5 T t V. 7.	v L J U B L J A N 1, D N E 18 F E B R U A R J A I 9 3 i	LETO 44
Ceno '8 Din zu celo leto. Zn inozemstvo 60 Din. Posamezno številka t Din. V inserntnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati UpravuiStvu »Domoljuba« v Ljubljani.
Potrebna beseda o delu
Že sem mislil drugačen naslov napisati. Pa sem se še o pravem času spomnil, da resnih reči nihče rad ne bere.
0 delu bom povedal par potrebnih besedi. In sicer kar na splošno o vsem, kar se imenuje delo. Torej ne samo o poljskem delu in ne samo o tovarniškem delu. Nekatere misli naj podam, ki se mi zde za sedanjo dobo kar naravnost potrebne.
1. Naziranjti o delu.
Nemalokrat slišimo o delu tako čudne sodbe, da človek res vselej prav ne ve, odkod izvirajo. In lo bodisi iz verskega stališča. bodisi iz gospodarskega vidika.
Modre može slišim govoriti: Ne vemo, kako bo z nami. Preveč delamo in premalo molimo. Kaj bo Bog rekel? Kako bo •/. našo večnostjo?
Denimo semkaj tretjo božjo zapoved kakor jo beremo v sv. pismu: Spomni se, da posvečuješ sebotni dan. Šest dni delaj in opravljaj, svoja dela; sedmi dan pa je sabola Gospoda, tvojega Boga; ne delaj nobenega dela; ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tveja dekla, ne tvoja živina, ne tujec, ki je znotraj tvojih vrat. V šestih dneh je namreč Bog ustvaril nebo in zemljo in vse, kar je na njih, sedmi dan pa je počival; torej je Bog blagoslovil sabotni dan in ga je posvetil.«
Iz podanega besedila je jasnr: šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj; torej je delo zapoved božja. Toliko je pa Bog vendar samemu sebi zvest, da ne bo prelomil svoje besede in da radi tedenskega dela ne bo nikogar pogubil. Le ena stvar je, ki utegne človeka pogubiti in ta je smrtni greh. Kjer je ta, tam je pogubljenje. Če bi torej koga delo pogubilo, bi morali to zapisati edinole o nedeljskem delu.
Nedeljsko delo, da! To se je pa res malo preveč razpaslo, Zlasti iz votjnih let sem je nedeljsko delo mnogokje preveč na dnevnem redu.
Pred seboj imam Trunkovo knjigo »Amerika in Amerikanci«. In tam berem: Ainerikanec hoče imeti v nedeljo mir in počitek. Noben zakon ne zabranjuje železniškim družbam, da vpeljejo z ozirom na '»nedeljski proimet« več vlakov nego med tednom; mesto tega pa vozijo le najpotreb-"e.lsl in še na teh je prav malo ljudi. Ob nedeljah ljudje počivajo in privoščijo po-
čitek tudi drugim. Ob nedeljah ne dobiš pošte.
Tako je torej z nedeljskim delom v Ameriki. Podobno pripovedujejo tudi o Angliji. In pred nedavnim časom smo nekaj podobnega brali o Lurdu: v nedeljah so kljub velikemu številu romarjev trgovine zaprte. In pravijo, da Amerika ni siromašna in da je v Angliji doma blagostanje, o Francozih tudi ni slišati, da bi bili ravno siromaki. Kako je pa tam, kjer nedelja ni več nedelja! Očesa odprite, ušes ne mašite, j in bil vam bo nanje jok glasan in videli | boste rej solzan ...	*>
Vidite, tega se- držite glede dela. Delo ne bo nikogar pogubilo, pač pa ima to i moč smrtni greh. Tega se bojte.
Med tednom pa ne pozabi znanega i prcgevoira: Moli in delaj.
Piav teko opažam napačno naziranje o delu z gospodarskega stališča. Delo je i same, vir trpljenja, zato zoprno, neprijetno, | cbscvraženo, poniževalno.
Odtod izvira lista nespametna želja | mnogih naših roditeljev: Toliko bi rad i prislužil, da bi otrokom ne bilo treba cle-i lati ali pa vsaj ne toliko trpeti kakor j meni.
Čisto napačno stališče! Posledica ta-i kega naznanja so mladi zapravljivci. Star-| ši spravljajo skupaj, da otroci razmečejoL ( Ali ni bolj pravo stališče to, da otroci že iz i mladih nog vedo, da je za časno blagostanj tudi treba nekaj trpeti, delati. Ali kakor je naš Prešeren to povedal:
Pečena, ljubček, piščeta na sveti nikomur v usta niso priletela, brez truda večno se ne da živeti. Ali naj bodo tolikokrat že zapisane besede pokojnega dr. Kreka? Delo je človeka last, delu slavo, delu čast!; res samo prazna, na papir vržena puhlica! Menda vendar ne.
V že imenovani Trunkovi knjigi berem: Paglavec ti vsiljuje na cesti časnike in je vesel, da zasluži nekaj centov; vesel pa ni, ker ima zdaj cente — menda veste, da je to ameriški drobiž — temveč je vesel, ker si jih je prislužil sam in da je bilo njegovo delo koristno. Kadar je farmarjev sin postal tovarnar in milijonar, študira še ticč in dan, kako bi mogel otvoriti kaka nova podjetja; študira pa ne zaradi milijonov, ker te že ima, temveč ker hoče svoje moči in zmožnosti izrabiti v službi dela.
Kjer vladajo o delu taki nazori, tam se zavedajo^ da delo ni samo vir trpljenja in težav, ampak se zavedajo, da je vsako pravo delo častno in nikoli ne poniževalno in sramotno in težavno.
Delo nam bodi vir časnega blagostanja. A prosim, da besedo »časnega«' prav razumete. Ne hipnega, trenolnega blagostanja, ampak časnega v najširjem pomenu besede. Mncgo jih je teh misli, da je treba to, kar z delom prislužimo, takoj spet uničiti z zapravljanjem. Ali bi ne bilo bolj pametno, misliti na prihodnost, zagotoviti si primerno dehodke za starost in ne samo misliti, da me.ra v starosti občina zame skrbeti. Biti deber delavec in imeti pošten zaslužek, na stara leta pa priti na na občino in se prekladati od munare do munare mora veljati za nekaj sramotnega.
Delo bodi vir podjetnosti. Splošno veljamo Slovenci za premalo podjetne ljudi. Kar nekaj preboječi smo. Zato se pa širi pri nas tuj kapital, ki reže seveda boljši kruh svojim otrokom, domačine pa pa na lastni zemlji zapostavlja. Mnogo smo že izgubili radi svoje premajhne podjetnosti; vsaj to še rešimo, kar se morebiti še da rešiti.
Trunk o Amerikancih posebno po-vdarja, da pri delu ne poznajo tiste grde zavisti in nezaupljivosti, ki je pri nas tolikokrat na dnevnem redu in silno škoduje zadružnemu delu in napredku. Marsikaj bi se dalo izpeljati, mnoga podjetja bi se na zadružni podlagi krepko razvijala;, če bi bilo med nami več smisla za skupnost in več zaupljivosti.
Sklenimo: Dajmo delu več boljšega, Krekovega in amerikanskega duha, pa mu odvzemimo tisto črno stran o samem trpljenju in o pcniževalnosti in tako bomo mnogo bolj srečni in zadovoljni.
..Rogolluba"
morila še nimate v Vaši hiši?
Naročite takoj ta najboljši slovens i nabožni mesečnik. Uprava Vam še iahk > postreže z vsi mi letošnjimi številkami iu krasno barvno sliko Matere božje. Za naročbo zadošča dopisnica na upravo
. BoMiiha" i Mublleiil
Stane na leto samo 20-— dinarjev.
PO SVETU
Katoliška cerkev
s Papeževa beseda. Dne 12. februarja ;o slovesno otvorili novo radio oddajno postajo v Vatikanu. Ob tej priliki je govorit sv oče vsemu svetu govor. Med drugim je želel vsem ljudem razsvetljenje sv. Duha, ca se izpolni iskren?, želja našega Gospoda Jezusa Kristusa, da bodi en hlev in en pastir. Posebno je omenjal sv. Oče v svojem govoru veliki pomen socialnega reda. Bogatini na| se zavedajo svoje velike odgovornosti, ki jim je bila dana s tem,da posedujejo več, in naj se zato z ljubeznijo spominjajo siromašnih soljudi. Sire make pa je opominjal papež, na; se spominjajo siromašnosti Jeznsa Kristusa. Delavce je opominjat k delu in pridnosti. Zahtevajo nai, kar je prav. Posebno je obljubil papež svojo molitev in svojo sveto daritev onim, ki so v stiskah in nadlogah, ki so bolni in trpijo, ter je zaključil svoj gevor z apostolskim blagoslovom.
Uali a
Razno. Gonja proti slovenski duhovščini je v polnem teku. Fašistični tisk ie zdaj prešit k osebnim napadom. Tako se je - Popolo oi Trieste- v eni izmed zadnjih številk spravit č. g. O m e r z o , župnega uporavitelja pri Sv. Jakcbu v Trstu. Očitati mu ne more nič drugega ket to, da je slovenski duhovnik, ki ni rojen v Trstu, čeprav ima italijansko dr-žavljanstvo. Napad pa velja predvsem mons. dr. <J k m a r j u , članu tržaškega kapitlja, in tudi samemu tržaškemu škoiu mons. F o -g a r j u. List očita škofu, da se obdaja s slovanskimi svetovavci, kakor ie »srbofil« mons. Ukmar, Italijane pa da odslavlja. Clankar priznava, da je dr. Ukmar, »pobožen in učen mož«, toda Slovenec je. — Na tržaško pre-fekturo je bilo nedavno pozvanih pet uglednih Postoinčanov, in sicer odvetnik dr. V a d n j a k , oba Burgerjeva, lastnika znanih gcstilen, g. Sever, gostilničar v Tihi dolini in veleposestnik Jure a. Razen dr. Vadniala, ki je cdšel v inozemstvo, so se vsi odzvali vabilu. Na prefekfuri so jim očitali, da rujejo proti državi. Nato so iih na policijskem ravnateljstvu slikali kakor zločince. Vsem imenovanim je policija že davno zaprla gostilne. — Goriški policijski ravnatelj je pozval k sebi organista iz Pevme, in mu piepovedal vstop na kor. Naslednjega dne je bil or?anist pozvan še k domačini karabineriem. Ti so mit prepoved ponovili ter mu zabičali, da mora ubogati nje, ne pa župnika. Polici;sko oblastvo ni navedlo proti organistu nikake določne obtožbe: poleg vsega je organist še mladoleten in ie šele nedavno končal orglarsko šolo. Policija bi rada vsilila italijanskega organista, ki naj bi uvedel italijansko petje v cerkev. To ie prvi poskus te vrste v goriški okolici.'— Tolpa volkov se je pojavila sredi januarja blizu železniške postaje pri Prestranhu. Lačne zverine so prišle drugega dne zopet, in sicer jih je topot btlo 6. Prišli so iz gozda in hudo tulili. Bližali so se tovornim vagonom, med katerimi so bili vagoni, napolnjeni z govejo živino, čakajočo na zdravstveni pregled Prihiteli so finančniki in miličniki, ki so s streli iz pusk prepodili volkove, kateri so med snežnim metežem zopet izginili v bližnjem 2
gozdu. — Z novim letom je prenehal izhajati še zadnji slovenski list mesečnik »Družina«. — 200 000 lir je poneveril župan v Dolini pri Trstu, Italijan Radivani
Poljska
Zopet pritožba na Društvo narodov. Proti ravnaniu poljskih oblasti je dešla zopet j pritožba v tajništvo Društva narodov. I o i pot so se pritožili zastopniki ukrajinske I mairšine. Obtožba navaja 1S3 slučajev l.vsil-1 nili nastopov poHskih oblasti proti ukrajin-1 skemu narodu, razne kazenske pohode poljskega vojaštva v ukrajinske vasi, grdo ravnanje z ženami in dekleti itd. V pritožbi naprošajo Društvo narodov, nni preišče vso zadevo na licu mesta posebna komisija. Pritožba bo prišla najbrže na dnevni red v majskem zasedanju. Slabo znamenje za slovansko vzajemnost in veliko slovansko bodočnost, ako brat brata, ko je minilo žc toliko let po svetovni vojni in osvebojenju, : :-e \edno črti in preganja.
| Drobne novice
Za neodvisno kraljestvo hočejo preglasiti Angleži afriški Sudan.
italijanski kraljevski par obišče začetkom j aprila bolgarsko Sofijo.
Nad Avstiijo ie obupal tanešnji poljc-i delfki minister Thaler. Se hoče izseliti v Južno j Ameriko.
14 milijard dinarjev — toliko kci zn;sa j jugcslov. državni proračun —- je izdala An-I glija v preteklem letu samo za brezposelne. ; 100 000 piseni dobi na leto nemški državni predsednik Hindenburg.
Zaveden katoličan ie novi vrhovni poveljnik francoske armade Weygand. Francozi imajo srečo!
Za 11 letal dobe Italijani 50.030 vieč j brazilske kave, denarja pa nič.
Španska vlada je podala ostavko; tudi j kralj Alfonz se baje namerava odpovedati prestolu.
Ruski boljševiki se hvalijo, da je dosegla i kitajska rdeča armada nove uspehe.
Delavski štraik v angleški bombažni in-| dustriji se je končal z uspehom, ker so deic-! dajalci sprejeli delavske zahteve.
625.000 prebivalcev šte,'e sedaj romunski Bukarešt.
Velik? protipcljske demonstracije so bile i v ruskoukrajinskem Kijevu.
70 000 tonski parnik grad? Angleži; vse Ljubljančane bo lahko naenkrat prepeljal čiez lužo«.
Neki blaznež je streljal na dunajskega čehoslovaškega posianiškega tajnika Jarosla-va Za;čka in ga nevarno ranil.
Cehoslovaška vzdržuje za 104 C30 madžarskih otrok 803, Madžarske pa za 150.000 Slovakov tri šole.
Podpore za brezposelne hote Anglija ukiniti. Znižati pa hoče tudi plače ministrov za 10?», plače sodnikov za 20"» itd.
Nemčija naj plača samo polovico ji naložene vojne odškodnine, je napisal te dni Francoz D'Oimesson.
Angleški časopis 'Times- pohvalno priznava zadovoljiv gospodarski položaj Jugoslavije
Novv framazonske lože so ustanovili v čeških mestih: Brnu, Bratislavi Kcšieah in Plznu.
Župnik v Mengšu
umeren in oropan
V noči od 13. na 14. februarja se je do-1 godil v Mengšu grozen zločin: tamošnji blagi župnik 71 letni gospod Franc Kišar je bil umorjen in oropan. Neznani zločinec, ki pa so mii menda že za petami, se je prikradel i ponoči v župnijsko pisarno, kjer ie gospod j župnik običajno opravljal svoje delo do poznih v ečernih ur. Z bliskovno naglico je zlo-j črnec splošno priljubljenemu gospodu prereza! vrat in mu zadal z neko ostrino še več težkih ran. Gospod župnik je seveda kmalu izkrvavel, /upnik je vstajal običajno zjutraj cb 3 ter šel nato maševat. Ker ga to jutro ni bilo iz sobe so ga šli domači klicat in ga našli v sobi poleg peči strašno razmesarjenega. Zver v človeški podobi je odnesla tudi več tiseč dinarjev župnikovega in cerkvenega denarja, posojilnica pa ni prav nič oškodovana. Ljudstvo je radi nezaslišanega umora daleč naokrog i.eIo vznemirjeno in nestrpno pričakuje, da pravica grdega zločinca izsledi in zasluženo kaznuje.
Obvestilo delodajalcem o ozdravljenju č'anov OU7D Na željo delodajalcev je Okrožni urad za zavarovan e delavcev v Ljubljani prostovoljno obveščal večje obrate (delodajalce), kdaj so ozdraveli nj -hovi posamezni nameščenci. Ker pa urad sedaj ni več oproščen poštnine v lokalnem prometu v vseh krajih, kjer poslu ejo njegove ekspoziture, mora prostovoljno prevzeta obveščanja opustiti, ker poštni izdatki za ta obvestila niso uteme'jeni v zakonu o zavarovanju delavcev. Zato opozarja Okrožni urad vse prizadete delodajalce, da si naj izvolijo sami na primeren način urediti svojo evidenco o bolovanju svojih uslužbencev in da morebiti z večjff disciplino pri svojih delavcih dosežejo, da bodo pravočasno zaznali za nj.hovo ozdravljenje
Avstrijski kancler dr. Schober je izjavil, eta želi Avstrija pogajanja z Jugoslavijo.
25. februarja hočejo komunisti de .ti nemire po vseh državah.
8 milijonov 750 tiscc prebivalcev šteje sedaj Madžarska.
27.000 km merijo zračne prometne črte v Rusiji Jih hočejo tekem leta razširiti na 53.000.
S pšeuico obdelani svet v Indiji meri 12 288.000 ha. Polovica Jugoslavije!
Dva milijona inozemskih delavcev je v
Franciji brez dela.
Argentina bo izgnala vse brezposelne inozemce.
Za 56 milijonov mlekarskih izdelkov je
izvozila Avstrija v preteklem letu.
Papežev poslanik je odpotoval iz Litve v Rim. Kulturni boj!
Potnik je siopil v gostilno ter najpreje naročil j u no. Natakarica prinese, potnik pokusi ter nakremzi obraz. To ni juha, oač pa samo voda' je dejal gost nejevoljen.
lo ie mladih piščancev juha, pravi naša kuharica pojasni natakarica.
O taki juhi še živ dan nisem slišal« s« čudi gost.
-To je krop v katerem so se kuhala jajca.'
Pij XI. — poglavar katoliške cerkvc je obhajal te dni 9. oblctnico svojega kronanja
. panski kralj Alfonz XIII. in kra ijica se peljeta na sprehod
Elektrarno v Vatikanu so nedavno otvorili v navzočnosti sv. Očeta
i>ova iadio-postaju v Vatikanu jo /jičeilu te dni delovati. Slika kuže antenske stolpe na vatikanskih vrtovih.
Francoski vrhovni voj. poveljnik maršal Pettaia
je šel'V pokoj. Maršal je odličen katoličan.
Mati je oštevala svojo hčer češ da je predolgo sedela v vrtu sinoči s sosedovim Francetom.
Mama, nič hudega, samo zvezde sva opazovala in jih preštevala.
. Kaj? Zvezde? Saj to ni mogoče, sinoči je ono vendar popolnoma oblačno.
odvrnila"'*3 "' b''a (*ost' v za(ireS' ko ie
Res? Niti opazila nisva da je oblačno.
Maršal Weygand jc prevzel vrhovno poveljstvo nad francosko armado.
j Beli zobje: Chlorodont
KAJ JE NOVEGA
ZAHVALA
Podpisani Franc Zupane, hišar v Martin vrhu, župnije Sv. Lenart, ki mi je 12-januarja 1931 pogorela hiša, se upravništvu »Domoljuba-, ki mi je podelilo prvo podporo v znesku 2000 Din (dva tisoč Din), katere sem resnično in veselo prejel, naj-topleje zahvaljujem, kakor tudi gosp. Jan. Mevželju, župniku pri Sv. Lenartu, k: mi je posredoval to lepo podporo Bog plača; vsem dobrotnikom!
Martin vrh. 10. febr. 193!.
France Zupane, pogorele.
d Zaradi popravila velikega rotacijskega stroja, na katerem se rska n:š iist, je izšla današnja številka v nekoliko manjšem obsegu: na '6 straneh. Prihodnja izide na 24 straneh
d Spremembe v vlad'.. Odstopili so ministri Ivan Švege! cr brangeš n F. Tri-funovič. Minister za pravosod.e cr. Srskič je imenovan za ministra pri predse^nišivu v.ade, za pravosodnega m n"sira pa je iire-novan Dimitrij Ljotič. c Svetnik v Smeae-revu.
d Presteknasierinika P:tra vežba ra P'edu v smučanju g. Pelan Stare, naslav-mk (učite i) zimskosportne zveze.
d Bivii ministrski predseunik dr. Korošec ;e bil izbran za profesorja za:, u.ni-štva na poljedelskem oddelku vseučilišča v Eelgraou.
d Bivši pcslaneo Slov Ij.idske s rau-ke g. župnik Kare! Škulj je bil te dni v Fe'gradu ter se je razgovarjal z g predsednikom vlade in drugimi vplivnimi go- , sooai. Zakaj sc je šlo bo bi v ji g ^o.lar.rc sam povedal
d 9Cls n.eo i? f:*.rr.:va'a te dni ga Josipina KcV.er, z u^Icdae litijska . : ne. Bog daj zdravje!
d 89 leto dcfoln letos slavni naš skladatelj p. Hugolin Sattner Glasbena Matica v Ljubljani priredi kc,: jublle;rj proslavo v maju slavnostni konceri. na ka- j terem b.-. izvajala znamenito p. Hm-/' vo skladbo Oljki .
Sestdssrtlet<iicc rojstva pr;
i d 140-letnico proslavi ljudski, šola v Cerkljah na Gorenjskem z zgodovinsko razstavo.
d Upcko enih je 43 delavcev papirnice v Vevčah pri Ljubljani, ki so nad 65 let stari. Višina pokojnine nam ni znana.
d Dopisi brez pedpisa se pri banski upravi dravske banovine nc bodo jena!, v po,;'Cv, razglašajo uradno.
ti Opozorile. Vsi, ki so si nabavili srečke efektne loterije v korist doma za služkinje in kojih številke so biie izžreco-o opozarjamo, da morejo c.vigniti svoje io-debitke le do 19. febuarji t. 1- Po 11 n > dnevu zapacVo dobitki v korist zadruge SlužkVski dom
d Mereča februarja zrelo jagodo je utrgal učerec erehovšk-j osnovne šole Brelkovič Jerrejček i;: Cerovega loga pri Sr. Jerneju. J;-gsda je dozo e'a v Gaju pod Gorjanci.
d 56 nevih nennk'h.ljudskih So! je do-
\ olilo prosvetno ministrstvo v Belgradu.
u Ka-r 21 čarov sc vrgl: s Kriipi.ce ono nede o v Ljulcmeru.
d L ubljauski cesici odbor se iir-enuje po.novcestni odbor, ki obsega n;e:!o Ljubljfno. ljubljansko okolico in Vrhn!ko. Ta odbor jc imel pre:ekli teren sejo in c bi! zapriseien. Župan Valentin Babnik jc govori! o stanju cest in poudarjal potrebo dveh mostov: pri Tacnu in pri Sv. Jakobu cb Savi. G. Tršar z Vrhnike je priporočal graclbo cestc Boro.nica—Rakitna. O c c starih boao razpravljali ponovno v eni pr.-hoc!n'ih sej. Proračun sa 1. 1931 izkazuje potrebščin 3 068 565 Din, dohodkov pa samo 52 000 Din, tako ca znaša pr.manjkljai 3 C6LF65 Din V kritje tega primanjkljaj" ,e t o. c C en 25". prispe ek bar.ovinske uora-ve dravske canovi:-:e in 75 ?5 cesi. okrajnega odbora. Za mesto Ljubljano ljubljansko okolico in Vrhniko se je določila 14% do-kiada na neposredne davke
d Vzkllcaa raz rs v« proti g, Jo;.eiu Šk-.bjiceiu te jc vršila pretekli teden pred
župn.k Val. Remšk.v v Dol Logatcu. Vzornemu duhovniku želimo iz mno«o srečnih let.
d 6'1'ii iico je praznovat te dni v pri-taznem St. liju v Šaleški dol ni g. svehrk župnik Fran Schreirer. Vnetega dušnega pastirja, vzornega domoljuba ohrani Bo< še mnoga leta!
d Petdeset Jet je že redovnica in rev.:o toliko le' božja orgiavka v uršulinski cerkvi v Lubljani čestita mati Eleonora, .josipina Huaovernik, vzgojiteljica, skladateljica ir; pc, ovedkinja. Naj poje in igra v čast božjo ni v ponos uršulinske^a cerkvenega ko.a ii mnogo let!
d Petdeset let že služi ket vrtnar pri ljubljanskem posestniku g, Primožu Hudo-verniku g. Iva n Klemene Še na mnoga leta!
d Novi upravitelj baccvioske padkov-ske sole je veter. g. dr. Josip Cech.
uporablja na tisoče ljudi v meslu in m deželi kremo za čevlje ,.S;SiB!3 8-^s'a katera vsebuje pravi lerpeniin in je dvakrat tako izdatna kot cene vodene kreme. Ob mokrohladnem vremenu vzemite Šiiia-touj Siim jrsn-raasi za usn|e katera mehča usnje in ga dela nepremočliivcga
ljubljanskim višjim deželnim sodiščem. Na obtožbo državnega pravdništva v Celju je bil g. Skoberne, bivši narodni poslanec in župan v Senovem pri Rajhenburgu, ob-o-! jen lansko poletje radi razžaljenja Veličan-, stva na 14 dni zapora, radi zasebne tožbe | (razžaljenje časti) pa na 7 dni zapora. Celjski odvetnik g. dr. Anton Ogrizek, ki e zastopal obtoženca, se je pritožil na vis,.; deželno sodišče. Pri zadnji razpravi jc bil g. Jožef Skoberne oproščen vsake krivce.
c' Rok za vp.ačanje članarine Kmetij, ske družbe delečen do 1. marca t. i. V smislu družbenih pravi! se je letos določil rek za vplačevanje članarine Kmetijske drurbe v Ljubljani za !. 1931. do 1. n::-cn t. 1. Zaradi tega se pozivajo vsi kmetovalci, da da tega roka zadostijo svoji doLn ti in vplačajo pri pristojni podružnici družbeno članarino od 30 Din in od podra žite določeni prispevek do največ 5 Dn Načclstva podružnice se pa vabijo, da poberejo od svojih članov-zamudnikov in od c"riig!h kmetovalcev člansr no najkaarele do tega reka in jo :. imen ki vre:' Odpošljejo družbi do ! marca t. 1. — Krre-iijskf družba v Ljubijan'.
d Ptcraliiii cbžhc Mcsle pri Ljid m za 1. 1931 znaša 733.939 Din P.iso pa bodo najeli še posebej, in sicei pol milijona za zgradbo zavetišča. Pokriti pa hočejo redne stroške na sledeči način 50 odstotna občinska naklada na pr^dprr e državne davke bo vrgla 226-4C3 Din. — Občinska naklada na vino in vinski mod po 1 Din 50 par c:l litra bo dala 330100 dinarjev, ako ostanejo vinopivci vztra ni. Občinska naklada na žganje in likerje bi vrgla 45.000 Din. Naklada na pivo po 50 dinarjev od hektolitra bo vrgla 25 000 Din in občinska naklada na meso in klavno živino 40 000 Din. Vrh le'.;a zra^a najemnina za občinski lov 13.000 Din, stavbene takse so proračunane na 50C0 Din in pas'e na 5000 Din. 10"o občinski pribitek na porabo vode 30.000 D n. Enkratna kanalska pristojbina 20.000 Din
d Picrtčun litijskega cestnega odb:r« za 1. 1931 znaša 5,113 595 Din, priman kliaj pa 1,179 817 D n, ki se bo pokril s 55od-stotnimi dokladami na vse direktne davke d Mariborski davčni okraj je plačal v preteklem letu 53,559.002 Din davščin.
d Slovesno jc bila etverjena neva bane vinska ces-a Velenje—Sv. Andraž-Vd-?e-a. Blagoslov je izvršil ientiljski župnik gospod Schreiner.
d PA zadnjem velikem potresu v Novi Ze)end:j ni bil ubit noben jugoslovanska podanik. Ta!:o poroča naše poslaništvo iz Londona.
d Ncvo zadružno pekarno bo olv&i'il> nabavljaina zadruga državnih nameščencev v Mariboru
d Pcvei; a eksekuterju, žrebca i" biku, V občini Bački Monoštor pri Som-boru davčna oblast zadnje ča;e izterjue zaostale naklade za vodno zadrugo in za osuševanje zeml;išč To se je izkazalo za potrebno, ker nekateri posestniki v tej občini dolguje:o vodni zadrugi 100.000 Din, občina pa, ki ima tudi obširna zemljišča, dolguje sama kar 200.000 Din. Sedaj so te vsote začeli nasilno izterjavati. Davčni ek-sekutor je prišel tudi na občino ter zaplenil
občinsko blagajno z vsem denarjem, ki je bil v njej, občinskega ž.rebca in občinskega
bika......•• •
d 110 cm dolgo iu 13 in pol kg težko vidro je ustrelil g. lv. Švajger, veleposestn k iz Kumna pri Sv. Lovrencu na Pohorju.
d Novi jugoslovanski z'alniki bo:'o prišli v promet 1. aprila tega leta.
d Vodstvo nove nemške osnovne šole v Celju ima učitelj g. Stanko Gradišnik
d 450 kg tebla tri leta stara svinja, ki jo je zredil posestnik Jakob Rižner v Bre-sternici pri Mariboru.
d Društvo »Ogenj« so uslano/ili oni dan v Mariboru. Društvo ima namen razširjati misel o sežiganju mrličev in čimprej sezidati krematorij, to je zgradbo za sežiganje. Cerkev sežiganje mrličev strogo obsoja. Odbor so mariborski »Ognjenikih takole sestavili: predsednik Andrej Zmavc, ravnatelj vinarske šole v pok.; v odboru so: Adolt Jelen, upravnik »-Delavske politike« in »Volksstimme! ; urednik Eržen; Dvoršak Kristina, uradnica pri »Zlato-rogu«; trgovec s premogom Tinauer; advokat dr. Reisman; Hubert Pelikan, knjigovodja v Ljudski tiskarni; gimnazijski profesor Teply in dr. Černič, primarij v bolnici in posestnik sanatorij^. — Dane*, ko nas mori skrb za vsakdanji kruh in ko :i merodajni krogi prizadevajo, da bi ves narod nastopal mirno, sporazumno in složno v dobrobit države, bi svobodnjaki agitacijo za sežiganje mrličev, ki jo smatra r.aveden katoličan kot demonstracijo proti veri in Cerkvi, pač lahko opustili.
d Mariborska Glasbena Matica je pri-cdila te dni koncert v Belgradu, ki ga je ibiskal tudi Nj Vel. kralj in več ministrov.
d Ali niso kadilci najboljši davkopla-;eva!ci, Uprava drž. monopolov je priob-■ i!?, podatke, koliko tobaka in tobačnih izdelkov jc bilo prodanih v teku leta 1930. Prodanega je bilo cigaretnega tobaka Z3 pipe 4,800.000 kg, cigaret 5.075 000.000, cigar pa 42,000.000 komadov Izkupiček od prodaje teh predmetov je leta 1930 znašal 1.836,000.000 Din in je za 66,500.000 Din višji, kakor je bil leta 1929. Ta višji izkupiček prihaja predvsem cdtod, ker so bile cene tobaka izenačene s cenami cigaret. Radi tega r,o kadilci sedaj rajši kadili narejene cigarete, kakor pa kupovali podra-'en tobak in cigarete morali še delati zraven. Radi tega je bilo leta 1930 pokajenih 'krog l.lOO.OOO.COO cigaret več, kakor prejšnje leto.
d še smo bogati. V Celju in okolici ie bilo v letu 1930 prodanih cigaret, cigar i" tobaka za 12,555.576 Din.
d Zakladno bolnico v Zagrebu bo tvrdka Dragotin Peška začeta podirati te dni. Delo mora biti izvršeno v 60 dneh. Za trud ne bo zahtevala tvrdka ničesar, nasprotno, še 18S.OCO Din je ponudila za materija!. Druge tvrdke so zahtevale za podiranje okrog 2 milijona Din.
dO zadnji papeJevi poslanici, zadeva-loei krščanski zakon, je pisala tudi belgraj-ska »Politika «, Pravi, da je našla papeževa poslanica ogromen odmev in nadaljuje: '■Ona to tudi zasluži. Postavljajoč svoj vpliv v službo zakona, je papež vzel v svoje ro-
| ke obrambo ustanove, ki se ne tiče samo , | sreče in morale posameznikov, ampak tudi bodočnosti naroda in kulture. Pravoslavna cerkev, ki je v verski tajni zakona vedno . gledala največjo socialno svetinjo, more I vzvišene napore vrhovnega poglavarja ve-j like katoliške cerkve samo s spoštovanjem j in priznanjem pozdravljati <
d 50 milijonov dinarjev za nabavo ple-| menske živine je določilo kmetijsko mini- i strstvo v novem proračunu.
d Pogozdovanje Krasa V ministrstvu ! za gozdarstvo se pripravlja načrt za po- | gozdovanje Krasa. Kdor dobi zemljišče v i najem, se obveže ga v dveh letih obdelati j in zasaditi. Če zasaditev c'obro izvede, pre-j ide zemljišče po desetih letih v njegovo last.
d »Pozabimo vse, kar nas je ločilo v preteklosti,« je rekel Nj. Vel. kralj jugoslovanski mladini na zgodovinskem Markovem trgu v Zagrebu. Z ozirom na to ■ važno izjavo, piše »Večernja Pošta« sle- ; deče: Soglašamo s temi besedami, ker so ! važne. Jugoslovanska mladina mora na- , stepati pri izgraditvi mlade Jugoslavije j združena v slogi in ljubezni. Vsako ccplie- j nje mladih sil bi bilo lahko usodepolno. j Nihče naj si ne prisvnln pravicc na kak po- ! sebea peložaj in n» kal ?ne privilegije in j prvenstvo pri delu za kralja in domovino, j V?i rocrarnc biti enaki, irivncj:ra%ni v dolž-i nestih in piavicah. Juposlovaustvo ne po-j zna posebnih !■. gitimacij (izkaznic).
d Ncvi parebrod »Mosor«, ki ima 2200 ! ton je kupila skupina splitskih indiistiTcev j v Franciji.
d 3000 so jih našteli v Novem Sadu. i Banska uprava donavske banovine je izdala naredbo, da morajo v treh mesecih sk'eniti zakon vse tiste osebe, ki živijo v konkubinatu (priležništvu). V slučaju, da konkubini sedanjega svojega odnošaja v teku tega roko ne spremene ali z zakonsko , zvezo ali ne razrešijo divjega zakona, b« ' bo z njimi strogo postopalo na ta način, ' da se bodo konkubine proglasile za r.e- i častne ženske in izgnale v pristojne ob- j čine, oziroma se bodo kaznovale Na ozem- j lju dunavske banovine se je že pričelo po- | pisovanje divjih zakonov. V Novem Sadu so jih našteli 3000.
d Popolnoma razvito mrivo dete je po- j vila v bolnišnici v Murski Soboti neka 391etna ženska, ki pa je sama visoka le j 100 cm.
d V znak hvaležnosti, .'-lgoslovanski odbor, ki je svoječasno zbral tri milijone dinarjev podpor za ljudi, ki so jih prizadele povodnji v Južni Franciji, je izrazil željo, naj bi se ta vsota porabila za zgraditev šolskega poslopja v jugoslovanskem narodnem slogu, ki naj bi stala v Franciji. Odbor je pripravil posebno vsoto za notranjo ureditev te šole, ki bo takisto v jugoslovanskem narodnem slogu. Zdaj je francoska vlada sporočila po svojem poslaništvu v Belgradu, da je za to šolo določila mesto Mootauban blizu Toulousa, kjer študira mnogo jugoslovanskih dijakov- Šola bo stala sredi mesta.
d Pravilnik o izvršitvi zakona o dobro-vcljcih je predpisal minister za kmetijstvo.
d Dve novi rudarski šoli bosta zgrajeni v Zenici in v Knjaževcu; na prvi bo
Lepi PixdVou-las{e
so sedaj ludi z popolnoma brez sod«
ledar> sveianj zadostuje za 2 pranja la stana samb
Din. 3'50
Proti Izroditvi toga kupon« dobite VI jodart av«2njld Plxa-von-Shampoona zastonj pri ' Vaftem trgovcu. 3
Brezplačno razpečavanje zaključimo 23. februarja 1931.
ODOL KOMPANIJA D. D., BEOGRAD
znašala učna doba tri leta, na drugi dve. Smoter šole bo, da rudarji svoje v rudnikih pridobljeno praktično znanje razširijo in
dopolnijo.
d Stara tvrdka v konkarzu. Tvrdka Dič v Skoplju, ki obstoji že 123 let, je prišla v konkurz.
d Konkurzov je bilo v januarju 1931 v Jugoslaviji 38. Lani v istem času 62.
d V Ljubljani je umrl strojni stavec g-Leopold Werzak. Komaj 14 dni je preživel v pokoju. Naj mu sveti večna luči
d V Ljubljani je preminili višji upravni svetnik v pokoju g. Kari Ekel.
d V Kočevju je zaspala r Gospodu učiteljica, nsmiljenka sv. Vincencija r., častita sestra Adalvina Antonija Adamič. Bodi ji Bog najboljši plačnik!
d V Ptuja je preminula g. Terezija Brenčičeva, mati ptujskega župana. Pokoj-nici večni mir!
d Samo »• videz je umrl. V Bihaču v Bosni so hoteli pokopatni 701etnega učitelja Ahmedbega Ibrahima Pašiča. V zadnjem trenutku pa so pogrebci opazili, da je truplo še toplo in so poklicali zdravnika, Pašiča so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je bila smrt Ibrahima navidezna, d Zakričala je in se zgrudil« m tla. j Pri Toplakovih v Brezovisi v Slov. krajini se je hipoma užgal kozolec slame. Bilo je
Stran 100
»DOMOLJUB«, dne 18. februarja 193L
Štev. 7
kaj je novega
ZAHVALA.
Podpisani Franc Zupane, hišar v Martin vrhu, župnije Sv. Lenart, ki mi je 12. januarja 1931 pogorela hiša, se upravništvu »Domoljuba«, ki mi je podelilo prvo podporo v znesku 2000 Din (dva tisoč Din), katere sem resnično in veselo prejel, najtopleje zahvaljujem, kakor tudi gosp. Jan. Mevželju, župniku pri Sv. Lenartu, ki rni je posredoval to lepo podporo. Bog plačaj vsem dobrotnikom!
Martin vrh, 10. iebr. 1931.
France Zupane, pogorelcc.
d Zaradi popravila velikega rotacijskega stroja, na katerem se tiska naš list, je izšla današnja številka v nekoliko man,-šem obsegu: na 16 straneh. Prihodnja izide na 24 straneh.
d Spremembe v vladi. Odstopili so ministri Ivan Švegel, dr, Frangeš in F. Tri-funovič. Minister za pravosod,e er. Srskič je imenovan za ministra pri predserfništvu vlade, za pravosodnega m n sira pa je irre-novan Dimitrij Ljotič, odvetnik v Smeae-revu.
d Prestole naslednika Patra vežba na B'eau v smučanju g. Pelan Stare, nastav-nik (učite'j) zimskosporine zveze.
d Bivši ministrski predsednik dr. Korošec je bil izbran za profesorja zac.ru.ni-štva na poljedelskem oddelku vseučilišča v Belgradu.
d Bivši fcslanec Sle vi. Ij.idske sraa-ke g. župnik Kare! Škulj je bil te dni v Be'gradu ter se je razgovarja! z g predsednikom vlade in drugimi vplivnimi gospodi. Zakaj se je šlo. bo bivši g, poslanec sam povedal
d 90le neo j? preme vala te dni ga Josipina Kcbler, iz ugledne litijske rodbine. Bog daj zdravje!
d 80. leto dopolni letos slavni naš skladatelj p. Hugolin Sattner, Glasbena Matica v Ljubljani priredi kot jtibileino proslavo v maju slavnostni koncert, na katerem ha izvajala znamenito p. Huguliao-vo skladbo »Oljki-.
d Šestdesetlefuicc rojstva praznuje p župn.k Val. Rcmškar v Dol Logatcu. Vzornemu duhovniku želimo še mnogo srečnih let,
d 6Chtuico je praznoval te dni v prijaznem St. Ilju v Šaleški dolini g. svetn;k župnik Fran Schreirer. Vnetega dušnega pastirja, vzornega domoljuba ohrani Bo<J še mnoga leta!
d Petdeset let je že redovnica in ravno toliko le t t ožja orglavka v uršulinski cerkvi v Ljubljani čestita mati Eleonora, Josipina Huaovernik, vzgojiteljica, skladateljica in pevovodkinja. Naj poje in igra v čast božjo in v ponos uršulinskega cerkvenega kora še mnogo let!
, ,.d P?tdesel let že služi ket vrtnar pri ljubljanskem posestniku g. Primožu Hudo-verniku g. Ivan Klemene. Še na mnoga letal d Novi upravitelj banevinske podkov-She šole je veter. g. dr. Josip Cech. i'
I d 140-letnico proslavi ljudska šola v
! Cerkljah na Gorenjskem z zgodovinsko
I razstavo.	. .
d Upoko enih je 43 delavcev papirnice ! v Vevčah pri Ljubljani, ki so nad 65 let ! stari. Višina pokojnine nam ni znana, ; d Dopisi brez pedpisa se pri banski i upravi dravske banovine nc bodo jemali ' v pošiev, razglašajo uradno.
d Opozorile. Vsi, ki so si nabavili srečke efektne loterije v korist doma za služ-; kinje in kojih številke so bile izžreba-e opozarjamo, da morejo dvigniti svoje do-debitke le do 19. feb:uarja t, 1- Po tem dnevu zapade,'o dobitki v korist zadruge S!užk.in;ski dom.
d Meseca februarja zrelo jagodo je utrgal učenec c-rehovška osno ;ns šole Bretkovič Jerreiček i;: Cerovega loga pri Št. Jerneju. Jagoda je dozo e'a v Gaju pod Gorjanci,
d 56 ccvih nemških .ljudskih šol je dovolilo prosvetno ministrstvo v Belgradu, d Ka-r 21 parov sc vrgli s prižcicc ono nede 'o v Ljutcmeru.
d L;ublja»ski cestni odbor se irr-enuje ponoven cestni odbor, ki obsega me:!o Ljubljano, ljubljansko okolico in Vrhniko. Ta odbor je ime! pre:ek!i teden sejo in e bi! zaprisežen. Župan Valentin Babnik 'c govori! o stanju cest in poudir al potreba dveh mostov: pri Tacnu In pri Sv. Jakobu cb Savi. G. Tršar z Vrhnike ;e priporočal gradbo cestc Boro.nica—Rakitna. O cc starjih bodo razpravljali ponovno v eni prihodnjih sej. Proračun za 1. 1931 izkazuje potrebščin 3 068 565 Din,, dohodkov p.i ramo 52.000 Din, tako rla znaša pr.manjk.ijai 3,C61;565 Din. V kritje tega primanjkljaj--' je določen 25 % prispe ek bar.ovinske uora-ve. dravske, banovir.e in 75% cest. okrajnega odbora. Za mesto Ljubljano ljubljansko okolico in Vrhniko se je do!oč;la 14% do-kiada. na neposre-ne davke
d Vzkllcna txz".ttct* proti g, Jo9.eia Šbtbsmelu se je vrš:la pretekli teden pred
uporablja na tisočo ljudi v meslu i„ na deželi kremo za čevlje .,Sitima I-Č^s^t' katera vsebuje pravi lerpentin in je dvakrat tako izdatna kot cene vodene kreme. Ob mokrohladnem vremenu vzemite Smotrni* gum-Srsn-Ria«! za HS!l|e kater mehča usnje in ga dela nepremočliivcaa
ljubljanskim višjim deželnim sodiščem. N'a obtožbo državnega pravdništva v Celju je bil g. Škoberne, bivši narodni poslanec in župan v Senovem pri Rajhenburgu, ob-o-! jen lansko poletje radi razžaljenja Veličan-i stva na 14 dni zapora, radi zasebne tožbe | (rszžaljenje časti) pa na 7 dni zapora. Celj-j ski odvetnik g. dr. Anton Ogrizek, ki. :? zastopal obtoženca, se je pritožil na višje dežeino sodišče. Pri zadnji razpravi je bil g. Jože! Skoberne oproščen vsake krivde. 1 d Rok za vp ačanje članarine Kmetij, ske družbe deločen do 1. marca t. i. V smislu družbenih pravil se je letos določil rek ?a vplačevanje članarine Kmetijske družbe v Ljubljani za 1. 1931. do 1. marca t. 1. Zaradi tega se pozivajo vsi kmetovalci, da do tega roka zadostijo svoji dolžnosti In vplačajo pri pristojni podružnici družbene članarino od 30 Din in od podrtunlce dolcaeni prispevek do največ 5 D n. — Nsčcistva podružnice se pa vabijo, da poberejo od svojih članov-zamudnikov i ti jd drugih kmetovalcev članarino najkasneje do tega reka in jo l imeniki vre:' dc-pošljejo družbi do !. marca t. 1. — Kir.e-tijikr družba v Ljubiian'.
d Picrai.ua cbčiit Moste pri Ljublj:-ni za 1. 1931 znaša 733.930 Din P iso;iia pa bodo najeli še posebej, in sicei pai milijona za zgradbo zavetišča. Pokriti pa hočejo redne stroške na sledeči način: 50 odstotna občinska naklada na pr^dpisare državne davke bo vrgla 226-4C3 Dm. — Občinska naklada na vino in vinski mošt po 1 Din 50 par ccl litra ba dala 330.COO dinarjev, ako ostanejo vinopivci vztrani. Občinska naklada na žganje in likerje bo vrgla 45.000 Din. Naklada na pivo po 50 dinarjev od hektolitra bo vrgla 25.000 Din in občinska naklada na meso in klavno živino 40 000 Din. Vrli te<?a znaia najemnina za občinski lov 13.000 Din, stavbene takse so proračunane na 5000 Din in pasje na 5000 Din. 10?« občinski pribitek na porabo vode 30.000 D'n. Enkratna kanalska pristojbina 20.000 Din
d Picrečun litijskega cestnega odbsra za 1. 1931 znaša 5,113 595 Din, pr man kliaj pa 1,179 817 D n, ki se bo pokril s 55od-stotnimi dokladami na vse direktne davke d Mariborski davčni okraj je plačal v preteklem letu 53,559.002 Din davščin.
d Slovesno jc bila oiverjena^ n&va ba-nc vinska cesta Ve!soje—Sv. Andraž-
Blagoslov je izvršil ientiljski župnik gospod Schreiner.	r ,
d Pa zadnjem velikem potresu v N™ Zelendij' ni bi! ubit noben jugoslovanski podanik. Tako poroča naše poslaništvo « Londona.
d Ncvo /.»droJno pekarno bo otvuiil« nabavlja i na zadruga državnih nameščencev v Mariboru
d Peres t o eksekuicrju. žrebcu » biku. V občini Bački Monoštor pri Soffi-boru davčna oblast zadnje ča*e izter,u.e zaostale naklade za vodno zadrugo in osuševanje zemiUSč. To se je izkazalo za potrebno, ker nekateri posestniki v tej °b" čini dolguje;o vodni zadrugi 100.000 Uj"' občina pa, ki ima tudi obširna zem i!sC3' dolguje sama kar 200,000 Din. Sedaj so t vsote začeli nasilno izterjavati. Davčni eK" sekutor je prišel tudi na občino ter zaplet
občinsko blagajno z vsem denarjem, ki je bil v njej, občinskega žrebca in občinskega
bika............''"
d 110 cm dolgo in 13 in pol kg težko vidro je ustrelil g. Iv. Švajger, veleposestn k iz Kumna pri Sv. Lovrencu na Pohorju.
d Novi jugoslovanski zelniki bo:!o prišli v promet 1. aprila tega leta.
d Vodstvo nove nemške osnovne šole v Celju ima učitelj g. Stanko Gradišnik
d 450 kg tebia tri leta stara svinja, ki jo je zredil posestnik Jakob Rižner v Bre-sternici pri Mariboru.
d Društvo »Ogenj« so ustano/ili oni dan v Mariboru. Društvo ima namen razširjati misel o sežiganju mrličev in čimprej sezidati krematorij, to je zgradbo za sežiganje. Cerkev sežiganje mrličev strogo obsoja. Odbor so mariborski »Ognjeniki« takole sestavili: predsednik Andrej Zmavc, ravnatelj vinarske šole v pok.; v odboru so: Adolf Jelen, upravnik »Delavske politike« in »Volksstimme«; urednik Eržen; Dvoršak Kristina, uradnica pri »Zlato-rogu«; trgovec s premogom Tinauer; advokat dr. Reisman; Hubert Pelikan, knjigovodja v Ljudski tiskarni; gimnazijski profesor Teply in dr. Černič, primanj v bolnici in posestnik sanatorij^. — Danes, ko nas mori skrb za vsakdanji kruh in ko si merodajni krogi prizadevajo, da bi ves narod nastopal mirno, sporazumno in složno v dobrobit države, bi svobodnjaki agitacijo za sežiganje mrličev, ki jo smatra zaveden katoličan kot demonstracijo proti veri in Cerkvi, pač lahko opustili.
d Mariborska Glasbena Matica je pri-cdila te dni koncert v Belgradu, ki ga je •jbiskal tudi Nj Vel. kralj in več ministrov.
d Ali niso kadilci najboljši davkopla-;eva!ci, Uprava drž. monopolov je priobčila podatke, koliko tobaka in tobačnih iz-Je'kov jc bilo prodanih v teku leta 1930. Prodanega je bilo cigaretnega tobaka za pipe 4,800.000 kg, cigaret 5.075 000.000, cigar pa 42,000.000 komadov Izkupiček od prodaje teh predmetov je leta 1930 znašal 1.836,000.000 Din in je za 66,500.000 Din višji, kakor je bil leta 1929. Ta višji izkupiček prihaja predvsem odtod, ker so bile cene tobaka izenačene s cenami cigaret. Radi tega so kadilci sedaj rajši kadili narejene cigarete, kakor pa kupovali podra-zen tobak in cigarete morali še delati zraven. Radi tega je bilo leta 1930 pokajenih ikrog 1.lOO.OOO.COO cigaret več, kakor prejšnje leto.
d Še smo bogati. V Celju in okolici I* bilo v letu 1930 prodanih cigaret, cigar m tobaka za 12,555.576 Din.
d Zaidadno bolnico v Zagrebu bo tvrdka Drag0t;n Peška začela podirati te dni. Jelo mora biti izvrženo v 60 dneh. Za trud ne bo zahtevala tvrdka ničesar, nasprotno, še 185.0C0 Din je ponudila za materi,al. Druge tvrdke so zahtevale za podiranje okrog 2 milijona Din.
dO zadnji papeževi poslanici, zadeva-T' „ čanski zakon, je pisala tudi belgraj-ska »Politika«. Pravi, da je našla papeževa poslanica ogromen odmev in nadaljuje: > Una to tudi zasluži. Postavljajoč svoj vpliv v slllžoo zakona, je papež vzel v svoje ro-
ke obrambo ustanove, ki se ne tiče samo sreče in morale posameznikov, ampak tudi bodočnosti naroda in kulture. Pravoslavna cerkev, ki je v verski tajni zakona vedno gledala največjo socialno svetinjo, more vzvišene napore vrhovnega poglavarja velike katoliške cerkve samo s spoštovanjem in priznanjem pozdravljati.«
d 50 milijonov dinarjev za nabavo plemenske živine je določilo kmetijsko ministrstvo v novem proračunu..
d Pogozdovanje Krasa. V ministrstvu za gozdarstvo se pripravlja načrt za pogozdovanje Krasa. Kdor dobi zemljišče v najem, se obveže ga v dveh letih obdelati in zasaditi. Če zasaditev dobro izvede, pre-j ide zemljišče po desetih letih v njegovo i last.
d »Pozabimo vse, kar aas je ločilo v
j preteklosti,« je rekel Nj. Vel. kralj jugoslovanski mladini na zgodovinskem Markovem trgu v Zagrebu. Z ozirom na to važno izjavo, piše »Večernja Pošta« sledeče: Soglašamo s temi besedami, ker so važne. Jugoslovanska mladina mora nastopati pri izgraditvi mlade Jugoslavije združena v slogi in ljubezni. Vsako cepljenje mladih sil bi bilo lahko usodepolno. Nihče naj s! ne prisvaja pravice na kak poseben peložaj in na kaline privilegije in prvenstve pri delu za kralja in domovino. Vsi roeiamc biti enaki, ravnepravnt v dolžnostih in pravicah. Jugoslovaastvo ne pozna posebnih legitimacij (izkaznic).
d Ncvi parebrod »Mcsor«, ki ima 2200 ton je kupila skupina splitskih industiijcev v Franciji.
d 3000 so jih našteli v Novem Sadu. Banska uprava dunav&ke banovine je izdala naredbo, da morajo v treh mesecih skleniti zakon vse tiste osebe, ki živijo v konkubinatu (priležništvu). V slučaju, da konkubini sedanjega svojega odnošaja v teku tega roka ne spremene ali z zakonsko zvezo ali ne razrešijo divjega zakona, se bo z njimi strogo postopalo na ta način, da se boelo konkubine proglasile za nečastne ženske in izgnale v pristojne občine, oziroma se bodo kaznovale Na ozemlju dunavske banovine se je žc pričelo popisovanje divjih zakonov. V Novem Sadu so jih našteli 3000.
d Popolnoma razvito mrivo dete je povila v bolnišnici v Murski Soboti neka 391etna ženska, ki pa je sama visoka le 100 cm.
d V znak hvaležnosti. Jugoslovanski odbor, ki je svoječasno zbral tri milijone dinarjev podpor za ljudi, ki so jih prizadele povodnji v Južni Franciji, je izrazil željo, naj bi se ta vsota porabila za zgraditev šolskega poslopja v jugoslovanskem narodnem slogu, ki naj bi stala v Franciji. Odbor jc pripravil posebno vsoto za notranjo ureditev te šole, ki bo takisto v jugoslovanskem narodnem slogu. Zdaj je francoska vlada sporočila po svojem poslaništvu v Belgradu, da je za to šolo določila mesto Montauban blizu Toulousa, kjer študira mnogo jugoslovanskih dijakov- Šola bo stala sredi mesta.
d Pravilnik o izvršitvi zakona o dobro-vcljcih je predpisal minister za kmetijstvo.
d Dve novi rudarski šoli bosta zgrajeni v Zenici in v Knjaževcu; na prvi bo

Lepi PixavoH"lasje
so sedaj tudi *
(PJ^mH^-^m^SSSi
popolnoma brez sod* ledan tveganj zadostuje za 2 pranja In slan« samb
Din. 3*50
Proti Izroditvi tega kupona dobite VI i»dan »veinjia Plxa-von-Shampoona zastonj pri ' VaSam trgovcu.	3
Brezplačno razpečevanje zaključimo 23. februarja 1931.
ODOL KOMPANIJA D. D., BEOGRAD
znašala učna doba tri leta, na drugi dve. Smoter šole bo, da rudarji svoje v rudnikih pridobljeno praktično znanje razširijo ln
dopolnijo.
d Stara tvrdka v konkurzu. Tvrdka
Dič v Skoplju, ki obstoji že 123 let, je prišla v konkurz.
d Koakurzov je bilo v januarju 1931 v. Jugoslaviji 38. Lani v istem času 62.
d V Ljubljani je umrl strojni stavec g. Leopold Werzak. Komaj 14 dni je preživel v pokoju. Naj mu sveti večna luč!
d V Ljubljani je preminul višji upravni svetnik v pokoju g. Kari Ekel.
d V Kočevju je zaspala v Gospodu učiteljica, usmiljenka sv. Vincencija P., častita sestra Adalvina Antonija Adamič. Bodi ji Bog' najboljši plačnik!
d V Ptuju je preminula g. Terezija Brenčičeva, mati ptujskega župana. Pokoj -nici večni mir!
d Samo ua videz je umrl. V Bihaču v Bosni so hoteli pokopatni 70!etnega učitelja Ahmedbega Ibrahima Pašiča. V zadnjem trenutku pa so pogrebci opazili, da je. truplo še toplo in so poklicali zdravnika, Pašiča so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je bila smrt Ibrahima navidezna.
d Zakričala je in se zgrudila na tla. Pri Toplakovih v Brezovi si v Slov. krajini se je hipoma užgal kozolec slame. Bilo je
B*
S t ran 102
A.ystrijsli> poljedelski minister Adoli Thaler, ki je bil kot čisto majhen kmet poklican na čelo polje-lelskega ministrstva, namerava odstopiti in se z večjim številom kmetskih sinov izseliti v Paragvaj, kjer hoče ustanoviti avstrijsko naselbino. Minister te obupal nad gospodarsko bodočnostjo Avstrije. Najnovejše vesti poročajo, da se mu je priglasilo ze 8000 tirolskih kmetov, ki hočejo iti ž njim.
6'
Franc Kušar, župnik v Mengšu, ki je v petek zvečer postal žrtev zverinskega roparskega umora.
Župniiče v Mengšu. Prvo okno v pritličju na levi strani je od pisarne, v kateri se jc zgodil strašni zločin
Leopc.d V^eizak, strojni stavec in dolgoletni voditelj organizacije tiskarjev je le dni umrl. Pred 14 dnevi je stopil v pokoj. Naj počiva v miru.
PoravnaUe naročnino!
Val. Remškar — župnik v Dol. Logatcu — šestdesetletnik.
je zavarovan od 1. januarja 1931 dalje VSAK »SLOVENCEV« NAROČNIK za slučaj smrti vsled nezgode, ako ima naročnino na vsakdanjega »SLOVENCA plačano
Tedno vsaj za en mesec naprej. POSLUŽITE SE TE KRASNE PRILIKE VSI, ki še niste naročeni na vsakdanjega sSlo-venca*. Pišite dopisnico na upravo v Ljubljano in poslali Vam bodo nekaj številk brezplačno na ogled.
Ivan Klemene — jc že 50 let vrtnar pri tvrdki Hudovernik v Ljubljani
nekako krog polnoči. Plamen |e takoj ob-
siial vso okolico in ljudje so popolnoma preplašeni hiteli ven g eaat, kje gori. Med drugimi je pritekla iz hiše tudi stara so-,ecja. Pogled na silni plamen jo je močno pretresel. Hipoma je zakrilila z rokami, zakričala in se zgrudila na tla. Ker se starka ni dvignila, so ljudje hiteli k njej Mislili so, da je starko vrgla trenutna slabost. Tem večje je bilo presenečenje, ko so starko začeli tresti, a se ona ni zganila. Bila jc že mrtva. Od groze jo je zadela srčna kap.
d Težka plošča mu je padla na glavo. Oni dan je rudar Stembergar Jožef v Krme-lju pri Št. Janžu na Dolenjskem kakor navadno, bil zaposlen pri šivanju in preg edo-vanju jermenov pri dvigalih. Na večer mu pade na glavo težka plošča, ki mu zada na glavi smrten udarec in mu prestriže nit življenja. Bil je pošten in marljiv. Zapušča ženo in 7 otrok.
d Pred mlinskimi kolesi je našel mrtvega. Te dni so potegnili iz Lahine v Kri-voglavicah v mlinu Zunič v Beli krajini 20-letnega domačega sina Alojzija. Pogrešali so ga od desetih dopoldne Domači so mislili, da je šel kam v vas. Včeraj zjutraj pa ga je njegov brat Miha, gospodar, našel lik pred svojimi mlinskimi kolesi mrtvega. Najbrž mu je spodrsnilo in je padel v vodo, od koder se ni mogel reš:ti. Poškodb na fe-lesu ni videli, razen dveh prog po trebuhu in prsih, stisnjen od lopat mlinske'a kolesa. Utopljenec bi bil šel letos na nabor.
d Hlev in pod z listnico je pogorel posestniku Jakobu Kastelicu p. d. Pirčevemu Jaku v vasi Razdrto pri Šmarju na Dolenjskem, Zažgala je bržkone zlobna roka.
d Plamen je uničil veliko gospodarsko peslepje gostilničarju g. Francu Gradu v Zgornjem Kašlju pri Ljubljani. Rokovnjači so imeli prste vmes-
d 70.000 dinarjev škode so povzroč li uzmoviči, ki so vlomili oni dan v trgovino g. Martina Pečariča v Me'"' '
d lzprememba mej ke ske uprave. Finančni minister je sklend, da se izpre-mene meje področja katastrske uprave v Ljubljani in Celju v toliko, da se katastrski občini Gornji Motnik in Zaplanina vzameta iz katastrske uprave v Celju in pridelita katastrski upravi v Ljubljani. Oddelek za kataster in državna imetja v finančnem ministrstvu ima nalogo, da preko dravske finančne direkcije izvede ta sklep
d V Mariboru se je obesil Jak. Kvas, 15-letni kolarski vajenec- Ni prvi in ne zadnji. »Moderna« vzgoja in čas zahtevata takih žrtev.
d Na Jesenicah se je zastrupila natakarica 18 letna Rozalija Žužek, doma iz Velikih Lašč. Na poti v ljubljansko bolnišnico je preminula.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Mubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanie najugodneie.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
d Pri nji so našli dva in pol dinarja.
Ko se je začel vlak premikati, se je vrg o v Brežicah pod lokomotivo neko dekle. Kolesa so ji prerezala obe nogi, Povedala je še, da se piše Jožefa Šicelj, 20 let stara, doma iz Zagreba in da je njen oče upokojeni učitelj. Pri n'ej niso našli noben.h listin, razen 2 in pol Din. Nesrečnica je podlegla poškodbam,
d Sam si je vzel življenje 421etni posestnik Grum, p, d. Gasarjev, iz Spodnjega Kašlja pri Ljubljani.
d Pozcr, da se ti ne pripeti kaj podobnega. V neko hišo v Trobendolu pri Sv Rupertu nad Laškim je prišel te dni proti večeru neznan človek. Rekel je, da je iz Loke pri Zidanem mostu, da je mašinist z dobro službo in da bo v najkrajšem času srečni dedič milijonske dote po stari teti, ki bi že rada umrla. Pozna da tudi hčerko iz hiše, v katero je prišel nočevat, ki je omožena v Loki in sedaj prihaja, da bi prosil za roko še druge hčerke. Ta je bila sicer nevesta, ki se je pripravljala za poroko. Toda dobri ljudje niso m:slili nič hudega in so neznanca vseeno pogostili ter mu pripravili toplo prenočišče. Ko ga drugo jutro hočejo povabiti na zajutrek zapazijo, da je bogatega ženina vzela noč, ž njim pa je izginila tudj lepa vsotica denarja in še druge dobre reči.
d Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice neovirano, lagodno izpraznjenje črev, kar večkrat izredno dobrodejno vpliva na obolele organ" Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni piešjo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef« vode tudi potom njihovih raziskovanj. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Naši Gorenjci pred 250 leti
V	tretjem zvezku svojega slavnega dela o Kranjski popisuje Vailvnizor jezik, noše, šege in navade Kranjcev. Pričenja z Gorenjci. Takole |M>pisuje stare Gorenjce:
Kako govore.
Med Gorenjci slišiš trojni jezih, to je pravo kranjščrno, pravo nemščino in mešanico iz kranjskega in nemškega jezika. Toda lo mešanic« govore le v vasi, ki jo splošno imenujejo Bitnje (Bitina — piše Valvaizor), ki »n po dolgosti presega vsa mesta v držnvi. Je namreč eno veliko nemško miljo dolga in loži med Kranjem im Škof jo Loko. Kdor hoče te vaščane razumeti, mora znati oboje obenem, kranjsko in neniilko, ker prebivalci te dolige vasi mešajo oboje vsevprek. Sieer pa po vsem Gorenjskem govore dobro kranjsko, razem po krajih blizu Koroškega. Ti pa govore precej trdo in no slovenskem (vviindisch) načinu vlečejo besede preveč na dolgo.
Gorenjske hiše.
Gorenjci imajo fine hiše. Mnogotkje imajo hiše zidane; marsikje z deščicami krite; sicer so pa navadno lesene v slamnatimi strehami, vendar so vedno čedne in čiste. Marsikje so velike vasi; drugod pa, |>osebno v gomili, stoje hiše posamič, čeprav je tudi v gorovju mnogo vasi.
Moška noša.
V	obleiki se nosijo po večini enako. Skoro visi nosijo črne, zgoraj nekako prišpičenc klobuke. Samski ljudje pa, posebno pri Radovljici in tam gori nosijo nriviliane. Suknje nosijo tudi
različne. Marsikje hodijo v kratkih suknjah uli kaz,(likih in hlačah iz sivega im grobega stiikna. Splošno pa nosijo dolge suknje iz črnega sukna, ki ga imenujejo Iotlen, je pa navadno, grobo in debelo stik no, kakršno na Kranjskem kmetje povsod sami delajo. Vendar porabljajo včasih tudi prav dobro siuk.no za svoje hlače in suknje ter obuvajo čiste nogavice in čevlje. Tovorniki m -ijo črne škornje, okrog pasu pa pedenj širok, ("rn, iisnjat pas, ki ga pa ik opaišejo nad suknjičem, nnispak strodaj na srajci. Drugi pa se prepusti jejo s širokim robom ali koncem suk na.
V roki nosijo navadno gorjačo; na potu pa veliko, debelo, grče sto gorjačo, [»osebno novači, ki na svoji grbi blago prenašajo v tuje
deželo.
Svoje popotne palice si pripravljajo takole. Jem Ijo jih od prav trdega lesa, kakor je dren, ko les še raste. Tedaj g« povrh nasekajo s sekirico, potem pa podrgnjejo s trdim peskom. Ko so to napravili spomladi, puste les rasti. Drugo ali tretje leto, včasih pa že prvo leto ga <i I režejo. |Kjsitiše in potem obelijo. Nato ga na-mažejo s slanino in drže nad ognjeni in ga malo ožgo, da počrni. Nekateri pa puste les bel. IV gorjače so /goruj tako debele, kakor mora gorjačo biti debela, spodaj pa je debela dve, pa tudi tri eole, da ž njo lahko človeka d« smrti pobijejo, kar sc tudi neredkokrat dogaja.
Poleti nosijo bele ali črne platnene hlače, hodijo pa tedaj večji del brc/ suknjiča v srajci, ki ima okrogel ovratnik. Ponekod nosijo v poletnem času mesto msnjntih lesene čevlje. Po zimi hodijo s poginoma golimi prsi, kar je navada po vsej deželi med kmečkim ljudstvom).
Noša nekdanjih Gorenjk.
Ženske nosijo mi glavi bele takoizvane peče. To je lahka tančica iz široko pretkanih nitk in tenkega platna. Skozi to platno ooteg-nejo /. iglo niti sukanca, da ostane oopolnoroa nabrano. Tako platno je nekak« poldrugi komolce dolgo, l'o platno (peče) zlože na glavi tako pripravno. da po sredi ne vidiš drugega, kakor da bi bilo zgoraj čisto drugo platno. Ne-kkiare pa. ki so revne, |>okrivajo glavo s pe-farni iz navadnega hodnega platna. Ga p.i na glavi tako nabero kakor prve.
.Nato oblečejo živo tek in sešita krilca, potem na opašejo čez moder in štiri prsV širok pas. r« pasove delajo s posebno marljivostjo, in so zelo debeli in trdi. Čezenj dene jo drugega, nuinreč železen ali pa meden pas, sklenavec, da pride krilo nad želodec, lani prišijejo ži-votek li krilu. Taiki život ki "o iz različnega navadnega blagu, kakor so tudi krila iuiva:lma, a druge bnrve: včasih lo iz črnega platna. Na-viulno si n."i le ne jo okrog vratu, tudi pol eti, bel platnen robček. Tedaj nosijo mesto navadnega krila krilce iz belega ali črnega platna. Njihove nogavice so večinoma rdeče ali bele. Hodijo v čevjjih, ponekod pa v belih škomjih. Po zimi oblačijo kratke kožuhe.
Gorenjski bradači.
Večinn možakov si pusti rasti dolge lase, nekateri pa si jih dajo gladko odstriči s škarjami. Večina kmetov tudi nosi dolge brade. Kajti le redki so leootičijo s šikarjami. Večina kmetov na Dolenjskem in Gorenjskem misti rasti take brade, da nič ne zaostajajo za koeli.
Gorenjski ženini vabijo.
Ponekod hodi ženin z drugom sam vabit; drugod pa ne gresta le ženili iu druig, ampak tudi nevesta z družicami — k obojim sorodnikom in sosedom. Pa jih prosita, da pridejo na žeinitovauje, ter obljubit«, da bosta tudi onadva prišla, ko jih bodo tja vabili za taiko priliko.
Ponekod hodijo peš z godci. Drugod pa so ženske vozijo, drugod zopet jezdarijo. Navadno se vedno vozijo ali jezdijo. Pešačijo redko ke-daj. Če pa sc ženske peljejo, moi-iki jezdijo, čeprav ponekod tudi ženske po moško jezdijo. — Ženin vodi seboj nevesto, starešina na konju za seboj teto, drug družico. Če je zraven .še kak samski, ki ima svojo najdražjo, ali ki ji hoče izkazati čast, jo tudi vodi za seboj. Drugi pa, ženske ali moški, jezdijo brez prisedaikev vsak saim za se na svojem koai.ju, vriskajo in veselo vpijejo.
PO DOMOVINI
Poroka.
(Nora Osetioa.)
Poročil se je dne 9. februarja g. Vinko 1'relili, čevlja r&k i mojster iz Zanodnja z gospodično Kati IniboSič. Ker je predsednik Prosvetnega diniSiva, mu je društvo ob tej priliki \ soboto za njegovo delo poklonilo v spomin <lr. Krekov relief. Želimo .novemu paru obilo sreče, blagostanju m obilo nebeškega blagoslovil v zakonu.
85 letnica.
(Stara Loka.)
V soboto, (4. februarja je obhajal g. Valentin Karlill, bližnji sorodnik prevtzv. luvamin-skega knezoiškofa 85 letnico rojstva. Bil je dalj časa tkalec platna, zdaj pa jc že čez 15 let Žagar. Bil je povsod zelo priljubljen. Izmed otrok je eden s viSji orožniški službi, eden pa je redovnik, častitljivemu sturčku želimo še mjijgo srečnih in veselili let. Bog ga živ?!
Za narodov blagor.
(Pivdoslje.)
k > so so v najzgodnejših urah na Svivnico vračali fantje iz Predoselj z maiškaraidc v Preddvoru, se jc vnel med njimi in drugimi fanti na Visokem hud boj. Rjovenje in razbijanje s koli se je sličalo četi 1 ure daleč. Uspeli jc bil velikanski. Enemu so namreč morali pripeljati takoj zjutraj ob treh zdravnika iz Kranja. Jo jc dcibil z velikim koloni po glavi. dočim so odnesli njegov brat in še en di-inii mastno kk.bii*.' po lirbtu, katere upajo pozdraviti kar sami. Fantje so prihajali z veselice nekega društvu, ki zelo rado poudarja, da se bori proti pijmiče-vanju in surovosti in da drla za povzdigo ljudske izobrazbo. Sadovi za ciikrut no .kažejo Se nobenega ti-pehu. Pn ho tudi \ priliv tuje iežko dobiti kaj kruha iz take moke.
Igra.
(Vodice.)
\ nedeljo, S. febr. so se povila,vili člani Izobraževalnega društva v veseloigri »Davek nu samce«. Igra je dobro uspel«. Občinstvo je na- ( iiolnilo veliko dvorano. Res prisrčno smo se zn- i La vitli iu do solz na smejali.	|
.Novice.	j
(Kamnik.1
i uk.j jšnj« kmetijska podružnica priredi I na pobudo načelnik« g. J. Janežiča v nedeljo 22. februarja t. I. v dvorani K imunskega Doma ' strokov no predavanje o kmetijstvu. /lasti živinoreji. Predaval bo višji žmuozdravnik. »vei-uik g. Ilauter, ki se odlikuje |kj jasnosti in te-ineljitmfi pri predavanjih. Kmetovalci — člani in tudi nečlani — pridite! — Odšel je i/. Kamnika kaplan g. Anton Pipa n-a novo službo nu I rato pri Poljanah v pomoč omlotnemu boleh-Jieuiu g. župniku. Z« njegovo požrtvovalno delo »lasti pri mladini in prosvetnem dru&ivu .tint !>o Kamnik vedno hvaležen. Na njegovo mesto j? prišel g. Mihael Jenko iz T rebula. Njegovo dosedanje delo nam vzbuja najboljše n.uFe za lio-dočncsl.
Naše razmere.
(1'lešiviea pri žalni.)
Že dolgo ni bito noJHsnega glasu iz naše vasi v Domoljubu, pu nus vendar ljudje dobi > pozimijo, če drugje ne. vitij v okolici. In lahko povemo, da to od naie dobro strani. Nismo preveč oblastim, da bi silili povsod v ospredje, tudi nismo prepirljivi; vsakemu pustimo, kar mu gre m živimo najraje z vsemi v mira. Kjer pa vidimo, da je potrebno pomagati, smo za (o vedno pripravljeni. Na&i vas le najmanjša v lan, pa smo vendar prvi tu, kadar je treba daii ™rkvi nove zvonove, postaviti društveni doni »"/ podobnega. In naš« pomoč ni najiiimijsa. — IrMelati mno letos hvala Bogu precej, |io-sebuo krompirja. Pa kaj pomaga, ko g« pa pr u Lne J00™11? Ce je slaba letina, je hudo za toraeta. če dobra, je ravno tako. A tako pri koncu, kot letos, p« menda še nismo bili, 5
Glavni izdaten kmetov zaslužek je pri ziniti. A zdaj žinvitle skoraj ne nioreouo prodan drugače kot v izgubo. Ali ni to Jim;!«, celo leto rr-
""......r............ . ,	il"
diti vole, potem pa niti kuoite cone ne dobi-imzaj? Pri prašičih jo isto. Kdor je kupil količkaj večje mladiče, iinii zdaj /gubo. Saj bi ue bilo napak, vse doma peklali, pa kuj hočemo, ko je toliko izdulikov. -- Že dolgo umnem vimrio speljati cesto v vas, kar bi r«,/nierotita ne stalo veliko, ker je Žalna, skozi kateto gre glavna eli ktrovodma proga i/ Zaigraden proti (it : -u;>-lju, oddaljena komaj četrt ure. A zaenkrat teli »t-T! '-kov ne zmoremo. Čakalno in uprimo.
Prosvela
(Mekinje)
V januarju je v našem Prosvetnem društvu gostoval dramatičen odsek iz Hotnca, 8. februarja pa so naši društveniki uprizorili za predpust dve burki: »Ne kliči vraga in 'V Ljubljano jo dajmo . —■ Za proslavo Finžgarjeve 60 letnice je določena nedelja 22. februarja. Najprej bo primeren govor o Finžgarjti. Nato bo kinopredstava, v kateri se nam bodo kazale slike iz Vatikana, življenje svetega očeta itd. Slike bo razlagal tajnik g. Vinko Zor. Za nameček pride na vrsto še en šaljiv film. Začetek ob pol štirih popoldne.
Slovo.
(Trebnje.)
Pred kratkim so je od nas poslovil proč. g. kaplan Mihu Jenko. Odšel je v Kamnik, služboval je pri nus tri in pol lela. I.judsfvo m je zelo v/ljubilo, kajti bil jc goreč duhovnik. Njegova spovedniiu je bilu vedno oblegana. Bil je dober vzgojitelj in orguni/utor naše mladine. Bilo bi odveč po časopisju poudarjati zasluge ki jili je pridobil v Trebnjem: saj je postavil /. velikim trudom in žrtvami krasen dom. ki bo pričal poznim |«)tomceui o gospodu kaplanu Milietu.
Vzcrnenin učitelju v slovo.
(Šl. ,|:l 11 Ž.)
Poslovil se jo od nas g, učitelj Lojze Marku'. Bil je res učitel j mi svojem mestu. Vzoren v šoli. ljubljence olrok, saj jili jo vzgajal v prave /iiaeajo. Bil pa je tudi praktičen iu delaven med narodom: pomagal jo rad z delom in sve';»n kinciu pri gespodarertrn. led je sodeloval pri igrah, pomusat pri petju: ce.ikveuii zbor ga ho pogrešal; bil je pravcati kulturni delavec imtšeiga lrarodu. In kur ga je najbolj krasilo. je bilo to. d« jc bil veren učitelj. Vsi ga bomo težko pegiešaJi. Vsi mu kličemo: "Hvala /ii vse g. Loj/o! Vse mu /elitno n« u jvtin iuc..>Ui v Kolovratu še več. sreče in zadovo'ljiK»;i. Občanom v Kolovratu pa smemo prav iz srci e.t-stitnli, da <lr:!>e poštenega, vernega v/.•inji.c,|j:i pravega sina ua-aga vernega nare !:i.
1/. Snlie krajine.
(Ajubrus.l
Urtivo! Prav je tako. sino rekli, ko smo čitali zadnji članek v Domoljubu. Nesrečna tlak« _ kulttk mipraiiju mnogo skrbi ljudem, in župunstvoui pri šestini seznamov. Upamo, du bodo tisti, ki o tem odločajo, smvt idoli ju odvrnili to breme od ljudstvu. — Tudi i Ani-brusu smo poslušali govor sv. očetu ob otvoritvi radijske iKisifije, pa še prav dobro. — Kakor se sliši je županstvo poslalo davčni upravi 16 rodbinskih pol z 161 otroci. Še je zdrav naš rod: žal, du se ga ludi že prijemu tista pillllost ki je lastnost boga(ejšili slojev.
Poroka.
(Globrfko pri Brežicah.)
Prav veselo razpoloženje je vladalo v ponedeljek 9. febr. pri P,-Oskarjevih _ Knezovih. V i™ okrašeni hiši so se zbrali najboljši pri-jatelji le vzgled,ne hiše na svatih sina \ntonn 7 ?' je "bral za svojo /ivljensko družico gdč! Anico \\ um,olšek s Si-ometj. Pleskarjev pristni slove,iKjk, W«ki dom je bil vedno .litrmairk Katoliških časopisov, -zlasti Slovenskega ^omio-tlarja, kur je za Cilol.oko skoti,,:!,, [Kisebnost.
Skrbno ga je vodil »ko/.i štirideset let stori Ai, to n. sedaj I« prepušča vodstvo svojemu sin« istega imen«. Ob priliki te rohceti« je n« vanod inido veleposestniku g. Gregorevčiča vesela jva lovska družb« daroval« z.t novo marilHink bogosUiv nioo IV. Din.
Betokran s'u kotiček
Kuj bo s urezom v Metliki?
Ni gtt še. Trebit gn ni. Iti ko ugotavlja n,. rod. Skoro vse slovenske občine so poslalp bonski upravi spomenice, v katerih izražajo željo, da naj ostane dosedanja upravna niZ'(|(,. litev nespremenjena, ker bi /umišljena prP! ure, Ibti prinesli! nove izdatke, gospo, larsko korist bi p« imeli gumo nekateri poediucj.
K ukor si slovenske občine te spremenile ne žele. enako ludi hrvaške niso z« to novo tvorbo navdušene, pa tudi žiimberska občina i Sošieuli ni zn to misel nič kuj zavzeta. Večin, sko mnenje je protivno. če se bodo oblasti ozirale na željo ljudstva, potem bo ostalo pi starem in kot /vemo, se je g. litin izjavil , četrtek 12. febr. zastopnikom belokranjikii občin, d.i naj gredo domov in ljudi pomirijo ,lti so proti m« rodu i volji ne bo nič zgodijo.
Končna besed«, v kolikor je to javnosti doslej /nuno, še ni bilo izrečen« in jc sedaj položaj tak, dtt en« in druga stran ohranja Se vedno upanje, it« uspe. zakuj vsakemu odgo, vole v Zagrebu cbt nuj le up«.
Virarska iadritga v Metliki
Kol da je ui več. lako malo se čuje in fcersol nje. Pa je še in se prav dobrega vina ima. Tudi razprodala gn p že precej, pa hi se še dobilo, sanp ogliitill ti bilo treba iu luščijo »klonili. Piše se kar nu gorenji naslov.
Zadrugi je bila odobrena podpora nunislrelti v znesku 50 aKt IHn. Tcda denarja ni od nikoder, pač pa je zadruga dobila od bsnske uprave navo-tlilo, <ta mora še takrat '/višali deleže in sicer lato, (la bo ua vsakih 1000 trt delež 500 llin. Soaajs deleži 300 Din ua oral vinograda.
Že lansko leto jo zadruga dele/.e zvišala ia I« pa dogovoru bansko upravo v Zagrebu, kijeia-getovila svojo podporo, tV se po "naročilu Meii zvižajo; sedaj pa, ko no zadružniki, zanažajjt tc nn obljubljeno pod(KUt>, pr klali nit stavljene pogoj in je zadruga deleže dvignila, .pa se zadrugi stavijo »pet novi pogoji, no <la bi banska uprava izpolnil), kar jc bilo iakrat obljubljeno.
Tako je «.Iuj zudiuga r.ptl pred novo t»nl« In pred novimi pogoji. Ko bi l.ilo v ljudeh kaj k-uarja, saj bi to ue bila teka »Ivar, toda sedaj,», času najhuje krize! Kje naj se vzam« denar n deleže, ko i:-,:rav za io gre, da se ljudem pomaga it lega neznosnega |K)ložtija.
tipamo, da bo banska uprava upošleval.i v?all ložka dejstva in utualinila svojo poslednjo »Usten
N so tukajšnja (k(j|i:o je hlido pretrcslj iieuadnn in tiagien« sini i 20 letnega fanta Alojzija Zini ie iz mlina v Kriv glav it.ili. V sredo z jut raj p t jo njegov brat Mili«, goepodar nw mrivr.M pred mlinskimi kolesi. Pogrešali so K« t :l toska prejiBttj<ra dne, misliJi so pa donuji da ie šti kam v tu.s ktri je imel včasih navado-Najbrž mu je spoli sirilo in se sani ni mej" rešiti. Poi"ko:!b mi telesu ni videti, razen dw prog sthnjen od lopj< mlin«ke«P9 kolesa. T«» se je utrgalo mi lilo življenje, komaj se je f živel v »vet, jmi ga je morail tako naglo in nc" previdno zapustiti. — Letošnji predpust je *** tek. Tu smo imeli samo šesl okliccv.
Drugi dopi?i pridejo prihodnjič na vrsto-
Eijuilbljema
v lastni palači oh Miklošičevi in Masarvkovi coslt
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudsko [losojilniee, Zagreb,Slarčertc«' Irg 6, Sarajevu, Aleksandrova cesta 101, SpM, u111' Xl.puka 22, Beograd, Polneareova 2
Živttesije za žlvlfenfe
(Roman.)
INadaljcvanje.)
Snirfo sen rctfS-gal ovoj, ki to I :!a. v njr tu ia isma'"Lis!i -o irf-pelali v mojih rokah, \«i rumrni IjataTOSti. Kpc/aai «?m pisavo, ki je bi'a si i/njena, clala, pa vendar Učna. Dneve, ki so biLi pismi: Jdana, je oče velikokrat pozabil označiti na pf-mHi; ie l):l n" v*l!'0 I ''"1"0 napisala, Kdaj ta je dobila.
Ni mi prišlo na misel, d.i Itla lezi na mrl vitkem odru v stsetinji S 't>;.
Julija je prišla, da bi ji dal navodila car.uii po-reba in drugih sivar-i, ki se ličeja mrliča. O-Jgo-oril sem ii. da sem preveč utrujen, naj Uar -.ena illcči vse, kakor se ji zdi prav, ker hočem bili Io utro sam.
Zalopil sem se v branje in s s m pozaba ua vs> a Eas in na listo, kar : e ja godilo okrog mene. lozabil sem na jed, »a obleko ;n celo na telo...
Takoj p.> prvih siraneh sem razumel Se preveč lobro, zakaj mi je iti« liolela na vsak nafte zabra-iti, da bi bral ia pilita. Vedela jc, kako grenka lijača im Io zame, ker je Io suma pri »ebi izniiaila.
Strašna p'«nial
B'lo je, i »i tis mi govori oče.iov duh ie mrke, amolkle besjde in zakrila žalc:&ra .59 je razvijala »red mano. Se sanjalo se mi ni. da bi mojia bili .
ako žalostna.
Tet", ki je edino vedela za vi a io, je v.;-' živ-janje nrslila snio na to, kako bi mi prihranila ft rrnko spoznanje. Celo tak > daleč je šla. da je ho- I ■la la pisma uničili. Ni se mogla odločili, a ko se I je bilo prepozno.	I
Prvo pismu je b:lo iz. It i a 1 K;*i4 in g ver |>isuno neseca januarja. Začenjale se je z zahvalo noji tli, ki mi je novo le o podarila trdnjavo s svin-lenimi voi1 i. Ti so mi povzročali veliko vesolje, ter so bili jtzdeci Iako.narejeni, da sem 'ahko \zel 'oja' i s la nja.
V tej prepresii zahvali sem ta hip spoznal nemi ve?, kakor b1 pa Eov< k na videz mogel sklc-jf ti. To je bil h!!v trppfs ljubezni, oče ja loži I svoji estri o ar'f»i niln.doaii, ki iia jo preživljala skupaj 1 rojstni hiši. Iz njegovih brst i i;im razbral,' da
79
m bil zadovoljen s svojim takratnim življenjem. Iz pisma je zvenelo prikrilo jadikovanje, ki me je spravljalo v začudenje, zakaj do tedaj sem mislil, da sta bila moj oče ln inuii popolnoma srečna in zadovoljna drug z. drugim.
V	naslednjih pismih je la tožba rasla. Oče je p'sal soslri vsak teden, ludi takrai, kadar jo je !!sli čas obiskal. V pogos em dopisovanju pridejo do izrazi iu do pripovedovanja vsi, celo najmanjši dogodki. Ko srni bral ta pisma, .sem se spomnil vseh ti Mih takratnih navad in doživetij, ki so spel eži-vola pred mojimi duševnimi očmi. Vse le malen-kozli pa je spremljala rabin etožnesi, ki je pričala, da so Lila med očetom in mr.lerjo, ki sem ju imel -za Iako edina, nepopravljiva nasprotja.
Videl sam pred sabo očela takega, kot me ie puslil k ,-obi v sob ob sedmih zjutraj. Obleče.i ie bil v dcmačo cbiekp, ZnjOrkovala sva skupaj, nato srni moral jaz ob c.-mitl ciiili v šolo. Prej eva z ocete.m nakralko ponovila, kar tem so imel za ilsii dan i:Siii. Mati je vstajal:! inncgo pozneje k< i midva in odkar sem jaz hodil v šalo, je. r.5e *pal v drugi sobi, da ja ne bi tako zgedaj budil.
.laz. sem bil pri leh skupnih zajtrkih Iako zadovoljen. Lahko sem klepetal po mili volji o nadlogah, o branju, o svojih tovari&ili.
Oče je v pismih ludi govoril o leh juh'8ii.:'li so--lankih, a videlo se je. da mu je bilo zelo loži,o zaradi tega, ker jo v leh pogovorih polagam? .spoznaval. da se je mati malo brigala zame. To ga jo bolelo. Takrat je napisal nekaj besed, ki so se mi zdele preroške, ko sem videl, da se je pozaej) ie* Iako j.gcdl:o, če«ar se je 011 bal. SpraSsval se je: Kai bo neki z. otrokom, če bi si pripetilo, da no bi imel več mene?:
Ob desetih sem se vračal iz šole. Oče je bil takrat že v pisarni in ves pri delu. Jaz sem navadno imel ludi kako nalogo, tako, da nisem ujela videl do drugega zajtrka ob pol dvanajstih. Takrat je prišla v obednico i ud i mati, oblečena v jutranjo obleke, ki ji je Iako dobro priatojala, ker jo j? zt!o skrbno izbrala. V prznejtih letih jio očetovi smrii se mi jn vedno loži'o po teh razgovorih z. očelom in materjo, posebno kadar sem ob isli uri sedel pil mizi med njo in med gospodom Termoatlom«
V	očetovih pismih snn bral, da sla bili srci očeta in matere ločeni že ledaj, ko sem jaz. mislil,
da »la najtesneje združeni, ko je moja slnovska ljubezen videla v njiju eno samo bitje: starše.
Oče je mater zelo ljubil in čutil je, da ga om
ue ljubi. Ta svoj občutek je vedno izražal v pismih, pa ie na ester in roba! način. Ni povedal tega nPi naravnost, a jaz sem dobro razumel skrili pomen njegovih besed.
Kakor jaz tako je bi! tudi oče molčeče narave. He bolj ko.t jaz. Urez, besede je piHlil, da w> so vgnezdila med njiju nesporazumij;ma in nasprotja. Razumel sem. zakaj ji ni mogel ničesar reči-ljubil jo je, .-.'am ga je bilo preti njo, bal se je le groiovske ženske, ki je bila luko ponosna iu iako različna cd njega, ki je bil najiol kmečki sin. To ga je mučilo, a si ni nikoli upal Izgovorili odločilne brsede, ki bi bila vse razjasnila.
V idel sem iz. leh litiov, da sem se vrgel jesta po oiieiu, Jj!jia si bila podebna samo najina značaja, temveč prav Iako najini nesreči.
Pisma so bila pclna vzdihov in .ožba, ki jih mati ni nikoli slutila. Oče ji ni ugajal, kljub temu, da je imel toliko dobrih lastnosti, 011 pa jo je ljubil. Edina njegova krivda jc bila. da ni znal na zunaj pokazati, kako dober, kako plemenit in občutljiv je bil v svoji duši.
Že v prvih pismih sem srečal ime gospoda Termonda. V enajstem ali dvanajstem — ne spominjam se več natančno — me je pa pretresel krik trpljenja, ki ga je ta človek povzročal mojemu cčelu. Koke so se mi začele Ire.sii, oči so se mi napolnile s solzami.
Pravni nasveti
Skrajšani vojaški rok. F. G. Ce je bil oče dveh sinov ob priliki nabora prvega sina star nad 60 let in če je bil drugi sin tedaj star najmanj 17 let ima starejši sin pravico do skrajšanega devet mesečnega roka. Prošnjo za skrajšavo roka je vložiti pristojnem komandantu vojaškega okrožja najkasneje v treh mesecih od dne, ko je bil prvi sin potrjen na polni rok. Oči vidno ste rok za vložitev prošnie že zamudili. .
/a orožne vaje ni odškodnine. J. J. Sv. M. Ni zakonitega predpisa, po katerem bi dobili podporo, za čas ko ste pozvani na orožne vaje. Orožne vaje so zakonita dolžnost vsakega sposobnega vo-
Zilravniškn. Neki mož nenadoma obolel. Policah so k njemu domv ega zdravnika, da bi pa I ■»olj držalo, Še. nebesa tujega zdravnika. Oba »»Poda -a slučajoo Ko-fa? 1'vis'a k bolniku, 'tofila sla v,ak na eno ban pcMelje iu vsaj; ja ri!el z desnico pod ode-v levici pa držal uro. j® i1' liito, pravi p-vl
0	ravni k čez, nekaj Ča»J.
sa pn zdi, da je Io krlalmka, pravi drugi. Maj časa sla ss prere-:?'a, poleni pa sta skle-lU»> ''a bolnika preišče-Ko pa mu odgrntla ede-0, sla držala za roko — If"? drugega I Kužna bolezen. Ameri-j «v!jeiij«ka zavaroval-'C!u<- izdala pcdalke o j^.'1'vosli nipd njenimi "" , katerih Sievilo zna-Okrog 19 milijonov. U »» razvidno, da ja "o Icio 1B80, rposieva-
aihf e t me«eev. ena flholj Zdravih lel za Ze-Nene državo' i„ Kana-
bašni aliV<!st Ilalnreč
B ijn , 7" l€:l° 11)29
1	< ?>» Zelo se SzlHvU število
111 kužnih h,
f<*M»H«mi««>H«MHH>*«W»m«HMI«t»
| Hector Malot:
| Brez doma.
•	Roman,
t ***************
i
!
z
........i
na-užnib bolez-
Ako naju ne bi bil živinozdravnik odslovil, mislim res, da bi na prošnjo otrok igrala še dobršen del noči.
Pustilo jih, naj gresta spat!,: je zjutraj ob sedmih morata že zopet biti pokoncu. :c
A ni naju pustil proč, preden nama ni ponudil večerje, kar nama je bilo prav prijetno. Tedaj je v zahvalo Capi zaigral svoje najveeelejše komade v veliko radost otrokom. Bilo je že skoro polnoči, ko sva odšla.
Mesto Ussel, ki je bilo sinoči tako mirno, je bilo danes zjutraj polno trušča in življenja. Še pred svitanjem sva slišala iz najine sobe, kako so neprestano po tlaku ropotali vozovi, brzeli konji, mukale krave, meketale ovce in kričali kmetje, ki so prišli na sejem.
Ko sva prišla doli, sva videla, da je dvorišče najine gostilne napolnjeno z vozovi, zapletenimi drug v drugega, in /. vozov so poskakovali praznično oblečeni kmetje, ki so z vozov pomagali svojim Ženam. Potem so se vsi otresli in žene so uravnale gube svojih kril.
Na cesti je tok ljudstva hitel na sejmišče. Ker je bilo šele šest, sva hotela pregledati krave, ki so biio že tukaj ter sva hotela že v naprej izbrati svojo.
Oj, te krasne krave! Bile so vsake barve in vseh' velikosti, ene debele, druge stihe, one tam s telički, in zopet s tako polnimi vimeni, da so se skoro vlekla po tleh. Na sejmišču so bili tudi rezgetajoci konji, kobile, ki so liza le svoje žrebičke, debeli prašiči, ki
so rili v zemlji, pujski, ki so cvilili, kot da jih žive derejo, potem ovce, kokoši in gosi. A kaj nama mar! Imela sva oči le za krave, ki so prestajale najin ogled mežikajoče s trepalnicami in premikale počasi svoje čeljusti, ker so mirno prežvekovale ponoči zavžito
.hrano, ne da bi slutile, da so zadnjikrat jedle travo domačega pašnika, kjer so Vzrastle.
Po polurnem sprehodu sva jih našla že sedemnajst, ki so nama ugajale, ena radi teh, druga radi
• '• tlru8'ih lastnosti, tri, ker so bile rjave, dve, ker sta rekel. :>Jutri bili beli, kar je seveda med Mattjo in menoj vžgalo prerekanje.
Ob sedmih sva šla k živinozdravniku, ki naju je že čakal ter sva mu iznova razložila, kakšne lastnosti mora imeti krava, katero bova kupila.
Zahteve so se združile v dveh stavkih: mnogo mleka naj da in malo naj žre!
»Ta mora biti dobra, : je menil Mattija, ter je .pokazal na belkasto kravo.
..Mislim, da je ona boljša,« sem rekel jaz, in pokazal na rjavko.
Živinozdravnik je med nama vzpostavil soglasje s tem, da se ni ustavil niti pri eni niti pri drugi, temveč da je šel k tretji: bila je to majhna kravica šibkih nog, rdeče dlake z rjavimi ušesi, s črno obrobljenimi očmi in z belkastim obročjem okrog gobca, Glejta, ta-le krava je iz Rouergue-a, in bo ravno prava za vaju,« je rekel.	t
Majhen, šibak kmetic jo je držal za povodec. Njega je vprašal živinozdravnik, koliko ceni kravo. »Tri sto frankov!;,-
Že se nama je prikupila ta mala živahna in ljubka kravica hudomušnega obraza, a zdaj nama je upadlo srce.
Tri sto frankov! To že ni bilo nič za naju, Jn
jaškega obveznika, kakor je n. pr. plačevanje davkov zakonita dolžnost vsakega davčnega zavezanca in torej ne morete zato zahtevati kakšne odškodnine, ko vršite to dolžnost.
Zakoniti dediči. L. P. Oče je umrl brez oporoke. Zapustil je ženo, poročenega sina Janeza, hčer Franco in 3 vnuke po že umrlem sinu Tonetu. Kako' se bo premoženje med dediče razdelilo? — Ker ni oporoke, dedujejo le »zakoniti« dediči. To so žena in otroci. 2ena deduje poleg zapustnikovih otrok in njih potomcev eno četrtino premoženja. Poleg tega ima kot naprejšnjo volilo pravico do vseh premičnin spadajočih k zakonskemu gospodinjstvu. v kolikor te stvari sama potrebuje. Otroci dobe ostale V\ premoženja. Sin Janez M, hčerka Franca in >/, in otroci pok. sina Toneta skupaj % premoženja.
Zaslužek otrok na domačem posestvu. A. S. v K. Odkar ste se vrnili iz vojske, ste delali z drugimi otroci na domačem posestvu pri stariših. Večkrat Vam je oče omenil, da boste prevzeli dom, dasi niste najstarejši. Sedaj pa nočete dalje čakati — izgleda da bo drugi brat prevzel — pač pa hočete terjati od staršev zaslužek za zadnjih 12 let, kakor bi ga drugod zaslužili kot hlapec. — Zelo redki so primeri, da bi otroci na kmečkem posestvu delali starišem po dogovoru za plačilo. V morebitni tožbi boste morali tak dogovor dokazati. Drugače se pa smatra, da je odrasli domač sin za svoje delo na posestvu povsem plačan z obleko, hrano, obutvijo in denarjem, ki ga ob raznih prilikah dobiva od staršev. Tožiti morete kvečiemu zaslužek zadniih 3 let, ker mezde poslov itd. zastarajo v 3 letih.
I. in A. I. v H. pri O. Vaše navedbe niso dovolj jasne, da bi mogli točno odgovoriti. Kdo je lastnik vinograda in kakšen vžitek ima mati?
Pozor gozdarji in trgovci!
Nabavite si prvovrsten izdelek sekir in plankač, katere pošiljam po nošti. — Cene nizke. — Za vsak komad prevzamem Garancijo. Trgovcem dnem popust. MATEVŽ KRMELJ, Log, pošta Škofja Loka.
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo sarao polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoie pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Krasno posestvo
naprodaj z vs> mi novi-mi gospodar, poslopji kritimi / opeko in vn m inventarjem. • Redi se lahko 8 glav govedi Cen 1 80.000 Dir. Lask nik BchoričJurij,Hrast št.4, p. Vinica, Slovenja
1.000 Din tedensko
zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju, /nainko za odgovor. -Tovarna Kosm s. Ljubljana. pošt predal 307.
Pomaranče in limone
italjanskega in španskega izvora in ze en-jave vedno sve/e prvovrstno blago nu li Ce-lestina Glavnik Ljubljana, Pogačurjev trg 1.
Hrom za podnbarsko UUM6J obrt sprejmem v pouk Dragotin Hro-vat, Domžale 11.
Vestno pomočnico
za trgovino / m »šanim blagom sprej "> m s prvim marcem. Helena Meden Begunjo nad Cerknico
Prodam T™!*!
rabljen koleselj. Naslov se iz e v podružnici ■rSlovenca': v Novem m»stu pod značko: »Ugodna prodaja'.
Hroiaškega vaie»ca
sprejmem la oj Hrana in stanova je v h š . Franc Peternel, krojač, Trebelno pri Mokronogu, Dolenjsko.
flzamem v naiem
tudi večje i osestvo v "kraju Kamn k ali Ko-čeve. Eriaver Marlin, Padežšt. l.Zabukovje, p Sevnica
Hmefski fant X.
in pošt-n. va en službe, v starosti 18 let želi slu/.no pri obrem in pošt1 nem gospodarju. V. šč vseh kmetskih opravil, razumen in dober delavec. Naslov v upravi pod štev. 1636.
Honašlfe^ vajenGa
iz, po-tene hiše s| rej-mem takoj. Ivan Me en Be u je nad Cerkn co.
Fanta 0(1 15 let "aprej ramo sprP me,n ^
vini. Ivan Pezdir. Kre-zoviea 27 pri Ljubljani.
Mizarski pomnčnik
išče službe k erkoli. Naslov pri upravi pod štev. 1582.
Rabim oaznika ztuo
za -o-estvo na Dolenjskem. Proste njive, stanovanje, drva in užitek 2 krav. V pošt v pridejo le sadjeiejci in vinogradniki. Nastop v enem mesecu. Ponudbe na Josip Javornik, Žalna, p. Višnja gora.
14—16 letna, po tenih tar-ev se sprejme na več em posestvu blizu Liubljane v pomoč /.a notranje hi no de.o. — Biti.m ra pri'na. poštena in ubogljiva. — Plača po dogovoru. Dopise na u ravn š'vo li ta pod »Pr dna deklica št. 1562.
Deklica
Dva vaienca
za k naris vo
s rejmem. Hrana v hiš>. Zabjek L, koinr, Zgor. Hrušica pri I. u-bljani
Kmetsko dekle. ft°;no
srdtlnjih let, vajei o doma e kuhe in živinoreje i š č •• m za Ii poiestvo v kamni<k okraju — Za dekh k se ne misli omožiti dosmrtna s už.ba. — Po-midbi- na upravo Domoljuba pod št. 150i.
poštenega, kmetskih -oarsev sprejme n ta-koj. Hrana iu stanovanje v hiši. - Ciril Zrn c, Bi gunje 78 pri Lescah.
16 do 20 lel starega /a kmečka dela s rejme A. Jager. Iiobrunj" št. 12. 8p. Hrušica.
pomignil sem živinozdravniku, naj gre naprej. A on mi je pomežiknil nazaj, da moramo šele prav vztrajati.
Potem sta pričela barantati: ponudil mu je sto-petdeset frankov; kmet je popustil za deset frankov. Živinozdravnik jo ponudil stosedemdeset; kmet je zahteval dve sto osemdeset.
A ko sta prišla tako daleč, ni šla stvar tako naprej: namesto, da bi živinozdravnik ponujal, je pričel natančno ogledovati kravo, češ: noge so prešibke, vrat jj prekratek, rogovi so predolgi; ima pretesna prsa in tudi vime ni dobro razvito.
Kmet je odgovoril, da nam pusti kravo za dvo sto petdeset frankov, ker vidi, da se spoznamo in bi rad, da bi krava prišla v dobre roke.
Tedaj sva se oba prestrašila, ker sva mislila, da ie slaba krava. Zato sem rekel: Pojdimo gledat še druge!«
Po teh besedah je kmet sicer nerad popustil se za deset frankov.
Tako je polagoma znižal ceno do dve sto petdeset trankov, a pri tem je ostal.
Živinozdravnik me je dregnil s komolcem, češ, da vse, kar je slabega rekel, ni res in da krava nikakor ni slaba, temveč izvrstna. A vendar ie bilo dve sto deset frankov velika vsota za naju .. . Med tem je Mattija lazil zadaj za kravo; izpulil Ji je dolgo dlako iz repa, in zato ga je krava brcnila.
I o me je odločilo:
»Naj bo za dve sto deset frankov,« sem rekel, ker sem mislil, da je s tem kupčija zaključena.
. lztegnil sem roko, da primem za povodec, a kmet mi ga še ni izročil:
»Kaj pa napitnina?« je vprašal. ^•i-?-Stal° Je ,novo Prečkanje, in končno smo se
tortjt še Star°V naPUnine- °ata,i 80 ™ 8*
Zopet sem iztegnil roko in kmet jo je prijateljsko stisnil, češ, ker sem dober prijatelj, gotovo no bom pozabil na likof.
Za likof sva plačala deset soldov. V tretjič sem hotel prijeti za povodec, a prijatelj kmetič me je zopet ustavil.
Gotovo ste prinesli povodec s seboj?« je vprašal. Jaz sicer prodam kravo, a povodca ne prodam.«
A ker sva prijatelja, mi hoče rad prepustiti povodec za trideset soldov, kar ni drago.
Morala sva imeti povodec, ako sva hotela voditi kravo in dal sem v božjem imenu še onih trideset soldov, tako da nama jih je ostalo le še dvajset.
Naštel sem torej dve sto trinajst frankov in četrtič sem stisnil roko.
»Kje imate pa vrv?« je zopet vprašal kmetič. »Prodat sem vam povodec, a vrvi ne.«
Za vrv sva plačala dvajset soldov, zadnjih dvajset soldov!	* '
Ko sva plačala, je bila končno krava najina s povodcem in z vrvjo vred.
v Imela sva kravo; a zato nisva imela niti beliča vec za njeno in naso prehrano.
™iJDtilaJat bwak ,je rekel MattiJ'a> »kavarne so polne ljudstva, m ako greva vsaksebi, bova lahko
sfužifa I VS	bWa lahk° d° Ve6era pl'ecei za"
Popeljala sva kravo v hlev naše gostilne in tam sva jo privezala. Potem sva se spravila na delo, vsak
v svojo stran in zvečer, ko sva preštela denar sem
štiri franke petd-<
napoS[agSjj£vanaonuta,a 8 ^ * «*>i
Kako nvaležen sem bil Mattiji za njegovo pomoč,
ni, pač pa se je nevarno razširila druga kužna bolezen — samouinor.
Tovarišev iščemo., priliki socialističnega kongresa so katoličani nekega francoskega mesta m-lepili polno letakov * deče vsebine: »Iščemo socialistov in koniunisloT za negovanje gobavcev, jetičnih in drugih bolnikov z nalezljivimi bolei-nimi; dalje za vzgojo domačinov v Novi Zelandiji, za odgojo Eskimov in " izobrazbo divjakov — brei zavarovanja proti nevarnostim in brez nagradek Ni znano, če je imel ti oklic kaj uspeha, W rdečk«rji prepuste t«" mesta rajši katoliški® misijonarjem.
Različna sreča. V številki Illustrlertes BM čitnmo to-le zanimivo do-godbico. Velik hotel » snažilca jedilnega orodja. Javi se možakar, brrt ovratnika, z zakrpanitnj hlačami in „ Čevlji. Sprejet. Takoj g« na delo. Vzdihuje in * ži žlice, vilice in nože®
smirkovim papirjem.
Ho-
telski ravnatelj, ki ravno hodi okrog in pregM* je, zapazi vzdihujočega moža. Stooi k ujemu ® mu položi roko na rani0' »Poglejte, .prijatelj, 1® sem začel ravno tako, f
kor vi - iji kaj eeni nes? Lastnik hotela!
da-
Sedela rn m,z0 se menila, mati pa je
zapečku že težko čakala kdaj bo odšel. Po dol-rem molku pravi fant: Saj te ne morem zapustiti-Mati je (o slišala in brž dejala: O, lahko, |aj so vežne duri šc odprte.«
hJiener fflesse
8, do 14. marca 1931 (Rotuuda do 13. marca)
Posebne priredi Ive: Pohištvo / Reklama / Salon za modno Uo-žuhovino / Razstava antikvitet in umetnin Razstava »Novodobnega obratovanja-« Mednarodna razstava avtomobilov iu motornih koles Sejm železnega in patent, pohištva I Razstava hranil in nasladi) / Stavbarstvo in gradnja cest / Tehniške novosti in izna;dbe Poljedelska in go?dsrska razstava Avstrijska lovska razstava Poljedelski stroji in orede
Nobenega vizuma! S se msko izkaznico in potnim listom prost prestop m meji v Av-stri o, Ogrski tranzitni vizum se dobi nj meji proti predložitvi sejmske izk 'znice. Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju ter na zr.ikoplovih, Po;asnila vseh vr.t kakor tudi sejirske izkazni.e [po Din 50'—) se dobe pri
Wiener Mcsse A. G. \Vicn VII, kakor tudi — v dobi lip&kega pomladanskega ler a — pri Auskunfssttelle in LeipjijJ Oesterr. Mesaehaus in pri častnih zastopnikih v Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji »Putnik«, Dunajska cesta 1 En podružnic* Hotel »Miklif« vis a vis kolodvora
Cmetje, pristopajte v Kmet. zvezo! Kmetska zveza zastopa koristi kmetskega stanu !
ČEBELARJI!
Vse čebelarske potrebščine dobite najceneje pri
FR. STUPICA, železnina, L i u b I j a n a , Gospcsvetsk« t.
in LEPOTE
z znamko „Er. S A". > A
Ulijino mlečno milo posebno
lino cvetno milo.
Mlljinu kreme milo zelo b laso delu oče.
Hnmenjakovo milo, tu li za
otroke.
Glicerinovo milo, tudi za raz-nokano kožo
Boraksovo milo za solnčno
pege.
Katranov« miio za glavo in lase.
Milo, za britje, higijensko Jisto, vsct.ujo medlolaak« Uuliro ueluju-.e ststnv.no, ki so potrebne /a -dravle ti-lop,to. Ivlor jih mkrai poskiiii. Jim ostano zvost.
Storile tudi Vi tako.
pomngato bo tudi Vam!
IJ poŠto 5 kosov mila v |v ljubili izbiri. Po so noStic tlmiar tia ■ rej i Din, tirez vseh dit'jiljih stro Lov. nt b povzetje 'i 62 Oin. Zrav.-n
K -ll.rj -va ..Blso-Orf me" i omilila za za {'itn lira In kožo •'■isu-ininaUa a rast a», /a lm-nn poslanih •10 lini 2 lončka brn- vseli . uilniih »ir fikov n i s povzetjem liia. Elsudoiit krcn:a za zobe IMn 8'8H, Elsa-Slanino, za nra-ijo iflav,- U u 3«1, lsa-Sachet ftišci-a lil zimoa Iliri <i"i>> - Naroda so ori lekavuarju
E»«Efd V KI r». Sinil Sta Donta Elsatrg 1«
SAVSKA BANOVINA.
VII dražba „Divie kože"
#•*!• se vrši 23. marca 1.1. v prostorih Ljubljanskega velesejma. — Lovci! Izkoristite to pr ložnost za ugodno vnovče-vanje blaga ter pošljite kože na naslov: „Divja koža« Ljubljana—Velesejm.
nijun. s».f> Mu riijava. »ovoja Uli <tiw, tolečji ko«
e. nI lioks
tirni liikt	rujavi lioks
Vsi čevlji so solidno izdelani. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
Trgovski dom
MemMil Celic st. 19
Veliki ilustrirani cenik zastonj!
Kmetje, oklenite se Kmet. zveze!
80
a razlika !< Nagovorjeni
oboko vzdthno in odgo-»rl: »Poglejte, gc?pod vnatelj, jaz sem začel »t hotelski ravnatelj — kaj sem danes? Snaži-- J Jedilnega orodja! Kak-tia razlika!«
Ni naletel na pravega. Ilad časnikar jc napravil ?Iet na deželo in na po-u naletel na kmeta, ki * mu je zdel omejen in eveden. Ustavil se je l:r J" voščil dobro jutro, "po jutro imamo, kaj ga je ogovoril. — 'rav lepo,« je odvrnil mehe ter se naslonil na "e», »a danes bomo imeli e dez.< »Tako? Iz česa a to sklepate?, je ove-J'1 vprašal mladi žur-ahst ter brž vzel svinč-« v roko. »Gotovo se avnate po pregovoru: . . ?arja, pastirja ono-»na. kaj ne?« -O, nika-°„xne>'< ie odvrnil kmet, KLP1 ?em si"°či radio ?. . al in pa vsi današ-IMutranj. Tisti imajo -o
Sa cesti oslepel. To
'»iJ^i, Gustav Tomis US& kako so varili amva ske tra5niee. Zar-ultramodrikaMa) Iu« mes,u oslepila
ker brez njega ne bi bi! nikdar mogel zbrati onih dve sto štirinajst frankov.
Privoščiti sem mu hotel veselje, da sme peljati kravo in bil je ves srečen, da jo je smel vleči za povodec. Jaz pa sem hodil zadaj. Šele, ko sva bila zunaj mesta, sem sedel polog njega, da se pogovarjava kot po navadi, predvsem pa, da ogledujeva kravo:
Nikdar še nisem videl lepše od naše!
Da sc nama krava preveč ne utrudi in tudi, da ne prideva prepozno v Chavanon, sem sklenil, da prenočimo v oni vasi, kjer sem prebil prvo noč svojega potovanja z Vitalisom, v oni stelji, kjer je Capi spoznal mojo žalost in kjer je bil legel poleg mene ter mi položil tačko v roko v znamenje, da je moj prijatelj. Od tam se bova drugega jutra napotila, da prideva zgodaj k materi Barberini.
A usoda, ki nam je bila do tedaj tako naklonjena, se je sprevrgla in je prekrižala najine načrte.
Odločila sva se, da bova delila pot na dva dela, in da bova odmor porabila za obed, predvsem pa za obed krave, ki se bo pasla ob cestnih jarkih.
Proti deseti uri sva našla kraj, kjer je bila trava zelena in gosta; tam sva odložila torbi ter zapodila kravo v jarek.
Sprva sem jo hotel držati za vrv, a bila je tako mirna in tako pridno se je pasla, da sem ji kmalu ovil vrv okrog rogov ter sem se usedel, da pojem svoj kruh.
Medtem sva pobrala torbi in godala.
»Kaj, ako ji zaigrani nekaj na rog?«, je rekel Mattija, ki nikdar ni mogel mirovati. »V cirkusu Gas-sot smo imeli kravo, ki je rada poslušala godbo.«
Ne, da bi še kaj vprašal, je zatrobil Mattija paradno fanfaro.
Pri prvih glasovih je krava dvignila glavo, po-
tem pa se je, preden sem jo mogel zagrabiti za rogove in prijeti za vrv, spustila v besen dir.
Midva za njo. Drvela sva in klicala na vso moč.
Zapovedal sem Capiju, naj jo ustavi. A saj veste, za vse ni mogel biti nadarjen. Pes ovčar bi skočil kravi v nos, a Capi, ki je bil učen, ji je skakal v noge.
Seveda jo to ni ustavilo, le še nasprotno. Tekla je naprej in mi za njo. .
V diru sem ves čas vpil na Mattijo: .Osel neumni!? in on je z zasoplim glasom klical nazaj: sNa-bunkal me boš, zaslužil sem! :
Počivali smo bili in jedli kaka dva kilometra pred neko veliko vasjo in proti tej vasi je drvela naša krava. Seveda je tekla v vas in ker je bila cesta ravna, sva kljub oddaljenosti lahko videla, da so jo ljudje ustavili in prijeli.
Jela sva hoditi počasneje, saj krava ni bila izgubljena. Zahtevala jo bova le od vrlih ljudi, ki so jo ustavili, in vrnili jo nama bodo.
Bliže sva prišla, več ljudi se je nabralo okoli najine krave, in ko sva končno dospela do njo, je bilo zbranih že kakih dvajset mož, žena in otrok, ki so naju gledali in se prepirali.
Menil sem, da bom le zahteval kravo in že mi jo bodo vrnili, a namesto da bi nama jo dali nazaj, so nama stavili vprašanja za vprašanjem, odkod prihajava in odkod imava kravo.
Najini odgovori so bili enostavni in lahki. A nisva prepričala teh ljudi, in nekaj glasov je menilo, da sva ukradla kravo, ki nama je ušla In da naj naju zapro toliko časa, dokler se položaj ne razjasni.
Grozen strah, s katerim me je navdajala beseda zapor, me je zmedel v najino pogubo: prebledel sem in ker sem bil od teka še ves iz sape, se aisem mogel zagovarjati.
Do 50% cenejša zimska obutev
Po vseh deželah ie kosila hripa, pri nas v Jugoslaviji najmanj, za kar ^ moramo za-hvaliti nizkim cenam naše ,um'jaste obutve! - tr hod ^ ^me v pon.lad ,e zdrav,,., najnevarnejši. - Izkoristite zato pri iko, ki Vam jo nudimo
s ponovno pocenitvijo gumijaste obutve.
Mesto, da spravimo zimsko obutev v skladba, smo se raje odločil, da jo prodamo za nižjo ceno in s tem o varujemo n< ge odjemalcev pre. I obolenjem. - Vsi, ki vam proračun za rodbin ko obutev dela težave, pridite k nam.
Pri nas morete dobiti obutev skoro zastonj.
Nckfltcrc	aKuIita t m fatfnlo v nnpptku se/nnft Din 190 —. smo znižali na
Vrsta ;;652-70 Za vaše otroke smo priredili za mal denar toplo in udobno obutev.
Primerno za šolo.
-te ženske obutve, ki so ve'jale v pofetku sezone Din 190-I);n 99 —, otroške od Din 60' na Din 29'—.
Vrsta 1025-82 V galošah varujete svoje zdravje in svojo obutev.
Prodajamo jih v raznih barvah.
M-
m.-
m
Vrsta 989i-70 Z a Va.se male generale imamo celogum jaste škornje po neverjetno nizki ceni.
V rs a lf(8a-7S Celogumijasti snežni čevlji s toplo podlogo in | atentno zaponko. Vaše noge i odo ohranile tople in suheob najslabšem vremena.
Vrsta 1N1 -->1 Priljubljeni ruski škornji, ki se nosijo preko čevlj-v, z meh imi go enicami, okrašen mi z oorobkom iz. krimera.
Vrsta 0697-70 Sikornji iz tople dtrfile klobučevine do kolona. Podpiat in stranski del iz gumija. Prikladni za vse ki izv, šu jejo svoj poklic v mrazu.
Brezobrestna posoiifa
za zi 'avo hiš. za nakup hiš ili posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svoj m članom
. iiJugrad"
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. l. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1.
Pravila proti plačilu Din 5 — v znamkah. Za ... odgovor prosimo znamko. Uradre ure od 8—12 in od 14-18.
PREKLIC. Podpisana Štupar Marija, gostilni, žarka in-trgovka na Mlaki, preklicujem vse žaljivke, ki sem jih kjerkoli izrekla zoper g. Kern Jožeta, tesarskega moistra in les. trgovca na Klancu, kot neresnične in jih obžalujem. Zahvaljujem se g. Kernu, da je odstopil od tožbe. — Štupar Marija,
Prametnl zasad za premog
d. d. Llubfana
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
Pr BIH U"? domači in inozemski za domačo " kurjavo in industrijske svrhe
Kopa&fti nremog vseh vrst
KOtžS. livarniški, plavžarski in plinski
Brlkeie.
Premeta! »«oi za premog d. d. n Lublani
Miklošičeva cesta št. 15, I. m -dstr.
inserirajie v „Slov. lista f"
Mnogi Ijudfe kašljajo
• "	nt tr e a p .učnem k*t. ril in teiti
prehlajcn ii. Varujte se piavčaso«« i i bite
Sulfolan
'lanu] r zatukii vpurahe se frflfrj zmauiSuje, boli v h run h i ju h in pil«1' pn pnjenjujejo.
Do biva sc r vteh lekarnah i« I"
edivrm »rniz'0'nlru
Apot. AR KO Zagreb
ilica 12
Zadružna Gospodarska banka d. d.
V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON STEV. 2057, 2470, 2979.
VLOGE NAD DIN 4SO milijonov
Sprejema VLOGE — daje KREDITE, eskomptira MENICE - Nakazila - akreditivi — Borzna naročila.
Izdajatelj: Dr. Frane Kulovee. X'
PODRUŽNICE:
BLED	CELJE
KOČEVJE KRANJ NOVI SAD SOMBOR SIBENIK
KAPITAL IN REZERVE NAD DIN 16,000.000-
DJAKOVO
MARIBOR
SPLIT
IzvrSuie vse bančne posle na kulantne:e.
Urednik: Jože Količek.
Kupuje in prodaia VALUTE, ČEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE'
Safes - deposits. — Prodaja srečk.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel