V "''H V INTEMER d.o.o.. trgovsko podjetje MSto. Aikerčeva 1. Stovenl/a. tel./tax: 0608/21-876. 21-861. 22-090. 22-064 IM C .' iS.U AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655^ nas glas ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 12 . LETO XVI • 29. MARCA 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena: 60 SIT fynlCr» OBMOČNA ENOTA KRŠKO Maturantski ples Brežice, 24. marca - V petek je bil v Termah Čatež drugi maturantski ples dijakov Brežiške gimnazije in srednje ekonomske in trgovske šole. Tokrat so proslavljali dijaki 4.C. in 4.I. (Kati) Uspešni učenci krike glasbene šele gogi kot starši in dobra psihofizična pripravljenost. Pred tekmovanjem so imeli tudi nekaj nastopov pred domačo publiko - za ogrevanje. Harmonikarje čaka še mednarodno tekmovanje, ki bo konec maja v Puli. (Ika) LlM krško CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 Krško, Ljubljana - "Vseh enajst tekmovalcev iz krške glasbene šole se je na državnem tekmovanju v Ljubljani odlično odrezalo in so dostojno predstavili šolo, naš kraj in svoje delo", zatrjuje v svojem poročilu o letošnjem tekmovanju ravnatelj, Drago Gradišek. Poglejmo si rezultate: Peter Cizel je s saksofonom v I.A kategoriji dosegel prvo nagrado, Bojan Zupančič pa s saksofonom (I.B) drugo. Nika Zorko je s klavirjem v I.B kategoriji dosegla 3. nagrado, sicer pa je večina tekmovalcev dosegla toliko točk, da so se uvrstili v prvo tretjino. Tekmovanja se je udeležil tudi učitelj klarineta Robert Pire kot študent Akademije za glasbo. Zasedel je tretje mesto. Seveda se je vsem tekmovalcem poznalo sistematično delo med pripravami, trud, ki so ga vanje vložili tako peda- Uov avto salon r Krškem Ssang Yong - pravi Korejec, pravd terenec Krško, 22. marca - Promocijske otvoritve novega avto salona podjetja Mavrica Radeče se je udeležilo precejšnje število ljudi, saj je ponudba korejskega proizvajalca pretežno terenskih vozil novost v našem prostoru. Korando, Family in Musso so atraktivni modeli po zelo konkurenčnih cenah. Ivan Žigman, direktor podjetja Mavrica Radeče, je gostom predstavil prodajni program ter spregovoril o pogojih nakupa novih in rabljenih avtomobilov: "Korando je najmanjši terenec proizvajalca Ssang Yong, ki ga pri nas lahko dobite že za nekaj več kot 30.000 DEM, večji je model Familv, prestižni pa je vsekakor Musso, model, ki že ima svoj prostor, tako na Starem kontinentu kot v ZDA in Avstraliji. Ponudbo našega avto salona bodo Ivan Žigman tvorila tudi rabljena vozila, drugače pa se v podjetju poleg trgovine ukvarjamo še s proizvodnjo in inženiring storitvami." (dama) Tina Sarnik o delitvi nalog v turizmu: Terme bodo kot turistični center vlekle voi Poskrbele bodo za propagando ter za to, da pripeljejo v Brežice in Posavje čim več gostov. Za ostalo, torej za svoj delež v delitvi dohodkovnega turističnega kolača, pa mora s kakovostjo svoje ponudbe poskrbeti vsakdo sam. Občinske turistične zveze so bile doslej pomembno gibalo razvoja turizma v občinah. Nova zakonodaja terja od občin učinkovit poseg v to področje, ki je bilo doslej prepuščeno predvsem ljubiteljem in tistim, ki so se vendarle zavedali, da stvari ne kaže prepuščati zgolj naključjem. V skladu z zakonom bodo morale občine zaposliti strokovno dovolj usposobljene ljudi, zadolžene za razvoj turizma, kar pomeni, da je zadostnemu številu pomembnih posameznikov vendarle šinilo v glavo, da je turizem preveč pomembna gospodarska panoga in da tolikšnega deleža prihodka v gospodarstvu ne smemo prepuščati naključju. Tina Savnik, pomočnica generalnega direktorja čateških Term, zadolžena za marketing: "Tudi občinska turistična zveza v Brežicah je naredila že marsikaj, sodeluje v skupnih akcijah, vendar bo predvsem za razvoj turizma morala narediti še več. Zelo verjetno se bo treba dogovoriti, da bo šlo še več sredstev, zbranih iz turistične takse, za promocijo. Za pripravo ponudbe (recimo tej celoviti, tudi najširši izvenpenzionski turistični ponudbi kar blago - op.avt.) bo moral poskrbeti tisti, ki storitev na koncu prodaja, turistična zveza pa bo z denarjem, zbranim iz turistične takse, morala .skrbeti za promocijo." (Ika) šKgraria cvetje Cvetlični dnevi na Čatežu Brežice, 23. marca - "Tudi letos smo se odločili organizirati Cvetlične dneve na Čatežu in javnost seznaniti s turistič-no-poslovno prireditvijo, ki jo organiziramo tokrat že tretjič, vendar z nekoliko razširjenim programom; vsebuje tudi manjšo razstavo cvetličnih aranžmajev," je na tiskovni konferneci povedal direktor Agrarie cvetja Jože Avšič. Podjetje Agraria cvetje, proi- zvodnja in trgovina Čatež je največje proizvodno podjetje cvetja v Sloveniji, saj njihovi rastlinjaki z rezanim cvetjem in lončnicami pokrivajo 5,5 ha površin na Čatežu, proizvodnjo okrasnega grmičevja pa imajo še na Ptuju. Ukvarjajo se z veleprodajo in maloprodajo, saj imajo 14 lastnih cvetličarn po vsej Sloveniji. Stoosemdesetčlanski kolektiv, ki letno realizira 11 mio DEM, je bil z lanskim letom dokaj neza- Bi^iiliitlišL. Po tiskovni konferenci je Marjan Božič, vodja organizacijskega odbora letošnjih cvetličnih dnevov, novinarjem predstavil rastlinjake oz. vse, kar se skriva pod njimi. Zagotavljamo vam, da je videti marsikaj. Ob dnevih odprtih vrat lahko te lepote vidite tudi vi. (Galex, foto Cole) dovoljen, saj so ustvarili minimalen dobiček. Trenutno so še družbeno podjetje, vendar v roku enega meseca pričakujejo soglasje za preoblikovanje v delniško družbo, katere večinski lastniki bodo zaposleni Agrarie cvetja. Topolin kabriolet veteran, 1.1956, pred avto salonom v Krškem *.| * >%f M. rSHp POSflDNiJKA HtJTTT. i. BRL2ice Trg Izgnancev ta t«L 06O8 62-336 fax 060S 6E8S2 UUBUANA Slovenska cesta 54 ti OSI 33-§-55. fa* 06I B3-I3-47 Dunajska cesta SO t«L OS BkBO-77 Maribor ceue Partizanska o 3-S gubljanska c 3a M. Oe 23-460 « OG3 28-936 tax 062 sa-aeo ta* o63 . Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8k do 19" In na vseb enotah pošte! POOBLAŠČENA INVISTKUSKA D«uiBA Osrednja tema Cvetličnih dni bo prikaz aranžiranja (aranžerski tečaj) v izvedbi priznane aran-žerke iz Holandije in domačih aranžerjev, ki bo potekal 2. apri-. la na Motelu Čatež. Ob cvetličnem balu odprtega tipa, ki bo 1. aprila, bodo potekali tudi dnevi odprtih vrat in rastava cvetličnih aranžmajev. $ Pokrovitelja cvetličnih dni sta Turistična zveza Brežice irJSKB banka. Kot je povedala'(predstavnica SKB banke Marica škoda, rože dvigujejo kulturo človeka in so tako pomembne tudi s turističnega vidika. Vsekakor je kultura cvetja zelo pomembna za prijetnejše okolje in tudi urejenost Slovenije. (Gaiex) FttRADA'?5 /ITlkrs/dJce. Nas bosta obletnica zmage in parada dokončno spravili ali sprli? Rasistu: it's aH the same shit! Doslej je tudi že slovenska televizija dovoljkrat zavrtela najpro-dornejše spote proti rasizmu, da jih je lahko videla večina naših sodržavljanov. Verjamem, da se večina nas, ki sedimo pred zasloni, doma, v dnevni sobi strinja s sporočilom osveščevalne akcije. Filmi so male mojstrovine, ki nam dopovedujejo, da smo vsi ljudje, ne glede na barvo kože, veroizpoved ali kraj bivanja, enaki in da tudi rasisti nismo, dokler nas tako ne vzgojijo. S sporočilnim jezikom spotov smo vsi zgrajeni iz enakega dreka in s stališča staroe-gipčanske filozofije, ki je svetemu hrošču govnaču, skarabeju, posvečala posebno pozornost, ali s stališča današnjih naravovar-stvenikov to niti ni tako zelo noro sporočilo. Problem se pojavi, ko se v resničnem življenju srečamo z nekom, ki je drugačen od nas. Takrat nas moti že uspešnejši konkurent enake rase in vere, nikar, da bi bil kakor koli drugače zaznamovan. Naš odnos do vsega drugačnega se lahko tako postopoma zaostruje skoraj v nedogled in na koncu samo še sami sebi ne bomo šli na živce. Tega, da bi šli sami sebi neznosno na živce, pa se vendarle moramo ubraniti, saj potem lahko postanemo avtoagre-sivni... Pa pustimo to! Dejstvo je, da poslabšanje ekonomskih razmer in nižanje socialnega standarda pospešuje širjenje nestrpnosti med ljudmi. Pred tem je imun malokdo. Spominjam se nekega poskusa. Profesor v eni izmed ameriških šol nikakor ni mogel svojim učencem dopovedati, kako je lahko Hitler zapeljal v nacizem vso državo. Potem je začel iz njih "delati drugačne, boljše ljudi". Samo oni v skupini so vedeli za to, da so boljši. Kot znamenje svoje pripadnosti so se začeli pozdravljati na poseben, skriven način, začeli so hoditi s posebnim korakom, družili so se samo še med seboj... Čez mesec dni so z odprtimi usti strmeli v profesorja, ki jim je pojasnil to, kar je ravnokar naredil z njimi. Običajno v življenju ni poskusnih skupin, ampak gre vedno prokleto zares. Tudi noben profesor nam ne bo pravočasno povedal, da smo postali nevarni svojemu okolju in (v končni fazi) sami sebi. Zato bodite pozorni, ko vam bo nekdo skušal dopovedati, da ste v načelu toliko boljši od nekoga drugega, prestrašite se take misli, če vam bo samostojno šinila v glavo. Zavzemite se za vsakogar, ki ga samo zaradi njegove drugačnosti zafrkavajo, izločajo iz skupine ali maltretirajo na kakršen koli način. Ni nujno, da se z njim strinjate ali da vam je-všeč. Preprosto naredite to zato, ker s tem morda branite sebe. Še ena zgodbica iz Nemčije: "Ko so odpeljali Žide.jgem bil tiho. Ko so odpeljali komuniste, sem gledal proč. Ko sojsrišli pome, ni bilo nikogar več, ki bi me branil!" Zato pamet v roka. Čim prej se nehajmo prerekati in spravimo gospodarstvo tako daleč, da si bomo lahko vsi zagotovili človeka vredno življenje. Hkrati pa postanimo zagrizeni Slovenci, ponosni na svoj jezik, svojo Deželo, njeno kulturno izročilo, lepoto, omiko in še kaj, ne postanimo pa istočasno zadrti sovražniki Nesloven-cev. Ne ustvarjajmo precedensa, ker bo na njegovih temeljih morda jutri nekomu ustrezalo, da bo (po bog vedi katerem merilu) preganjal nas in naše otroke. Zopet k spotu! Naj so še tako neomikani in neokusni: prdci iz različno obarvanih nagih riti nam sporočajo, da v bistvu smrdimo vsi enako, le da se nekateri umivamo in dišavimo. Kaj je pri tem grdo in greh, pa je stvar temeljnega izhodišča. Ni nujno, da ista stvar dvema enako diši. Toliko ob dnevu boja proti vsem oblikam nestrpnosti. (Ika) ^r NAS GLAS V BREŽICAH OBVEŠČAMO VSE SVOJE BRALCE, DA JE NAŠ GLAS ODPRL PISARNO TUDI V BREŽICAH NAJDETE NAS NA CESTI 1. BORCEV 11. TO JE STAVBA NASPROTI BREŽIŠKE OBČINE, KI IMA V PRITLIČJL' PREHOD, SKOZENJ PA PRIDETE NA DVORIŠČE. TAM NAS BOSTE NAŠLI (V ZAČETKU) VSAKDELAVNTK MED 9. IN 11. URO, OB TORKIH PA MED 13. IN 15.30 URO. SPOROČDLO NAM LAHKO PUSTITE TUDI NA TELEFONSKI ŠTEVHLKI 0608/62-44L VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI! C DRUGA STRAN NAŠ GLAS 12, 29. MARCA 1995 J Redni zbor SKD Krško bo šestega maja "Od funkcije predsednika sveta ne odstopamo!" i Krško, marca - Sejo občinskega sveta je vodil predsednik stranke v Krškem, Danilo Siter, na njej pa so med drugim sklenili, da bo SKD od predvidenih enaindvajsetih vodilnih funkcij v krškem občinskem svetu obdržala štiri. Zapis seje, ki ga je poslal tajnik stranke Tomaž Petan zatrjuje, da je tak sklep zagotovo v skladu z medstrankarskim dogovorom, češ, naj bo razdelitev funkcij usklajena z volilnimi rezultati in zastopanostjo posameznih strank v občinskem svetu. Zato so krški krščanski demokrati tudi prepričani, da njiho- va zahteva po mestu predsednika občinskega sveta ni pretirana. Na redni zbor 00 SKD, ki so ga prestavili na 6. maj, bodo skušali povabiti katerega izmed ministrov ali državnih sekretarjev iz strankinih vrst, oziroma kar predsednika, Lojzeta Peterleta. Zapis Tomaža Petana: "Ob koncu seje se je razvila polemična razprava o pisanju nekaterih medijev. Člani odbora odločno obsojamo lažne - zlonamerne informacije in podtikanja, ki jih nekateri mediji prinašajo in so uperjenS na določene člane naše sttenke. Kot da že ne bi bilo zadosti 'afer'." (Ika) Forum ustvarjalcev kulture Brežice Prva kulturna akcija Brežice, 25. marca - V galeriji Meke so forumovci pripravili zanimiv kultumo-umetni-ški večer. Zbranim so se predstavili že znani domači ustvarjalci, gost večera pa je bil lanski nominiranec za Nobelovo nagrado za književnost, g. Enes Kiševič iz Ključa (BIH), ki že dalj časa živi in dela v Zagrebu. Jože Pegam je pripravil razstavo slik, ki je v galeriji že na ogled. "Osnovna tematika, ki jo avtor z razstavo povezuje, pa je prostor, kjer prevladuje ilegalni subkulturni izraz mladih in tistih, ki so danes na robu tradicional- ne družbe," je med drugim o avtorju in njegovih delih zapisal Blaž de Gleria. Damir K. Šambarek, Nina Zor-ko in Sonja Lipej so predstavili svojo poezijo, prav zanimivi pa so se zdeli glasbeni vložki mlade pevke Petre Uršič ob klavirski spremljavi Alenke Bogolin. Kot je povedal predsednik zavoda Matjaž Pegam, je Forum pridobil prvi prostor oz. začasni sedež (pisarno), ki je trenutno v bivšem Domu letalcev: "Veseli me, da je razumevanje za naše delo s strani občinske uprave in župana Jožeta Avšiča nedvoumno in evidentno, za kar se jim vsi zahvaljujemo." (dama) Na sliki z leve: Sabina Meke, Jože Pegam, Enes Kiševič, Nina Zorko, Damir Šambarek, Alenka Bogolin in Petra Uršič Vibratorji in banane če razmišljamo o poteh, po katerih divja slovenska davčna in drugačna politika, človeku nehote pride na misel, da bi bilo bolje, če bi se vsa sedanja državna, in tudi lokalna uprava, lotila nabiranja zvončkov. Ti namreč sedaj že bujno cvetijo. Narava bi morda tudi malce zbližala človeka s človekom, politika s politikom ali kakorkoli že. Vendar ti žal ne cvetijo skozi celo leto. Vsekakor pa se je brez zadržka obrnilo leto in spet je prišel čas, ko moramo kot vestni državi podložni davkoplačevalci oddati svoje davčne napovedi. Davkarija bo pognala svojo "ma-šinerijo", naša draga država pa bo pobrala davek na davek, skupaj z obrestmi. Vsi oskubljeni davkoplačevalci bodo nekako živeli naprej, politika pa bo še naprej skrbela predvsem za dobrobit posameznih ubogih duš. Res je lepo, če zna država poskrbeti, da ljudem ne zmanjka političnih in finančnih iger na njihov račun, za kruh pa se mora večina tako ali tako boriti vsak dan posebej. Država prav dobro skrbi za svoje izvoljene pred- stavnike, vsi ostali, in skupaj z njimi, pa skrbimo predvsem za to, da bo država imela dovolj denarja, s katerim bo pomagala tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Neizpodbitno je namreč dejstvo, da imamo Slovenci zelo drago državo, ki jo drži v vajetih Drnovškova vlada. To je lepo in prav, toda ker se pri nas zelo radi primerjamo z zahodno Evropo, je treba tudi upoštevati, da pri nas kumulativna stopnja obdavčitev že skoraj za četrtino presega evropsko povprečje. Govori se, da bi morali oklestitr javno porabo, mogoče komu odvzeti mobitel ali varuhu človekovih pravic dati malce cenejši avto in še in še. Toda zakaj bi obremenjevali že tako zaposleno uradništvo, saj bo že ljudstvo plačalo. Preživelo pa bo tudi osebne strese ob različnih finančnih malverzacijah. Odnos med bogaboječo uradno politiko in davkoplačevalcem pa spominja na odnos med vibratorjem in banano. Le ta pravi vibratorju: "Kaj se pa ti treseš, saj bodo na koncu mene pojedli." (konec) MARKER fZa predsednika Društva za boj proti sladkorni bolezni Ponovno izvolili Ivana Živiča Delovanje NEK v februarju Brežice, marca - Na redni letni skupščini Društva za boj proti sladkorni bolezni Posa-vja, ki združuje okrog 700 članov, se je zbralo več kot 160 diabetikov. Za predsednika so ponovno izvolili Ivana Živiča iz Globokega. Društvo se je v zadnjih letih uspelo organizirati in v svoje vrste pritegniti okrog 600 posavskih diabetikov. Na začetku delovanja niso imeli ne članov ne sredstev, kasneje pa so uspeli pridobiti sponzorje in so jim na skupščini tudi zahvalili. V letošnjem letu bodo poskrbeli za nadaljnje izobraževanje diabetikov, posebno pozornost pa bodo posvetili tudi socialnim razmeram članov. Za cilj v leto- šnjem letu so si zastavili reorganizacijo društva na podlagi nove zakonodaje, organizirali bodo strokovna predavanja, dan diabetikov v Termah Čatež ter strokovni, izlet v Prekmurje. Na pobudo zagrebškega društva sladkornih bolnikov bodo vzpostavili sodelovanje s sorodnim društvom iz Hrvaške. Predsednik Republiške organizacije za sladkorne bolezni Štefan Temlin je predlagal, da posavsko društvo dobi za prizadevanje pri preprečevanju sladkorne bolezni in dolgoletno delo zahvalno listino republiške organizacije, kajti v Sloveniji bodo podelili prvo tovrstno priznanje. (Galex) Februarja je jedrska elektrarna Krško dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 99,98-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 416.560 MWh (neto) električne energije. Temperaturni prirastek reke Save je bil pod dovoljenimi tremi stopinjami Celzija: povprečno je znašal 1,28 stopinj C, največ pa 2 stopinji C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 0,447 odstotka od največje skupne letne radioaktivnosti (20 TBq) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,008 odstotka od dopustne letne doze (200 GBq). V plinskih izpustih na razdalji 500 metrov od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 0,5-odstoten od letno dovoljene doze za NEK (50 mikroSv). V tem mesecu so vskladiščili 63 sodov SRAO in 7 sodov NRAO. Kumulativa zdaj znaša 9.812 sodov. Krško, 21. marca - Ob 21.28 je seizmična instrumentacija v Nuklearni elektrarni Krško zaznala potresni sunek, 10-krat manjši od meje, ki dovoljuje normalno obratovanje elektrarne. Osebje elektrarne je po dogodku posredovalo informacijo o registraciji seizmičnega dogodka in statusu elektrarne -stabilno obratovanje s polno močjo. Potresni sunek ni imel nobenega vpliva na varno obratovanje elektrarne. V skladu s tehničnimi specifikacijami Nuklearna elektrarna Krško poroča o aktiviranju seizmične ins-trumentacije Upravi RS za jedrsko varnost. Pisma bralcev Fanta rhei To leto Evropa praznuje 50. leto zmage nad diktaturo, ki je v tem stoletju najglobje zaznamovala njeno zgodovino, pri slovenskem narodu pa odprla številna vprašanja, katerih skupek je iskanje objektivnosti in absolutne resnice za katero lahko zapišemo, da je ni. Zgodovine se spreminjati ne da, različno jo lahko interpretiramo in z njo manipuliramo. Ne bomo se spuščali v frazeologijo pojmov svobode in pravičnosti, ki sta relativna, vendar moramo priznati njun vpliv na obče gibalo zgodovine. Slovensko jabolko spora še vedno obstaja, vprašanje ali je bil NOB upor proti za socialističnimi frazami skrito nazadnjaško in nacionalistično zagrizeno strujo nemške monopolistične osvajal-ne politike v podobi sodobnega Nerona Adolfa Hitlerja, ali hkrati tudi boj za ali proti ideji "velikega oktobra". Vprašanje je kompleksno in ga lahko analiziramo kot večplastno. Domneva, da bo kapitalizem v tedanji obliki prešel v krizo, se je po prvi svetovni vojni tudi uresničila, kar pa je znal izkoristiti samozvani nemški vodja Adolf Hitler. Z poveličevanjem arijske rase se je agresivnost začela kazati v obliki samoobrambe in v kruti obliki izbruhnila in povzročila v Evropi največjo morijo tega stoletja. Slovenski narod je bil v tem času razdeljen na dva tabora. Punktacije tedanje SLS, pod vodstvom Antona Korošca, so zahtevale Združeno Slovenijo, narodno ime, zastavo, finančno samostojnost, politično in kulturno svobodo ter korenito socialno zakonodajo, v čemer lahko vidimo poskus zametkov slovenske samostojnosti. Do uresničitve pa je moralo preteči še mnogo časa. Pod vplivom ko-minterne se je krepila KPJ, ki je P RIM Brežice Cesta br Milavcev 13 TEČAJI: - računalništva; - knjigovodstva; - angleSkega, nemškega in francoskega jezika; - strojepisja Tel: 0608/64-541 od 14. do 17. ure ob uvedbi diktature pozvala na oboroženo vstajo, ta pa med delavstvom ni naletela na poseben odmev. Višek tragedije slovenski narod doživi z začetkom vojne, ki je pomenila njegovo razdelitev med interesne sfere Nemčije, Italije in Madžarske. Zahteva Hitlerja civilnim upravam Štajerske in Gorenske je bila nedvomna: "Napravite mi to deželo spet nemško!". Metode so bile jasne, z etničnim čiščenjem ponemčiti narod in priključiti obe deželi "Veliki Nemčiji". Partizanska vojna je bila osnovna oblika oboroženega osvobodilnega boja, ustanavljanje NOO, sklep o nacionalni zastavi s peterokrako zvezdo, vse to je počasi razdvajalo slovenski tabor na dva dela. Kdor ni bil proti okupatorju, ta je bil zunaj. Seveda je to le del resnice razlage NOB. Resnica se skriva tudi v nasprotnem polu. Mnogo je bilo takih, ki jim politične zdrahe niso bile mar. Ti so se borili proti okupatorju zgolj zvesti sebi in načelu globokega domoljubja in ljubezni do naroda in njegovo osvoboditev. S političnega vidika je šlo za globoko tragedijo slovenskega naroda. To, da je brat moril brata včasih ni bila le prispodoba, temveč realnost. Nihče ni imel pravice ubijati v Kristusovem imenu, kot tudi nihče v imenu peterokrake zvezde ni imel pravice brez temeljnih sodnih procesov po vojni pobiti na tisoče ljudi. Da ne omenjamo ostalih ujetnikov svobode, ki jim je bilo dano uživati na Golem otoku in ostalih podobnih eksotičnih krajih, kamor naj bi sodili izdajalci revolucije in sovražniki ljudstva. Če obstaja sovražnik ljudstva, potem je to lahko samo eden. Ekstremizem oziroma fanatizem in njegovi sprevrženci v človeški podobi. Zato je toliko bolj primerno in nujno, da si ob zgodovinskem jubileju, tokrat v samostojni državi, vse sprte struje v imenu integralnega slovenstva sežejo v roke brez fige v žepu, pretiranega poudarjanja historizma in prekritega revanši-zma. Za resnično spravo gre. Predvsem pa za prihodnost, ta naj ne bi sodila dela po človeku, marveč človeka po delu, ali kot bi dejali stari Latini: "non quis, sed quid"(ne kdo, ampak kaj). Jože Levstik Jestvina Koper-hiša izbranega okusa-največje trgovsko podjetje na slovenski obali-tudi v občini Brežice v poslovno trgovskem centru v Slovenski vasi. Z novim velikim diskontom, s tisoč kvadratnimi metri prodajnih površin, z vsem blagom za shrambo in gospodinjstvo, domačih in tujih proizvajalcev. JESTVINA Hiša izbranega okusa TRGOVSKO PODJETJE JESTVINA KOPER, d d Belveder 8. 66000 Koper (yJ22 NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/21-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. C NAŠ GLAS 12, 29. MARCA 1995 IZ NAŠIH OBČIN II Tina Savni k o delitvi nalog v turizmu: Terme bodo kot turistični center ____________vlekle voz____________ Poskrbele bodo za propagando ter za to, da pripeljejo v Brežice in Posavje čim več gostov. Za ostalo, torej za svoj delež v delitvi dohodkovnega turističnega kolača, pa mora s kakovostjo svoje ponudbe poskrbeti vsakdo sam.________________________________________________________________ Doslej je namreč veljalo nepi-' sano pravilo, da so v občini Brežice približno polovico sredstev, zbranih iz turistične takse, razdelili kot podporo pevskim društvom, folklori in še komu, ostalo pa so porabili za propagando. V prihodnje bo treba čim več tega denarja nameniti propagandi turističnega proizvoda. Njegovo jedro sicer še vedno predstavljajo Terme Čatež, a gostje, ki pridejo tja, se z avtomobili vozijo vsepovsod, si ogledujejo in kupujejo, to pa pomeni, da ima lahko od njihovega obiska v Termah korist vsa ožja in širša okolica. S prodajo svojih izdelkov, pridelkov ali storitev lahko Brežice in veliko okoliških krajev v vsem Posavju v bistvu zaslužijo več, kot če bi le čakali na pomoč od sredstev iz turistične takse. Savnikova je prepričana: "Brežice so izrazito turističen kraj in končno bomo morali najprej opredeliti, kaj lahko gostu ponudimo kot turistični produkt, potem pa bo treba te produkte tudi pripraviti tako, da bo gost segel po njih. Recimo, da so Terme z Mokricami v celoti glavni turistični produkt. Brežice so obmejna regija, z Zagrebom v soseščini, 450.000 nočitev letno pa nas uvršča na drugo mesto v Sloveniji. Tu je tudi Motel. Imamo torej potrošnika, ki smo ga mi pripeljali sem, imamo muzej in grad, galerije, šole, cerkve, trgovine, dobre vinarje. Ne smemo prezreti možnosti razvoja športa, stadion je zaživel, predvsem se mi pa zdi pomembno to, da se tam lahko zbira mladina in da ima možnost za zdravo življenje. Naše zaledje je podeželje, kjer je iskati turistične pod-produkte. To so na primer Piše-ce s Pleteršnikovo domačijo, muzejsko kovačijo, učno gozdno potjo, gradom, ki čaka na ureditev, in vinskimi potmi. Z Biotehnično fakulteto pripravljajo projekt ekoturizma. Z Jovsi se ukvarjajo ornitologi, najti pa bo treba način, kako ta park prodati turistom, ne da bi mu škodovali. Pozabiti ne smemo niti pišečke marelice, ki bi jo morali tržiti tako kot vsak drug originalni produkt. V Kapelah obstaja projekt CRPOV, urejajo cerkev, vaške vodnjake, gledališče, vinske hrame, oživljajo ljudske običaje; na Bizeljskem imamo del kolesarske in planinske poti, vinsko cesto, turistične kmetije, bizelj-sko Osmico, grad z vinsko kletjo; imamo kanuizem in konjeni-štvo na Čatežu, ribolov na Krki ali na ribniku, motokros stezo na Prilipah, smučišče, Klunove toplice in Krko. Na Mostecu imamo brod, kmečko ohcet, kegljanje. V Artičah deluje vrsta aktivistov: pevci, tamburaši in še kdo, tam skozi pa poteka tudi pohodna pot 'Po poteh kozjanskih borcev'. V Slovenski vasi je nekaj prodajaln, gostinske zmogljivosti tik ob meji niso zanemarljive, nastaja pa tudi umetnostna galerija. Brez teh naporov bi ostala Slovenska vas prazna. Brežice imajo torej možnost, da gostu ponudijo nekaj več." (Ika) 15. seja Odbora ocz Posavja Kako oživeti posavsko gospodarstvo? Številni stečaji, težave in nelikvidnost podjetij so naša skupna skrb in težava Brežice, marca - Dejstvo, da je posavsko gospodarstvo v velikih težavah, je na dlani. Stečaji, veliko brezposelnih, podjetja brez obetajočih programov, med katerimi je mnogo takšnih, ki so na robu rentabilnosti, vse to je naša vsakdanjost in naša realnost. Dolžnost OGZ je nude-nje strokovne pomoči pri oživljanju oz. izboljševanju trenutnega stanja. Na seji so člani odbora obravnavali poročilo o delu Območne gospodarske zbornice Posavja v letu 1994 in razpravljali o programskih usmeritvah za leto 1995, obravnavali pa so tudi predlagani statut GZS in predloge za podelitev priznanj OGZ Posavje za gospodarske dosežke. Direktor OGZ Valentin Dvoj-moč je prisotne opozoril, da do obiska dr. Drnovška v Posavju še ni prišlo, kar nikakor ne more biti vzpodbudno, da pa se je glede nekaterih zapletenih vprašanj okrog lastninskih odnosov in razmerij občina - država marsikaj že uredilo oziroma se še ureja (Slovenska vas, Videm v stečaju, Savske elektrarne...). Predsednik Odbora OGZ Kari Recer je članom predlagal, naj pomagajo pri povezovanju posavskega gospodarstva, ko naj bi se združeni, seveda kot podi-zvajalci, vključili v bodočo gradnjo verige elektrarn na reki Savi. Seje Odbora se je udeležil tudi generalni sekretar GZS, g. Kun-stelj, ki se je v Ljubljano vrnil s priporočilom, bolje opozorilom, da je v državi normalno poslovanje v tem trenutku lahko samo velika želja, gledena to, da pla- čilnega reda ni in da ga bo zelo težko kmalu tudi vzpostaviti. To pa seveda lahko pripelje do še večjih težav oziroma do finan- čnega zloma. Od generalnega sekretaja GZS so zahtevali, naj mnenje Odbora posredujejo Vladi RS. (dama) »siroma konferenca V Rudniku Senovo nizko mineralna voda izjemne kakovosti Senovo, 24. marca - V sejni sobi Rudnika Senovo je bila predstavljena prva faza raziskav najdenih izvirov pitne vode v jami Rudnika Senovo. Prisotnim novinarjem sta mag. Jože Uhan z Inštituta za geologijo, geotehniko in geofiziko ter tehnični vodja Rudnika Senovo dipl. ing. rud. Drago Klanšček predstavila izsledke raziskovanj vodnih virov, ki so jih odkrili ob izkopavanju premoga. Problematika vodooskrbe v preteklih sušnih letih je botrovala raziskavam in razmišljanju o uporabi rudniških vodnih virov za širšo uporabo. Prvi ugodni rezultati kemijskih analiz so pokazali, da raziskujejo v pravi smeri. V fazi zapiranja Rudnika Senovo je Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko iz Ljubljane z investiranjem Rudnikov rjavega premoga Slovenije izdelal projekt, ki zelo ugodno ocenjuje možnosti uporabe vode iz dolo-mitnih kamnin na severnem obrobju rudnika. Dolomitni vodonosnik daje trenutno v razpokanih prelomnih conah do 10 l/s izjemno kakovostne vode. Napaja se na južnem pobočju planine Bohor. Gre za dva podzemna vodna vira, y Mercator Trg Matije Gubca - Hotel Sremič 3, 68270 Krško, Slovenija »NEV? *>SjvJL od 30. marca do 1. aprila 1995 vsak večer od 18. do 24. ura m Sž4§Bfi Kt/gfiV •flS Bogata ponudba morskih apeclalitet Nastopa Klapa Maraska Iz Zadra Glasba za ples DOBRODOŠLII REZERVACIJE NA TEL. 0608/22-110 Reštanj 280 m in Dol 360 m pod površjem, ki sta okoli 3 km oddaljena od napajalnega območja. Oba imata daljši zadrževalni čas v vodonosniku in s tem odlično naravno varovanje, saj zelo redka poseljenot praktično ne ogroža napajališča. Oba vodna vira sta uporabna kot "pitna voda" brez potrebnega prečišče-vanja. Izvorna čistoča in vsebnost nekaterih prehrambeno-fiziolo-ških snovi pa omogočata, da se uporabi tudi kot "naravno nizka mineralizirana mineralna voda" s povečano vsebnostjo magnezija na 84mg/l. Glede na vsebnost tega elementa, se voda uvršča celo pred znane mineralne vode, kot sta Tempel in Radenska. Povišana vrednost magnezija in njena nizka mineralizacija sta za zdravje ob vsakodnevni uporabi ugodnejši od drugih visoko mineralnih vod. Ravno to daje tej vodi svojstven značaj. V realnosti zapiranja rudnika se lahko ta voda ob izgradnji primernega zajetja pripelje na nivo, kjer jo bo mogoče izkoriščati. Tako bi lahko pridobili nekaj novih delovnih mest. Projektna naloga za zapiranje reštanjskega dela rudnika je že podpisana in v njej je pogoj, da se najprej izdela zajetje, šele potem se opravijo prava zapiralna dela. Tako fazno zapiranje omogočajo zemeljske plasti. Med obema deloma rudnika je namreč plast gline, debela približno 100 m, ki deluje kot naravno mašilo. Aktivno razreševanje kadrov-sko-socialnih problemov je edino sprejemljivo za kraj in dalav-ce, zato je vsako novo delovno mesto dobrodošlo. Izkoriščanje omenjenih vodnih virov v primeru odločitve o eksploataciji daje upanje, da bo določen del delavcev imel zaposlitev tudi po ustavitvi proizvodnje. Voda bi se lahko izkoriščala v tri namene: kot pitna voda, kot mineralna voda (polnilnica) in kot voda, uporabna v živilski industriji. (Toni) Brežiški svetniki ponovne skupaj Brežiški župan Jože Avšič je v četrtek, 30. marca, sklical 4. sejo občinskega sveta, na kateri bodo svetniki obravnavali Osnutek statuta Občine Brežice, razpravljali o izvajanju projekta CRPOV Pišece in o obeležbi dneva odpora proti okupatorju in 50-letnice osvoboditve občine Brežice ter o ukinitvi dela javne poti kot javnega dobra in vzpostavitvi nove javne poti kot javnega dobra v k.o. Zakot. (Galex) Krčanri bodo nadaljevali sejo Krški občinski svetniki bodo v četrtek, 30. marca, nadaljevali 2. sejo občinskega sveta, ki je bila prekinjena zaradi nedorečenosti okrog sprejema sprememb in dopolnitev zakona o lokalni samoupravi. Razpravljali bodo o spremembah Začasnega poslovnika in Začasnega statutarnega akta občine Krško, na dnevnem redu bodo tudi volitve in imenovanja manjkajočih članov komisij, tajnika Občine Krško in Nadzornega odbora. Obravnava pa bo tekla tudi o delnem povračilu volilne kampanije, o začasni organizaciji in delovnem področju občinske uprave, o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada občine Krško in o odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi, nalogah, sestavu in številu članov Sveta za varstvo pravic najemnikov. (Gaiex) Multiplikator Robert Pustavrh Novost v izobraževanju obrtnikov Zakonodaja ponovno predvideva v obrti vajence, mojstre in mojstrske izpite Krško, marca — V prvem obdobju bodo za usposabljanje skrbeli t.i. multiplikatorji, kasneje pa bo za to zadolžena šola. Trenutno je v Sloveniji za predelovalce kovin zadolženih štirinajst multiplikator-jev, pet je mojstrov, ostali so pa šolniki. Skupno bodo našli način, kako urediti mojstrsko izobraževanje in na kakšen način bodoče obrtnike čim bolje pripraviti na njihov poklic. Robert Pustavrh iz Krškega je sicer po stroki kovinar, a ga je Obrtna zbornica poslala na usposabljanje za multiplika-torja. Je edini iz Posavja in Dolenjske, ki se je vabilu odzval. O svojem usposabljanju je po- ročal udeležencem skupščine krške Obrtne zbornice in dodal: »Čudim se, da priložnosti ni izkoristila tudi krška srednja šola.« Pustavrh je bil, skupaj z ostalimi tečajniki, na usopo-sabljanju v Nemčiji (na Bavarskem). O njegovih vtisih iz Nemčije smo slišali le najboljše: »Senznanili smo se z njihovim sistemom izobraževanja in se srečali tudi z večjimi obrtniki. Videli smo, kako gledajo na bodočega delavca, kako ga poučujejo in kdo ga lahko česa nauči. Držali se bomo podobnega cilja: sedaj je znanje v naših šolah predvsem splošno, obrtniki pa potrebujemo ozko specializacijo, ki se ji potem doda širša informacija. Potreben je individualen način izobraževanja, pol časa pri obrtniku, pol pa v šoli. Tako bo obrtnik lahko mladega človeka naučil v skladu s svojimi potrebami.« V Ljubljani so multiplikatorji študirali tudi pedagogiko, medčloveške odnose in vse, kar sodi k uspešnemu poučevanju mladega človeka. Ob koncu seminarja pa so opravili še izpite za inštruktorje. Tako bodo lahko usposobili mojstre za kakovostno delo z vajenci, iz Pustavrhovega poročila pa lahko sklepamo, da vse njih mojstrski izpit še čaka. (Ika) Združenje podjetnikov Posavja Krško, 23. maraca - Na 4. seji upravnega odbora Združenja podjetnik Posavja je razprava tekla o obravnavi statuta Združenja podjetnikov Slovenije in statuta Gospodarske zbornice Slovenije. Člani upravnega odbora so sprejeli dopolnila k statutu ZPS, ki ima zaradi sprejema stafcjta GZS zamaknjen rok sprejema za en mesec. Po seji je sledilo'Jnformativno predavanje mag. Ivana Grebenca, vodje službe za napredek poslovanja pri GZS, o pridobitvi certifikata kakovosti ISO 9000. (Galex) TRGOVINA IN KROJAŠTVO IVANREČNIKi.p. UL 11 novembra 27, Leskovec tel 060S/31 - 797 FITNESS KLUB POŽUN Požun Senovo, Titova75 Del. čas: od 10.-13. ure od 16.-22. ure » 0608/70-304 AVTO ŠOLA Kolodvorska 2, Krško, Tel.: 0608/21-110 int. 562^ mobitel 0609/625-808 Organizira dne 31.3.1995, ob 16.30 uri tečaj CPP za kategorije A, B, C, E. Tečaj bo potekal v prostorih agencije (stari hotel). TRGOVINA NA DROBNO sadje in zelenjava TELAT AMETI CKŽ KRŠKO, C. 4. Julija 6 C GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 12, 29. MARCA 1995 J Kopitarna Sevnica: Reorganizacija in naložbe v sodobno opremo »Nova industrijska prodajalna tudi v Brežicah, saj tako kupcem najlažje ponudimo nove, sodobne izdelke,« ____ pravi Marjan Kurnik. Obrtna zbornica Brežice Sevnica, marca — Lansko jesen so pričeli in marca letos so uresničili reorganizacijo, s katero so spremenili dotedanje neugodno razmerje med številom zaposlenih v proizvodnji in v režiji sevniške Kopitarne. Marjan Kurnik, direktor: »Podobne evropske tovarne imajo v proizvodnji 80 odstotkov ljudi in 20 v režiji, mi pa se nameravamo temu razmerju približati do konca leta. Dosedanja reorganizacija nam zagotavlja 72 odstotkov ljudi v proizvodnji. Za to smo morali število zaposlenih v re- žiji zmanjšati za 24, od katerfh 8 delavcev zapušča podjetje, ravno toliko jih prehaja v proizvodnjo, ostali pa gredo v pokoj. Med temi štiriindvajsetimi so tudi trije, ki so imeli pogodbo za določen čas in smo jim jo že dve leti podaljševali. Ti trije in ostalih pet, ki zapuščajo podjetje, bi tudi lahko ostali pri nas, vendar niso hoteli sprejeti ponujenega dela v proizv.odnji. Pričakujem, da se bo najtesneje v dveh mesecih številoiaposlenih v Kopitarni zmanjšalo za 24.« Podjetje namerava letos vložiti okrog 700 tisoč mark v tehnologijo in dvig produktivnosti. Devetdeset odstotkov naložbe bodo namenili boljši tehnologiji in s tem tudi znižanju stroškov za material. Njihova osnovna vhodna surovina je les in z boljšim izkoristkom bodo zmanjšali njegovo porabo za okrog 25 odstotkov. Kurnik: »Lotili se bomo še agresivnega nastopa na trgu. Že lani smo se prebili na madžarsko tržišče, vrnili smo se na makedonskega, povečujemo prodajo na Hrvaškem, v Avstriji ostajamo kot doslej, v Nemčiji pa je nekoliko slabše — predvsem zaradi strahot- nega pritiska cenene robe z Daljnega Vzhoda.Tam iščemo nove kanale. Že lani novembra smo predstavili letošnjo novo kolekcijo, ki smo jo še dopolnili z novimi modeli. Ta gre sedaj zelo dobro v prodajo.« Lansko poslovno leto je Kopitarna zaključila pozitivno, z relativno skromno akumulacijo. Kurnik: »Pri 720 milijonih celotnega prihodka je okrog 2 milijona tolarjev bruto dobička relativno malo. Dejstvo pa je, da smo pozitivni, in to v današnjih časih nekaj pomeni. Nikakor pa s tem nismo zadovoljni. Plan celotnega prihodka za leto '94 smo presegli za 4,9 odstotkov, predlanskega pa za 22,7 odstotkov. Izvozili smo za 56 odstotkov proizvodnje, tepe pa nas razlika med stopnjo inflacije in tečajem tujih valut. Razkorakzna-ša okrog 10 odstotkov. Če bi tečaj med tolarjem in tujimi valutami spremljal stopnjo inflacije, ki znaša 18=, bi imeli za svojih 300 tisoč mark izvoza več dobička, kot nam ga ostaja. To je problem vseh izvoznikov v Sloveniji in to vemo vsi. Pričakujemo, da bo ta razkorak letos nekoliko manjši, sicer bomo izvozniki v še večjih težavah. Investirali smo v stroje za razrez lesa, v nekaj novih stružnic in v dokončanje sušenja lesa — naložbe so nam pobrale 700 tisoč mark.« V tej vsoti so vštete tudi naložbe v nova prodajna mesta. Doslej je imela Kopitarna dve lastni prodajni mesti, v Sevnici in v ljubljanskem BTC-ju, sedaj pa jih hočejo imeti pet. Tri nova bodo v Ljubljani, Brežicah in Mariboru. Gre predvsem za boljši likvidnostni tok. Povprečni plačilni rok je v Sloveniji 90 dni in iz petih prodajaln se bo dotok gotovine vsekakor moral poznati. Pa še nekaj: trgovska mreža v Sloveniji se še vedno težko odloča za naročanje novih modelov, barv, za modne izdelke, ki so morda nekoliko dražji. Kurnik: »Naše prodajalne bomo založili s celotnim programom, saj kupci na sejmih sprašujejo po teh izdelkih. Veliko smo vložili v raziskave, ki so nas pripeljale do novih, naravnih materialov, anatomsko oblikovanih izdelkov, modnih barv in oblik, a marsikateremu poslovodji to ne pomeni nič.« (Ika) Kristijan Jane, direktor Gostinskega podjetja Sevnica: »Tudi letos za obnovo 300 tisoč mark, da boljši gostinski ponudbi dodamo še višjo kakovost sob in možnost poletne zabave na terasi.« Sevnica, marca — Gostinsko podjetje Sevnica je lani vložilo približno 300 tisoč mark v obnovo svoje trgovine in restavracije. Letos načrtujejo približno enako vsoto za ureditev spalnega dela hotela Ajdovec in njegove recepcije. Avgusta se nameravajo lotiti desetih sob (za začetek), ki bodo po dokončanih delih gostom nudile želeno udobje. S tem bodo le storili korak naprej od že doseženih uspehov v kulinariki in strežbi. Sobe nameravajo obnoviti temeljito, vključno z okni, tlemi, kopalniško opremo in keramiko, obnova pa bo trajala največ mesec dni. Za poseg bodo potrebovali 120 do 130 tisoč mark, ki jih nameravajo zbrati z lastnimi sredstvi ali s kratkoročnimi bančnimi posojili. Kristijan Jane, direktor GP Sevnica: »Poleg tega načrtujemo obnovo in povečanje obstoječe hotelske terase, kjer naj bi se ob poletnih večerih dogajalo čim več. S tem mislim na živo glasbo in kakovostne prireditve. Z delom smo pričeli že lani na delno obnovljeni terasi in reči moram, da je bila izkušnja več kot pozitivna. Obisk je bil zelo dober in zato želimo s to dejavnostjo nadaljevati. Z več kakovostne ponudbe bi radi razbili poletno mrtvilo v Sevniciter privabili ne le Sevničane. Še enkrat pa poudarjam, da bomo vseskozi vztrajali na kakovosti, saj je to osnova gostinstva. Že nekaj let investiramo v razvoj gostinstva in trgovine. Obnovili smo delikateso, čakata nas še papirnica in trafika. Papirnica je v načrtu novembra, takrat bomo ponudbo prilagodili potrebam kupcev. Bolj se bomo usmerili na izpopolnitev ponudbe papirniških programov, šolskih potreb- ščin in daril, saj je zadnje čase povpraševanje po knjigah krepko upadlo. Sevnica ima novo, veliko knjižnico, pogoste so prodaje po domovih in standard je tudi padel. Zato knjigarne tu potem niti ne bo več. Morda le s strokovno literatu- ro ali priročniki. Bo pa možno naročiti knjige po katalogih. Kot sem že rekel, nameravamo tudi letos v obnovo in posodobitve vložiti okrog 300 tisoč mark, in sicer bo tu za okrog 90 odstotkov lastnih sredstev.« (Ika) Trgovina na križišču - Suvita Brežice, 24. marca - Na ulici Bratov Milavcev (pri Grabnarju) so v petek odprli novo trgovino Suvita. Podjetje Suvita d.o.o., ki prihaja iz Celja, se ukvarja predvsem z grosistično prodajo sadja in zelenjave, program pa dopolnjujejo tudi z maloprodajo. Tako lahko tudi v Brežicah v novo odprti trgovini Suvita dobite tako rekoč vse, od kruha, peciva, delikatese, pijač, sadja in zelenjave. Kot velik slovenski grosist posvečajo največjo pozornost vsekakor sadju in zelenjavi, predvsem svežini in kakovosti. Bogato založena trgovina na križišču, Suvita, je vredna tudi vašega ogleda. (Gaiex) "HaL okus je blizu vazi m vinom** je izjavil predsednik uprave Ljubljanskega sejma in dodal, da se pozna neverjeten napredek v kakovosti bizeljskih vin, predvsem s pojavom predikatnih vin. Notranjost trgovine Suvita Stara vas na Bizeljskem, 23. marca - Na kmečkem turizmu Istenič v Stari vasi na Bizeljskem so se zbrali člani Vinogradniškega društva Bizeljsko in predstavniki Ljubljanskega sejma d.d.: Borut Jerše, dipl. oec, Ivan Kovač, oec. in Zve-zdana Ibrahimagič, dipl. ing.. V štirih desetletjih je Ljubljanski vinski sejem pridobil mednarodni sloves. Kljub kvaliteti in številnim priznanjem, ki so jih prejela bizeljska vina na drugih sejmih, jih, žal, na Ljubljanskem sejmu nismo srečevali. Eden izmed glavnih vzrokov je, da na ocenjevanje lahko prijavijo samo stekleničena vina, do pred krat- kim pa zasebniki vina doma še niso stekleničili. Zato so se usmerili na radgonski sejem. Da bi privabili bizeljske vinogradnike tudi na ljubljanskega, so jim predstavili ugodnosti in jih pozvali, naj se mednarodnega ocenjevanja udeležijo preko Društva vinogradnikov, saj bodo tako imeli določene popuste. Sejem VINO '95 bo potekal v novem terminu, in sicer od 5. do 9. junija 1995, mednarodno oce-nejvanje vin pa od 22. do 27. maja. Vinogradniki so na srečanje v Staro vas prinesli svoja najboljša vina, ki so jih skupaj pokušali in ocenjevali. Ogledali so si tudi šampanjsko klet Istenič. (Bojan Balon) Poslovno srečanje v Ljubljani V času od 9. do 11. maja 1995 bo v Ljubljani potekalo poslovno srečanje med obrtniki in podjetniki iz Baden - Wuer-ttemberga, ki bo imelo bogato ponudbo najrazličnejših možnosti sodelovanja, predvsem na področju lesarstva, kovinske obdelave, strojev, elektro stroke in elektronike. Informativne prijave zbirajo v pisarni OZ Brežice do 5. aprila. Tečaji varstva pri delu končani OZ Brežice je letos organizirala tri tečaje varstva pri delu, katerih se je udeležilo 216 obrtnikov, podjetnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Tečajev v spomladanskem roku ne nameravajo več izvajati, ob zadostnem številu prijav pa bodo organizirani jeseni. Program obrtnega registra Predstavnik OZ Slovenije je pretekli teden prevzel na vseh obrtnih zbornicah v Posavju računalnike z vsemi podatki zaradi insatlacije nove verzije programa obrtnega registra. Instalacija programov je povezana tudi z zamenjavo šifrantov dejavnosti in registra teritorialnih enot. Prirejene računalnike bodo vrnili 31. marca, tiskanje obrtnih dovoljenj pa se bo začelo okrog 10. aprila. Posavske športne igre Brežice, 21. marca - Razprava sestanka med ožjim odborom OZ ter predsednikom sekcije za šport in predstavniki posameznih športnih panog je tekla o Posavskih športnih igrah obrtnikov, ki jih letos ponovno organizira OZ Brežice, in o zaposlenih v zasebnem sektorju. Športne igre bodo predvidoma maja, razpis pa bo objavljen za naslednje panoge: nogomet, rokomet, tenis, kegljanje, gostinska strežba in spretnostna vožnja s kolesi, za zaključek pa karaoke. (Galex) Ljubljanska borza Borzni posredniki na Ljubljanski borzi so preživeli precej miren teden. Promet z delnicami in obveznicami je še naprej zelo skromen, ustalili pa so se tudi njihovi borzni tečaji. Tako je Slovenski borzni indeks v petek znašal 1.201 točk, kar pomeni, da se je minuli teden znižal za 8,38 točke oziroma za 0,7 odstotka. Pretirano živahno ni bilo niti na trgu kratkoročnih vrednostnih papirjev. Tečaj nakupnega bona blagajniških zapisov Banke Slovenije kljub nadaljevanju padanja nemške marke čedalje težje sledi rasti popusta za vpis blagajniških zapisov v tujem denarju. Številni borzni poznavalci menijo, da bo težko najti dovolj vlagateljev, ki bi lahko "vnovčili" večino kuponov. To naj bi bil tudi razlog za moii|Jju LW*HiailJU za kupone. Aprilski popust pri vpisu blagajniških zapisov v tujem denarju, ki ga bo mogoče doseči s pomočjo nakupnih bonov (kuponov), bo znašal 540 nemških mark. Blagajniške zapise bo mogoče po tem popustu vpisovati od 1. aprila dalje. Tečaj kupona je v petek dosegel vrednost 18.597 tolarjev, pri tej ceni pa je letni donos blagajniškega zapisa okoli 15 odstotkov na tujo valuto, kar je razmeroma visok donos. Pomembno vprašanje, kdo bo porabil 90.000 kuponov, za kar je potrebnih okoli 300 milijonov ameriških dolarjev, ostaja še naprej nerešeno. Med borzniki se je namreč razširilo mnenje, da številni imetniki kuponov tega ne bodo storili in so kupone kupili zgolj zaradi rasti borznega tečaja. Tečaji delnic, uvrščenih v borzne kotacije A in B, minuli teden niso drastično nihali. Tako se je tečaj redne delnice Dadasa zmanjšal le za 2 odstotka. Prav tako se je pocenila tudi delnica borznoposred-niške hiše Nika, in sicer za 1,4 odstotka. Nekoliko zanimivejše pa so postale delnice Term Čatež, saj so minuli teden z njimi kar precej trgovali. Tečaj se je povečal za 2,4 odstotka. Nekoliko bolj se je podražila delnica Gradbenega podjetja Grosuplje, in sicer za 5,9 odstotka. V minulem tednu se je najbolj znižal tečaj delnice Rogaške, kar za 8,5 odstotka. Obveznice pa so se zaradi padajoče marke še pocenile. (NANI) r ^ SUVITA« TRGOVINA NA KRIŽIŠČU UL. BRATOV MILAVCEV 109 Nudimo vam širok izbor sadja in zelenjave po ugodnih cenah in ostalo živilsko blago. Pri večjih nakupih sadja in zelenjave količinski popust. Pridite in se prepričajte sami o ugodnih cenah in prijazni postrežbi. Del. čas. od 7. do 19. sobota od 7. do 12. ure r NAŠ GLAS 12, 29. MARCA 1995 KMETIJSTVO u Ing* Metelko iz Upravne enote MršHo je predstavil Projekt Bizeljsko-sremišhe vinske ceste Sremič, marca - Ing. Jelko Metelko je na predavanju članom društva vinogradnikov Sremič, ki zajema severni del občine Krško, predstavil projekt Vinske ceste preko Sre-miča. V Sloveniji je predvidenih 20 vinskih cest. V občini Krško so predvidene tri vinske ceste: Podgorjanska, Gornje-dolenjska in Bizeljsko-sremi-ška vinska cesta. Projekte je pripravila firma Land art iz Ljubljane in strokovne institucije s področja kmetijstva. Že ime samo pove, da projekti ne poznajo občinskih meja, v občini Krško se začne Bizeljsko-sremiška vinska cesta pri Po-hanci in poteka preko Sremiča naprej v sevniško občino. Formiran je projektni svet, ki šteje 4 člane iz Brežic, 3 iz Krškega in 2 iz Sevnice. V taknem razmerju se tudi financirajo skupne naloge. Nad celotnim projektom bdi Ministrstvo za kmetijstvo - sektor za celostni razvoj podeželja. Smisel vinskih cest je v tem, da preko njih obiskovalcem pokažemo vse, kar je vredno pokazati (pokrajina, kultura...), predvsem pa ponudimo kvalitetno vino in vse druge domače proizvode. Gre za skupno promocijo preko skupne ponudbe, skupnih prospektov in skupnih oznak (turistični prospekti). Za vsem tem stoji denar, ki ga ni veliko. Z njim se pomaga financirati posamezne, predvsem pa skupne projekte do 50%. Financira se predvsem infrastruktura. Sredstva sestavljajo nepovratna in kreditna sredstva. V republiki so tri vinske ceste Sadjarski dnevi Posavja v Artšeah Nova spoznanja o vzgoji in negovanju sadnega drevja Artiče, 24. marca - Kako pomembna je sadjarska panoga v posavskem prostoru, so nedvomno potrdila zelo obiskana predavanja nekaterih vidnejših predavateljev in strokovnjakov iz domovine in gostov iz sosednje Avstrije in Italije. Nova, izboljšana tehnologija pridelovanja, boljša in ustreznejša zaščitna sredstva in še nekaj novosti, ki so jih predstavili posavskim sadjarjem gostje - predavatelji, so zelo pomemben segment novega trenda — pride-lujmo zdravo sadje, pridelujmo zdravo hrano. Dr. Mazzelle iz združenja sadjarjev avstrijske Štajerske je predaval o principih trženja sadja v Avstriji in glede na izkušnje opozoril, da je vključitev v EGS za avstrijsko sadjarstvo pomenilo hud udarec, saj so svoj trg odprli za vse tovrstne ponudnike iz Evrope in tudi od drugod. V preteklosti je država regulirala ponudbo na trgu in s tem ščitila domače proizvajalce, danes pa tudi Avstrija uvaža sadje, pa čeprav ga sami dovolj pridelajo. Kurt VVerth je zbranim spregovoril o zadružni organiziranosti in tržnem nastopu južnotirolskih sadjarjev in povedal, da je njegova dežela prava sadjarska velesila, da pa je hkrati prijetno presenečen tudi glede dobre organiziranosti slovenskih sadjarjev, ki bodo v prihodnosti postali pomemben partner vsem zahodnoevropskim pridelovalcem sadja, predvsem pridelovalcem jabolk, hrušk, breskev, ribeza, grozdja in še nekaterih vrst. (da- Ugledni gostje- predavatelji in strokovnjaki med potekom uradnega dela prireditve Škodljivec drevja Lesni sadni zavrtač Lesni sadni zavrtač je škodljivec gozdnega drevja, lahko pa napade tudi sadno drevje. Nevaren je predvsem, ko so drevesa oslabljena zaradi nizkih zimskih temperatur ali pa rastejo na neugodnih rastiščih. Odrasli hroščki vrtajo v lesu rove ali hodnike in ko z izvrtanim rovom sklenejo krog v deblu ali v veji, začne drevo hirati, listje uvene in na koncu drevo propade. Kemično zatiranje lesnega sadnega zavrtača je izredno težko, skoraj nemogoče, ker se zavrta v rov in nobeno kemično sredstvo ne prodre za lubje. Poznane so samo preventivne metode zatiranja, to je natančno pregledovanje oslabelih dreves in v primeru napada posek in sežig poškodovanih dreves. Zelo uspešno lahko preventivno zatiramo lesnega sadnega zavi-jača s pomočjo alkoholnih vab. V nasadu, kjer imamo oslabljena drevesa in pričakujemo napad lesnega zavrtača, obesimo v začetku marca rumene plošče velikosti 25 x 35 cm. Te plošče premažemo z lepilom za miši, pod njimi pa nastavimo plastične steklenice, ki jih do polovice napolnimo z mešanico etanola in vode. Steklenica mora biti odprta, še bolje pa je, če ima na vrhu več lukenj, da lahko alkohol izhlapeva. Hroščki se lovijo na rumene plošče in ob večjem napadu se jih na dan ujame več deset ali tudi do sto. Alkohol moramo zaradi izhlapevanja redno dolivati. Če nastavimo vabe pravočasno, to je že v začetku marca, do poškodb dreves sploh ne pride. Od kemičnih sredstev se priporoča za zatiranje lesnega sadnega zavrtača predvsem piretroide, vendar je učinek zelo slab. (Revija SAD) opredeljene kot prednostne. Med temi je tudi bizeljsko-sremi-ška. V projekt sovpada že samostojno organizirano zdolsko področje, ki je bilo v projekt celos- tnega razvoja podeželja vključeno med prvimi. V financiranje projekta se bo vključila tudi občina, ki je zadolžena za ureditev komunalne infrastrukture. Gre za ureditev cest, postavitve zaščitnih ograj, za ureditev kapilarnih odsekov in podobno. Ureditev cestne povezave je eden od pogojev za pridobitev statusa, saj morajo biti ceste prevozne za avtobuse, kar je na področju Sremiča na srečo že urejeno. Ing. Metelko: "S predstavitvijo poskušamo zainteresirati tiste posameznike, ki bi imeli voljo in željo, da se preizkusijo na tem področju. Vsi, ki jih to področje ponudbe zanima, se morajo obrniti na UE Krško, upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo, kjer bodo dobili vse potrebne informacije in pomoč." (Toni) Društvo vinogradnikov Sremič zaživelo Predavanje o zaščiti vinske trte Sremič, >narca — Društvo vinogradnikov Sremič je zaživelo. Njegov predsednik Alojz Kunej je povedal, da je združevanje vinogradnikov nuja in potreba, saj je to eden od načinov, da se sledi stroki, ki se na področju vinogradništva in vinarstva zelo hitro razvija. Društvo ima trenutno 51 članov. Prepričani so, da jih bo še veliko več. Na področju severno od Save leži okrog 300 ha vinogradov, ki zahtevajo pametno obdelavo in umno kletarjenje. Glavna naloga društva je temu primerna, to je razvoj vinogradništva, vinarstva, promocija in prodaja vin. Druga zelo važna naloga je izobraževanje. V ta namen bodo pripravljali strokovna predavanja, ekskurzije, degustacije in druge prireditve. Za leto '95 imajo program, ki je po besedah predsednika skromen, vendar uresničljiv. Članom ponujajo naslednje: projekt Vinske ceste, ekskurzijo na razvito vinorodno področje, pred trgatvijo predavanje o predelavi grozdja in kletarjenju. Povabil je vse vinogradnike, da se vključijo v društvo, saj bodo od tega prav gotovo imeli korist. Ni pa skrival zadovoljstva ob tako množični udeležbi, saj je bila dvorana gostišča Tri lučke polna do zadnjega kotička. Povabilu se je odzvalo nekaj več kot 110 vinogradnikov. Po nagovoru predsednika je besedo dobil ing. Metelko iz upravne enote Krško, ki je vinogradnike seznanil s projektom »Vinske ceste«. Povedal je, da je v Sloveniji predvidenih 20 vinskih cest in preko občine Krško bodo potekale tri; ena izmed teh je tudi bizeljsko-sremiška, ki poteka, kot že ime samo pove, tudi čez Sremič. Z vinsko cesto bi morali obiskovalcem pokazati vse, kar je vrednega, predvsem pa ponuditi kvalitetno vino in vse proizvode, ki so produkt tega kmečkega okolja. Predavanje o zaščiti vinske trte je bilo prav gotovo osrednja tema shoda. Mag. Matis je vinogradnike seznanil s posameznimi boleznimi, vplivi vremena na razvoj bolezni ter ukrepi in sredstvi, s katerimi bolezni in škodljivce zatiramo. Obdelal je peronosporo, oidij, botritis in še nekaj manj nevarnih bolezni. Za vsako od bolezni je predstavil škropiva za zatiranje, zraven pa tudi rezultate raziskav o učinkovitosti posameznih škropiv, saj že vrsto let dela ravno na tem področju. Med škodljivci je obdelal pasastega in križa-stega grozdnega sukača, jaj-častega nitkarja, gosenice in rdečo sadno pršico. Na koncu je nekaj besed namenil tudi uporabi herbicidov, ki pa jih odsvetuje. Odgovoril je na veliko vprašanj, ki so se večinoma nanašala na škropiva in njihovo mešanje s ciljem čim boljše zaščite, kar je sam ves čas poudarjal. Po končanem predavanju so se vinogradniki lahko vključili v društvo. Ob vključitvi so prejeli škropilni koledar, ki ga je pripravil mag. Matis. Vsi, ki bi se želeli vključiti v vinogradniško društvo, to lahko storijo na Kmetijsko svetovalni službi Krško pri tajniku Viktorju Kožarju. Članarina je 2.000 SIT. (Toni) SKD in materinski dan Podbočje, 25. marca - V soboto so matere, babice in tete, ki so se jim pridružili tudi očki in malčki, napolnile dvoranico kulturnega doma. Slovesnost ob dnevu mater je organiziral krajevni odbor krščanskih demokratov s pomočjo tamkajšnjih šolarjev. Uro dolg program so spletli iz mamam posvečene poezije, glasbe in plesa. V znamenje pozornosti so ženam podarili vrtnice, (nic) OBČNI ZBOR SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE PODRUŽNICE KRŠKO Slovenska ljudska stranka, podružnica Krško vabi vse člane in simpatizerje na občni zbor, ki bo v nedeljo, 2. aprila 1995 ob 9. uri v sejni sobi "A" občine Krško Pregledali bomo dosedanje delo, izvolili novo vodstvo ira si zastavili nove naloge. -j Zbora se bodo udeležili ugledni predstavniki SLS iz Ljubljane, ki bodo odgovarjali tudi na vaša vprašanja. Zbor bomo zaključili s prigrizkom in dobro domačo kapljico. Vljudno vabljeni! \ "jO . f5^ Štefkina kuhinja <^— bič, Murn, Harapin, Bratkovič, Ve- šligaj, Molan, Kožar, Plankar, Pire, Našič, Omerzu, Gabrič, Rabič S., Voglar, Radej. (Pilip) : NK Krško (6:6) nogometaši Laškega izkoristili in v zadnji minuti dosegli še drugi zadetek. Krški mlao...J so v 8. kolu gostovali v Šentjurju in premagali ekipo Šentjurja Jurij z rezultatom 3 : 1. NK Krško: Kožic, Cedilnik, Talič (Rabič), Omerzu, Voglar, Gabrič, Župane (Zorko F.), Dvorančič (Černoga), Zorko R., Bovha(Tomše), Mlakar. (Pilip) Streljanje Regijsko prvenstvo v streljanju Po ustanovitvi novih občin je prišlo tudi do reorganizacije v strelskih regijah. Posavska in Dolenjska regija sta se združili v skupno posaveko-dolenjsko regijo s sedežem v Krškem. Na prvem regijskem tekmovanju so dosegli dobre rezultate, najboljša pa sta bila Tina Grabnar in Dejan Župane. Rezultati - pištola člani: 1. Njegoš 559, 2. Mirtelj (oba H. Marok) 552, 3. Sabadoš (Kruno) 552, 4. Aj-ster (H. Marok) 550; puška mladinke: 1. Grabnar 383, 2. Smolej 367, 3. Arh U. 356,4. Arh Š. (vse Lesko-vec) 351; puška mladinci: 1. Župane (Leskovec) 578, 2. Fridl (Kruno) 563, 3. Zorič (Leskovec) 561; puška članice: 1. Grame (Kruno) 358, 2. Mešiček 345; puška člani: 1. Bencin (Leskovec) 565, 2. Umek (H. Marok) 564, 3. Pavlovič (Semič) 563. (J.A.) Gordana Grame je osvojila 3. mesto med članicami v streljanju s puško. (Foto dama) Čatež, 25. in 26. marca - V Termah Čatež se je minuli vikend končalo še državno prvenstvo ekip v šahu za dekleta. Ponovno sta nastopili dve ekipi iz Posavja. Nastopilo je dvanajst ekip, najbolje od naših so odigrale Sevničanke, ki so zasedle 6. mesto, igrale pa so v naslednji postavi: 1. deska Mojca Grilc (v posamezni konkurenci je zasedla 3. mesto med 1. ploščami), 2. Alenka Radej (3'. mesto med 2. ploščami), 3. Ivanka Medved, 4. Nika Jurgelj. Vrstni red: 1. Stari trg ob Kolpi 21 meč točk, 2. Miklavž na Drav. polju 19 MT, 3. Gorišnica 15 MT, 4. Komenda Moste 14 MT, 5. Jesenice 13 MT, 6. Savo Kladnik Sevnica 12 MT, ... 12. Krško 3 MT. Za Krško ekipo: 1. deska Monika Veličevič, 2. Doroteja Žni-deršič, 3. Manuela Haralovič, 4. Mirela Ahmatovič in 5. Sanja Žnideršič, ki je osvojila v posammični konkurenci 3. mesto med 5. ploščami. Dodajmo le še to, da je ekipa Krškega še zelo mlada, saj zadnje tri plošče obiskujejo komaj 3. razred OŠ. Veliki Podlog, marca - Na šolskem turnirju v Velikem Podlogu so tekmovalci dosegli naslednje rezultate: St. fantje: 1. Tomaž Kosovan 7 točk, 2. Jakob Mirtič 6 t., 3. Jakob Salmič. Dekleta: 1. Manuela Haralovič 5 t., 2. Janja Kodrič 3 t., 3. Sandra Zalokar 2t. Mlajši fantje in dekleta: 1. Rok Baznik 6.5 t., 2. Samo Žabkar 6 t. in 3. Marina Hodnik 5.5 t. Sevnica, marca - Na rednem mesečnem turnirju v ŠK Sevnica je zmagal Zvonko Mesojedec, ki je osvojil vse možne točke, 9/9. 2. mesto Toni Kranjec 7,5 t., 3. Gvido Šorli 6 t., 4. Franc Derstvenšek 6 t., 5. Martin Mirt 4 t.in 6. mesto Janez Blas 4 t. Po treh turnirjih še naprej vodi Mesojedec. (Cole) Sevniški upokojenci so kot ekipni prvaki regijskega prvenstva Posavja in Zasavja v šahu prejeli pokal v trajno last. Na sliki od leve: predsednik DU Jože Kolman, člani šahovske ekipe Jerman Alojz, Janez Blas, Gvido Šorli, Jože Mesojednik; spredaj od leve Martin Mirt in Gačnik Miro. (Galex) Učenka sedmega razreda OŠ Koprivnica, Tadeja Božič-nik se je pogovarjala s kolesarjem Urošem Dularjem, ki ji je med razgovorom povedal: »Za kolesarski klub Krško vozim že od leta 1992. Za ta šport sem se odločil, ko sem bil prvi na šolskem tekmovanuju in spoznal, da mi leži. Za smučanje se nisem mogel odločiti, ker za to ni bilo pogojev. Možnosti pa mi je nudila cesta in tako sem sedel na kolo. Zdi se mi, da so možnosti za razvijanje kakršnega koli športa v našem kraju slabe, tako da tudi talentirani učenci nimajo možnosti razviti svojih sposobnosti. Upam, da se bo to razvilo, ko bo zgrajena telovadnica. Svoj prvi pokal sem osvojil v Črnomlju za prvo mesto. Ta je do sedaj največji in najlepši. Največ pa mi pomeni medalja z državnega prvenstva, kjer sem bil drugi. Med 15 pokali, ki jih imam, so tudi štirje zlati iz Italije, v tem letu pa sem sodeloval na 34 dirkah. Trenutno sem mlajši mladinec. Skupine so razdeljene na pionirje od 11 do 13 let, mlajše mladince od 15 do 16 let, starejše mladince od 17 do 18 let in člane od 18. leta dalje. Moj cilj je, da bi se uvrstil v reprezentanco Slovenije. Za to leto tudi olimpijada v Angliji, za leto 1996 pa mladinsko svetovno prvenstvo v Novem mestu. Vendar se bom moral za dosego zastavljenih ciljev še zelo potruditi, saj mi gradbena šola, ki jo obiskujem, vzame zelo veliko časa. Pri tem športu pa je potrebno biti zelo vztrajen. Velikokrat je treba vstati že ob štirih zjutraj in iti spat opolnoči. Od marca pa nekje do oktobra so dirke skoraj vsako soboto in nedeljo.« Ob koncu mu je Tadeja še zaželela uspešen zaključek 2. letnika gradbene šole in uresničitev želja na prihodnjih kolesarskih dirkah.« Vzpon na Aconcaguo Tabor Brez šotorov smo obsojeni na prvi tabor sicer v lepem okolju, vendar nižje kot smo načrtovali. Z Gorazdom sva že doma sklenila, da bova kar se da »pridna« na aklimatizaciji, zato naloživa vso opremo, ki je ne potrebujeva, na hrbet in se vzpneva na 3.900 metrov. Počakava na sončni zahod in se pomirjena vrneva v tabor. Veva, da vsemu navkljub uresničujeva svoje sanje. Naslednji dan se vzpneva na višino 4.700 m in nato sestopiva na ledeniško moreno, 4.300 m visoko, kjer bo najin tabor. Iz-kopljeva prostor za šotor, ki takoj primrzne na podlago. Najini gibi so postali počasni, večkrat loviva sapo. Pridužita se nama še Janez — organizacijski vodja odprave in Boštjan — alpinistični inštruktor slovenske vojske. V tla pred šotorom izkopljemo luknjo, v katero se nabira voda iz ledenika. Uporabljamo jo za kuhanje, umivanje pa bo počakalo na boljše čase. Vsak večer voda zamrzne, za palec debel led pa prebijemo le z alpinističnim cepinom. Jutra so mrzla in za boren liter čaja potrebuješ vsaj dve uri kuhanja. Veter je včasih tako močan, da kljub vsem naporom ostaneš brez prepotrebne pijače. Vodo prekuhavamo, saj se bojimo prebavnih težav, ki bi verjetno pokvarile vse načrte. Brez aklimatizacije so višine nad 5.000 metrov nedostopne normalnim ljudem. Vzpon na San Jose Prebudiva se ob pol štirih. Veter premetava šotor. Zavedava se, da vzpon za 1.500 višinskih metrov v teh razmerah Piše: Bojan Kurinčič ne bo prav enostaven. Pri-čnem kuhati juho, saj je od hrane in tekočine odvisen najin vzpon. Voda ne zavre in ob petih pojeva napol surovo juho, preveriva opremo in se s počasnimi koraki odpraviva proti vulkanu. Dobro nama gre, vendar ne hitiva preveč. Hraniva moči in ne izzivava višinske bolezni. Po ledeniku s tisoč spokornikov (špičasti stolpiči) zagrizeva v neprijeten grušč, ki vodi na rebro vul-kanovega predvrha. Izbereva najkrajšo in najbolj strmo pot po ledeniku, ki se spušča s sedla. Nekaj ledeniških razpok naju prisili v levo pobočje, ki se kaže varljivo blizu. Ure traja predno ga doseževa na višini 5.300 metrov. Veter neusmiljeno piha. Nemogoče je hoditi proti vetru. V loku se mu poskušava izogniti, vendar začuda piha enako močno z vseh strani in vedno proti nama. S trmo se prebijeva na vulkanov greben, ki je v povprečju visok več kot 5.800 metrov in tvori vulkanov krater v premeru dveh kilometrov. Veter naju neusmiljeno biča, hkrati pa naju dušijo žveplene pare, drobci prahu, snežni kristali in pomanjkanje kisika. Po robu si niti ne upava hoditi, saj bi naju sunki vetra prav zagotovo poslali v vulkanov trebuh. Najvišja točka je ravno nabolj oddaljena točka, kjer si prvič podava roke. Zadovoljna v sebi. Strmiva v lepoto okoli naju, občudujeva Marmolejo — goro lepotico in večkrat izgovoriva »če bi...« vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PRECLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled [TELEVIZIJA NOVO MESTO 1 d3M s Trdinovega vrha j na kanalu 11 vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV C NAŠ GU\S 12, 29. MARCA 1995 OBVESTILA - REKLAME 11 Hali oglasi Prodam kombiniran otroški voziček s torbo. Tel.: 32-789. Prodam tri gradbene parcele po 1.000 mz v Leskovcu pri Krškem (Gmajna). Tel.: 21 -522,22-906 ali 0609/ 615-609. Dvosobno stanovanje prodam ali zamenjam za manjše. Tel.: 32- 683. Ugodno prodam triinpol-sobno stanovanje na Gubče-vi 6 (78 m2). Možnost poslovnih prostorov, vseljivo takoj. Tel.: 32-727. Brezplačno oddam jogipo-steljo. Tel.: 21-900 Prodam kozmetični salon z opremo. Tel.:21-900 za nmoCnike so nkli oglasi bmcplačni' FILMSKI SPORED Kino Kostanjevica 1. IV. ob 18. in 20. uri: DIVJA REKA, akcijska srhljivka 2. IV. ob 18. in 20. uri: NOČNI ČUVAJ, srhljivka PERUTNINARSTVO . GUNILAC Kajuhova 3, Senovo Tel.:0608/79-375 Vsak torek nudimo enodnevne piščance Vsako sredo in soboto od 9.-13. ure nudimo vse vrste večjih piščancev za nadaljno rejo LinGuestio.o. prodaja in servis računalnikov ter računalniške opreme Tel: 0608/87-568. 0609/625-087 ^PAPIROTI Nudimo usluge GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA IN TISKANJA V KNJIG0TI8KABSKI IN 0FFSETNI TEHNIKI v eno- ali večbarvnem tisku: prospekti, brošure, katalogi, časopisi, koledarji, etikete, različni obrazci... • Porabniki nevtralnih ŠPECERIJSKIH IN MANUFAK- TURNIH VREČK lahko vrečke naročijo kadarkoli, saj jih imamo vedno na zalogi. Za potiskane vrečke pa se bomo dogovorili o dobavnem roku. Enako velja za ponudbo VREČK ZA KRUH iz 40-45 gramskega rj avega rebra-stega natron papirja, ki jih lahko tudi potiskamo. • Potiskamo OVOJNE IN DARILNE PAPIRJE za potrebe trgovskih hiš, manjših trgovin in cvetličarn v eno do pet barvnem tisku v fleksotehniki. Prav tako ustreže-mo vašim potrebam po fleksotisku na tripleks folijah. • Vsem uporabnikom SPIRALNO NAVITIH KARTONSKIH CEVI lahko ponudimo kakovostno izdelane kartonske cevi različnih dimenzij po zahtevah kupcev. • NOSILNE VREČKE v treh osnovnih formatih ter 5 in 10 kilogramske DVOSLOJNE VREČKE izdelujemo iz belih ah rjavih kraft papirjev. Zaradi spoznanj o prijaznosti papirja je povpraševanje tolikšno, daje potreben predhodni dogovor za rok dobave. • Zagotavljamo vam dober servis in ugodne cene. • Če smo pri Vas vzbudili zanimanje za našo ponudbo, prosim pokličite nas in potrudili se bomo, da zadovoljimo vaše potrebe iz papirnega dela sveta. PAPIROTI, Vse iz papirja, Krško d.o.o. Tovarniška 14, 68270 KESKO Telefon: 0608/22-002, 22-009 ¦ Telefax: 0608/22-284 Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 -^^rv čas oddajanja: ^\^ K^ Ob sobotah oddaja- ^ "^ mo dokler nas boste klicali. 'eMH% Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro. OBRTNA ZBORNICA BREŽICE, OBČINA BREŽICE GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA BREŽICE, mesto, ki je zakladnica naravne in zgodovinske dediščine, mesto, kjer se stikata Krka in Sava, mesto, ki že od nekdaj slovi z močno trgovinsko tradicijo, in mesto, ki bo v dneh od 10. do 14. maja gostitelj tretjega sejma z naslovom BREŽIŠKI SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA V letu 1993 smo uspešno predstavili javnosti obrt in podjetni«w ob občinskem praziukii, takoj nato smo oigartizinui tudi uspeli novoletni sejem, tokrat pa se želimo predstaviti na novi lokaciji in s terminom v najlepšem mesecu, tj maju. Sejem bo razstavno-prodajnega značaja. Odvijal se bo v montažnih halah, postavljenih v obrtni coni - ob obvoznici Brežice - KrSko. Pričakujemo Številne obiskovalce iz občine, Posavja, Dolenjske, pa tudi obiskovalce iz sosednje Hrva&ke Sejem bo popestren s strokovnimi posveti, predstavitvami, promocijami m zabavnim programom Tokratno vabilo je posebej namenjeno razstavljalcem, katerim nudimo opremljen prostor CENA bi 1 m' za opremljen prodajno-razstavni prostor M DEM kotni opremljen prostor (15 m2 in več) 95 DEM neopremljen zunanji prostor 15 DEM neopremljen gostinski zunanji prostor 25 DEM Zakupiti je možno 6,9, 15 in vefi m2 v navedenih kombinacijah. Opremljeni prostor vsebuje predelne stene, talno oblogo in napisano tablo, 2 m pulta, mizo s stoli, razsvetljavo, električni priključek, obešalnik, ko5 za smeti, pepelnik. ROK PRIJAVE: ____ 01.04.1995------ Vabimo Vas, da se čim prej prijavite na priloženi evidenčni prijavnici in da tako skupaj predstavimo vase stontve oz. izdelke ter skupaj dosežemo uspehe, za katere nam daje priložnost nas sejem Organizatorji se bomo trudili, da boste predstavljeni Številni javnosti in da bodo sejemski dnevi potekali v prijetnem poslovnem vrvežu Po prejemu vale prijave, vam bomo poslali pogodbo z vsemi pogoji in cenami za sodelovanje na letoSnjem sejmu. Vse informacije dobite v pisarni OBRTNE ZBORNICE BREŽICE, Cesta prvih borcev 3, tel, fax: 62-157, tel 61-979. Pričakujemo Vas in Vas lepo pozdravljamo! Predsednik organizacijskega odbora: Franc Bratanic " TvmrNft^I prijavnica I Naziv podjetja _ Naslov _______ Tel.: ------------- Kontaktna oseba Naročamo ____ Fax: m2 opremljenega prostora Datum H Podpis I [j^vjucojosljuejia naslo^OTRTOA_ZBOR^C^Bj^2jCE^^ 68250BREŽJCE__ jhuiuh Naročam .................. na naslov: ................ Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) (poln naslov ir Telefon:....................... Kraj, datum: ............ podatki o naročniku. pravni ali fizični osebi) {podpis naročnika ir i žig) OBČINA KRŠKO OBVEŠČA vse pravne in fizične osebe, da je bil v Uradnem listu RS, št. 11 /95 objavljen naslednji razpis: Na podlagi določil zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994 (Uradni list RS, št. 26/94), uredbe o začasnem financiranju potreb iz proračuna Republike Slovenije v letu 1995 (Uradni list RS, št. 82/94) in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/94), objavlja Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana javni razpis za področje energetike B) Pridobivanje sredstev za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu 1. Predmet razpisa Sredstva za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu so namenjena spodbujanju gospodarskega razvoja tistih območij, ki se jim zaradi postopnega zapiranja premogovnikov zmanjšujejo gospodarske možnosti in spodbujanju prezaposlovanja presežnih delavcev Rud- nikov rjavega premoga Slovenije, Trbovlje v druge dejavnosti. Sredstva za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu se uporabljajo za sofinanciranje projektov, dokup zavarovalne dobe in financiranje programov identifikacije alternativnih poklicnih sposobnosti. 2. Merila in pogoji a) Dokup zavarovalne dobe za upokojitev trajno presežnih delavcev v RRPS v skladu za zakonom in kriteriji ter merili, ki jih določa Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ¦b) Zahtevek za sofinanciranje projektov lahko vloži investitor, ne glede na sektor lastništva ali poslovne organiziranosti, ki odpira nova delovna mesta, tako da zaposluje delavce iz RRPS. Ministrstvo bo sofinanciralo projekte prezaposlovanja v višini do 1.000.000 SIT na delovno mesto (v podjetju, samostojnemu podjetniku ali delavcu RRPS, ki se prezaposli na kmetijo, ob pogoju, da pridobi status kmeta), z obveznostjo zaposlitve delavcev iz RRPS vsaj za dobo 2 let. Vsaj leto pred tem podjetje ne sme odpustiti nobenega zaposlenega, c) Programi identifikacije alternativnih poklicnih sposobnosti delavcev v rudnikih rjavega premoga. 3. Vsebina vloge Prijava mora vsebovati: Ad a) Dokup zavarovalne dobe — prijave za dokup zavarovalne dobe v skladu s kriteriji iz točke 2/b pripravi RRPS. Ad b) Sofinanciranje projekta: — firmo oziroma ime ponudnika, — dokazilo o registraciji, — ustrezen poslgvni načrt, — dokazilo o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas — obrazec M 1, — dokazilo o statusu kmeta, — izjava, da podjetje vsaj leto dni ni odpustilo nobenega zaposlenega, (zahtevajo se elementi, smiselni iz druge 2b točke razpisa). Ad c) Prijava mora vsebovati: — firmo oziroma ime ponudnika, — dokazilo o registraciji, — zahtevane reference, — vzorec pogodbe s ponudbenim izračunom s prilogami, — seznam strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvajanju nalog, navedbo pooblaščene osebe ponudnika, ki daje tolmačenja na zahtevo naročnika. Vloge za pridobitev sredstev morajo biti poslane v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj — prijava za razpis — prestrukturiranje premogovnikov«. 4. Rok za prijave Rok za prijave je odprt do izčrpanja sredstev oziroma najkasneje do konca obdobja začasnega financiranja. O vlogah bo Ministrstvo sklepalo mesečno na podlagi predhodne ocene in predloga Strokovne skupine. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite pri Janezu Žebretu, tel. 061/171-33-01 ali Primožu Bizilju, tel. 061 /171 -32-77 vsak delovni dan. Q2 ZADNJA NAŠ GLAS 12, 29. MARCA 1995 Maša anketa: Vojaška parada kot martienje sprave in razdora? v Obletnica zmage nad fašizmom se bliža in z njo tudi osrednja proslava dneva osvoboditve. Tisti, ki so prepričani, da je proslava, podprta s parado, najustreznejši način praznovanja tega pomembnega dogodka, so očitno imeli možnost in so večji del svojega načrta uresničli. Oni, ki so proti paradi, sedaj komentirajo, negodujejo, skušajo še tu in tam odščipniti košček slav-nostnosti, pojasnjujejo... Tretji so sicer za parado, a v njej bi morali sodelovati obe sprti strani iz bratomorne vojne, ker da bi šele to pomenilo pravo spravo slovenskega naroda. V demokraciji je pač tako, da zmaga močnejši. Kot je to urejeno tudi sicer v vojni in v življenju. Slovenci očitno ne moremo, da se ne bi vedno znova pustili razdeliti novim ali starim nasprotjem. Nismo srečni, če nismo nesrečni, četudi petdeset let za nazaj. S temtfiikakor nočem reči, da nepartizanski strani in žrtvam medvojnega ter povojnega političnega terorja ali njihovim svojcem ne pripada priznanje človekovih pravic, odškodnina in še kaj. Prej nasprotno! Mislim le, da če bi že to dosegli, bi si potem zagotovili užaljenost pripadnikov in pristašev narodnoosvobodilnega gibanja. Zanesljivo bi začeli nov krog napadov, obtoževanj, sporov. Že sedaj so veliki mojstri iz pandorine skrinjice izpustili dovolj strasti, potrebnih za razpihovanje sovraštva in povečevanje napetosti. Gledano s tega makrostališča postaja dogodek, kot je parada, samo ena izmed zarezic na puškinem kopitu enega izmed udeležencev spora. Ko bi le uspeli ugotoviti, kdo vodi ta spor iz ozadja, in nanj pokazati! So to res le osebni interesi posameznih politikov, ki bi radi, da bi se jim godilo še nekoliko bolje, ko bi prišli na oblast ali- pa bi svoj delež oblasti še povečali? Ali pa nitke vendarle vleče nekaj še bolj hladno preračunljivega, neka čudna sila, ki ji je Slovenija, takšna, kakršna je, trn v peti. In mi smo dovolj nori, da ugriznemo prav v vsako vabo. Besedo imajo naši anketiranci. (Ika) Vida Zupane, upokojenka iz Brestanice: "Osebno sem proti paradam že od vsega začetka. Vendar je prav, da borce, ki so nam izbojevali svobodo, počastimo, saj si to zaslužijo, samo na kakšen drugačen način. Denar, ki bi ga porabili za pripravo parade, pa bi lahko namenili v bolj koristne namene, na primer za socialno ogrožene ljudi." Ivan Sintič iz Jelš: "Mislim, da je prav, da bi parado imeli. Navsezadnje so tisti, ki so nam izvojevali vojno, za to veliko pretrpeli in si zaslužijo, da jim nekako izkažemo spoštovanje. Kar pa se tiče vojnih žarišč nedaleč od nas: mi smo država zase in se naše razkazovanje orožja nikogar ne tiče." FRIDO IN PACKO Mirko Koren iz Loke pri Zidanem mostu: "Mislim, da razkazovanje orožja in demonstracija vojaške moči nikakor ne sodita v današnji čas. Napihovanja, žal pa tudi pustošenja ruske in jugoslovanske vojske lahko spremljamo že nekaj let, zato ne razumem, kako si nekateri sploh upajo razmišljati o vojaški paradi sedaj, ko lahko vidimo, kakšna je, vemo pa tudi, kakšna bi morala biti slovenska vojska. Franc Uduč z Malega Kamna: "Parada je potrebna. Z njo se ponovno pridružujemo zaveznikom in z njimi praznujemo skupno zmago. Slovenski partizani smo se borili na strani zaveznikov in na to smo ponosni. Sem proti udeležbi kolaboracoi-nistov na proslavi, ker oni nimajo kaj slaviti. Parada naj bo dostojna in naj vsem pove, da se bomo za svojo svobodo, če bo potrebno, ponovno borili." Jože Ivačič iz Lasnič pri Bučah: "Mislim, da je parada potrebna, zato jo podpiram. Menim, da bi se je morali udeležiti vsi Slovenci, ne glede na kateri strani so se borili. Mislim, da bi to pripomoglo k spravi. Zavedam se, da bo to težko uresničljivo. Strinjam se tudi z vojaškim delom parade, saj je prav, da mlada slovenska vojska nastopi skupaj z veterani. Naj ne bo predraga, praznovanje pa naj bo na dostojni ravni." Vlado Simič, policist iz Krškega: "Menim, da bi se iz spoštovanja do 50. obletnice zmage nad fašizmom proslava lahko odvijala, vendar pa za parado (vojaško) Slovenija v tem času ni pripravljena. V tem času še nimamo vojaške moči, da bi jo lahko razkazovali širši javnosti. Ne vem, kako lahko parada vpliva na spravo oziro na množične poboje med in po 2. svetovni vojni?" W$yS* JHTdl J Franc Kraševec, kmetovalec iz Glo-bočic pri Kostanjevici: "Mislim, da bi bilo bolje, če bi se denarna sredstva, namenjena za parado, uporabila koristneje, na primer za gradnjo cest, ki se na ta način tudi uničujejo ali pa v zdravstvene namene. To bi nam mnogo bolj koristilo. Razkazovanje naše vojaške opreme pa bi bilo lahko tudi v posmeh zahodnoevropskim državam." Simon Pire, vojak 210. Učnega centra Cerklje ob Krki: "Kaj mislim o vojaški paradi? Nisem zagovornik parad, pa tudi proti nisem. O tem ne vem veliko, ker sem trenutno na služenju vojaškega roka. Drugače pa bi rad pogledal kakšno vojaško parado, vendar pa v njej ne bi sodeloval. Vojaški rok se mi izteka in zato ne razmišljam veliko o paradah." Franc Župan, mizar iz Šentjerneja: "S tem nisem prav dosti seznanjen, menim pa, da bi bilo pametneje denar nameniti za pomembnejše zadeve. Ljudje v tovarnah morajo na plače čakati zelo dolgo ali pa jih sploh ne dobijo. Povsod je veliko revščine. Zato sem proti tej obliki proslavljanja in proti bahanju z našo vojaško opremo." Marija Kožar, upokojenka z Dolenje Pirošice: "Parade zdaj ne bi bilo prav prirejati, ker ni dovolj denarja niti za bolj potrebne reči. Pa tudi vojna je čisto blizu. Mislim, da bo bolj prav praznovati, ko bo tudi v Bosni mir - takrat bomo lahko skupaj prirejali slovesnosti in obhajali konec vojne, ne pa zmago ene strani nad drugo. Glavno je, da je mir, tudi če bomo jedli samo enkrat na dan." r e Tel.: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice d.O.O. YOGA "YOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU NOVO MESTO" ORGANIZIRA ZAČETNI TEČAJ JOGE V KRŠKEM V MALI TELOVADNICI OSNOVNE ŠOLE LESKOVEC, V PONEDELJEK od 16.30 do 18.ure IN ČETRTEK od 19. do 20. ure. PRIČETEK VADBE: ČETRTEK, 30.3.95. ZA VADBO POTREBUJETE PENO ALI ODEJO IN UDOBNO ŠPORTNO OBLAČILO. STAROSTNA OMEJITEV: 15 LET ___________________________VLJUDNO VABUENll^ Danes "Glasbena šola malo drugače" Krško - Popoldne ob 18. uri bo v veliki dvorani krškega kulturnega doma prireditev "Glasbena šola malo drugače". Vabilo napoveduje, da se bodo učenci in učitelji tokrat predstavili s programom, ki ga obiskovalci sicer niso vajeni, (ika) Ob kofetku Maš rojak Z Ivanom Bogovčičem smo se srečali na razstavi slik Tomaža Gostinčarja in predsta- vitvi knjige Pavla Čelika Na južni strani. Gospod Bogovčič je reden obiskovalec razstav v galeriji Hamer, kjer je tudi že sam sodeloval s svojimi umetninami. Izkoristili smo priložnost; v pogovoru nam je "odprl" svojo dušo in povedal: "Gotovo se ljudje sprašujejo, zakaj se tako pogosto vračam v domačo vas. Odgovor je preprost. Tu imam še vedno korenine ali, kot radi pravimo, na te kraje sem vezan s popkovino. Domača zemlja me vedno znova navdihuje in mi daje moči. Prvič sem se ločil od doma pri desetih letih. Tudi kasneje sem bil malo doma, saj sem se šolal na Šoli za uporabno umetnost in Akademiji za likovno umetnost, obo- Ivan Bogovčič je v Zagrebu. Tako sem večino dneva preživel v šoli; domov sem hodil le spat. Med počitnicami sem bil z restavratorji na terenu. Te dni je minilo 25 let, odkar delam v Restavratorskem centru republike Slovenije, prej pa sem bil pri Republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Honorarno predavam tudi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Že kot otrok sem rad risal in modeliral, zato me delo slikarja in restavratorja osrečuje. Navezan sem na ohranjanje kulturne dediščine in zasvojenost prenašam tudi na mladino. Svojo strokovno pomoč sem ponudil tudi OŠ velika Dolina, ki bo leta 1997 slavila 140 let obstoja. V šol- skem okolišu smo pripravili projekt spoznavanja kulturne dediščine. Malokdo se zaveda tega bogastva okoli nas. Upam, da bo šoli uspelo predstaviti zbrano gradivo v primerni publikaciji. Veseli me, da se prav v Slovenski vasi rojeva novo življenje. Ta preporod bo koristil krajanom le, če se bodo aktivno vključevali v načrtovanje vseh dejavnosti v svojem okolju. Nobeno politično načrtovanje in vodenje "na daljavo" ne bo dobro zanje. Bil sem zelo presenečen, ko sem zvedel za galerijo v gostišču Pri hlebcu. Gospod Špiler je eden tistih prišlekov, od katerih pričakujemo, da bodo gonilno kolo preporoda kraja. Zavedam se, da bodo ljudje z denarjem prišli v naše kraje najprej zaradi oplemenitenja lastnega kapitala, a vedeti moramo, da je z obojestranskim dopolnjevanjem mogoč skupen napredek. Tudi sam prispevam, kolikor lahko. Kulturni razmah vzpodbudi tudi zdrav ekonomski razvoj, zato se bom zavzemal zanj, kolikor bo to mogoče, kajti živim v Ljubljani. Restavriral sem že štiri oltarne slike iz pokopališke cerkve na Jesenicah na Dolenjskem ter konserviral bandero za žup-nišče. S pomočjo gospoda Špi-lerja bom priredil kakšno razstavo v njegovi galeriji in predavanja za otroke in odrasle. Zaradi boljšega počutja in sožitja ljudi na obeh straneh državne meje si želim kulturnih povezav, ki bi pomagale prebroditi marsikateri nesporazum. To, kar nudi galerija Hamer, je več kot dobrodošlo za kulturo, zlasti za likovna srečanja. Sem za strpnost med ljudmi ter za pravšnjo mero samospoštovanja in nacionalnega ponosa. Treba je tudi poskrbeti, da ne bosta zamrla domači jezik in domača pesem. Poskrbimo, da bodo tudi naši vnuki vedeli, da je "bistranjga" postrv, riba bistrih voda, ki pa jih je žal vse manj." Ivan Bogovčič, akademski slikar, profesor, restavrator in velik ljubitelj domačih krajev, bi nam lahko povedal še marsikaj. Po svojih močeh ga skusajmo vsem nam v korist oponašati. (Božidar Zore)