Kamniški Št. 4 41. leto Kamnik, 28. februarja 2002 ZA OBČINSKI PRAZNIK SPET ODPRT KULTURNI DOM Čeprav so dela pri prenovi dvorane kulturnega doma na Fužinah v Kamniku te dni še v polnem teku, občinsko vodstvo in izvajalci napovedujejo, da bodo prenovitvena dela končana do slavnostne seje ob letošnjem občinskem prazniku, 29. marcu. Ker pa je ta dan letos veliki petek pred Veliko nočjo, bo slavnostna seja občinskega sveta verjetno dan pred samim praznikom, 28. marca. Zgradba kamniškega Kina Dom bo prihodnje leto praznovala 50-letnico. Zato ni čudno, da jo je čas že krepko načel. Po obnovljeni strehi čaka na obnovo še fasada, a bo morala še nekaj časa počakati. Kot smo že poročali, se je občinska uprava končno odločila, da uredi staro kino dvorano in se (zaenkrat) ne loti izvedbe dragih projektov, saj zanje ni finančnih možnosti. Letos je občinski svet v proračunu namenil približno 44 milijonov SIT za investicijsko vzdrževanje objektov, kot so popravila vodovodnega omrežja, kanalizacijskega sistema, električne napeljave, nov dovod od trafopostaje do razdelilne omarice in podobno. Iz teh sredstev je potrebno pokriti tudi lanske obveznosti v višini okrog 11 milijonov SIT. Za plačilo stroškov kurjave (letošnjo sezono so kurilnico priključili na zemeljski plin), električne energije in komunalnih storitev pa letošnji proračun namenja še 5 milijonov SIT. Več na 3. strani Otroški festival v Uršulinskem samostanu v Mekinjah V soboto, 26. januarja, je potekalo srečanje za otroke v Uršulinskem samostanu v Mekinjah pod geslom Hura, ti si z menoj! Organizirale so ga sestre Uršulinke v okviru praznovanja tristo let Ursulink na slovenskih tleh. Obenem pa so nas spomnile na sto let prisotnosti reda Ursulink v samostanu v Mekinjah in v kamniški občini, ki so jo zaznamovale na svoj način. Vsako leto priredijo v mogočnem, sedem stoletij starem samostanu vrsto srečanj mladih z delavnicami, igrami in petjem. Prav tako srečanje, kipa je bilo največje v tem samostanu doslej, se je odvilo zadnjo januarsko soboto. Več na 8. strani Kakšen bo program pod Maistrovo streho TUDI DRŽAVA BO MORALA ODPRETI MOŠNJIČEK... Občina in Rimskokatoliško župnijstvo v Kamniku nista sposobna zagotoviti dovolj denarja za dokončno uredi- sredstvi nujno sodelovati tudi država. To je bil eden izmed zaključkov nedavnega pogovo- diščine Kranj in ptujskega Muzeja, povabljenih predstavnikov Ministrstva za obrambo in Ministrstva za trebno v hiši urediti vsaj Maistrovo spominsko sobo. Nekaj razmišljanj pa je bilo tudi o Muzeju Maistrovih borcev. Ker prvotni program s Krekovo banko ni več aktualen, so razmišljali tudi o možnosti za glasbeni studio, manjšo trgovinico z nabožnimi artikli, spominki itd. V nadstropju pa bi lahko uredili vsaj dvoje stanovanj, ki bi jih lahko sofinancirala občina iz stanovanjskega sklada. Kot sta poudarila predstavnika župnije Šuštar in Stražar, bodo pristali na vsak aranžma glede programa, pod pogojem, da bo župnija kot lastnik hiše lahko imela nadzor nad tem programom.. Več na 2. strani Andreja Mali sedma na olimpijskih igrah Tekačica in biatlonka pomaknila mejnike daleč bližje kolajni Uresničile so se sanje. Andreji Mali. In to olimpijske sanje. Kamničanka je namreč na 19. zimskih olimpijskih igrah v Salt Lake Cityu osvojila 7. mesto v sprintu, kar je najboljša slovenska tekaška uvrstitev v vsej zgodovini iger od leta 1924 naprej. V sprintu na 1500 metrov, kije bil prvič v programu iger, je bila celo blizu dobitnicam kolajn Rusinji Juliji Čepalovi, Nemki Evi Sachenbacher in Norvežanki Aniti Moen. Večna 11. strani , Andreja na olimpijski progi. O delu Upravne enote Kamnik v lanskem letu P0HITETIZ ZAMENJA VO p0rjp^jjjj LISTOV Te dni so delavci Graditelja končali podstrešne zidove in postavili novo streho. tev Maistrove rojstne hiše na Šutni v Kamniku. Če želimo, da po sedanji statični sanaciji dela ne bodo zastala in da ne bomo sredi mesta spet dobili nov nedokončan »spomenik«, potem bo morala s svojimi ra o obnovi in adaptaciji Maistrove rojstne hiše, ki ga je sklical župan Tone Smolnikar, udeležili pa so se ga predstavniki Župnijskega urada Kamnik, Zavoda za varstvo naravne in kulturne de- ----------,--! ^ip^^§^ 'jf /f|*f/£" €^/Pi^EM0l§?, I Perovo 25, ob kamniški obvoznici ' 8394-404 Odprto dO 50% NIŽJE CENE ORTNE OPREME, ŠPORTNE KONFEKCIJE IN OBUTVE I kulturo pa na posvet ni bilo. Zato tudi niso mogli podrobneje opredeliti namena posameznih prostorov v spomeniško zaščiteni hiši. Vsi pa so si bili kljub temu enotni, da bi bilo po- Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 14. marca. Članke oddajte najpozneje do srede, 6. marca, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, Delo Upravne enote Kamnik, ki opravlja upravne zadeve za 30.539 občanov kamniške in komendske občine, je bilo v lanskem letu usmerjeno predvsem v izvajanje nekate- tudentski ervis rih novih zakonov, med njimi Zakona o osebni izkaznici, Zakona o potnih listinah, Zakona o orožju, kar je izdatno zaposlovalo predvsem delavce na področju upravnih i\drnn www.studentskl-servls.com tel: 01/8317 058 nskltrtrlnirtn 01 SV! 10 NASE ČLANI notranjih zadev, sta o delu Upravne enote kamnik v lanskem letu povedala načelnik Mihael Novak in Dušan Žu-mer, namestnik načelnika in vodja oddelka za upravne notranje zadeve. Zaposleni na Upravni enoti Kamnik, tako kot prejšnja leta je 37 redno zaposlenih, pridružil pa se jim je pripravnik, so v lanskem letu obravnavali nekoliko manj zadev kot leto poprej, ko se je v drugi polovici leta zaradi izteka veljavnosti starih osebnih izkaznic z 20. 12. 2000 mnogo občanov odločilo za noVo osebno izkaznico, ki jim služi kot potovalni dokument, za dokazovanje istovetnosti in državljanstva ter kot dokument v pravnem prometu - banki, pri notarju in podobno. Več na 2. strani Corning w Kamniku MEDI ADOM, Ljubljanska 3/c, telefon: 01 /839 47 97 JZtnZ ž, Pravi naslov za nakup belo tehnike O delu Upravne enote Kamnik v lanskem letu Pohiteti z zamenjavo potnih listov Delo Upravne enote Kamnik, ki opravlja upravne zadeve za 30.539 "občanov kamniške in komendske občine, je bilo v lanskem letu usmerjeno predvsem v izvajanje nekaterih novih zakonov, med njimi Zakona o osebni izkaznici, Zakona o potnih listinah, Zakona o orožju, kar je izdatno zaposlovalo predvsem delavce na področju upravnih notranjih zadev, sta o delu Upravne enote Kamnik v lanskem letu povedala načelnik Mihael Novak in Dušan Zumer, namestnik načelnika in vodja oddelka za upravne notranje zadeve. Zaposleni na Upravni enoti Kamnik, tako kot prejšnja leta je 37 redno zaposlenih, pridružil pa se jim je pripravnik, so v lanskem letu obravnavali nekoliko manj zadev kot leto poprej, ko se je v drugi polovici leta zaradi izteka veljavnosti starih osebnih izkaznic z 20. 12. 2000 mnogo občanov odločilo za novo osebno izkaznico, ki jim služi kot potovalni dokument, za dokazovanje istovetnosti in državljanstva ter kot dokument v pravnem prometu - banki, pri notarju in podobno. Od 27.498 upravnih zadev s področja dela, družine in socialnih zadev, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, okolja in prostora, gospodarskih dejavnosti, notranjih zadev, ki jih je upravna enota Kamnik obravnavala v lanskem letu, je bilo do konca leta reSenih 26.963 zadev ali 98%. Na zadnji dan lanskega leta je tako ostalo nerešenih 535 zadev, ki se nanašajo predvsem na dolgotrajne denacionalizacijske postopke ter zadeve s področja okolja in prostora. Zaradi novega zakona o cestnih prevozih je bilo namreč konec leta podanih kar precej vlog za izdajo dovolilnic prevoznikom in za izdajo lokacijske dokumentacije za parkirišča, ki pa v večini niso popolne in rešljive, saj je občane skrbela predvsem pravočasno vložitev vloge. Nov sistem registracije vozil prinaša tudi obvezno registracijo koles z motorjem Občani najpogosteje na upravni enoti urejajo upravne notranje zadeve, v lanskem letu je bilo teh kar 25.397, gre pa predvsem za enostavnejše postopke, kot so izdaja raznih potrdil, dokumentov in podobno. Veliko dela so imeli na oddelku upravnih zadev prometa, saj so na novo registrirali kar 3742 novih motornih in priklopnih vozil, kar je v primerjavi s preteklim letom, ko so zabeležili 2206 novo registriranih vozil, visoka številka, ki kaže na izredno visoko stopnjo motoriziranosti na našem območju. 1. 12. 2001 je začel veljati nov Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil, ki uvaja nov registracijski sistem in natančneje predpisuje postopek registracije, spremembe lastništva, odjavo vozil in določa obrazec prometnega dovoljenja. Z namenom racionalizacije dela na področju prometa ukinja dosedanje podalj- ševanje veljavnosti prometnega dovoljenja za registrirana motorna in priklopna vozila in ga nadomešča z obveznim označevanjem z veljavno nalepko. Nalepka dokazuje tehnično brezhibnost vozila in plačilo vseh predpisanih dajatev (cestna taksa, upravna taksa, obvezno zavarovanje). Upravna enota Kamnik ima pooblaščenih devet organizacij za tehnične preglede, kjer lahko občani Kamnika in Komende uredijo vse v zvezi z registracijo svojih vozil. Na priporočilo Urada za upravne not- ranje zadeve so že stekli razgovori s pooblaščeno organizacijo za tehnične preglede Cl & CA d.o.o. o tem, da bi opravljali tudi registracije novih vozil. Ker pa razširitev pooblastil zahteva dodatne kadrovske, tehnične in varovalne elemente, bo dejanska realizacija možna šele v letu 2003. Zanimivo je, da nov registracijski sistem predpisuje tudi obvezno registracijo koles z motorjem. Glede na to, da se izteka desetletno obdobje od začetka izdaje slovenskih vozniških dovoljenj, so v decembru lanskega leta s kamniške upravne enote razposlali približno tisoč obvestil voznikom, ki se jim izteka veljavnost vozniških dovoljenj z opozorilom, da naj pravočasno uredijo vse potrebno za podaljšanje oziroma zamenjavo. Kot zanimivost naj zapišemo, da je bilo izvršenih tudi 85 ukrepov prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in izdanih 608 odločb o odvzemu registrskih tablic zaradi poteka veljavnosti registracije vozila. Veljavnost starih potnih listin se izteče 5. avgusta letos, zato ne odlašaj mo do zadnjega dne V letu 2001 je stopil v veljavo tudi nov Zakon o prijavi prebivališča, ki na novo ureja prijavo prebivališča in razmejuje tako imenovano policijsko prijavo od prijave v nastanitvenih objektih. ■ Na področju javnih listin je potekala zaključna faza izvajanja Zakona o osebni izkaznici, saj se je 20. 12. 2000 iztekel rok veljavnosti osebne izkaznice na starem obrazcu Republike Slovenije in je zato v pravnem prometu ni več mogoče uporabljati. Kljub temu, da osebna izkaznica kot identifikacijski dokument ni več obvezna, so na Upravni enoti Kamnik do konca leta 2001 izdali 17.427 novih osebnih izkaznic, od tega 5.008 v letu 2001. S 1. rnarcem lanskega leta je dejansko realizacijo doživel tudi novi Zakon o potnih listinah, saj so zaradi obsežnosti in tehnične zahtevnosti projekta šele takrat začeli na upravnih enotah sprejemati vloge za izdajo novih slovenskih potnih listov. Glede na to, da ima na področju občine Kamnik in Komenda potne liste kar 22.869 občanov, do 1. februarja letos pa jih je zamenjalo le 2017 in ob dejstvu, da se 5. avgusta nepreklicno izteče veljavnost starih potnih listov, velja opozoriti občane na pravočasno oziroma čimprejšnjo zamenjavo, da ne bo gneče in slabe volje tik pred počitnicami, ko bo zagotovo tudi daljši čas izdelave novega potnega lista. Sedaj je potrebno na nov dokument počakati le nekaj dni. Spodbudno večje število rojstev Ob vsesplošnem tarnanju slovenske javnosti o izredno nizki rodnosti pa bo prav gotovo spodbuden podatek, da je bilo v lanskem letu na območju občin Kamnik in Komenda 389 rojstev, kar je za dobrih 12% več kot leto poprej ali celo 37% več kot leta 1999, ko so zabeležili 283 rojstev. Ob dvigu natalitete pa se je na drugi strani glede na prejšnja leta močno znižala umrljivost, kar za 22% v primerjavi z letom 2000, za 3% v primerjavi z letom 1999 in za 25% v primerjavi z letom 1998. Legalizirano orožje Z uveljavitvijo novega zakona o orožju je 7. 1. 2001 začel teči šestmesečni rok za izvedbo legalizacije orožja in v tem času je 40 občanov vložilo zahtevek za legalizacijo 110 kosov orožja. V ta namen je bila imenovana komisija za pregled orožja, ki ga je v sodelovanju s strokovnjakom pregledala in evidentirala. Obravnavanih in rešenih je bilo 32 zadev in prav toliko izdanih dovoljenj za posest legalizirane-ga orožja. Namen legalizacije je predvsem omogočiti lastnikom orožja, ki ne izvira iz kaznivega dejanja, vendar ga je dovoljeno posedovati, da orožje legalizirajo in zanj pridobijo orožno listino. Občanom, ki so vložili zahtevek za pridobitev orožnega lista, pa je uveljavitev zakona prinesla tudi visoke stroške, saj je bilo potrebno za obvezen zdravniški pregled odšteti trideset tisočakov, za teoretični in praktični preizkus znanja petindvajset tisočakov, za orožni list 2600 tolarjev. V skladu z novo orožno zakonodajo je bilo zamenjanih oziroma izdanih 52 novih listin za 194 kosov orožja. Poenostavljeni postopki za priglasitev manjših prireditev Glede na to, da so bili v.lanskem letu tudi v Komendi zelo aktivni pri organizaciji različnih prireditev, so na kamniški upravni enoti zabeležili kar 124 priglasitev prireditev. Zakon o javnih zbiranjih pa nekoliko spreminja dosedanjo pristojnost in poenostavlja postopke priglasitve prireditve. Tako bo po novem organizator manjše prireditve, na kateri ne bo več kot 3000 ljudi, opravil priglasitev prireditve na policijski postaji, upravna enota pa bo izdajala dovoljenja samo za prireditve, na katerih bo večje število ljudi (3000 in več). Na tem mestu velja omeniti, da je na območju kamniške upravne enote re- gistriranih 205 društev, v lanskem letu je bilo ustanovljenih in tudi vpisanih v register 17 novih društev. Glede na namen delovanje je 78 športnih društev, 28 kulturnih, 26 gasilskih, 5 avto moto, 3 strelska, 7 strokovnih, 2 turistični, 4 planinska, 2 kinološki, 2 šahovski, 2 čebelarski, 3 upokojenska in še druga. Zaključna faza denacionalizacije Reševanje denacionalizacij-skih zahtevkov, ki jih na kamniški upravni enoti poleg svojega rednega dela vodita dva zaposlena in štirje zunanji sodelavci, je obsežno in zahtevno predvsem zaradi zapletenih postopkov, dolgotrajnega zbiranja dokumentacije in sproženih pritožb. Od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji je bilo v zakonskem roku, to je do 7. 12. 1993, pri Upravni enoti Kamnik vloženih 477 zahtev za vračilo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev. Le agrarne skupnosti so zahteve za vrnitev podržavljenega premoženja lahko vlagale do 30. 6. 2001. 412 zadev je pravnomočno rešenih, o 65 zadevah pa še ni bilo odločeno, ali je bilo delno odločeno oziroma je bila na odločbo o vrnitvi premoženja vložena pritožba ali sprožen upravni spor ali zahteva za obnovo postopka. Postopki denacionalizacije stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč so še posebej dolgotrajni in zapleteni zaradi zahtevnosti samih postopkov, zbiranja dokumentacije in cenitev. V skoraj vseh primerih izdanih odločb so zavezanci ali upravičenci vlagali pritožbe, na odločbe druge stopnje pa sprožali upravne spore. Tako je nerešenih še deset zadev, pa še te se nanašajo predvsem na vrnitev nepremičnin v območju spomeniško zaščitenega mesta Kamnik, ki jih je Ministrstvo za kulturo kot stvarno nepristojno vrnilo v reševanje upravni enoti. Na področju denacionalizacije podjetij in kapitala je upravni organ obravnaval 21 zadev in jih 13 pravnomočno rešil, zoper 5 odločb je vložena pritožba ali sprožen upravni spor, 3 zadeve pa so še v reševanju. Prispevajmo predloge za boljšo upravo Reforma slovenske javne uprave je obsežen projekt, ki zajema prenovo praktično vseh delov njenega delovanja. Oblikovala naj bi se hitrejša, prijaznejša in sodobnejša javna uprava, ki be delovala v službi državljanov in zagotavljala večjo učinkovitost in strokovnost nje-ntga delovanja ter večjo povezanost občin in upravnih enot z državno administracijo. Tudi na kamniški upravni enoti nenehno izboljšujejo in prilagajajo način dela občanom, da kar najhitreje opravijo zadeve brez nepotrebnega čakanja in dodatnih opravkov. Z namenom približevanja občanom so razširili uradne ure tudi na torek, uvajajo elektronsko poslovanje, do jeseni pa bodo izšolali strokovno usposobljenega informatorja, ki bo usmerjal in svetoval občanom, ki bodo vstopili v prostore upravne enote z namenom urejanja najrazličnejših zadev, pa se sami ne bodo znašli. Da bi oblikovali javno upravo po meri državljanov, pa je potrebna pomoč vseh, ki se v vsakdanjem življenju srečujemo z njenim delom. Zato želi vlada pri prenovi uprave upoštevati tudi predloge državljanov in s pomočjo njihovih izkušenj z delom državne uprave oblikovati ljudem prijazno upravo v okviru akcije z naslovom »Predlogi z razlogi«. Akcija, ki poteka na vseh slovenskih upravnih enotah, je priložnost, da tudi vi pomagate pri oblikovanju hitrejše, prijaznejše in sodobne državne uprave. Izpolnite obrazec, ki ga dobite na upravni enoti, in zapišite vaše predloge za izboljšanje dela uprave. Hkrati z zbiranjem predlogov državljanov potekata še dve akciji - akcija izbiranja najbolj prijaznega uslužbenca meseca (v septembru na Upravni enoti Kamnik) in akcija zbiranja predlogov za izboljšanje delovanja državne uprave med zaposlenimi v državni upravi. (Nadaljevanje s prve strani) Zato menijo, da bi moral tudi tisti del programa, ki bi bil tržno usmerjen, upoštevati določene omejitve glede na status hiše in okolje, v katerem stoji. Možnost trženja bi prišla v poštev tudi pri pritličnem objektu na dvorišču, kjer je bil pred davnimi leti hlev, saj je bila v Maistrovi hiši tudi gostilna. Po mnenju Bojana Schlegla bi bilo smotrno za celotni kompleks okrog šutenske cerkve, ki meri okrog 3500 m2, izdelati ureditveni načrt, da ne bi tega občutljivega območja reševali po delčkih. Ob vsem tem gre torej zaupati v prenovo slovenske javne uprave, ki je nujna tako zaradi pričakovanj državljanov, kot tudi zahtev gospodarstva in izzivov, s katerimi se srečujemo ob integraciji naše mlade države v evropske in svetovne tokove. SAŠA MEJAČ Ali bo ministrstvo za obrambo kaj in koliko prispevalo za ureditev Maistrove spominske sobe, ki naj bi merila vsaj 20 m2 od skupne površine stavbe v treh etažah (600 m2). Za dokončanje prenove prostorov brez opreme bi potrebovali okrog 130 milijonov SIT. Sedaj pa je na voljo le 30 milijonov SIT - župnišče 20 milijonov in občina 10 milijonov SIT, kar pomeni da manjka kar 70% potrebnih sredstev. Če bo v prostorih hiše tudi javni program, bo potrebno prispevati še za plačilo 20% DDV-ja. Posvet o namembnosti in sojinanciranju prenove Maistrove hiše pri županu Smolnikarju ni prinesel nobenih odločitev, ker se ga niso udeležili tudi predstavniki obrambnega in kulturnega ministrstva. Na sliki (z leve): arh. Bojan Schlegl, župnik Franc Šuštar, svetnik Janez Stražar, župan Tone Smolnikar, Aleš Arih (Muzej Ptuj), Bogdan Jamšek (Graditelj Kamnik). Zelo konkreten je bil Bogdan Jamšek iz Graditelja, ki je prevzel nalogo statične sanacije in prekritja hiše. Povedal je, da sanacijo objekta ni mogoče nadaljevati, dokler ne bo znana namembnost posameznih prostorov, saj brez tega ne bo mogoče predvideti poteka instalacijskih in drugih vodov. Jasno je treba tudi vedeti, s kolikšnimi sredstvi je mogoče računati v bližnji prihodnosti. Primarni del sanacije, vključno z novo streho, bo te dni končan. Zato bi bilo nujno, da se čimprej ustrezno odzovejo tudi pristojni državni organi. »Pa ne tako, da se bodo prišli na objekt samo fotografirat za televizijo, pač pa naj pridejo s polnimi mošnjički,« kot se je slikovito izrazil občinski svetnik in nadzornik gradbenih del Janez Stražar. F. SVETBLJ Od nekdanje Maistrove hiše so ostali samo obodni zidovi, saj so morali spodaj podzidati temelje, statično povezati zunanje stene in zgraditi plošči. Kamniški UBCAN - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (obema), tel./faks: 83-91-311, 041-662-450. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prelom: Delo - TĆR d.d, tisk Set d.d. Ljubljana. m m Z leve: Dušan Zumer, namestnik načelnika in vodja oddelka za upravne notranje zadeve in Miha Novak, načelnik Upravne enote Kamnik. Kakšen bo program pod Maistrovo streho TUDI DRŽAVA BO MORALA ODPRETI MOŠNJIČEK... ZA OBČINSKI PRAZNIK SPET ODPRT KULTURNI DOM namreč mogoče odstraniti, ko bodo v dvorani zabavne in podobne prireditve. Zastekljen balkon bo namenjen samo gledališki tehniki in ne več obiskovalcem. Sicer se je v objek nekdanjega Kina Dom naselilo že nekaj življenja. Tu je našlo svoj prostor 6 oddelkov kamniške glasbene šole. V mali dvorani poleg glasbene šole deluje tudi plesni center, v nekdanjem gorenjskem kotičku pa imajo svojo glasbeno sobo pevci kamniške Lire. Za oddajo preostalih prostorov pa bo občina v kratkem objavila razpis. F. S. Takole je izgledala nekdanja kino-dvorana 12. februarja letos. V njej bodo poleg odra, ki bo daljši za meter, namestili nove stenske in stropne obloge ter 270premakljivih sedežev. (Nadaljevanje s 1. strani) Kot je povedal župan Tone Smolnikar, bodo sedanja prenovitvena dela brez prenove strehe, ki je bila izvedena kmalu po nakupu objekta, veljala okrog 70 milijonov SIT. Pri prenovi dvorane je treba povedati, da bo 270 stolov nameščenih na vodoravnem, ne pa na poševnem podu, kot so prvotno predvidevali. Sedeže bo Lepo urejena mala dvorana v prvem nadstropju pomeni za mlade plesalce Plesnega centra in učence glasbene šole lepo pridobitev. Vi sprašujete, župan odgovarja B. L. iz Stranj spašuje, kdaj se bo nadaljevala gradnja vzporednega vodovoda DN 400 Kamnik-lverje. Za izgradnjo vodovoda DN 400 Kamnik-lverje je občinska uprava v mesecu juliju 2000 pridobila projektno-tehnično dokumentacijo PGD in PZI, št. 40-179-00/99, ki jo je izdelal Hidro-inženiring d. o. o. iz Ljubljane. Projekt predstavlja izgradnjo 4643 m dolgega cevovoda DN 400 iz visokokakovostnih cevi iz nodularne litine NL K9. Trasa cevovoda je razdeljena na pet odsekov in sicer: V. IV. in 111. odsek v dolžini 2909 m potekajo po levem bregu Kamniške Bistrice od Zarje do mosta v Stranjah. Odsek 11 v dolžini 1253 m poteka v trasi ceste od stranjskega mosta do gostilne Pri planinskem orlu, zadnji, I. odsek v dolžini 481 m pa naprej ob cesti do vodovdnega objekta Iverje. Po projektantskem izračunu, ki zajema poleg cevovoda tudi vse potrebne spremljajoče armature in objekte, znaša vrednost izvedbe investicije, preračunano v leto 2002, približno 250 mio SIT. Izgradnja vodovoda je predvidena po odsekih. Občinska uprava je v letu 2000 poskušala pridobiti gradbeno dovoljenje za celotno traso, vendar od Direkcije RS za ceste nikakor ni uspela pridobiti ustreznega soglasja za gradnjo odseka II, ki poteka v območju regionalne ceste. Po zahtevah Direkcije RS za ceste je občinska uprava naročila in pridobila na novo usklajeno projektno dokumentacijo za kompletno komunalno infrastrukturo na tem odseku, ki zajema: izgradnjo vodovoda DN 400, izgradnjo lokalnega vodovoda Godič, izgradnjo kanalizacije, izgradnjo javne razsvetljave, kabelske kanalizacije za telekomunikacije, izgradnjo pločnika in obnovo cestišča. S ciljem, da z izgradnjo vodovoda DN 400 čimprej nadaljujemo, je občinska uprava uvedla postopek pridobitve gradbenega dovoljenja na trasi do stranjskega mosta, kije manj problematična. Kljub nekaterim zapletom, v danem primeru gre za več kot 70 lastnikov zemljišč, preko katerih poteka načrtovana trasa, občina pričakuje skorajšnjo izdajo dovoljenja in pričetek izgradnje V. odseka. Pogodba za gradnjo je že sklenjena. Glede na sprejeto povečano višino proračunskih sredstev, namenjenih financiranju investicije - v proračunu občine za leto 2002 je določeno 85 mio SIT - se bo v skladu z Zakonom o javnih naročilih izvedel postopek razjnsa in izvedbe IV. in III. odseka. To pa pomeni, da bo predvidoma v prvi polovici letošnjega leta zgrajen vodovod do mosta v Stranjah. Občina je načrtovano investicijo za izboljšanje vodopskrbe prijavila tudi Ministrstvu za okolje in prostor, da bi pridobila še dodatna nepovratna sredstva »državnega proračuna«. V sklepni fazi so razgovori z Elektro Ljubljana, ki načrtuje položitev visokonapetostnega kabla po isti trasi. S tem bo zagotovljena kvalitetnejša oskrba z elektriko v KS Kamniška Bistrica in Črna. To pa predstavlja možnost sofinanciranja izgradnje vodovoda tudi s strani Elek-tra Ljubljana in družbe Calcit. Nadaljevanje gradnje vodovoda in izgradnjo odseka II občina načrtuje v letu 2003. Trasa tega odseka bo zaradi vse potrebne in hkratne ostale komunalne infrastrukture izredno kompleksen in drag poseg. Ocenjujemo, da bo zaključek izgradnje investicije v letu 2004 ob pogoju, da bo tudi »država« prispevala svoj finančni del. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN Razprava o predlogih za boljše medkrajevne avtobusne povezave Povabilu župana Toneta Smolnikarja na pogovor o problematiki medkrajevnih avtobusnih prevozov so se poleg predstavnikov Kambusa odzvali predstavniki občin Komenda, Domžale, Moravče, Lukovica in Trzin. Namen pogovora je bil, da bi našli ustrezno rešitev za boljšo medsebojno avtobusno povezavo posameznih, zlasti odročnejših krajev. Danes je namreč potrebno veliko časa in prestopanj, da nekdo pride, denimo, z avtobusom iz Mot-nika v Komendo ali iz Komende v Moravče in podobno. Razprava se je sukala največ okrog vprašanja, kako zagotoviti potrebna finančna sredstva za nakup nejcaj manjših avtobusov in za pokrivanje stroškov prevozov, kijih vsaj v začetku cena vozovnic - če naj bo sprejemljiva za potnike - ne bo pokrila. Kot je dejal Anton Zlatnar, direktor Kambusa, oni niso v stanju prevzeti nase tolikšnih obveznosti ob dejstvu, da že sedanje prevoze opravljajo po za tretjino nižji ceni, kot to počnejo ostali slovenski prevozniki. Dodal je še, da je treba upoštevati, da se z avtobusi vozijo socialno šibkejši potniki, ki ne zmorejo visokih cen vozovnic. Na drugi strani pa lastniki podjetja od vodstva Kambusa zahtevajo dobiček. Primer: avtobus do Kamniške Bistrice je čista izguba, saj se pelje včasih samo en potnik. Razmišljal je o predlogu, da bi občine ustanovile nek sklad za sofinanciranje prevoznikov. V programu, ki so ga pripravili v Kambusu, obrazložil pa ga je direktorjev svetovalec Matjaž Mi- helčič, so upoštevali predvsem potrebe po prevozih v času, ko občani obiskujejo zdravstveni dom, ko imajo opravke na občini ali upravni enoti, na sodiščih in podobno. Za te namene bi bila najbolj smotrna ciklična vožnja avtobusov (na dq)pčeriWtf? vendar spet nastaja vprašanje pokrivanja stroškov. Predstavniki nekaterih občin, kot na primer Domžale, so dejali, da bi bili pripravljeni prispevati določen delež, vendar bo morala dolgoročno k softnanci-ranju-prevozov prispevati tudi država. Zato predlagajo skupen dogovor o teh vprašanjih z ministrstvom za promet. Razmišljali so tudi o kombinaciji voženj s šolskimi avtobusi. Po mnenju Toneta Smolnikarja so lahko prav ti prevozi izhodišče za načrtovanje ostali prevozov. Kambus pri tem želi, da bi prevzel vse šolske prevoze, tudi tiste, kijih sedaj opravljajo zasebniki s kombiji. Predstavniki Kambusa so občinam predlagali, naj jim predložijo svoje konkretne želje po prevozih, nato pa bodo sestavili mrežo avtobusnih prevozov, ki bo pokrila vse navedene občine. Te predloge bodo občine pripravile do konca marca skupaj s predlogi, kolikšna sredstva so občine pripravljene n\imeniti za sofinanciranje teh prevozov. V. tem času pa bodo pripravili tudi pogovor s predstavniki ministrstva za promet. S pobudo pa bodo seznanili tudi projektni svet severne obljub-Ijanske regije, ki pripravlja razvojni program Podjetniške regije. F. S. Župan zadržal sklep občinskega sveta Občina ni pristojna za spreminjanje normativov VVZ Kot smo poročali, je občinski svet na 25. seji sprejel sklep, da zaradi izjemno težke situacije na področju otroškega varstva zac"asfio: (i3d "razširit Vč' kapacitet) povečuje normative tako, da se v vsakem oddelku število otrok poveča za enega. Občinska uprava je ugotovila, da je uprava vrtca že sama poiskala možnosti za čimvečjo število vključenih otrok v predšolske programe. V razlogih proti vpisu dodatnega števila otrok uprava VVZ Antona Medveda navaja, da iz- vajalci odklanjajo zavestno kršenje zakonodaje in da so dolžni poskrbeti za kvaliteto bivanja otrok v vrtcih. Poleg tega pa zakon o vrtcih predvideva sankcije za odgovorno osebo, če ne upošteva predpisanega maksimalnega števila otrok v oddelkih. Občinska uprava pa dodaja, da so se z vodstvom vrtca dogovorili, da bodo z novim šolskim letom oblikovali čimveč homogenih oddelkov, kar bo omogočilo nekaj dodatnih vključitev otrok s čakalne liste. Obisk romunskih županov v Kamniku Zanimanje za našo lokalno samoupravo • Pred dnevi je občino Kamnik obiskalo blizu 50 predstavnikov občin iz štirih romunskih pokrajin s približno 3 milijoni prebivalcev, ki jih je vodil podžupan pokrajine Dolj Petre Petrescu. Društvo bolnikov z osteoporozo Ljubljana bo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Dr. Julija Polca Kamnik in Občino Kamnik organiziralo brezplačno merjenje mineralne kostne gostote z ultrazvokom za ženske, starejše od 50 let in moške, starejše od 60 let, ki bodo merjenje opravili prvič. Prijavljenim bomo mineralno kostno maso izmerili v soboto, 6. aprila, v ZD Dr. Julija Polca Kamnik - II. nadstropje. Naročite se lahko v četrtek, 4. in petek, 5. aprila, od 8. do 10. ure na telefonsko številko 8318-610, da vas bomo časovno razporedili. Uresničevanje sklepov občinskega sveta za izboljšanje stanja zraka Mag. Polič, IJ& Energetski objekt Pfrolize je treba zapreti... Županje na podlagi sklepov občinskega sveta na 24. seji lanskega decembra pripravil krajši pregled uresničevanja sklepov. Med drugim ugotavlja, da bo za prijnavo celovitega poročila o stanju onesnaženosti zraka in sprejem odloka o razglasitvi ogroženega območja predhodno [mirebno opraviti meritve onesnaženosti zraka. Na jmdlagi letos zaključenega projekta Imisijska ogroženost okolja, ki ga izvaja Gozdarski institut, bo mogoče ugotoviti najbolj ogrožena območja. Nato pa se bo treba odločiti, kje in katere meritve onesnaženosti zraka bo še potrebno izdelati. Inštitut Jožef Štefan je že pregledal dokumentacijo v zvezi z delovanjem Pirolize na Duplici in. opravil pregled energetskega objekta na Duplici Do 1, februarja pa naj bi [JS pripravil pisno ponudbo za izdelavo presoje o vjMvih na okolje. Februarja je mag. Polič z IJS povedal, da sije ogledal energetski objekt in ugotovil, da je stanje katastrofalno in da zato ni nobene potrebe izdelovati presoje o vplivih na okolje. Že ob samem pregledu je ugotovil vrsto nepravilnosti, iz katerih se lahko definirajo negativni vplivi na okolje, ki kažejo na to, daje treba objekt zapreti. Za vzpostavitev delovanja novega kotla iz leta 1991 pa bo treba izdelali temeljilo presojo o vplivih na okolje, vključno s študijo upravičenosti investicije glede na predvideni odjem energije. Svoje ugotovitve bo vpisni obliki poslal občini Kamnik. Mag. Polič je predlagal sklic sestanka z vsemi institucijami, kijih ta problem zadeva, vključno z ministrstvom za okolje in prostor. Županje v januarju že imenoval odbor za pripravo programov in svetovanje občinskim organom za učinkovitejše ukrepanje na področju varovanja okolja v občini Kamnik, ki ga vodi Maljaz Malovrh, univ. dipl. inž. strojništva. Odbor je sklenil, daje treba iz[)odbijali odločbo Upravne enote Kamnik, s katero se Pirolizi dovoljuje opravljati dejavnost proizvodnje elektrike ter oskrbe sj>aw in toplo vodo. S študijo, ki jo prif)ravlja I/S, pa je treba dokazati, da konstrukcija delujočega kotla ni primerna za kurjenje sekancev. F. S. Romunski župani so na pogovoru v občinski hiši pozorno prisluhnili predstavitvi naše občine. Na Občini Kamnik sta jih sprejela župan Tone Smolnikar in vodja oddelka za gospodarstvo in finance Alojz Kolar. Romunski gostje so prišli v Slovenijo z namenom, da se seznanijo z delovanjem naše lokalne samouprave in javne uprave. Potem, ko sta jim Smolnikar in Kolar predstavila našo občino in delovanje občinskega sveta ter občinske uprave, je predstavnike občine v imenu gostov pozdravil Petre Petrescu, ki je med drugim dejal, da so Slovenijo obiskali zato, ker so slišali za naše dosežke v preoblikovanju gospodarstva in lokalne samouprave. To je zanje pomembno, še posebej zato, ker je trenutno v Romuniji brezposelnih okrog polovica delavcev. Zato jih še posebej zanimajo naši gospodarski rezultati. Kot je posebej za naš časopis povedal vodja delegacije P. Petrescu, ima pokrajina Dolj (glavno mesto Crainova s 340.000 prebivalci), kjer je podžupan, 750.000 prebivalcev in 94 občin, ki štejejo od 3000 do 20.000 prebivalcev. Poudaril je tudi, da imajo romunske pokrajine predvsem nalogo povezovalcev med državo in občinami, skrbijo za delitev državnih sredstev občinam, ki svoje izdatke pokrivajo le s 30 odstotki lastnih sredstev, 70 odstotkov denarja pa prispeva država. Na ravni pokrajin nimajo nobenih organov razen župana, podžupana in nekaj administracije. Dodal je še, da bo nekajdnevni obisk v Sloveniji zelo koristen za izpopolnitev sistema delovanja'njihovih občin. Romunski gostje so si po razgovoru s predstavniki občine Kamnik v spremstvu vodičev ogledali tudi kamniške kulturno-zgodo-vinske znamenitosti. F. S. Petre Petrescu, podžupan pokrajine Dolj in vodja delegacije je predstavnikoma občine Kamnik Tonetu Smolnikarju in Alojzu Kolarju izročil obilico gradiva o zgodovini in današnjem življenju Romunije. OBČNI ZBOR GOVEDOREJSKEGA DRUŠTVA KAMNIK Rejci govedi na področju občin Kamnik in Komenda smo združeni v govedorejsko društvo Kamnik in se tudi ob delitvi občine nismo razdelili in razšli, ampak smo ostali skupaj, saj vemo, da smo tako močnejši in bolj opazni ter prodornejsi. Že od vsega začetka našega dela pa po novem letu organiziramo tudi občni zbor in to vselej na svečnico - 2. februarja. Nekaj let smo gostovali v sejni dvorani občine Kamnik, potem pa smo si morali poiskati prostor drugje. Tako smo si letos našli prostor v gostišču Uršič v Zagorici nad Kamnikom, kjer so nas lepo sprejeli in nam omogočili lep dan. V velikem številu smo se zbrali in prisluhnili, pa tudi sodelovali v razpravi o problemih rejcev. Najprej so bila na vrsti poročila o delu v lanskem letu. Predsednik društva g. Tine Pibernik je povedal, kaj je bilo narejeno - sodelovali smo pri mlečnem bojkotu, organizirali strokovno ekskurzijo, imeli pogovore s predstavniki veterinarjev, tako občinsko kot tudi območno enoto KGZ, pa tudi sosednjimi društvi. V plan dela za leto, ki je pred nami, smo si zapisali zelo podoben program kot doslej! Z veliko pozornostjo smo pri- sluhnili g. Rafku Rokavcu iz selekcijske službe Kmetijskega zavoda Ljubljane. Za zanimivost naj povem, da je na našem področju 756 registriranih rejcev s 4429 živalmi, 695 rejcev je v tako imenovani »Z« kontroli s 3310 živalmi, pri ostalih rejcih pa je tako imenovana »A« kontrola s 1112 kravami, kjer prevladuje lisasta pasma, sledi ji črnobela, rjava, ci-kasta ter mesne pasme. V Sloveniji je povprečno na kmetijo 4,8; pri nas pa 5,8 krave na kmetijo, medtem ko je v intenzivni reji 18,2 krave na kmetijo. Zelo je padla reja rjavega goveda, narašča stalež črnobelega. Slovensko povprečje je 3781 1 mleka na kravo, pri nas pa 3959 1 mleka. Vsekakor pa je zanimiva tudi tako imenovana »TOP LISTA« najboljših mlečnih rej v Sloveniji, kjer rejka Nada Jamšek zaseda 4. mesto pri ČB z 9300 1 mleka na kravo. Matija Zadrgal je s 7500 1 na 7. mestu pri lisasti pasmi, pri rjavi pa je Slavko Hribar s 6600 litri najboljši rejec našega področja. Seveda ne moremo mimo številnih vprašanj, ki so se nanašala na probleme veterine, prisilnih za-kolov, probleme veterinarjev na klavnici, ki se norčujejo iz nesrečnih rejcev, oholosti direktorja VURSA Zorana Kovača, saj Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ Japljeva 2, Kamnik, tel.: 831-75-56 e-mail.: zko.kamnik@siol.net Sobota. 2. marca, ob 20. uri Kulturni dom Šmartno Komedija v dveh dejanjih T. Partljič: GOSPA POSLANČEVA Izvaja: Gledališka skupina Kulturnega društva Tuhinj, režija: Danilo Bajde. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597 Torek. 5. marca, ob 19. uri, v dvorani MKK Predavanje: RADOST ŽIVLJENJA: Darinka Gomišček, predsednica društva DAR, Centra za pomoč obolelim za rakom. V predavanju se bomo spraševalil, če se spodobi biti srečen in kje iskati srečo. Petek. 15. marca, ob 19. uri v dvorani MKK Zvočna galerija: Slike - ujete v prostor, besedo in čas. Razgovor: kubizem, nove slikarske možnosti, tehnike. Vodi: Mitja Reichenberg. MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, tel.: 041/957-609 Od ponedeljka do četrtka, od 16. do 17.30. na Šutni 38 IGRALNICA ZA OSNOVNOŠOLCE in DEŽURSTVO ZA SREČEVANJE S STARŠI IN OSTALIMI. Vsak petek, po 17. uri, na Šutni 38 ODSTOPIMO PROSTOR MLADIM, KI SE NIMAJO »KAM DAT«. VSTOP PROST! Ponedeljek. 4. marca, sreda. 6. marca, in četrtek. 7. marca, od 17. do 18. ure. Šutna 38 ROČNO-USTVARJALNA MARČEVSKA DELAVNICA Obisk: 300 SIT Prijave: 041/957-609 * BO BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, tel.: 831-20-62, 041/545-580 Odprta ob nedeljah od 14. ure do mraka Nedelja, 3. marca, od 14. ure do mraka • IZDELOVANJE VOLNE NA KOLOVRATU - ga. Angela Brleč izZg. Palovč • PRIKAZ TKANJA NA ROČNIH STATVAH - g. Aleš Oman iz Tržiča Sreda. 13. marca, ob 18. uri Otvoritev razstave »DUHCI« g. Mihe Zabreta jz Kamnika in ga. Monike Klemenčič iz Žirov »SVETI DUHEK« DRUGE PRIREDITVE GALION - HIŠA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Ul. Matije Blejca 11a, Kamnik; tel: 831 53 35 Četrtek. 7. marca, ob 19. uri Odprtje razstave slikarskih del avtorja Iva Kordaša in predstavitev knjige »Sonce je bog vseh bogov«, avtorja Daniela Artička. Informacije: tel: 831 54 35 Vstop prost! po večini zbranih ve več za en list kot piše v knjigi, o gluhih ušesih KGZ s predsednikom Petrom Vriskom na čelu. Razočarala nas je tudi občina Kamnik z obljubami g. župana Toneta Smolnikarja o prostoru za novogradnjo Kmetijsko zadrugo Kamnik, zaprlo pa se je tudi sejmišče v Kamniku. Zelo pa nas boli odnos klavnice Meso Kamnik do opravljanja uslug klanja za domačo uporabo, predvsem je nerazumljivo dolgo čakanje na vrsto; pričakujemo, da se bo to kmalu uredilo! Peter Brleč nas je opozoril na mlečne kvote in nas opozoril na izpolnjevanje obrazcev o pridelanem in prodanem ter doma porabljenem mleku. Vsi prisotni nikakor ne moremo razumeti tistih, ki so bili povabljeni, da nam bi lahko kaj več povedali ali odgovorili na naša vprašanja, da nismo bili vredni niti toliko, da bi sporočili, da jih ne bo. Predsedniku občinske kot tudi območne enote KGZ, je bilo jasno povedano, da kmetje potrebujemo in tudi zahtevamo jasnih odgovorov in naj jih nam čimprej posredujejo. Marsikaj smo si imeli še za povedati, toda čas je kar prehitro minil. Vemo, da se bomo letos morali še srečati, saj se zavedamo, da je s takšnim odnosom država na najboljši poti Argentine. Tega pa si najmanj želimo. JOŽKO ROMŠAK Gozdovi v naslednjem desetletju V sredo, 6. marca ob 10. uri, bo na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, na Tržaški 2 v Ljubljani, javna obravnava gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarsko območje Ljubljana za obdobje 2001 - 2010. Na javni obravnavi bo Območna enota Ljubljana, Zavoda za gozdove Slovenije predstavila desetletni načrt za gospodarjenje z gozdovi ljubljanskega gozdnogospodarskega območja. To območje je največje gozdnogospodarsko območje v Sloveniji. Zajema področje kar 28 občin, od teh 21 v celoti, 7 pa delno. V območju je 140.344 ha gozdov, kar predstavlja 56% skupne površine območja. V območnem gozdnogospodarskem načrtu so na podlagi analize razvoja in stanja gozdov določeni cilji in usmeritve za gospodarjenje z gozdovi v naslednjih desetih letih. Po predstavitvi gozdnogospodarskega načrta se pričakuje izmenjava mnenj udeležencev, to je vseh zainteresiranih za stanje in razvoj gozdov ljubljanskega gozdnogospodarskega območja. Vab-' Ijeni so lastniki gozdov, predstavniki občin, pristojnih ministrstev, Kmetijsko gozdarske zbornice, Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo v Državnem zboru, mediji, lovci in drugi uporabniki ter souporabni-ki gozda in gozdnega prostora. V dneh od petka, 21.2. 2002, do vključno četrtka, 7. 3. 2002, bo prav tako na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška 2, v Ljubljani (I. nastropje), javna razgrnitev gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarsko območje Ljubljana za obdobje 2001 - 2010. Na javni razgrnitvi sije mogoče načrt podrobneje ogledati. Podrobne informacije: Andrej Jeklar, univ. dipl. inž. gozd., vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, tel: (01) 24 10 624 ali 041 657 248 Rdeči kriz - prizadevno v lanskem in odločno v letošnje leto Območno združenje Rdečega križa Kamnik je na svoj redni seji 12. februarja med ostalimi vprašanji pregledalo realizacijo nalog v lanskem letu in ugotovilo da je RK deloval izredno aktivno na mnogih področjih. Na socialnem področju je v letu 2001 prejelo humanitarno pomoč 774 družin, razdeljenih je bilo 3870 kg lastnih prehrambenih paketov, 152 paketov iz akcije Nikoli sam. Med socialno ogrožene šolske otroke je bilo razdeljenih več kompletov"šolskih torb in zvezkov. Logu pod Mangrtom je bilo nakazano še preostalih 500.000 SIT, družini iz Stranj za obnovo strehe 50.000 SIT, družini iz Tunjic za odpravo posledic požara 150.000 SIT, družini iz Hruševke, ki jo je prizadel požar, pa 1.087.500 SIT, poleg tega pa še najnujnejše potrebščine, kot so postelje, žimnice, odeje itd. V času zimskih počitnic je letovalo na Debelem Rtiču 8 otrok, v poletnem času 70 otrok v Savudriji in 81 otrok na Debelem Rtiču. Krvodajalske akcije se je udeležilo 1048 krvodajalcev, za posmrtno darovanje svojih or- ganov pa se je odločilo 145 ljudi. Vsem so bile podeljene izkaznice. Uspešna je bila zdravstvena vzgoja, saj sta bila organizirana dva tečaja za bolničarje in 21 tečajev in izpitov prve pomoči za voznike s 415 tečajniki, 70-urni tečaj za bolničarje in 10-urni za prvo pomoč za gospodarske družbe. RK se je takoj vključeval v akcije odpravljanja posledic zaradi naravnih in drugih nesreč, pripravljal je zbiralne akcije in podobno. Tudi delo z mladimi je potekalo v okviru programa. Šolam so razdelili veliko različnih gradiv. RK je uspešno deloval na številnih drugih področjih, kot so delo s starostniki, preventivna in zdravstvena dejavnost, poizvedovanje, informa-tivno-propagandna dejavnost. Člani Izvršnega odbora so delo RK ocenili za zelo uspešno, zato so v celoti sprejeli dobro pripravljen program dela za leto 2002. Za pravilno razdeljevanje humanitarne pomoči so sprejeli pravilnik, ki določa, kdo je upravičen do posamezne vrste pomoči. STANE SIMŠIČ OBČNI ZBOR ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Ze enajst let mineva od osamosvojitvene vojne. V tem času je bilo opravljenih veliko nalog in naporov, vse z namenom, da bi zadovoljili pričakovanja naših članov in ohranili spomin na častna dejanja pred in v letu 1991. Delo je bilo uspešno že v prejšnjem obdobju, za jubilejno leto ob obeležju 10. obletnice osamosvojitve R Slovenije pa je bilo veliko opravljenega dela na vseh področjih. Uspeli smo organizirati nekaj skupnih srečanj in posameznih dejanj, ki so našo dejavnost predstavila širši javnosti. Srečanja, kijih organiziramo, so priložnost, da se bolje spoznamo, saj druženja in pogovori prinašajo nove ideje in misli ter privlačijo k aktivnosti nove člane, ki imajo voljo delati v društvu kot aktivni ustvarjalci na različnih področjih. V preteklem letu je združene organiziralo veteranske igre na državni ravni, na katerih smo sodelovati tudi mi. Najbolj zahteven projekt pa je bila ureditev in izdaja ZBORNIKA. Skoraj enoletni trud številnih članov in piscev posameznih prispevkov iz doživljanja vojne in pogleda na ta dogajanja je bil popla* • čan z zadovoljstvom, da smo skupaj opravili moralno dolžnost, ki ohranja našim zanamcem spomin na dogodke, ko smo Slovenci prvič v zgodovini pridobili svojo državnost. Z izdajo Zbornika so člani zapisali resničen prispevek k zgodovini delovanja vseh struktur za osamosvojitev. Pohvala, kije bila izrečena uredniškemu odboru in Zahvalna listina je bila podeljena tudi Osnovni šoli 27. julij, ki jo je prejela ravnateljica Milena Brajer. Vztrajnost Svilanitovih gasilcev Po novoletnih praznikih se za vodstva gasilskih organizacij začne kar odgovorno delo. Pripraviti morajo letna poročila o delu društva, sklicati letno konferenco oz. občni zbor. Svilani-tovi gasilci so v tem pogledu kar pohiteli in sklicali konferenco že 26. januarja. Udeležba je bila nad vsemi pričakovanji z navzočnostjo nekaj obratovodij in direktorja Bogola Wigele-ta na čelu. Tak odnos do ljudi in gasilstva, kjer se prostovoljno razdajajo za varnost tovarne, je vse pohvale vreden. V lanskem letu so delavci v požarno varnost vložili veliko truda, nekaj nove opreme in izvajanje protipožarne preventive. V tkalnici frotirja je med letom nastalo kar sedem začetnih požarov, od katerih se enega ni in ni dalo pogasiti, tako da so piorabili za gašenje kar 35 plinskih jeklenk. Vtem primeru se je spet potrdila preizkušena praksa, da se z znanjem in tehničnimi pripomočki lahko uspešno gasi tudi brez vode. V tkalnici frotirja se voda uporablja za gašenje samo v primeru, ko se ognja z drugimi sredstvi ne da več obvladali. Zaradi narave proizvodnje, ko se uporabljajo samo lahko gorljivi materiali, morata gasilska organizacija in vodstvo podjetja skrbeti za tehnično dopolnjevanje gasilske opreme. Vodstvo gasilske organizacije, ki jo vodi delaven in strokovno sposoben poveljnik Anton Jeglič, pa nima na skrbi samo gašenja požara. Tehnika za gašenje požarov v tovarni je kar zahtevna, kolje npr. vzdrževanje obsežne vodovodne mreže, jmlnjenje plinskih jeklenk, vzdrževanje strojne opreme in drugo. Vse te naloge so v glavnem skrb poveljnika in njegovih sodelavcev. Svilanitove gasilke bi se rade pomerile v znanju in spretnosti s sorodnimi industrijskimi gasilkami. Sedaj na področju Kamnika ne deluje več nobeno PIGD. Enkrat letno še tekmujejo v Šalcku pri Velenju. Ta članek v Kamniškem občanu naj jim bo v pohvalo in vzpodbudo za vztrajnost v gasilskih vrstah in v dobro socialne varnosti zaposlenih. ALOJZU KONDA vsem sodelujočim članom, je bila le skromno priznanje za opravljeno delo, ki bi bilo nedokončano, če nam na pomoč ne bi priskočili sponzorji. Tudi njim vsa zahvala. V nadaljevanju poteka občnega zbora je podpolkovnik Bojan Končan, kije v času vojne leta 1991 pri 55. območnem poveljstvu Domža-le-Kamnik vodil bitko v Trzinu in pogajanja z JLA o predaji, izročil ZAHVALNE LISTINE ob 10. obletnici samostojne Slovenije. Po sklepu predsedstva ZVVS so priznanja prejeli: KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK d. d. za prispevek pri pripravah vojne za Slovenijo, saj je skupno z vodstvom in varnostno službo nudilo svoj delež, zavetje diverzantskemu vodu TO, v lokaciji tovarne pa so se nahajala pomembna materialna sredstva ia takratno MNZ Slovenije in OŠ TO Kamnik. Izredno je bila organizirana izdelava minsko eksplozivnih sredstev in druge akcije za potrebe obrambe Republike Slovenije. ZAHVALNO LISTINO je prejel predsednik uprave KIK Marko Smole. Osnovna šola 27. julij je v času vojne nudila vso pomoč in skrb za nastavitev Zaščitnega voda TO iz Kamnika. V teh negotovih trenutkih je bilo to pogumno dejanje, ki ga pripadniki TO še danes zelo cenijo. V imenu vodstva in o.febja šole je ZAHVALNO LISTINO prejela ravnateljica šole Milena Brajer. Zdravstveni dom dr. Julija Pol-ca je imel v tistem času dobro organizirano službo. Poleg vojne pripravljenosti je nudil zdravniško pomoč pripadnikom TO na širšem območju delovanja enot. Posebno zahvala gre strokovnemu osebju pri nuđenju psihosocialne pomoči posameznikom v času vojne. Ob prejemu ZAHVALNE LISTINE se je dr. Vladimir Breznik v imenu vseh prejemnikov zahvalil za podeljene listine. V imenu vseh veteranov vojne za Slovenijo pa je ZAHVALNO LISTINO prejelo tudi podetje TRIVAL ANTENE, ki je po potrebi oskrbovalo štabe in enote TO s sredstvi zvez, ki so se izdelovale v vojaške namene. ZAHVALNO LISTINO je prejel direktor Miran Kozjek. Na občnem zboru je bilo podano tudi poročilo o delu v prejšnjem letu, finančno poročilo poslovanja in sprejet plan dela za naslednje leto. Pri poslovanju se pojavlja problem nerednega plačevanja članarine, saj je težko planirati in izpeljati dlo-čeno aktivnost, če ni pretoka oziroma dotoka sredstev. Vsota neplačane članarine je že tako visoka, da je poziv vsem članom, ki nimajo plačane članarine, popolnoma utemeljen, saj s poravnavo svojih obveznosti prispevajo samemu sebi, predvsem pa nemotenemu delovanju društva. Hkrati pa velja poziv za vse tiste, ki so prispevali svoj delež pred ali v osamosvojitvi, da se včlanijo in sodelujejo pri delu v združenju. Ob zaključku občnega zbora so bile podeljene SPOMINSKE MEDALJE UDELEŽENCEM VOJNE ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO. ZVVS - predsednik JANKO BLAGŠIČ t OH, SPET TA DOHODNINA! Tako zavzdihne marsikdo ob misli, da bo vsak čas treba izpolniti in oddati napoved za odmero dohodnine za dohodke, ki smo jih prejeli v lanskem letu. Čeprav že kar nekaj let izpolnjujemo državljansko dolžnost prijavljanja obdavčljivih dohodkov, predstavlja izpolnjevanje davčne napovedi za veliko ljudi še vedno eno izmed manj prijetnih opravil. To ne velja zgolj za tiste, ki bodo po napovedi in izračunu dohodnine morali državi še kaj doplačati, ampak tudi za tiste, ki jim bo država znesek preveč plačane dohodnine med letom vrnila. Praksa zadnjih let je pokazala, da takšni »srečneži« dobijo dohodninske odločbe in z njimi tudi denarno nakaznico med zadnjimi, običajno po poletnih počitnicah. Ker smo v naše uredništvo prejeli kar nekaj vaših predlogov in želja, da tudi letos napišemo o izpolnjevanju napovedi dohodnine in izračunu dohodnine, smo pripravili podatke in napotke, ki vam bodo prav gotovo v pomoč. Zaradi prazničnih dni moramo davčni zavezanci letos oddati napoved za 'odmero dohodnine najpozneje do torka, 2. aprila, pri davčni izpostavi, kjer smo vpisani v davčni register. Bistvenih sprememb pri izpolnjevanju obrazca napovedi za odmero dohodnine za lansko leto ni. Poleg obrazca »Napoved za odmero dohodnine za leto 2001«, ki je letos v modri barvi, potrebujemo tudi obvestila o izplačanih dohodkih v lanskem letu, ki smo jih prejeli od izplačevalcev. Ob tem velja opozoriti, da je potrebno v obrazec vpisati podatke o VSEH obdavčljivih dohodkih, prejetih v letu 2001, tudi če nam izplačevalec zaradi »pozabljivosti« ni poslal obvestila. Pomembno je, da se izpol- njevanja lotimo skrbno in natančno, saj nas nepravilno izpolnjen obrazec lahko drago stane. Zatajitev kakršnegakoli obdavčljivega dohodka je kaznivo in drago početje, prav tako nas lahko doleti denarna kazen za nevloženo napoved, izkazane pomanjkljive ali neresnične podatke v napovedi ali za nepravočasno vloženo napoved. Če v naglici pozabimo uveljaviti katero od olajšav, upoštevamo premalo računov ali vpišemo napačen znesek prejemkov, nas bodo naše napake »udarile po žepu«. Zakon o dohodnini iz leta 1993 ureja obdavčevanje fizičnih oseb in temelji na načelu splošne obdavčitve davčne obveznosti, zato je v obdavčitev zajet vsak dohodek fizične osebe, ki je določen kot vir dohodnine - osebni prejemki, dohodki iz kmetijstva, iz dejavnosti, iz kapitala, iz premoženja in iz premoženjskih pravic. Pri obdavčitvi velja načelo horizontalne enakosti dohodkov, kar pomeni, da so enako visoki dohodki enako obremenjeni z davkom. V obdavčitev so načeloma zajeti vsi dohodki fizične osebe, davčna obveznost posameznika pa je določena glede na višino dohodka, kar pomeni, da so osebe z nižjimi dohodki manj obremenjene z davkom kot osebe z višjimi dohodki. Od vseh obdavčljivih dohodkov se že med letom plačuje davek kot akontacija dohodnine in med letom plačana akontacija se upošteva in odšteje pri končni odmeri dohodnine. Na ministrstvu za finance so na podlagi podatkov o povprečni plači v lanskem letu pripravili lestvico za odmero dohodnine in zneske pripadajočih olajšav, s katerimi si lahko zmanjšamo osnovo za odmero dohodnine. Izračunali so, da je bila povprečna slovenska letna plača v lanskem letu 2,574.732 tolarjev. Tudi letos je glede na dohodke šest dohodninskih razredov, meje in stopnje obdavčitve so razvidne iz spodnje lestvice za izračun dohodnine za leto 2001. Pri izpolnjevanju obrazca napovedi za odmero dohodnine sta bili z lanskim letom uvedeni dve vsebinski spremembi. Prva je v tabeli A) I. osebni prejemki pod oznako 09 - premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih plačuje delodajalec poZPIZ-1. Premijo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje lahko zavarovancu plačuje tudi delodajalec. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, pod kakšnimi pogoji in v kakšni višini se ta znesek priznava kot davčna olajšava. Vse, kar presega ta znesek, je po- Tabela 2: lestvica za izračun dohodnine za leto 2001 Če znaša »Osnova za dohodnino 2« znaša dohodnina nad do tolarjev tolarjev 1,279.236 17% 1,279.236 2,558.470 217.469 + 35% nad 1,279.236 2,558.470 3,837.708 665.201 + 37% nad 2,558.470 3,837.708 5,116.942 1,138.520 + 40% nad 3,837.708 5,116.942 7,675.412 1,650.215 + 45% nad 5,116.942 7,675.412 2,801.526 + 50% nad 7,675.412 BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ 5 sprejemom Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št.48/01) je Republika Slovenija na pomembnem področju zagotavljanja pravice do sodnega varstva ustrezno združila načela pravne in socialne države. V sodobnih demokratičnih ureditvah je namreč pravno varstvo doseglo tako stopnjo razvoja in tako širino, da ga,, praktično ni več mogoče zagotavljati brez kvalificirane pravne pomoči. Enakost pred zakonom ter dostop do sodišča ostajata le formalno zagotovljeni, dejansko pa nedosegljivi dobrini, če država hkrati ne omogoči pravnih sredstev tistim, ki plačila sami ne zmorejo. Brezplačna pravna pomoč je torej v prvi vrsti namenjena uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti. Pomeni pravico upravičenca do celotne'ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka ob pogoju, da si prizadeva za izvensodno rešitev spornega razmerja. Zaprositelj, ki uveljavlja pravico do brezplačne pravne pomoči, mora biti državljan RS, pod določenimi pogoji pa se pravico prizna tudi tujcem in osebam brez državljanstva. Brezplačna pravna pomoč se lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov. Oseba, ki meni, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči, lahko le-to zahteva v vsaki fazi postopka. O upravičenosti do brezplačne pravne pomoči se presoja na podlagi prosilčevih dohodkov in prejemkov in dohodkov ter prejemkov njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Pri ugotavljanju dohodka kot podlage za odobritev brezplačne pravne pomoči se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za prosilca za obdobje šest koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Pri ugotavljanju lastnega dohodka se vsi dohodki in prejemki upoštevajo v višini, kijih prosilec oziroma njegova družina dejansko prejme. Šteje se, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine minimalne plače. V dohodek prosilca oziroma njegove družine pa se ne vštevajo otroški dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za nego otroka, stroški za prevoz na delo in prehrano med delom, štipendije in podobno. Brezplačna pravna pomoč pa se ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač. Seveda pa se v to premoženje ne štejejo osnovne dobrine kot so stanovanje, v katerem prosilec živi in osebni avtomobil do določene vrednosti. Pri vsebinski presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeVa ni očitno nerazumna ali pa je zadeva pomembna za prosilcev osebni in socialno-ekonomskipoložaj. Pomembno je lahko tudi, da je pričakovani izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena, da ima zadeva izgled za uspeh in jo je razumno sprožati ali pa je nerešena zadeva razlog, da se je prosilec znašel v stiski. Vsak zaprositelj za brezplačno pravno pomoč je upravičen do prvega pravnega nasveta, ki obsega pojasnilo zaprositelju o pravnem položaju v njegovi zadevi, kratek nasvet o možnosti izvensodne poravnave, o procesnih pravili, stroških itd., in je za vse zaprositelje brezplačen ter se izpolnjevanje pogojev sploh ne preverja. V primeru, da zadostite vsem zgornje navedenim pogojem, pa ste upravičeni še do svetovanja, ki presega prvi nasvet, nadalje do svetovanja in zastopanja pri sklenitvi izvensodne poravnave, v postopku pred sodišči 1. in 2. stopnje, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, v po- stopku z ustavno pritožbo, sestave listin ipd. Nenazadnje je pomembno tudi to, da se lahko pomoč dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka in ste na ta način oproščeni sodnih taks, stroškov za izvedence, priče, pologov za stroške ter za javne listine in potrdila, ki so za postopek potrebna. Brezplačno pravno pomoč izvajajo odvetniki, odvetniške družbe in notarji. Le-ti so za svoje storitve upravičeni do plačila po ustrezni tarifi, ki gre v breme Proračuna RS. Da pa se ne bi brezplačna pravna pomoč zlorabljala in da ne bi izvajalci neupravičeno zahtevali dodatnih plačil, so kakršnikoli dogovori o višjem plačilu ali dogovori o nagradi v odstotkih oziroma v pavšalnem znesku nični. Upravičenci pa so varovani tudi tako, da lahko zahtevajo razrešitev odvetnika ali notarja, ki svoje dolžnosti ne opravlja korektno. V takem primeru postavi pristojni organ drugega odvetnika o razrešitvi pa obvesti Odvetniško oziroma Notarsko zbornico. Kakšen pa je postopek za podelitev brezplačne pravne pomoči? Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vloži prosilec pisno na obrazcu, ki mu morajo biti priložene ustrezne listine. Prošnja mora vsebovati predvsem: - osebno ime, EMŠO, davčno številko, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča prosilca in njegovih družinskih članov, - podatke o zadevi, - navedbo želene oblike pravne pomoči in obsega brezplačne pravne pomoči, - podatke o dohodkih in drugih prejemkih prosilca in družinskih članov - podatke o premoženjskem stanju prosilca in družinskih članov. Prošnji morajo biti predložene listine, ki dokazujejo obstoj pogojev. Prosilec mora vložiti prošnjo za brezplačno pravno pomoč pri pristojnem sodišču ali na okrajnem sodišču, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče. Predsednik okrajnega sodišča, ki o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči tudi odloči, mora zagotoviti, da se prejete prošnje nemudoma posredujejo pristojnemu sodišču. Pravica do brezplačne pravne pomoči se prizna ž odločbo, proti kateri pa ni možna pritožba, možen je le upravni spor. Na podlagi odločbe, s katero pristojni organ za BPP dodeli brezplačno pravno pomoč, izda strokovna služba za brezplačno pravno pomoč upravičencu »napotnico«. Upravičenec je dolžan napotnico po končani opravi storitev pravne pomoči vrniti takoj, ko so napotnici priloženi vsi stroškovniki in potrdila o oprostitvi plačila stroškov postopka. Če upravičenec tega ne stori v 8 dneh, se šteje, kot da mu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. V slednjem primeru mora upravičenec prejeto pomoč vrniti in plačati vse stroške, kijih je bil oproščen, vključno z zamudnimi obrestmi. Enako se vam bo godilo če boste neresnično navajali podatke o vašem premoženjskem stanju, ali pa če boste samovoljno spreminjali vsebino napotnice. Poleg učinkov, omenjenih v uvodu, pomeni uvedba brezplačne pravne pomoči prispevek k preprečevanju povečevanja prepada med družbenimi sloji, kije vedno bolj opazen in se kaže na različnih družbenih ravneh. Izvrševanje pravice do sodnega varstva je na ta način omogočeno vsem, ki to želijo. Vendar pa bo vse skupaj le gola črka na papirju, če se vsi, katerim je pomoč v osnovi tudi namenjena, te svoje pravice ne bodo zavedali in je izkoriščali. Na vas je torej, dragi bralci, da možnost, ki se ponuja, izkoristite, saj veste, država malokrat ponudi kaj zastonj. Luka Podjed Mentor: Jurij Zurej trebno vpisati v stolpec 8 pri oznaki 09 in predstavlja dohodek, ki zvišuje dohodninsko osnovo. Če smo zavezani v to rubriko vpisati podatke, so ti razvidni iz obvestila delodajalca o izplačanih dohodkih. Druga novost je v tabeli B) II., kjer so pod oznako 5 podatki o vstopu zavezanca v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1, ki jih izpolnijo tisti, ki so sklenili prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v letu 2001 plačali znesek po enem ali dveh pokojninskih načrtih. V dohodninski obrazec moramo vpisati vse dohodke, ki smo jih prejeli v letu 2001, to so plača, regres, pokojnina, veteranski dodatek, pogodbeno delo, izplačan dobiček, dohodki od najemnin, dobiček od prodaje nepremičnin, delnic » oz. deležev v kapitalu... Upoštevajo se tudi izplačane odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči in drugi prejemki iz delovnega razmerja, vendar le za tisti del, ki presega znesek, določen v uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek (od tega dela jubilejnih nagrad, odpravnin in solidarnostnih pomoči se plačujejo tudi prispevki za socialno varnost, ki se prav tako vpišejo v obrazec). Samostojni podjetniki ne smejo pozabiti na dobiček iz dejavnosti, prav tako ne tisti, ki ste lastniki donosnih delnic in ste v letu 2001 prejeli dividende, ki jih vpišete med izplačane udeležbe pri dobičku kapitalskih družb. Pri izračunavanju dohodnine upoštevate zmanjšanje osnove v višini 40% zneska, vendar tega v obrazec ne vpisujete. Veliko je med nami takšnih, ki bi si radi že danes izračunali svojo dohodnino in s tem pozneje tudi preverili uradno odločbo o odmeri dohodnine, zato bodo naslednji napotki zagotovo dobrodošli. Osnovo za dohodnino I izračunamo tako, da od seštevka vseh dohodkov odštejemo vse prispevke in normirane stroške. Nato seštejemo olajšave, ki jih uveljavljamo in si z njimi zmanjšujemo višino dohodnine. V obrazcu so posamezne olajšave zajete v tabelah z oznako B)I. na tretji strani obrazca. Med olajšavami so: - Splošna dohodninska olajšava v višini 11% povprečne letne slovenske plače, t.j. 283.221 tolarjev, ki smo je deležni vsi davkoplačevalci. V obrazcu te olajšave ne označujemo, upoštevamo pa jo pri izračunu dohodnine - Olajšava na osnovi računov in drugih dokazil, ki se glasijo na ime davkoplačevalca, največ do višine 3% od osnove za dohodnino I (to so plačane premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, nakup zdravil in zdravstvenih pripomočkov, nakup učbenikov, programske opreme in strokovne literature, šolnine, sredstva za pridobivanje lastne izobrazbe, sredstva za nakup, gradnjo ali obnovo hiše, stanovanja...). - Olajšava za prejemke dijakov in študentov preko študent- skih servisov in mladinskih organizacij znaša 1.029.893 tolarjev (pri izračunavanju neobdavčenih letnih prejemkov študentov in dijakov je potrebno prišteti še splošno olajšavo v višini 283.221 SIT, tako da dopustna meja znaša 1,313.114 SIT). - Olajšava za vzdrževane družinske člane (vpiše se na zadnjo stran obrazca) je priznana za prvega otroka ali zakonca ali enega od staršev v višini 10% povprečne plače -257.473 SIT, za vzdrževanje dveh otrok 643.683 SIT, za vzdrževanje obeh staršev ali enega otroka in zakonca 514.946 SIT, za vzdrževanje treh otrok 1.158.629 SIT... Prav gotovo ne bo odveč opozorilo, da ti zneski olajšav veljajo v primeru, če ste družinske člane vzdrževali vse leto. V nasprotnem primeru (n. pr. vaš otrok se je v septembru prvič zaposlil) morate upoštevati sorazmerni del zneska olajšave (za vse leto pripadajoči znesek olajšave delite z 12 in pomnožite s številom mesecev, ko ste člana vzdrževali). Od zneska olajšav je potrebno odšteti znesek lastnih dohodkov vzdrževanega družinskega člana. - Olajšava za invalidnost: invalidu s 100% telesno okvaro se prizna olajšava v višini celoletne povprečne plače 2,574.732 tolarjev. - Olajšava za osebe, starejše od 65 let, znaša 205.979 tolarjev in se tako kot splošna olajšava v obrazec ne vpisuje. - Plačani samoprispevek: vpišemo znesek plačanega samoprispevka v letu 2001. - Znesek posebnega prispevka za popotresno obnovo in spodbujanje razvoja Posočja, plačanega v letu 2001. Osnovo za dohodnino II izračunamo tako, da od osnove za dohodnino I odštejemo znesek vseh olajšav. Za izračun letnega zneska dohodnine, ki nam pove, kolikšna je naša dohodninska obveznost za leto 2001, pogledamo v dohodninsko lestvico. Seštejemo še akontacije med letom plačane dohodnine in ugotovimo, koliko dohodnine za lansko leto bomo morali še doplačati ali pa smo morda že med letom plačali preveč dohodnine in nam bo država znesek preveč plačane dohodnine vrnila. Tako kot prejšnja leta napovedi za odmero dohodnine ni potrebno vložiti upokojencem, ki so v letu 2001 prejemali samo pokojnino ZPIZ in pri tem med letom v skladu z zakonom niso plačali akontacije dohodnine in niso prejeli nobenega drugega obdavčljivega dohodka. Napovedi tudi ne vlagajo dijaki in študentje, ki so imeli v preteklem letu le prejemke preko študentskih servisov in organizacij, če njihova dohodninska osnova ne presega 1,313.114 tolarjev in pa zavezanci, ki imajo bruto dohodek nižji od 283.221 tolarjev. Vsi drugi pa smo poklicani k državljanski pokorščini, da oddamo dohodninske napovedi na davčnem uradu najpozneje do 2. aprila ali jih najpozneje tega dne pošljemo priporočeno po pošti. Ne bo odveč opozorilo, da mora biti v tem primeru vsaka napoved poslana posamično. SAŠA MEJAČ V prejšnji številki smo prav zaradi zanimanja bralcev odprli novo rubriko kotiček PRAV(N)IH NASVETOV, kije namenjena vsem, ki Želijo pojasnilo in nasvet v zvezi s splošnimi problemi, s katerimi se srečujejo v življenju. Naši sodelavci, ki poznajo področje prava, bodo poiskali odgovore na vaša vprašanja, kijih naslovite na Uredništvo Kamniškega občana, Glavni trg 24, Kamnik, s pripisom »pravni nasveti«. Danes pa vas seznanjamo z brezplačno pravno pomočjo. Odgovorna urednica Saša Mejač Občni zbor kamniških planincev V petek, 15. marca, ob 18. uri bo v dvorani Razstavišča Veronika Kamnik redni letni Občni zbor planincev. Ocenili bodo svoje delo v letu 2001, začrtali naloge za leto 2002 in izvolili novo vodstvo društva. Planinci in ljubitelji pora vabljeni, da se udeležite občnega zbora in aktivno sodelujete s svojimi predlogi! Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Manekeni ne bodo pometali TT%a smo res že krepko za-jadrali v predvolilno le-JL to. Ko so nas na eni strani polna usta pravne države, ko je treba veljavne zakone spoštovati ali pa jih spremeniti. Kaže pa, da to spet ne bo veljalo za ustanavljanje novih občin. Nekateri predstavniki ljudstva namreč menijo, če smo že doslej kršili zakon, pa ga dajmo še enkrat, da bomo vsi enakopravni. Če imamo v Sloveniji občine s 600 dušami, pa imejmo še kakšno s 1500 prebivalci, čeprav jih zakon določa najmanj 5000. Če si tako kršitev lastnih zakonov dovoli najvišje zakonodajno telo, pa res ni več mačji kašelj. Kako so že dejali nekoč: kadija tuži, kadija sudi... Pravijo, da bo naš župan Tonti v kratkem dobil diplomo za izum nove kratice. Zadnjič je namreč na občinski seji javno izjavil in to dvakrat, da je bil v zvezi s prenovo Maistrove hiše pri Nadro-detu, v mislih pa je imel nadškofa Rodeta. Po tej logiki bi se njegova podžupana morala imenovati kar Podhočevar in Podperčič... Domžalčani imajo menda v načrtu uvedbo brezplačne avtobusne proge med Domžalami in slav- nim kinom Kolosejem v Ljubljani, saj so jim Ljubljančani zaprli domžalsko kinodvora-no. Da pa ne bi v Ljubljano vozil prazen avtobus, bodo po besedah županje na avtobus povabili tudi Kamničane, samo zanje menda ne bo brezplačen, saj naš župan še za lokalne avtobuse nima dovolj cekinov ... Popularni komunalni pometač Peter (ki se na delo vozi iz sosednje savinjske občine) mora tudi pozimi pometati v premajhni delovni uniformi. Bojda so komunalni šefi rekli, da se na komunali ne bodo šli manekene. Izjema je lahko le njihov vrhovni šef Andrej s svojim »ta širokim« klobukom. Kako sva si različna, pravi neka zimzelena slovenska popevka. Pa še res je. Petru pa poleti le ne bo treba kupovati kratkih hlač...« yse bi naredil za Maistra, zato sem prišel,« je zadnjič ves zadihan na občino prišel direktor ptujskega muzeja Aleš na sestanek o prenovi Maistrove hiše. Sicer je nekoliko izpod čela pogledal župana Tontija, kije tako pomemben pogovor sklical ravno na pustni torek, ko imajo na Ptuju svoj praznik starodavni Koranti. Zato pa ni bilo po- vabljenih najvišjih brambovcev in kulturnikov iz bele Ljubljane. Da bi vsaj poslali kakšno zajetno položnico s cekini v mesto pod Kamniškimi planinami. Raje se bodo prišli slikat na odprtje prenovljene hiše, katerega leta ta bo, pa se še ne ve ... V Čakam, če bodo »očetu tuhinjskih term« ob letošnjem občinskem prazniku naši občinarji pripeli kakšno veliko medaljo (kdo je to, si lahko preberete v prejšnji številki!). Verjetno pa se to ne bo zgodilo, še posebej zato ne, ker je »oče« tako skritiziral lokacijo snoviških term, ki bi morale biti ob kovačiji na Potoku. Čeprav ima v marsičem prav, saj se stisnjenost v ozko dolino ob snoviškem potoku že odraža v »stisnjenosti« denimo tudi garderobnih omaric, kamor je komaj mogoče stlačiti najnujnejše, da o zimskih bun-dah ne govorimo. Sicer pa je na drugi strani dobro, da se polnjenje bazena s kopalci ustavi že pri 180 polnih omaricah. Ostali morajo hočeš nočeš počakati. Sicer pa, kaj bi godrnjali, saj bo kmalu spet prišlo poletje ... Krištofov Pepe II. LETA 1932 SO V KAMNIKU ZGRADILI PRVO SKAKALNICO Prvi organizirani začetki smučarskega skakanja v Kamniku Ob osvojitvi olimpijske medalje slovenskih skakalcev in odličnem 7. mestu Andreje Mali v smučarsko-tekaškem sprintu na olimpijadi v Salt Lake Citvju se spominjamo tudi nekaterih prvih začetkov smučarskega športa v Sloveniji oz. v Kamniku. 6. januarja letos je minilo 70 let od svečanega odprtja prve prave smučarske Skakalnice v Kamniku. Ta 30-metrska skakalnica je bila desno (gledano od spodaj) od sedanje, po vojni zgrajene 18-metrske skakalnice, na koncu današnje Streliške ulice, v dolini med Zapriško graščino in Žalami. Že 31. 7. 1931 si je na izrednem občnem zboru novoizvoljeni odbor takratnega SK Kamnik (Športnega kluba) zadal nalogo zgraditi to skakalnico. Vsi gorenjski klubi: v Bohinju, Kranjski Gori, na Bledu, v Kranju, Tržiču so že imeli skakalnice. Na tej skakalnici, prvi v takratni Ljubljanski zimskošportni podzvezi (LZSP), bi zaradi bližine Ljubljane, potekale vse tekme te podzveze. V Ljubljani je bila takrat večina najboljših skakalcev Slovenije oz. Jugoslavije. Takratni načelnik teniške sekcije v SK Kamnik g. Rajko Kos, tudi novinar, nam je s svojimi opisi ohranil spomin na te dogodke. Kos je v takratnem dnevnem časopisju, predvsem v »Jutru«, KONVENCIJA O DOSTOPU DO OKOLJEVARSTVENIH INFORMACIJ Da bi prispevali k varstvu pravic vsakega posameznika sedanjih in prihodnjih generacij menimo, da je še vedno pravi trenutek obvestiti krajane, ki prebivajo na območju občine Kamnik, o dostopu do okolje-varstvenih informacij, udeležbi možnosti sodelovanja javnosti pri odločanju za zdravje in blaginjo vseh prebivalcev, predvsem pa delavcev, ki opravljajo svoje delovne dolžnosti v proizvodnjah katere še vedno nimajo urejenih čistilnih naprav in krajanov, ki prebivajo v neposredni bližini onesnaževalcev. Konvencijo o dostopu do okoljevarstvenih informacij, udeležbi možnosti sodelovanja javnosti in dostopu do pravice v okoljevarstvenih zadevah, je RS podpisala 12. 05.1999. Ta se sklicuje na: • 1. načelo Stockholmske deklaracije o človekovem okolju, • 10. načelo Deklaracije p okolju in razvoju iz Ria, • na resolucijo Generalne skupščine št. 37/7 o Svetovni listini za naravo z dne 28. oktobra 1982 št. 45/94 o potrebi zagotovitve zdravega okolja in blaginje ljudi z dne 14. decembra 1990, • na Evropsko listino o okolju in zdravju, sprejeto na prvi evropski konferenci Svetovne zdravstvene konference o okolju in zdravju z dne 8. decembra 1989. Ta potrjuje potrebo varovati, ohranjati in zagotoviti trajnostni in okolju primerni razvoj. Pravilni razvoj varstva okolja bistveno vpliva na blaginjo ljudi in uresničevanje temeljnih človekovih pravic, vključno s samo pravico do življenja. Vsak posameznik ima pravico živeti v okolju, primernem za njegovo zdravje in blaginjo, da sam in skupaj z drugimi varuje in izboljšuje okolje za dobro sedanjih in prihodnjih generacij. Vsi državljani morajo imeti dostop do okoljskih in- formacij, imeti pravico do udeležbe pri okoljskem odločanju, da bi lahko uveljavljali svoje pravice in upravljali svojo dolžnost. Boljši dostop do informacij in udeležbi javnosti pri okoljskem odločanju povečuje kakovost in prispeva k ozaveš-čanju javnosti in s tem poveča odgovornost in preglednost odločanja. Kljub pravni osnovi Zakonov o varstvu okolja (Ur. 1. RS, št. 32/93, , 1/96, 56/99 in 82/01), nekateri odgovorni državni uslužbenci ne obveščajo javnosti o okoljevarstveni problematiki, kar pomeni, da ravnajo t/ nasprotju s 14. členom, saj državni organi razpolagajo z informacijami o okolju, ki so v interesu javnosti. Konvencija priznava pomen vloge, ki jo imajo lahko posamezniki, nevladne organizacije in zasebni sektor pri varstvu okolja. Zelo pomembni so pravosodni mehanizmi za varstvo legitimnih interesov in za uveljavljanje zakonodaje. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne zakonodajne, ureditvene in druge ukrepe, vključno z ukrepi za uskladitev med predpisi za izvajanje določb te konvencije o informacijah, udeležbi javnosti in dostopu do pravice, kakor tudi ustrezne ukrepe za uveljavitev, da bi vzpostavila in ohranjala jasen, pregleden in dosleden okvir za izvajanje določb te konvencije. Res je, da je Kamnik še vedno med bolj onesnaženimi mesti v RS, kljub temu pa se postopno ta onesnaženost izboljšuje, saj je poleg Belinke Ke-mostik tudi PS Cimos, Titan livarna, livarna z obdelavo d. o. o., ponovno skrajšala terminski plan sanacije onesnaženega zraka in hrupa v naravnem in življenjskem okolju. To pomeni, da bodo nadgradnjo protihrupnega zidu končali do 26.4. 2002, protihrupno zaščito ventilatorja do 26. 4. 2002, montažo filtra za DISO do 3. 5. 2002, montažo filtra za BMD do 2. 8. 2002, montažo filtra za brusil-nico do 2. 8. 2002, montažo filtra za pocinkovalnico do 26. 7. 2002, montažo filtra za peskanje do 19. 7. 2002, če bodo od Upravne enote pravočasno dobili gradbeno dovoljenje. Poskusno obratovanje bodo opravili do 6.12. 2002, parcialne meritve emisij in hrupa do 13.12. 2002, meritve emisij prahu in plinov do 10. 01. 2003, meritve ravni hrupa do 10. 01. 2003 itd. Na sestanku med predstavniki PS Cimosa - Titan livarne, Zelenih Slovenije - OO Kamnik in predstavnikom prizadetih krajanov (Zikove, Livarske, Kovinarske, Podlimbarskega, Ljubljanske, Prisojne poti in ul. Na bregu), ki je bil 12. 2. 2002 v prostorih livarne, smo vodstvo livarne seznanili o zelo onesnaženem zraku predvsem v zimskem času, ko je zračni pritisk zelo nizek in vedno bolj motečem hrupu, ki ga povzročata: manipulacija z materialom za taljenje ter ventilatorji, ki mejijo na mešani gozd ob Kamniški Bistrici. Nikakor pa ne moremo trditi, da zrak onesnažuje samo livarna Titan, temveč tudi drugi industrijski onesnaževalci in posamezni lastniki individualnih stanovanjskih objektov, ki v zimskem času kurijo na premog in z raznimi mizarskimi ostanki med katerimi se nahaja lepilo za les. Krajane Kamnika smo dolžni tudi seznaniti, da je vodstvo livarne sklenilo pogodbo z dobaviteljem in izvajalcem, ki je v Nemčiji odigral vidno vlogo pri sanaciji mnogih livarn in sicer po predpisih EU, kateri imajo še nižje mejne vrednosti kot so predpisane v zakonskih in podzakonskih aktih RS. Dogovorili smo se o ponovnem srečanju v mesecu juniju tega leta, ko bodo že vgrajene čistilne naprave, novi ventilatorji, na katerih bodo vgrajeni protihrupni filtri, in pozidano skla- dišče materiala za taljenje. Po končani drugi fazi, ki je ravno tako pomembna za prizadete krajane, to je v drugi polovici avgusta letos, se bomo še enkrat sestali, da skupno ugotovimo kakšne rezultate so pokazale prve meritve in sicer v prisotnosti izvajalca. Krajane moramo seznaniti, da bo pri izvajanju del občasno podnevi slišati močnejši hrup, ker je nemogoče izvesti nekatera dela tako, da ne bi bilo ničesar slišati. 18. februarja smo se sestali z vodjem oddelka za okolje in prostor v občini Kamnik g. Bojanom Mlakarjem in se dogovorili, da bo bodoče sestanke z vsemi onesnaževalci okolja redno organizirala občina (do tega trenutka je bila organizacija sestankov v pristojnosti Zelenih Kamnika), ne glede na to ali je onesnaževalec industrijska proizvodnja ali pa okolje onesnažuje katerikoli lastnik obrtnih dejavnosti oziroma individualnih stanovanjskih stavb, ker mora doseči, da ne bi bilo mesto Kamnik med najbolj onesnaženimi mesti v Sloveniji. Velja tudi omeniti, da je občina Kamnik med ostalim sodelovala na sestanku med predstavniki prizadetih krajanov naselja Duplica, ki ga je organizirala Krajevna skupnost s sekretarjem na Ministrstvu za okolje in prostor RS g. Tavzesom. Želja vodstva občine je, da bi v bodoče vsem krajanom, ki prebivajo na . tem območju, zagotovila zdravo življenje. Prisotni smo se strinjali, da je dosedanje sodelovanje in sodelovanje v bodoče, med odgovornimi predstavniki občine Kamnik in Zelenimi Slovenije - OO Kamnik, pri urejanju okoljevarstvene problematike nujno potrebno, sicer je vprašanje, če bi bili izvedeni ukrepi učinkoviti s strani povzročiteljev. Zeleni Slovenije - OO Kamnik Predsednik: DANIEL KOVAČIČ skrbno poročal o vseh pomembnejših dogodkih v našem mestu. Naj si dovolim skrajšano povzeti njegova zanimiva izčrpna poročanja o odprtju omenjane skakalnice. V Jutru 5. januarja 1932 Kos piše: »O jutrišnji slovesni otvoritvi in blagoslovitvi smuške skakalnice je v Kamniku že od nedelje sem veliko zanimanje. Preizkus novozgrajene skakalnice je bil že preteklo nedeljo ob 11. uri dopoldne. Pod Zapricami v naši »beli dolini« so smučarji že od jutra popravljali doskočišče in teptali sneg. Prav dobro jim je pri tem služila 50 m dolga vrv, ki jo je klubu poklonil za malo odškodnine g. Adamič iz Domžal »kot star Kamničan in športnik«, kakor je napisal v pismu g županu Krat-narju. Mesto pričakovanega Šram-la, takratnega najboljšega slovenskega skakalca, je prišel, tudi iz Ljubljane, naš drugi najboljši g. Palme. Ob izteku se je zbralo precej Kamničanov, športnikov in meščanov, ki jim leta več ne dopuščajo aktivnega smučanja. Bo Ljubljančan, majhni smučar v modrih hlačah in modrem svitru z belim pasom in tesno prilegajočo se čepico kos tej skakalnici? Nekako ob 11. uri se je Palme povzpel od mostu do srede zaleta. Nekaj trenutkov zatem se je spustil s precejšnjo brzino k mostu, se močno sklonil v počep in švignil čez mostišče. »Bela dolina« je onemela. Začul se je samo tlesk smučk ob doskočišče in Palme se je po lepem zavoju ustavil v izteku. Gledalci so oživeli in živijo klici niso prenehali. S skakalnice se je začulo: 20 metrov. Ljudje so zmajevali z glavo, niso mogli doumeti, da je to res... Palme je nato skočil še'dvakrat. V drugo tudi s sredine naleta 20 metrov, v tretjem z vrha zaleta nekaj nad 30 metrov - ter padel ... Že so gledalci mislili, gotovo je ves strt in polomljen, a Palme je nekako v zadregi vstal in se zopet povzpel k mostu! In za ta skok je požel največji aplavz. Številnim zamudnikom gledalcem je bilo žal, da teh prvih skokov niso videli. Kmalu pa so bili potolaženi, ko so jim rekli, da se bodo poizkusni skoki nadaljevali ob dveh popoldne. Nato so kamniški smučarji odšli s Palmetom na Male Poljane, kjer je bila manjša 15-metrska skakalnica, občasno zgrajena z mostom iz snega. Kamniški skakalci so tam pokazali kaj znajo. Po prvih skokih se je takoj videlo, da skačejo vsi napačno! Palme jih je pričel učiti in si je prizadeval odpraviti vsaj tiste grobe • napake, katerih posledica so bili redni padci. Po dobri uri učenja se je videlo, da bo šlo. Mnogo preglavic je delal vsem kamniškim skakalcem počep in odriv. Ob teh poskusih je bilo seveda tudi mnogo smeha ob »pikah«, največ seveda pri »plavalnih skokih«. Toda naši dečki so trmasti in ne odnehajo, sklenili so, da bodo popoldne preizkusili tudi oni veliko skakalnico. Ob pol dveh popoldne se je pričelo v dolinici pod skakalnico živahno vrvenje. Smučarji in brhke deklice v hlačah so prišli prvi, za njimi po številno občinstvo, ki je zasedlo del nasprotnega hribčka Žal in notranji kot ob izteku. Med napetim pričakovanjem začetka skokov sta z vlakom prispela s smučmi in ramah še dva izkušena skakalca, oba iz Bohinja, Lisjak in Novšek. Vsi trije so nato skakali vse do četrte ure. Palme je skakal lepe 30 m dolge skoke, Novšek okrog 25-metrske in Lisjak 20-metrske. Izmed Kamničanov pa sta se pripravljala Lado Stergar in Miloš Levičnik. Po večkratnih neuspelih poskusih se je posrečil Levič-niku kot prvemu Kamničanu skok brez padca. Takoj za njim pa je skočil in lepo doskočil in obstal tudi Stergar. Njuni skoki so bili kratki, vendar so bili ... vražji fantje, so pravili ljudje. Oba prva domačina sta bila deležna burnih ovacij. Tako so skoki takrat zagreli mirni kamniški ži-velj ... Videl sem nekega kamniškega »purgarja« v prvi vrsti gledalcev. Po kakšni uri se je povzpel prav do mostu, kjer se je mogel prepričati, da ni vse morda kakšna potegavščina. Seveda bo beseda tega »očividca« zagotovo mnogo zalegla. Prav gotovo ne bo manjkal na nobenem prihodnjem tekmovanju in mnogo posnemovalcev mu bo sledilo.« Kos je povprašal Bohinjca, kako jim ugaja skakalnica. »Že gre« onimci ca. »Že sta odgovorila, Palme pa »most bo potrebno malo podaljšati in na doskok nasuti še nekaj snega, sicer sem zadovoljen.« Ob tem se je oddahnil g. Ferdo Šmuc, ki je skonstruiral skakalnico, saj omenjenih popravkov sploh ne bi bilo treba, če bi bilo še malo več snega. Občudovaje drzne mladce so gledalci vztrajali vse do pol pete ' ure, vsi trdno odločeni, da ne bodo zamudili velikih tekem prihodnji dan 6. januarja, ko bodo v Kamniku nastopili vsi najboljši skakalci takrat v Sloveniji in s tem tudi v celi državi, takratni Jugoslaviji. nadaljevanje prihodnjič MILAN VVINDSCHNURER 30-metrska smučarska skakalnica v Kamniku - zgrajena jeseni leta 1931 in svečano odprta 6. januarja 1932je bila tedaj osrednja skakalnica Ljubljanske ZSP PETJE NAS POVEZUJE Figuralika in tihožitja V nedeljo po našem kulturnem prazniku smo v župnijski cerkvi sv. Neže na Selah lahko prisluhnili »Mestnemu mešanemu pevskemu zboru Trofaiach«. Nastop je omogočil selski župnik g. Danijel Kaštrun, pri organizaciji pa sta sodelovala še Občina Kamnik z zvezo kulturnih organizacij in Kulturno društvo Srednja vas s pevskim zborom Mavrica. Pevski zbor z imenom »Pevsko društvo delavcev Trofaiacha« so leta 1923 ustanovili izdelovalci kos, železničarji, rokodelci in delavci klobučarne Donavvitz. Društvo je sicer v letih pred drugo svetovno vojno dvakrat nehalo delovati, a je vedno znova zmoglo moči za ponovno obuditev svoje dejavnosti. Leta 1951 so se iz moškega zbora preoblikovali v mešani pevski zbor. Od leta 1971 zbor vodi sedanji pevo-vodja prof. Adolf Kainz. Leta 1979 so ob ustanovitvi mesta Trofaiach zbor preimenovali v »Delavsko pevsko društvo mesta Trofaiach«. Občinski svet pa jih je pooblastil, da društvo upravlja tudi z mestnim grbom. Leta 1998 so praznovali 75. obletnico delovanja zbora. Zbor je kulturni ambasador mesta, ki ga uspešno zastopa tako doma kakor tudi v tujini. Društvo sodeluje tako na prireditvah cerkvenega kot posvetnega značaja, prav tako pa tudi na prireditvah stanovskih in drugih društev ter s tem bogati kulturno življenje občine. Zbor je pri sveti maši na Selah prepeval »Alpsko mašo« skladatelja Lorenza Maierhoferja. Pri obhajilu pa je zapel še dve cerkveni ljudski pesmi. Po končani maši smo lahko prisluhnili krajšemu koncertu, ki ga je pripravil gostujoči zbor. S svojim lepim petjem so pevke in pevci pod vodstvom prof. Kainza navdušili poslušalce, ki so napolnili župnij- sko cerkev na Selah. Čeprav zbor prepeva v nemščini, je njihov zvok povsem domač in znan. Zveni, kakor da poslušate koncert pesmi iz naše Koroške. Z ljudsko pesmijo »Marija skoz' življenje« pa smo pevci Mavrice in vsi prisotni v cerkvi čestitali župniku g. Danijelu za rojstni dan, ki ga praznuje v teh dneh. Po koncertu pa so ob skromnem prigrizku tudi gostje iz Trofaiacha zapeli domačemu Župniku. Prepričan sem, da bomo »Mestni mešani pevski zbor Trofaiach« še lahko slišal v naši občini, saj sta Kamnik in Trofaiach pobrateni mesti ter bomo kulturno in drugo sodelovanje nadaljevali in poglabljali. Veseli me, da so tudi naši gostje iz Avstrije obogatili naš kulturni praznik. Zboru in zborovodju g. Adolfu Kainzu želimo uspešno delo in veliko pevskih užitkov tudi v prihodnje. ALBIN PIRŠ krajani se predstavijo ... je naslov vsakoletne prireditve, ki jo ob slovenskem kulturnem prazniku prireja Športno kulturno društvo Mekinje. Gostje, ki so se sokrajanom predstavili na letošnji prireditvi v soboto, 16. februarja, so bili zelo raznoliki po svojem delu, še bolj pa po starosti. Najprej je na mekinjskem odru nastopil domači otroški cerkveni zborček, pod vodstvom Andreja Bernota. »Naj bo lep ta dan ...« so zaželeli in z ubranim petjem nagovorili in prepričali številno občinstvo v dvorani, da jim je naklonilo dolg in glasen aplavz. Zborček je resneje pričel s svojim delovanjem v letu 1994, ko je vlogo zborovodje prevzel Andrej Bernot. Od takrat 20 do 25 navdušenih pevcev pridno enkrat tedensko obiskuje vaje in redno prepeva pri nedeljskih mašah. Zbor pa se lahko pohvali tudi z odlično glasbeno spremljavo. Že od samega začetka zbor spremljata Primož Smolnikar na orglah in Matic Smolni- kar na kitari, v zadnjem času pa ju na flavti vse pogosteje spremlja tudi Nika Romšak. Drugi gost, ki ga je modera-torka Irena Kališnik povabila na oder, pa je bil mnogo starejši od mladih pevcev. Likovni umetnik Anton Gosar je upokojeni župnik, ki je od avgusta 1978 služboval v Mekinjah. Njegova življenjska pot je bila težka, a po svoje zelo raznolika in zanimiva. Rojen v Ljubljani 1. 1925 je po vojni odšel v tujino. V Italiji in Španiji je študiral bogoslovje, študij pa je dokončal v Argentini, kamor je odšel 1. 1950. Tam je ostal in spoznaval deželo in ljudi celih 21 let. Povezovalka je ponosno opozorila in v imenu krajanov dušnemu pastirju iskreno čestitala, saj je 13.1. 2002 postal zlatomaš-nik. Kot likovni ustvarjalec je Anton Gosar izrazit samorastnik. Njegovo delo obsega risbe in akvarele (ki so si jih obiskovalci lahko ogledali na sami prireditvi in tudi še v nedeljo, 17. 2. Otroški cerkveni zborček pod vodstvom Andreja Bernota levo: Stola in skrinja Alojza Koncilija. Skrinja - delo Alojza Koncilije 2002). S prefinjenim izborom odlomkov iz Svetega pisma je opremil 40 svojih risb in jih izdal v knjigi »Zgodovina odrešenja«. Tihi in introvertirani duhovnik, kakor so ga doslej poznali krajani, se je na odru popolnoma razživel in sproščeno, veselo poklepetal z moderatorko. Ta je iz njega spretno izvabila nekaj gledalcem zelo zanimivih in bogatih informacij ter se z njim zapletla v simpatičen klepet. Na prireditvi je bil'žal odsoten drugi gost, mizar, rezbar in rokodelec Alojz Koncilija, ki pa je svoje zanimive polizdelke in izdelke vseeno posodil za izvedbo razstave. Nekaj besed je bilo posvečenih tudi njemu. Kulturni program so zaključili najmlajši. Še šest poslušalcem zelo všečnih pesmi je izzvenelo iz mladih ust, prav na koncu pa se jim je pri »Angelčku« pridružila vsa zbrana druščina. Obiskovalci so prisluhnili misli zborčka in povezovalke »ko se smeješ ves svet se smeje s teboj ...« in veselih obrazov še dolgo klepetali in »premlevali« vsebino letošnje prireditve in razstave ... Večer je bil mrzel in snežni metež je zasul naše prelepe Mekinje. Pa so se krajani vseeno množično udeležili prireditve in dodobra napolnili dvorano. Š tem so še enkrat pokazali naklonjenost do sočloveka - sokra-jana in dokazali, da jim kultura prihaja od srca in seže v srce ... IRENA KALIŠNIK Slavljenje Abrahama je izrazito moška zadeva in čeprav po običajni bučnosti odmeva, sodi v osebno intimo. V javnost prodre spominjanje na petdesetletnico, z razliko v odnosu do splošno bolj opazne sedemdesetletnice, le redko. V likovni umetnosti, kjer kljub vidnemu naraščanju ženske populacije še naprej ostajajo glavni nosilci dogajanja moški, pa izpostavljanje petdesetletnic že dolgo ni več nekaj izjemnega. Izoblikovalo se je namreč prepričanje, da kdor je sposoben ustvarjalno poseči v umetnost, stori opaznejši z umetnostjo povezani korak, tudi če ni vsem na očeh, še preden doseže starost petdesetih let. Tokratni slavljenec, 13. februarja 1952 v Kamniku rojeni slikar in grafik Dušan Lipovec, je na sodobnem likovnem prizorišču Slovenije že dolgo jasen in trden pojem. S simpatično odločnostjo je zanimivo izstopal v svojih obetavnih ustvarjalnih začetkih že s prvimi predstavitvami pred petindvajsetimi leti. Od tedaj se je zvrstilo izjemno veliko samostojnih umetnikovih razstav, veliko je bilo o njegovem slikarstvu že tudi napisanega in to vedno zelo pohvalno. Čeprav se o slikarju zaradi izdanih knjig in z razstavami povezanega gradiva ni težko informirati, si ustvariti in utrditi mnenje o njegovi umetnosti, ki jo po svoje zanimivo dopolnjuje tudi njegova z izrazitim osebnimi pogledi podprta občasna kritiška in publicistična dejavnost, ostaja kot trden dokument njegove ustvarjalne moči predvsem njegovo Februarski večer poezije Mladi Forum Združene liste socialnih demokratov Kamnik je v petek, 22. februarja, zvečer v kavarni Veronika priredil »Februarski večer poezije«, kjer so lahko obiskovalci kavarne prebrali svojo lastno ali sebi ljubo pesem. Namen te akcije je bil dvigniti bralno kulturo v Kamniku. Na oder niso stopili znani pesniki, ampak tisti, katerih ime se ne pojavlja prav pogosto v javnosti. Prva se je opogumila Jožefa Juršič, upokojenka, ki se je udeležila že Decembrskega večera poezije. Sledila ji je Nataša Bider, ki je svoje pesmi prvič brala pred publiko, ravno takoJe prvič stopila na oder tudi Špela Rode, kije s strastno vsebino pesmi razburkala čustva. Ker se je opogumila le peščica, je moderator bral tudi pesmi Lojzeta Vrenčurja iz zbirke Pojoči kamenčki. Med odmori je kavarniška omizja zabaval Brane, redni pianist v kavarni. Ob njegovem odličnem poznavanju filmske, jazz in klasične glasbe res nikomur ni bilo dolgčas. Mladi Forum ZLSD Kamnik se je ob koncu zahvalil kavarni Veronika, kije omogočila ta večer, predvsem pa udeležencem, ki so se opogumili javno predstaviti svoje pesmi, ki prepogosto tičijo samo v predalih in so širši javnosti prikrite. Akcija se je izkazala za uspešno, saj je dokazala, da pesniška žilica Kamničanov le ni povsem zamrla in da se kavarna Veronika lahko zapolni še iz drugačnih razlogov. SAMO TRTN1K, tiskovni predstavnik MF ZLSD Kamnik slikarstvo. To je doslej temeljilo na umetniško izpovednem, sproščeno slikovitem krajinarstvu, ki ga odlikuje povsem prepoznavna osebna nota. Dušan Lipovec je svoj akademski študij zaključil sicer že pri profesorju Andreju Jemcu, vendar je imel srečo, da je z nekaterimi učitelji starejše generacije še doživel zanosni utrip nekdanjega tradicional-n e j š e g a akademskega izobraževanja. Širina še povsem klasične likovne izobrazbe mu je omogočila odprt, sa QUgan [jp0vec m m o s t o j e n Ga;my,- Veronika na slikarski pogled na zahteve sedanjosti. Kljub temu, da njegov raziskovalni pristop k ustvarjanju ni prilagodljivo podrejen določenim modnim trendom ali šoli, se po umetniškem izrazu prepričljivo vključuje v dvajsetem stoletju paradigmatskim spremembam podvrženo sodobno umetnost. Dušan Lipovec, nedvomno dobro poučen o zanj sprejemljivih sodobnih umetnostnih tokovih v svetu, razširja trenutno svoje slikarstvo mimo krajine še na slikanje fi-guralike, se pravi portretbv in aktov ter s tihožitji, na tematsko področje, ki mu ga je akademski študij začasno sicer približal, v katerega pa se kasneje praktično ni več poglabljal. Odločna povrnitev nazaj k starim izvorom (kot so še na akademiji naslikani akti in tihožitja) in uvrščanje takšnih že na pol pozabljenih del v razstave z novejšimi slikami, je pogosta. V primeru Dušana Lipovca, že izdelanem in samozavestnem slikarju, omogoča pogled nazaj bolj informacijo kot pa vzpostavljanje kontinuitete. Čeprav gre za novo in drugačno tematiko, kot jo je slikar upo- Mirko Juteršek ob odprtju razstave v dan slovenskega kulturnega praznika. dabljal do zdaj, ni mogoče prezreti odlik že dobro uveljavljenega umetnikovega rokopisa. Celo v hudomušno, nekoliko karikaturno slikanih portretih znanih Kamničanov, s poudarkom razbiranje njih psihe z drže in obrazov, je slikar ohranil značilnosti svojega načina upodabljanja, sproščenosti v risbi in v polaganju barve. Učinek »interakcije« je dosežen: smo izzvani, da skupaj s slikarjem razmišljamo o vlogi portreta danes. Predvsem z barvo pa so ekspresivno grajeni ženski akti, bolj kot pojmi v smislu stereotipnega znaka, zopet hudomušno pa tudi čutno. Pri tihožitjih pa si je slikar dovolil vzburljivi sprehod glede načinov upodabljanja od postimpresionizma dalje. Tihožitja so zelo različna, mnoga prav imenitna in dejanska obogatitev Lipovčevega slikarstva. MIRKO JUTERŠEK O Kulturni dom Franca Bernika Domžale koledar prireditev za otroke sobota. 9. marca, ob 10. uri - za IZVEN KLOVNESA PRINCESA predstava za otroke, klovnesa Eva Š. Maurer glasba nedelja. 3. marca, ob 17. uri - za IZVEN SLAVNOSTNI KONCERT OPERNIH SOLISTOV koncert v spomin tenorista Jožeta Gostiča v okviru 3. Gostičevih dni, s solisti Opere HNK Zagreb ter Opere in baleta SNG Ljubljana gledališče sreda. 6. marca, ob 20. uri - za IZVEN Marius von Mavenburg: OGNJENI OBRAZ drama, Mestno gledališče ljubljansko (igrajo: Tone Kuntner, Ljerka Belak, Iva Krajne, Tadej Toš, Aljoša Ternovšek) četrtek. 7. marca, ob 20. uri - za IZVEN Gilbert Leautier: RAGLJA monokomedija (igra: Meta Vranic) torek. 12. marca, ob 20. uri - za abonma RUMENI in IZVEN sreda. 13. marca, ob 20. uri - za abonma RDEČI in IZVEN četrtek. 14. marca, ob 20. uri - za abonma ZELENI in IZVEN Eugene lonesco: PLEŠASTA PEVKA komedija, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica (igrajo: Janez Starina, Ivo Barišič, Radoš Bolčina, Iztok Mlakar, Stane Leban, Peter Musevski) Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob delavnikih od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 otroški festival v uršuunskem Planinska skupina v Osnovni šoli samostanu v Mekinjah Marije Vere na Duplici Planinsko življenje v osnovni šoli na Duplici ima že kar dolgo tradicijo. Mnogi učenci so se udeleževali različnih pohodov pod vodstvom mentorice Branke Zalazni k ob sodelovanju Marjana Kobava, planinskega vodnika PD Kamnik. 14. februarja je bila ustanovljena planinska skupina, ki jo bo Mladinskega odseka PD Kamnik Bernarda Cander ter mentorica Branka Zalaznik. Ob svečani podelitvi je bila prisotna tudi ravnateljica šole Violeta Vodlan, ki v polni meri podpira planinstvo. Mentorici Branki Zalaznik je podarila šopek rož in se ji zahvalila za njeno nesebično prizadevanje PD Kamnik predvideva ustanovitev podobnih skupin tudi na drugih osnovnih šolah. Ustanavljanje planinskih skupin zahteva tudi polno odgovornost, vzgojo za varno hojo v gore, za ohranjanje naravnih danosti in krepitev ljubezni do zdravega naravnega okolja. To velja za kamniško ob- Novoustanovljena planinska skupina. Na levi ravnateljica Violeta Vodlan, na desni pa mentorica skupine Branka Zalaznik. (Nadaljevanje s 1. strani) Srečanja se je udeležilo prek sedemsto otrok iz vse Slovenije v starosti med 5 in 15 let. Po uvodnem nagovoru provincialke s. Gradije Premrl v cerkvi v Mekinjah, je s. Metka Capuder otrokom predstavila življenje ustanoviteljice Uršulink sv. Angele Merici, katere god je bil naslednji dan v nedeljo 27. 1. Nato so se otroci razdelili v skupine po starosti - da so vedeli kam spadajo, so imeli okoli vratu šale v barvi svoje skupine -in se pod vodstvom sester ter animatorjev seznanili z življenjem in delom Angele Merici, na način, ki jim je najljubši - igro, pesmijo irr pogovorom. Po kosilu so se otroci po svo- jih željah razporedili po različnih delavnicah, ki so potekale v samostanu. Odločali so se lahko med oblikovanjem iz papirja, das mase in mavca, izdelovanjem glasbil, okraševanjem sveč, plesno delavnico in igrami. Posebna delavnica o vzgoji je potekala tu- di za starše, vzgojitelje in katehete. Še posebej je otroke razveselil srečelov, kjer je vsaka srečka zadela. Srečanje se je pozno popoldan slovesno zaključilo s sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski pomožni škof msgr. Alojzij Uran, sodelovali so tudi 'otroci s pesmijo in himno srečanja: Hura, ti si z menoj! V svoji pridigi je škof Uran spomnil otroke na prisotnost Boga v njihovem življenju in zahvalo, da jim je dal starše in prija- telje, ki jih imajo radi. Celotno izvedbo srečanja so organizirale in odlično izpeljale sestre Uršulinke iz Mekinj pod vodstvom s. Marije Dular in s pomočjo več kot sto ani- matorjev, ki so prišli iz različnih krajev Slovenije, največ pa iz tistih, kjer v skupnosti živijo Uršulinke - Ljubljana, sv. Duh pri Škofji Loki, v Izoli in Mariboru - prišli pa so tudi iz krajev okoli Kamnika, Ivančne Gorice, Tržiča, Železnikov, Kresnic in drugod. Seveda pa je sodelovalo tudi mnogo žena, ki so pekle pecivo, mnogo mož, ki so olepšali samostan in okolico in številni sponzorji, ki so se velikodušno odzvali k sodelovanju. Tako so Uršulinke spet pokazale, da so povezane s krajem in okolico, kjer delajo, tokrat še toliko bolj, saj so kamniško občino še bolj povezale z mlado Slovenijo. MATEJA BURJA vodila dosedanja mentorica. Vanjo je vključenih 35 učencev od prvega do petega razreda. Avla šole je bila polna učencev in njihovih staršev, kar je dajalo ustanovitvi še poseben čar. Podelitev članskih izkaznic oziroma knjižic »Mladi planinec« s plačano članarino za leto 2002, značkami in drugim propagandnim materialom so opravili Marjan Kobav in načelnica pri uveljavljanju planinskega izročila. Načelnik propagandnega odseka PD Kamnik Stane Simšič je v imenu planincev čestital novim mladim članom in se zahvalil njihovim staršem, ki so prišli na to slovesnost. Ustanovitev planinske skupine v Osnovni šoli Marije Vere Duplica se vključuje v letošnje mednarodno leto gora kot prva odmevnejša prireditev. čino še toliko bolj, saj ima planinstvo oziroma gorništvo izredno dolgo in uspešno tradicijo. Povedati velja, da je PD Kamnik najstarejše planinsko društvo v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo kot prva podružnica Slovenskega planinskega društva 19. julija 1893 in bo v naslednjem letu proslavilo svoj 110-letni jubilej. STANE SIMŠIČ JZmiurni čU>m aii j/u:jtomiiJB \ RIMU y Ozinovm joti Strmije V začetku šolskega leta smo učiteljice razredne stopnje načrtovale kulturne dni in vključile mednje tudi pustovanje. Priprava na pustovanje se je pričela ie konec januarja z izbiro materiala, tehnike in ideje, saj naj hi učenci vsakega razreda izdelali skupinsko masko. Tako so pri likovni vzgoji nastajali klovni, kuharji, domine, drevesa, Miki miške in planšarji. Na pustni torek smo v likovnih delavnicah izpopolnili še zadnje malenkosti, se oblekli, namazali in se v pustnem sprevodu pokazali domačinom. S takšnimi izdelavami skupinskih mask poskušamo razbremeniti starše^ učenci pa SO tudi zadovoljni s svojimi lastnimi izdelki. .....:>r i$m • W ■ Mrtošolci so si nadeli podobo planšarjev Tudi na višji stppnji so se učenci pri pouku likovne vzgoje seznanili z izdelavo in pomenom pustnih mask, izdelkov, okraski in običaji. V prisotnosti razrednikov so na pusta v vodenih ustvarjalnih delavnicah po razredih nastajale najrazličnejše pustne maske in okraski. Istočasno je potekala pustna računalniška delavnica, kjer so učenci pod vodstvom Martine Ozimek mojstrsko izoblikovali stare recepte pustnih jedi in sladkih dobrot. Da je pust res pravi, mora zadišali tudi po krofih in flancatih. V kuhinji so se trudili učenci z mentoricama Nadjo Žibert in Miro Papež. Že zgodaj zjutraj so zamesili testo, na koncu pa se pohvalili s slastnimi krofi in hrustljavimi flancati. Komisija je obiskala vse delavnice in ocenjevala izdelke. Učenci so svoje izdelke potem razstavili v avli, proglasili naj maske: najbolj grozno, najbolj izvirno in najlepšo masko. Maske so dobile nagrade, maškare pa so se v sprevodu z godcema Mihom in Stankom Golobom pokazale domačinom. Z oživljanjem običaja preganjamo zimo iz dežele, ohranjamo tradicijo in se obenem zabavamo in veselimo. Vodji kulturnega dne DUŠANKA BORŠČAK in BRIGITA OZIMEK Na naši šoli je že kar tradicija, da prof. Podjedova za obiskovalce geografskega krožka vsako leto organizira ekskurzijo v tujino. Tudi letos se tradiciji nismo izneverili in smo se odpravili na izlet po Kampaniji. Štirinajstega decembra smo se v večernih urah poslovili od staršev in se posedli po avtobusnih sedežih, ki so bili do naslednjega jutra naša postelja. Prebudili smo se že v bližini Pompejev, starega rimskega mesta, ki je svoj zaton doživelo pod kupi pepela, vulkanskega prahu in kamenja. Tragičen dogodek, ki se je zgodil leta 79 našega štetja, pa nam je omogočil, da podrobno spoznamo življenje Rimljanov. Tu smo spoznali način življenja starega ljudstva, ki nam je bil poznan iz šolskih učbenikov in televizije, sedaj pa smo lahko pr- biš, po letu prebivanja v njem, pa ga ne zapustiš več. Neapelj nas je resnično presenetil - prometni kaos, ki vlada v njem, nas je odbijal, velikanski grad in druge zgodovinske stavbe so nas prevzemale s svojo lepoto, prebivalci pa so zgodba zase... Naslednji dan nas je pot vodila v Tivoli, kjer- smo si ogledali Vilo d'Este, ki slovi predvsem po svojih čudovitih vrtovih z vodnjaki. V večnem mestu smo preživeli dva dneva. Prvi dan smo Rim spoznavali v soju zvezd, rahlem vetru in zimski svežini. Popolno nasprotje Neaplja. Ogledi Kapitolskega griča, rimske volkulje, Marije Snežne s čudovitim mozaikom, cerkve Svetega Petra v verigah z Michelangelovim Mojzesom, Piazze Navona in vodnjaka Štirih rek, Foruma Ro-manuma in seveda Koloseja so Ustvarjamo pustne maske.. Vodnjak v čudovitem vrtu Tivoli. vič resnično spoznali, kaj je v takratnih časih pomenil stavek: »Rimljan sem!« Po ogledu tega čudovitega mesta, smo se odpeljali na Vezuv, stožčasto goro, ki je krojila usodo prebivalcem mest, ki ležijo pod njo. Sledil je ogled Neaplja, mesta nasprotij, za katerega pravijo, da ga prvi dan zasovražiš, po enem tednu vzlju- nas popolnoma izčrpali, a še vedno nam je ostalo dovolj energije, da smo dan zaključili z lepim večerom v hotelu. Čakal nas je le še en poln dan v Rimu - verjetno ste že ugotovili, kaj smo si morali še ogledati. Najmanjšo državico na svetu, Vatikan. Trg Svetega Petra nas je sprejel brez nepreglednih množic turistov, ki so zanj tako značilne, namesto tega pa nas je že pozdravila novoletna jelka, ki'je stala sredi arkad. Cerkev, v kateri je ena sama kapela skoraj tako velika kot povprečna slovenska cerkev, nas je popolnoma prevzela. Največje pozornosti je bil seveda deležen Michelangelov kip Pieta. Nato je sledil kratek ogled Vatikanskih muzejev, v katerih smo seveda najprej tekli v slavno Sikstinsko kapelo, v kateri smo kot začarani strmeli v poslikan strop. Sledil je še sprehod po mestu. Zvečer smo na Španskih stopnicah spoznali velemestni vrvež, si ogledovali izložbe slavnih modnih kreatorjev in posedali ob-Barcacci. Seveda smo preko leve rame vrgli kovanec v Fontano di Trevi, v upanju, da se bo stara vraža izpolnila, saj si vsi želimo nazaj v Rim. Dnevi v Italiji so hitro minili, a so v nas pustili prelepe spomine in veliko novega znanja. Vem, da se bomo še mnogokrat zazrli v fotografije in se z veseljem spominjali dni, preživetih v Italiji. MIRJAM PEKLAR ŠCRM Pustovanje v Mekinjah V Športno-kulturnem društvu Mekinje se je tudi letos za pusta dogajalo ... Ob živi glasbi in mnogih zabavnih igrah so številne maškare rajale od 14. ure dalje, ko jih je že pri vratih čakala vesela dobrodošlica: vsaka pustna šema je bila deležna soka in slastnega krofa, ki jih je tudi letos scvrla gospa Olga Sitar. Miške, telebajski, princeske, indijanci, čarovnice, kavboji in še mnogi drugi so veselo rajali ob živi glasbi Mekinjskih fantov (Andrej Bernot, Uroš Sitar, Matic Smolnikar), ki jim ni in ni zmanjkalo veselih, znanih in manj znanih viž. Da so se male in velike maškare pošteno zabavale, so ves čas skrbele tri poskočne Pike Nogavičke (Sonja Bernot, Irena Kališ-nik, Katja Letriar), ki so postale že kar zaščitni znak mekinjske-ga pustovanja. Pripravile so najrazličnejše družabne igre, kot na primer vlečenje vrvi, mnogo smeha je na obraze privabila pantomima in uganjevanje predmetov, sledile so še igre z baloni in žogami... Vse obiskovalce tega že tradicionalnega rajanja je tudi letos razveselil izvrstno aranžiran prostor, saj so maškare s sten pozdravljali klovni, baloni in številni drugi okraski, ki pa so jih nekatere maškare uporabile tudi pri svojih pustnih vragolijah! ŠKD Mekinje letos ni pripravilo večernega pustovanja za »ta velike« maškare in se tistim maškaram, ki so ga morebiti pogrešale, iskreno opravičile. Pike Nogavičke so obljubile, da bodo prihodnje leto z maškarami veselo rajale tudi zvečer in vas zato že zdaj vabijo na zabavno pustovanje 2003!!! I. K. Danilo Bajde, hribolazec, igralec in režiser Kar pride iz srca, se srca dotakne Zatemnjen avditorij. Osvetljen oder z reflektorji. Vonj gledališkega ličila. Vzklikanje in ploskanje množice, vznemirjenje, skrivnostnost, gledališka mrzlica ... Magičnost zimskega vsakdana, ki si ga vsako leto znova pričara Danilo Bajde ter z njim okuži svoje domače in prijatelje v Tuhinju. Gledališka igra je v Tuhinju zaživela takoj po vojni in učiteljica Vida Drovenik, ki se je spopadla z gledališkimi podvigi, je v igro vključila tudi svoje učence. Za vsakogar se je našlo mesto v kakšnem prizoru, četudi brez besedila Za večino je bila to enkratna zabava, nekaterim pa je veselje do odrskih desk preraslo v pravo ljubezen. Gledališki utrip z otipljivo energijo ter pogum za ustvarjanje sta zasvojila tudi Danila. Veliko manjših vlog ga je počasi prekalilo v izkušenega in samozavestnega igralca, zato so mu že leta 1980/81 zaupali vlogo glavnega igralca, to vlogo pa je pred desetimi leti nadgradil še z režiranjem vsakoletnih predstav. Čeprav se, skromen kot je, zelo nerad podpisuje kot režiser, saj pravi, da je predstava skupinsko delo in je sam v prvi vrsti igralec, ne more iz svoje kože. Vsako pomlad se odloči, da ne bo več režiral, a ko ga septembra prijatelji sprašujejo, če že ima kaj v mislih in pripravi, se enostavno ne more upreti. In pripravi novo predstavo. Danilo se zaveda, da igrajo predstavo za preprosto publiko, željno zabave, zato ponovno obuja v življenje predvsem stare kmečke veseloigre. Na svojih službenih poteh ima kot poklicni voznik mnogo priložnosti, da dobi kakšno idejo za novo igro, saj ves čas opreza za novimi gledališkimi plakati po vseh manjših slovenskih krajih in vaseh. Če je nuja, se tudi ustavi in vzame plakat s seboj. Priskrbi si besedilo in priprave na igro stečejo. Najtežji del, pravi Danilo, je najti primerno besedilo, saj se moraš odločiti za tekst, ki je primeren za publiko, kateri je namenjena predstava, pa tudi skupino, s katero sodeluješ. Od stare ekipe je ostal le Danilo, današnja skupina, v kateri je do 15 igralcev iz KS Tuhinj, pa skupaj deluje od 10 do 15 let. Branje besedila, vaje in pomer- jeta se zasmeji in pravi, da se ji res ne da vsakič sedeti na vaji ali predstavi in šepetati, vendar podpira svojega moža in mu z veseljem stoji ob strani. Tudi sin Matej se je počasi navdušil nad igranjem ter ostal v skupini, prav tako kot starejši sin Uroš, ki je do lanskega leta igral pri 'ta mladih', pa se je po razpadu le-te letos hitro priključil očetu. Danilo svojim igralcem razdeli vloge po občutku, drži se le načela, da mora biti vloga primerna letom. Čeprav brez kakršnihkoli gledaliških šol ali tečajev Danilo vsako leto s svojimi igralci pripravi 'uspešnico'. Njegovo delo 'po občutku' je obrodilo že nekaj plodnih sadov, med drugim so zabavali svoje sokrajane v igrah janje kostumov ponovno postanejo del vsakdana približno dva meseca pred pustno soboto, na katero že vrsto let domačim gledalcem prikažejo svojo premierno uprizoritev v kulturnem domu na Lazah. Danilo se zasmeji in pravi, da so danes res drugačni časi, saj nekdaj ni bilo toliko televizorjev, avtomobilov in konec koncev tudi službenih stresov, pa so vsi igralci imeli pozimi vsak večer družabno srečanje. Tudi če nisi imel teksta, si bil vedno na vaji. Danes ima vsak veliko opravkov, zato je kar težko uskladiti skupne termine. Vaja vsak drugi večer ali od 35 do 40 vaj pred predstavo ni mačji kašelj, zato dela Danilo najraje s tistimi, na katere se lahko zanese. Menda se sliši, da so svoj 'klan', da v predstavi igrajo samo Baj-detovi, vendar so vsi Člani gledališke skupine so prijatelji tudi v prostem ti pomisleki neute- času, poleti se prijateljske vezi še poglobijo na tra-meljeni. Odkar sode- dicionalnih hribovskih pohodih. luje pri skupini Da- nilo, še nobena predstava ni odpadla, kar res kaže na visok nivo njihove pripravljenosti, zavzetosti in pripadnosti skupini in predstavi. Vsi Bajdeti med seboj niso v sorodstvenih vezeh, skupen jim je pač le priimek, pri mlajših vlogah pa je najlažje uporabiti lastne otroke, saj ima tako režiser najmanj sitnosti in odgovornosti pri vajah in predstavah. Tako je Danilo na začetku igral sam, ko pa je prevzel še režiranje, je v svoji prvi igri Moj ata, socialistični kulak vlogo namenil tudi mlajšemu sinu Mateju, žena Marjeta pa je postala šepetalka Žena Mar- Našli so se, V Ljubljano jo dajmo, Vdova Rošlinka, Slaba vest, Moj ata, socialistični kulak, Dva para se ženita, Veriga ... Pa da ne bi kdo vihal nosu nad kmečko igro! Med letošnjo pripravo predstave Gospa poslančeva Toneta Partljiča jih je obiskal avtor predstave in bil nad njihovim delom navdušen. Kot tudi ostalih 400 obiskovalcev na prvih dveh predstavah na Lazah. Vsako leto se skupina odpravi na pet do sedem gostovanj po kamniški občini, kjer jih tudi vedno nagradijo z gromkim aplavzom in navdušenjem. Amatersko igralstvo pa poleg Leta 2000je Gledališka skupina Tuhinj nasmejala svoje občinstvo z veseloigro Našli so se, navdušil pa je predvsem režiser in glavni igralec Danilo Bajde (peti z leve). V igri sta sodelovala tudi sin Matej (prvi z desne) in žena Marjeta (čepi, prva z leve). Danilo v eni izmed svojih prvih vidnejših vlog v predstavi Jazbec pred sodiščem iz leta 1977 družine le ni Danilova prva ljubezen. Vsako leto komaj čaka pomlad, ko se lahko zazre in navdušeno poda v hribe, kjer najde svoj mir, navdih, tam snuje nove načrte, sam ali v krogu prijateljev. Tudi tu se mu pridružijo soigralci, saj je ob prvem režiserskem poskusu organiziral dvodnevni pohod na Triglav, neizmerna zabava pa se nadaljuje še danes. Kam bo odpeljal svoje prijatelje na jubilejni deseti pohod, Danilo še ne ve, zagotovo pa jim bo pokazal kakšen nov, lep razgled po naši deželi. Do naslednjega leta, ko se bo srečal z Abrahamom, bo vsekakor še veliko užival v gorah, predvsem pa na dveh tisočakih, ki jih mora še osvojiti. Do svojega pretdesetega leta petdeset različnih dvatisočakov. Prepričana sem, da si bo Danilo Bajde tudi po tem na osvojenem cilju zadal še mnogo izzivov, tako v gledaliških kot planinskih podvigih. Od človeka, ki hodi po svetu z odprtimi očmi, z življenjem, olepšanim s prijazno družino, hribi in igralstvom, sem se lahko le še poslovila s staro gledališko vražo za uspeh - 'zlomi si nogo'. BOJANA KLEMENC Prijeten večer v Budnarjevi hiši Predsednik Milan Kučan je z ženo Štefko in prijatelji preživel večer v Budnarjevi hiši, po domače Pr'Matjaž v Palovčah Vasica Palovče že dolgo ne sameva več, saj ljubitelji dediščine radi obiskujejo Budnarjevo muzejsko hišo s črno kuhinjo. Te dni pa seje razvede-lo, da so bili na večerji Pr'Matjaž, kot se je včasih po domače reklo Budmrjevi hiši, gostje mimo protokola, predsednik Milan Kučan, njegova žena Štefka in njuni prijatelji, da bi se v prijetno zakurjeni hiši lepo imeli. Povprašali smo upraviteljico hiše Ivo Subelj Kramar, ki pripravlja jedi po starih receptih, da se slastno pojedo v izbi stare hiše, in ki uspe privabiti veliko ljudi od blizu in daleč na zanimive prireditve v to muzejsko hišo o obisku in njenem delu: »Gostje ne odhajajo izza mize Budnarjeve hiše samo 'siti dobre hrane, temveč tudi po prijetnem sedenju in druženju v zakurjeni kmečki izbi, kamor se prikrade vonj po kuhi iz krušne peči. Tudi tokrat, ko so bili gostje predsednik Milan Kučan z ženo Štejko in prijatelji, je bilo tako!« je zadovoljnih lic povedala Iva. »Tri leta trdega dela so za nami in pokazalo se je, da smo dobro delali. Hiša, kije muzejski objekt v lasti občine Kamnik, je preko skrbno izbranih programov prepoznavna. Ob prireditvah, ki se vrstijo v Budnarjevi muzejski Mi, gostje predvsem spoznavajo življenje svojih jjrednikov, ki smo ga večinoma pozabili V tej hiši najde obiskovalec mir in prijaznost, še skrbi in obveznosti se za nekaj časa odmaknejo. Bistvo mojega dela je, da sem zvesta svojemu nagnjenju do dediščine naših prednikov, da ob tem ustvarjalno razmišljam in sledim svojim načelom. S svojo iskrenostjo in ljubeznijo do dediščine mini težko uresničiti svojih zamisli Kdor hoče delati v tej črni kuhinji, mora živeti z izrazitim čutom do preteklosti in mora.biti zvest svojemu nagnjenju do lepih stvari iz prejšnjih časov. Takšno delo zahteva izvirnost in ustvarjalno vnemo ter veliko mero prijaznosti; topa je tudi odgovor, zakajje pri nas lepo,«je še povedala Ivana ih odšla v kuhinjo pripravljat potico za jMpoldanske obiskovalce. M. Perovec Ob toplo zakurjeni peči je gospod Milan Kučan prisluhnil Ivi o vsem, kar se dogaja v Budnarjevi muzejski hiši... Ustvarjalnost radijskega novinarja in ljubitelja ljudske umetnosti Matjaža Brojana Slovenski ljudski okraski '..... kmečkih skrinj Odkar je prevzela upravljanje in vodenje Budnarjeve hiše v Palovčah gospa Iva Kramar Subelj, je ta kulturni spomenik, star že štiristo let, zaživel. Z možem skrbita, da se v tej hiši vsako soboto in nedeljo nekaj dogaja in prav to privablja obiskovalce v to lepo vasico nad Kamnikom. V kletnem prostoru Budnarjeve hiše, kjer je bil nekoč hlev, je danes urejena razstavna soba. Na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, je bila v Budnarjevi hiši odprta razstava slovenskih ljudskih okraskov na kmečkih skrinjah, ki prikazujejo delo Matjaža PNEUMATIC CENTER 83 08 350 dunlop@sitar-pneumatic.si www.sitar-pneumatic.si Brojana, znanega radijskega novinarja, slavista in ljubitelja ljudske umetnosti. Rezljane okraske za kmečke skrinje so že temeljito proučili raziskovalci ljudske umetnosti kot so arh. Ing. Jože Karlovšek, prof. Sič in Božo Račič, ki je poleg pirhov opisal tudi poslikave in rez-barije kmečkih skrinj. Matjaž Brojan se že več kot trideset let zanima za okraske in rezlja ornamente za kmečke skrinje, dodaja pa jim tudi svoje motive. Uporablja predvsem lipe in hruške. Prav predstavitev njegovih del pritegne opazovalca, da se poglobi v njegov način rezbarjenja. Odprtju razstave so poseben navdih dodale uvodne besede Ive Subelj, govor avtorja Matjaža Brojana o njegovem ustvarjalnem delu, nastop Kamniških kolednikov, recitator Prešernovih pesmi in pevci ob spremljavi zvokov citer. Prijeten kulturni dogodek, ki je privabil v Budnarjevo hišo veliko Kamničanov in okoličanov, med nji- mi so opazili tudi dramskega igralca Aleksandra Valiča, je posnela tudi televizija Slovenija. Veliko bi lahko napisali o slovenski kmečki skrinji, saj je bila najimenitnejši predmet nevestine bale, ki so jo svoj čas vozili od nevestinega doma na njen novi dom. Matjažu Brojanu čestitamo za pomemben kamenček k razvoju slovenske ljudske ornamentike, družini Subelj pa za lep večer v Budnarjevi hiši. Dr. NIKO SADNIKAR ANDREJA MALI SEDMA NA OLIMPIJSKIH IGRAH Tekačica in biatlonka pomaknila mejnike daleč bliže kolajni Uresničile so se sanje. An- Smolnikar in Andrejem La- dreji Mali. In to olimpijske sanje. Kamničanka je namreč na 19. zimskih olimpijskih igrah v Salt Lake Cityu osvojila 7. mesto v sprintu, kar je najboljša slovenska tekaška uvrstitev v vsej zgodovini iger od leta 1924 naprej. V sprintu na 1500 metrov, kije bil prvič v programu iger, je bila celo blizu dobitnicam kolajn Rusinji Juliji Čepalovi, Nemki Evi Sachenbacher in Norvežanki Aniti Moen. Moški olimpijski finale je dobil Viking Tor Arne Het-land pred Nemcem Schlic-kenreidrom in Italijanom Zorzijem. Sedmo mesto Andreje Mali je nadaljevanje odličnih uvrstitev Petre Majdič, ki je pred tem osvojila že 9. in 10. mesto. Najprej Petra Majdič, ki ima korenine v stahoviškem koncu, nato pa za dve mesti višje še Andreja Mali, sta tudi izboljšali doslej najboljšo žensko uvrstitev, ki sta jo na igrah leta 1952 v norveškem Oslu, ko so se tekačice prvič pomerile v olimpijskem programu, zabeležili Nada Birko in Angela Kordež. Bili sta 14. in 16. Obe sta izboljšali tudi zgodovinski rezultat Franca Smoleta, ki je na igrah v Garmisch-Partenkirchnu daljnega leta 1936 osvojil 10. mesto. Andreja Mali, ki je bila šele tretja kamniška olimpijka, je postavila tudi zgodovinski mejnik kamniškega športa. Za Tatjano niškom, ki sta nastopila na »domačih« igrah v Sarajevu leta 1984. Hkrati je Andreja Mali ena redkih športnic, med športniki je najbolj poznan prvi zvezdnik olimpijskih iger Ole Einar Bjo-erndalen, ki so nastopili v dveh panogah. Pred 7. mestom v sprintu je Andreja Mali tekmovala še v biatlonu in osvojila 27. mesto v sprintu in 32. mesto na zasledovalni tekmi, kar so bile prav tako njene najboljše uvrstitve v biatlonu doslej. Zlato in srebro v sprintu sta okrog vratu dobili Nemki Kati Wilhelm in Ushi Disl, bron pa najboljša biatlonka zadnjih let Švedinja Magdalena Forsberg. V zasledovanju je zlato pobrala Rusinja Olga Pileva, pred Wilhelmovo in Bolgarko Iri-no Nikoultchino. S sedmim mestom pa je Andreja Mali izboljšala tudi najboljšo biatlonsko uvrstitev reprezentančne kolegice Andreje Grašič, ki je na teh dveh tekmah osvojila 8. in 10. mesto. Nastopila je tudi v tekaški štafeti, skupaj z Natašo Lačen, Tejo Grego-rin in Petro Majdič. Tek do sedmega mesta Najkrajši tekaški preizkušnji v prosti tehniki sta bili doslej najbolj razburljivi na sončnem prizorišču Vojakove kotline. Kljub komaj 1,5-kilometrski razdalji pa je bila proga najtežja doslej, saj še nikoli ni bilo toliko vzpo- nov in spustov kot v Vojakovi kotlini. Malijeva je doslej nanizala že nekaj lepih uspehov v sprintu, po odhodu med biatlonke pa je bilo zanimivo vprašanje, ali se lahko še vedno kosa s svetovnim vrhom. To je na najboljši možni način potrdila s sedmim časom kvalifikacij in odlično predstavo v če-trtfinalni skupini, kjer je kot edina premagala celo poznejšo zmagovalko Čepalovo. Žal pa ji nekaj podobnega ni uspelo v polfinalu, ko se je zaradi pritožb na progo podalo kar pet tekačic. Tekmovalna žirija je namreč v skupino »potisnila« še Norvežanko Maj Helen Sorkmo, ki je pred tem padla in končala četrtfinale na tretjem mestu. V malem finalu od 5. do 8. mesta je Malijeva vodila do ciljne ravnine, nato pa sta jo v šprintu prehiteli Kanadčanka Beckie Scott in »Maja« Maj Helen Sorkmo. »V skupini smo nastopile približno enako močne tekmovalke, zagotovila sem si sicer dober izhodiščni položaj, toda nato je prišla dolga ciljna ravnina, na kateri mi je pobralo moči. Ne glede na to, sem z dosežkom zelo zadovoljna. Kljub vsemu sem edina uspela premagati olimpijsko zmagovalko Čepalovo, žal mi je le, da se to ni zgodilo v finalu. Najtežje mi je bilo v polfinalu, ko nas je štartalo kar pet. Še vedno mi ni jasno, na kakšen način je žirija v našo skupino naknadno doda- la še Sorkmojevo, kar se mi ne zdi najbolj pošteno. Je pač padla in to bi moralo veljati za vse enako,« je bila z nastopom zadovoljna Kamničanka. Njenega uspeha so se verjetno najbolj veselili na Brejčevi. Decembra na Pokljuki je bil olimpijski nastop še daleč, daleč. »Moja prva želja je potrditi olimpijsko normo v sprintu kot smučarska tekačica. Vodstvi tekaške in biatlonske reprezentance sta se namreč dogovorili, da z nastopom ni ovir. In ne samo to. Ker so moj glavni cilj olimpijske igre, v Salt Lake Cityu želim med 16 najboljših, torej se prebiti skozi kvalifikacije in tudi na izločilnih tekih narediti dober rezultat. To bo moj prvi nastop na olimpijskih igrah. Pred Naganom leta 1998 32. mesto na dolgi razdalji ni bilo dovolj, da bi me vzeli s seboj. 5. mesta v sprintu, ki tedaj še ni bil olimpijska disciplina, pa niso upoštevali, čeprav so bila imena v ospredju ista kot na dolgih progah. V biatlonu pa se z rezultati ne obremenjujem. Sedaj sem še izkusila, da mi z dobrim streljanjem lahko uspe uvrstitev med dobitnice točk svetovnega pokala. Je pa primerjava začetkov v biatlonu in smučarskem teku zelo težka. V smučarskem teku hitro veš kje si in nihanja po lestvici niso velika, v biatlonu pa si lahko 15. ali 87. zgolj zaradi streljanja. Najbolj pa se držim besed, da vsak športnik ima obdobja, ko mu je težko, vendar vse delo se povrne.« Tako je Andreja Mali govorila decembra. METOD MOČNIK KAMNIŠKIM ODBOJKARJEM IN ODBOJKARICAM DOBRO KAŽE Calcit Kamnik že prvi Ekipa Calcit Kamnik bo v letošnje razigravanje'za končna mesta startala s prvega mesta. To je bilo znano že tri kola j)red koncem rednega dela, saj so si Kamniča-ni zagotovili kar deset točk prednosti. Najprej so se Kamničani na domačem terenu maščevali ekipi Salonita za dva poraza v decembru in dokazali, da so še vedno veliko boljša ekipa. V naslednjem kolu je dal trener Hribar priložnost tudi igralcem s klopi, kar je Fužinar izkoristil in zadal Kamničanom drugi letošnji poraz. No že v naslednjem kolu pa so se Kamničani pobrali in kljub neljubi pormetni nesreči, ki jih je doletela med tednom na poti na trening tekmo v Trst (poškodba Perhaja), v derbiju kola na Bledu s 3:0premagali lanske finaliste. Bolj zanimiv kot boj za prvo mesto (seveda že oddano) pa je boj za mesta, ki v razigravanju ne prinašajo za nasprotnika ekipo Calcit Kamnik. Prav vse je še odprto, tako da Kamničani še ne vedo za svojega nasprotnika v četrtfinalu, kot vse kaže, pa bo to ekipa Šoštanj Topolšica. Znano pa je že, da se prvič, odkar obstaja slovenska liga, iz prve lige poslavlja ekipa Olimpije, poleg nje pa še ekipa Žužemberka. Kot kaže, pa bosta nova prvoligaša ekipi Šempetra in Kranja. Kamničani bodo to soboto, 2. marca, na domačem terenu v zadnjem kolu rednega dela igrali z ekipo Maribora in sicer ob 19. uri v Športni dvorani. Bo dekletom 3 S šport Kamnik uspelo v prvo ligo? Naslednji teden pa se že začne razigravanje. Zelo dobro pa v drugi ligi kaže dekletom 3 S šport Kamnika, ki so štiri tedne pred koncem na drugem mestu,'lit še vodi v prvo ligo. Kamničanke so po porazu na Ptuju gladko premagale ekipe Mežice, Ljubljane in Jesenic, sedaj pa jih čakata dve odločilni tekmi. Najprej bodo v soboto potovale v Maribor, kjer jih čaka tretjeuvrščena ekipa Tabora. Morebitna zmaga bi Kamničankam prinesla veliko prednosti in potrebno samozavest pred velikim derbijem z Benediktom, ki bo v soboto, 9. marca, ob 17. uri v Kamniški športni dvorani. Ta tekma bo tudi dala končni odgovor na vprašanje, ali bodo Kamničanke dosegle zgodovinski uspeh z uvrstitvijo v prvo ligo. CICO 1: O Vrbcit srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b 'uka žeja me iz tvojga sveta speljala ne bila goljfiva kača! F. Prešeren 8. februar - slovenski kulturni praznik Pisalo se je november 2001, ko smo se z učenci 3. b. razreda začeli pogovarjati o kulturni prireditvi. Naša ideja je bila, da bi pripravili prireditev ob novem letu. Ker pa je čas hitro minil, nam to ni uspelo. Želja po nastopanju pa je ostala. Predlagala sem jim, da pripravimo proslavo ob 8. februarju. Zakaj ravno 8. februar? Moji učenci so že vedeli, da je 8. februarja 1849 umrl naš največji pesnik dr. France Prešeren. S prireditvijo smo želeli presenetiti učence in učitelje od 1. do 4. razreda naše šole. Napisali smo vabila in ideja je začela postajati resničnost. Ko smo pripravljali program, smo vanj želeli vključiti dramatizacije igric, ki smo jih letos že zaigrali pri pouku. Proslavo smo pričeli s himno. Na začetku smo učencem povedali nekaj o Francetu Prešernu, ki se je rodil 3. decembra leta 1800 v Vrbi na Gorenjskem. V pesmi Povodni mož so učenci spoznali, kaj se je zgodilo lepi Urški, ki je vse možake vodila za nos, a ga je staknila nazadnje, ki bil ji je kos. Sledila je dramatizacija igrice Didl, didl, daja, dedek Mraz prihaja. V tej mi igrici nastopajo medved, volk, zajec, veverica in miška. Živali si želijo posekati jelko, ki bi jo okrasili, da bi dedek Mraz pod-njo lahko prinesel darila. Katerokoli izmed jelk so izbrali, pod vsako je stanovala kakšna žival. Na koncu so se odločili, da bodo okrasili kar eno izmed jelk, ki raste. Tako kot so živali rešile svoje težave, so jih tudi Butalci, ki so se odločili, da bodo sol posadili kar na domači njivi. Ko se je prireditev bližala koncu, pa so nastopile še zvezdice, ki so se pogovarjale na nočnem nebu. Zvezdice so otrokom zaupale, da odrasli mislijo, da morajo biti zmerom pametni in resni. Ko se je prireditev uspešno in prijetno končala, smo si vsi od- O dohodninski napovedi dijakov in študentov Svetovanje o dohodnini za delo prek študentskega servisa na brezplačni telefonski številki 080 12 04 - za dijake in študente Mesec marec se približuje in z njim 31. 3. 2002, ko je nekaterim dijakom in študentom potrebno oddati dohodninsko napoved za preteklo leto. Marsikateremu študentu in dijaku, ki šele začenja svojo poklicno pot, še ni bilo treba oddati davčne napovedi. Morda pa so od lanskega leta samo nekoliko pozabili. Marsikdo si ob misli na davčno napoved predstavlja enega tistih manj prijetnih opravil, ko je potrebno natančno izpolniti uradni obrazec, ki je včasih vse prej kot nezapleten. Na Študentskem servisu Kamnik smo poskrbeli, da bodo imeli člani našega servisa čim manj težav pri izpolnjevanju dohodninskega obrazca. Pomagali vam bomo odgovoriti na vsa vprašanja o delu prek Študentskega servisa Kamnik, o višini letnega limita, kdaj je davčno napoved sploh potrebno oddati, kaj so normirani stroški, ... na kratko torej vse o tem, kako izpolniti dohodninski obrazec. Vse informacije so na voljo na naši brezplačni telefonski številki 080 12 04, na spletni strani www.stu-dentski-servis.com oziroma v naši poslovalnici v času uradnih ur. Študentski servis Kamnik Odbojka osnovnih šol Osnovna šola Toma Brejca naprej V prejšnji številki smo poročali o uspehu Osnovnih šol Toma Brejca (fantje) in Stranje (dekleta), ki sta se uvrstili v četrtfmale državnega prvenstva osnovnih šol v odbojki. Sedaj pa vam lahko poročamo še o večjem uspehu ekipe O. Š. Toma Brejca. Mladi fantje (vsi sedmi razred) so na četrtftnalu državnega prvenstva na Bledu presenetili prav vse in se kot drugouvrščena ekipa uvrstili v polftnale državnega prvenstva. Trener Kramar ima sicer na razpolago najnižjo ekipo v zaključnih bojih, vseeno pa so fantje s srčnostjo premagali precej višje nasprotnike. . Najprej so Kamničani premagali Mokronog z 2:0, nato tesno z 2:1 izgubili s Črnučami, v tretji tekmi pa premagali še Bled z 2:1 in tako osvojili nepričakovano drugo mesto. Na koncu so organizatorji za najboljšega igralca turnirja soglasno proglasili Kamničana Za na Bezjaka, poleg njega pa so več pokazali še Čebulj (Črnuče), Ličina (Toma Brejca), Bajdak (Bled) in Bergant (Mokronog). Kamničani bodo sedaj igrali v zelo težki skupini in vsaka zmaga bi le še dodatno potrdila nadarjenost in dobro delo s to generacijo. Na žalost pa s turnirja v Metliki, kjer je igrala O. Š. Stranje, ne moremo poročati o takšnem uspehuKsaj se tej ekipi ni uspelo uvrstiti v nadaljnje tekmovanje. CICO 1. dahnili. Na koncu smo učiteljem in učencem zaželeli, da bi 8. februar slovenski kulturni praznik prijetno preživeli. Zapisala: Tatjana Pibernik Učiteljica 3. b razreda OŠ Toma Brejca, Kamnik Ta prireditev je bila zame spomin na Franceta Prešerna. Matjaž 3. b Meni je bila prireditev zelo všeč, ker smo brali zgodbice in prebrali njegovo pesem Povodni mož. Tilen 3. b Prireditev, ki smo jo pripravili, mi je veliko pomenila. Rad sem nastopal. No, tudi malo treme sem imel. Igor 3. b Zelo sem bil ponosen. Bil sem zelo vesel, ker bom v Kamniškem občanu. Kristjan 3. b Zame je bila prireditev zelo dobra. Počaščena sem bila, da lahko berem besedilo. Vesela sem, da se je v Sloveniji rodil tako velik pesnik. Igrala sem v vseh igricah. Tanja 3. b Mislim, da je kulturni praznik spomin na Franceta Prešerna. Upam, da bo na svetu še kakšen tak pesnik. Pred prireditvijo sem imela veliko tremo. Petra 3. b Pripravili smo prireditev za 8. februar. Najbolj jo je bil vesel 1. razred. Najbolj bi pohvalila našo učiteljico. Tina 3. b Nacionalni otroški parlament 21. januarja smo se mladi parlamentarci, zbrani iz vseh krajev Slovenije, srečali na 12. zasedanju nacionalnega otroškega parlamenta, kije potekalo v veliki dvorani državnega zbora, na temo Moj prosti čas. Pred nacionalnim zasedanjem smo imeli šolske in občinske parlamente. Letos je čast vodenja občinskega parlamenta doletela mene. in sošolca Roka Kladnika. Oba sva učenca Osnovne šole Stranje. Za parlament sva se pripravljala in delala}>od vodstvom mentorice Nadje Žibert. Na regijskem parlamentu sva bila skupaj še s petnajstimi predstavniki izbrana za zastopanje ljubljanske regije na nacionalnem otroškem parlamentu "v državnem zboru. Na zasedanju nas je najprej pozdravil predsednik državnega zbora Borut Pahor, seje pa so se udeležili tudi šolska ministrica Lucija Čok, ministri Dimitrij Rupel, Janez Kopač, Dušan Keberjia tudi varuh človekovih pravic Matjaž Hanžeh. Razprava je potekala po pravilih, ki sicer veljajo v parlamentu. Različna mnenja iz različnih regij smo na koncu strnili v sledeče zaključke: • skoraj povsod po Sloveniji mladi nimamo ustreznih prostorov za druženje, ustvarjanje, zabavo in ples, • še vedno nimamo dovolj ustreznih programov za preživljanje prostega časa, • zaradi {previsokih cen so organizirane dejavnosti mnogim otrokom nedostopne, • mnogokrat smo premalo informirani o dejavnostih, ki potekajo, • imamo prekratke šolske odmore, * • ker šole vsem otrokom ne nudijo prijaznega okolja, bi radi imeli varuha človekovih pravic, • ker imamo mladi veliko dobrih idej in pobud, bi bilo prav, da bi nas mediji bolj upoštevali, • dobro bi bilo, da bi bili lokalni prevozi bolje urejeni. Vsi smo se strinjali, da je PROSTI ČAS ČAS BREZ OBVEZNOSTI IN O TEM, KAKO GA BOMO PREŽIVELI, BI ŽELELI ODLOČA TI MI, KER JE NAŠ! Na {parlamentu smo med drugim izvolili tudi predstavnika za svetovni otroški parlament ter določili temo za 13- Nacionalni otroški parlament: Zlorabe, nasilje in nestrpnost med in nad mladimi. Z Rokom sva si enotna, daje bilo zasedanje zanimivo, za oba pa predstavlja izkušnjo, ki nama bo v prihodnosti še prav prišla. Sandra Zore, Osnovna šola Stranje Peter Kurbus in ekipa mlajših dečkov OŠ Frana Albrehta državni prvaki Dobro delo in uspehi učencev OŠ Frana Albrehta, ki obiskujejo interesno dejavnost skoki z male prožne ponjave se nadaljujejo. Tudi letos sta za nami zelo uspešna nastopa na državnem nivoju. V petek, 25. januarja, smo se udeležili polfinala državnega prvenstva za osnovne šole, ki je potekalo na OŠ Brinje v Grosupljem. To tekmovanje je bilo kot kvalifikacija za uvrstitev na finalno tekmovanje. Nastopili smo v treh kategorijah in sicer mlajše deklice (3. do 5. razred) posamezno, mlajši dečki (3. do 5. razred) posamezno in ekipno ter starejši dečki (6. do 8. razred) posamezno in ekipno. Moram poudariti, da so vsi naši učenci poželi ogromno aplavza in pohval, kajti njihovi skoki so že lepo dodelani in tudi sama težavnost je zavidljiva. Rezultati polfinalnega tekmovanja: ekipno mlajši dečki I. mesto, ekipno starejši dečki 1. mesto. Mlajše deklice posamezno: Zana Jelnikar 10. mesto. Mlajši dečki posamezno: Peter Kurbus 1. mesto, Bruno Kozlevčar 4. mesto, Domen Ru-tar 5. mesto, Jure Bunič 8. mesto, Žiga Sadar 10. mesto, Andraž Koritnik 12. mesto. Starejši dečki posamezno: Lenart Grkman 2. mesto, Rok Horvat 6. mesto, Simon Hribar 7. mesto, Miha Cverle 8. mesto, Matevž Kiirbus 10. mesto, Denis Vidmar 11. mesto. Vsi naši učenci in učenka so se s tem uspešnim nastopom uvrstili v finale državnega prvenstva. Tako smo se v četrtek, 7. februarja, udeležili finalnega državnega prvenstva v skokih z male prožne ponjave za osnovne in srednje šole, ki je potekalo športnem parku v Novi Gorici. Vsi naši tekmovalci so delovali zelo suvereno in samozavestno, skoke so izvedli po svo- jih najboljših močeh, skoraj brez napak in prevelike treme. Mlajši dečki so si močno želeli ponoviti lanski uspeh in stopiti na najvišjo stopničko. Bili so dobro telesno in psihično pripravljeni, tako da bi lahko rekla, da sta znanje in sreča z roko v roki priskakljali do tako velikega uspeha, kot je naslov ekipnih državnih prvakov. Izpostavila pa bi tudi Petra Kurbusa, učenca 4. razreda, ki je s svojimi izredno težkimi skoki (salta stegnjeno z rotacijo 540, salta stegnjeno z rotacijo 720 in dvojni salto skrčeno naprej). Poudariti moram, da je Peter ob zaključku vseh skokov tudi pristal brezhibno brez padca« in tako osvojil naslov polfinalnega kot tudi končni naslov državnega prvaka med posamezniki v kategoriji mlajših dečkov. Pri vsem tem pa je zanimiva predvsem ugotovitev, da je bil Peter, glede na težavnost vseh svojih skokov v primerja- vi z vsemi osnovnošolci (dekleta in fantje od 3. do 8. razreda), ki so nastopili na tekmovanju, drugi najboljši, glede na seštevek vseh skokov in bi tako v absolutni konkurenci, če bi bila objavljena, zasedel 2. mesto med vsemi 161 udeleženci iz osnovnih šol. Ponosni smo, ker imamo na šoli tako že dva junaka (Lenart Grkman, v šolskem letu 1999/2000 in Peter Kiirbus v šolskem letu 2001/2002), ki sta si priskakala laskavi naslov državna prvaka v posaniezni konkurenci. Rezultati Finalnega tekmovanja: ekipa mlajših dečkov 1. mesto, ekipa starejših dečkov 2. mesto. Mlajše deklice posamezno: Zana Jelnikar 16. mesto. Mlajši dečki posamezno: Peter Kurbus 1. mesto, Domen Rutar 7. mesto, Luka Hren 10. mesto, Jure Bunič 13. mesto, Žiga Sadar 16. mesto, Bruno Kozlevčar 20. mesto, Brunu se je zadnji skok nekoliko ponesrečil, tako da je dobil sodniško oceno 0, drugače bi bil uvrščen med šest najboljših, a kaj moremo, tudi to je šport. Starejši dečki posamezno: Lenart Grkman 3. mesto, An-že Kumar II. mesto, Matevž Kurbus 12. mesto, Simon Hribar 17. mesto, Denis Vidmar 24. mesto. Rok Horvat 33. mes-t«. Lepo je bilo, ker so nas na samem tekmovanju spremljali učenci - navijači in maskota šole. Veseli smo, da je naše delo nagrajeno s pokali in medaljami. Zahvala za omenjene rezultate pa sigurno pripada tudi naši ravnateljici Emiliji Gregorčič, ki redno spremlja naše delo in nas pri tem spodbuja. Skupaj smo močni in uspešni. Zapisala vodja in trener ekipe: TAMARA BRAČIČ, prof. ŠV Z Jožetom Ivkovičem, komandirjem Policijske postaje Kamnik, o varnostnih razmerah v lanskem letu Skoraj za tretjino več kaznivih dejanj... »Stanje varnostnih razmer v lanskem letu ocenjujemo kot ugodno«, je na začetku pogovora o položaju javne varnosti v naši občini v letu 2001 dejal Jože Ivkovič, komandir kamniške policijske postaje. Zaprosili smo ga, naj za bralce Kamniškega občana predstavi najpomembnejše podatke o dogajanjih na področju kaznivih dejanj, prometne varnosti ter kršitev javnega reda in miru. Bistvenega odstopanja glede na prejšnje leto namreč ni, razen tega, da se je lani povečalo število kaznivih dejanj, pravi komandir PP Kamnik. Če se najprej lotiva podatkov o kaznivih dejanjih, katere so značilnosti dogajanj na tem področju v preteklem letu? Lani smo na območju naše policijske postaje, ki pokriva območje kamniške in komend-ske občine, zabeležili 708 kaznivih dejanj, leta 2000 pa 531, kar pomeni skoraj za 30% več. Raziskali pa smo skoraj 60% vseh kaznivih dejanj. Posledica kaznivih dejanj je bila materialna škoda v višini skoraj 120 milijonov SIT. Največkrat je šlo za poškodovanje tuje stvari, predvsem na škodo pravnih oseb. Naši policisti so obravnavali skopaj 446 osumljencev kaznivih dejanj, med njimi je bilo 57 mladoletnikov. Dvajsetim osumljencem pa smo v skladu z zakonom, ker smo jih prijeli na delu, odvzeli prostost. Katere vrste kaznivih dejanj pa so bile najpogostejše? Tudi lam smo našteli največ vlomov in velikih tatvin. Na kraju dejanj smo našli 89 primernih sledov, skupno smo opravili 305 ogledov krajev kaznivih dejanj in 13 hišnih preiskav. Lani smo zaznali 15 kaznivih dejanj z lahko telesno poškodbo, štiri s hudo telesno poškodbo in 11 kaznivih dejanj ogrožanja z nevarnim orodjem ali orožjem. Vsa ta dejanja smo tudi raziskali. Zabeležili smo dve posilstvi, eno spolno nasilje in dva spolna napada na osebi mlajši od 15 let. Vsa ta dejanja je raziskala uprava kriminalistične policije v Ljubljani. Lani smo obravnavali kar 220 vlomov, leto poprej pa 170 vlomov. Največkrat so se vlomilci lotili osebnih avtomobilov, sledijo jim vlomi v stanovanjske hiše, v gostinske lokale, trgovine in vikende. Opažamo, da so ob vlomih v stanovanjske hiše vse pogostejše kraje avtomobilskih ključev in z njimi poznejše kraje avtomobilov. Dm i pa so z ukradenimi ključi odpeljali štiri avtomobile. Vedno pogostejši so tudi primeri organizirane kraje avtomobilov po naročilu, ko storilci točno vedo, kam bodo vozilo pripeljali. Leta 2001 snio obravnavali devet tatvin in štiri odvzeme motornih vozil, ko so bila vozila najdena na določenih mestih. Sicer pa smo se lani na našem območju srečali le z enim ropom. Kako pa je z gospodarskim kriminalom pri nas? Tudi gospodarski kriminal je bil lani v porastu, saj smo obravnavali 58 tovrstnih kaznivih dejanj, predlanskim pa 24. Največ je poslovnih goljufij, sledi pa jim ponarejanje denarja in podobno. Kaj pa lahko poveste o kaznivih dejanjih, povezanih z mamili? Se položaj na tem področju kaj izboljšuje ali ne? Lani smo obravnavali 16 kaznivih dejanj te vrste. Gre za preprodajo mamil, nuđenje ustreznega prostora za uživanje in podobno. Po našem mnenju je na tem področju za večji uspeh potrebno vsestransko povezano timsko delo, kjer je potreben splet različnih aktivnosti. Lani smo odkrili tudi 45 primerov posesti prepovedanih mamil predvsem je šlo za »travo«, kar pa spada v področje prekrškov, tudi teh primerov je bilo precej več kot prejšnje leto. Preje ste omenili ponarejanje denarja? Ugotovili smo 9 primerov ponarejanja bankovcev. V glavnem gre za ponarejanje bankovcev za 10 tisoč tolarjev, bili pa so tudi primeri ponarejanja bankovca za 5 tisoč SIT in za 100.000 italijanskih lir. Kako pa smo se krajani mesta in okolice pod Kamniškimi planinami v lanskem letu »odrezali« na področju kršitev javnega reda in miru? Tudi na tem področju smo lani zaznali določen porast kršitev v primerjavi z letom 2000. Tovrstnih kršitev so naši policisti lani zabeležili 647, prejšnje leto pa 623. Opravili pa smo 432 intervencij v primerih, ko smo bili poklicani. 166 kršitev smo zabeležili na javnih krajih, v zasebnih prostorih pa 142. Lani smo registrirali tudi 9 primerov kršitev zakona o orožju, odvzeli smo eno pištolo, dve plinski pištoli, več deset nabojev, občani pa so v času abolicije sami izročili sedem bomb in 569 ostalih nabojev. Eno od pomembnih področij naše varnosti je tudi varnost v prometu. Kakšna je bila ta v lanskem letu? Lani se je na našem območju zgodilo 519 prometnih nesreč, kar je za 5% manj kot prejšnjo leto. Pri tem je v šestih nesrečah šest oseb izgubilo življenje (prejšnje leto pa sedem), 48 udeležencev je bilo hudo telesno poškodovanih, 154 pa jih dobilo lažje telesne poškodbe. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je še vedno neprilagojena hitrost, čeprav so se lani ti vzroki zmanjšali za dobro desetino. Vendar je ena oseba podlegla posledicam prevelike hitrosti. Na drugem mestu je izsiljevanje prednosti, sledi napačna stran in smer vožnje itd. Največ nesreč se je zgodilo na mestnih ulicah Kamnika (163), predvsem zaradi izsiljevanja in vožnje na prekratki varnostni razdalji. Glede na letni čas se je lani največ nesreč zgodilo v juniju in novembru, najhujše posledice pa so nastale v oktobru. Ali po ureditvi ceste pri Huču obstoja še kaka tako imenovana črna točka izven Kamnika. Kako Z varnostnega vidika gledate na križišče ceste iz Snovika in regionalne ceste na Potoku, kije sedaj zaradi obiska Term zelo prometno? Kakšne posebne nove črne točke doslej nismo zaznali. Tudi na omenjenem križišču na Potoku doslej ni bilo prometnih nesreč, bojim pa se, kaj bo poleti, ko se bo tudi promet po regionalni cesti povečal. Za ureditev obeh križišč Ljubljanske in Kovinarske, pri Svetilniku in pri Mercatorju pa smo dali pobudo pristojnim organom. Koliko udeležencev prometnih nesreč pa lani ni počakalo na kraju dogodka, pač pa so zapustili mesto nesreče? Obravnavali smo 48 nesreč s pobegom, kar je sicer za 14% manj kot leta 2000, vendar še vedno veliko, saj je šlo v enem primeru za telesno poškodbo in v sedmih za materialno škodo. Vendar moram povedati, da smo kar 85% pobeglih udeležencev kmalu odkrili. Policisti ste izvedli lani tudi precej preventivnih ukrepov, ki naj bi vplivali na varnejšo vožnjo v skladu s predpisi. Kakšni so rezultati? Lani smo pri preverjanju prometa ugotovili 6294 kršitev cestno prometnih predpisov kar je za dobrih 17% več kot prejšnje leto. Od tega smo podali 1203 predloga sodniku za prekrške, ostale pa smo mandatno kaznovali na kraju samem. Značilno je tudi, da smo lani ugotovili za polovico več vinjenih voznikov, podobno je bilo z ugotovljenimi kršitvami točenje vinjenim osebam v gostinskih lokalih. Tudi od nas samih je odvisna naša varnost... Primerna hitrost in kresnička Pri hitrosti 90 km na uro prevozi avto v eni sekundi 25 metrov. Voznik opazi ponoči ali v mraku temno oblečenega pešca na razdalji 26 metrov, svetlo oblečenega na razdalji 38 metrov, pešca s kresničko ali odsevnim trakom pa na razdalji 136 metrov. Med vožnjo po suhi cesti, kjer je omejitev 50 km na uro, se pred vašim vozilom lahko pojavi otrok. Če vozite 50 km/h ali manj, boste lahko še pravočasno ustavili. Če vozite 5 km/h hitreje, boste otroka gotovo huje poškodovali, da ne govorim o posledicah večjih hitrosti ... Alkohol Negativno vpliva prav na tiste človekove sposobnosti, ki so bistvene za varno vožnjo. Naši predpisi dovoljujejo največ 0,5 g grama alkohola na kilogram krvi. Stopnja alkohola v krvi je odvisna od več dejavnikov, med drugim tudiod telesne teže. Denimo, če 80 težak moški popije liter piva, v katerem je 40 gramov čistega alkohola, bo že presegel dovoljeno koncentracijo, saj mu bo alkotest pokazal najmanj 0,7 g/kg. Če ste imeli opolnoči v krvi 2 g/kg alkohola, boste zjutraj ob sedmi uri na poti v službo imeli še vedno 1,0 ^kg ...! Roparji so na preži... Pri dvigovanju in prenosu denarja bodite pozorni, če vas kdo opazuje ali vam sledi. Denarja ne štejte na ulici ali v gostinskih lokalih. Ponoči se izogibajte slabo osvetljenim ulicam in parkom. Doma zaklepajte vrata in jih ne odpirajte neznancem. Večjih vsot gotovine in dragocenosti ne shranjujte doma. - Če se vam zgodi ... ne reagirajte pretirano pogumno in nepremišljeno, zapomnite si osebni opis roparja. Čimprej pokličite policijo (113)! s__y V okviru policijske postaje deluje tudi gorska enota policije, s kakšnimi dogodki se je srečevala v lanskem letu? Lani smo sodelovali v osmih reševalnih akcijah v naših gorah, predlanskim pa v 16 akcijah. Naj na koncu omenim še sodelovanje policistov pri reševanju premoženja pri 11 požarih, sodelovanje v dveh iskalnih akcijah ljudi, pri enem primeru onesnaževanja okolja itd. Poleg tega smo nudili 14 asistenc sodnemu izvršitelju, osem inšpekcijskim službam itd. V prejšnjih letih smo bili priča precejšnjemu številu (upravičenih ali neupravičenih) pritožb občanov zoper ravnanje policistov, koliko je bilo teh pritožb lani? Lani smo prejeli le dve pritožbi, od tega je predlagatelj v enem primeru od pritožbe odstopil, druga pa je bila neupravičena ... Alije med našimi občani po vašem mnenju že kaj utrjeno spoznanje, da naša varnost ne more biti odvisna le od policis-. tov, pač pa v precejšnji meri tudi od nas samih in od našega preventivnega ravnanja. Kaj bi lahko iz vaših bogatih izkušenj v tem pogledu svetovali občanom? Res je, mi sicer izvajamo najrazličnejše preventivne akcije, s katerimi opozarjamo ljudi na to, kaj lahko sami storijo za lastno varnost in za varnost svojega premoženja, od letakov, s katerimi opozarjamo (denimo na varnost zimske vožnje, na posledice neprimerne hitrosti, na ravnanje v primerih ropov in podobno). Vendar moram povedati, da zaenkrat še ne ugotavljamo, da bi te naše aktivnosti padle na kakšna posebej plodna tla. Moram pa povedati, da z občani kot potencialnimi žrtvami kaznivih dejanj, s pre-krškarji, predvsem mladoletniki, preko vodij policijskih okolišev opravljamo preventivne razgovore, s katerimi jih opozarjamo, na primer na obnašanje njihovih otrok v prometu in podobno. Velik del preventive namreč temelji na delu vodij policijskih okolišev, mi bomo s takim delom nadaljevali, saj se pogosto srečujemo s primeri, ko otroci staršem ne povedo, da so v postopku, potem je pa hudo, ko dobijo povabilo od sodnika za prekrške ali od kogarkoli drugega. r : Vodje policijskih okolišev so: Kamniška Bistrica, Tuhinjska dolina - Matjaž Ravnikar, mesto Kamnik z okolico - Igor Ručigaj, Volčji Potok, Šmarca -Igor Ručigaj, Janez Klobčič Občina Komenda - Janez Klobčič. Podrobneje bomo vodje policijskih okolišev, njihovo delo in problematiko, s katero se srečujejo predstavili v prihodnjih številkah KO. Kako pa pri svojem delu na področju varnosti sodelujete z ostalimi dejavniki v občini? Moram povedati, da je naše sodelovanje z represivnimi in drugimi organi (sodnik za prekrške, inšpekcijske službe, sodišča, center za socialno delo itd.) zelo dobro. Tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Kamniku, malo manj v Komendi, se je dokaj resno lotil svojih nalog in ima posluh za naše pobude. To se, kaže tudi v uspešnih preventivnih akcijah ob začetku šolskega leta, kjer poleg šol zelo aktivno sodelujejo tudi razna društva, kot so društva šoferjev in avtomehanikov, gasilci in drugi. Temu se lahko zahvalimo, da se vsaj tisti čas, ko varujemo otroke na poti v šolo in domov, še ni zgodila prometna nesreča, v kateri bi bili udeleženi otroci. Sodelovali smo tudi pri izvajanju šolskih kolesarskih izpitov, določanja seznama varnih poti in podobno. Ali ste prejeli kake predloge, da bi policisti bili pogosteje prisotni tam, kjer se zbirajo potencialni storilci kaznivih dejanj. Večkrat je namreč slišati javne komentarje, da na takih krajih običajno policistov ni in podobno. Ko ugotovimo, da se nam na določenem kraju začnejo gostiti prometne nesreče, kazniva dejanja ali prekrški ali pa se pojavijo klici občanov, zadevo takoj preučimo in z delovnimi nalogi usmerimo policiste na tisto območje, kjer potem izvajajo preventivne in druge ukrepe. Vse temelji na podlagi analize in prijav oz. opozarjanj občanov. Hvala za pogovor in uspešno delo v korist občanov tudi v letošnjem letu! FRANC SVETELJ i/t i Energetsko varčna gradnja Nekoč je veljalo, da je poslanstvo moža, da zaplodi sina, posadi drevo in zgradi dom. Vrednote pa se spreminjajo, zagotovo pa med njimi ostaja dom. Danes naj bi bil to vsekakor energetsko varčen dom, kije hkrati prijazen stanovalcem in okolju. Tokrat nekaj splošnih nasvetov za graditelje hiš in morebitne sanacije že obstoječih. Energija postaja vse dražja in zato vse dragocenejša. Strošek zanjo pa lahko zmanjšamo, da zmanjšamo toplotne izgube in da kurivo čim bolje izkoristimo. Varčevanje z energijo pa je tudi širši družbeni interes, zato v državnem merilu obstojajo tozadevni predpisi in standardi po katerih je potrebno projektirati in graditi. Pri nas so trenutno sicer še v veljavi JUS standardi iz bivše države (z značajem teh. predpisa). Predpisi EU pa so zahtevnejši, takšna pa so tudi priporočila naše stroke. Pri toplotni zaščiti objektov se srečamo z vrednostjo »k« (W/m2K), ki nam pove, kolikšna je toplotna prehodnost skozi element objekta. V ogrevalni sezoni je to toplotna izguba, zato stremimo, da je »k« čim manjši. V predpisih so navedene največje dovoljene toplotne prehodnosti obodnih konstrukcij (zunanje stene, tla, stropi, streha, okna ipd.). Da jih dosežemo mora biti objekt primerno izoliran. V nadaljevanju navajam vrednosti toplotne prehodnosti »k«, ki jih danes priporoča naša stroka. Podatek velja za HI. klimatsko cono, kamor spada osrednja Slovenija in tudi Kamnik. Toplotne izgube pri stanovanjskih objektih se pojavljajo kot ventilacijske in transmisijske. O prvih smo govorili v eni od prejšnjih številk KO, tokrat o drugih.. Na transmisijske toplotne izgube vplivamo s primerno gradnjo. V kurilni sezoni jih lahko zmanjšamo z izolacijo, ki nam obenem v poletni pripeki preprečuje pregrevanje stanovanj. Kje se pojavljajo toplotne izgube, kakšna in kolikšna naj bo izolacija: 1. Obodne stene (k<0,4) so grajene iz gradbenih materialov, kot so beton, opeke in gradbeni bloki raznih vrst, pa tudi les. Večinoma ti, t. i. standardni gradbeni materiali, nimajo bogve kako dobrih toplotno izolacijskih lastnosti. Da toplotne izgube zmanjšamo, takšne stene izoliramo s toplotno izolacijskimi (TI) materiali. Nekateri od teh so nam danes že dobro poznani, npr. kamena in steklena volna, stiropor, kombi plošče, vsak dan pa se pojavljajo na našem tržišču še novi, npr. iz celuloznih (časopisnih) kosmičev. Vsi našteti spadajo k najboljšim. Za odločitev o njihovi izbiri in nakupu so odločilne lastnosti, primernost za vgradnjo in seveda cena. Če gre za izolacijo bivalnih prostorov, ki so naše stalno prebivališče, jih bomo izolirali z zunanje strani, če pa za objekte, kijih uporabljamo kratkotrajno (dan ali dva), npr. vikend, pa objekt toplotno izoliramo z notranje strani, saj nima smisla ogrevati sten, če akumulirane toplote ne bomo utegnili koristiti. Debelina potrebne izolacije, da zadostimo priporočenemu k<0,4 zavisi oddebeline in vrste zidu ter vrste toplotne izolacije. V praksi pomeni, da npr. zunanji zid iz, votličave opeke debeline okoli 30 cm potrebuje 8 cm debelo plast ene od naštetih toplotnih izolacij. 2. Okna in vrata. Po Uredbi vlade RS o določitvi kriterijev energetske učinkovitosti, manjše porabe pitne vode in manjšega obremenjevanja okolja (1996), morajo energetsko učinkovita okna imeti toplotna prehodnost zasteklitvek