> v i I It a 2 Din
Mog.
Naročnina: 1 mesec 5 Din, >/4 leta 20 Din, ’/■< leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun poStne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. — Dopisi: „Ro> man“, Ljubljana, Ereg 10-12
Tednik za vse / Izhaja ob sobotah / Ljubljana, 12. IV. 1930 Leto II. - štev. 15
VSEBINA: Wildenbruch — B. R.: V OBJEMU TEME, roman. — M. Beutler: BLJUVANJE OGNJENIKA PO NAROČILU, groteska. — M. Erdody: ŽENA Ml JE NEZVESTA (Iz dnevnika zakonskega moža). — M. So-ščenko: CARJEVA BRADA, črtica. - Max Brand: TIGER, roman. — PISANE ZGODBICE. — DROBIŽ. -
KUHINJA IN DOM. — ŠALE. — KAJ OBETA KINO.
U teme
ro n* a n
,,Ali si čula?" se je nasmehnil. „To je dobro znamenje. Stopnice so spoznale svojo novo gospodarico . . .“
Skozi temno predsobo, kamor je le skozi majhno okence pod stropom prihajalo nekaj svetlobe, sta prišla v veliko dvorano. Na sredi je stala pogrnjena miza.
„Zdaj se boš najprej malo okrepčala, kajne?"
Stopila je h kaminu, kjer je prasketal velik ogenj. Potem je šla k oknu in pogledala ven. Spodaj je ležal park. Zdaj je šele videla, kako obsežen je. Na desni pa so bila odprta vrata in skozi nje je videla dolgo vrsto sob.
„Egon,“ mu je dejala vroče. „Rajši bi prej videla sobe. Jedla bova pozneje. Saj nisem lačna..
Kako so bile lepe te sobane! Samo bogato starinsko pohištvo in udobni naslanjači iz ebenovine. Na stenah so visela velika zrcala v popačenih okvirjih in vse polno starih podob.
Danica bi bila najrajši obstala pod sleherno sliko in jo občudovala. Toda spomnila se je, da mora biti še pred večerom doma, zato se ni hotela predolgo muditi. Dalj časa je ostala sanio v poslednji sobi, kjer je bila galerija — so bile zbrane slike vseh višavskih graščakov.
Občudovala jih je, njih pisane obleke in nJ*H obraze. Vezala jih je neka notranja podobnost, ki je ni bilo težko opaziti. Sami lepi plemeniti obrazi, bledih črt in temnih, otožnih °či, vrsta ljudi,-ki so drug za drugim morali
prenašati težko breme življenja in bili veseli, ko so ga lahko prevalili na rame naslednika.
Pogled ji je obstal na Egonu, ki je že nestrpno čakal pri vratih, da jo odvede naprej. Njegov obraz ga je izdajal za pravega potomca višavskih graščakov.
Ko je opazila, da jo že težko čaka, je pohitela U njemu. Tedaj pa je vsa prepadena obstala. Tik ob vhodu v sosednjo sobo je visela slika, ki jo je navdala z grozo. Naslikan je bil star sivolas mož v dolgi črni suknji s širokim španskim čipkastim ovratnikom, sedeč za mizo, ki je bila polna steklenic in retort, kakršne so nekdaj rabili alkimisti.* Nekaj strašnega pa so bile oči tega moža. Še vedno so bile žive in srepele s platna v opazovalca.
Ko je Danica nema stala pod sliko, je stopil Egon k njej in jo prijel za roko.
„Idiva,“ ji je rekel in v njegovem glasu je bilo nekaj odurnega.
Toda . ona ni mogla odtrgati pogleda od slike. Tedaj se je Egon obrnil k vratom, odkoder sta prišla.
„Ali ti nisem ukazal, da snemi to sliko?“
Ozrla se je. S kom je govoril?
Med vrati je stal stari Ivan.
„Nič mi niste naročili,“ je uporno odgovoril sluga.
V	tem trenutku je Danica začutila, da se je stresla Egonova roka, ki jo je stiskala k sebi.
„Če ti nisem naročil, ti zdaj zapovem. Slika mora proč! Takoj!"
Starec se je zravnal in stopil bliže h graščaku.
„Kaj? Slika starega gospoda ... proč ...?“
„Da,“ je zakričal Egon.
„Kain ... kam . .. naj jo odnesem? ...“
*	Srednjeveški učenjaki, ki so poskušali pridobivati zlato iz cenejših kovin.
„Gori na podstrešje."
Ivanove oči so se zasvetile. Kakor da ne verjame svojem ušesem, je še enkrat vprašal:
„Kam ...?“ Obraz mu je posinel. .. da bi nesel sliko na podstrešje... gori med staro šaro?“
Tedaj pa je bilo Egonu dovolj. Stisnil je pesti in zakričal:
,,Ali pa na tla z njo!"
Danica se je prestrašila. Še nikdar ni čula takega glasu iz Egonovih ust. Preletelo jo je . . . Saj ni več kričal... rjovel je kakor razjarjena zver.
„Na tla z njo, na tla ..."	.
Njegov obraz je bil spačen in iz oči so mu švigali plameni.
„Egon!“ je vzkliknila in se ga oklenila.
Ko je čul njen drhteči glas, je pobesil oči. Videl jo je, kako je stala smrtno bleda pred njim in trepetala. Prestrašil se je.
„Moj Bog, Danica, kaj sem storil..."
Njegov glas je bil spet miren. Rahlo jo je vzel v naročje in jo nesel v sosednjo sobo, kjer jo je položil na divan. Potem je pokleknil pred njo, skril'glavo v njeno naročje in jo objel z rokami, kakor bi se bal, da mu ne-bi pobegnila. Toda Danica na Po ni niti mislila. Strahotni dogodek, ki mu je bila priča, jo je tako prevzel, da je bila brez moči.
Ko je Egon videl, da še vedno drhti, jo je proseče pogledal.
„Nikar se me ne boj, Danica... nikar se me ne boj ... Samo zaradi tebe sem 'se tako razjezil, ko sem videl, da si se prestrašila . ..“
Ni mu mogla odgovoriti. Še tesneje jo je pritisnil k sebi.
„Ne zbeži .. . ostani pri meni . . .“
Takrat se ji je zasmilil. Naslonila je svojo glavo na njegovo in se razjokala.
Tako sta ostala dolgo časa brez besed. Tiho je bilo v sobi, tako liho, da se je čulo samo prasketanje gorečih drv v kaminu. Danici se je zdelo, da gledajo nanjo vsi višavski graščaki, ki vise na stenah galerije. Čutila je k alko blodijo po njej pogledi tistih otožnih oči, ki jih ima Egon, ki so jih imeli vsi njegovi predniki razen starca, čigar slika jc: ležala poteptana na tleh v sosednji sobi.
Končno se je spet zavedla.
„Pojdi, Egon# saj še nisva vsega videla."
Tedaj je mladi graščak vstal in jo začudeno pogledal.
„Kaj, Danica? Ali bi rada še kaj videla?"
Hotela mu je vliti novega poguma.
„Seveda! Ali nisi obljubil, da mi razkažeš vso graščino?"	,
Obesila se mu je na roko in se po sili nasmehnila. Hotela je, da bi čital v njenem obra- , zu, da je vse pozabila.
Pokazal ji je dve majhni sobici v bližini, k> ju je bil namenil njej.	'	..k-.
„Kako je tu lepo," je vzkliknila veselo, »samo ... če se ne bom bala, ko je vse tako mrko ... temno .
„Tudi na to sem že mislil," je tiho odvrnil. „Ce ti je prav, pojdeva jutri v trgovino, da izberem novo svetlejše pohištvo."
„2e jutri? Seveda mi je prav."
Stal je pred njo, kakor berač pred kraljico in vendar — saj je bilo v resnici ravno narobe. On, ki je bil tako močan, da, bi jo z rokami zdrobil kakor steklo, jo je ponižno prosil, naj mu dovoli, da pologi pred njo vse svoje bogastvo . .. Kakor premaganec pred zmagovalko ... . Jn niti poljubiti se je ni upal. . . Neizrekljivo usmiljenje ji je vstajalo v duši m solze so ji silile v oči. Toda ni jim dala priti na dan. Silila se je k smehu, a zaman! Ko, je
I	■	I f •	'.	''
videla, da se ne more več premagati, se je vzpela k njemu in njune ustne so se strnile v dolg poljub. Ta poljub je povedal več ko vse besede. Povedal je, da sla si sklenila ustvariti novo življenje v tej stari zapuščeni hiši. ,
Hitrih korakov sta se potlej vrnila v sobo, kjer ju je čakala malica. Jedi so se medteip že ohladile, a to ju ni motilo. Ko je Ivan menjal krožnike, je Egon nalil vina. Danica je izpraznila čašo na dušek. Ne morda zaradi žeje, ain-. pak zato, da bi se ji vi nila dobra volja. Hotela je bfti „solnce“, da bi bila „zemlja“ vesela in zadovoljna...	,,,
Edino, kar jo je malce motilo, so bili pon, gledi starega Ivana, ki je stal za stolom svojega gospodarja.
Gotovo je še zmerom premišljal, zakaj je Egon prej lako kričal nad njim. Smilil se ji je. Hotela se mu je prikupiti. Videla je, da med njim in Egonom ni vse v redu, zato je hotela
lo	nasprotje premostiti. '
..Pohvaliti vas moram, Ivan," mu je dejala prijazno, „vse je v tako-lepem redu. Nikjer nisem videla prahu ..
Ko je starec začul svoje ime iz njenih ust, je dvignil glavo in jo začudeno pogledal. Tedaj je zagledala njegove oči in beseda ji je zastala v grlu.
Kakšne oči! Strmele so vanjo, kakor bi jo hotele predreti. In njegova usta! Odprla so se in pokazala sc je dolga vrsta belih zob. Črte Njegovega obraza .. . kaj je odsevalo iz njih? J edaj se je šele zavedla. Sovraštvo, smrtna
•uržnja!
Kaj mu je storila? Ali jo zato tako sovraži, '-;er je bila nehote vzrok prepira med njim in kgonom?
Graščak je opazil, da je umolknila. Ozrl se Je vanjo in videl njen mrtvaško bledi obraz.
»»Kaj ti je, Danica? Ali si bolna?"
»Ne, ne,“ je odvrnila boječe.
»,Pozno je že, Egon," je povzela nato z drhtečim glasom. „Čas je, da odideva..
Vstala je, toda noge so ji odpovedale. Če ne k* bil Egon priskočil, bi se bila zgrudila.
»Kaj ti je, Danica? Povej mi, prosim te ..
Njen pogled je blodil po sobi. Videla je, da Je starec izginil.
»Ne vem, kaj sem mu storila," je šepnila ''oječe. „Tako strašno me je pogledal, da sem se kar prestrašila ...“
»»Kdo? Ivan?"
»Moj Bog, miruj!" ga je prosila. Opazila je,
se mu vrača jeza, ki se je je tako bala.
».Odženem ga!"
»»Ne, ne!"
»»Odženem ga," je ponovil jezno.
Med tem sta prišla na stopnice. Egon je go-v°ril tako glasno, da je odmevalo po vsej hiši. ^ veži je stal Ivan. Moral je slišati, kaj je re-*'el gospodar. In tedaj se je zgodilo nekaj ne-Zaslišatiega.
Ko sta bila Egon in Danica na poslednjih sl°pnicah, se je starec vrgel na kolena in izognil roke. Sivi lasje so mu padli na čelo in
11	niu je prišla v oči. Odprl je usta, hoteč ne-l'“lj reči, toda iz grla ni spravil besedice. Po-leni se je vrgel na tla, da je njegova siva glava l!darila ob stopnice.
»»Jezus," je zajecljala Danica in groza jo je obšla.
k
»Gospod . . . spodili me dulčete ... in jaz sem vas nosil na rokah ... in zmerom sem vam zvesto služil ... in dobro sem vam hotel ... zdaj me pa hočete spoditi..."
Danica se je tesno oklenila Egonove roke. Ni se več zavedala, kaj dela, in kakor v omotici mu je rekla:
„Obdrži ga, Egon ... Če me imaš kaj rad, obdrži ga ...“
Graščak jo je brez besed pobožal po laseh.
»Vstani Ivan," je rekel trdo. »Zaenkrat ti odpustim!"
Starec se je pobral s tal. S pobešeno glavo je stal pred gospodarjem in v zadregi si je jel brisali prah z rokava.
»Zahvali se gospodični. Poljubi ji roko. Samo na njeno prošnjo le obdržim."
S pobešeno glavo je stopil starec k njej, da bi ji poljubil roko. Danico, ki tega ni bila vajena, je obšla zadrega, toda Egon ji je šepnil:
„Ne brani se! Tako mora biti ..
Ko je videla pred seboj starega sključenega hlapca, ki ni vedel, kaj naj stori, se ji je zasmilil. Da ga potolaži, mu je rekla prijazno:
„Saj bo vse dobro. Nič se ne bojte!"
Hotela je videti, kako bodo učinkovale te besede, toda starec je še zmerom gledal v tla.
»Čuden človek," si je mislila in odšla z Egonom.
Na dvorišču je avlo že čakal. Sedla sta vanj in ko sta bila na cesti, se je Danica globoko oddahnila. Iz kraljestva strahov in senc se je vračala v življen je . ..
Duševni- napori so jo tako potrli, da se je onemogla stisnila v kot avtomobila. Egon se je zatopil v svoje misli. Ko sta se pripeljala v Ljubljano, je bila že noč.
VII
PRED POROKO
Slric in leta sta sedela za mizo in čitala. Ko je stopila Danica v sobo, se zanjo niti zmenila nista. Komaj da sta odkimala na njen pozdrav.
Danica je bila lega vajena. Brez besed je sedla v kot in se lotila svojih ročnih del.
Toda delo ji ni šlo od rok. Neprestano ji je uhajal spomin k Egonu in njegovemu domu.
Kakšno nasprotje! Popoldne je bila na Višavi, zdaj pa v tej izbici. Da je stanovanje borno, je vedela, da je pa tako zelo borno, se
je šele zdaj docela zavedla. In kako dolgočasno!
Gledala je teto in strica. Stara sta, pozabila sla že, da živita, in za njo se sploh ne menita. 'J am daleč pa je on, ki hoče stopiti iz noči in teme v svetlo zdravo življenje. On, ki hrepeni po njej, kakor žejni popotnik po vodi.
Ko je danes popoldne sedela v veliki sobi višavske graščine pri malici, ko jo je obhajala smrtna groza, je vstala v njej misel, da lam ne ho mogla živeti, da se ho morala ločiti od Egona. Zdaj pa so jo le misli minile.
Pomislila je na park, na tihi park in zasanjala se je, kakšen ho spomladi. In poleti... in jeseni... Pomislila je na graščino, na molčeče sobane, na slike višavskih graščakov. Ali ji niso govorili njihovi žalostni obrazi: „Ne boj se nas . . . Nismo hudobni... samo nesrečni smo ...“
Ali ji niso hoteli reči: „Pomagaj mu ... Poslednjemu izmed nas ... Saj vidiš, da potrebuje tvoje pomoči . ..“
Dolgo ni mogla zaspati. Slonela je na postelji in jokala.
Zdelo se ji je, da stoji pred njo, da jo gleda s svojimi velikimi otožnimi očmi in jo prosi odpuščanja. On, ki ni ničesar zagrešil.. .
„Ne, ne, nikdar te ne bom zapustila! Moja ljubezen je močnejša od strahu ...“
Česa se je bala? Sama ni vedela in vendar se ji je stiskalo srce v neznani grozi.
„Naj pride karkoli,“ si je rekla odločno, ,.stala li bom ob strani in ti pomagala ... da .. . da...“
In med tem ko so njene ustnice še vedno šepetale poslednjo besedo, ji je zdrknila glava na blazino.
Danica je zaspala.
Koliko dela ,je bilo Naslednje dopoldne! Hodila je z Egonom iz trgovine v trgovino, in nakupovala. Pohištvo, nove tapete, zastore, preproge, vse.
Opoldne sta kosila v restavraciji, potem pa sta se odpeljala z avtom v okolico.
Danica je bila vesela in oči so se ji iskrile. Egon jo je objel in pritisnil k sebi. Ob tem stisku jo je obšla neka sladka opojna slast. Ko ji je pod njegovimi vročimi poljubi zažarela kri v žilah, jo je izpreletelo. Prvič se je zavedla, da je ženska.
Vsa srečna se jc nasmehnila. Egon pa jo je prijel za roko in ji rekel tiho:
„Jutri pojdeva v modne trgovine..."
Zardela je.
„Kaj pa misliš? Za balo mora vendar vsako dekle samo skrbeti!"
Tedaj je pomislila:
»Kako? Kdo mi bo dal denarja? Stric in leta, ki sama nič nimata?...,"
„Pri tebi je drugače. Saj sem ti že rekel, da si moja luč, in luč si mora vsakdo sam prižgati. Tudi srečo si mora človek sam ustvariti, če hoče, da bo res sreča, prava sreča... Samo če boš v oblekah, ki li jih bom jaz daroval, se mi bo zdelo, da si moja, čisto moja. Ali ni res?"
Ni mu mogla ugovarjati. V začetku, ko ga še ni ljubila, ko je čutila samo usmiljenje do njega, ki jo jc prosil ljubezni, je bdela samo njena duša. Zdaj pa je oživelo tudi njeno telo.
V	srce se je vkrala ljubezen in z njo novi, dotlej neznani sladki občutki, ki so jo vlekli k njemu.
»Drevi bo gotova moja nova svilena obleka," mu je rekla Danica in se sklonila k njemu. „Če me hočeš videti v njej, pridi jutri dopoldne."
Oči so mm vzplamtele. Potem; se ji je iztrgal in zbežal po stopnicah.
Danica si niti misliti ni mogla, kaj ga je tako razburilo. Tudi ona je trepetala. Zakaj? Sama ni vedela. Ali je ogenj, 'ki je gorel v njem, zajel tudi njo?
Drugo jutro je vstala zelo zgodaj. Zaprla se jc v svojo sobico in si pomerjala novo obleko.
Sedla je na stol in se smehljala sama sebi , kakor otrok; komaj, da se je upala pogledati se v zrcalo. Stopila je predenj in se jela ogledovati. Zdajci pa je videla, da so se odprla vrata za njenim hrbtom. Od presenečenja ji je zastala roka. Na pragu je stal Egon.
Danica je bila v tem trenutku res lepa. Obleka se ji je na moč podala — še nikoli ni imela tako lepe. Zardela jc. Preden 11111 je mogla reči, naj še malo potrpi, je stal za njo. Čutila je, kako so jo pograbile njegove krepke roke in dvignile k sebi kakor drobno bilko, In lice ji je zažarelo pod njegovimi poljubi.
Dalje prihodnjič
M. Beuller:
Bljuvanje ognjenika po naročilu
Miss Stevensonova, dolarska princesa iz Amerike, sloni na odprtem oknu hotela v Mes-sini. Mister Steelford, njen potni maršal, tajnik in vdani sluga njenega imetja, stoj za pisalno mizo in čaka njenih ukazov. Miss odpre usta, nekoliko zazeha in reče: »Želim vulkanski izbruh! Naročite ga pri potniškem uradu Cook!"
#
V	potniškem uradu. Poslovodja.
„i)ohro jutro, Miss Stevensonova želi ognjeniški izbruh. Napravite proračun!"
„Mister Steellord, ognjeniški izbruh na temelju zemeljskih motenj...“
»Dobro, te zemeljske motnje bomo plačali ... Koliko po priliki?"
„Vselej na vdano uslugo Miss Stevensonovi, toda pri tem je nekaj težkoč..."
»Nikakih težkoč ne more biti, če so na razpolago neomejena sredstva... Pripravite izbruh. Vštevši majhno gorečo vasico... in prosim z natančnim datumom, Miss Stevensonova ima rada red...“
*
Poslovodja ne bi rad izgubil imovite poslovne prijateljice: „Ali ne bi morda rajši priredili kak dvobojček za gospodično Stevenso-»ovo? Z zajamčeno smrtnim koncem?"
„Ne pride v poštev."
»Ali pa nemara majhno diskretno usmrtitev... s srednjeveškimi zavlačevanji... mučilnicami ...“
„Miss Stevensonova želi ognjeniški izbruh ...“
Poslovodja se vznemiri, obupuje, zaječi:
»Storili bomo, kar bo v naši moči."
#
»Halo, tu Cook!"
»Tu Steellord ...
»Mister Steellord, naročilo je neizvršljivo...
žalost! Saj razumele... Vlada ne dovoli... nemogoče."
Mister Steelford pobledi. Miss Stevensonova počasi nabere obrvi:
»Kaj? Nič ni mogoče, mister Steellord."
»Vlada ne dovoli..."
»Zakaj ne bi dovolila! Cook naj sc dogovori z njo na polovico."
»Evropa je v teh stvareh še staromodna, Miss Stevensonova ...“
»Ul... Torej ognjeriiškega izbruha ne bo?"
Miss Stevensonova zapove takojšen povratek v San Francisco.
Potresna postaja San Francisco.
»Dobro jutro, Miss Stevensonova želi ognje-niškega izbruha."
»Miss Stevensonova? Dobro, mister Sleel-ford, obrnite se na posebno pisarno za umetne vulkanske izbruhe, mister Stone ...“
Posebna pisarna mistra Slona. Mister Stone sam, kemik in športnik...
»Dobro jutro! Miss Stevensonova želi ognjeniškega izbruha...“
»Z velikim veseljem."
»Termin?"
»Dovolite, da pogledam v koledarju... prihodnjo sredo!"
»Cena?"
»Dvajset milijonov, plačljivo takoj!"
»Nekaj majhnih vasi...?“
»Vse všteto, kakopak."
»Velja."
#
V	listih jame nekaj šelesteti. Glasovi... San Francisco prisluhne... Mexico prisluhne... 1 Chicago prisluhne... Na borzi veliko vznemirjenje...
Zakaj? Velikanski nakupi razstreliv? Mi-ster Steelford leti v Mehiko. Miss Stevensonova se uri v vihtenju kija na strehi svoje hiše v Los Angelesu.
*
|
New York prisluhne. Kupčije v ekrazitu? Ogromna naročila nitroglicerina? Oboroževanje? Kje? Vojna? Japonska...? Ali...? Amerika zadržuje sapo.
Amerika prisluškuje ... Evropa prisluškuje...
Listi vseh delov sveta vrše kakor vodo-padi... A kje? Na katerem koncu?
#
Mister Stone pride k Miss Stevensonovi v posete in ostane pri njej čez nedeljo. Mister Stone poroča: Visoka planota okoli Mexica... slaro ognjeniško ozemlje... G000 zaposlenih
delavcev ... širok rov že izkopan... tri vasi zgrajene... pet skladišč razstreliv...
Miss Stevensonova strelja vse popoldne moskite na obali oceana ...
#
Povratek mistra Steelforda. Nekam bled je...Letalo za vožnjo v Mexico je že pripravljeno. Miss Stevensonova vstopi s svojim psičkom pod pazduho.
„Halo, mister Steelford... Kaj novega? Zakaj tako bledi?
Razburjene množice ljudi, posebne izdaje.. . „Zelo nesrečna vest, Miss Stevensonova. Ognjenik je, ne da bi se bil držal dogovorjenega termina, sam od sebe začel bruhati... Tri vasi porušene. 0000 ljudi mrtvih... Skladišča razstreliv razdejana... Velikanska katastrofa ..
Miss Stevensonova stopi iz letala in se s poslikanimi očmi sanjavo zagleda V mistra Steelforda.
„Saj to je kršitev pogodbe, mister Steelford! Tožite na povrnitev dvajset milijonov!"
Mihael Erdody:
V
Zena mi je nezvesta
(Iz dnevnika zakonskega moža)
Ko sem mu v obliki predujma izplačal že celo premoženje, mi je gospod Vohač zagotovil, da mi predloži o zakonski zvestobi moje žene v loku štiri in dvajsetih ur natančno poročilo. Pomirjen sem zapustil detektivsko pisarno, zanašaje ,se na preizkušeno spretnost gospoda Vohača, v glavnem pa na verodostojnost njegovih informacij, ki bodo vendarle že nekoliko osvetlile moje domače ognjišče in mi razodele, '.ato dvori moji ženi. Zakaj da je tu nekdo po sredi, je izven slehernega dvoma. Tedne hodim že na prežo, opazujem, zalezujem in raziskujem, a vse zaman. Kdaj pa bo vendarle že stvari konec in nadejam se, da zgrabim kalitelja mojega zakonskega miru za vrat.
Ob treh popoldne sem poljubil ženo na čelo in hlineč ravnodušnost, odšel. Ko sem stopil skozi hišna vrata na cesto, je takoj zJbudila mojo pozornost počohana postava, ki je hodila pred hišo gor in dol. Pogledal sem imožu
v obraz, nakar je takoj pobesil oči in šel dalje. Obstal sem in pogledal za njim.
„Tale bo,“ sem ugotovil z občudovanja vrednim instinktom in stopil čez cesto, kjer sem se skril za prva vrata.
„Tale bo,“ sem zmagoslavno ponovil in ga premeril od lakastih čevljev pa do sivega žametastega klobuka, pri čemer sem si dejal, da nemirnejšega bedaka še nisem videl.
Zvečer sem se vrnil doimov. Ženi nisem omenil besedice. Zaprl sem se v delovno sobo in telefonično pozval detektivsko pisarno.
„Halo, kaj je novega?"
„Gospod,“ sem dobil odgovor, „vse gre da bolje ne more iti. Pomirite se, ničesar se vam ni treba bati..."
„Kako da ne?"
„Kier je dotičnik tepec, ničla, ki se z vami vobče ne more vzporejati. Rečem vam, gospod, da smo vestno pljunili v roke in dosegli uspeh. Ali vas zanimajo podrobnosti?"
„Na vsak način."
„Prosim. Dotičnik se je pojavil pet minut čez tri pred vrati vaše hiše. Izprva se je nekam obotavljal, potlej pa je šel na drugo stran ceste in se skril za hišna vrata...".
„Kaikšne vnanjosti je bil?"
»Brezpomembne, gospod, docela brezpomembne. Še enkrat vam rečem, bedak, na katerega vam ni treba biti ljubosumen..."
„Lakasti čevlji, siv žametast klobuk..."
„Kje neki!"
„Nego?"
..Promenadni čevlji, rumen površnik, črn klobuk ..
»Oprostite, to je pomota. Tisti mlada mož, ki je danes ob treh popoldne za hišnimi vrati prežal, je imel lakaste čevlje in siv žametast klobuk...“
»Oprostite, ta mladi mož je bil nameščenec detektivske pisarne, ki sem ga poslal tja, ker nisem utegnil priti osebno ... Najbolj nadarjeni detektiv, kar jih imam. Pred seboj imam njegovo poročilo. Promenadni čevlji, rumen površnik, črn klobuk, bedast obraz...“
To mi je bilo pa že preveč:
»Svinjarija, zato sem vas tedaj plačal, da me zdaj še žalite?"
»Kako to?"
»Oni, ki ga je bil vaš genijalni detektiv opazoval, sem bil jaz!"
Miha ji ZošČenko:	i
Carjeva brada
V	listih je bila tale beležka:
»Vodstvo Goskina (ruskega državnega kina) namerava prirediti lilm ,Rasputinova zarota . Osebe, ki mislijo, da so podobne carju Nikolaju II., carici Aleksandri Fedorovni, njeni dvorni dami Ani Virubovi ali nekdanjemu ministrskemu predsedniku Witteju, naj se javijo pri vodstvu Goskina."
Bilo je na moskovskem bulvaru. Sedel sem ng klopi in gledal, kalko je padalo listje z dreves in ga je veter vrtinčil in gnal ljudem v obraz...
Sedel sem na svoji klopi na bulvaru in v mojem želodcu je nemalo krulilo, zakaj bil sem lačen ... zelo lačen ... Vso svojo gotovino sem bil potrosil in za poslednje kopejke sem si kupil pet poceni cigaret, ki naj bi mi potolažile glad. Misel na bližajoče se dneve lakole tte je delala kar bolnega in tako sem sedel zatopljen v neprijetne misli. Zdajci je prišel proti rfioji klopi neki mož, prisedel in me začel gledati. Potlej se je zadovoljno nasmehnil, se odkril in mi rekel:
„Dragi prijatelj,' prosim vas, obrnite nekoliko glavo, da’vas vidim v profilu!"
Storil šem po neznančevi želji.
„Tako,“ je rekel in si pogladil brado. „Zdaj, prijatelj, pa bodite tako ljubeznivi in vstanilc in hodite nekoliko gor in dol. Tako prosim!"
Tudi to željo svojega novega znanca sem izpolnil. Mož z brado me je ogledal z vseh strani, si zadovoljno pomel roke in rekel:
>,Imenitno, vam rečem, imenitno!" „Gospod,“ sem vzkliknil razjarjen, „kaj naj bo la komedija?"
• s,Le nikar se ne vznemirjajte," je odvrnil '»neznanec. „Vidim, da ste brezposeln in nimate ničesar za pod zobe. Gotovo ne boste ugovarjali, če vam nekoliko pomorem!"
Segel je v žep, vzel iz njega elegantno denarnico, iz nje bankovec in mi ga dal. Brez besede sem vzel denar in potlej sva spel sedla. Še enkrat me je premeril od nog do glave: »Hm, vaša obleka je sicer ogoljena, a to bo hudega... Prijatelj, jutri ob šest‘h vas
pričakujemo v ateljeju Goskina. Evo vam naslova. Pridite zanesljivo."
„Zakaj naj pridem v Goskino?" sem nervozno vprašal.
,, Vidi Le, vaš obraz spominja na neko osebo, ki jo potrebujemo za film. Mi vas nastavimo in vam bomo plačevali tedensko plačo, s katero boste lahko brez skrbi živeli. Zaposleni boste najmanj teden dni. Velja?"
Ponudil mi je roko in jaz sem udaril vanjo.
»Torej jutri ob 'šestih, prosim, bodite točno v ateljeju. Razumeli?"
Neznanec je vstal, pozdravil in šel svojim potem. Ko mi je izginil izpred oči, sem pogledal bankovec — bil je červonec.
Začutil sem se prerojenega. Moja prva pot je bila k brivcu. Dal sem se obriti in ostriči brado in sem bil spet podoben civiliziranemu človeku. Potlej sem šel v restavracijo, se najedel in napil, in ko mi je bilo vsega dovolj, sem stopil v trafiko ter si kupil finih cigaret, svoje prejšnje, ki niso bile nič prida, pa sem vrgel proč. Zvečer ni bilo červonca nikjer več, a to me ni molilo, zakaj vedel sem, da sem za teden dni preskrbljen.
Točno ob šestih zjutraj sem bil v ateljeju Goskina in vprašal po režiserju.
Prišel mi je naproti, a me ni spoznal in me surovo vprašal:
»Česa želite?"
„Včeraj ste me nagovorili na bulvaru, mi dali červonec in mi rekli, naj pridem danes ob šestih," sem odgovoril.
Pogledal me je pozorneje, zmajal s svojo bradato glavo in nervozno zakričal:
»Tepec, kaj ste pa napravili?"
„Kaj sem napravil?" sem zajecljal v zadregi.
„Kje je vaša brada? Zakaj ste si jo obrili? Idijot! S svojo brado ste bili tako podobni carju Nikolaju II., da sem vam to vlogo namenil v filmu!"
„Ali si ne bi smel nalepiti umetne brade?"
»Neumnost, kaj še! Tak bedak!"
Zagrozil mi je s pestjo in moral sem tri dolge tedne delati kot statist, ker mu nisem mogel vrniti červonca.
Zdaj sem spet brezposeln, gladujem, sedim na bulvaru, si dam brado rasti in čakam na svojo srečo.
T IG El
P r c j š n j a vsebina:
Jack Lodge, edini sin imovitih roditeljev iz tako zvanih boljših krogov, je goden za ženitev — tako vsaj trdi njegova mati, ki je vsa nesrečna, da se sin prav nič ne mara ukvarjati z nežnim spolom. Jack je krepak, visokorasel mož tridesetih let in ima za seboj nemalo prebitih nevarnosti in pustolovščin. Ravno danes ga je mati spet pestila zaradi ženitve. Jack se je izvijal, kolikor je mogel; ko je bil malone že v zagati, je najavil sluga Cecila Darlinga, Jackovega tovariša na potovanjih po Južni Ameriki in Afriki. Prišel ga je vabit s seboj na lov v afriško džunglo.
Jack ne ve, kaj naj stori. Materi se ne bi rad zameril, a Darlingov predlog je prezapeljiv. Ne more mu odoleti,—■ pojde!
Drugo jutro se pelje Jack s svojim strežajem San^ lordom kupovat težko lovsko puško. Zdajci zagleda na cesti nenavaden prizor: množica hoče pobiti nekega šoferja, Češ da je nalašč povoz.il branjevca, ki je prodajal sadje na ulici. Že lete kamni na šoferja, že se bliskajo noži; tedaj pa se kakor zraslo iz tal pojavi zraven šoferja neko dekle — in v Irenulku se pobesijo vse roke in izginejo vsi noži.
„Lažeš!“ je zavpila. „Saj sem videla. Njegova zadnja kolesa so mu zdrsnila.'*
Obrnila se je k branjevcu. „Bulee debeloglavi, spravi se domov in si izmij obraz. Saj ti ni nič hudega. Drugič bolje pazi!" Povzročitelj vsega razburjenja se je osramočen obrnil in množica se je zagrohotala.
„Pa tudi vi drugi glejte, da se domov spravile! Saj zavirate promet in kalite mir in pokoj. He, gospod stražnik!"
Pomigala je dozdevni roki postave in množica se je razkropila ter se zgrnila na pločnike. Deklica je skočila s stopice, vendar jc ostala sredi ceste, dokler ni usodni avto izginil za najbližjinj , cestnim vogalom.
„Stojte!“ ,je velel Jack, ko je hotel šofer pognati. „Sanford, stecite čez cesto in skušajte kaj poizvedeti o tej deklici!"
Sanlord je preletel obraz svojega gospoda in kakor da mu je ta pogled vse povedal, je sLoril po njegovi zapovedi. Z malomarno kretnjo si je zavihal ovratnik suknjiča, z drugo si je potegnil čepico na levo oko in že je bil na tleh. Malomarno je zavil v gnečo, na zunaj docela sličen ljudem, ki so se tam prerivali. Celo po načinu zibanja pleč in v gibanju vsega
mišičevja sc je zdel, kakor bi bil zrasel med temi ljudmi.
Tale Sanlord ima lastnosti, ki bi jih bilo vredno proučiti, si je dejal Lodge. Kakor knjiga je. Kolikor strani obrneš, nikoli nisi pri koncu.
Spustil se je nazaj na sedež in že je pozabil vse, kar se je okoli njega dogajalo. Čez kakih deset minut se je Sanlord vrnil in pre-menil vlogo predmestne barabe z vlogo dovršenega gosposkega strežaja. Njegov gospod si ga je ogledal s pokojnim zadoščenjem.
„Mary Dover ji je ime," je poročal San-ford. „Brez staršev je; po smrti svojega očeta vodi krčmo ,Pri ukročenem merjascu' tamle onkraj vogala. Najemnino plačuje za vso hišo izvzemši nekaj trgovskih lokalov na cesto, v gornjih nadstropjih pa so prenočišča. Ljudje, ki tja zahajajo, so precej čudna druščina; toda vsi jo imajo zelo radi in jih ima dobro na vajetih. Lokal sam se mi vidi malce sumljiv, pravijo pa, da se v njem ne dogaja nič nespodobnega. Zvedel sem, da se strogo ravna po zakonu in ne toči žganih pijač. V hiši je zajtrkovalnica z nedolžnimi okrepčili, razen lega pa kuha juho, ki jo deli po grošu piske r im jo lahko dobi vsak, ki pride in se postavi v vrsto. To delo usmiljenja zalaga z denarjem star mož, ki mu pravijo Belobradec, a največ zaslug ima za to po sodbi ljudi Mary Doverjeva." Sanlord je končal svoje poročilo; Jack Lodge je vzdihnil.
„Vse to ste gotovo že prej vedeli, kaj ne, Sanford?"
„Prej? Kako to mislite, gospod?" se je začudil strežaj.	*
„Nu, najbrž ste bili že prej kaj poučeni o teh ljudeh; videl sem, da ste se na mah pretvorili v človeka njihove vrste."
Nasmehnil se mu je in Sanford je dobil rdeče pege na obrazu. „Te vrste ljudi sem pogosto opazoval, gospod," je odgovoril.
„In v tem kratkem času sle vse to doznali o Mary Doverjevi?"
Sluga je brez strahu pogledal gospodu v oči.
„Nu, vesel bi bil, da imam vaš pogled. Sicer pa vi itak takoj vse vidite."
Velikonočna številka „Romana" bo izredno zanimiva, na kar že danes opozarjamo!
§
»Da, gospod.“
»Drugo še razumem. — Naleleli sle na kakega starega blebetavca in ste izvrtali iz njega; loda kako veste, da se v lokalu ne dogaja nič nespodobnega, in kdo vam je povedal, da jih inia deklica tako na vrvci?"
„To sem čital na njenem obrazu."
Gospod in sluga sta se za trenutek srečala z očmi.
»Sanford, mnogo je na vas, kar moram občudovali; na primer, da nikoli ne govorite o svoji prošlosti —“
„Gospod —“
„Tiho! Nisem radoveden. Toda kar se tiče le Mary Doverjeve —“
Umolknil je in se jel igrali z glavico svoje palice. Ko je vzdignil glavo, so bile njegove oči jasne.
»Zanima me to dekle, Sanford. Spremili nie boste v njeno hišo."
Odprl je vratca avtomobila.
»Gospod!" je zajecljal Sanford. »Oprostite,
ali —“
»Kaj vraga vam je? Zdi se mi, da vas je groza!"
»Da, groza misli, da hočete ,K ukročenemu merjascu*."
»Nevarno, jeli?" ■
»Čudna sorta se tam zbira."
»Dejal bi, da ste vi naglo z njimi opravili."
»Ker sem se potuhnil."
„Hm,“ je zategnil Lodge in čudno obletel slugov obraz.
»Potlej pa," je naglo povzel Sanford, »tale Mary Dover jeva —“
»Kaj je z njo?"
»Od blizu, gospod, ni tako strašno mikavna."
„Ne?“ /»
»Ravno narobe, gospod."
»Sanford, zdaj moram pa že postati žaljiv."
»Prosim, gospod."
»Nekateri ljudje so rojeni zlovestniki."
»Da, gospod."
»Nekateri postanejo s časom."
»Zelo ločno, gospod."
>vVi, Sanford, ste se pa že taki rodili in z 'zgojo in vajo ste si to lastnost še izpopolnili."
»Gospod!"
..Neumnost,' Sanford. Moje oči vidijo prav tako dobro, kakor vaše, čeprav morda niso
Pošljite naročnino!
tako vajene oprezanja po kotih. Dekle je lepo."
»To je res, gospod."
»A če bi bila tudi grda ko čarovnica, Sanford, bi bilo vendarle nekaj čudovitega na
Ujej"
»Da, gospod."
»In to je njen duh. Svetil je iz nje kakor luč. Udaril je čez vso to tolpo do mene, ta duh, la iskra. Bila je ko plamen." Vzravnal sc je bil in skrčil roko v pest; zdaj je spet sedel nazaj in pokojno dejal:
»Spremite me k njej. Sanford."
»Zelo dobro, gospod."
Splezal je iz voza in pridržal vratca odprta;' toda Lodge se je še pomišljal.
»Kaj vam spet roji po glavi?"
»Na vašem mestu, gospod, bi se preoblekel, preden bi se odpravil v tak lokal."
»Aha, razumem, napraviti se moram malce bolj raztrgano."
»Da, gospod."
»Potem bi se pa najprej vrnila domov, da si izberem kaj primernega."
»Ne gre, gospod."
»Zakaj ne?"
. • .
»Saj nimate ničesar, kar bi bilo za rabo."
»Hudiča, kje pa naj si potem vzamem te stvari?"
»Za pet dolarjev, gospod, vam jih preskrbim na starini."
»Potem pa le brž in brez obotavljanja."
Še enkrat se je sluga pretvoril kakor prej in skočil iz voza, toda to pot je stopal s pobe-šeno glavo in zamišljen skozi množico.
PETO POGLAVJE Priprave
Čez uro je stal Jock Lodge v novi obleki pred svojim velikim zrcalom. Imel je črne čevlje z rjavimi vložki, sive kockaste hlače, ki so mu segale komaj do čevljev, rjav žaket, kakršni so bili v modi pred dvema letoma, na koncu rokavov že dokaj ogoljen in preslegast in svetal po šivih, trd klobuk in zeleno marogasto srajco brez ovratnika. Jack Lodge se je zadovoljno ogledal z vseh strani.
»Divje sle me našemili,•• San l ord, saj nisem več podoben spodobnemu človeku,“ je smeje se rekel svojemu slugi.
Sanford si je še enkrat pozorno ogledal svojega gospoda in zmajal z glavo.
„Tako ne gre, gospod," je rekel s pomislekom.
,,Veliki Bog, Sanford, kaj pa naj še storim? Ali naj si na vse zadnje nadenem še lasuljo?"
„Da, vaši lasje!" je vzkliknil sluga, kakor da ga je zdaj šele prešinilo spoznanje. »Prosim, Snemite klobuk." Jack je storil po njegovi želji. »Oprostite, gospod." Z eno kretnjo je spravil Jackove lase na temenu v nered, še ena kretnja in prednji čop las mu je padel na čelo. »Zdaj, prosim, pa si spet posadite klobuk na glavo."
„Dobro!“ je vzdihnil sluga. „Za slo odstotkov bolje."
,, Ali, Sanford... saj sem kakor kak klatež!"
»Tri vloge utegnete igrati, gospod. Ali se izdaste za poštenega delavca, ali za delo mrzečega postopar' ali pa za zločinca."
„Nu, pe. si izberem poštenega del&vca."'
»Zelo i ižuiujem, gospod, a z vašimi rokami to ne gre. premehke so in konci prstov ne dovolj široki."
»Takih malenkosti vendar nihče ne opazi!"
»Gospod, v tanglu je ni stvari, ki je ljudje ne bi opazili. Tam morajo vse imeti v očeh; in to jim ni samo šala, življenje in smrt utegneta biti odvisni od takih malenkosti. Kakor hitro se med njimi pojavi tujec, si ga natančno ogledajo in precenijo in pretehtajo njegove lastnosti. To opravijo z naglimi pogledi od strani, store pa temeljito, zakaj tujec bi utegnil bili ogleduh, ki se je preoblekel v delavca."
„Nu, potlej sem pa postopač, kakor pravite."
»Za to bi potrebovali boljše obleke. Saj je lahko zanemarjena, toda popolnejša mora biti. Imeti morale ovratnik, ki sme seveda biti umazan, in precej pestro dolgo ovratnico. Dobro je, da ste neobriti, imeti pa morate lepo svetlo ovoščepe čevlje. Vrhu tega, gospod, vaš obraz ni za to to.“
»Čudno, Sanford .. . Ali sle bili kdaj za kulisami?"
»Samo dar opazovanja, gospod."
, »Upi," je zami niral Jack Lodge in preletel strežajev obraz. Toda Sanford ni trenil z očmi.
»Torej nisem za drugo kakor za zločinca?"
»Zelo obžalujem, da je tako,, gospod,"
»Skratka, bili bi zelo veseli, če bi .opustil misel na poset ,Ukročenega merjasca'."
»Res je, gospod,"
»In vendar ne kažete namena, da bi mi skušali to misel izbiti iz glave?"
Strežaj se je nasmehnil.
»Kot zločinec bi, denimo, utegnili bili liste vrste, ki krade ženske Lorbice, ali kaj sličnega."
»Fej!“
»Vem, gospod. Tudi to ni za vas. Kako pa s plahtanjem kmetov? Tudi nič, preredkih besed ste. Že vidim, gospod, da vam ne ostane drugega kakor vloga pravega zločinca."
»To je strašna misel, Sanford!"
»Drugega ne vem, gospod."
»Lepo. Torej naj igram vlogo svedrovca >di roparskega morilca?"
»Zelo žal mi je, gospod, vendar je to še najlažje."
»Zakaj?" ,	'	'	.
»Ker vam ni treba bič govoriti, gospod; vrhu tega bi bil jaz pri vas in vam, če bi bilo treba, namignil kaj in kako."
»Vi hočete z menoj v io jamo razbojnikov? Ali sc ne bojite, da bi utegnili kaj iztaknili?"
Strežaj je porabil priliko, da je zaprl vrata, ki so bila samo priprta, in obraz mu je preletel lahen usmev, ki pa je bil že izginil, ko je spet pogledal gospodarju v obraz.
»Samega vas ne morem pustiti tja.." ■
»Saj vendar nisem več otrok, Sanford."
»Gotovo ne. Otrok bi se smel povsod v tanglu pokazati in vsakdo bi mu pomagal, če bi mu kdo hotel kaj žalega storiti; cem slaboten in bolehen moški bi bil precej na varnem, toda mož kakršen ste vi, gospod —‘‘ zmajal je z glavo.
»Zakaj?"
»Vi ne spadate v to vrsto ljudi; kakor hitro vas izpregledajo, vas osumijo, da ste ogleduh — iz vrst lajne policije."
»Razumem. Toda osumijo me lahko mirne vesti. Kakor da ne bi .bilo sredstev in potov, da ljudi prepričam."
Njegov pogled se je pomenljivo ustavil na njegovih krepkih pesteh.
„0e bi se mogli boriti na pošten način, gospod, bi me ne bilo skrb; saj sem vas že videl pri boksanju. Toda ti ljudje se radi ognejo neprijetnostim, in kadar poči, gledajo, da čim hitreje opravijo."
„Aba!“
„Zelo učinkovito je na primer, če od nekod prileti stol, prav tako prihrani iz kakega kota zalučana steklenka nič koliko trušča; tam namreč trušča ne preneso. In tudi kar se tiče pravega boja na pesti, gospod, ne poznajo obzirnosti; prav tako rabijo noge kakor nohte, da, celo zobe. Pravijo, da se je nekoč stepel v tanglu neki boksarski prvak. Ko so potem napravili zapisnik, so mislili, da je moža oklal stekel pes — v resnici pa je vse to opravila roka enega samega moža."
„Tudi noge rabijo, pravite?"
„Da, gospod, tudi noge."
„Potlej pa je res bolje, če boste tudi vi zraven. Ali se odpraviva?"
„Dobro bo, gospod, da vam vendarle dam še nekaj navodil."
„Z ,gospodom' boste morali prenehati, San-lord, kadar se pojaviva lam doli, kaj menite? Nu, kakšna navodila imate v mislih?"
Sanford se je nasmehnil. Potlej pa mu je nasmeh otrpnil; Jack Lodge se je ves presenečen zagledal v slugo, ki si je počasi in zamišljeno segel v lase, da so mu zanikamo stopili pokonci. Njegova usta so izgubila dotedanji 'esni izraiz in se skrivili v prevzeten in porogljiv režaj; njegove drugače tako brezizrazne m naivne oči so iznenada oživele. Z naglo kretnjo si je odpel suknjič, roke so mu zdrknile v hlačna žepa in ramena sunila naprej — skratka, pred očmi svojega gospoda se je Sanford prelevil iz uslužnega in spoštljivega lakeja v samozavestnega moža s prezirljivim nastopom.
„Ze vem, koliko je pri vas ura bila, tova-r,š!“ je izpregovoril Sanford in s kritičnimi °č,mi premeril mišičasto telo svojega gospoda. »Pokazati vam moram, kakšni so ljudje tam doli. Ce hočete k njim, se morate nekoliko drugače vesti, razumete?"
Jack je pomežiknil z očmi, toda Sanford ni °dvrnil smeha.
»Poskusite s hojo," je oblastno velel sluga.
Poslušno je gospod prestopil.
„Gnila repa! Ali mislite, da ste na promenadi z drobnonogo frajlico? Ne, ste pa že v zmoti. Morate se tako rekoč zriniti skozi ljudi." Sluga je stopil k njemu. „Čujte torej, tovariš, dobro vem, da ste pravkar zvrtali blagajno, in razen mene je tu še kak tucat bratov. To vam je znano in zato morate dobro paziti na vsakega izmed njih. Razumete?"
To rekši je nekajkrat prestopil in njegova hoja je bila docela izpremenjena. Hodil je tako rekoč oprezno kakor po jajcih, a vendar je nastopal z neko nesramnostjo in postavljal noge varno kakor mornar, če hodi po suhem. Z ene plati se je videl kakor človek, ki je odločen utreti si pot skozi gnečo ljudi, ne da bi le za trenutek izgubil ravnovesje, z druge plati pa kakor človek, ki je pripravljen pri prvem znaku nevarnosti izginiti na varno; in vse to brez najmanjšega pretiravanja, ki bi utegnilo ljudi opozoriti nanj.
„Ali ste razumeli?" je vprašal strežaj> in se obrnil k Jacku.
Le-ta je samo lahno pokimal in nato poskusil oponašati Sanfordovo hojo; sluga pa je odkimal.
„Poglejte: Ime vam je ,Žajfar‘ in ste ravno zaklali berto, ko so polipi stvar izvohali, in ker ste se hoteli brž zjeguljiti, ste imorali enega od njih osmodili. Zato ste se zarili v tangle in bi se tu radi malo odpočili, pa se bojite, da vam niso nosovi na vratu; če vas hopsnejo, morate imeti že prekleto kačo, da vas pošljejo samo za pet let na ričet."
Jacku Lodgeu je sapo zaprlo.
„Prevedite mi, Sanford," je rekel.
Strežaj je vzdihnil, pomislil, kaj je bil rekel, in potem jel takole pojasnjevati: „Ime vam je ,Zajfar‘, ker rabijo svedrovci blagajn milo za dinamit. Pravkar ste bili vlomili v blagajno. Policija pa je to izvohala in ste morali streljati na stražnika, da se rešite. Potlej ste pobegnili v tangle, kjer bi radi ostali dotlej, da se stvar poleže, a se bojite, da vam ni policija za petami; če vas dobe, si lahko častitate, ako vam prisodijo samo pet let."
„A če bo kdo tako z menoj govoril, ga ne bom niti besedice razumel."
„Saj vam ni treba odgovoriti."
„A potem bodo ljudje užaljeni."
„Če boste spretni, vam skoro ne bo treba ust odpreti. Nu, ogovorite me zdajle!"
Obrnil se je stran in se naredil, kakor da Jacka sploh ne vidi.
„I)ober dan,“ je rekel Jack.
Strežaj je počasi obrnil glavo in z ostrimi, trdimi, odklonilnimi pogledi premeril Jacka Lodgea, poleim je prikima]. Izgovorjena ni bila niti besedica, vendar je Jack razločno čutil, da ga je oni odslovil.
„Mislim, da razumem,“ je zamrmral.
„Še nekaj, gospod. Če pride do tepeža, ali obljubite, da se spravite na varno, preden poslane stvar resna?"
„To bi bilo seveda proti mojemu boljšemu prepričanju, a ker mi vi svetujete, ki se oči-vidno dobro spoznate v tanglu — obljubim. Ce pa mi ne bo mogoče, Sanford, bom skušal na svoj način opraviti z ljudmi. Jaz sem bil tisti, ki sem se lotil te stvari, in zato vas prosim za častno besedo, da ne boste vzdignili roke v mojo obrambo."
„Kako, gospod?"
»Odgovorite!"
„Le, če bo skrajna sila —“
„Ne, tudi tedaj ne. Obljubite, Sanlord."
»Obljubim, gospod. Dal Bog, da ne pride do najhujšega!"
Jack Lodge in njegov sluga sta bila že toliko skupaj prebila, da Jack ni mogel dvomili o Saniordovein pogumu; toda poslednje besede je bil izgovoril tako goreče, da ga je Jack začuden pogledal. Spomnil se je soparnega večera v džungli, ko sta v somraku po naključju zašla v tigrov brlog. Ko sta se zdaj odpravila v tangle, je videl Jack v strežajevih očeh prav isti obupno napeti izraz kakor takrat.
Š e sto poglavje
„VBNBAGITBLJ"
KiO sla bila že sredi langla, se je od daleč oglasilo tuljenje tovarniških siren, ki so oznanjale poldan; m tedaj so se ulice na mah iz-premenile. Razbijanje kladivarjev in zidarjev na najbližjem stavbnem cdru je prestalo1; število tovornih in trgovskih avtomobilov se je skrčilo na tretjino. Utihnilo je visoko vreščanje žensk in otrok in namestil njega je naraslo nizko godrnjanje moških glasov; z vseli strani ,so se zbirali delavci iz podzemlja in z novih stavb.
l)ain je bil loipel in neprijazen, drobna megla je visela nad mestom in ogrinjala najvišja nadstropja nebotičnikov. In spričo razmeroma tihega mrmranja moških glasov se je zdelo mesto ta trenutek kaikor izumrlo. Na vseh vogalih so sedeli delavci; in ponživali svoije borno kosilce.
Prišla sta na konec uliice, kjer se je gnetlo nenavadno mnogo ljudstva.
„Tu je ,Pri ukročenem merjascu'," je rekel strežaj.
Lokal je bil videti kakor vsaka druga krčma v tem delu mesta. V nihalnih vratih je bilo srednje stekk> ubito, nad njimi pa je bleščal velik napis:	»Rodbinska	restavracija".
Cela vrsta ljudi se je neprestano vsipala skozi vrata in Jack Lodge in Sanford sta se komaj prerinila skozi nje.
Prišla sta v nenavadno veliko gostilniško sobo, Ul je bila polna samih majhnih miz z železnimi nogami. Za njimi so sedeli jutranji gostje, ki so jim stregli dva natakarja in kuhar z veliko belo čepico in zamazanim predpasnikom.
Vrsta ljudi je pritisnila mimo pulta, kjer je stala Mary Doverjeva. Na prvi pogled jo je Jack Lodge ikomaj, prepoznal, zakaj poimnil jo je s plamenečimi očmi, ki je z njimi ukrotila drhal na cesti; zdaj pa je bila resna in njen obraz se je v somraku pivnice videl »ko-ro bled. Pred seboj je imela dva velika kotla juhe in kave in velikansko skledo s kruhom; iz teh posod je neprestano zajemala in vlivala v eno skodelico kave, v drugo juhe, miimo tega je doblil vsak še kos kruha.
Jack se je postavil s Sanfordom v vrsto. Počasi, a v redu je dolga kača ljudi defilirala mimo nje. Deklica si je vsakega ogledala; časih so se zjasnile njene črte, časih tudi zmračile, tretjič spet ga je odpravila, čisto brezbrižno. Mnogo tega, kar je rekla, je bilo Jacku nerazumljivo. Sandorf, ki je stal za njim, mu je tolmačil.
„Čula sem, da si šnops obesil?"
„In iše kako, za zmerom. Vražje žganje, hujše je od dinamita!"
„Kaj pravi tvoja roka?" Te besede so bile namenjene velikemu možaku, ki je nosil laket v obvezi.
»Imenitno se celi, Mary."
»Naprej, Bud. Vidiš, da zadržuješ vrsto. — l’o kaj si pa ti prišel, kosmač?"
Neobrit obraz se je plašno ozrl k njej; 'bil je tršat, zastaven možak.
»Nič, Mary; kos kruha mi daj, potem pa izginem. “
»Niti drobtinice ne dolbiš. Poglejte, dečki, la capin se predrzne usajati."
»Nekaj bom že dobil,“ se je zarežal postopač, naglo pograbil pol hleba kruha z mize in se izmuznil skozi množico.
Mary Dover se ni zganila, le njen glas je zdajci zletel preko vseh teh glav za ubežnikom. „Zaprite vrata! Primite lopova!“
Oba izhoda je takoj zajezila množica in Potepuh je bil mahoma obdan z živim zidom. »Kakšna beznica je. to?" je zagodrnjal. »Pustite me ven, ste čuli?“
„Larry!“ je vzkliknila Mary z glasom, ki Inu je bilo videti, da je vajen zapovedovanja.
Na njen klic se je pojavil najzastavnejši korenjak, kar jih je Jack kdaj videl — morda
111	bil tako visok kakor on, gotovo pa kakih trideset funtov težji, in vsak teh funtov se je razodeval v njegovih mišicah. Izlahka se je prerinil skozi množico; odrinil je ljudi vstran kakor prereže krma ladje valove.
»Njen ,venbacitelj‘!“ je šepnil Sanford Jacku.
Larry, ,venbacitelj‘, je položil roko postopaču na ramo in le-ta se je razdražen obrnil; ko pa je spoznal Larryja, je odrevenel. Šele ta trenutek je Jack spoznal, kakšen dedec je Larry; zakaj potepuh je bil krepak dečko, toda v ‘Lar ry jev ih rokah je bil ko otrok.
»Pusti me!" je zajavkal tat.
»iKos kruha je sunil," je zavpila Mary. „Ne stori mu zlega; primi ga za. ušesa in postavi na
hladno!"
Larrv se je jetniku zlovešče zasmejal; iz-h'gal mu je hlebec iz onemogle roke, ljudje Pred vrati so napravili prostor in trenutek nato je tat nalik žogi zletel na cesto. Preden K bil na tleh, so se vrste za njim že spet
sklenile.
Jacka je pretreslo. V dolgih letih boksarskih vežb se je med vrvmi srečal z neštetimi Velikimi in krepkimi možmi; toda igranje arryjevih pleč v svetlovišnjevi svileni srajci le svedočilo o uprav orjaški moči. Bil je di-'en dedec; skoro bi bil zal, da ni imel neko-
liko premajhnega in potlačenega nosu in preokorne brade. Jacku, ki ni mogel oči odvrniti C'd njega, se je zdelo, da je v njem nekaj neizrekljivo prirodnega. Pomislil je, kako bi bilo, če bi se 'spoprijel z njim, a, že ob sami misli ga je stresel strah; toda tak strah se je pri njem vselej, obrnil v blazno smel pogum.
„Če se ti kak dedec ne pokori, Mary,“ je rekel Larry zibaje se proti njej, „samo pomigni, kosti mu potlej že jaz prerahljam."
»Le mirno, Larry,“ je odvrnila deklica. »Rajši ne rabi preveč svojih šap, drugače, veš, ti še pogrebne, troške naprte!"
,Venbacitelj‘ se je zarežal, da se mu je razširil obraz, a se je naglo spet obvladal in s strogim pogledom premeril vrsto ,juharjev‘, kakor oficir, ki nadzira svoje moštvo.
Njegov pogled je obletel vristo in se ustavil na Jacku Lodgeu. Le-ta se je vzravnal in začutil, kako ga je izpreletelo po, hrbtu, kakor bi mu bila električna iskra udarila v možgane in švignila po hrbtenici. Neizrekljiva groza ga je obšla; čutil je, da mu je obraz pobledel in zažarele oči.	_	Dalje	prihodnjič.
V	vlaku. Ker je v vagonu precej zakajeno, od pr o okno. Takoj se oglasi neka dama: „Prosim, zaprite okno, zdravnik mi je rekel, da je zame zelo nevarno, če se vozim pri odprtem oknu.“ Storjeno. Pa zajavka druga dama. „Prosim, odprite okno, drugače se še zadušim." Nastane prerekanje, potniki se razburijo. Tedaj pa se oglasi starejši gospod, ki je dotlej mirno poslušal: ..Zaprimo okno, da se tale dama zaduši, potem ga pa odprimo in tako se na lep način iznebimo obeli in bomo imeli mir."
Mati (svoji hčerki im dan poroke): ..Poslušaj, Nuša, če hočeš biti vestna gospodinja, moraš paziti na tri stvari: 1. na blagajno, 2. na vežni ključ in 3. na poslednjo besedo."
„Oče, kaj je to luksus?" — „Luksus, dečko, je, če nosi človek, ki ima polno brado, še ovratnico!"
Jernač je bil dolgo v Ameriki in se je vrnil bogat in napihnjen med svojce. Da se mu malo prikupijo, ga povabijo vsi bližnji in daljni sorodniki na ljubljanski velesejem, kjer si ogledajo tudi živalsko razstavo. Toda vse, kar mu pokažejo, mu je premajhno in premalenkostno. Na vse odgovarja vselej z istimi besedami: ..Pri nas v Ameriki, tam so živali desetkrat tolikšne." Ljudem je postalo počasi že vsega malo preveč. Ko pride družba do želve, vpraša Amerikanec: „Kaj pa je to?" Njegov starejši brat, ki je že komaj čakal, da mu primerno jezik zaveže, odgovori.: „Navadna uš, in če boš spet rekel, da imate onstran luže desetkrat večje, ti jih primažem par krepkih čez gobec."
Tristan Bernard sreča nekega dne znanca, ki se mu je zaradi njegove puhloglave blebetavosti vselej najrajši ognil na sto korakov. Znanec ga seveda ustavi in ogovori.
„Ali bi vas smel juha povabili na večerjo?" — „IIvala, ne utegnem." — „Tedaj pojutrišnjem?" — „11 vala lepa, tudi pojutrišnjem sem zelo zaposlen." — „Nič hudega, pa recimo danes teden?" — „Na žalost imam takrat krst." — „A čez štirinajst dni?" — Tri-stana Bernarda je minilo potrpljenje. ,-Nemogoče, takrat imam pa pogreb."
Georges Clemenceau je bil po poklicu zdravnik, vendar tega poklica ni izvrševal. Nekega dne se mu je pa v senatu ponudila prilika, da pokaže svoje zdravniško znanje. Senatorja Guyot-Des$aigna je namreč zadela kap. Ko so predsedniku to povedali, je takoj pohitel k njemu in ga začel strokovnjaški preiskovali. l’o končani preiskavi je Clemenceau izjavil: „Nič hudega, čez uro bo dober." Drugi dan je bil senator Guvot-Dessaigne mrtev.
Pevka, ki bi bila rada v kabaretu nastopila z novo točko, je poslala znanemu libretistu tole brzojavko: -Prosim, pošljite nov šlager. Če dober, pošljem ček." Nakar je dobila odgovor: -Pošljite ček, če dober, pošljem šlager."
Ravnatelja nekega dunajskega gledališča so vprašali, kako je zadovoljen. Odgovoril je: -Gledališče je zelo veliko in ima mnogo sedežev; vanj gre mnogo več ljudi kakor jih noter pride."
Neki pevec je v družbi, v kateri je bil tudi Bernard Shaw, zapel staro pesem. Ko je končal, se, je obrnila neka že ne več mlada dama, ki je bila vsa navdušena za pevca, k Shawu: „0, kako lepa je ta pesem! Spominja me na mojo mladost..." „Res?“ je odvrnil neizprosni ironik, „da je ta pesem tako stara, pa res nisem vedel."
Vojvodinja Marlboroughova je bila vse prej kakor ljubezniva dama, posebno oblastna je bila s svojim nožem. Ko je nekoč vojvoda zbolel, mu je vojvodinja prinesla neko domače zdravilo in je na vsak način hotela, da ga mož vzame, Le-ta pa ni kaj zaupal njeni medicinski spretnosti in - ji je rekel, da se rajši ravna po nasvetih svojega zdravnika dr. Gartha, ki je stal zraven postelje. Njegovo ugovarjanje je visoko damo razjezilo. Zacepetala je z nogami in zavpila: -Tak vzemi vendar; če ne pomaga, me lahko
Velika izb;ra spomladanskih klobukov pri
ZOFIJI MAHNIČ
LJUBLJANA — Sv. Petra cesta štev. 8. “
obesijo!" Tedaj se je dr. Garth sklonil k bolniku in mu šepnil na uho: -Vzemite, vojvoda! Če ne pomaga na en način, bo pa na drugi!"
O velikem nizozemskem slikarju Francu Ilalsu (1584—100(5) pripovedujejo tole zabavno anekdoto:
Nekega dne ga je posetil mladi van Dyck, znameniti holandski slikar, ki mu je bilo takrat dva in dvajset let. Ilals je bil petnajst let starejši. Mladi in stari mojster se takrat še nista poznala. Van Dyek si je dovolil šalo, da Ilalsu ni povedal svojega pravega imena, nego se mu je predstavil za imovitega tujca, ki bi se mu rad dal slikali. Samo mudi sc niti, ker mora že čez nekaj ur dalje. Ilals je marljivo šel na delo in napravil sliko še prej kakor je bilo dogovorjeno. Tujec mu je izrazil svoje zadovoljstvo, a ni pokazal nikakega začudenja nad Ilalsovo spretnostjo. Samo nasmehnil se je in rekel: -Kakor vidim, slikarstvo ni-tako huda reč. Radoveden sem, kaj bi jaz napravil, če bi vloge zamenjala." Ilals je seveda takoj pristal. A kaj kmalu je videl,,da se tujec dobro razume v ravnanju s čopičem in paleto. Vendar si je zaman ukvarjal glavo, kdo bi neki utegnil bili. Ko pa je neznanec drugo sliko še hitreje izvršil- kakor prvo, je planil k njemu, ga objel in vzkliknil: -Človek, ki zna take stvari, je ali van Dyek ali pa hudič!"
VSAKA ŽENA JE SREČNA
ako vidi, da je njen trud nagrajen z uspehom. To velja osobito za pranje. Zato, gospa, da ne bo razočaranj
, ' '1 h ■ k.
—	pojite dosledno le s pravim lerpenlinovim
MILOM »GAZELA«
OBtl
DOi
Kuhinja in dom
.'M'
Citrona ni sad, ampak jagoda.
V	Ghilu je doma neka vrsla k o koži, ki leže zelena
jajca.
Na pokopališču v Marbleheadu (Massaehusscts, Združene države) so pokopane samo ženske. Vsi moški So našli smrt na morju.
Novo rojen kenguruj je dolg samo 2 centimetra '» pol.
Aspirin kol zdravilo je' prvi uporabljal Dreser (1899).
■lezero Titieaca (,;.)ezero nad oblaki") je največje Jezero v Južni Ameriki. Leži 3000 metrov visoko in •Urna odtoka; v njegovi vodi železo ne zarjavi. N' tem jezeru živi samo ena vrsta rib.
Veliki matematik Einstein je padci pri izpitu iz matematike. Takisto ni prestal sprejemnega izpita na *ehnižki visoki šoli v Curiliu.
, Na vsakega- petega 'člbveka pride en avto —"v ‘Urieriškib Združenih državah. V-Kanadi ima • vsak človek svoj avto, v Angliji vsak 38., v Franciji vsak 43., na Švedskem vsak £1j,, v Švici vsak 74., v Hel-^'ji vsak 7i)., v Nemčiji vsak 131., v Italiji vsak 2(i(i„ "a •'aPonskeHjy,\snk HO^, 4. . ,a f
Hibičaj (iubreliDiša iw Pcdrose v! ameriških Zdr.uže-1M*1 državah je sodišče zaslišalo v neki pravdi, ka-tere podrobnosti so segale .101 leto nazaj.
Če hočeš število'"l?ra>31{>78S>473t>812 pomnožili 7,
•	Prenesi zadnjo .jftevilko na začetek in dobiš ■' ■ 21052( Ki15780473( >84.
Žal>h ne -pije vode, nego jo samo vsrkava skozi
kožo.	*
^	.-'IM	'	f	l.	-	I	'rs‘	.. ,■
^ Whittierju (Kalifornija) imajo mačko, ki ne Prede.
. V Brunu (Nebraska, Združene države) je neka kla valila neprestano pet mesecev in izvalila v tem asu 102 piščancev,
v	•
„SoldatenlententenU>onsteelii»g“ la holandska trakuljasta beseda pomeni po naše 1‘Ustavo vojaških šotorov.
Šartel j — enostavni
Pol rebščine:	10 dkg surovega masla, 2 ru-
menjaka, 1 celo jajce, 1 osoljek, / kg moke, 14 litra mleka, 15 dkg sladkorja, nekaj rozin, 1 'A zavojček Dr. Oetker-jevega pecilnega praška.
I’ r i p r a v a : Ug-ncli dobro v skledi surovo maslo, sladkor, rumenjaka in celo jajce, sol, mleko in moko ter dodaj končno rozine in pecilni prašek. Testo deni v dobro namaščen, z moko natresen'model ter ga peci počasi v zmerni vročini.
Hrenova omaka. Zmešaj v mleku 2 žlici moke in io zavri, dodaj nekaj žlic kisle smetane, malo goveje juhe in dobro zribanega hrena. Ko vse skupaj nekaj minut vre, odstavi in serviraj.
Sardelna moka. 3—4 sardele osnaži, seklaj s peteršiljem in čebulo, deni v svetlo prežganje in duši nekaj minut. Razredči z juho in omaka je gotova.
Preslice k čaju. Napravi testo iz 30 dkg moke, 20 dkg masla, 10 dkg sladkorja in 3 rumenjakov. Iz testa oblikuj prestice, potresi jih s kristalnim sladkorjem in pech
Kako si pomagaš, če presoliš jed. Mnogokrat sc gospodinji ponesreči, da preveč soli jed Pomagaj si takole: čez lonec, v katerem vre jed, pogrni čist prtiček in nanj natrosi sulic moke. Moka too vsrkala iz vrele jedi sol.
Kaj storiš z vkuhanim sadjem, ki je začelo pleshili? Zgodi sc časih, da sc tudi najboljši gospodinji pokvari vkuhano sadje. Ce zapaziš na vrhu plesnobo, takoj odpri kozarce. Z žlico odvzemi plesnobo in prekuhaj sadje. Dobro je tudi, da mu primešaš še nekaj sladkorja. Prekuhano sadje zlij spet v kozarec in ga dobro zapri.
Kako ribaš zelo zamazana tla. Zavri v velikem loncu vodo z nekaj pestmi sode. Ko zavre, prideni še 2—3 žlice klorovega apna (dobiš ga v drogeriji). Pazi, da se ga ne dotakneš, ker ti sicer razje kožo. Z vročo raztopino polij tla, ribaj s krtačo, splahni s čislo, mrzlo vodo in zbriši s suho cunjo. Tako odpraviš vse madeže iz tal, pa tudi mrčesa se iznebiš.
Go&pa, ludi vi^boste prali dosledno z milom „Ga-zela“, ako ga boste samo enkrat poskusili!
V	prihodnji številki priobčimo posebno pretresljiv „Najstrašnejši trenutek mojega življenja“.
Gospodinje!
zahtevajte povsod Izrecno našo
Kolinsko cikorijo!
Elitni Kino Matica
Tel. 21-24
ZVOČNI KINO V LJUBLJANI
Monumentalni zvočni velefilm NOETOVA BARKA. Vesoljni potop sveta. George O’ Brien, Dolores Costello.
—	Vesela filmska opereta VALČEK LJUBEZNI (Der Liebesvvalzer). Govorita in pojeta v gl. vlogah Lilian Ilarvey in Willy Fritsch.
^ino I Siihlianski Dvor
Telefon 27-30
KRALJICA MODE. Velešala smeha in ljubezni. IIarrij Liedtke in Maria Corda. — KRALJ KRALJEV. Gigantski velefilm Cecila B. (le Milla o Kristovem življenju in trpljenju.
Kino Fdeal
Buck Jones v filmu senzacij in pustolovščin GROM IN PEKEL. — Velenapeta drama ZADNJI DNEVI SAN FRANCISCA.
MR. BAHOVEC
„PLANINKA“
zdravilni čaj
iz najboljših zdravilnih zelišč, čisti in prenavlja kri in učinkuje izborno pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napenjanju, nerfdnem delovanju črev, hemoroidih (zlati žili), poapnenju žil. izpuščajih in žolčnem kamnu. Preprečuje kislino in zbuja tek. Pravi .Planinka" čaj je zaprt in ph tnbiran in ima napis: Lekarna Mr. Pii. L. Bahovec, UubUana
6	ter	stane	zavojček 20 Din
Ufi;
ZDRAVILNI
CA J
Pokopališka vrtnarija
Pavel Šimenc - Ljubljana, Sv. Križ Cvetličarna Sv. Petra cesta Stev. 33
Osk buje družinske grobnice, grobove skezi celo leto Saditev tudi po načitih.
Velika zaloga okrcglih Javorjev, palm itd. Za okrasitev dvoran pri različnih prireditvah se še posebno priporočam p n. društvom.
-V cvetličarni imam vedno v zalogi sveže cvetje, vence od priproste do naj-finejSe vezave, košarice in aranžmaje.
26 Pošiljam tudi vsako množino na deželo.
Vrtnarija Sv. Križ. Cvetličarna Sv. Petra 33
v
B
V
S
N
V
a
o
"0
o -• »> B sr
CA (D O N«
SZ
g?
— O*
U
Blagovna znamka
„Svetla glava"
se je obnesla. — Med tisoči zn^mk, ki se prigla-šajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben.
„Znamka Oetker" jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-lev vanilinov prašek Dr. Oetker-lev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvitIjenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oetkerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakunu pozor na to. da se dobe pristni Dr. Oetker-jevl fabrikati, ker se često ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najbojšla začimba
za mlečne In močnate jedi,
pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaj, šartlje, torte In pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša 'A zavojčka Dr. Oetker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in najfinejših močnatih jedi, šartljev, peciva, tort itd.
Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost na tovarno DR. OETKER, MARIBOR.
Izdaja za konsorcij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.