pastirja v osebi preč. g. Frančiška A n-drejšeka iz Loga. Proti večeru imenovanega dne je prišel v spremstvu prečastitega g. iz Borjane. Pri slavoloku je bila duhovnija, na čelu g. župan in g. učitelj s šolsko mladino. Po pozdravu smo šli v cerkev, kjer je novi dušni pastir obdržaval blagoslov.
Bog Ga blagoslovi Živi in ohrani I To želijo Vikarjani Zvesto udani'
Iz cerkljanskega okraji
c Hranilnica ln posojilnica] Cerknenr reg. zadruga z neomejl zavezo, naznanja, da sc bode v naj poleg že obstoječih uradnih dnel uradovalo tud i ob nedeljah oj do pol 10. ure dopoldan, izvzei večje praznike	Odbori
Iz komenskega okraj]
km S Krasa. —
Povsod sem Že hodil po Krasu še ne, zadosti, da slišim,
Ie Lojzeta ime!
In res sem se ga spomnil po liko časa zopet enkrat. In veste zad in kako?
Tam po Iblani sem marširal.
liste razne sem prebiral...
Pa kaj sem tudi hotel, raclovedl sem bil! Zlasti me je zanimal belogrj ski ples. In zakaj? Slišal sem že tolij o takih finih plesih, čtil tudi o plesj po Krasu. Brž se zmislim : morda bil pa tudi kakšen Kraševe zraven?! glej ga šmenla ! Z velikimi črkami m) tilo se je ondi ime »velikega" Kraševi Lojzeta Štreklja. S kom je pa plesal S samimi knjeginjami! A . . . to je vzrol da Kraševk ne mara in se za Kraševf ne briga več! Velik gospod pleše lel velikimi damami! Majhnih ne mati Bodi temu, kakor hoče, plesal je in pij sal kako! ?
Učil se je na Krasu, pa tudi oni marsikaj naučil Kras!
Slava Kraševcem in zastopniku i hovemu na belograjskein plesu, l.oj| zetu I f'a kaj sem še zvedel v Ljubljani! Te dni priromala sta dva srbska časi nika v Ljubljano. Čemu? Prvič, sanke ijonirata župana HrilarjJ drugič, da se informirata pri njen kako da se pride najkrajšim potoni tisti sloveči Kras, da se poklonita ve plesalcu, težavnemu poslancu Štrcklj ter ga v imenu dvornih plesalk prosij nadaljne blagonaklonjenosti...
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin, brat in svak g.
JOSIP BATISTIČ,
previden s sv. zakramenti po .kratki in mučni bolezni v cvetu svojega življenja, star 25 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega nam pokojnika bode dne 8. i. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti na domače pokopališče.
GOR. VRTOJBA, dne 6. kimovca 1910.
Žalujoči ostali.
V maniMtni trgovini TEOD. HRIBAR prej »Krojaška zadruga"
 11— se vdobi najboljše platno in bombaževino za perilo.	•	~
Priloga »Primorskemu iisfu“ št. 36. z dne 7. septembra 1910.
Drobtinice.
Upor bosanskih kmetov. — Večina pravoslavnih kmetov v okolici Butanske Gradiške je enodušno izjavila, a ne dado tretjine in obenem rekli aslopnikom agov, naj nikar ne hodijo ta namen k njim. Stvar se je takoj avila pristojni oblasti, ki je odposlala 00 orožnikov v „uporne“ kraje. Tudi -ojaSki oddelki so dobili ukaz, naj bodo Opravljeni. Uvedena je stroga pre-skava, da dožene inspiratorje tega no--ega gibanja.
Rokavice iz podganje kože. — osedaj se je ubijalo podgane zato, ker •e jih je smatralo kakor raznašalke aznih bolezni, ne da bi se zamogel člo-ek ž njimi kako okoristiti. Sedaj so pa ričeli loviti to nesimpatično žival radi nje — kože. Ker je začelo v industriji usnja primanjkovati primernega mate-rijala, so prišli na misel, da bi se dalo iz podganje kože prirejati fino usnje. In res za vezanje knjig, za fabrikacijo rokavic, notesov in novčar daja podgana materijal prve vrste. Posebno na Angleškem zelo iščejo to novo vrsto safina. Lov na podgane je postal posel, ki mnogo nosi in uničevalna vojna proti podganji nadlegi je zapričela. Nek londonski list pravi, da se zamore vsak dan čitati v londonskih novinah oglase, katerih se išče kmalu 100, kmalu 1000 in cele 10.000 podganjih kož. Dohodke, ki so jih letos dobili lovci na podgone cenijo nad en milijon kron. Kmalu utegne priti trenotek, ko ne bo mogla Anglija dajati dovolj teh kož. Nu, ko pride ta ivjačina na Angleškem, se bodo An-leži lahko zatekli na kontinent, kjer je Izlasti po mestth mnogo te zalege.
Kaj Je prava pedagogika? — Kaj pravi znameniti nemški pisatelj Gutzkovv o pedagogiki? „Prava pedagogika in zmožnost druge vzgojevati je dar prirode, ki kakor tajna moč izvira iz učiteljevega značaja. Najslabši pedagogi so učitelji hude in nagle jeze ter grde surovosti. Taki pa so navadno pijanci, ponočnjaki in kvartopirci, ki najlepši čas po gostilnah in kavarnah potratijo in tako mladini slabe vzglede dajejo".
Nemški kmetje napadli nemške astnlke. Predminolo nedeljo je v Alsters-eimu pri Solnogradu neki praporščak 9. pešpolka dal po proglašenju povelja zvesti z nekim oddelkom par vaj. Vo-aki so vežbali na njivi, ki je bila last rčmarja, pri katerem stanujejo vojaki.
istem času pa je oral neki kmet na em zemljišču. Hotel je s plugom pro-reti vojaški oddelek ter kričal „Pro-torl" Tudi lastnik, gore omenjeni rčmar, je pritekel ter zahteval, naj vo-aki zapustijo njegovo zemljišče. Zaradi-tega je bila stotnija zvečer alarmirana, da premeni stanovanje. Nakrat pa so bile luči ugašnjene in gosto kamenje je začelo padati od strani kmetov na častnike. Uvedla se je sodnjiska preiskava. Kak hrup bi pa nastal, če bi se kaj takega zgodilo v kaki slovenski vasi?! Vlada bi gotovo iztuhtala novo vele-izdajniško afero in bi zaradi takega moral trpeti ves narod. Tam se bo pa prijelo samo tistih par krivcev. Nemštvo pa pustijo pri miru.
Gospodarske vesli.
Predavanje o trgatvi, določitvi množine sladkorja In kisline v moštn.
V državnih trtnih nasadih v Tržiču se bo 15. t. m. ob 9. uri zjutraj predavalo o trgatvi, razlagalo in praktično poka-zovalo določitev množine sladkorja in kisline v moštu. Pri tej priliki se bo razdelilo med udeležence več moštnih
Mitnic.
Vinogradniki se pozivajo, da se Mnogobrojno udeleže tega predavanja.
Ali Je vino pristno? — Da spoznaš to, vlij pol kozarca vina na globok
krožnik. Na sredo pa postavi kaka 2 cm veliko svečico, ki jo prižgi. Potem vzemi prazen, suh kozarec in ga tesno povezni na gorečo svečico. Ako je vino pristno, sleče takoj vse pod kozarec; če pa je vino ponarejeno, ostane na krožniku. Ako steče samo nekaj vina pod kozarec, je to znak, da je pristnemu vinu primešanega nekaj ponarejenega. — Na drug način preizkusiš vino, če ga zavreš in vrleega prižgeš v loncu. Ako gori, mu je primešan špirit.
Vun z garam! (lojtrami) iz govejih hlevov I Da so gare govedi v kvar, to ve danes že vsak umni živinorejec; zato v hlevih ni videli več takšnih gar. Kadar goved je iz gar, se hrbet udira ali krivi navzdol, in to postane sčasoma stalna lastnost hrbtišča, kar je zelo naravno. Živinče vdrlega hrbta pa ni za pleme in je vsled tega manj vredno. Goved naj je iz jasli, ki so nad tlemi 40—50 cm; da pa krme ne bo trosila, naj se ji polaga v malih porcijah.
Književnost.
Ravnokar Je Izšla v založništvu v Ljubljani naša „Druž inska pratika za leto 1911", z zelo raznovrstno zanimivo vsebino ter mnogimi, letos posebno izbranimi slikami. Dobiva se od sedaj nadalje v vseh trgovinah.	Cenah 24	vin.	izvod,	po pošti
10 vin.	več. Kdor	bi je	ne	mogel dobiti
pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri »Katoliški bukvami" ali pa v prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva". Zahtevajte povsod le našo »Družinsko pratiko" s podobo sv. Družine. Razprodajalci dobe znaten popust.
Loterijske številke.
3. septembra.
Dunaj................ 4	61	28	77 52
Gradec	....	26	86	83	80 46
10 kron na dan „M
prav lahek način. Pošljite na dopisnici svoj naslov na firmo: Jakob K3nlg, Dunaj Vll.|3-Poštni urad 63.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
RaStej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NSročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Kdor želi dobro
jesti
J
privolit naj si večkrat izborne Pekatete, ki naj bodo napravljene po receptni knjigi Prve kranjske tovarne testenin v il. Jii-strici. Pošlje se vsakomur zastonj in poštnine prosto.
VIKTOR TOFFOLI
= (SORICA =
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-
  ugodnejših krajev_____________
Jedilno olje po 96 v. liter
Jedilno fino	K	104	Marsiglia . .	K	1-28
litrsko „	tl	112	Bombay . . .	* It	1 20
Corfu „	It	1 20	Bari . . .		1-40
Puglie „	II	1-20	I.ucca . . . .		1-60
Jesih viniki			najlinejle . . Milo in luči.	• H	2-
Priporočam čč duhovščini in cer kvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.	Telefon	176.
Učenca sprejme VENCELJ SEIBT,
dimnikar
v Oberwolz-u na Gornjem Štajerskem.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN. j v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovali&Ce nirnber&kega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače ln črevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice
Hišna obuvala za vse letne Im.
Posebnost:
temena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Restavracija
„TRI KRONE"
GORICA — Gosposka ulica
ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrater.
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe.
5yarMo!
5rhirht-ouo milo je prauo samo z imenom
Schich'
in z znamko .Jele n".
Svoji k svojimi Svoji k svojimi
Staroznana narodna trvdka:
Anton Iv. Pečenko
Zaloga vina, piva, kisa in žganja.
— GORICA, ulica Jos. Verdi 26,	—
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s plzenskim pivom »PltA/.DKOJ« iz sloveče češite »Meščanske pivovarne* v sodčekili po V,, '/t, 'U i" '/> lil in v steklenicah po '/a I; z domač im pristnim tropinovcem i. vrste lastnega pridelka, ter belim in črnim vinskim kisom.
Sodčeki piva po '/» hi t. j. 12'/a I so posebno pripravni za kak veseli domači dogodek, kakor: poroka, godova n j e, krst i. t. d., kor sega lahko postavi na mizo in nastavi.
Naročeno dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države Iranko goriška postaja. Cene zmerne.
Josip Culot v Gorici
trgovina z drobnjavo, naložnimi izdelki in s semeni za zelenjavo
v Ra štel Ju štev. 2-25.
Zaloga: raspel iz kovine in niklja,rožni venci, podobice, kipi svetnikov iz porcelana, rokavice iz volne in sukna, čevlji in Slape, seme za zelenjavo, moške in ženske nogo-vice, mošnjički in kovčegi, pipe ustniki in cevi, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo.
Prva ttlovenNka trgovina 7, Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v eo^iei
Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
H Pošilja se po železnici in pošti. *■€>■€>€>©•
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
krojaško delavnico.
Izvršujem točno in pošteno po najnovejših vzorcih.
Josip Smet,
krojač
nasproti ..Šolskega Doma", (Križna ulica.)
JAKOB ŠULIGOJ
= urar c. kr. državne zeležnice
vjrORICI, Gosposka ulica št. 25.
priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse druge zlate predmete. —--
Za birmance
priporoča razno vi stnih birmanskih daril po n a j ni ž jih c e n ah.
Blago prve vrste in z Jamstvom I
Pristnost zlata in srebra zajamčena.
I
ra
ra
ra
ra
Lekarna
ist
ijji
m i
V
'Prave in edine žel. kapljice ^
ta\"i5 znamko sv. Antona Pado-
ra
m
vanskega.
teh kapljic je ne-prekosljiva. Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico
ra
ra
ra
ra
ra
&
ra
ra
JVUIIU	i	i	c	i	cv/	.
i (Varstvena znamka) pop ije. Okrepe tal
tat] želodec, store, da itsginc v krat- ^
hijt ikema času omotica in šivotna tajt
rakw (mrtvost.) Te kapljice tudi tat
tat|storč, da človek raje je. lwjS	lttj
[<£2 Cena steklenica 60 vin. [gj tat*	tal
Restavrant
„Central“
Tehališče los. Uerdija št. 31.
Podpisani toplo priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno častiti duhovščir ' svojo dobro urejeno gostilno. Imam izborno pivo Puntigam, dobra domača vina: Kraški teran in briško vino. Postrežba točna in kuhinja izvrstna. Gostilna ima tudi kegljišče in tri sobe za prenočišče. Udani
Ivan Lipitsch, gostilničar.
Delanima cerkiiEnih posod In cerkvenega orodja
Fr. Ceban Sorica,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerk enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
U	[jr
Priporočajte med seboj n
|	tegtvtE®	|
jjj. Medved|
I	Gorica	I
MCorso Verdi 38.1 A ser Postrežba strogo A
W	solidna.	«
s^ixX»;xxx;i;!;
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Gernovic,
čevljarski mojster Gorica, Seineniška ulica št. 2.
Odlikovana pekarija 0	^	in	sladčičarna $/■
| K. Draščik
£ v Gorici na Kornu
^	(v	lastni	hlfil)
♦ Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance
♦ ln poroke, pince Itd, Prodaja različna Ona vina in likerje na A drobno ali orig. buteljkah. Priporoča ae §1. občinstvu. Cene Jako nizke.
♦
«
d
♦
♦
♦
♦
♦
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. - --------------------
Ze. mnogobrojna naročila se toplo priporočani
ANTON BREŠČAK.
Goriška zveza
gosj odarskil? zadrug in društev v Gorici
registrovaiiu zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji “V" kmetijskih pridelkov. ‘/v* 'V* J*sj
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT- 32-
■ve,
r
JVazuartilo.
„Cciitralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 41 a°;0 (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5V|o (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°|0 (šešt od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
4
L
Za Birmance!!
PETER COTlt, |
črevljarski hveden c I
• • n vi p v
igi
• uui :
Naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da ima v zalogi vsake vrste črevljev za odrasle in otroke. — Posebno se priporoča birmanskim botrom in starišem birmancev. Sprejema tudi naročila po meri po zahtevi odjemalcev. --------- —	—
Postrežba točna = in poštena. =
l®a_
£T
Prosiva zahtevati listke!
c4
u*
W)
a
a
o
a
o
f-
ja
o
a
M
P>i
Največja trgovina z železjem
EMI IM© & MIŠO
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevlno za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vino rejo, ter vsakovrstna orodja.
C e n e n I z k e, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m e r i k a n s k e b i a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
m m——c
'ŠOT Prosiva zahtevati listke!
Za dijake, ki se bodo kmalu povrnili — v goriške zavode sem ------------------------
cene izdatno znižal
istotako tudi vsem letnim izdelkom, kakor Panama, kambrik, batist, cefir, itd., ker se kmalu skonča sezija ===== Moderno v novi i barvah in proizvodih že p ihaja imsko blago.
FRANC RAVNIKAR
edini slov. trgovec z manufakturnim blagom
v RAŠTELJU štev. 16, GORICA.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L Lukežič) v Gorici.