Pred velikimi doaodki. .•r***_w!-^»«*!a- ^^Ba^^^ -¦f"«Ss^__®' Na pragu velike bitke v^Galiciji. — Naša arrnada ima ugodno stališce. — Genaral Auffenberg navdušuje vojake, — Kaj pripovedujejo siovenski junaki. — Častniki iz Nemčije hvalijo slovenske vojake. — Nova zmaga generala Hindenburga. — Črnogorci in Srbi pri Foči odbiti. — Dva srbska bataljona ujeta. — Srbi nevoljni na Ruse. — Trosporazum preti Turčiji z vojsko. — Na Francoskem se bitka ni končana. — Antwerpen pred padcem. — Po- samezni slučaji kolere v Avstro-Ogrski. -- Grozen potres v Aziji. Armada molilcev. V hudih 6asih živimo. Kri se preliva na bojnih poljih. Sovražni^i nas obdajajo od vseh strani. Lakota, kuga trka na naše duri. Naše upan^e v teh dnevih stiske in groze je naša armada, ki se boripogumno in Tstrajno za dom in cesarja. Vemo pa: ,,Ako Gospod ne zida hiše, zaman se trudijo, ki jo zidajo". Ztito se obračamo zaupno k Bogu, da blagoslovi naše avstrijsko orožje in mu da zmago. Zatekamo se k Bogu zlasti v tem mesecu po priprošnji preblažene Device Marije, Kraljieo sv. rožnega venca. Mesec oktober, posvefien sv. rožnemu vencu, naj zbere vse Marijine otroke v arinado molilcev, Ze od nekdaj se moli v vsaki dobri slovenski hiši zvečer skupno rožni venec, zlasti po zimi. Kjer se to dozdaj še ni zgodilo, tam začnite sedaj! Kjer imate vaško kapelico ali v hiši kako Marijino podobo, laun ji zažgte sedaj po večerih luč, ki naj vas opominja k goreči molitvi. Naj bodo to kresi, ki bodo goreli po vsej slovenski domovini v znamenje, da se dvigajo naša srca zaupno k Mariji, ki je že tolikokrat izprosila zmago katoliškemu orožju. Naši slnovi, bratje in očetje, se borijo z orožjem v roki proti sovražnikom, mi doma se pa strnimo v močno armado molilcev, da nam po Marijini priprošnji nakloni Bog zmago in -fiasten mir! Naši poslanci opravičeni. Zadnja leta so godrnjali že marsikateri stanovi radi velikih bremen, katera smo nosili davkoplačevalci za vojaštvo in oboroževanje. Vsako leto so stavile vojaške oblasii in vlada večje zahteve na ljudske zastopnike v delegacijah in državnem zboru. Kakor vidimo sedaj v resnih časih svetovne vojske, so bile te zahteve vojaških oblasti in vlade popolnoma upravičene. Painetni iti razsodni zastopniki so tudi stali vedno na stališču, da mora biti država na vse pripravljena, naj stanejo priprave, kar hočejo. Sedaj, ko vsakdo, tudi manj šolan človek, uvidi, koliko škode bi se lahko celi državi povzročiln. če bi ne bila tako preskrbljena z vsemi sredstvi, kar jih potrebuje vojaštvo v vojski, pač z mirno vcstjo in lalikim srcem opozarjamo naše 6itate;lje ha stali&ee, katero so zavz.em.ali pri vsaki priliki zastopniki Slov. Kmečke Zveze. Kadarkoli je prišla od strani vlade predloga za vojaške potrebščine, so glasovali do zadnjega moža za njo. Neštetokrat so bili ljudski sloveu• ski paslauci v iiajhujšeni boju z vladoh toda vsikdar so ji dovolili vse, kar je potreliovala za oboroževa.ije. Se več; pozabili še irsmo, da so bili poslanci vefikrat v najhujši obštrukciji. Ostavili so jo takoj, 6e je bilo treba dovoliti novih rekrutov, velikih svot za ladje in za vojaško opravo. Politični nasprotniki so zaradi tega napadali poslance S. K, Z. Toda oni so vedno dobro preudarjali kot zvesti državljani, da je nujna potreba, da se država oborožuje, 6e še morajo davkoplafiovalci nositi tako vej:ika bremona. Kako smotneno, zares patrijotično delo so poslanci s tem nastopom izvrševali, dokazuje dovolj svetovna vojska. Ljudje božji! Pomislite samo, kako bi se državi, cesarski rodovini in vsem državljanom godilo, 6e bi ne bila Avstrija tako sborožena in na vse pripravljena že ve6 let sem. 2e 1. 1908. bi bili Srbi in Rusi planili nad nas, če bi ne bili vedeli, da smo dobro pripravljeni. Kako bi se najn sedaj godilo, ko mrgoli sovražnikov na vse]i mejah! Ti bi plauili nad nas, pustošili naša polja, plenili našo domove. Izgubilo bi ljudstvo v krattfem času svoje imetje. Bremena, ki smo jili nosili kot davkoplaCevalci, se nam povračujejo že sedaj stotero, Na Spodnjem Stajerslcem in pa na Kranjskem imamo mnogo ubogili, revnik beguncev, ki so morali bcžali iz iz'iO(iT;e Galkije, z cioje, k]er nastopa kruti sovražnik. Poglejte te siromake! Prei so živeli mirno na svojih doraovih kakorvi sedaj; uživali so srečo med svojimi ltjudnii pod mogoSnim varstvom države; sedaj pa bežijo v tuje kraje, da bi bili varni pred Rusi. Na lirbtu nese žena vse imetje, zavezano v culico; mož vodi vse premoženje seboj, to so sestradani, ubogi otroci. Žena išče svojega moža, mož svojo ženo, otroci svoje stariše; izgubili so na begu drug drugega. Lepo polje, ki je bilo njih last, je v pesteh sovražnika, lepi domovi, ki so jim nudili varno streho, so često porušeni do tal. Iz teb dogodkov in lastne izkušnje bodeš spoznalo slovensko ljudstvo, kaj ti ščiti oboroženi vojak, Vse, kar imaš, ti zamore ohraniti presvitli cesar le tedaj, če ima dovolj oboroženo in močno armado. Za to je pa treba denarja, je treba žrtev, Vojaki prihajajo ranjeni domov; ti lahko spričujejo, kako lepo so se uporabile velikanske svote, katere so dajali davkoplačevalci za vojaštvo. Ko se je odzvalo na stotisoče, da, milijon krepkih sinov države, pozivu svojega vladarja in so pribiteli v skupna zbirališča, je bilo za vsakega vse pripravljeno. 0gromna množica je stala v nekaj dneh popolnotna oskrbljena z vsem za vojsko. Ali bi bilo to mogofie, ee se ne bi bilo skrbelo že poprej leta in leta? Clovek občuduje vse te priprave; vse je šlo gladko izpod rok. Vojaška oblast zasluži v tem oziru. vse priznanje. Ranjenci pa lahko spričujejo tudi, kako je bilo za nje povsod olajšano njih stanje. Z veseljem povdarjajo in s hvaležnostjo se spominjajo skrbne postrežbe po bolnišnicah. Za take vsestranske priprave je treba dela in dela, je treba denarja«. Iz vseh dogodkov dosedanje vojske se torej uč;mo, da so bila bremena, katera smo nosili za vojaštivo, le dobro naložen denar. Ljudstvu se vrača v stoteri obliki. Smatrali smo za potrebno, da opozorimo Ijudstvo ravno sedaj na ta dejstva, ko vidi lahko samo, za kako važne potrebščine je plačevalo svo]e davke. Propričani smo pa tudi, da bode naSe dobro, svo^emu cesarju udano kmečko ljudstvo, vedno razumelo zavrniti politifine nasprotnike, ki bi si drznili, napa^ dati poslance Slovenske Kmečke Zveze, !"idar bodo zopet rade volje dovolili kake kredite za vojaštvo in oborožova'!ie. Aystrijsko=sr!)sfeo l^če. Maribor, dne 6, oktobra. Naši boji proti Srbom in Crnogorcerasouspešni, General Potiorek, poveljnik naših 6et v Bosni in Hercegovini, je izdal dne 2. oktob- ra uradno poročilo, v katerem pravi, da naSe napadalno prodlranje v Srbijo napreduje na oeli '5rti, sioer počasi, a vstrajno. Srbi in Crnogorci pošiljajo svoje četaške oddelke v Bosno, kjer ni dovolj močnih avstrijskih 6et. A ti upadi so brezpomembni. NaSim se je posrečilo, da so zajeli zadnje dni meseca septembra cel srbski četaški bataljon, ki ie pri Sandžaku udrl v Bosno; tudi na severni strani srbskegabojišča (ob Drini) je padel drug srbski bataljon v naše roke. Naši so zajeli več srbskih topov in drugega gracliva. Avstrijcem se je posreSilo, da so ob hercegovski meji v petek, dne 2. olrtobra, prišli za hrbet dvema črnogorskima brigadama ter so ju liudo porazili. V Srbiji vladajo silno žalostne razmere. Vojaki se puntajOj med ljudstvom pa vlada velika; nezadovoljnost in mržnja proti kralju, ministrom in — Rusom, ki so potisnili Srbijo v to nesre&no vojsko. Srbiia bo težko vzdržala. Zagreb, dne 4. oktobra, Zagrebški namestnik državnega pravdnika, dr. Zimpermann, je dobil z južnega bojišča dopisnico, ki mu jo je pisal neki višji častnik; med drugim piše: Kar me v teh napornih dneh zadovoljnje, je, da napredujemo, in ne verujem, da bi se mogli Srbi še en teden ali dva držati, Lakota, slabo vreme in pomanjkanje municije nam pomagajo, da jih uničujemo. Kralj Peter na begu. Atene, dne 4. oktobra. Grški listi poročajo, da so dosedanji občutni srbski porazi silovito uplivali na kralja Petra in oel srbski kraljevi dvor. Kralj Peter živi v vednem strahu pred bodočimi dogodki, posebno, od kar se jo ponesrečil vpad Srbov v Srem in je bila uničena timoška divizija. Strah kralja Petra je postal tem večji, ko je zadnji čas — kakor poroCajo grški listi — so nameraA'al r.anj napad in se je še-le v zadnjem hipu posrečilo, ga preprefiiti. Kralj Peter je dne 25. septembra zbežal iz Niša v mesto Prizren, kjer životari grozno preplašen v. družbi malega števila zvestih mu državnikov in dvornih oseb ter je dobro zastražen. Med srbsko in grško vlado se vrše sedaj pogajanja, naj bi Grčija dovolila kralju Petru, da bi se on za nekaj časa naselil na kakem grškem otoku. Tam bi si rad Peter izboljšal svoje zdravje, ki se je zadnje dni zelo poslabšalo. Krvava ustaja v Novi Srbiji. Solun, dn« 4. oktobra. V Stiplju je prišlo med tamošnjim prebivalstvom in srbsko žandarmerijo do krvavih spopadov. Prebivalstvo v mestu in okolici se je odločno branilo, vstopiti v srbsko armado ter je raje vzdignilo zoper Srbe svoje orožje. Punt se širi po vsej srbski Macedoniji. Srbi proti Rnsom? Ehinaj, 3ne S. oktobra. tfSftdaljmaoihfl Korrespondenz* porofia iz NiŠa, da s* je sedaj javno mišljenje velikega dela srbskega ljudstva začeto obrafiati proti Rusiji. Posebno trgovoi In obrtniki dolžijo Rusijo, da je ona kriva nesrefie, v katero je sedaj prišla Srbija. Glasilo srbskega trgovstva, katero urejuje bivši minister Gaja, pi6e med drugim: ,,.Z veliko skrbjo so povpra-šujemo domoljubi, kak koneo nam bo prinesla dosedanja nesrečna rusofilska politika Srbije. Mi jadramo ali'v popolno pogubo ali prav popolno rusko hlapčjevstvo. Gospodarstvo ruske knute pomeni isto, kar je pomenilo nekdaj za Poljake popolno hlapčevstvo. Trupla nedolžnih žrtev rusko polUike trolmijo na bojnem polju, mi tiščimo naše glave v težki ruski jarem, Srbija poginja, a naša vlada še vedno ne spoznava, kako daleč je zavozila. Naš glas, ki svari Srbijo pred nesrečno rusoJilsko vratolomno politjiko, pa ostaja zopet samo glas upijočega v puščavi." Srbom se odpirajo oči, dai jih je Rusija vodila za nos in jih speljaja va led. Avstrijsko=rusko bojišce. Maribor, dne 6. oktobra. Kakor je posneti iz poročil, ki prihajajo iz a v strijsko-ruskegabojIščavGalioijl, se je nova velika bitka med Avstrijci in Rusi že priCela. Vrhovni poveljnik naše armade, nadvojvoda Friderik, jeposlal vnedeljo, dne 4,. oktobra;, cesarjuFrancu Jožeiu ob priliki njegovega godu v imenu eele armade prisrčno čestitko, v kateri naznanja, da so avstrijske čete, ojačene ter polne zaupanja v zmago rama ob rami z zavezniško nemško arKado, z a 6 e 1 e pr-odtrati p r o t i R u s o, m. Nadvojvoda prav.i v tem brzojavu, da so vsi: častniki kakor moštvo, pripravljeni žrtvovati za domovino in cesarja kri in življenje. Cesar se ie na brzojavno čestitko prisrčno zahvalil ter je poslal armadi svoj pozdrav z željo, naj Vsegamogočni spremlja njegove ljube bojevnike. Poznavatelji razmer pravijo, da se je nova bitka, ki bo gotovo ena najbolj srditih. in krvavih, že v nedeljo, dne 4. oktobra, pričelai. Do danes, v torek, dne 6. oktobra, ko gredo te vrstice v tisk, še nimamo podrobnih porocil, kako se bitka rvzvija* Citatelji bodo novejša poročila našli zopet med zadnjimi vestmi. Kako je razpostavljena naša armada, kje je njena glavna bojna črta in v kateri smeri bo prodirala proti Rusom, iz važnih vojaških razlogov ne smetno zapisati. Eno pa je gotovo, da naša armada ne stoji sama proti Rusom, ampak imajo Avsitrijci in Nemci sedaj sklenjeno, skupno bojno črto. Ce smemo verjeti poročilom, ki smo jih dobili z bojišlča, Busi tudi nimajo več premoč nad našo armado. Zadnjič smo poročali, da so Rusi vrženi s Karpatov nazaj v Galicijo. Ta vest pa se, kakor govore te dni došla nam poroSila, žal, ni popolnoma uresničila. Naši so sicer vrgli Ruse pri prelazu Uszok in Toronya iz Ogrskega 6ez Karpate, a Rusl so udrli s tem večjo silo pri prelazu K8r6smez8 na Ogrsko in so prišli celo v dolino reke Tise. Naše 6ete so se morale umakniti pred rusko premočjo do mesta Hosszumezo, Mesto Marmarossziget (na zemljevidih =- M. Sziget), ki leži ob gornjem toku reke Tise, so naši izpraznili. Kak namen imajo ruske 6ete, ki so prodrle tukaj na ogrska tla, se ne more re6i. Ker niso posebno močne, hočejo menda saono vznemirjati ogrsko prebivalstvo. Sicer pa se bo v nekaj dnevih videlo, ali bodo Rusi poslali še večje čete na Ogrsko. Vsekakor stojimo pred velikimi dog o d k i. Naša armada bo vršila svojo nalogo v polni meri. Posebno naši vrli slovenski vojaki se borijo kakor levi. Celo nemški častniki slavijo naše slovenske fante in može ter jih stavijo za vzgled vsem drugim. Imejmo zaupanje v božjo pomoč in sreco našega orožja. Kjer je krepka volja, tam je tudi zmaga! Kako je naša armada slavila cesarjev god. Dunaj, dne 4. oktobra. Na bojišču v Galiciji se je cesarjev imfcndan na posebno slovesen način obhajal. Generali, ki sodelujejo v vrhovnem poveljstvu, in vse prosto moštvo, se je udeležilo slovesnih sv. maš. V vrhovnem poveljstvu se je priredil skupen obed za vojskovodje. Obeda se je udeležil tudi prestolonaslednik Karl Franc Jožef. Ko se je prebrala cesarjeva brzojavka, v kateri sc cesar zahvaljuje za 6astitke, ki mu jih je poslal nadyojvoda Friderik v imenu cele armade, je zaoril na bdijigGu mogoden klic iž tiso&erih in fiso*»rihgrl: JLivio cesar!" Tudi voJaStvo je dobi!o priboUSek r frrani in druge ugodnosti. Po taborišftih se je razfegaio veselo petje in ukanje navdušenih vojakov. General Auffenberg na junaško svojo armado. Armadni povoljnik vitez pL Aullenberg je izdal povelje: Vojaki četrte armade! V osemdnevnem, junažkem boju, sle premagali pri Komarovem— Tvszovoe mnogobrojnega, hrabrega sovražnika. Ni še utihnil grom topov te bitke, niso še bili fisoči junakov, ki so obležali na tem bojnem poIju, pokopani, ko ste zopet v požrtvovalni zavesti svojih dolžnosti obrnili svoje, z lavorikami okrašene zastave, na južno smer, da bi pomagali svojim tovarišem sosedne armade, ki je bila ogrožena od premoči. V teto nekaj dni so bile s krvjo prepojene poljane okrog Rava-Ruske, Magierova, Wisnenke prifie hrabrega naskoka vrle četrte armade na novega, še mnogoštevilnejšega sovražnika. Tovarišem v stiskah je bilo pomagano! Zastonj je pošUjal sovražnik vedno nove čete nasproti četrti armadi; vse te so bile odbite in poražene vsled vaše vstrajne hrabrosti. NajveSjo hvalo domovine ste si pošteno zaslužili! Z zlatimi črkami bodo za vse čase zaznamovana va&a dela v zgodovini na&e slovite armade in v zgodovini naše ljube domovin«! Nič manj oblčndovanja vredno in pa slavno je bilo jekleno, vstrajno postopanje, s katerim se je rešila armada grozečemu sovražnemu obkoljevanju s težavno in naporno hojo. 'Sedaj so končani naporni marši, rama ob rami atojite pripravljeni z drugimi armadami Najvišjega poveljnika, s slavnimi nemškimi zavezniki, da pokažeta zopet sovražniku, da jeklena 6etrta armada ni pozabila naskakovati, zmagati in 6e je treba, veselo umreti za cesarja, kralia in domovino! NoSa anuuiA l_a ng«_t« «CalflK«. DnBaj, dn« 4. oktobra. Vojni porogeralee liserta iftundsohjra* brzojavlja. s swernegaboii§6a: Bitka se bo topolvrSila pod znatno uglednejši pogoji. Nova bojna 6rta je Jakro ugoina. Zvezni annadi imata velifeo napadalno silo, med tem ko je ruska moč že skoro zlomljena. Raapoloženji v obeh zveznih armadah je veselo in upapolno. Lvov bo kmalu zopet naš. Berolin, dne 5, oktobra. Bivši nemški poslanik v Lvovn, Heinze, je rekel krakovskemu dopisniku ,,Berliner Tagblatta" ^»de5e: Nemško poslaništvo se je iz Lvova za sedaj preselilo v Zakopane. Mi smatramo to preselitev samo kot začasno in upamo, da bomo v sredi oktobra zopet v Lvovu. Kollko tma RusIJa ranjencev. Milan, dne 4. oktobra. Angleški list ,,D'aily Telegrapb" je dobil iz Moskve poročilo, da se pripelje v Moskvo vsak dan okrog 5000 ranjencev z bojišča. Poznavalci razmer pravijo, da bo imela Rusija, predno bo vojska končana, gotovo nad 1 milijon ranjencev. Večinoma vse šole, cerkve in zavodi so spremenjeni v bolnišnice, (JPotrtost v Petrogradu. Iz Kristijanije na Norveškem poroča pisatelj, ki se je povrnil iz Rusije, da je zraaga generala Hindonburga in poraz ruskih 6et v glavnem mestu Petrograd osupnil vse prebivalstvo. Ravno taka žalost je spreletela Ruse, ko so izvedeli, da sta padla dva najboljša generala (imena so zamolčali), na katera so stavili vse nade. ObCinstvo so o teh nesrečah obvestili le počasno in prikrito. Niso namreč navedli nobenih podrobnosti, toda očito so priznali veliki pomen poraza. Od tega trenotka se je celo ohladilo navdušenje za vojsko, toda vendar še z zaupanjem pričakujejo srefintb. dogodkov v bodočnost in upajo na zmago, dasiravno se bojijo, da Ima ruska armada premalo častnikov.