Št. 24 (1818) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 14. junija 1984
Cena: 20 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
DOLENJSKI LIST
YU ISSN 0416-2242
DOBRODOŠLI!
NOVO MESTO —Tu bo v soboto, 16. junija, jubilejno, X. republiško tekmovanje ekip prve medicinske pomoči Rdečega križa in civilne zaščite. Tekmovanja, kakršno je v takem obsegu vsako drugo leto, se bo udeležilo 71 ekip z več kot 700 tekmovalci iz vse linske ob 10. uri v med seboj in prak-rbi poškodb. Letošnje tekmovanje bo še posebej slovesno, saj bo povezano s praznovanjem 40-letriice Rdečega križa Slovenije, ki ga bodo vsi tekmovalci slovesno proslavili na centralni proslavi v belokra Gradacu.
se
Gozdarji in lesarji o sebi in o informiranju
Več pozornosti stro-kovnemu izobraževanju
KOČEVJE, RIBNICA — Republiški plenum Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije je bil 7. junija v Kočevju, 8. junija pa so slovenski lesarji in gozdarji v Ribnici razpravljali o temi ..Informacijska dejavnost v slovenskem gozdarstvu in lesarstvu"..
Ob tej priložnosti so 7. junija odprli v Kočevju razstavo del slikarja-"gozdarja Boštjana Koširja iz Ljubljane, 8. junija pa je bilo v Ribnici tekmovanje gozdarjev-sekačev.
Na plenumu v Kočevju so razpravljali o delu in nalogah svoje zveze in vseh 22 društev inženirjev in tehnikov lesarstva in gozdarstva, ki štejejo skupno preko 3.000 članov. V načrt bodočega dela so med drugim vnesli poživitev dela društev, poseben poudarek bodo dali strokovnemu izobraževanju članov ter medsebojnemu informiranju društev pa tudi javnosti o zadevah gozdarstva in lesarstva.
Na posvetu v Ribnici so razpravljali le o informiranju, ki mu bodo v bodoče posvetili več pozornosti.
J. PRIMC
DVESTO BRIGADIRJEV ŽE NA DELOVIŠČIH — ..Naredili bomo čimveč, in za to porabili čimmanj,” seje na nedeljski otvoritveni slovesnosti pred zborom brigadirjev prve izmene zaobljubil komandant Karel Povše iz SGP Pionir Novo mesto. Slovesni kulturni program so pripravili mladi iz Žužemberka skupaj z vojaki kasarne „Milan Majcen”. (Foto: J. Pavlin)
krajina bo živela bolje
Otvoritev ZMDA „Suha krajina 84” — Dvesto brigadirjev že na deloviščih občin Trebnje, Grosuplje, Kočevje in Novo mesto — Letos 63.300 delovnih ur
ŽUŽEMBERK — V brigadirskem naseljuje bila v nedeljo popoldan otvoritvena slovesnost ob pričetku jubilejne, 10. brigadirske zvezne delovne akcije „Suha krajina 84”. Na prireditvenem prostoru se je letos zbralo tudi precej domačinov in gostov iz občin, kjer bodo brigadirji delali.
S pesmijo in vzkfiki so se zatem postrojile brigade prve izmene: MDB X|V divizije NOV iz Šmarja pri Jelšah, MDB XXI. november iz Tivta (SR Črna gora), MDB Milič Rado-
vanovjč iz Topole (SR Srbija), MDB Jezo Ščurla iz Zemuna (SR Srbija), MDB Obran Janjuševič-Artem iz Ziti-šta—SAP Vojvodina in MDB Milan Majcen, sestavljena iz pripadnikov JLA iz Novega mesta, ki bo občasno pomagala brigadirjem.
Brigadirje in goste je najprej pozdravila predsednica skupščine KS Žužemberk Slavka Andrejčič, ki je v svojem govoru poudarila velik delež
brigadirskih rok pri odpravljanju zaostalosti. O dosedanjem brigadirskem delu v Suhi krajini pa je spregovoril slavnostni govornik sekretar OK SZDL Kočevje Alojz, Petek.
Jubilejni pevski tabor
Šentvid pričakuje 268 naših in 8 zamejskih zborov z nad 8.500 pevci — Koncert „Pojo naj ljudje”
ŠENTVID PRI STIČNI — V tem dolenjskem kraju, kjer že od konca minulega tedna potekajo prireditve v okviru tradicionalnega kulturnega tedna, bo v nedeljo, 17. junija, osrednja manifestacija letošnjega tabora slovenskih pevskih zborov, ki bo tokrat že petnajstič in bo torej potekel kot veličastno ju-
20 LET BOSTANJSKIH FANTOV
BOŠTANJ — V soboto ob 20. uri bo dom TVD Partizan zanesljivo pretesen za vse, ki bodo želeli poslušati koncert ob dvajsetletnici okteta Bo-štanjski fantje. Sodeloval bo,tudi Slovanski oktet. Prireditev bo povezoval Marjan Kralj. Za slavnostnega govornika pričakujejo Jožeta Hume-rja, namestnika predsednika republiškega komiteja za kulturo. Bošta-njčani bodo konec meseca za ljubitelje lepe pesmi koncert ponovili v Sevnici.
bilejno zborovanje ljubiteljev slovenske pesmi.
Na zaključnem nastopu, ki bo na vsakoletnem prizorišču, bo pelo 58 ženskih, 111 moških in 99 mešanih zborov z več kot 8.500 člani iz vse Slovenije. Orjaški zbor, sestavljen iz vseh teh 268 zborov, bo pod vodstvom štirinajstih dirigentov, ki se bodo izmenjevali, zapel petnajst pesmi. Eden od dirigentov za skupne pesmi bo tudi Slavko Rauch iz Novega mesta. Sicer pa se bo koncert začel z Mihe-lčičevo .Pojo naj ljudje", kakor je že nekaj let geslo te največje pevske prireditve na Slovenskem.
Koncert sedmih zamejskih in izseljenskih zborov, ki se jim bo pridružil tudi mešani zbor AllegroizGoetebor-ga— švedski zbor, ki prepeva tudi slovenske pesmi, bo v dvorani šentviške osnovne šole že vsoboto, 16. junija, ob 20. uri. Ta flan bodo v šentviškem kulturnem domu odprli razstavo ..Tabor v petnajstih letih" in odkrili spomenik Petru Šoštariču, kije bil vse do svoje smrti duša tega pevskega gibanja.
L.Z.
• V desetih letih so brigadirji naredili in usposobili 60 km cest, napeljali 78 km vodovoda, agrome-liorirali 161 ha zemljišč in napeljali 4500 m daljnovoda. To delo je opravilo 5657 brigadirjev, za kar so porabili 466.275 delovnih ur.
Tudi letos brigadirski program dela obsega gradnje v grosupeljski, trebanjski, kočevski in novomeški občini. Skoraj 700 brigadirjev bo v treh izmenah gradilo vodovode Ambrus-Primča vas, Plešivica—Gradenc, St-
POZDRAVILI POBRATIME
ARTIČE — Pred vrnitvijo v Veliko Piano so se v nedeljo popoldne tukaj za kratek čas ustavili gostje KUD Ab-raševič. Artičani so jim prisrčno nazdravili, saj še niso pozabili lepih vtisov z lanskega obiska in nastopov KUD Oton Zupančič v njihovi občini.
SLOVESNOST
KRŠKO — Na slovesnosti ob občinskem prazniku je predsednik krške občinske skupščine Branko Pirc podelil občinska priznanja (po imenih smo že poročali v prejšnji številki), državno odlikovanje red zaslug za narod s srebrnimi žarki pa je izročil Cirilu Plutu. Na prijetni slovesnosti je poleg drugih visokih gostov sodeloval tudi Zvone Dragan, s kulturnim programom pa jo je obogatil oktet Boštanjski fantje.
ranska vas-Žužemberk in Sela-Šum-berk. Urejali bodo kmetijska zemljišča na Lopati, (KS Hinje), v Višnjah (KS Ambrus), na Suhi in Kleču, v Malih Dobah, Gombišču, Ste-hanji vasi. Koritih in sela-Šumberku. V programu imajo tudi rekonstrukcijo ceste Ravni dol-llova gora in Gradenc-Strariska vas. Skupaj bodo opravili 63,31)0 gfektivnih delovnih ur v vrednosti približno 24.700,000 din.
Pomemben delež bo opravila tudi brigada Rdečega križa „Dr. Pavel Lunaček", ki bo po suhokranjskih vaseh delovala v času druge izmene. Čas, ko brigade ne bodo na delovišču, bodo koristno izrabili za interesne dejavnosti.
Nenazadnje pa bodo brigadirji v času brigad del velike šole samoupravljanja, krepili bodo bratstvo in enotnost in tako ali drugače prispevali za lepšo sedanjost in prihodnost Titove Jugoslavije.
J. PAVLIN
Sad domače pameti
Dušan Lavrič, Jože Klobčar in Peter Bavdek dobitniki Iskrinih nagrad
ŽUŽEMBERK — Dušan Lavrič, Jože Klobčar in Peter Bavdek so nedavno prejeli inovacijske nagrade v SOZD Iskra, in sicer za razvoj tehnologije in osvojitev proizvodnje večplastnih keramičnih kondenzatorjev.
V sicer gospodarsko zaostali Suhi krajini se Iskrina tovarna Keko očitno lepo razvija in ima tudi ljudi, sposobne .lastno znanje prenašati v proizvodnjo. Že leta 1977 so skupaj z Institutom Jožefa Štefana začeli razvijati večplastne kondenzatorje, v poizkusno proizvodnjo pa so sadove teh izsledkov začeli vnašati leta 1980. Medtem so izdelali tudi elaborat za investicijo, ki bi omogočila proizvodnjo 50 milijonov kondenzatorjev. V letu dni so nato postavili novo tovarno, vzporedno z gradnjo pa so širili poslovne stike. Kitajski tovarni Hong Ming so lani prodali že za 300.000 dolarjev opreme in tehnologije za proizvodnjo večlastnih kondenzatorjev.
Da je bila naložba smotrna in lastno znanje, uporabljeno v praksi. zelo koristno, pove podatek, da Keko v Žužemberku že let.os 95 odst. te proizvodnje izvaža in bo samo s tovrstnimi posli iztržil 1.5 milijona dolarjev.
Pomembno pa je še. da v Žužemberku sledijo tako imenovani čip tehnologiji, ki se v svetu zelo uveljavlja in jim zagotavlja strokovno konkurenčnost na svetovnem trgu.
R. B.
„VECER Z VAMI” JE USPEL
KRŠKO — V razstavišču DKD Edvarda Kardelja v Krškem so v petek zvečer odprli razstavo psb in grafik akademskega slikarja Franja Stiplov-ška, ki imajo izjemno dokumentarno vrednost. V krajšem kulturnem sporedu so sodelovali člani krškega literarnega kluba Bena Zupančiča, zapel pa je tudi Leskovški oktet. Zatem pa je literarni klub prijetno presenetil vse zbrane v avli delavskega doma s ..coctailom" besede in glasbe, kjer sta bila pokrovitelja brežiški Slovin in Gostišče Antolovič-Polovič, tako da je bilo poskrbljeno tudi za drugačno, ne le za kulturno osvežitev.
Preizkušnja naše skupne solidarnosti
IMV potrebuje pomoč
Delavci v IMV ta teden preživljajo najhujše čase, odkar obstaja tovarna. Zgodi se lahko, da bodo prejeli samo zajamčene osebne dohodke, zaradi nelikvidnosti se lahko ustavi proizvodnja, kot je slišati z republiških vrhov, se lahko zapro tudi vrata avtomobilske proizvodnje. Marsikdo bi v takih razmerah vrgel puško v koruzo, toda v IMV se kljub težavam trudijo, da bi povečali proizvodnjo, odpravili ozka grla. Mobilizirane so vse sile v tovarni, družbenopolitične organizacije, samoupravni organi, režijske službe, vodilni ljudje.
Toda vse to je premalo spričo težav, nakopičenih v treh desetlet-' jih. Potrebovali bodo pomoč vse regije in ne le nje. Toda prav tu se zatika. Na seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko je bilo slišati očitke, da delavci ne bodo podpirali IMV. V preteklosti, ko sta bila v težavah Belt, Novoteks, iz IMV ni bilo pomoči. Toda delavci v IMV, ki so leta in leta vlagali denar v tovarno (tudi na račun nizkih osebnih dohodkov, slabega standarda), niso bili krivi za take odločitve vodstva. Znano je, da se tam glasdelavcevni slišal. Napak iz preteklosti tudi ni mogoče nalagati na ramena sedanjega vodstva. Mnogi hočejo, da bi IMV postala republiški problem. Pa kaže, da tudi s tem računom ne bo nič. Edini izhod je zdaj za IMV, da se solid.arnost, ta velika beseda, ki brez dejanj votlo zveni, udejani tudi na Dolenjskem. Po zglede nemara ni treba daleč. V Velenju in širši regiji so čisto drugače poprijeli, ko je zašlo v težave Gorenje. Pri nas pa stojimo križemrok in čakamo na pomoč. Te pa ne bo, zato lahko delavci v IMV računajo samo na solidarnost delovnih ljudi Dolenjske. Na dlani je namreč, da stečaj.ne bo tako preprosta zadeva, kot si zamišljajo nekateri. Kam s 4.000 delavci, ki bodo lahko že jutri na cesti? Kaj z velikimi tovarniškimi dvoranami in napravami? To so vprašanja, na katera bodo morali poleg republiških teles odgovoriti tudi delavci Krke, Novo-teksa, Belta itd.
J. SIMČIČ
Ta teden odločilen za IMV?
Delavcem IMV grozi izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov — Še naprej negoto-va prihodnost tovarne — Solidarnostna akcija delavcev Dolenjske bo potrebna
NOVO MESTO — V IMV se ne boje več neke daljne prihodnosti, ampak tega, kar se lahko zgodi ta teden. Delavci lahko dobe samo zajamčene osebne dohodke, zaradi nelikvidnosti pa se lahko ustavi tudi proizvodnja. Kot so dejali predstavniki IMV na seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko, (seja je bila 8. junija) lahko zaradi tega pride do nepredvidljivih posledic, ki jih je zdaj še mogoče preprečiti.
Na seji sveta, kjer so poleg članov „normalne" osebne dohodke, ki pa so
sodelovali tudi predstavniki medobčinskih vodstev ostalih družbenopolitičnih organizacij, gospodarske zbornice in IM V, je bil ponovno govor o skoraj brezizhodnem položaju. IMV edina med slovenskimi izgubarji do 18. maja ni pokrila izgube, zato delavcem že ta mesec grozi izplačevanje zajamčenih osebnih dohodkov. V IMV mrzlično iščejo rešitve, da bi pokrili te izgube in lahko izplačevali
že zdaj za približno desetino nižji, kot so bili lani. Še hujši problem kot pokrivanje izgube je nelikvidnost, zaradi katere lahko pride do ustavitve proizvodnje. Kot je dejal predsednik K PO SOZD IMV Janez Rošker, upniki zaradi lastnih težav ne morejo več čakati, če pa bi se proizvodnja v IMV ustavila, bi prišlo do nepopravljivih posledic. Skratka, da bi IMV lahko normalno poslovala in poslovno leto
»»rt************.*.*****************************
| Srečanje pobratenih !
Kočevci v Dolini, Dolinci pridejo jutri k nam
KOČEVJE, DOLINA PRI TRSTU —Jutri. 15. junija, bodo kočevsko šolo Zbora odposlancev obiskali prosvetni delavci iz pobratene Doline pri Trstu. Gostje bodo ob tej priložnosti izvedli kulturno prireditev, ogledali si bodo tovarno Melamin, v avli šole pa bo tudi družabno srečanje domačinov in gostov.
Konec maja so pobrateno občino Dolina obiskali Kočevci in sicer reci-tacijska skupina osnovne šole Zbora odposlancev in kulturniška skupina Srednje šole tehnične in družboslovne usmeritve^Na kulturni prireditvi v Prešernovem gledališču so kočevski šolarji pod vodstvom mentoric Dragice Gornik in Nade Kovačič sodelovali z recitacijami iz slovenske partizanske lirike. Srednješolci pa so se pod vodstvom -mentorjev Mete Prelesnik in Andreja Trobentarja predstavili otrokom tamkajšnjega vrtca z lutkovno igrico ..Medvedek, ki je hotel zvezde”. Po prireditvi so si Kočevci ogledali še nekdanje uničevalno taborišče Rižana v Trstu.
V. ILC
84 končala s. »pozitivno ničlo", bi potrebovala tri milijarde dinarjev in 15 milijonov dolarjev.
Vse to pa se dogaja v jarki luči negotovosti, kaj bo z IMV v prihodnosti. V tovarni sicer z velikimi napori uspešno povečujejo produktivnost in fizični obseg proizvodnje, prizadevajo si pri izvajanju sanacijskega programa, ki je dobil ..zeleno luč" v republiki (njegovo izvajanje naj bi trajalo še štiri leta in do tedaj naj bi IM V poslovala z izgubo), toija brez trajnih obratnih sredstev ne bo šlo.
• Špekulacije s stečajem vnašajo med delavce nemir in negotovost, da ne govorimo o tem, kako draga bi bila ta varianta in kako bi spet prizadela vse dolenjsko združeno delo.
Zato je medobčinski svet Zveze sindikatov za Dolenjsko sklenil, da podpre morebitne solidarnostne akcije delavcev Dolenjske. Dokončna odločitev za takšno akcijo pa bi bila sprejeta šele po julijskem zasedanju skupščine SRS. Navrženih je sicer bilo nekaj predlogov, kako naj bi delavcem v IMV pomagali, da bi lahko v skladu skupne porabe nabrali vsaj toliko denarja, da bi izplačali regres, toda celotna solidarnostna akcija bi morala zajeti širši in bržkone globlji obseg.
J. SIMČIČ
SODOBNA TRŽNICA — Ob krškem prazniku so v soboto odprli novo sodobno tržnico blizu železniške postaje. Tržnica inta 850 kvadratnih metrov zaprtih in 550 kvadratnih metrov odprtih površin, brez Opreme pa je veljala 72 milijonov dinarjev. Pod njeno streho so našle prostor številne specializirane prodajalne podjetij, nekaj tudi iz sosednje republike. Ob otvoritvi seje izkazala brežiška Agraria, kije obiskovalcem zastonj razdelila okoli 8000 nageljnov. Tržnico je odprl podpredsednik krškega občinskega izvršnega sveta Igor Dobrovnik. (Foto: P. Perc)
Ob koncu tedna bo prevladovalo pretežno jasno in suho
vreme.
Od forumskega pobratenja k vezem med ljudi
BREŽICE — V nedeljo, 10. junija, so se po obisku v brežiški občini poslovili folkloristi, recitatorji indrugičlani KUD Abraše-vič iz pobratene Velike Plane. Za brežiško občinstvo so v soboto zvečer nastopili v Domu JLA s celovečernim programom, naslednje dopoldne pa so zaplesali še v Čateških Toplicah, kjer so gledalcem prav - tako predstavili delček srbske ljudske kulture. Brežičanom so s tem vrnili lanski obisk tamburašev in folklornih plesalcev iz Artič ter godbenikov iz Kapel, katerih program jih je po zagotovilih Momira Djuriča, tajnika SISza kulturov Veliki Plani, zelo navdušil.
..Formalni stiki so vsebinsko prazni, zato težimo k prisrčnejšim oblikam, predvsem k prijateljstvu
SZDL tudi moralna moč
Odnosi med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi so v Sloveniji manj problematični
med mladino, ki naj bi ga bogatila kulturna izmenjava," je dejal Dju-rič. Tokrat je drugič obiskal brežiško občino, med tem pa je preteklo že devetnajst let. Prepričan je, da sta obe strani premalo naredili za poglabljanje meseboj ni h vezi i n da bo poslej več neposrednih stikov na raznih področjih. Po njegovem mnenju bi se morali večkrat srečati tudi športniki in delavci posameznih kolektivov. Naštel je vrsto možnosti za kulturno izmenjavo, v kateri bi na primer rad sodeloval njihov knji-ževniški klub. Pesmi in druge literarne tekste bi poslal brežiškemu Radiu, da bi jih ta posredoval v eter in seznanil poslušalce z njihovo ustvarjalnostjo. V Veliki Plani imajo zelo razvit gledališki amaterizem, zato se navdušujejo po izmenjavi gostovanj.
J. TEPPEY
Občinski koordinacijski odbori za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi se bodo vključili v široko razpravo, na osnovi katere bodo v Sloveniji pripravili oceno odnosov in razmer na tem področju družbenega življenja, in se s to oceno vključili in z njo dopolnili oceno razmer v vsej Jugoslaviji, ki jo pripravlja zvezna konferenca SZDL.
Do takega sklepa so prišli razpravljala na seji republiškega koordinacijskega odbora, ki je bila prejšnji teden v Ljubljani in na kateri so kritično pretresli gradivo o aktualnih vprašanjih aktivnosti Socialistične zveze pri uresničevanju verskih svoboščin in delovanju verskih skupnosti v Jugoslaviji. Gradivo je pripravil odbor za uresničevanje vloge SZDL pri vprašanjih religije in delovanja verskih skupnosti pri zvezni konferenci SZDL. V gradivu so sestavljalci povzeli položaj verskih skupnosti pri nas, očrtali meje njihovega delovanja, nato pa dokaj ostro začrtali vrsto problemov, ki se pojavljajo na tem področju, predvsem so poudarili klerikalizem v katoliški cerkvi, politizacijo islama in nedovoljene odstope v srbski pravoslavni cerkvi ter v drugih verskih skupnostih.
Razpravljalci so ocenili, da je gradivo presplošno in da veliko tega, kar je v njem zapisanega o težavaji, ne drži za razmere v Sloveniji, saj je za našo republiko značilno več dogovarjanja in več realizma pri reševanju vprašanj, ki jih prinaša vsakdanjik, čeprav so tudi pri nas prisotni pojavi klerikalizma
in sektašenja, torej dveh nasprotnih polov, ki ustvarjata nepotrebne napetosti v odnosih med družbo in verskimi skupnostmi oziroma med verujočimi in neverujočimi. Uveljavljanje ustavnih opredelitev in upoštevanje zakonskih meja, ki jih imajo verni pri svobodnem izražanju religioznega Interesa, seveda ne spolitiziranega, je še naprej naloga Socialistične zveze, ki pa bo kot najširša fronta občanov in delovnih ljudi toliko bolj učinkovita, kolikor bo močnejša tudi kot moralna sila.
M. MARKELJ
PRIZNANJA ZA ZGODOVINSKE RAZISKAVE
KOPER — Na 15. srečanju pionirjev zgodovinarjev, ki je bilo pred dnevi v tem primorskem mestu, je svet Zveze pionirjev Slovenije podelil priznanja za najboljše zgodovinske raziskovalne naloge. Zlato priznanje sta meddrugim dobili OS Krmelj in OŠ Žužemberk, srebrno OŠ Milke Šobar — Nataše v Novem mestu, bronasto pa OŠ Otočec, OŠ Mirana Jarca v Črnomlju, OŠ Ivana Kovačiča — Efenke v Mirni peči in COŠ Heroja Milke Kerin v Leskovcu pri Krškem. Plaketo ..kurirja Joviče”, ki jo podeljuje svet Zveze pionirjev Jugoslavije, pa je dobila tudi Majda Kosmina, mentorica zgodovinskega krožka na OŠ Žužemberk.
Pionirji v slovenski skupščini
LJUBLJANA — Bogdan Osolnik ki je leta 1943 predsedoval, na Kočevskem zboru, je ustregel želji kočevskih pionirjev in 2. junija skupaj s predstavnikom slovenske skupščine Cirilom Ribičičem sprejel delegacije pionirjev vseh šol iz kočevske občine ter pionirsko fčllklorno skupino .Rog” iz Zeljn.
Kočevski pionirji so si najprej ogledali grobnico narodnih herojev, nato pa sta jim oba predstavnika skupščine razkazala skupščinske prostore in jih seznanila z delom skupščine. Govorila sta jim tudi o pomembnejših dogodkih iz zgodovine Slovencev od najstarejših časov do danes.
V skupščinskih prostorih seje oglasila tudi harmonika. Nanjo je ob sprejemu kočevskih pionirjev zaigral Cveto Križ, folklorna skupina „Rog”, ki jo vodi. pa je zaplesala nekaj plesov.
J. P.
SPREJEM PRI PREDSEDNIKU — Udeležence posveta oftalmologov v Dolenjskih Toplicah je v četrtek zvečer sprejel tudi predsednik novomeške občinske skupščine Uroš Dular. (Foto: J. Pavlin)
Vse močnejši v boju s temo
Tridnevni seminar oftalmologov Jugoslavije v Dolenjskih Toplicah — Nova defi-nicija za slepega — Slepi in slabovidni oproščeni carinskih dajatev
DOLENJSKE TOPLICE — V zdraviliškem domuje sredi preteklega tedna potekal tridnevni seminar oftalmologov (okulistov) Jugoslavije. Na seminarju so bili tudi predstavniki republiških in pokrajinskih komitejev za zdravstvo in člani predsedstva Zveze slepih in slabovidnih Jugoslavije. Namen posvetovanja je bila določitev definicije in pravne ureditve o slepoti in slabovidnosti.
V dneh posveta je bila v petek popoldan tudi seja predsedstva Zveze slepih in slabovidnih Jugoslavije, na kateri so sprejeli nov sporazum o vključevanju republiških in pokrajinskih zvez v Zvezo slepih in slabovidnih Jugoslavije in odlok o načinu izdaje potrdil za oprostitev carinskih dajatev za uvoz tehničnih pripomočkov za slepe v Jugoslaviji. Zadnji dan seminarja so se vsi udeleženci odpeljali v Ljubljano, kjer so prisostvovali otvo-
ritvi razstave in bili na svečani akademiji v počastitev 200-letnice usposabljanja slepih v svetu in 65-letnice ustanovitve prvega zavoda za slepe na Slovenskem.
J. P.
Zbor pionirjev — dopisnikov letos v Novem mestu
Srečali se bodo sredi oktobra — Tema: os-nove novinarstva
NOVO MESTO — Dolenjska prestolnica bo sredi oktobra gostiteljica srečanja pionirjev dopisnikov, ki se ga bo udeležilo okrog 150 osnovnošolcev, ki dopisujejo v slovenske časopise, revije in radio, ter okrog 50 njihovih mentorjev.
Pri novomeškem Društvu prijateljev mladine pripravljajo ob tem vrsto_ zanimivih prireditev. Tako bo Studijska knjižnica pripravila pregled mladinskega tiska v Novem mestu, na ogled pa bodo tudi vsa doslej nagrajena otroška glasila v novomeški občini. Pionirji dopisniki se bodo srečali s predstavniki uredništev, v katera dopisujejo, organiziran bo tudi pogovor s pionirji o problemih informiranja v pionirski organizaciji in navzven. Temo letošnjega srečanja bo pripravila Manca Košir, in sicer posvet z mentorji o osnovah novinarstva ter napotkih za delo z otroki na tem področju.
Goste bo sprejel tudi predsednik občinske skupščine, novomeški otroci jim bodo pripravili literarni večer, da pa bodo bolje spoznali Dolenjsko in Novo' mesto, si bodo ogledali film ..Ljudje ob Krki” ter prejeli ciklostirani vodnik po Novem mestu. Če bo vreme naklonjeno, bodo mladi novinarji obiskali Dolenjske Toplice, kjer bo zrasel dom pionirjev, ter Bazo 20, pri Lukovem domu pa jim bodo podelili nagrade za najboljša glasila, in sicer za likovnoopremo, redne, izredne in tematske številke ter brigadirska glasila.
B. M.
Ugotovljeno je bilo, da dosedanja definicija, po kateri se za slepega spozna oseba z ostankom vida do 10 odst., za slabovidnega pa oseba z 10—40 odst. vida neprimerna. Nove razprave okulistov in predstavnikov republiških zvez slepih in slabovidnih bodo verjetno v kratkem sprejeli novo definicijo, po kateri bodo imeli za slepo le
• Udeleženci posveta’ so se v dneh bi\anja v Dol. Toplicah seznanili s proizvodnjo zdravil za oči v Krki, bili so gostje samostana Pleterje, zadnji dan bivanja pa so bili na obisku na okulističnem oddelku novomeške bolnišnice, ki je na tem področju ena vodilnih v tem delu Evrope in druga v svetu, ki vstavlja umetno lečo v oko.
osebo z 0—5 odst. ostanka vida, ostali prizadeti na vidu pa bodo v skupini slabovidnih. Po teh stopnjah bodo urejali tudi zdravstveno varstvo — način in obliko varstva na vidu prizadetih v Jugoslaviji. ..Posledica takega pristopa ni stabilizacijaNemveč uvajanje cele vrste novih pripomočkov za izboljšanje vida", je povedal predsednik predsedstva Zveze slepih in slabovidnih Jugoslavije Jože Zupanc iz Dolenjskih Toplic. Nova definicija naj bi bila po njegovi oceni sprejeta postopoma do konca letošnjega leta.
SEMIČANI GOSTILI NEMŠKE KEGLJAČE
SEMIČ — Kegljaška sekcija selniškega TVD Partizan je imela ob preteklem koncu tedna v gosteh člane in članice kegljaškega kluba Rambo iz Lambrehta pri Neusta-dtu v ZRN. Ob srečanju, ki so ga podprli tamkajšnji TVD Partizan, krajevna skupnost in sindikalna organizacija Iskre, so se kegljači pomerili tudi \ prijateljski tekmi, zmagali pa so gostitelji. Gostje iz Nemčije so Semičane povabili, da jim vrnejo obisk, hkrati pa že razmišljajo o pobratenju obeh krajev. V Lambrehtu. ki je po velikosti enak Semič, se namreč ljudje v glavnem ukvarjajo prav tako z vinogradništvom, tako da bosta kraja lahko sodelovala tudi na gospodarskem."ne le na športnem področju.
USPEL LE DELOMA
SEVNICA — V ponedeljek je bil v vseh tozdih in DSSS Lisce v Sevnici. Krmelju. Senovem, Zagorju in Babušnici referendum o reorganizaciji. Uvedli naj bi kolektivni poslovodni organ in uveljavili še nekatere spremembe v raznih službah za boljši nastop na trgu. predvsem v tujini. Referendum je uspel v tozdu Blagovni promet in DSSS ter ostalih proizvodnih tozdih z izjemo tozda Krojilnice in tozda Šivalnice v Sevnici. Zakaj tam ni uspel so v torek obravnavale družbenopolitične organizacije v Lisci pri sestavi varnostne ocene.
»NA PRAZNOVANJU V DOBOVI
MIHALOVEC — DOBOVA — V nedeljo, 10. junija, je gasilsko društvo Mihalovec slavilo 60-letnico obstoja. Jubilejno slovesnost so združili s praznovanjem občinskega gasilskega dneva, zato je bila prireditev zares množična. V paradi je sodelovalo nad 500 gasilcev iz Slovenije in Hrvaške. V njihovih vrstah so bile tudi ženske in pionirji. Zastopani so bili predstavniki vseh društev, s katerimi so pobrateni gasilci iz brežiške občine. Govor Franca Šetinca, mihalovškega rojaka, je na slovesnosti prebral predsednik občinske skupščine Mirko Kambič. ker govornik sam ni mogel sodelovati na prireditvi.
TREBNJE — Gasilsko društvo Trebnje praznuje 100-letnico. Izpred davnih časov se je ohranilo zelo malo orodja m dokumentov, ker jih je uničil okupator med vojno. Toda ohranila se je zavest trebanjskih gasilcev, da so pomemben dejavnik pri zagotavljanju požarne varnosti in sploh družbene samozaščite.
Zaradi stoletnice je v trebanjskem gasilskem društvu tako rekoč vse članstvo na nogah. Pripravljajo razstavo, tekmovanja, v soboto pa bo svečana akademija s
Trebnje: sto let gasilcev
Trebanjsko gasilsko društvo praznuje stoletnico —- Več tekmovanj, proslava in parada za praznik
kulturnim programom in podelitvijo priznanj, v nedeljo parada in osrednja proslava, na kateri bo govoril republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl.
Trebanjski gasilci so lahko ponosni na svoje dosežke. Danes imajo v svojih vrstah 100 članov, med njimi so tudi ženske, najbolj pa so zadovoljni, ker imajo tudi pjonirsko desetino. Ta se je na vseh tekmovanjih doslej izredno dobro odrezala in je tudi temelj, na katerem sloni dejavnost društva. Toda, kot sta dejala Davorin Novak in Matija Sila, predsednik gasilskega društva in predsednik pripravljalnega odbora za proslavo, tudi brez težav niso. V društvu pogrešajo več izobraženih ljudi, zlasti tehnične inteligence. Medtem ko je v pobratenem gasilskem društvu v Veliki Gorici veliko inženirjev, se izobraženci iz Trebnjega ne zanimajo za sodelovanje z gasilci. Premalo je tudi kadra, častnikov in podčastnikov, vendar pa so gasilci kar dobro opremljeni in tudi izurjeni. To so lahko že večkrat dokazali. V zadnjem času sicer manjkrat, ker so veliko sil vložili v preventivo. Pomoč združenega dela se je pokazala, ko so nabavljali avtomobil, vendar bi potrebovali več moralne podpore družbenopolitičnih organizacij in skupnosti kot celote. Tudi gasilski dom. ki so ga zgradili pred 50 leti, je. že zdavnaj premajhen, toda vsi lepi nameni za gradnjo doma družbene samozaščite so, žal, zaradi omejitev padli v vodo. Toda gasilci, ki so bili vedno skromni, so pač sprejeli stvar tako, kot je.
Čeprav so zdaj gasilci zadovoljni s pomočjo, ki jo dobivajo ob jubileju, si žele, da bi se odnos do društva spremenil tudi ostale dni, ko ne praznujejo. Zdaj pa so večkrat osamljeni, pomembnejših zadolžitev v društvu pa noče nihče
. v	prevzeti.
Davorin Novak	J.	S.
Matija Sila
NAŠA ANKETA
Daleč je sinje morje
Ko bomo te dni po časopisih in na televiziji gledali posnetke z naših morskih plaž in bomo videli množice poči-tnicarjev, kako se gnetejo na njih. se bomo lahko vprašali, koliko naših ljudi med njimi uživa te lepote. Morje, sodobni simbol dopusta in počitnic, je za večino naših delovnih ljudi hudo slano: drago je bivanje ob njem in še z bencinom je treba vse leto varčevati, da ostane dovolj bonov za pot k soncu. Ko ljudje tehtajo z vse bolj prazno denarnico v rokah — zadnji galop ten jo je še dodatno olajšal—čemu se odreči, odrinejo počitnice na morju na poznejši čas in dajo prednost pomembnejšim izdatkom. Seveda je vprašljivo, alije to prav. Človek se mora vsaj enkrat v letu zares spočiti, če naj bo delaven in ustvarjalen preostali čas. Res pa je tudi. da se da dopust lepo izkoristiti tudi poceni in brez morja. Kai nraviio naši občani?
MARTIN KUHAR, dela v sevni-ški Jutranjki: ..Čisto preprosto, ni več tistega denarja, da bi si človek lahko z družino privoščil dopust kot nekdaj.
Kot planinec sem vedno rad zahajal v gore in letos se hom, če bo šlo vse po sreči, udeležil poti na Durmitor. Sicer pa, naj bo, kar bo, svoji vsakoletni turi na Triglav se ne bom odpovedal.
Za rekreacijo pa bom malo gobaril.”
JANKO HOČEVAR, trgovec pri KZ Ribnica: „Rad bi šel na morje in najbrž bom tudi šel, čeprav so v naši KZ in sploh v trgovini slabe plače. Na srečo še nisem poročen in mi je lažje prihraniti nekaj denarja za dopust. Del dopusta izkoristim tudi za smučanje pozimi, zelo rad namreč skačem s smučmi."
JOVANKA LIPOVEC, šivilja v kočevski Vezenini, mati dveh otrok:
„Naša družina letos ne bo videla morja. Dopust bomo preživeli v Mrko-njič gradu v Bosni, pri mojih starših.
Ker živijo tako daleč, jih lahko obiščemo le enkrat na leto, in to med dopustom. Pri njih bom preživljala svoj dopust, dokler bodo živeli. Saj se to spodobi že zaradi spoštovanja do njih.”
SLAVKO SKRBET, upokojenec iz Globokega: ..Dolgo je že tega, kar sem hodil na dopuste. Na morju sem bil nazadnje leta 1963, potem pa sem ■ imel vedno preplitev žep za kaj takega. Zdaj bi šel na Gorenjsko, vendar zaradi premajhnega regresa pri pokojninah ne morem. Po mojem prepričanju smo borci pri dopustih odrinjeni. Borčevska organizacija lahko 'omogoči dopust le redkim članom, čeprav bi se 10 dni počitka vsakomur prileglo.*’
JOŽE BUTKOVIČ, ekonom v brestaniški elektrarni: „Rad bi šel na oddih na morje ali v hribe, toda tega si ne morem privoščiti. Sem invalid i, kategorije in verjetno si bom moral ,sam plačati zdravljenje v zdravilišču; tako si pravega dopusta ne bom mogel privoščiti.”
VIDA ŠKOF, kmetica iz. Dragomlje vasi: ..Stara sem 60 let, pa še nikoli v življenju nisem bila na dopustu. Kmečke ženske imamo dopust le takrat, ko spimo. Na kmetiji ni dopusta; če bi hoteli kam iti, bi morali vse, kar je v hlevu peljati s seboj. Pa tudi če bi lahko šli na dopust, je danes to predrago. Kdo si ga še lahko privošči? Rada grem na izlet z društvom upokojencev. Tudi na morju sem že bila, ampak le za dan, dva.”
FRANC HENIGMAN, samostojni obrtnik iz Dolenjskih Toplic: „Vse kaže, da letos zame ne bo dopusta.
Lani sem bil z družino prvič v življenju na morju. Žena je dobila prostor za letovanje v Nerezinah. Prejšnja leta ni bilo ne časa ne denarja za dopust, ker smo gradili hišo. Tudi letos bom doma. Pri nas je v navadi, da gremo poleti na izlet na morje za kak dan ali dva, kaj več si, razen lanskega leta, nismo mogli nikdar privoščiti, letos še toliko težje, ker je vse tako drago.” ’
ZDENKO BEC, natakar iz Trebnjega: „Z dopusti nimam sreče. Nazadnje sem imel prvi dopust pred osmimi leti, ko sem bil zadnjič na morju. Letos sem dobil sina, kije seveda premajhen, da bi šli z njim na morje. In tako bomo tudi letos doma. Upam, da bom dopust preživel na morju prihodnje leto, če bo denarja dovolj in če cene ne bodo še bolj podivjale."
LOJZE FABJAN, referent za samoupravljanje v črnomaljskem "Ker cene skokovito naraščajo. si vse manj ljudi lahko privošči spodoben oddih, takšen, kakršnega si želijo in bi ga bili potrebni.
Pravi aktiven dopust je dandanes potreba, ne luksuz. Letos bom 10 dni preživel v prikolici v Biogradu, drugače pa na Kolpi. To bo moj drugi dopust v zadnjih letih. Sicer pa se za-■ vzemam za aktivni dopust s športnim udejstvovanjem. Sem nasprotnik lenarjenja in poležavanja."
Žetev pšenice je pred vrati
Kljub slabšemu pridelku bo potrebno odkupiti vse pogodbene količine
NOVO MESTO — Kot ocenjujejo na Dolenjskem, bo letos pridelek pšenice za približno petino slabši, kot je bil lani. Prav zato naj bi se kmalu začele priprave na žetev, zlasti na odkup, saj še zaradi tega ne bi smeli podreti odkupni načrti. V akcijo za čim večji odk'up morajo v kmetijskih zadrugah, krajevnih skupnostih, ob strani pa ne bi smeli stati tudi občinski izvršni sveti.
OBRAMBA DELUJE
LISC A — Protitočni radarski center na Lisci je v maju vodil osem akcij izstreljevanja raket v nevarne oblake, iz katerih bi se prav lahko usula toča. Samo v akciji okrog Kranja in Ljubljane so naenkrat izstrelili sto raket. Od sredine julija dalje v Meteorološke zavodu obljubljajo še obsežnejše vremenske napovedi za kmetovalce, kjer bo več govora tudi o nevarnosti pred morebitno točo.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOV6 MESTO — V ponedeljek je bila tržnica zelo dobro založena z zgodnjim sadjem in zelenjavo. Češnje so bile po 160 do 180 din kilogram, banane so še vedno po 250 din, jagode prodajajo po 200 din, prve breskve pa so na trgu in v trgovinah po 200 din. Tudi prvi stročji fižol po 200 dinje -kupcem dobrodošel, medtem ko se novi krompir po 130 din zdi ljudem še vedno predrag, da bi ga na veliko kupovali. Ponudba ssa-dikami paradižnika, paprike, zelja in cvetja je še vedno dobra, cene sadikam pa so se ob obilni ponudbi že precej znižale.
PONUDBA ZBIJA CENO PUJSKOM
SEVNICA — Na sobotnem sejmu je bila velika ponudba prašičkov, rejci so prignali celo nekaj več govedi kot običajno. Svinjerejcem očitno pohaja hrana. Cene šesttedenškim pujskom so bile že od 4.000 din dalje, kar je bilo precej ceneje kot- na prejšnjem sejmu.
o •	•	v	v
Sejm/sca
NOVO MESTO — Cena je bila, tako kot pretekli teden, za prašičke dokaj nizka, naprodaj pa je bilo malo živali. Tako so rejci pripeljali 49 pujskov, starih od 7 do 10 tednov, ter 200 prašičev, starih od 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo 114 živali, cena pa je bila za mlajše od 4.000 do 6.000 dinarjev, za starejše pa od 6.000 do 7.500 dinarjev.
BREŽICE — Na sobotnem sejmu prašičev je bilo od 370 živali, starih do tri mesece, prodanih 226, in sicer po 270 dinarjev kilogram žive teže.
Vzrokov za slabši pridelek je verjetno več, ostaja pa dejstvo, da so površine v družbenem sektorju manj prizadete kot v zasebnem. Zasebniki so sejali razmeroma pozno, ponekod tudi seme ni bilo najboljše. Zato bo’ potrebno v prihodnosti še bolj paziti nanjo. To velja tudi za koruzo, krompir in druge poljščine, kjer je bila gostota posevkov manjša kot sicer. Sicer pa je bilo v. ponedeljek na regijskem posvetu v Novem mestu o oceni posevkov in pripravah na žetev slišati večidel spodbudne novice. Setev je bila opravljena na vseh površinah. primanjkovalo ni ne gnojil ne
Zapuščeni hlevi zopet zaživeli
V. nekdanjih hlevih na Planini je prostora za 100 glav živine
PLANINA — Pred več kot poldrugim desetletjem je zadnja £ivina zapustila na Planini pod Mirno goro dva hleva črnomaljske kmetijske zadruge, v katerih je prostora za okrog 100 glav. Ves čas do danes so ostali prazni, ker se, tako pravijo v Kmetijski zadrugi. prireja ni splačala, ker so bila močna krmila predraga, osnovne hrane, torej silažne koruze, pa hribovitem predelu ni bilo moč pridelati dovolj.
Danes sta zapuščena hleva zarasle koprive, okna so brez žip, streha in ponekod tudi zid se podirata. Maloštevilni prebivalci Planine so povedali, da jim ta spomin na čase, ko je bilo v vasi še živahno, nikakor ni v čast. Hleve pa si ogledujejo tudi obiskovalci Mirne gore ter se zgražajo. V kmetijski zadrugi so povedali, da se tu-
h
NEKOČ JE BIL HLEV — V tako bednem stanju je del enega izmed dveh zapuščenih hlevov črnomaljske kmetijske zadruge na Planini.
di tem hlevom v prihodnje obetajo boljši časi. Ob usposabljanju hribovskih pašnikov na Gačah, Blatniku in Toplem vrhu in ustanavljanju pašnih skupnosti so začeli razmišljati tudi o usposobitvi pašnikov na Planini ter organiziranju pašne skupnosti, hkrati pa bi obnovili obstoječa hleva.
B. M.
Kmetijski nasveti
Dokler bo smrad, bo kruh
99
99'
..Dokler bo smrdelo, tako dolgo bomo imeli vsakdanji kruh!” Tako so svoj čas meščani zahodnonemškega Leverkusna komentirali obratovanje velikih Bayerjevih tovarn v tem mestu. Naš meščan ni vedno tako razumevajoč, kadar se pelje mimo travnika, po katerem kmet zliva gnojnico ali gnojevko. Pa vendar je v bistvu stvar ista in s tem se kaže sprijazniti.
_ Ob modernizaciji hlevov ter z uvajanjem rešetkastih stojišč ža živino se povečuje pomen tekočih organskih gnojil (pa četudi bolj smrdijo). Zato je potrebno bolj poznati njihove sestavine in značilnosti, da bo gnojenje uspešnejše. Gnojnica, denimo, skorajda nima fosforja in je v tem pogledu povsem drugačna od hlevskega gnoja. Nekaj vmesnega je gnojevka, ki združuje obe sestavini, seč in blato, ter ima zatodastnosti enega in drugega.
Za praktično gnojenje je koristno poznati nekatere okvirne številke o vsebnosti hranilnih snovi v posamezni vrsti organskega gnojila. V toni gnojevke je približno 2 kg fosforjevega oksida, v toni hlevskega gnoja pa 2,5 kg. Ker se računa, da daje na leto ena krava približno 15 ton gnojevke ali 10 ton hlevskega gnoja, ne bo težko računati gnojilnih obrokov. Dušika je v toni gnojevke ali gnoja 5 kg, kalija pa v toni gnojevke 7 kg, precej manj pa v gnoju. Po teh podatkih sodeč, je gnojevka bogatejše gnojilo kot hlevski gnoj, ki mu je seveda primešan še nastilj, vendar je treba pri vrednotenju upoštevati še ugoden vpliv hlevskega gnoja na humusno bilanco tal.
• Nadalje je pomembno, da poljedelec pozna, kako deluje posamezno organsko gnojilo in zakaj deluje tako. Gnojnica, kije izrazito kalijevo in dušično gnojilo, učinkuje podobno kot umetno gnojilo takoj in sorazmerno kratek čas. Gnojevka zaleže nekaj več, največ pa hlevski gnoj, ki se razkraja počasneje, zato pa dlje učinkuje, greje tla in izboljšuje strukturo ornice. Katerim kmetijskim rastlinam naj bi gnojili z organskimi gnojili — to pa ježe vprašanje, ki bi zahtevalo obširnejši sestavek. Le najpomembnejše: zagotovo so okopavine, za njimi pa travniki najhvaležnejši za uporabo organskih gnojil. In spet se lahko vrnemo k začetni misli o smradu v Leverkusnu...
Inž. M. L.
I
*
*
\
*
*
*
* ' * *
\
P
*
*
*
*
*
*
*
*
t
*
zaščitnih sredstev, tudi z rezervnimi deli so se nekako znašli.
Zato pa bo potrebno tem več dela vložiti v priprave na žetev. Zdaj je že znano, da bo pridelek pšenice na Dolenjskem za približno petino slabši kot sicer. Ker dolarjev za uvoz pšenice ne bo. prav tako pa bodo v jeseni in v prihodnjih letih setveni in odkupni plani že bolj napeti, bodo morali tudi
• Kmetje na Dolenjskem so~ letos podpisali pogodbe za naslednje količine pšenice: V KZ Krka za 1.500 ton, v KZ Črnomelj za 350 ton, v KZ Metlika za 305 ton in v KZ I rebnje za 500 ton. Pšenice bo v družbenem sektorju prek 1000 ton. Največje bodo pridelali v KZ Krka, in sicer 1100 ton. Kmetijsko gospodarstvo Dob 60 ton, KŠC Grm Novo mesto 50 ton, KZ Metlika 45 ton in KZ Trebnje 35 ton.
nti Dolenjskem izpolniti vse pogodbe-ty? obveznosti. Naloga je zahtevna. Zato sc je bodo morali poleg kmetijskih zadrug lotiti tudi v občinah. Do konca tega meseca naj bi bila opravlje-
IZTOCIL 50 LITROV VINA
KNLŽIJA — V času med 6. in 10. junijem je neznanec vlomil v vikend Jerneja Avbarja v Knežiji pri Gore-^ njem Karteljevem. Lastnik je bil ob 50 litrov rdečega vina, s čimer je oškodovan za okoli 5 tisočakov.
na ocena letošnje setve, služila naj bi prihodnjim načrtom in nalogam.
Ker je od dobrih priprav na žetev odvisen tudi odkup, naj bi že /daj začeli nabavljati vse potrebščine, izbrali naj bi najbolj primeren čas, sc' pogovorili s kombajnisti,določili cene za njihovo delo*in po potrebi izločili slabe stroje. Cena pšenice bo v kratkem /.nanu (okvirno je že zdaj. a / njo še ne smemo na dan), žilne orga- . ni/acije pa bodo za odkup nudile enake pogoje.kot doslej. Koruze* bo dovolj /a zamenjavo, menda tudi denarja, ki naj bi ga.zagotovile banke.
Zaradi boljšega izkoriščanja zemlje bo potrebno tudi letos sejati več krmilnih rastlin. Vse bolj zanimiva postaja tudi oljna ogrščica, /a katero nudi oljarna iz Slovenske Bistrice vrsto ugodnih pogojev, a doslej zanjo na Dolenjskem še ni bilo pretiranega zanimanja.
J. SIMČIČ
ARHIVSKA METLIŠKA ČRNINA
MLTLIKA — Kmalu bo v prodaji arhivska vrhunska metliška črnina, letnik 1979. Pogoj za arhivsko vino je, da od trgatve do prodaje mine najmanj tri leta, v metliškem primeru pa bo skoraj pet let. To bo prvo arhivsko vino ne samo iz Bele krajine, ampak iz posavskega vinogradniškega rajona sploh. Vsega bo v prodaji okoli 4.000 buteljk aiTiivske vrhunske metliške črnine, buteljka pa bo stala okoli 355 dinarjev. Prve količine drugega izjemnega vina iz metliške Vinske kleti (pozna trgatev laškega rizilinga lanskega letnika), ki so mu dali ime Kolednik, pa bodo na trgu že ta mesec. Vsega skupaj je okoli 10.000 buteljk tega vina, ki bo veljalo okoli 480 dinarjev.
Ne več na račun kmeta
Hriboviti svet sevniške občine v strahu
SEVNICA— Da je stalež divjadi še vedno previsok, obseg škode na kmetijskih kulturah pa prevelik, je pokazalo delegatsko vprašanje kmetov na seji zbora združenega dela. V občini je bilo zlasti z delom okrog družbenega dogovora, ki naj bi urejal ta vprašanja, storjeno precej, da bi bilo v bodoče bolje.
Slednje velja posebno za posavsko lovsko gojitveno območje. Lovci so dobili nad dvajset pripomb. V poročilu izvršnemu svetu na zadnji seji je bilo rečeno, da v bodoče število divjadi nebi smelo biti tolikšno, dabi le-ta lahko
SPET VRHUNSKA METLIŠKA ČRNINA
METLIKA — Okoli 5().(H)() litrov metliške črnine lanskega letnika si je pridobilo naziv vrhunskega vina, saj jo je komisija mariborskih strokovnjakov ocenila z 18,3 točke. To vino bo na trgu septembra, njegova cena pa bo okoli 174 dinarjev za buteljko. Doslej je metliški Vinski kleti uspelo vsako drugo leto proizvesti vrhunsko metliško črnino, lani pa so temu vinu le štiri desetinke točke manjkale do naziva vrhunsko vino.
delala večjo gospodarsko škodo v kmetijstvu in gozdarstvu. Lovci bodo morali temu prilagoditi svoje načrte odstrela.
Kot nezakonita je bila ocenjena pobuda lovcev, da bi jim odstopili zemljišča za pridelovanje kultur, s katerimi bi krmili divjad. Takšna zemljišča lahko dobijo v zakup, če se zanje ne bodo zanimali kmetje, ki imajo pri zakupu prednost.
V bodočem koordinacijskem odboru, ki bo obravnaval vsa ta vprašanja, lovci ne bodo imeli večine, kot je obstajala bojazen ob prvotnem predlogu. Zelene bratovščine bo v tem telesu po usklajenem predlogu največ ena tratji-na. Pomembno je. da bodo vsi uporabniki prostora v polletnem roku dobili še -ostale akte. predsvsem sporazum o poravnavanju odškodnin.
A. Ž.
EN
HRIBČEK BOM
! KUPIL-
►
►
►
’ Ureja- Tit Doberšek ►
: Resnica o vinu
| l ak je naslov članka v Delu 17. , maja. v katerem je govor o novih ' cenah vina. Iz lega članka povze-| mam nekatere misli.
| Velike zaloge neprodanega vina
. Na jugoslovanskem vinskem
■ tržišču znašajo te zaloge 2,5 mi-. lijona hektolitrov vina. Slovenski
■ vinogradniki to občutimo ob veli-[ ki ponudbi vin iz drugih republik. . Naša trgovska mreža, zlasti samo-
■ postrežne trgovine, je preplavljena , s cenenimi vini z‘fuga. Slovenskih 1 vin v trgovski mreži na policah ' skoraj ni ali so le v manjši količini.
I udi v gostinstvu cenena južna vina počasi izpodrivajo slovenska.
, Najbolj prizadet je v lem pogledu dolenjski cviček, katerega (razen ' majhnih izjem) v trgovinah tako
SLABA LETINA ZA GROZDJE
METLIKA — Zaradi neugodnega vremena bo letošnja letina grozdja tako po kakovosti kot po količini podpovprečna. Vegetacija trte kasni za kakšnih 14 dni in ni videti, da bi grozdje lahko normalno dozorelo. Tako letos gotovo ne bo vprašanje, kam jeseni z grozdjem. Skratka: za vinogradnike in vinarje žalostno leto.
rekoč ni. Strogi republiški predpisi o točenju ncustcklcničcnih vin pa so dolenjski cviček izrinili iz gostinskih lokalov Gorenjske, revirjev. predela Ribnice in Kočevja ter ljubljanskega območja, kjer so pred vojno in še pred leti imeli skoraj vsi gostilničarji na voljo pristni dolenjski cviček. Tu je dolenjski cviček izpodrinilo ceneno južno vino, za kar nosi krivdo poleg zakonodaje tudi preveč za dobičkom hrepeneča vinska trgovina.
Cene grozdja so prenizke
Vedno večji je razkorak med stroški pridelovanja in prodajno ceno grozdja. Da je cena grozdja prenizka, je dokaz ta, daje bila cena kilograma grozdja v letu 1978 enaka kilogramu kruha, sedaj pa je to razmerje I : 2. Slaba organiziranost odkupa grozdja v središču dolenjskih vinogradov in še nizka odkupna cena grozdja so vzrok, da se dolenjski vinogradnik zel6
težko odloči za prodajo grozdja. Raje grozdje sam predela v vino, ker pričakuje, da bo za prodano vino več iztržil. Pred vojno so glede .tega priskočile vinogradnikom na pomoč takratne kletarske zadruge in jih la ko -ščitile pred brezobzirnimi zasebnimi prekupčevalci. Sedaj pa vinogradnikom v teni pogledu nihče ne pomaga. saj drližbene kleti odklanjajo nakup vina.
Povečanje cen za cviček je malenkostno
Sedanje povečanje drobnopro-danjih cen vina • v Sloveniji je dogovorjeno na 26,5% povečanja v povprečju. Od tega se je cena kakovostnega vina z. zaščitno znamko povečala za 51'/», cena namiznega vina z geografskim poreklom pa le za 15';. Ker slovenska vinarska zakonodaja uvršča cviček le med namizna vina z geografskim poreklom, je tu zopet prizadet našlcviček.
Dolenjski vinogradniki bi bili zadovoljni tudi s seda njo ceno cvička (60 din liter), če bi pristojne organizacije.in gostinstvo vino od vinogradnikov odkupili. Ob povečanju življenjskih stroškov bi ta-' ko cviček kot del prehrane pripomogel k ublažitvi sedanjih težkih časov in časov, ki sp.pred nami.
Vinogradnikom nihče ne pomaga
Vinogradniki pričakujemo pomoč ne samo gospodarskih, temveč tudi družbenih organizacij. Sedanje težko stanje dolenjskih vinogradnikov je možno popraviti tudi s popravki republiške vinarske zakonodaje v točkah, ki onemogočajo vnovčevanjccvička. Vodilni gospodarstveniki in politiki so doslej tej problematiki posvečali premalo pozornosti, sklepi so bili sprejeti brez sodelovanja vinogradnikov.
Zaradi neurejenega tržišča in neurejenega odkupa pridelka naših vinskih gričev, vinogradniki izgubljajo veselje do dela. Marsikateri vinogradnik mi pravi, da nič ne pomagajo še tako dobri strokovni nasveti glede pridelovanja vina. ko pa pridelka ni mogoče prodati. To vodi k nazadovanju dobro vpeljanega pridelovanja cvička, kar bo brez dvoma v škodo gospodarskemu razvoju naših krajev.
T. DOBERŠEK
Pojasnilo kmetom o možnosti izbire zavarovalnih osnov
Uradna seznanitev s sklepi skupščine skupnosti po- kojninskega in invalidskega zavarovanja
Skupčina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je 30. maja 1984 sprejela nekatere spremembe, ki zadevajo način izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov ter osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zavarovance — kmete in člane njihovih gospodarstev, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek, in sicer:
L Zavarovanci iz 10. in 11. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki sc jim ne ugotavlja psebni dohodek, se v letu 1984 lahko zavarujejo največ po osnovi.
Divjadi odločno preveč
 S tem soglašajo kmetijci in gozdarji
KOČEVJL — Na območju Zveze lovskih družin Kočevje ter gojitvenih lovišč Medved in Snežnik je v zadnjih petih letih padlo 111 medvedov in 896 divjih prašičev, odstrel in ocenjene izgube (zaradi hudih zim itd.) pa so znašale pri jelenjadi 7.997 živali (od tega 10 odst. izgub), pri srnjadi pa 6.115 živali (15 odst. izgub).
Z odstrelom je bilo pridobljenih preko 450.(8)0 kg mesa jelenjadi. 68.583 kg mesa srnjadi iti 67.434 kg mesa divjih prašičev. Izkupiček za prodano divjačino je znašal skupno preko 88,5 milijonov dinarjev, škode, povzročene od divjadi, pa je bilo izplačane skupaj 8.362.226 din.
O poročilu o lovstvu je razpravljal pred kratkim tudi zbor združenega dela občinske skupščine Kočevje. Zanimivo pa je, da so v razpravi sodelovali le predstavniki Združenega KGP (kmetijstva, gozdarstva in lovstva) in vsi so v načelu ugotovili, da je stalež divjadi prevelik.
Inž. Jože Andoljsch je opozoril, da ni uresničen dogovor izpred petih let, po katerem naj bi zmanjšali stalež divjadi. predvsem jelenov in divjih prašičev, ki delajo na kmetijskih površinah največ škode. Divjadi je danes celo več. Skoda po divjadi na travnikih se ne ocenjuje, na drugih kmetijskih površinah pa je škoda preskromno ocenjena in kmet ne dobi zadovoljivega nadomestila, zato je položaj kmetov vedno težji. Lovstvo pa je rekreativna panoga, ki ne prinaša posei> nega dohodka, zalo je nujno stalež divjadi zmanjšati na znosno raven.
Inž. Tone Prelesnik je poudaril, da tudi gozdarji niso zadovoljni s prikazanim staležem divjadi, ker je prenizko ocenjen. Zaradi preštevilne rastlinojede divjadi so ogrožene avtohtone drevesne vrste oz. njihova naravna obnova. Zahteval je. paj o lovstvu odgovorneje razpravljajo in odločajo pristojni organi in naj tega ne prepuščamo le lovcem.	j	pr ] VIC'
določeni v višini 25% najvišje pokojninske osnove (6. zavarovalni razred — vletu 1984je neto osnova 14.150,72 z letno obremenitvijo 32.994 din). Ta omejitev ne velja za tiste kmete, ki so bili pred 1. 7. 1983 zavarovani v pokojninskem in invalidskem zavarovanju na podlagi pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja združenih kmetov (prejšnje prostovoljno t. i. »kooperantsko zavarovanje").
2. Zavarovanci, ki v letu 1984 še niso izbrali zavarovalne osnove, si lahko izberejo zavarovalno osnovo za čas od I. L 1984 dalje tako, da svojo odločitev čimprej javijo pristojni občinski zdravstveni skupnosti (drugi kmetje) oziroma organizaciji združenih kmetov, ki bo vložila prijavo spremembe v zavarovanje za združenega kmeta.
3. Zavarovanci — kmetje, ki so se v letu 1984 že zavarovali po osnovi, višji od 25% najvišje pokojninske osnove, bodo po uradni dolžnosti razvrščeni v 6. zavarovalni razred s tem, da sc jim bodo obračunani in plačani prispevki po že izbrani višji osnovi upoštevali pri nadaljnjih plačilih za leto 1984. l isti zavarovanci, ki se z uvrstitvijo v 6. zavarovalni razred ne bi strinjali, lahko svojo odločitev za morebitno izbiro drugačne zavarovalne osnove sporočijo pristojni občinski zdravstveni skupnosti oziroma organizaciji združenih kmetov.
4. Zavarovanci — kmetje, ki so si na podlagi določbe 153. člena zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju že izbrali zavarovanje (bivši zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov, stari nad 60 let), se lahko ponovno opredelijo za nadaljevanje starostnega zavarovanja kmetov ali pa se zavarujejo po 10. oziroma II. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zaravoranju.
5. Rok za izbiro zavarovanja ali osnove je 30. 9. 1984.
ČEBELARSKA
RAZSTAVA
SENOVO — Čebelarsko društvo Senovo-Brestanica prireja ob 50-letnici društva proslavo v sodelovanju s čebelarsko zvezo Krško, godbo na pihala, pevci in recitatorji. V nedeljo ob 14. uri bodo na Senovem (Kladje) razvili prapor in odprli čebelnjak z učnim prostorom. Pripravili so tudi zAnimivo čebelarsko razstavo. Ob 16. uri bo tekmovanje mladih čebelarjev. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel ansambel VIS Kristal.
Vabljiv med
Razmah čebelarjenja, a bolj za lastno rabo
KOČEVJE — Čebelarske organizacije na Kočevskem imajo dolgo tradicijo, saj je že pred zadnjo svetovno vojno delovalo več podružnic. Prva je bila ustanovljena pred 65 leti. Čebelarsko društvo Kočevje pa je doseglo zavidljiv napredek v zadnjih 25 letih.
Članstvo se je v četrt stoletja podvojilo, tako zdaj 140 članov čebelari v 2.700 panjih. Pridelajo 15 do 30 ton medu za prodajo, ki ga odkupi Medex. Med, ki ga pridelajo na Kočevskem in Gorskem Kotaru. je zelo cenjen na zahodnem trgu in gre dobro v prodajo.
Razveseljivo je, da se za čebelarjenje odloča vse več ljudi, med njimi tudi mladi, vendar pa zvečine čebelarijo z. manjšim številom panjev ter ne ustvarijo tržnih presežkov. Poklicnih čebelarjev je zelo malo. čeprav so za razmah čebelarstva še lepe možnosti. Po Kočevskem je gozdno medenje izkoriščeno le 20-odstotno.
J. GRABRIJAN Kbčevje
ja 1984
DOLENJSKI LIST
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NlkŠIH OBČIN
Ne gre za pomoto
Kmetje dobivajo položnice z večjimi zneski
NOVO MESTO — V prvem hipu bo morda kdo ob sapo, ko bo zagledal dokaj visoke številke na položnicah, ki jih za plačilo 111. akontacije s poračunom za prvi dve dobivajo v kmečkih družinah, toda vse to je posledica nove zakonodaje, ki velja od 1. januarja za vso republiko.
Davek iz kmetijstva se povečuje, ker je bil katastrski dohodek poprej neizpremenjen od leta 1978, povečan za 4,16-krat, obenem pa so uskladili tudi stopnje za interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Ker pa so zavezanci kmečkega davka dobili položnice za I. in II. akontacijo po lanskih odmerah, bodo s III. akontacijo tudi doplačali za prvi dve. Z odmerno odiočbo, ki jo bodo kmetje dobili v septembru, pa bodo priznane vse možne davčje olajšave in jih bodo upoštevali pri plačilu IV. akontacije.
V zvezi s tem bodo čisti kmetje plačali enkrat več prispevka za zdravstveno zavarovanje, kot je znašala II. akontacija za leto 1984. Zavezanci, ki niso kmetijsko zavarovani (nektne-tje), plačajo trikrat več prispevka za zdravstveno zaravoranje, kot je znašala H. letošnja akontacija, kdor pa v letošnjem letu še ni dobil položnice za plačilo dveh akontacij, bo tokrat plačal dvakrat več, kot je znašala njegova odmera davka in prispevka iz kmetijstva v lanskem letu.
Prav tako naj v kmečkih družinah upoštevajo novosti iz pokojninskega zavarovanja, saj je lani nova zakonodaja glede tega izenačila delavca in kmeta. V novomeški občini je bilo doslej čez 1000 prijav za pokojninsko zavarovanje, vsak pa seje sam odločil, po kakšni osnovi bo plačeval prispevek in glede na to dobival pokojnino. Zdaj tudi za novo pokojninsko zavarovanje, veljavno od 1. januarja letos, dobivajo položnice za plačilo prispevka. V nekaterih družinah bodo zneski visoki, zlasti če so zavarovali več oseb. Ob III. akontaciji bo tudi v tem primeru opravljen poračun' za prvi dve akontaciji, zaračunani še po lanskih osnovah.
R. B.
ODKRITJE OBELEŽJA PRI ČEŠČI VASI
PREČNA — V počastitev krajevnega praznika Prečna, ki ga slavijo 22. junija, bo 23. junija ob 16. uri ob gozdu pri Češči vasi odkritje spominskega obeležja 19 padlim borcem 3. čete 2. bataljona Krškega odreda in 7 padlim domačinom iz Češče vasi. Odkritje bo v spomin na tragični dogodek 16. junija 1941, ko so partizanske borce v zasedi pričakali belogardisti. Odkritja se bodo udeležile mladinske pohodne enote iz te in sosednjih krajevnih skupnosti, vabljeni pa so tudi svojci padlih, borci in aktivisti ter krajani.
SREČANJE
INVALIDOV
DOLENJSKE TOPLICE — Več kot 500 invalidov iz Črnomlja. Novega mesta, Trebnjega. Kočevja, Ribnica in Itasa iz Kočevja se bo v nedeljo, 16. junija, ob 10. uri zbralo v Dolenjskih Toplicah na 1. srečanju invalidov Dolenjske. Pokrovitelj srečanja bo kolektiv tovarne zdravil „Krka".
NOVO VODSTVO KS PODZEMELJ
PODZEMELJ — Pred kratkim so v krajevni skupnosti Podzemelj izvolili novo vodstvo, predsednik skupščine krajevne skupnosti je postal Franc Selič. predsednik sveta KS pa Branko Jurajevčič. Krajani pričakujejo od novega vodstva, da bo odlično pripomoglo, da sc bodo dokaj skaljeni odnosi v krajevni skupnosti uredili.
S staro ceno bi zabredli v izgubo
V Domu starejših občanov za 23 odst. dra-______________žje___________
NOVO MESTO — V novomeškem Domu za starejše občane v Šmihelu si na vse načine prizadevajo varčno poslovati, da ne bi bili stroški preveliki. Tako je njihova oskrbna cena znatno nižja kot marsikje v Sloveniji. Ker pa je zadnje mesece vse dražje, so prisiljeni povišati ceno oskrbnega dne. To so na sestanku svojim oskrbovancem tudi razložili, zato niti ni godrnjanja nad pričakovano podražitvijo.
Računajo, da bodo letošnje poprečne cene oskrbnega dne za 23 odst. višje od poprečnih lanskih, S tem da tolikšne podražitve ne nameravajo uveljaviti v enem zamahu, ampak postopoma. V domu je trenutno 230 oskrbovancev, medtem ko je 76 zaposlenih. Lani odprti prizidek za bolne oskrbovance je vselej do zadnjega kotička zaseden, v starem delu stavbe pa se je po dveh letih prvič zgodilo, da nimajo zasedenih prav vseh postelj. Tako lahko v nujnih primerih oskrbovanca sprejmejo takoj in to tudi zagotavlja normalno poslovanje. Ze jeseni pa znova računajo na naval, ker je pred zimo vselej znatno-več interesa ostarelih za domsko oskrbo.
V domu, kjer imajo oskrbovanci stalno na voljo bife, frizerja, pe-dikerja, rekreacijo, so zadnje čase popestrili tudi kulturno življenje z likovnimi razstavami v jedilnici. Občasni nastopi kulturnih skupin pa so že tako ustaljena praksa. V domu izdajajo tudi lastno glasilo. Obiski so v tem domu dovoljeni ob vsakem času, kar vse spada k prizadevanjem, da bi se oskrbovanci počutili čimbolj sproščene.
R. B.
P*!
Jj
Ostre kritike na prave naslove!
S posvetovanja predsednikov krajevnih konferenc SZDL novomeške občine
NOVO MESTO — Predsedniki krajevnih konferenc SZDL iz celotne novomeške občine so bili na posvetu 7. junija zelo kritični do napak, ki so vsakomur na očeh. Razpravljali so o položaju gospodarstva, o sanaciji v 1MV ter o letošnji akciji NNNP.
TEKMOVANJE OBKOLPSKIH ZRVS
METLIKA — Prejšnjo nedeljo je bilo v Dugi Resi tradicionalno tekmovanje ekip Zveze rezervnih vojaških starešin štirih obkolpskih občin: Metlika, Črnomelj, Ozalj in Duga Resa. Pomerili so se v orientacijskem pohodu, streljanju s pištolo, šahu, kegljanju in malem nogometu. Največ uspeha so imele ekipe Duge Rese. Drugo leto bo to tekmovanje v Črnomlju.
Seznaniti vodstva SZDL s sedanjim položajem gospodarstva, od katerega je odvisen celoten napredek tako v interesnih kot v krajevnih skupnostih, ter pojasnjevanje novih stabilizacijskih ukrepov je bil glavni namen ses-
MOZNOST: ODKUP STANOVANJ
NOVO MESTO — V novomeški občini je 90 solidarnostnih stanovanj zasedenih s strankami, ki bi se morale že davno izseliti, za nekatere teh stanovalcev pa so delovne organizacije 1MV, Labod, Iskra, Novoteks in druge dale izjavo, da bodo stanovanjske probleme teh delavcev najprej reševali. Vsa leta doslej glede te problematike ni bilo pred sodiščem rešenih veliko sporov, v bodoče pa bodo skušali na osnovi poprejšnjih dogovorov z delovnimi organizacijami priti do končnih rešitev. Skušali se bodo dogovoriti tako, naj bi delovne organizacije, ki svojim delavcem v solidarnostnih stanovanjih ne morejo nuditi drugih stanovanj, ta stanovanja odkupila. Problemi pa nastajajo zlasti v primerih, ko stranka v solidarnostnem stanovanju nj več zaposlena v tisti delovni organizaciji, ki ie zanjo dala poroštveno izjavo o izpraznitvi stanovanja.
SREČANJE • VETERANOV MDB
LJUBLJANA — V tukajšnjem rekreacijskem centru Ježica bo v soboto, 16. junija, ob 9. uri dopoldne že 3. srečanje brigadirjev veteranov mladinskih delovnih brigad iz let od 1945 do 1965. Kot poseben aktiv so se organizirali brigadirji veterani iz Ljubljane in bližnje okolice, na srečanje pa so vabljeni vsi, ki so delali v omenjenem obdobju kot brigadirji. Na srečanju bodo poskusili izpopolniti seznam, ki že zdaj obsega okoli 1.500 imen. Za kulturni program bodo poskrbeli učenci OS Karel Destovnik — Kajuh iz Ljubljane, za ples pa bo igral kvintet JLA.
Nasveti so dobrodošli
V zadnjem letu se je predzakonskega svetovanja v Novem mestu udeležilo nad 1000 občanov
NOVO MESTO — Zakonska svetovalnica, ki posluje v okviru Centra za socialno delo v Novem mestu, seje v kratkem času obstoja uveljavila. Samo v letu 1983 jo je obiskalo 1009 kandidatov za poroko, ki so v razgovoru s socialnimi delavkami in psihologom dobili potrebne informacije, širšega predzakonskega svetovanja pa se je nato udeležilo še 418 partnerjev ali 41 odst. vseh kandidatov.
Spoznanje o zakonskem in družinskem življenju s pravno-socialnega. psihološkega in zdravstvenega vidika so jini posredovali zdravnik, psiholog in socialni' delavec. Širši svetovalni program je bil tako organiziran 12-krat. povprečno pa je bilo v skupini 35 bodočih zakoncev.
Zakonska svetovalnica, ki je sicer med ljudmi še vedno tnanj znana ustanova, je razen tega opravljala vrsto drugih nalog. Tako so obravnavali 18 mladoletnic, ki so želele skleniti zakonsko zvezo, evidentirali so 8 izve-nzakonskih skupnosti, izvedli 80 spravnih poizkusov v postopku za razvezo zakonov, posredovali pa so sodišču tudi 56 mnenj glede dodelitve otrok ob razvezi.
, Svetovanje zakoncema pri urejanju medsebojnih odnosov v družini in okolju pa je bilo izvedeno v 63 primerih. Zakonska svetovalnica dela sicer v neustreznih in pretesnih prostorih, kljub temu pa uspešno uresničuje svoj program.
R. B.
Večji davki, večje olajšave
Ob valorizaciji katastrskega dohodka — Večja bremena za nekmete — Davek iz kmetijske dejavnosti prinese v občinski proračun manj kot 5 odst.
METLIKA — Pri odmeri davka iz kmetijske dejavnosti je metliška uprava za drtižbene prihodke v zamudi, in to zaradi pozne valorizacije katastrskega dohodka. »Valorizacijski količnik katastrskega dohodka v metliški občini je 4,36, vendar se obremenitve iz kmetijstva ne povečujejo za toliko, ker so znižali prispevne stopnje za interesne skupnosti, za katere je osnova katastrski dohodek,” je povedal direktor uprave za družbene prihodke Martin Stubljar.
namo. da bodo prispevne stopnje za interesne skupnosti ostale na letošnji ravni," pravi Štubljar.
Te obremenitve so brez olajšav, ki pa lahko pri odmeri davka znašajo do 100 odst., vendar je treba vedeti, da pri čistih kmetih predstavlja davek okoli tretjino vseh obveznosti, pri nekmetih pa okoli 65 odst. Do olajšav pa so upravičeni kmetje in nekmetje, in to za pogodbeno proizvodnjo in za v laganje sredstev v objekte in opremo (silosi, gospodarska poslopja, kmetijska mehanizacija). Olajšava pri odmeri davka znaša, kot rečeno, od 50 do 100 odst. za dobo dveh do štirih let.
Tako so sc obveznosti za čiste kmete v resnici povečale še za enkrat (sem ni vštet prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov), pri tako imenovanih polpro-letarcih, ki niso pokojninsko in zdravstveno zavarovni kot kmetje, pa za okoli dvainpolkral. Čisti kmet je lani pri starem katastrskem dohodku 10.000 dinarjev plačal brez starostnega zavarovanja okoli 4.500 dinarjev obveznosti, letos pa bo ta znesek okoli sedem tisočakov. Nekmet je pri enakem katastrskem dohodku plačal lani okoli 3.500 dinarjev prispevkov, letos pa jih bo približno devet tisočakov. kaj pa drugo leto? „Mi raču-
odvisno od vrednosti vloženih sredstev.
Po lanskih podatkih je v metliški občini 450 gospodinjstev čistih kmetov. ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani kot kmetje, okoli 1.500 pa je nekmetov, ki so zavarovani iz delovnega razmerja. Vendar še ne morejo povedati, koliko bo metliška občina dobila več denarja na račun višjih katastrskih dohodkov, ker še ne vedo, kakšne bodo olajšave in koliko jih bo. računajo pa, da bo tega kakšnih 50 do 80 odst. več kot v lanskem letu. Vsekakor tu ne gre za velike denarje. kajti v strukturi občinskega proračuna predstavlja davek iz kmetijske dejavnosti manj kot 5 odst. Letošnji proračun bo znašal okoli 75 milijonov dinarjev, iz davka iz kmetijske dejavnosti pa načrtujejo okoli 3.5 milijona dinarjev, lani pa je bilo približno milijon dinarjev manj.
A. B.
tanka. Jože Suhadolnik, predsednik izvršnega sveta novomeške občinske skupščine, je brez olepšav predstavil trenutno stanje, nato pa je odgovarja! na številna zastavljena vprašanja.
Ko je tekla beseda o uresničevanju sanacijskega programa v IMV in prizadevanjih, da bi ta največja delovna organizacija v občini s 4.500 zaposlenimi dobila jasno vizijo prihodnosti, so poudarili, da je preko SZDL potrebno ljudem vse to pojasnjevati. Mnogi namreč iz nevednosti
KADROVSKE NOVICE
Miloš Šuštar, dipl. pravnik iz Novega mesta, je bil imenovan za sekretarja izvršnega sveta novomeške občinske skupščine, ker je prejšnja sekretarka Marina Terček prevzela drugo dolžnost.
Franček Smerdu, dipl. psiholog iz Novega mesta, je bil imenovan za vodjo strokovne službe interesne skupnosti za zaposlovanje, ko se je Lado Saje zaradi rahlega zdravja upokojil.
Dušan Jarc, doslej profesionalni član izvršnega sveta, odgovoren za krajevne skupnosti, je postal direktor tozda Trgovina Novoteks.
Marija Dravinec je postala vodja strokovne službe SPIS in je na tem mestu zamenjala Slavka Kr-žena.
Mihael Hrovatič, dipl. ekonomist iz Novega mesta, je postal direktor Zavoda za prostorsko plajiiranje, medtem ko je prejšnji direktor dipl. inž^ Zmago Novak odšel nazaj v Novoles.
Marjana Kladnik-Šetina, dipl. psihologinja, je bila izvoljena za direktorico Vzgojnovarstvenega zavoda Novo mesto, ker seje bivša dolgoletna direktorica Kristina Plut upokojila.
TELEVIZIJSKI NOVINARJI V METLIKI
METLIKA — Prejšnji ponedeljek in torek je bila v Metliki spomladanska konferenca televizijskih dopisnikov in urednikov programov TV, ki se je je udeležilo okoli 40 dopisnikov in urednikov. Konferenca je bila na Veselici, udeleženci so si ogledali Beti in Vinsko klet in se seznanili z gospodarskim in političnim razvojem občine.
RAZSTAVA OTROŠKIH RISB
METLIKA — V fietek, 15. junija, bodo popoldne ob 16. uri odprli v razstavnem prostoru Belokranjskega muzeja razstavo otroških risb. ki sojih otroci metliškega vrtca ustvarili v preteklih mesecih.
DOVOLJ DELA ZA DAVKARJE
METLIKA — Na metliški upravi za družbene prihodke je zaposlenih 11 ljudi. Za redno delo to število še nekako zadošča, v konicah pa, pravijo na upravi, jih je premalo, zato se nekatera dela nekoliko zavlečejo. Zato razmišljajo, da bi okrepili inšpekcijsko službo, zlasti listi del, ki skrbi za kontrolo dela. preprečevanje šušmars-tva. ugotavljanje izvora premoženja. Po dejanskem dohodku imajov metliški občini registriranih 380obrtnikov, 70 je pavšalistov, skoraj 2.000 kmetijskih zavarovancev, okoli 300 zavezancev davka na premoženje, potem so tu še prometni davek, davek od prodaje, dediščine itd.
OSREDNJA PROSLAVA RDEČEGA KRIŽA V GRADCU
GRADAC — V Gradcu je vse pripravljeno za osrednjo republiško proslavo ob 40-letnici oživitve dela Rdečega križa Slovenije, ki bo v nedeljo, 17. junija, v tem belokranjskem kraju. Slavnostni govornik bo Franc Šetinc, na slovesnosti bodo podelili priznanja RK, v kulturnem domu bodo odprli muzejsko zbirko Rdečega križa Slovenije, v gradu pa regijsko skladišče. Kulturni program pripravljajo osnovna šola Podzemelj, KUD Oton Župančič iz Gradca in mladinska folklorna skupina „lvan Navratil” iz Metlike. Dan pred proslavo, v soboto, bo v Novem mestu republiško tekmovanje ekip prve pomoči.
in samo na osnovi neodgovornih dejanj posameznikov iz tako številnega kolektiva v črni luči gledajo ves IMV.
V nekajurni razpravi so predsedniki krajevnih konferenc SZDL navajali vrsto krliičnih zadev, na katere kljub pomanjkanju denarja ne bi smeli pozabiti. Po njihovem mnenju bi morali v mestu poskrbeti predvsem za normalno delovanje čistilne naprave, prav povsod pa za večjo skrb in boljše delo z. mladimi v prostepi času.
Predsedniki so opozarjali na nemogoče razmere Solnikov, češ da lahko slabo plačan prosvetni delavec naredi nepopravljivo škodo na mladi generaciji, navajali pa so tudi primere izrazito nestabilizacijskega obnašanja posameznikov iz Elektra, Komunale, Vodovoda, PTT in podobnih delovnih organizacij s terensko službo. Dotaknili so se še problematike oskrbe in mestne tržnice, obenem pa samokritično ugotovili, da SZDL kot frontna organizacija na terenu ne zajema množic, ampak v njej aktivno dela le kakih 10 do 15 krajanov.	\
Odlično in kritično razpravo naj hi SZDL preko delegatov prenesla v sku-' pščine interesnih skupnosti, kjer naj bj poslej aktivneje obelodanjali neodgovorno delo izvajalcev. S tako usmeritvijo je bil stabilizacijski del posveta končan, nadaljevali pa so ga s pripravami na letošnje akcije in dejavnosti v okviru programa NNNP.
R. BAČER
Zadovoljen z delom in plačo
Franc Stojnič že 28 let cestar na gorjanski cesti — Doma še delo na kmetiji
JUGORJE — Prej, ko je bila cesta čez Gorjance še makadamska. je blizu 15 kilometrov belokranjskega dela te ceste od Valite do polovice mostu čez Kolpo skrbelo pet cestarjev, zadnjih enaindvajset let, kar je dobila ta cesta asfaltno prevleko, pa je za vse delo en sam. Franc Stojnic z Jugorja. „Prej sem imel na skrbi tri kilometre ceste od Dol do Suhorja, pa je bilo težje delo kot sedaj, ko sem za vse sam, a je asfalt. Je pa zadnjih 20 let promet na tej cesti zelo gost in mora biti' človek izredno previden, da ga kakšen avto ne .odnese’ še posebno je nevarno pri prehitevanju," pravi Stojnič, „zato mora biti človek ne samo previden, ampak tudi trezen." Stojnič pravi, da še nikoli v življenju ni bil pijan, zadnja tri leta pa alkohola ^loh ne pokusi.
»Dela pa na taki cesti nikoli ne zmanjka: čistim cestišče, jarke, poravnavam prometne znake, kosim travo ob cesti, sekam grmovje in še se kaj najde." Stojniču teče že 28. leto dela na tej cesti. ..Vseskozi sem pri novomeškem Cestnem podjetju, in če bo vse po sreči, bom tu dočakal tudi
Franc Stojnič: »Če bo vse po sreči, si bom pokojnino zaslužil le z delom na gorjanski cesti.”
pokoj. S plačo sem pa tudi zadovoljen, skupaj z dodatkom za malico in terenskim dobim tudi milijon sedemsto. Ni kaj, v redu... Delo si določam sam, nikoli mi še nihče ni rekel: to in to moraš narediti. Jaz sam najbolje vem. kaj je treba naredili in nihče, se še ni pritoževal, da slabo delam."
Po vsakdanjem težkem delu na cesti čaka Stojniča doma na Suhorju Se delo na kmetiji. »Kmetija sicer ni velika, vsega skupaj dobre 4 ha, od tega le slab hektar in pol orne zemlje. A če človek hoče. da je vse vzorno obdelano, je tudi s lem dosti dela. Sedaj sva doma ostala le z 12-lctno hčerko, žena mi je pred kratkim umrla, sinje pri vojakih, ena hči že poročena, pa je kljub temu vse obdelano, štiri glave živine so v hlevu, dva prašiča redim."
Stojnič. delaven in skromen, je v teh letih, kar je v službi, kmetijo dobro opremil in si je poleg tega zgradil novo hišo. »Tik pred vselitvijo je. Počasi je šlo, 12 let smo gradili, zgr.adili pa le."
Novomeška kronika
OBNOVLJENO KUŽNO ZNAMENJE — Krajani Mestnih njiv so s pomočjo spomeniškega varstva obnovili staro kužno znamenje, ki je bilo svojčas s tega naselja tudi kažipot proti Trški gori. Povsem razpadajoče znamenje, zaraščeno z grmovjem, so povsem obnovili, tako da je z okolico vred spet krajini v okras.
STRAH PRED PARADIŽNIKOM POJENJUJE — Ob vesteh v dnevnem časopisju, da so prvi paradižniki gojeni s pomočjo strupenih snovi, je,strah tudi na novomeški tržnici za več dni zavrl prodajo teh sadežev. Cena je zdrknila že na 140 din za kilogram, zadnje dni pa gre paradižnik spet kar dobro v promet. Prodajalci zagotavljajo, da je paradižnik zorel normalno, brez. etrela.
BO POTREBNA PRVA ŽRTEV? — V Ločni, tik za najbolj ostrim cestnim ovinkom, so ob komunalnih delih podrli cestno ograjo, tako da je zelo nevaren pas ceste nezavarovan. Ob malo naglejši vožnji kaj lahko koga zanese s ceste in čez prepad naravnost v Krko.
Ena gospa je rekla, daje sramota, da je v novomeški občini ob več tisoč mladih prijavljenih za zvezno brigadirsko akcijo v Zaječaru, ki se bo vsak čas začela, samo 9...
V času od 31. maja do 6, junija so v novomeški porodnišnici rodile: Marta Simončič iz Šentjerneja — Lucijo, Branka Tasič iz Črnomlja — Sabino. Andreja Radešček iz Orehovice — Matjaža, Andreja Zupet z Brinja — Mojco, Justina Majde iz Poljan —• Aleša, Magdalena Brulc iz l.uterškega sela — Slavico. Milena Puhek s Hrasta pri Vinici — Ano, Breda Benkič iz Družinske vasi — Jureta, Ana Zupančič iz Birčne vasi — Špelo, Martina Majcen iz Krmelja — Mirana. Marinka Povše iz Boštanja — Jerneja, Nada Mihelič iz Črnomlja — Tomaža, Irena Dim iz Gomile — Iztoka, Tinca Grubar iz Regerče vasi — Andreja, Irena Šuštaršič iz Dolenje Straže — Tanjo,
Slavka Šimunič s Sela deklico,
Francka Juršič iz Velikega Cerovca — Boštjana, Darinka Štamcar iz raar-tmje vasi — Mitja, Marija Počervina iz Juhke vasi — Urško, Klavdija Tomšič iz Dobrave — Damjano, Zofija Kuhar iz Mladja — Martina, Andreja Kuhelj iz Šmihela pri Žužemberku — Davida, Majda Voglar iz Selc — dečka, Antonija Škrjanec iz Čužnje vasi — dečka, Štefanija Kolbezen iz Črnomlja — deklico, Majda Struna, z Velike Cikave — deklico, Dušanka Šte-fanič iz Črnomlja — dečka, Jožefa Dragan iz Knežje vasi —dečka, Danijela Cerjanec š Krupe —deklico, Vida Papič iz Metlike — dečka in Bernarda Krhin z. Rateža — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Slavica Konte iz Trdinove 5 b — Ksenijo, Marija Gačnik iz Šegove 10 — Nejca in Ljuba Radonič iz Ulice Danila Bučarja 16 — Danijela. Čestitamo!
ŠENTJERNEJ: KAM Z DOJENČKI?
ŠENTJERNEJ — Za sprejem vor-ganizirano varstvo'je bilo pred kratkim odklonjenih 17 dojenčkov, in ker vse kaže, da tudi z novimi varstvenimi družinami še ne bo nič, bi rada krajevna skupnost uredila varstvo na drug način. Razmišljajo o tem, da bi za potrebe varstva dojenčkov preuredili staro gospodarsko šolo, ker pa so zahteve za poslovanje take ustanove zelo velike, je vprašanje, če bi krajevna skupnost zmogla tolikšne stroške. Ustrezno rešitev bodo skušali najti na bližnjem sestanku med predstavniki skupščine otroškega varstva in domače krajevne skupnosti, kajti vprašanje varstva dojenčkov je vsak dan bolj pereče.
Sprehod po Metliki j
METLIŠKI MEŠANI PEVSKi ZBOR BETI je bil na dvodnevnem izletu v Ptuju. Radencih, Jeruzalemu in tako naprej. Okoli petdeset udeležencev si je ogledalo tamkajšnje znamenitosti, prijetno so sc zabavali, izlet pa je bil neke vrste nagrada za udeležbo na vajah in za nastope. Obojega je bilo v preteklosti kar precej.
POSAMEZNA GASILSKA DRUŠTVA so že pričela z veselicami, med prvimi pa so bili Dragomeljčani. Ob zvokih ansambla Slavček se je ljudi kar trlo, četudi cene za pijačo in jedačo niso nizke, da bi človek ploskal. Odslej bodo veselice vsako nedcljoJV.se dotlej, dokler ne bd prehladno sedeti zunaj. Naj se ljudje veselijo! Naj Belokranjec pleše zdaj v tej, zdaj v oni
4
DOLENJSKI UST
Št. 24 (1818) 14, junija 1984
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir W$:
STOENKA ZA TISTEGA Z NAJVEČ SREČE — V nedeljo, 17. junija, bo gasilsko društvo iz Petrove vasi pripravilo v črnomaljski jurjevanski dragi že tradicionalno tombolo. Srečneži si bodo razdelili 15 glavnih in več kot 200 manjši dobitkov v skupni vrednosti 1,1 milijona dinarjev, seveda pa bosta največ navdušencev gotovo privabila avtomobila Zastava 101 ter Fiat 126 p. Tombola, ki jo bo povezo-. val Mito Trefalt, se bo začela ob 15. uri.
ZOPET KRESNA NOČ — Očitno je, da je, oz. bo imela jurjevanjska draga kar vse vikende v juniju obiskovalce. Za prihodnjo soboto, torej 23. junija, pripravljata tam folklorna skupina Zeleni Jurij in črnomaljski ženski pevski zbor že drugič zapored zabavno glasbeno prireditev imenovano Kresna noč. Glede na to, da je lani prireditev uspela, si prireditelji tudi letos obetajo uspeh. Seveda bodo poskrbeli tudi za obilico zabave, ki jo bodo obiskovalcem ponudili belokranjske kresnice, pionirska Tolklorna skupina Zeleni Jurij, ljudski godec Jazo, Moped show in ansambel Vita Muženičjt.
Ribniški zobotrebci
DISKO PRI DISKU — Disko je vedno pogostejša oblika zabave mladih, pa tudi nekoliko starejših v ribniški občini. Zadnje dni je bilo več disko večerov organiziranih v domu Partizana v Ribnici. Popularen je tudi disko „3-2-1" v Žimaricah. Novdisko je še v nekdanji gostilni „Pri Žulju". Vsi ti diski so urejeni.bolj po ribniško oz. domače. Kaže pa, da bomo končno dobili še pravi disko, in sicer v nekdanjih prostorih AMD ob Gorenjski cesti. Torej: veselo v stabilizacijo!
VESELICE SO SE ZAČELE — Junija so se poleg drugih stabilizacijskih zabav začele še veselice. Sezono veselic je odprlo gasilsko društvo v Sušju. 17. junija pa bo „fešta" vSodražici pri gasilskem domu. Vsi gasilci kličejo „Na pomoč!”, kar pomeni: prinesti debele denarnice.
POLNA DVORANA — Pred kratkim je bila v domu JLA zanimiva prireditev, na kateri so nastopile domače kulturno-zabavne skupine: mešani pevski zbor, mladinski zbor in ritmična skupina, ki jo vodi Diana Drobnič. Dvorana je bila polna in seje spet izkazalo, da imajo Ribničanje raje svoj program kot uvoženega.
M. G-č
občan
vprašuje \ s
V
V/H ^ v /medved . odgovarja
— Zakaj je bil Inlesov tovarniški znak na nedavni proslavi jubilantov v črnini?
— Ker so delavci in jubilanti skupaj / direktorjem žalovali zaradi izpada Inlesovih rokometašev iz druge lige.
Drobne iz Kočevja I
PRED ZIMO DO KURJAVE Tekočih goriv je vedno manj in tudi vedno ražja so. Podražil se je tudi premog pa še ne veš, kdaj ga boš dobil. Zalo si vedno več ljudi pomaga z drvmi, s katerimi so marsikje že dobro založeni, kar se vidi po skladovnicah okoli hiš in blokov. S centralnimi pečmi pa je vedno več težav in piarsi-katerega zaradi njih že krepkp boli glava.
STRAH ZARADI PARADIŽNIKA — Prodaja paradižnika v Kočevju je močno upadla, čemur so kriva obvestila, da je škropljen s snovmi, ki so za zdravje škodljive.
v p n
\ \/ /medved odgovarja
— Zakaj meniš, da je samoupravljanje pri nekaterih tozdih ZKGP nekoliko nenavadno?
— Ker kljub nasprotovanju krajanov podpirajo gradnjo svinjakov v Rajndolu, hkrati pa ovirajo stanovanjsko gradnjo v Starem Logu.
IZ NKŠIH OBČIN
iti
Kritični do sebe in drugih
Borci so ostro nastopili proti tistim, ki si poskušajo pripisovati zasluge in ki izkoriščajo ugodnosti — Večina izmed 3.000 borcev še vedno aktivna
Trebanjske iveri )
CEMENT PRIHAJA Z VLAKOM
— Medtem kose navadni smrtniki pehajo žacementom kot nekdaj zlatokopi za zlatom, je nekaterim trebanjskim veljakom veliko lažje priti do drago cenga sivega prahu. Preprosto naročijo vagon cementa v cementarni zato ni čudno, da jim hiše rastejo kot gobe po dežju. Ljudje se sprašujejo kako je to mogoče, ko pa naj bi bili vsi enakopravni — tudi pri cementu...
DELEGATSKI PROTIUDAREC
— Na seji skupščine skupnosti otroškega varstva že nekajkrat ni bilo dovolj delegatov. K*-r pa je stvar sku pščine tudi podražitev storitev v otroških vrtcih, menijo poznavalci, da se delegati na ta način spretno upirajo takim nameram. Do kdaj bodo delegati vztrajali pri abstinenci, ne vemo, verjetno pa ne bodo mogli dolgo. Končno je bila zamrznitev cen že odpravljena. kar na drugih ravneh vsi še kako občutimo.
ČRNOMELJ — Na nedavni redni letni skupščini črnomaljskega občinskega odbora ZZB NOV so bili borci kritični do poskusov spremeniti naš politični sistem, kakor tudi do neodgovornosti nekaterih odgovornih ljudi, zaradi katerih prihaja v naši širši skupnosti do zgrešenih investicij, prevelikega zadolževanja in drugih napak. Terjali so, naj se povsod sproti ugotavlja odgovornost ter ukrepa.
Zelo kritični so bili borci tudi do nekaterih pisanj in poskusov izkrivljanja vloge NOB ter do teženj, ko si nekateri borci poskušajo pripisovati zasluge, niso pa pripravljeni sodelovati z mla-imi in upoštevati tudi njihovo delo. V zvezi s tem so se se bolj zavzeli za prenos tradicij n&mlade, dejansko iskanje oblik, kako mladini bolje predstaviti revolucijo in njeno izročilo. Pri tem pa so bili proti t. i. novemu načinu predstavljanja zgodovine.
Ko so ocenjevali stanje v svoji organizaciji, so ugotovili, da je veka večina jzmed 3.000 živečih borcev v črnomaljski občini še vedno aktivna v drugih DPO in
Les slabo izkoristimo
organih krajevne skupnosti in občine, kjer zavzenTajo tudi odgovorne funkcije. Le redki se izogibajo obveznostim. Večina borcev ima zadovoljivo rešene zdravstvene in socialne razmere, tudi pri podeljevanju priznavalnin je viden napredek. Težave so zlasti, kar zadeva kopališko zdravljenje in zobozdravstvo. Ob tem pa so grajali posameznike, ki
poskušajo izkoriščati te ugodnosti, ne oziraje se na dejanske potrebe.
Zavzeli so se za bolj usklajeno obeleževanje zgodovinskih dogodkov ter za njihovo redno vzdrževanje. Podprli so tudi predlog. da bi 160 padlim meščanom postavili spominsko obeležje skupaj z doprsnimi kipi belokranjskih herojev, in sicer na prostoru pod osnovno šolo v Župančičevi ulici, kjer'je že spominsko obeležje padlim v prvi svetovni vojni.
B. M:
„ZMAJCEK”
ŽELJNČANOM
KOČEVJE — Na letošnjem šolskem tekmovanju v varčevanju, ki ga je organizirala Ljubljanska banka, je v svoji skupini zmagaia šolska hranilnica osnovne šole Zeljne pri Kočevju in za to prejela priznanje (že četrto zapored) ..zmajčke". Vsi učenci le šole, skupaj jih je 45, so varčevalci in so v lem šolskem letu imeli 1.526 obiskov v šolski hranilnici.
Z BANKO . NA IZLET
KOČLiVJL: — Podružnica Ljubljanske , banke je zn varčevalee-šolarje priredila 9. junija izlet v neznano. 1/ vsake šole so bili na izletu po trije najpridnejši varčevalci in mentor. Ogledali so si tehnični muzej v Bistri, Cerknico in vojašnico Bloke.
Iz javne razprave
VARI IIVA
FRANCETOVA JAMA
RIBNICA — Francetova jama v Mali gori nedaleč od Ribnice je vedno bolj pribljubljena izletniška točka Ribničanov in drugih, ki prihajajo sem predvsem ob petkih, sobotah in nedeljah. Jamo nameravajo še .bolj urediti, razširiti jamarski dom in v bližini urediti trim stezo, kar bi gotovo pripomoglo k okrepitvi jamarskega turizma v občini.
M. G.Č
Družbene dejavnosti vse bolj stiskajo pas
V največjih težavah sta zdravstvo in šolstvo
KOČEVJE — Pri vseh SIS družbenih dejavnosti bo treba letos še bolj zategniti pas in še naprej iskati notranje rezerve, so ugotovili med zadnjo razpravo o letnih načrtih SIS v zborih občinske skupščine Kočevje.
Sklenili so, da bo posebna komisija, ki so jo imenovali, ponovno temeljito
KOČEVJE — Les je edina naravna surovina, ki jo Slovenija ima. Oh pravilnem izkoriščanju lesa ne bi smelo primanjkovati. Žal pa je slovenske lesne industrije preveč in še napačno je usmerjena. Namesto da bi na svetovni trg izvažali izdelke, za katere je potrebno več dela in znanja, izvažamo ploskovno pohištvo, ki je na tem trgu malo cenjeno, ali pa celo deske.
To je ena izmed misli z razprave o gospodarjenju z gozdovi na območju GG Kočevje, izražena na nedavni seji bora združenega dela občinske skupščine Kočevje. Gozdovi GG Kočevje merijo skupno preko 69.000 ha, od lega je skoraj dve tretjini družbenih.
Povpraševanje po lesu je večje (predvsem po kakovostnih iglavcih), kot je zmogljivost območja. Na leto posekajo preko 100.000 kubikov glavcev in nekaj več listavcev. Posebnost je, da načrtovani posek v zasebnih gozdovih vsako leto zaostaja in morajo razliko nadoknaditi izdružbe-nih gozdov.
Zaradi preštevilne rastlinojede divjadi vnašajo gozdarji v te gozdove smreko, ki je v njih tuja drevesna vrs-, ta. Naravna obnova z. jelko, javorom, hrastom in brestom je v večini gozdov možna le v ograjah. Obnova bukovih gozdov pa zaradi množičnega pomlajevanja bukve uspeva. Zaradi preštevilne jelenjadi so seveda dela na premeni dražja.
J. PRIMC'
PO OBČINI KOČEVJE
KOČEVJE: PREDAVAL JANEZ STANIČ — Rezervnim vojaškim starešinam je 6. junija predaval o zunanjih vojaško-političnih razmerah in njihovem vplivu na varnost Jugoslavije znani politični komentator Janez Stanič.
I ARA: OGRADILI BODO IGRIŠČE — Mladinci iz Fare in okolice bodo s prostovoljnim delom ogradili športno igrišče pri osnovni šoli v Fari. Za nakup potrebnega materiala jim bo denar prispevala krajevna skupnost, nekaj pa ga bodo dobili še izdru-gih virov.
ČETRTKOV INTERVJU
| Ukrepi po odmrznitvi
RIBNICA — Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica France Lapajne je avtor predloga dopolnilnih ukrepov za uresničevanje občinskega programa dolgoročne stabilizacije gospodarstva. ki predvideva tudi ukrepe po odmrznitvi cen.
Kakšne ukrepe ste predvideli?
Ocenjujemo, da je trenutno na jbolj zaskrbljujoče na področju gozdarstva in lesne industrije, kar pa ni posledica cenovnih neskladij, ampak slabega izkoriščanju lesa. Zato je potrebno uresničiti dogovorjene naloge na področju dohodkovnih povezav in čimprej dokončati Meles in žago, za gradnjo katerih združujejo denar vsi zainteresirani partnerji. Ostale investicije bodo: proizvodna hala Riko, emajlirnica TTPP, nova proizvodna linija v Suknu. novih 15' kamionov ža Eurotrans itd. Izvozni rezultati so dobri, konvertibilni izvoz pa so dolžni povečati v ITPP, Donitu in Riku.
Kakšna je likvidnost gospodarstva?
Postopno se slabša zaradi finančne nediscipline, počasnosti bank in neučinkovitih finančnih služb v naših delovnih organizaci-
Erance Lapajne, predsednik IS občinske skupščine Ribnica.
jah, ki premalo upoštevajo, da je kapital vedno dražji. Kupci dolgujejo ribniškemu gospodarstvu 50 odst. več kot ono dobaviteljem, zaradi česar naše gospodarstvo najema kredite za obratna sredstva, za katere mora plačevati drage obresti. Kjer so v, težavah (posebno v Inlesu in Eurotransu). so dolžni izdelati programe za izboljšanje likvidnosti, v katerih mo-rajb predvideti tudi kadrovske okrepitve ali zamenjave.
Kaj pa ukrepi za razbremenitev gospodarstva?
Predvideli smo združitev vseh služb SIS. komunalni prispevek gospodarstva bomo znižali od 5,05 odst. na 4,55 odst., proučili bomo, kaj sc da še privarčevati pri samoprispevku. Sredstev za družbene dejavnosti pa ni možno več zmanjševati in bodo rasla vzporedno z osebnimi dohodki v gospodarstvu.
Kaj se obeta na področju cen?
S L julijem povečanje stanarin za 25 odst., kanalščine za 29 odst., odvoza smeti za 31 odst. (za gospodinjstva za 50 odst. in za •gospodarstvo za okoli 25 odst.) in vode za 32 odst. Cene v zasebni obrti bodo porasle v povprečju za 30 odst., cene gostinskih storitev za 15 do 30 odst. (v primeru bistvenega ' povečanja nabavnih cen do 40 odst.), avtoprevozniki pa bodo dvigali cede skladno z naraščanjem cen goriva.
In ukrepi na področju socialne politike?
Menimo, da ni težav pri zbiranju sredstev za ta namen, pač pa pri ugotavljanju upravičenosti zahtevkov za razne oblike družbene pomoči (štipendije, otroško varstvo itd.). Zato bomo ob sodelovanju krajevnih skupnosti in drugih služb preverjali zahtevke za pomoči in verodostojnost predloženih dokumentov.
J. 1‘RIMC
Petina Trebanjcev prejema pomoč
V občini so evidentirali vse družine, ki prejemajo socialno-varstvene pomoči
TREBNJE — Odkar imajo tudi v trebanjski občini enotno in skupno evidenco o vseh prejemnikih socialnovarstvenih pomoči, so znani podatki, da domala petina vsega prebivalstva prejema takšno ali drugačno pomoč. Seveda bo taka evidenca omogočala boljši pregled, pa tudi pravičnejše dodeljevanje pomoči.
Evidenco o tistih, ki so deležni socialnovarstvenih pravic, je pripravil Center za socialno delo. Vseh evidentiranih pomoči je bilo lani 1454. Največ jih je bilo s področja otroškega varstva, s področja skupnosti za
O VZPONU NA MONT BLANC
TREBNJE — Danes ob 17, uri popoldne bo v trebanjski osnovni šoli predavanje o vzponu na najvišji evropski vrh Mont Blanc. Predaval bo Zvone Korenčan, povabili pa so ga planinci Planinskega društva Tesnila iz Velike Loke.
zaposlovanje (štipendije, nadomestita z.a brezposelnost), s področja pokojninskega zavarovanja, (varstveni dodatek k pokojnini), socialnega skrbstva itd. V občini je potemtakem registriranih 1.237 gospodinjstev, ki prejema jo eno ali več oblik pomoči. Vse te družine pa predstavljajo več kot petino vsega prebivalstva, Značino za te družine je, da iz njih izhaja 638 predšolskih otrok ali ena tretjina vseh, 803 šoloobvezni otroci (ali dve petini) in tri petine vseh dijakov in študentov. Večina družin prejema eno samo pomoč, nekaj pa jih je tudi. ki prejemajo dve ali celo štiri. Dosedanje preverjanje je pokazalo, da nekateri podatki niso bili točni in je nekaj posa-
meznikov prejemalo več pomoči, kot so bili upravičeni.
I Ikrati z enotno in skupno evidenco, ki je za skupnost sbcialnega varstva v tem srednjeročnem obdobju prva naloga, je pričela skupnost tudi pripravo enotnih -kriterijev za uveljavljanje socialno varstvenih pravic. Tako novi samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic vsebuje načelo, da je pomoč namenjena le tistim, ki si / delom ne morejo zagotoviti ustrezne socialne ravni. Skratka, gre za poenotenje osnov in meril na tem' področju.
Seveda v skupnosti in centru ne bodo zmogli sami vsega dela. ampak bodo potrebovali pomoč krajevnih skupnosti. Ker sosveti preobremenjeni /drugimi nalogami, bodo ta opravila prevzele socialne komisije, ki pa jih bo treba Sele ustanoviti.
J. S.
pregledala vse načrte SIS za letos in ugotavljala, kje bi se dalo še kaj privarčevati, proučila pa bo tudi možnost za prelivanje sredstev med SIS gospodarskih dejavnosti v SIS družbenih dejavnosti.
Izvajalci so občinski zdravstveni skupnosti naslovili zahteve, da potrebujejo za svojo dejavnost letos preko 272 milijonov dinarjev (največ Univerzitetni klinični center — preko 109 milijonov), občinska zdravstvena -skupnost je te predloge oklestila na blizu 249,5 milijona, kar pomeni, da za uskalditev primanjkuje blizu 23 milijonov dinarjev (ker je po planu zagotovljenih sredstev le okoli 226,5 milijona). Stiska.je velika, in to kljub temu. da kočevsko zdravstvo že vrsto let varčuje in uspešno izvaja svoj stabilizacijski program.
S podobnimi težavami se ubada občinska izobraževalna skupnost, ki ji primanjkuje za izvedbo programa preko 12,5 milijona dinarjev in je zato predlagana vrsta bolečih ukrepov, med njimi: črtanje sredstev za šolo za odrasle, za regresiranje učbenikov, za šolo v naravi, smučarske in plavalne tečaje, za nabavo učil, za materialne stroške pri varstvu vozačev, le polovični obračun amortizacije in le polovico materialnih stroškov za strokovno izpopolnjevanje učiteljev, ukinitev štirih oddelkov podaljšanega bivanja in nekaterih celodnevnih šol, ukinitev regresiranja prehrane za šolarje, zmanjšanje sredstev za prevoz učencev itd. Kljub temu bo še vedno manjkalo preko 2,5 milijona, in češe tega denarja ne bo možno zagotoviti, bo treba uvesti dvoizmenski pouk, starši bodo morali sodelovati pri plačevanju prevozov in podaljšanega bivanja, v celoti bi morali plačevati hrano za svoje otroke-šolarje, regresa za šolske izlete ne bi bilo več, ukinili bi vse oddelke podaljšanega bivanja in celodnevne sole.	j p|{||vlU
Nesklepčna seja
Delo sveta KS Kočevje uspešno, a premalo znano
KOČEVJE — Nedavne druge seje skupščine krajevne skupnosti Kočevje - mesto se je udeležilo le 25 delegatov, se pravi, da jih je za sklepčnost manjkalo 6. Predsednik sveta KS Miha Petrovič je poročal o dosedanjem delu Sveta, ki je imel v letu dni 10 sej in obravnaval 193 raznih zadev. Posebno pozornost je posvetil informiranju občanov, saj je prav slaba informiranost gotovo eden izmed glavnih vzrokov, da je udeležba na zborih krajanov slaba in da prihaja do različnih sporov. Zato bo krajevna skupnost začela izdajati glasilo, ki bo izhajalo 2-do 3-krat na leto.
Menili so tudi. da je organizacija in vodenje razprav o preoblikovanju KS Kočevje — mestoena glavnih bodočih nalog, vendar so razprave dolžne izpeljati družbenopolitične organizacije. Opozorili pa so. da sama preobrazba KS. se pravi razdelitev sedanje KS na več manjših, ne sme biti glavni cilj. Saj je treba preobraziti, se pravi, pritegnili v samoupravno delovanje, krajane.
J. P.
SOLIDARNI
VOJAKI
ORTNEK — Vojaki ortneške vojašnice so sklenili, da bodo darovali svoje enomesečno vojaško plačo kot pomoč nedavno ponesrečenim rudarjem premogovnika Resavica pri Aleksincu in njihovim družinam. Človekoljubna odločitev zasluži pohvalo.
M. G-č ZADNJIČ MATURA
KOČEVJE — V Kočevju je letos končalo šolanje zadnjih 91 dijakov gimnazije in ekonomske srednje šole. Matura se bo začela 22. junija. Novi naziv kočevske srednje šole je Srednja šola tehničnih usmeritev in družboslovja.
Kako z gretjem?
Rešitev je treba najti še pred začetkom zime
RIBNICA — Poročali smo že, da se nekateri stanovalci blokov v Ribnici izogibajo plačevanju prispevka za nakup kurilnega olja oz. za centralno ogrevanje zato, ker nimajo denarja ali pa menijo, da dobijo za drago plačilo premalo toplote.
Hišni sveti so sklenili, da bodo pobirali prispevek za kurjavo tudi izven kurilne sezone, a kljub temu veliko stanovalcev prispevka za kurjavo ne plačuje. Mnogi so si nakupili peči na trdo gorivo in te dni je okoli stanovanjskih blokov vedno več sladovnic drv. To pomeni, da se bo prihodnje zimo grel vsaki po svoje.
Pri gradnji stanovanjskih stavb smo ga torej spet polomili, ko smo se bolj zanesli na arabsko nafto kot na domača drva ali premog. • Ponekod sploh nismo gradili dimnikov, kar se zdaj maščuje. Šlo je tako daleč, da gradbeni načrti, ki niso imeli načrtovanih ogrevalnih naprav na kurilno olje, niso dobili pristanka investitorjev. Seveda bo zdaj nujno treba še pred zimo najti ustrezne rešitve.
M. GLAVONJIČ
Delavci v brigade
Trebanjski mladinci gredo na delovno akcijo v Mostar
TREBNJE - Približuje se čas mladinskih delovnih akcij. Mar-sikod je težko pridobiti brigadirje, saj je zanimanje precej uplahnilo. Toda sodelovanja na teh akcijah se otepa predvsem šolska mladina, medtem ko se mladi delavci odločajo zanje. Tako je tudi v trebanjski občini.
Na mladinski delovni akciji v Mostarju bo sodelovala tudi mladinska delovna brigada Bratstvo in enotnost, ki jo bodo sestavljali mladi iz štirih pobratenih občin: Trebnjega, Ilijaša, Velike Gorice in Obrenovca. V tej brigadi bo osem trebanjskih mladincev, med njimi bosta tudi Marinka Mar-keljc, delavka v Kolinski, in Hinka Bakič iz mirenske IMV.
Marinka Markcljc
Marinka Markcljc: „Ževosnov-ni šoli sem si želela sodelovati na mladinskih delovnih akcijah. Toda ni bilo možnosti, zdaj pa grem v Mostar. V delovni organizaciji, kjer sem zaposlena že štiri leta, niso imeli nič proti, pogrešali me bodo le doma, kjer je veliko dela. Toda oče me bo kljub temu pustil na delovno akcijo. Tako bom spoznala nekaj sveta, dela se pa ne, bojim. Resda je Mostar daleč in je povsem drugače, da me bo dajalo domotožje, a saj se bom vrnila domov. Potem, ko pridem iz brigade, pa grem za dopust še v planine."
Hinka Bakič
Hinka Bakič: ..Doslej ni bilo možnosti, da bi sodelovala v mladinskih delovnih brigadah. Zdaj so mi ponudili, da odpotujem skupaj z mladinsko delovno brigado v Mostar. Sprejela sem. Sicer pravijo, da mi Črnogorci nismo za delo, toda poglejte moje roke! Kljub temu da sem končala' srednjo šolo, delam kot delavka v IMV. In vajena sem dela, zato se ne bojim naporov. Za zdaj sem edina iz našega kolektiva, ki se bo udeležila mladinske delovne akcije. Upam, da bo mojemu zgledu sledilo še več mladih."
J. S.
Št. 24 (18181 14. iuniia 1984
DOLENJSKI LIST
5
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Skupna je le streha, zato vse sili narazen
Bo Zavod za kulturo v Brežicah kdaj zares zaživel v svoji vlogi?
BREŽICE — Zavod z a kulturo je že leta kamen spotike, ker ne opravlja takega kulturnega poslanstva, kot si to v občini zamišljajo in kot ga izpričuje že samo ime. To enovito delovno roganiza-cijo sestavljajo enote, ki imajo vsaka svoj delokrog in svoj način financiranja. Vsaka od njih ima posebne probleme in zaradi njih vselej težijo narazen.
Delavci zavoda vedno znova ugotavljajo. da se ob tako različnih interesih in finančnih virih, kot jih imajo Knjižnica, Radio, Delavska univerza in Kino, ne morejo poenotiti, da vsak rešuje najprej sebe in svoje probleme. Razen tega nikoli ni bilo natančno določeno, kdo naj poleg svoje osno vne dejavnosti opravlja kulturne naloge, ki naj bi jih izpolnjeval zavod. To ni uspelo do zdaj niti direktorjem niti vršilcem dolžnosti in kolektivnemu poslovodnemu organu, vendar od bodočega vodstva pričakujejo v občini preobrat na boljše.
V zavodu napovedujejo tudi nekaj racionalizacij pri številu zaposlenih. Največ skrbi in težav jim povzroča kino, ker posluje z izgubo, zato so predlagali manj kino predstav na teden. Svet ip kulturo pri O K SZDL s tem he soglaša in meni. da je o Kinu treba še razmišljati in pripraviti podrobne jinančne utemeljitve. Razpravo o bodoči organiziranosti in vlogi zavoda bo svet na prihodnji seji ponovno načel, vendar jo' bo razširi! na organiziranost vseh kulturnih ustanov in njihove povezanosti. Gradivo bo pripravila kulturna skupnost. Tedaj naj bi znova spregovorili tudi o prosvetnem domu, ki je še vedno v lasti občinske skupščine.
J. TEP RET
Zatajiti nihče
Krški gasilci preverjajo sebe in tehniko z „mok-rimi” vajami
KRŠKO — „V Sloveniji imamo gasilci vse preveč suhih vaj. zato je nemalokrat v ospredju bolj telesna, športna kot pa dejanska, strokovna usposobljenost," pravi Franc Černelič, poveljnik občinske gasilske zveze v Krškem.
Prav zato, ker želijo krški gasilci preveriti, kakšna je gasilska oprema, če je dobro vzdrževana in če so gasilci res odbro izurjeni, so se odločili za več praktičnih, tki. mokrih vaj. Ko se je v nedeljo, 3. junija, ob Savi pomerilo 1 kar 27 članskih desetin gasilskih društev in industrijskih gasilskih enot, se je pokazalo, da vse lepo teče le, če dobro poznajo svoje delo vsi, od strojnika do cevarja.
Kjer je manjkal le en člen verige teh mož, ki rešujejo naše premoženje pred požari in opravljajo še druge družbeno koristne naloge, rezultat ni bil dober. Šele ko gasilec da iz sebe poslednji atom strokovnega znanja, se lepo ujame s tehniko. Ta skladnost pa tudi zagotavlja, da so posegi učinkoviti.
So se mlajši rodovi krški gasilcev že kaj nadčili na napakah svojih starejših kolegov in učiteljev? To bo verjetno pokazalo tekmovanje 18 pionirskih desetin to nedeljo v Krškem. Seveda bodo to spet „mokre” praktične vaje...
P. P.
ODPRTA VRATA ŠOLE
SEVNICA — Minuli petek je bil dan srednje takstilne šole. V šolskem parku so bila številna športna tekmovanja. Dekleta so pripravila tudi kulturni program, razstavo in, kot se stroki spodobi, tudi modno revijo.
pr
ii
Preveč bolnikov hodi drugam
Doma jih bosta zadržali boljša opremljenost in kakovost storitev — V zdravstve-nem centru vpeljujejo varčevalne ukrepe — Poslej več pozornosti preventivi
BREŽICE — Ob podatku, da velik del za zdravstvo namenjenih sredstev odteka iz občine v druge regije, so zbori občinske skupščine že lansko jesen zahtevali, naj Zdravstveni center to analizira in jih seznani z natančnejšimi odgovori. Skupščina želi zvedeti predvsem razloge za povečan obseg zdravljenja v drugih ustanovah. Informacijo o tem bo obravnavala še ta mesec.
Po besedah d:rektorja centra Toneta Zorka je treba najprej opredeliti, kar je odliv. Gre predvsem za primere, ki bi jih lahko zdravili v brežiški bolnišnici, pa jih iz različnih razlogov zdravijo drugod. Če bolniki izrecno želijo drugam, nosijo sami stroške za razliko v ceni storitve. Za odliv pa nikakor ne bi smeli šteti primerov, ko se bolniki zdravijo v drugih ustanovah in na oddelkih, kijih brežiška bolnica nima, ali pa primerov, ki se po sporazumu o delitvi dela zdravijo samo v večjih bolnišnicah. Lani se je zdravilo v ustanovah zunaj občine 8,5 odst. zavarovancev več kot leta 1982. Bolniških oskrbnih dpi je bilp za 15,4 odst. več, stroški bolnišničnega zdravljenja pa so se povečali kar za 57,4 odst. Precej stroškov gre torej na račun podaljšane ležalne dobe, ker drugih bolnišnic glede tega nič ne veže. Odliva ne bo
mogoče popolnoma zaustaviti tudi v primerih, ko to ni potrebno. Po ustavi in zakonu ima vsak bolnik še vedno pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvene ustanove. Seveda pa bo možno zadržati več zavarovancev doma z boljšo opremljenostjo bolnišnice, ker bi veliko več preiskav in storitev opravili doma.
Nove ukrepe smo v brežiškem zdravstvenem centru uveljavili tudi pri pošiljanju bolnikov na specialistične preglede in na zdraviliško zdravljenj-e," je povedal Tone Zorko. _Po strokovnih navodilih medobčinske zdravstvene skupnosti Celje je poslej zdraviliško zdravljenje možno le kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in kot nadomestilo v primerih nekaterih kožnih in revmatičnih obolenj.
Za nadzor nad pošiljanjem bolnikov v bolnišnico in na specialistično zd-
ravljenje je center imenoval dva zdravniška konzilija, vendar ne kot administrativno preprečevalna, ampak kot strokovno posvetovalna organa."
Direktor je nadalje omenil, da bo do v novem srednjeročnem obdobju morali spremeniti strukturo porabe na zavarovanca občinske zdravstvene skupnosti in nameniti več denarja za ambulantno-dispanzersko ter preventivno dejavnost, sredstva za bolnišnično zdravljenje pa zmanjšati. Analiza povprečnih stroškov na uporabnika, ki so jo naredili za medobčinsko zdravstveno skupnost Celje (ta vključuje osem občinskih skupnosti), namreč kaže, da so v brežiški občini izdatki za ambulantno in dispanzersko zdravljenje najnižji. Po stroških za specialistično in bolnišnično zdravljenje so Brežice na tretjem mestu, po zdravilih in injekcijah na šestem, po stroških prevozov z rešilnimi avtomobili na tretjem, po zdraviliškem zdravljenju na prvem, po preventivnem zdravstvenem^ varstvu na sedmem, po negi in protetiki pa na osmem
zobni
mestu.
J. TEPPEY
OSEM RAZLIČNIH SAMOPRISPEVKOV
BREŽICE — Zaposleni plačujejo zdaj po 2 odstotka občinskega samoprispevka, ki naj bi se iztekel konec decembra. V primeru, da bi mesečno obremenitev znižali na 1,4 odst., bi se samoprispevek podaljšal do 31. marca 1985. S tem bi se seveda zavleklo tudi izvajanje referendumskega programa, kar pomeni, da bo inflacija zmanjšala njegovo realno vrednost. Zaradi tega bodo Brežičani najbrž ostali pri sedanji obremenitvi, komisija za novi referendumski program pa bo upoštevala družbena priporočila, da naslednji samoprispevek ne bo presegel 1,4 odstotka osebnega dohodka. V petih krajevnih skupnostih imajo občani še krajevne oziroma vaške samoprispevke od 0,9 do 5 odst. neto osebnega dohodka. Najdlje se bo vlekel 2-odstotni samoprispevek v KS Bizeljsko in sicer do marca 1989.
SREČANJE GOZDARJEV IN LOVCEV
BREŽICE — Na strelišču pred lovskim domom v Dobravi bo v nedeljo drugo tradicionalno strelsko tekmovanje gozdarjev in lovcev osmega goznogospodarskega območja za prehodni pokal Gozdnega gospodarstva Brežice.
Rada v uniformi
Namesto papirničar-ke — miličnica?
KOSTANJ EK — Niso redki primeri, ko se učenec ali študent po končanem šolanju zaposli tam. kjer si je poprej močno želel, delo samo pa je precej drugačno od tistega, kol ga je pričakoval. Kaj /daj? Preusmeritev o/, prekvalifikacija je eden načinov /a pridobitev ustreznih sposobnosti za določeno delovno mesto. Približni) to pot si je izbrala učenka 4. letnika papirniške usmeritve na krški srednji tehniški šoli. Fanika Kink iz Kostanjka, majhne vasi v eni najman jših krajevnih skupnosti v krški občini — Zdolah 'nad K rškim.
Pravzaprav je Fanika že davno prej sklenila, da bo postala miličnica. izbira poklica papirničarja.
Fanika Kink
ki sicer ponuja več ugodnosti, pa je bil zanjo bolj izhod v sili. ..Rada pomagam ljudem, zlasti starejšim, ki ne morejo sami varno preko ceste, ali otrokom. Naposled pa me tudi uniforma zelo veseli, zato sem se že poprej odločila za poklic miličnice. Starši seveda niso navdušeni, toda ker starejša sestra že deset let opravlja to delo v Ljubljani, upam. da bom tudi jaz uspela. Cc ne bi uspela pri milici, bi šla za paznico v VPD Radeče ali na Ig. morda pa celo v JLA. Zame je skoraj najpomembnejše, da bi bila v uniformi. Sem dobra učenka. zalo mislim, da tudi poslej ne bo težav." pripoveduje Fanika Kink.
P. P.
Živ stik naj ozdravi razmere
Občinski komite v Krškem kritično obravnaval oceno priprav na nesklepčno programsko-volilno sejo — Odpovedali delegati iz tretjine organizacij
KRŠKO — Osnovna razloga za nedavno nesklepčno programsko-volilno konferenco občinske organizacije Zveze komunistov v Krškem sta nedisciplina in neodgovornost delegatov, ki niso prišli na sejo, oziroma so jo zapustili.
Tako bi lahko sklepali po bogati, tvorni in odkriti razpravi na seji občinskega komiteja ZK 5. junija, o kateri je izvršni sektretar P CK ZKS Emil Štern dejal, daje bila taka, kakr-
• Občinski komite ZK v Krškem je podprl smernice občinskega izvršnega sveta in zbora združenega dela za uveljavitev nekaterih stabilizacijskih ukrepov ter naročil osnovnim organizacijam ZK, naj aktivno in predvsem usklajeno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami skrbijo za uresničevanje teh nalog. Ker so bile priprave na 11. sejo CK ZKS njed krškimi komunisti zelo živahne1, so si v luči teh razprav in sklepov omenjene seje laže zastavili pereče naloge.
šna bi morala biti programska konferenca. Komite je še dopolnil oceno priprav na konferenco, ki jo je izdelalo predsedstvo, saj prvotna ocena odgovornosti občinskega vodstva ter osnovnih organizacij in posameznih komunistov (delegatov!) za nesklepčno programsko sejo. ki jo je naredila delovna skupina bila dovolj celovita niti objektivna.
Delovna skupina, ki jo je sicer imenoval komite, je kot vzroke za nesklepčnost navedla le zagovore delegatov, ki so se izgovarjali, daje bi-
PREMALO BRIGADIRJEV
SEVNICA — V Sloveniji so se mladinske delovne akcije že pričele, v Sevnici pa imajo še težave s hudo nepopolno brigado. Brigada naj bi že 24. junija odšla na delo v Ilirsko Bistrico, vendar je doslej na seznamu le 18 brigadirjev. Med njimi ni niti enega študenta, povprečna starost je 17 let. Nasploh se pionirji radi odločajo za brigade. Popolna je namreč njihova brigada za Goričko.
la seja predolga, nezanimiva, da so se razprave ponavljale, da so govorili samo o gospodarstvu, niso pa tega povedali na seji, kjer je bila za to najboljša priložnost. PredsedstvoOK ZK bo moralo za prihodnjo sejo komiteja pripraviti popolnejšo oceno o vzrokih za nesklepčnost občinskega'partijskega ..kongresa”, pri čemer kaže upoštevati tudi to, da so le štiri osnovne organizacije ZK (od 25, kolikor jih je zapustilo sejo), svojim članom izrekle tovariško kritiko, druge pa sploh niso
Prejšnji izgubarji okrevajo
Kako preokreniti počasno rast akumulacije — Marljivi v Stillesu in TK
SEVNICA — Minilo jc že polletje, vendar so po običajni zamudi obdelani šele četrtletni podatki o gospodarjenju. Le-ti običajno še ne dovoljujejo sodbo nadaljnjem sodelovanju, kar zaradi kasnejših ukrepov še posebno drži za letos.
Resda je celotni prihodek porasel za 49 odst. v gospodarstvu, vendar so bile tudi cene za 59,7 odst. višje kot v primerjalnemu obdobju lanskega leta. Skromna je akumulacija, rasla je le s 3 odstotki, doseči resolucijskih 43 odst., bo torej hud oreh. Izvoz kaže padec za 91 milijonov dinarjev, kar pa ne zaskrbljuje, saj lanskega izjemnega skoka Metalne ni mogoče ponoviti, ko ta krmeljski kolektiv trenutno preusmerja proizvodnjo.
Ob izgubarjih sta ob rudniku nekovin z Blance in občinske zd-
DOLENJSKI LIST
ravstvene skupnosti dve novi imeni, in sicer tozd gradbeništva Betona, ki je najverjetneje sezonskega značaja, in impoljški Dom počitka. Razveseljivo je. da v Stillesu stvari marljivo popravljajo. Celotni prihodek ,so v prvem tričetrtletju povečali za 88 odst., dohodek za 109, čisti dohodek pa za 134 odst.
Dobre rezultate so dosegli tudi v Tovarni konstrukcij, kjer izkazujejo porast dohodka celo za 328 odst. Izločili so že denar za stružnice in objekt antikorozijske zaščite. Tudi v lnplctu izvajajo v sodelovanju s sovlagatelji zahteve
iz sanacijskega piogratna. Izvršni svet tudi ni imel pripomb k izvajanju sanacijskega načrta v Komunali. Sanacijski odbor blanškega rudnika v ustanavljanju je upnike prosil za odlog posojil.
A. ŽELEZNIK
SEVNIČANKA ČETRTA
SliVNICA — Mala Darja Repše je upravičila svoj prvi nastop na državnem prvenstvu v gimnastiki v Beogradu. Je namreč šele učenka 4. c. razreda sevniške osnovne šole. V svoji najmočnejši disciplini preskoku je bila četrta. Medaljo je zgrešila le za desetinko točke. V skupni uvrstitvi je bila sedemnajsta. Sodelovanje na tako uglednem tekmovanju je bilo krst tudi za njenega trenerja, brata Mirana.
Drugi v državi
Janiju Kuslju srebrov lovu na lisico
SEVNICA — Vhod sevniške osnovne šale Sava Kladnika krasijo številna priznanja tukajšnjih mladih tehnikov. Prinesli sojih z republiških tekmovanj v Novi Gorici.
Mentor Drago Slukan ima izredno pestro družino mladih tehnikov od raketarjev, radioamaterjev, konstruktorjev, tistih, ki so vešči električnega orodja, znanega kot ,.k!ip—klap", do tistih, ki se še posebno poglabljajo v SLO. Vseh skupaj je' že kar okrog 150.
V Novi Gorici je bil raketar Gorazd Šalamon tretji. Ekipa za SLO je bila skupaj s še dvema vrstnika: ma iz Novega mesta sedma, med radioamaterji je bil v znanem lovu na lisico (radiogoriiometrija) Jani Kuselj prvi, Martin Ivnik pa tretji. Minuli konec tedna je bil Kuselj na državnem prvenstvu, od koder se je vrnil s srebrno medaljo. Iz. vrst mladih fizikov je bil v Novi Gorici Roman Kosem odličen drugi. Radioamaterji so hkrati tekmovali v svojih klubskih disciplinah.
Mentor Slukan obžaluje, da v občini ni dejavnejša občinska
Drago Slukan: „Otroci imajo radi tehnične dejavnosti,'kar jc lahko v pomoč pri zaželeni družbeni usmeritvi.”
zveza za tehnično kulturo, saj sta v Novi Gotici poleg -Sevničanov tekmovala le še dva Boštanjeana. Pred republiškimi tekmovanji bi lahko izvedli zanimivo občinsko tekmovanje, ki bi bilo lahko prav poučno tudi za gledalce.
A. Ž.
posegle po vzgojno-političnih ukrepih. Delegati so menili, da je treba predvsem storiti vse, da se bodo razmere v teh osnovnih organizacijah popravile, pri tem pa morajoVidgo-vorneje delati tudi člani komiteja, zadolženi za posamezno osnovno organizacijo. Očftno je marsikje zatajil živ stik. stvari pa ne gre posploševati, saj je v. dveh tretjinah od skupno 83 OOZK stanje razmeroma dobro.
P. PERC
Papirničarji v kleščah administriranja
O cenah in žveplu...
Delavci krške Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj že 15. 20 let ne pomnijo tako težkih, zaostrenih razmer. Za krške papirničarje postaja vse bolj nevzdržno dejstvo, da so domače cene od 55 do 86 odst. nižje od izvoznih. „Če bi .Djuro Salaj' prodajal po takih cenah, kot predvidevajo nekatere projekcije, bi se ob koncu leta znašel v podobnem položaju kot Gorenje in IME." jc povedal delegatom vseh treh zborov občinske skupščine v Krškem podpredsednik skupščine občine Pave/ Krošelj. eden vodilnih delavccvjovarne.
Tovarna je v precepu, saj ne sme izvažati vsega papirja, ker bi v tem primeru obstala marsikatega časopisna rotacija v Jugoslaviji. Kljub črnim oblakom pa je le malo upanja, da se bo kmalu obrnilo na boljše. Od L maja sklepajo sporazume o skupnem prihodku s porabniki svojih izdelkov, toda to sporazumevanje teče po polžje. Po drugi plati pa se Krčani pritožujejo, da je v Sloveniji več neživljenjskega administriranju. Krošelj je to podkrepil s primerom. Na Poljskem so kupovali žveplo po 120 dolarjev za tono. Ker imajo aranžma z novomeško Krko. ki izvaža zdravila na Poljsko, je bila cena žvepla ugodnejša. Ker je administracija prepočasi mlela, so se morali preusmeriti na uvoz žvepla po 175 dolarjev iz Avstrije, oz. Italije. Ta uvoz pa čudovito , leče...
P. PERC
NI DENARJA ZA PROSLAVLJANJE
SEVNICA — Tukajšnje društvo invalidov je pred desetletnico svojega marljivega dela. Za posebno proslavljanje ni denarja, pač pa so pred nedeljsko skupščino izdali obsežnejšo številko svojega glasila ..Utrip ". Društvo je uspešno povezovalo člane, ki se sicer težje vključujejo v ostale družbene aktivnosti.
VEČ PRITOŽB
SEVNICA — Komisije za dodelitev posojil pri stanovanjski'skupnosti ni imela lahkega dela. Na dogovorjeno prednostno listo so prejeli 13 pritožb, od tega eno anonimno. Delegati imajo za jutrišnjo sejo skupščine pred seboj vsebino vseh teh pritožb, nakar se bodo odločili o predloženih zaključkih. Obravnavali bodo tudi povišanje stanarin za drugo polletje.
Novo v Brežicah
,.WD-40” UPORABEN LE KRA-1 EK CAS — V Zavodu za kulturo že lep čas nimajo direktorja. Vodenje rešujejo z vršilci dolžnosti, kar zaposleni hudomušno imenujejo sistem „WD-4(>". Prepričani so, daje učinek tega le kratkotrajen in zato za daljše obdobje nesprejemljiv. Direktor naj v prihodnje ne bi združeval funkcije vodje enote in vodje zavoda. Do zdaj se je namreč pokazalo, da je to za Zavod slabo, ker si vsak v prvi vrsti prizadeva, da bi zagotovil obstoj enoti in rešil njene finančne težave.
V ENI VREČI PREMALO, V DRUGI PREVEČ — S samoprispevkom, ki se bo v občini iztekel konec leta, žal, ne bodo realizirani vsi referendumski programi, ampak le otroško varstvo in kultura. Za šolstvo, za zdravstvo in komunalo bo zmanjkalo denarja. Logično jc torej, da naj bi presežke, ki zdaj dotekajo v SIS za otroško varstvo in kulturo (čeprav so majhni), usmerjali v SIS s praznimi blagajnami. Takoso si najbrž vse skupaj zamišljali tudi volilci. ko so glasovali „ZA".
NAJVIŠJA PRIZNANJA KRAJEVNE SKUPNOSTI
KRŠKO — Drevi ob 18. uri bo pred Delavskim kulturnim domom Edvarda Kardelja promenadni koncert pihalnega orkestra „Djuro Salaj , zatem pa bodo na slavnostni seji skupščine KS ter vodstev krajevnih družbenopoliti: čnih organizacij podelili plakete krajevne skupnosti in bronaste znake OF. Zlate plakete bodo dobili Lojze Rihter, Maks Pogačar iti Franc Dornik. Bronasti znak OF bodo dobili Valvasorjeva knjižnica in čitalnica. Kajak kanu klub Krško, Kristina Božič, Anica Kukovičič, Anica Derganc, Erna Bizjak, Zofka Simončič in Drago Gradišek. Po slavnostni seji bo v delavskem kultutrnem domu še koncert učencev glasbene šole.
Krške novice
LIČEN FOTO ATELJE — Poleg Valvasorjeve knjižnice je Miranda Bodor iz Zagreba v soboto odprla lepo in sodobno urejen foto atelje. Izdeloval bo slike za osebne listine in priložnostne dogodke, v barvni in črnobeli tehniki bo po naročilu izdeloval prospekte in kataloge, v ateljeju pa bodo fotoamaterjem tudi prodajali filme. Upajmo, da bodo vsaj tam bolje založeni kot v trgovinah...
3. REGATA ..MEDNARODNA" — Tretja veslaška regata od Radeč do Krškega, ki jo prireja krški Kajak-kanu klub, je v soboto privabila največje število posadk na Savo. V 67 čolnih je bilo 85 tekmovalcev, v kanuju sta bila celo dva Danca. Krčani si obetajo, da bo morda že prihodnjič regata postala zares mednarodna in si takega vzdevka ne bo treba lastiti zavoljo dveh turistov iz tujine...
9 KRISTALNIH POKALOV — Turistično društvo Krško je ob krajevnem prazniku podelilo prizadevnim posameznikom in skupnostim 9 pokalov za posebno skrb pri urejanju okolja in podobe stavb za obdobje 1982 — 1984. Najlepše urejeno okolje zasebne hiše imata Tončka 'in Tine Zener, sledita jima Anica Pirc in Marija Dular. 1. mesto za najlepše urejeno družbeno stanovanjsko stavbo je osvojil hišni svet Papirniške 2 (Ivan Pečnik), 2. je HSCKŽ 31 (Ro-svita Mirč). 3. mesto pa pripada HS Prešernove 4 (Albin Mirč). Krajevna skupnost Krško je za skrb za urejanje nasadov pri spomeniku in drugod ter zelenic osvojila E mesto za najbolje urejen družbeni objekt, 2. je OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega in 3. Tovarna celuloze in papirja ..Djuro Salaj”. ' Zlate znake Turistične zveze Slovenije so dobili Peter Markovič, Dušan Stupar, Leon Koman in Erno Ivačič, srebrnega pa prizadevni tajnik TD Krško Maks Pogačar.
Sevniški paberki
DRUŠTVO NEKADILCEV — Danes ob 18. uri bo v sevniški sindikalni dvorani ustanovni občni zbor društva nekadilcev. Doslej so sevniški borci proti kajenju uspešno delali kot sekcija takega društva v ljubljanski občini Šiška.	t
BAZEN KONEC DOPUSTA? — Očitno novi bazen ne bo dograjen niti do konca junija, kot je zadnje čase le upal investitor. Sedaj omenjajo kot končni rok L avgust, čeprav pri Betonu tudio tem ne dajejo izjav. Sicer pa, kaj bi z bazenom, saj še ni dogovora, kako bo z vzdrževanjem! Gostinci bi radi le svoj gostinski del, podjetja z bazenom ne želijo Imeti nič v teh časih. Morda bi ponovno uspelo dogovarjanje med sisi. Odveč je bojazen, da za bazen ne bo dovolj vode iz vodovoda. Projektanti zatrjujejo, da bo treba vodo menjavati le trikrat v sezoni, vgrajene bodo namreč močne čistilne naprave. Ena sama lahko prečisti vso vodo v treh urah.
POCENI KNJIGE — V knjigarni gostinskega podjetja je sejem knjig Cankarjeve založbe. Najcencjša knjiga stane le 20 dinarjev. Dobra priložnost za nakupe, koje zaradi draginje dostikrat prav kultura najprej na vrsti za črtanje iz družinskih postavk stroškov.
Št. 24 (1818) 14. junija 1984
kultura • ,
in
izobra-
ževanje
Doklej nesklepčnost?
V Novem mestu so se delegati spet razšli brez seje — Kako se zavarovati pred nevšečnim pojavom?
NOVO MESTO — Prejšnjo sredo je bila v mali dvorani tukajšnjega Doma kulture krajša slovesnost, na kateri je Roman Celesnik v imenu občinske kulturne skupnosti izročil Borisu Savniku kovinski kipec violonista, delo akademskega kiparja Janeza Boljke, in se mu s tem javno zahvalil za dolgoletno delo na kulturnem področju. Slovesnost je potekala v navzočnosti delegatov skupščine, ki so potem, ko so več kot po! ure zaman čakali na začetek zelo pomembne seje, zaploskali Borisu Savniku, ki se dokončno poslavja od aktivnega dela v kulturi, in se nejevoljni razjili.
Seja je spet propadla zaradi nesklepčnosti v zborih, tokrat v zboru uporabnikov, kjer je manjkalo, da bi zbor lahko veljavno sklepal o rečeh z dnevnega reda, šest delegatov. Poskušali so jih sicer ..poloviti" po telejonu, pa ni šlo. Nihče ni bi! dosegljiv in sploh je bilo malo upanja na uspeh, saj je delegatska baza uporabnikov sestavljena precej bolj zapleteno kol pri izvajalcih. Zadevo bi lahko rešili tako, da bi manjkajoči glasovali po pošti, torej s korespondenčno sejo, a na to možnost niso niti pomislili, ker bi se utegnil spet kdo spotakniti ob pravno stran lake izpeljave. Pa tudi sicer posredno izjavljanje o tako pomembnih rečeh, kot so sprejem letnega Jinančnega načrta kulturne skupnosti in volitve, ne bi bilo priporočljivo, saj bi bita v tem primeru povsem izključena možnost razprave kot zadnje pravice pred glasovanjem.
Čeprav so se odločili za takojšen ponovni sklic skupščine in bo še moč postoriti, kar ni bilo izvedeno, ne moremo mirno mimo tega, kar'se je zgodilo. Se zlasti ne smemo biti tiho ob ugotovitvi, da je nesklepčnost bolezen, ki ji je skupščina kulturne skupnosti močno podvržena, posebno njen številnejši zbor uporabnikov, akoravno tudi zbor izvajalcev ni imun za ta pojav. Toda komu naprtiti krivdo za izgubljeni čas, neplodno zapravljene ure in tudi za omajano zaupanje discipliniranih delegatov? Koga kritizirati, koga poklicati na odgovor in po kakšnem ključu? Če bi še našli in ..izprašili" krivce za tokrat, ostaja uganka, kako se pred nesklepčnostjo zavarovati v prihodnje? S političnim prepričevanjem delegatov, z odpoklici neaktivnih in neodgovornih? S čim torej? Kaj pa, če se bo pokazalo, da je vse to zavoljo razpok, siceršnje razrahljanosti in pomanjkljivosti v sami postavitvi delegatskega sistema? V vsakem primeru je to kislo jabolko, v katero pa bo treba zagristi.
IVAN ZORAN
Kos za amaterizem še stanjšan
Za črnomaljsko ZKO le milijon — Kljub težavam želijo kulturne skupine več na-____stopati	—	Petkova	konferenca	ZKO	razkrila	več	pomanjkljivosti_
ČRNOMELJ — Pravilno smo predvidevali: ob stanju na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti in še posebej ob razmerah, v kakršnih delujejo kulturna društva in kulturne skupine v tej belokranjski občini, delegati na petkovi konferenci ZKO niso mogli biti neprizadeto tiho. K razpravi, ki je bila spričo perečih problemov daleč od teoretiziranja, pač pa je tu in tam dobivala kritiško in celo polemično ost, je spodbujalo že samo dejstvo, da konference ni bilo že dve leti in pol. Delegatom pa se je jezik lahko bolj razvezal tudi zavoljo tega, ker je poskušalo poročilo o delovanju ZKO za ta čas zelo natančno, z vsemi potrebnimi podatki in ugotovitvami, opisati in obrazložiti nihanja med vzponi in padci v ljubiteljski kulturi.
Delegate je še najbolj razvnela razprava o gmotnih razmerah v ljubiteljski kulturi. Ugotavljali so, daje tisto, kar dobijo društva od ZKO, komaj kaj več kot kaplja v morje. Denarja ni niti za programe, kaj šele za vzdrževanje kulturnih domov in dvoran. Mnogi ne premorejo niti prebite pare, da bi lahko plačali najemnino za prostore, kjer vadijo skupine. Zato so vaje zdesetkane in zato skupine ne dosegajo pričakovane kvalitete. Seveda je še en razlog, da skupine ostajajo na ravni povprečja ali celo pod njo: pomanjkanje strokovnih kadrov. Manjka kvalitetnih pevovodij, režiserjev in drugih strokovnjakov, a tudi, če bi jih, imeli, jih ne bi mogli plačati. Preprosto zato ne, ker sama ZKO nima denarja.
Podatek, da dobi ZKO od kulturne skupnosti za lastno funkcioniranje ter za vseh dvajset kulturnih društev in kulturnih skupin vsega milijon dinarjev, je več kot zaskrbljujoč. Delegatom občinske konference ZKO se zdi skrajno nerazumljivo, zakaj je za amaterizem tako malo denarja — le kakih deset odstotkov ali kaj daje kulturna skupnost v ta namen od vsote, ki
Za sto učencev premajhen vpis
Namesto načrtovanih 180 sejeobpredvpisu na črnomaljsko srednjo šolo vpisalo le 76 učencev — Ogrožena socialna varnost učiteljev — Vpis do 31. 8.
ČRNOMELJ — Od uvedbe usmerjenega izobraževanja se srednja šola v Črnomlju srečuje s problemom premajhnega vpisa učencev. Majhen vpis je predvsem v družboslovno usmeritev,ki je regijskega značaja, vendar se le malo učenčev izven Bele krajine odloča za šolanje na tamkajšnji šoli. Tudi v kovinarski usmeritvi je polovica učencev iz Hrvatskc. Letos končuje šolanje prva generacija učencev metalurške usmeritve — skrajšani program, že drugo leto pa ni uspel vpis v rudarsko usmeritev.
Prav zaradi težav pri vpisu učencev so na šoli z akcijami za vpis v šolsko leto 1984/85 začeli že lansko jesen. Poleg šole so bili v akcijo vključeni tudi koordinacijski odbor za usmerjanje vpisa pri občinski izobraževalni skupnosti, enak regijski odbor, skupnost ,.a zaposlovanje, ravnatelji in strokovni sodelavci osnovnih šol, skupščina občine Črnomelj in DPO. Med številnimi akcijami so delavci srednje šole obiskali roditeljske sestanke v osmih
• Ker se iz leta v leto zmanjšuje število oddelkov, črnomaljska šola ni le v finančnih težavah pri vzdrževanju sorazmerno velike in sodobno opremljene šole, ampak je ogrožena tudi socialna varnost učiteljev, ki ne bodo polno zaposleni. Sola išče izhod v večji kadrovski povezavi s srednjo tekstilno šolo Beti iz Metlike. Poskusili so tudi z usposabljanjem delavcev ob delu, a niso našli skupnih interesov z delovnimi organizacijami. Akcija, da bi se učenci, ki bi pozneje nadaljevali šolanje na tehniški srednji šoli v Novem mestu, prvo leto vpisali v črnomaljsko šolo, pa ni uspela.
razredih vseh osnovnih šol v občini, v Metliki in Podzemlju ter v petih šolah na Hrvaškem. Učenci pa so lahko spoznali šolo, usmeritve, prostorske in kadrovske razmere te možnosti bivanja v dijaškem domu tudi iz knjižice .Možnosti šolanja".
Za prihodnje šolsko leto sta bila razpisana za družboslovno usmeritev
LITERARNA ŠOLA
KOPER — Od 25. do 30. junija bo tu že sedmič letna literarna šola, ki jo pripravlja odbor za literarno dejavnost pri ZKO Slovenije. Ta oblika izobraževanja je namenjena mentorjem oziroma vodjem literarnih skupin v šolah, klubih, delovnih organizacijah in drugje, članom literarnih skupin, urednikom literarnih revij, časopisov, prilog, knjižničarjem in drugim, ki lahko s svojim delom kakorkoli prispevajo k širjenju bralne kulture, usmerjajo pišoče h kvalitetnejšemu ustvarjanju ali posredovanju literature. Na literarni šoli bodo udeleženci dopolnili svoje znanje o novejši slovenski in svetovni književnosti, raziskavah in kritičnem vrednotenju jezika in književnosti. Prijave za udeležbo bodo sprejemali na ZKO Slovenije do 20. junija.
KONFERENCA FOLKLORISTOV
CELJE —'fu bo v soboto. 16. junija, četrta konferenca Združenja folklornih skupin Slovenije. Na njej bodo pregledali dosedanje delo, sprejeli delovni program za leto 1984 in izvolili novo vodstvo združenja.
dva oddelka, kovinarsko trije ter oddelek metalurške usmeritve. Do začetka maja pa se je na prvo usmeritev vpisalo 28 osnovnošolcev (od tega le štirje iz Novega mesta), na drugo 47, v metalurško pa en učenec, zato slednje usmeritve letošnjo jesen ne bodo odprli. Svet šole je tudi podaljšal vpis učencev do zadnjega avgusta.
vendar po dosedanjih izkušnjah pričakujejo, da se bo povečal le vpis učencev iz sosednje republike v kovinarsko usmeritev.
V črnomaljski srednji šoli se zavedajo, da bo potrebno pri usmerjanju učencev bolj upoštevati potrebe delovnih organizacij, predvsem pa .predramiti” uporabnike družboslovno-jezikovnega programa, ki so zaenkrat popolnoma odpovedali, saj so štipendije za to področje še vedno izjema. Da pa v vsej dolenjski regiji obstajajo potrebe po dveh oddelkih družbo-slovno-jezikovne usmeritve, ni dvoma.
M.BEZEK
jo zbere, medtem ko pokrije ljubiteljska kultura kar devetdeset odstotkov vseh kulturnih potreb v občini.
Na konferenci so izvolili novo vodstvo črnomaljske ZKO. Predsednik izvršnega odbora je postal Jože Cesar iz Semiča, podpredsednik Tone Strmec iz črnomaljskega Belta, tajnica Ksenija Khalil iz Črnomlja, člani pa so: Anton Kambič (Semič), Silvo Mihelčič ml. (Črnomelj), Jože Starešinič (Prelo-ka), Mirko Čadonič (Črnomelj), Matija Štrucelj (Griblje) in Jurij Kobe (Stari trg).
Resje, kot smo slišali, daje kulturna skupnost izdatneje podprla matično knjižnico in črnomaljski kulturni dom ter da je morala izpolniti ..dolg” do drugih profesionalnih ustanov, ki delajo za črnomaljsko občino, res pa je tudi, da amaterizem z denarjem, kot ga dobiva zdaj, ne more priti daleč. To so nesorazmerja, kijih bo treba odpraviti ne le v tej belokranjski občini, ampak, po mnenju predsednika republiške ZKO Jožeta Ostermana, tudi drugod po Sloveniji.
Jože Osterman je tudi ugotovil, da črnomaljska ZKO zadnje čase ni mogla bolje delovati zato, ker ni imela poklicnega tajnika. Menil je, da seje tako imenovana deprofesio-nalizacija negativno odrazila povsod, kjer so se zadnjo odločili, marsikje tudi iz stabilizacijskih oziroma varčevalnih razlogov.
Nekateri razpravljalci so se ustavili ob podatku, da deluje v črnomaljski občini še vedno kakih petsto lju-
biteljev kulture. Če je to res, so menili, bi moralo biti kulturno življenje bolj pestro. Nastopov je premalo. Amaterji ne-želijo biti zgolj statistični člani društev in skupin, ne zapuščajo dela na polju in se ne vozijo na vaje zato, da bi prepevali, igrali in plesali sami zase. V Beli krajini je dovolj dvoran, so ugotavljali, kjer bi lahko nastopali, pokazali, česa so se naučili, kar največ delovnim ljudem in občanom. S tem bi tudi dokazali, da denar, ki ga dobivajo, ni bil stran vržen. Delegati so pripomnili še, da sedanji koledar kulturnih prireditev, ko se vse zvrsti spomladi, ni dober in da bi ga morali raztegniti na vse leto.
• Kako sicer v prihodnje? Veljalo bi upoštevati na konferenci obrazloženo pobudo, naj bi poskusili več denarja za delovanje ljubiteljske kulture zbrati s tako imenovano svobodno menjavo dela. Primeri od drugod dokazujejo, da združeno delo ni imuno za tako menjavo. Najbrž tudi v črnomaljski občini ni.
L ZORAN
V DOLENJSKI GALERIJI SLIKAR IZ ZAGREBA
NOVO MESTO - V Dolenjski galeriji bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo del akademskega slikarja Gojka Crnčeviča iz Zagreba. Slikar se bo predstavil z obširno pregledno razstavo oljnih slik, temper in gvašev. V njih obravnava, lik črnogorske ženske iz vsakdanjega življenja ali iz bogate zakladnice ljudske poezije in proze. Crnčevičevo slikarstvo je izpovedno, njegovo najmočnejše izrazno sredstvo pa je barva. Kot izrazit predstavnik figuralnega slikarstva je zvest osnovnemu motivu, čeprav je v njegovih najnovejših delih opaziti nove, sveže likovne prvine.
Kapucinske dragotine
Jutri otvoritev kapucinske knjižnice v Krškem — Razstava ob 400-letnici „Biblije”
PONOVLJENA SEJA BO V TOREK
NOVO MESTO — Ker je seja skupščine tukajšnje, kulturne skupnosti 6. junija zaradi nesklepčnosti zbora uporabnikov odpadla, jo bodo — z istim dnevnim redom — ponovili v torek, 19. junija. Seja bo tokrat v dvorani Dolenjskega muzeja.
Premajhen vpis ogroža šole
Podatki o vpisu učencev v nove prve letnike za nekatere srednje šole usmerjenega _ izobraževanja	v	Novem	mestu	nikakor	niso	spodbudni
NOVO MESTO — Podatki s konca maja kažejo, da bo jeseni, ob začetku novega šolskega leta, na nekaterih tukajšnjih srednjih šolah usmerjenega izobraževanja manj prvih letnikov, kot je predvidenih z razpisom, če se stanje do 31. avgusta, ko bo potekel zadnji rok za vpis, ne bo spremenilo.
Trenutno jc najbolj ogrožen program ..strežba" na gostinski šoli, kjer so namesto treh razpisanih oddelkov zasedli nekaj več kot enega. Kritičen jc tudi program .gradbinec II” na srednji šoli tehniških usmeritev, kjer so od razpisanih dveh oddelkov prvega letnika ..zasedli” le enega. Tudi v oddelku za gradbince I. šolajoče se po skrajšanem programu, ta čas še vedno manjka tretjina učencev. Kritično je na zdravstveni šoli. ki ima razpisana dva oddelka v novem prvem letniku, napolnjen pa je le eden, medtem ko je drugi polovično zaseden. Približno toliko učencev potrebujejo še na srednji šoli pedagoške in tehniško-naravoslovuc usmeritve, da bi napol-
PESNIŠKI VEČER NA PROSTEM OB OGNJU
ČRNOMELJ — Drevi ob 19. uri bo pred tukajšnjo občinsko matično knjižnico, torej na prostem in ob ognju, literarni večer belokranjskih ustvarjalcev pesniške besede. Knjižnica kol prirediteljica je poleg petih mladih pesnikov povabila kantavtorico Matejo Koležnik iz Metlike in pesnika Ivana Zorana iz Novega mesta, ki bo gost prireditve. Ljubitelje poezije vabijo, da se pesniškega večera udeleže v cim večjem številu.
nili oba razpisana oddelka novega prvega letnika za program ..učitelj”.
Kažejo pa se tudi presežki. Tako je spet izkazan naval na elektroniko, kuharstvo, na šolanje obutvenih tehnologov, ki bo potekalo v okviru že omenjene srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovnc usmeritve (nabralo se je za pol razreda več učencev, kot predvideva vpis), itd.
Ugotavljajo, da bodo nekateri oddelki nezasedeni, to pa pomeni tudi krčenje mreže šol, tudi zato, ker končuje osnovno šolo premalo učencev. Številnejše generacije kandidatov za usmerjeno izobraževanje se obetajo šele po letu 1988. Ob tem nekateri ugotavljajo, da je vpisovalna kriza, ki
PRAZNIČNI DNEVI SLOVENSKE FOLKLORE
CELJE — Jutri in v soboto bodo tu praznični dnevi slovenske folklore s kramarskim sejmom. Prvi večer bo • srečanje z ljudskimi pevci in godci, drugi večer pa si bodo obiskovalci ogledali nastop akademske folklorne skupine France Marolt in celjske folklorne skupine France Prešeren.
povzroča toliko glavobolov, posledica neustreznega ravnanja v prejšnjih letih. Trdijo, da se je šele zdaj pokazalo, kako so nekatere šole rasle mimo kadrovskih potreb združenega dela.
I. Z.
PEVSKA REVIJA
V nedeljo, 20. maja, smo se v OŠ Velika Dolina zbrali pevci iz šestih krajev. Nastopali so mladinski in otroški pevski zbori. Mi smo bili na vrsti osmi. Po končanem nastopu so nas pogostili. Upamo, da nas bo drugo leto še več na reviji in da bomo že naprej gojili lepo slovensko pesem.
PLEVNIK MARJANCA OŠ Globoko
KRŠKO — Jutri ob 18. uri se bo tu začela slovesnost ob otvoritvi obnovljene in urejene kapucinske knjižnice. V kulturnem programu, ki b.o potekal v samostanski cerkvi, bodo nastopili igralca Andrej Kurent (pripovedoval bo citate iz Dalmatinove „Biblije”) in Jože Zupan (s pridigami Janeza Svetokriškega) ter Ljubljanski oktet (s koncertom starejših pesmi).
Po programu bo ogled kapucinske knjižnice in v njej knjižne razstave, posvečene 400-letnici izida Dalmatinovega prevoda „Biblije" v slove-
Gozdar razstavlja
Hkrati uradno odkrili tudi Jarmovo „Veroni-_______________ko”_________________
KOČEVJE — V Likovnem salonu v Kočevju so 7. junija odprli razstavo del slikarja Boštjana Koširja iz Ljubljane, ki bo trajala še do 16. junija. Na otvoritvi so nastopili učenci glasbene šole, recitatorka pa je prebrala nekaj literarnih del upokojenega kočevskega gozdarja Petra Vovka.
Razstava je bila odprta ob plenumu Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije, ki se je tistega dne začel v Kočevju. Njen pokrovitelj je Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Kočevje Slikar Boštjan Košir je magister, diplomirani inženir gozdarstva. Njegovo prvo službeno mesto je bilo prav v Kočevju. Na njegovih slikah je veliko motivov iz kočevskih gozdov. Prvo samostojno slikarsko razstavo je imel v Kočevju že leta 1976, nato pa še leta 1981 v Ljubljani, medtem ko je sodeloval na skupinskih razstavah skoraj po vsej Sloveniji. '
Razstavo je odprl predstavnik Društva inženirjev in tehnikov lesarstva in gozdarstva Kočevje magister Anton Gregorič. Hkrati je uradno odkril kip „Veronika", delo akademskega kiparja Staneta Jarma, ki simbolizira mladost, lepoto, ljubezen in tudi Kočevsko ter njene gozdove. Kip stoji pred Likovnim salonom.
J. PRIMC
nščino. Strokovni ogled po ražstavi bo vodil prof. Jaro Dolar, bibliotekarski svetovalec, ki se je sicer več let posvečal obnavljanju in urejevanju kapucinske knjižnice.
Prizadevanja in skrb za ohranitev kulturne dediščine Krškega in s tem v zvezi tudi dragotin, shranjenih v kapucinskem samostanu, je razgibalp in pospešilo praznovanje 500-letnice mestnih pravic Krškega pred leti. Prof. Dolar je že lani, ko so v kapucinskem samostanu odprli galerijsko zbirko slik in plastik starih mojstrov, v brošuri predstavil kapucinsko knjižnico kot edinstven primer takšne vrste na Slovenskem.
..Knjižnica ima svojo zgodovinsko vrednost, ker je ena redkih, ki so skozi tri stoletja ostale v istem prostoru, v sobi, ki se ni bistveno spremenila, s pohištvom, ki gaje moč brez posebnih stroškov obnoviti," je med drugim zapisal prof. Dolar in dodal, da ima knjižnica s knjigami v značilni kapucinski oziroma frančiškanski vezavi tudi svojo turistično mikavnost.
LITERARNI VEČER KETTEJEVEGA KLUBA
NOVO MESTO — Jutri ob
20.30	se bo pri novomeški Križatiji — na stopnišču pred oddelkom NOB Dolenjskega muzeja — začel literarni večer, na katerem bodo svoja dela predstavili (sami ali z recitatorji) člani Literarnega kluba Dragotin • Kette. Vstop bo prost.
UCENCI UČENCEM
BELA KRAJINA — Učenci metliškega oddelka črnomaljske glasbene šole in učenci, ki se na glasbeni pouk vozijo iz Dragatuša, Semiča in Vinice, so od 1. do 7. junija pripravili lepe glasbene programe za svoje vrstnike na dragatuški, semiški in vi niški osnovni šoli. Povsod so želeli, da bi taka srečanja ponovili.
FILMSKI SEMINAR
LJUBLJANA — ZKO Slovenije pripravlja za konec tega meseča zanimiv seminar — laboratorij na področju medijskih raziskovanj (filma, videa. zvoka, besede, gibanja). Seminar, ki bo obsegal raziskovanje dokumentarnega Illma. .mišljenje” filma in raziskovanje animiranega filma, bo v Ljubljani, in sicer v dveh delih: ml 22. do 24. junija in od 29. junija do 8. julija.
SPOSOJENO TRNJE
— Glejte televizijo, berite časopise, poslušajte radio! To vam je edina priložnost, da poza bite na vse slabo okoli vas.
(Iz Svijeta)
— Imamo pametne politike, pametne ekonomiste, modre filozofe, izobražene profesorje. Zakaj se potem dogaja pri nas toliko neumnih stvari)
(Iz Svijeta)
— Res nas zanima, kdo se uči na naših napakah.
(Iz Svijeta)
— Srečne dežele uvažajo satiro, nesrečne izvažajo satirike.
(Iz Večera)
Slovensko-švedski koncert v novomeškem Domu kulture
V ponedeljek, 18. junija, ga bodo izvedli trije mešani zbori: slovenski zbor ..France Prešeren” in švedski zbor Allegro iz Goeteborga ter zbor novo-____meške	Krke	—	Zanimiv	spored	tridnevnega bivanja
NOVO MESTO — Od 17. do 19. junija bodo tu kot gostje kulturno- umetniškega društva Krke na obisku pevski zbor in člani slovenskega kulturnega društva .France Prešeren” iz Goeteborga ter švedski zbor Allegro iz istega mesta. V Novo mesto bosta zbora dopotovala iz Šentvida pri Stični, kjer bosta nastopila na tradicionalnem pevskem taboru.
Gostitelji pripravljajo pester program tridnevnega bivanja pevcev iz Švedske. Razkazali jim bodo Novo mesto in tovarno zdravil, prešer-novce popeljali v Pleterje in Kostanjevico, nazadnje pa še na Trško goro, kjer bodo skupaj proslavili zaključek pevske sezone. Dodamo naj, da bodo slovenski pevci'iz Gotebor-ga bivali na domovih članov Krkinega kolektiva. Bo nekako tako kot pred meseci, ko je Krkin zbor gostoval na Švedskem.
Mešani zbor .France Prešeren", ki šteje dvajset članov, deluje že enajst let. Sestavljajo ga slovenski izseljenci, ki žive na Švedskem že
dve desetletji, oojijo slovenske, jugoslovanske in švedske pesmi ter se povezujejo s kulturnimi skupinami v domovini in tujini.
Švedski zbor Allegro deluje trinajsto leto, v Jugoslaviji pa bo tokrat nastopil prvič. Sicer je ta 45-članski pevski kolektiv dokaj znan v Evropi. Za njim je že veliko turnej, za katere je pripravil švedski in evropski del sporeda. Slišali so ga že v več državah od Velike Britanije do Sovjetske zveze. Letos bodo, denimo, gostovali še v Avstriji in Nemški demokratični republiki.
Ob povedanem se Novemu mestu obeta zanimiv mednarodni kulturni
Št. 24 (1818) 14. junija 1984
dogodek — pevski praznik v pravem pomenu. Ljubitelji zbo-
• Osrednja prireditev bo v ponedeljek, 18. junija, ob 20. uri v Domu kulture, kjer bodo na celovečernem koncertu nastopili: slovenski zbor „France Prešeren” in švedski zbor Allegro iz Goe te- 3 borga ter zbor Krke. Vse tri zbore sestavljajo moški in ženski glasovi. Medtem ko bodo Krkini pevci nastopili pod vodstvom Mira Kokola, bosta gostujoča zbora pela pod taktirko Guentherja Kressa, vsestranskega ter v Salzburgu in na Dunaju izšolanega glasbenika, ki je bil več let tudi solokontrabasist v goeteborški operi.
rovske pesmi ga prav gotovo ne bodo hoteli zamuditi.
I. Z.
DOLENJSKI LIST
rt 9
&
V/rtAsniZbva' da^aslu/ta/
NAJBOLJŠI BREŽIČANI
Pripravili smo nogometni turnir osnovnih šol brežiške občine, ki se ga je udeležilo 6 ekip. Najboljši so bili Brežičani, drugi Artičani in tretji Pi-šečani. Pokal za najboljšega strelca turnirja je prejel Niko Podvinski, učenec pišečke osnovne šole.
SANDRA NOVŠAK OŠ Artiče
PARTLJIČEV „MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK”
Ogledali smo si Partljičevo igro o »socialističnem kulaku '. Bili smo navdušeni nad sproščeno igro glavnih igralcev. Vsebina nam sicer ni bila tako blizu, ker je obravnavala snov iz časov po zadnji vojni, ko nas sploh še ni bilo. Ko sem pripovedovala o njej doma, mi je stara mama povedala, daje bilo res tako.
IRENA ZORKO OŠ Artiče
IZLET OB DNEVU VARČEVALCEV
Mladi varčevalci smo 1. junija ob dnevu varčevalcev obiskali Kostanjevico ter si ogledali Formo vivo. Najboljše pionirske hranilnice so prejele priznanja, ugotovili pa smo tudi, da smo tako na manjših kot na večjih šolah vestno opravljali svoje delo, ki ga je komisija točkovala. Kako uspešne so bile hranilnice, pove že podatek, daje bila med posameznimi poštnimi hranilnicami razlika le v eni sami točki.
NATAŠA AMERŠEK, 8,b COŠ Milke Kerin Leskovec pri Krškem
NAGRADA 25. MAJ
PD Oton Župančič iz Artič je ob dnevu mladosti prejelo visoko družbeno priznanje „25. maj”. Na podelitev priznanja sta odšla dva člana društva v Beograd. Poleg Artič je takšno priznanje dobila samo še ena mladinska organizacija.
SABINA KUKOVIČA
OŠ Artiče
NJIHOVA IGRICA
Na naši šoli imamo gledališko skupino, ki jo vodi Ana Starešinič, njeni člani pa so učenci sedmega in osmega razreda. Sestavili so igrico Obtoženi tovariš Volk in z njo se bodo predstavili jutri v črnomaljskem Kulturnem domu, nato pa bodo obiskali še Vinico, Semič in Metliko.
VANESA POŽEK OŠ Črnomelj
MAJ — MESEC MLADOSTI
Učenci osmih razredov smo bili na šolskem izletu na otoku Krku. Med potjo smo si v Metliki ogledali muzej in na Plitvicah narodni park. Na Krku smo prenočili in se skozi Delnice in Kočevje vrnili domov. Učenci naše šole smo šli tudi na izlet v Ljubljano, kjer smo si ogledali Narodno in Moderno galerijo ter radijsko in televizijsko hišo. Maja pa smo izvedli tekmovanje „88 kilometrov za Tita.” Toliko smo pretekli učenci višjih razredov, menjaje se na 200 metrov.
Člani lit.-nov. krožka OŠ Jože Slak—Silvo, Trebnje
SREČANJE KOLPORTERJEV
Pionirji, kolporterji mariborskega Večera, smo se letos zbrali v Postojni. Bilo nas je veliko iz vse Slovenije. Ogledali smo si znano Postojnsko jamo, nato smo imeli kosilo in podelitev nagrad in priznanj.
ALJA ŠTARKL OŠ Artiče
»Neznano” društvo
Poštar tako odločil
V drugi polovici maja je prispelo na kočevsko pošto pismo iz Ribnice, naslovljeno je bilo na Čebelarsko društvo Kočevje. Poštar je na ovojnico zapisal »nepoznan" in pošiljko vrnil pošiljatelju, kjer so jo shranili kot posebno zanimivost.
Pred meseci so namreč prav kočevski poštarji raznesli 140 vabil članom Čebelarskega društva Kočevje in vsi so vabila dobili, na vseh pa je bil žig društva. Prav tako je društvo doslej prejelo precej pošte od svojih članov, Medexa, Zveze čebelarskih društev in od drugih. Poštarji so pošiljke dostavili. Torej društvo ni neznano.
Čeprav omenjene pošiljke Čebelarsko društvo Kočevje ni dobilo, pa je zapjo zvedelo, kot je tudi zvedelo za njeno sporočilo. Šlo je za vabilo na razvitje čebelarskega prapora. Prireditve so se člani udeležili, ker so na srečo imeli še druge zveze, ne samo tiste, kijih omogoča pošta, kije tokrat odpovedala.
JOŽE GRABRIJAN Kočevje
ZAKAJ RAZLIKE?
1. junija sem dobil srčni napad in prepeljali so me v novomeško bolnišnico. 6. junija, ko sem že za silo hodil, so prišli iz črnomaljskega Goka, delovne organizacije, kjer sem zaposlen že 22 let, na obisk k našim sodelavcem, ki so okrevali na pljučnem in kirurškem oddelku. K meni pa ni bilo nikogar. Večkrat sem bil že bolan in v bolnišnici, a me niso nikoli obiskali sodelavci, čeprav za druge tega ne morem trditi. Težko mi je, ko vidim takšne razlike med ljudmi. Sramota je, da v delovni organizaciji tako ravnajo s svojimi delavci.
Prej, ko sem bil zaposlen pri Komunalnem podjetju, sem v sezoni na mesec opravil od 100 do 150 ur nadurnega dela. Od takrat, ko smo se združili z Gokom, smo »komunalci” manjvredni. Sedaj, kosem bolan, me nihče ne pogleda in v podjetju me še . vedno silijo s težkim delom, ki mu zaradi bolezni nisem kos.
JANKO POTOKAR
Lokve 1/b, Črnomelj
Iz Klepčeve dežele
GREDE PETRA KLEPCA NI VEČ — Pred vojno so turisti radi za-hajali v vasico Mali Log na hrvaški strani Čabranke, okoli 7 km od Osilnice.* Tu-so si ogledovali »gredo Petra Klepca”, ki jo je menda sem zanesel sam Peter Klepec. Turisti so si zbritvi-cami in nožički rezali za spomin iveri te grede, kije stala pri domačiji Filipa Klepca. Danes ni več ne hiše Filipa Klepca in ne grede Petra Klepca, ker so oboje med vojno požgali Italijani.
UREDITI NAMERAVAJO KAMP — Na zemljišču ob Kolpi, kjer vsako leto tabore kajakaši iz domovine in zamejstva, ki sodelujejo na kajakaških tekmovanjih na Kolpi, namerava Turistično društvo Osilnica urediti kamp. Najprej bodo skušali z lastnikom zemljišča zamenjati parcele, nato pa tu napeljati elektriko, vodo in urediti sanitarije.
LOVSKI DOM — Lovci gradijo v Ribjeku lovski dom. Pod streho bo že jeseni, kdaj pa bo popolnoma dokončan, še ni znano.
MUHE GREDO V PROMET — Športni ribiči dobro poznajo Eda Tomca s Sel pri Osilnici, ki izdeluje muhe za ribolov. Pri deluje spreten, čeprav je v 80. letu starosti in ima le eno roko. V sezoni izdela 2.000 do
3.000	muh. Težave ima -z nakupom primernih trnkov.
pisma
in
odmevi
Komunisti o ZK0
Čemu služijo takšne ocene ljubiteljske kulture v Črnomlju?
V Dolenjskem listu z dne 31. maja 1984 je bila na kulturni strani v okvirčku pod naslovom »Komunisti oZK-O” objavljena naslednja ocena preteklega delovanja ZKO Črnomelj.
»Znano je, da je znotraj ZKO preslabo povezovanje, preskromna dejavnost društev, daje v ZKO neustrezna kadrovska sestava, medsebojni spori in nezaupanja, da imajo prevelik vpliv posamezniki ali skupinice, zaprti so za pobude od zunaj, ni množičnosti in širšega vključevanja, kvaliteta je slaba.”
Težko bi kje našli tako površno in iz rokava streseno oceno.
Oglašam se kot predsednik ZKO Črnomelj od leta 1967. Na konferenci Zveze kulturnih organizacij 8. junija sem prenehal z aktivnim delom.
Trdim, da je bilo predsedstvo občinskega komiteja ZKS Črnomelj napačno obveščeno. Obžalujem, da ni poklicalo predsednika ZKO na obravnavo, saj bi bilo informirano iz prve roke. Predsedstvu gotovo ni bilo predloženo poročilo o preteklem delovanju ZKO, ki smo ga pripravili za konferenco.
V tem primeru ne bi bil govor o preskromni dejavnosti spričo »izvedbe devetega srečanja folklornih skupin »bratstvo in enotnost” z osemindvajsetimi skupinami in tisoč folkloristi, spričo gostovanja osmih gledaliških skupin po občinskih krajevnih središčih v okviru srečanja gledaliških skupin Slovenije, spričo neštetih drugih akcij, kijih je organizirala ZKO. Neustrezni kadri zagotovo niso sposobni organizirati takšnih obsežnih akcij.
Organizacija, v kateri so medsebojni spori in nezaupanja, ni zmožna organizirati vsakoletnih srečanj v Gribljah ob Kolpi z nekaj sto pevci.
Na konferenco organizacije, kjer imajo prevelik vpliv posamezniki ali skupinice, ne pride 86% vabljenih delegatov, kolikor jih je bilo na konferenci 8. junija 1984.
Ko je predsedstvo razpravljalo o tem, ali je ZKO Črnomelj zaprta za pobude od zunaj, bržkone ni bilo obveščeno, da je ZKO v zadnjih dveh letih doživela nekaj birokratskih posegov od zunaj.
Glede kvalitete in množičnosti pa citirajmo Jožeta Ostermana, predsednika ZKO Slovenije, ki je v Gribljah dejal: »Gribeljsko srečanje je le rezultat množičnega dela, ki temelji na kvaliteti."
Prav gotovo je v ZKO Črnomelj moč marsikaj izboljšati. Novi odbor bo imel dosti dela. Pomagati mu bomo morali. Upam torej, da bodo komunisti v svetu za kulturo pri OK SZDL in v aktivu ZK pri sisu ža kulturo dobro opravili svojo nalogo in razmere temeljito, predvsem pa pravilno ocenili.
JANEZ KURE Črnomelj
Kino Toplice spet vabi
Končana prva faza obnovitvenih del v Dolenjskih Toplicah — Zahvala vsem za pomoč
Kino Toplice v Dolenjskih Toplicah je eden najstarejših kinomatog-rafov v novomeški občini, saj deluje nepretrgoma že od leta J950. Zato je bila akcija za obnovitev in modernizacijo kinoaparatur, s katero je konec preteklega leta začelo KUD Maks Henigman, več kot upravičena.
Ker smo za ves material in opravljena dela po predračunih potrebovali
320.000	dinarjev, smo zaprosili za pomoč delovne organizacije, v katerih so zaposleni naši krajani. Organizacije združenega dela so se v veliki meri odzvale našim prošnjam, potrebna fi-
Marjanu Nosetu v spomin
Na sončno nedeljo so se prebivalci Rumanje vasi in okolice zadnjikrat poslovili od Marjana Noseta. fanta, ki je od rojstva do 28. leta starostu ko je dotrpel, bolehal za neozdravljivo boleznijo — sladkorno.
Marjan se je po osnovni šoli vpisal v vajensko šolo, jo uspešno končal ter se zaposlil vdelovni organizaciji Gorjanci. Vendar je želel čimveč znanja, zato se je vpisal ob delu na strojno tehniško šolo. Bolezen ni prizanesla niti njegovemu vidu: na maturo se je pripravljal že popolnoma slep. Domači in sorodniki so mu snov snemali na magnetofonski trak ter z njim predelovali učno snov. Imetje železno voljo. Bil je poln načrtov. Želel je živeti.
Njegovo največje življenjsko delo pa je bila gradnja mladinskega doma v
vasi. Njegove so bile vse ideje in zamisli. Tako se nam sedaj ni potrebno zbirati v zakajenih gostilnah, dovolj prostora imamo-za igranje namiznega tenisa, šahiramo, prirejamo proslave. Dokler mu vid ni popolnoma odpovedal, je sodeloval še pri godbi in gasilskem društvu. Za svoje požrtvovalno delo in družbeno aktivnost je prejel tudi priznanje OF. Kljub temu da je bil nekaj zadnjih mesecev odvisen od pomoči drugih, se je še vedno zanimal za delo pri mladinskem domu, nas spodbujal in nam dajal nasvete.
Pogrešali ga bomo ne samo mladinci, ampak tudi drugi vaščani. Njegova življenjska pot je bila kratka, a zelo bogata.
OO ZSMS RUMANJA VAS
nančna sredstva pa so zagotovile: kulturna skupnost in ZKO Novo mesto, Novoles Straža, Zdravilišče Dolenjske Toplice, GG Novo mesto—tozd Podturn, Tovarna obutve Novo mesto— tozd BOR Dolenjske Toplice, Turistično društvo Dolenjske Toplice ter krajevna skupnost, ki nam je vsestransko pomagala. Vsem se iskreno zahvaljujemo za razumevanje in izkazano pomoč.
V začetku letošnjega junija smo končali prvo fazo del. Kinomatdgrafi Ljubljana so predelali aparature in usposobili kinoprojektorje za predvajanje s xenon žarnicami. V naslednji fazi pa bomo modernizirali reprodukcijo zvoka z. novimi zvočniki.
KINO TOPLICE Dolenjske Toplice
ARTIČANI V CIRKOVCIH
V Cirkovcih je bilo srečanje tambu-raških skupin, ki se ga je udeležilo 6 orkestrov iz Rateč, Prevalj, Železne kaplje, Vučje vasi, Celja in Artič. Skupaj sb zaigrali 22 skladb. V Artiče smo se vrnili ž lepimi vtisi.
SANDRA SNOPEK OŠ Artiče
POUČEN DAN
V soboto, 2. junija, smo na naši šoli imeli obrambni dan. Najprej smo ponovili alarmne znake, opravili umik iz šole in se nato seznanili še / gašenjem.
ROMANA ŠAFER OŠ Ciloboko
TELEVIZIJSKI SPORED
15.	VI.
petek 1
17.20	— 00.15 TELETEKST
17.35	POROČILA
17.40 ROCK PORTRET: PEPEL IN KRI
18.10 MODRO POLETJE, špam ska mladinska nanizanka
18.40 PROMETNA VOZGOJA IN PRVA POMOČ
19.10 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRN A
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	MODROST TELESA, angleška nanizanka
Ta oddaja govori o počutjih, o tem, kako občutimo svoje telo, in o tem, kako se to naše občutje ujema s pravo sliko in razsežnostmi telesa. Videli bomo ljudi, ki so iz-
gubili roko ali nogo pa jih mučijo občutja teh udov, in ljudi, ki so izgubili občutje v nekem udu in gledajo nanj kot na tujek. Avtor oddaj tudi pojasnjuje, kaj je bolečina in zakaj se pogosto pojavlja oziroma občuti na povsem drugem kraju kot nastaja.
20.55	NE PREZRITE
21.10	URA Z AGATHO CHRISTIE, angleška nanizanka
22.05	DNEVNIK
22.20	VRNITEV V MARSEILLE, francoski film
Michel, po rodu Italijan, ki je mladost preživel v Marseillu, se vrne v to mesto, ko pride na pogreb tete. Seznani se s sorodniki, med katerimi je tudi Minu, mladoletni prestopnik. Ta na pogrebu ukrade Michelov avto, v katerem ima lastnik tudi ponarejene dokumente, zato se Michel odloči, da bo sam zasledoval sorodnika...
17.10	Test — 17.25 Dnevnik —
17.45	Majske igre (otroška oddaja) — 18.15 Zdravstveno izobraževanje: Razvoj osebnosti med 14. in 18. letom — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Baletni trenutki —
20.40	Zagrebška panorama —
20.55	Soočenje (dokumentarna oddaja) — 21.45 Nočni kino: Odlikovanje za hvaležnost (češkoslovaški film)
ZAGREB 1
17.30	Video strani —17.40 Poročila — 17.45 Majske igre —
18.15	TV koledar — 18.25 Kronika občine Reka — 18.45 Šola zelenega načrta — 19.30 Dnevnik — 20.00 V tretjem rajhu (serijski film) — 20.55 Zabavnoglasbena oddaja francoske TV — 21.40 Dnevnik —21.55 V petek ob 22h (kulturni mozaik)
16.	VI.
sobota
7.45	— 10.25 TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05 ZGODBE O POLUHCU: POLUHEC IN BRADATA NEVESTA
8.20 CICIBAN, DOBER DAN: MED RIBIČI
8.35	ZGODBE IZ NEPRIČAVE, otroška serija
9.05 SKRIVNOSTNI SVETART-HURJA CLARKA:	STARODAVNA MODROST, angleška dokumentarna serija
9.30	MODROST TELESA, angleška dokumentarna serija
10.20 POROČILA
15.05 — 00.10 TELETEKST
15.20 POROČILA
15.25 MLADOST PETRA VELIKEGA, sovjetska nadaljevanka
16.35	ČUDEŽI NARAVE: GRIZLI, kanadska poljudnoznanstvena serija
17.00 EP V NOGOMETU — FRANCI JA:BELGIJA
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 ANIMIRANI FILM
20.15	EP V NOGOMETU — DANSKA: JUGOSLAVIJA
22.20	ZRCALO TEDNA
22.40	ZAKONSKE SKRIVNOSTI, angleški film 00.10 POROČILA
15.15	Test — 15.30 Nihče ni hotel umreti (likovni film) — 17.00
Zmajeve otroške igre 84 — 18.00 K. S. Djalski—D. Marušič: Dekreti (ponovitev drame) — 19.00 Večer novih gradskih pesmi in romanc — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vem, zakaj ujeti ptič poje (ameriški film) — 21.35 Pbročila —
21.40	Gledališki salon —- 22.10 Športna sobota — 22.30 Finale jugoslovanskega pokala v atletiki (reportaža)
ZAGREB 1
15.20	Sedem TV dni — 15.50 Poročila — 15,55 TV koledar — 16.05 Dosje (dokumentarna serija) —
17.00 EP v nogometu, Franci-ja:Belgija — 19.30 Dnevnik —
20.00 Evropsko nogometno prvenstvo'(pregled) — 20.10 EP v nogometu, Danska:Jugoslavija —
22.15	Dnevnik — 22.30 Serijski film
17.	VI.
nedelja 1
8.35	— 13.05 TELETEKST
8.50	POROČILA
8.55	ŽIV ŽAV, otroška matineja
9.45	MODRO POLETJE, ponovitev španske mladinske nanizanke
10.15	M. Smoje: VELIKO MESTO, nadaljevanka
11.40	625, oddaja za stik zgledalci
12.00 PEVSKI TABOR 84, prenos iz Šentvida pri Stični
13.00 POROČILA
13.45	— 22.25 TELETEKST
14.00 Grobničko polje: MOTOCIKLISTIČNE DIRKE ZA VN JUGOSLAVIJE
15.05	ČEZ TRI GORE: GOR-NJEVAŠKI OKTET
15.30 JENNYJIN PORTRET, ameriški film
16.55 POROČILA
17.00 EP V NOGOMETU — ZRN:ROMUNIJA
19.00 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 M. Šečerovič: TROJANSKI KONJ, drama TV Zagreb
21.35	NADNACIONALNE DRU-
ŽBE: DRŽAVA IN KORPORACIJA
22.05	REPORTAŽA S KOLEDARSKE DIRKE PO JUGOSLAVIJI, etapa Bovec—Kranj
ap,
22.20	POROČILA
13.55	Kombinirana prenosa: Motociklistične dirke za VN Jugoslavije, Jugoslovanski pokal v atletiki — 17.00 Dvoboj na soncu ameriški film — 18.25 Življenje in delo Tripa Kokolja (kulturna oddaja)— 19.10 Turistični vodič —
19.30	Dnevnik — 19.55 Škotski ansambel dud — 20.15 EP v nogometu, Portugalska:Španija
18.	VI.
ponedeljek
17.20	— 22.25 TELETEKST
17.35	POROČILA
17.40	ZGODBE IZ NEPRIČAVE, otroška serija
18.10	RADIALNA KERATO-TOMIJA in KRIO — POMENI ZAMRZNITI, znanstveno- tehnična filma
18.40	PET MINUT ZA REKREACIJO
18.45	POP GODBA: V ŽIVO IZ
VALENTINA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	R. Furman: NEVARNA LETA, sovjetska drama
21.30 DOKUMENTAREC MESECA: KOLIZEJ
22.10	DNEVNIK
17.25	Dnevnik — 17.45 Slovenske ljudske pravljice — 18.00 Rdeča kapica (lutke) — 18.15 Grafiki BiFl (izobraževalna serija) —
18.45	Glasbeni album — 19.00 Športna oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Narodnozabavna glasba — 21.55 Jenny (norveška nadaljevanka)
19.	VI.
torek 1
17.35	— 22.45 TELETEKST
17.50	POROČILA
17.55	ZGODBE O POLUHCU:
POLUHEC IN ZAČARAN VOL,
lutkovna nanizanka
18.10	PRIJATELJI GLASBE
18.40	PUSTOLOVŠČINA, otroška oddaja
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME .20.00 ANIMIRANI FILM
20.15	EP V NOGOMETU — FRANCIJA:JUGOSLAVlJA
22.20	DNEVNIK
17.25	Dnevnik — 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.15 Odprta knjiga — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Top lista nadrealistov (narodna glasba) — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Zagrebška panorama — 21.10 Festove premiere: Rdeči zvonovi (sovjetsko-mehiški film)
20.	VI.
sreda 1
16.00	— 23.20 TELETEKST
16.15	POROČILA
16.20	EP V NOGOMETU — DANSKA:BELGIJA, posnetek
18.10 PEDENJŽEP
18.40	OSVAJANJE MORJA: OBZORJA SVOBODE, potopisna reportaža
19.10 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA: ANNIE HALL, ameriški film Štiridesetletni Newyorčan razmišlja o svoji preteklosti, od židovskega otroštva do sedanjosti, ko ga dokončno zapusti Annie Hall, ženska njegovega življenja. Alwy išče razloge za svoje neuspehe, spominja se svojih ljubezni, preganja ga vse večja osvobojenost žensk, ki se ne sklada z njegovimi pojmovanji. Zakaj vendar ga je Annie zapustila? Jo je utesnjeval, dajal preveč svobode, se v spolnosti nista mogla ujeti...? Scenarij in režija: Woody Allen, ki je tudi glavni moški igralec.
Film je dobil oskarja za najboljši film leta, za scenarij, Diane Keaton pa kot najboljša igralka.
21.35	KULTURNE DIAGONALE
22.10	DNEVNIK
22.20	OMIZJE
17.25	Dnevnik — 17.45 Gusarji kapitana Kavlja — 18.15 Govorimo o zdravju — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 19.55 Nekaj domačih popevk — 20.15 EP v nogometu, ZRN:Španija
21.	VI.
četrtek
1
15.50	— 22.05 TELETEKST
16.05	POROČILA
16.10	EP V NOGOMETU —
PORTUGALSKA:ROMUNlJA
18.00	IGRAJMO SE GLEDA-
LIŠČE: JE REŽISER USTVARJALEC ALI NE?
18.25 NA SEDMI STEZI
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00	TEDNIK
21.05	R. Gadney: KENNEDY, angleška nadaljevanka
21.50	DNEVNIK
17.25	Dnevnik — 17.45 Pešec avtomobilu (otroška serija)
18.15	Znanost — 18.45 Ro> koncert — 19.30 Dnevnik 20j N. Ibrišimovič: Kara—beg (pre stava Narodnega pozorišta iz Z nice) — 22.30 Zagrebška pan
8
DOLENJSKI LIST
Št. 24 (1818) 14. junija 1984
PRILOGA
. Ž&' V . i* ' '*	-V-	>.	,' -vt
Sl	& • - *?
Verjetno najnovejši podatek, da bi z današnjo armado kegljačev lahko naseliti domala dve Švici, najbolj zgovorno govori o razširjenosti tega športa v svetu. Nedavno končano svetovno kegljaško prvenstvo v Ljubljani pa je prineslo novo, a zagotovo najbolj verodostojno potrdilo, da je podiranje kegljev postalo svojevrsten narodni šport tudi na Slovenskem. To pa ne le zato, ker premore danes steze z devetimi keglji že vsaka malo boljša vaška gos-
tilna, ampak ker je skokovito naraslo tudi število kegljaških klubov in tekmovalcev. Zadnje štetje, ki resda sega že krepko v preteklost, prinaša podatek, da je v Jugoslaviji okoli 30 tisoč registriranih kegljačev, kar je po istem viru domala dvakrat več kot, denimo, odbojkarjev.
Kegljanje je bilo veliko časa le družabna igra, s podiranjem kamnitih figur pa so se kratkočasili že egipčanski faraoni. Dokaz temu so našli v nad 7 tisoč let stari egipčanski grobnici.
Bistveno kasneje pa se ta igra pojavi v Evropi. Zapisi neke nemške kronike omenjajo leto 1.157, kar je doslej najstarejši znani dokaz o zametkih kegljanja v Evropi. Kar dobrih 600 let pa je moralo preteči, da so skušali v Nemčiji pripraviti prva enotna pravila, vendar je ta poizkus trajal vse do leta 1.885, ko so se v Dresde-nu in New Yorku pojavile prve kegljaške zveze. Vse dotlej je kegljanje potekalo brez pribora, tekmovalnih pravil, zgolj za zabavo. In prav nič
ni bilo narobe, če je kdo kroglo ali kamen zalučal po tleh, drugi pa po zraku. Kot zanimivost naj omenimo, da je bilo kegljanje z devetimi keglji dokaj razširjeno tudi v Ameriki, vendar so ga sredi XIX. stol. ukinili, še vzrok: bojda je kegljanje za nekaj časa med hazarderji zasenčilo celo igranje pokra, bliskali so se noži in pokalo je orožje. Število mrtvih ob kegljanju je skokovito naraščalo, tako da so šerifi in podobni varuhi zakona celih 40 let lovili skrite kegljače. In šele potem je v ZDA nastala nova igra, sicer sila podobna prejšnji, bovvling, ki se je vse do dandanes izredno razširila po Ameriki, le da je namesto devetih postavljenih deset kegljev, ki so tudi nekolikanj drugače razmeščeni kot pri običajnem kegljanju, pa tudi sicer je nekaj razlik v tekmovalnih pravilih. Tako lahko igralec pri bovvlingu med metom podrsa, kar je pri kegljanju prepovedano, poleg tega lahko kroglo zalučajo tudi čez prestopno črto.
Na takšen način so pač domiselneži in hazarderji zaobšli zakonodajo, ki je dovolj precizno govorila le o igri z devetimi keglji. Verjetno pri nas za takšno pogruntavščino ne bi potrebovali kar 40 let.
Sicer pa se še danes, 58 let po tem, odkar je bila v Stockholmu ustanovljena Mednarodna kegljaška zveza, pojavljajo raznolikosti pri kegljanju. Tako Kanadčani še dandanes podirajo keglje, velike vsega 20 centimetrov, Švicarji kegljajo na bistveno krajših stezah od predpisanih, da ne naštevamo vsega. Tudi Jugoslovani smo poznali „napete” steze, take, ki so bile ob straneh za 2 do 3 centimetre povešene. No, na srečo se je kegljanje v Sloveniji razmahnilo šele po 2. svetovni vojni, ko smo začeli graditi tudi kegljišča, ki so povsem ustrezala novim mednarodnim predpisom. Prvo je bilo v ljubljanski „Evropi”, kjer so iporali za kegljišče podreti celo del kleti.
Ob velikem razmahu in priljubljenosti ima kegljanje pravzaprav eno parno slabost: pod okriljem Mednarodne kegljaške zveze (FIQ) se dandanes pojavljajo štirje načini kegljanja: poleg že omenjenega bovvlinga še kegljanje na asfaltnih, užlebljenih in škarjastih stezah. Vse to pomeni seveda razdrobljenost športa, saj je domovina bovvlinga Amerika, nekaj stez pa je tudi že pri nas, na užlebljenih stezah igrajo v Zahodni in Vzhodni Nemčiji ter v Danski, na škarjastih v Belgiji, Braziliji, Franciji, Luksemburgu, Argentini, Nizozemski in še kje, medtem ko je v daleč največjem številu držav razširjeno kegljanje na asfaltnih ali plastičnih stezah. Pravijo, da kegljanje na škarjastih in užlebljenih stezah nima večje prihodnosti, I adut več za bovvling je njegova rekreativnost, medtem ko je velika prednost kegljanja na asfaltu njegova športna vrednost. Bovvling, ki se najbolj postavlja po robu običajnemu kegljanju (mislimo na asfaltne steze), je tudi močno sprofesionaliziran, nagradni skladi za najboljše gredo v deset tisoče dolarjev, poleg tega pa ga po približnjih ocenah igra okoli 60 milijonov igralcev in igralk. Kegljanje, kot smo ga vajeni pri nas, ni obremenjeno z denarjem, je pa zato težje in zahteva za doseganje vrhunskih rezultatov ogromno treninga.
Dejstvo, ki stoji pred mednarodno kegljaško organizacijo, je neizpodbitno: bovvlinga in asfaltnega kegljanja ne bo več moč izkoreniniti.
In prav zato bi kegljači naredili najbolje, ko bi se dogovorili le za ti dve zvrsti, ločili amaterizem od profesionalizma in šele na tak način bi dobili dogovori z Mendarodnim olimpijskim komitejem, da kegljanje uvrsti na sporede olimpijskih iger, mnogo tehtnejšo in realnejšo podlago. Konec koncev si šport, ki združuje daleč preko 10 milijonov igralcev širom po svetu, to tudi zasluži.
Angleški kralj' Karel II. je izdal zakon, po katerem so lahko mrtve zakopali samo, če so bili oblečeni v obleko iz volne. Zakon je bil sestavni del svežnja „ukrepov za stabilizacijo” angleške proizvp-dnje volnenih tkanin, ki se je znašla v krizi.
John Churchill, prvi vojvoda Marlborouški, prednik Win-stona Churchilla, je bil alergičen na zelje.
•
Prva zabeležena ugrabitev letala sega v leto 1948, ko so kitajski razbojniki ugrabili potniški hidroplan „Catalina”, ki je letel iz Hongkonga v Macao. Na krovu je bilo 20 bogatih Kitajcev.
Preden so mu natisnili prvi roman, se je veliki ameriški pisec VVilliam Fauklner preživljal kot pleskar in pilot—akrobat.
Leta 1612 se je prvič zgodilo, da so v znak žalosti spustili zastavo na pol droga. Dogodek so zabeležili na ladji Heartsee, katere kapitana so ubili Eskimi.
•
Ameriški predsednik Wil-liam Hovvard Tatf (1909-1913) je bil težak 175 kilogramov.
Ameriški predsedniki Thomas Jefferson, John Adams in James Monroe so umrli istega dne, 4. julija, na dan največjega ameriškega praznika. Letnice smrti so seveda različne.
•
Po neki statistiki so današnji prebivalci Amerike obloženi z dvema milijonoma ton odvečnega sala.
finski tekač Paavao Nurmi * prijavil za nekaj tekov. Tako je 10. julija nastopil v dveh finalnih tekih: na 1500 in 5000 metrov. Na 1500 metrov je s časom 3 minute in 53 sekund osvojil zlato medaljo. Manj kot uro kasneje je Nurmi star-tal na 5000 metrov in zmagal s časom 14 minut in 31 sekund. Oba rezultata sta bila olimpijska rekorda.
O višini največjih valov krožijo najrazličnejše govorice. Največji val, ki je bil izmerjen verodostojno, je bil visok „samo” 36 metrov. Videli so ga leta 1933 z ameriškega rušilca Ramapo. Skoraj odveč je povedati, da je šlo za orkan na Pacifiku.
Na Japonskem so za časa fevdalizma v vojski držali posebno enoto, katere edina naloga je bilo štetje odsekanih sovražnikovih glav. Rezultate so skrbno zapisovali v knjige.
Na olimpijskih igrah v Parizu, ki so bile 1924, se je
Leta 1860 so v Veroni „ odkrili" rokopis iz 14. stoletja, v katerem so bila opisana življenja in ljubezni slikarjev, ki so v tem mestu živeli v takratnem času. Rokopis je poleg tega omenjal, da so v Veroni osnovali slikarski ceh že leta 1303, kar naj bi bilo dokaz, da zibelka italijanskega slikarstva niso bile Firence, ampak Verona. Tri desetletja kasneje so ugotovili, da je dokument ponarejen. Ponarejevalca niso nikoli uradno ugotovili, domnevajo pa, da se je v drugačenje zgodovine podal umetnostni zgodovinar Pietro Nanin, sicer direktor. veronske umetnostne akademije in zagrizen lokal-patriot
Sistem vojaških šol v JLA sestavljajo splošne srednje vojaške šole, srednje,vojaške šole rodov in služb in vojaške akademije.
Splošne srednje vojaške šole so:
• splošna srednja vojaška šola Bratstvo in enotnost v Beogradu,
• splošna srednja vojaška šola Ivo—Lola Ribar v Zagrebu,
• letalska splošna srednja vojaška šola Maršal Tito v Mostarju,
• splošna srednja vojaška šola Franc Rozman—Stane v Ljubljani.
V splošnih srednjih vojaških šolah se šolajo učenci, ki bodo nadaljevali šolanje v eni izmed vojaških akademij Učenci splošne srednje vojaške šole v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani nadaljujejo šolanje v akademijah kopenske vojske, dijaki letalske splošne srednje vojaške šole pa v letalski akademiji.
Gojencem, ki končajo srednjo vojaško šolo, se prizna srednja vojaška strokovna izobrazba in srednješolska civilna izobrazba. Pridobijo si tudi strokovni naziv vojaškega tehnika in čin aktivnega vodnika ustreznega rodu ali službe JLA. Po končanem šolanju jih razporede v enote in ustanove kopenske vojske, vojnega letalstva in vojne mornarice. V skladu s šolo, smerjo in specialnostjo, za katero so se šolali. Na razpored vpliva poleg potreb JLA tudi gojenčev učni uspeh. Od srednjih šol poznamo v JLA še srednjo vojaško šolo rodov kopenske vojske v Sarajevu, tehniško srednjo vojaško šolo kopenske vojske v Zagrebu, letalsko tehniško srednjo vojaško šolo v Raj lovcu pri Sarajevu, mornariško tehniško srednjo vojaško šolo v Splitu, inten-dantsko srednjo vojaško šolo vSarajevu in glasbeno srednjo vojaško šolo V Zemunu.
Vse vojaške akademije šolajo oficirski kader za delo v enotah in ustanovah Jugoslovanske ljudske armade. Diplomantom, ki končajo vojaško akademijo, priznajo visoko izobrazbo, pridobijo čin aktivnega podporočnika, z diplomo na nekaterih akademijah pa tudi naziv diplomiranega vojaškega
inženirja ustrezne smeri. Po končanem študiju razporede starešine v enote in ustanove kopenske vojske, vojnega letalstva in vojne mornarice v skladu s šolo, smerjo in specialnostjo, za katero so se šolali, v skladu s potrebami JLA in gojenčevim uepehom.
Pri naš imamo naslednje vojaške akademije:
• vojaško akademijo rodov kopenske vojske in intendantske službe v Beogradu,
• tehniško vojaško akademijo v Zagrebu,
• letalsko vojaško akademijo v Zadru,
• letalskotehpiško vojaško akademijo v Rajlovcu pri Sarajevu,
• mornariško akademijo v Splitu.
Dijaki,civilnih srednjih šol, ki se obvežejo, dabodo po končani srednji šoli nadaljevali študij na eni od vojaških akademij, in študentje civilnih visokih šol, ki se po končanem študiju želijo zaposliti v armadi, lahko prejmejo vojaško štipendijo. Ni torej nujno, da fant, ki želi pokončani srednji šoli vstopiti v eno od vojaških akademij, obiskuje le spjošno srednjo vojaško šolo.	h
Pred devetimi leti je bila tudi v Sloveniji uvedena posebna študijska smer splošne ljud,ske obrarhbe, na kateri se šolajo kadri za pouk predmeta obramba in zaščita v srednjih šolah ter za delo v upravnih organih za ljudsko obrambo, teritorialno obrambo in v organizacijah združenega dela.
Armada daje mlademu človeku izredno ugodne možnosti, da pride do poklica. Potrebno pa je zdravje, primerne moralnopolitične kvalitete in psihofizične zmogljivosti. Za mladinca, ki ima te pogoje, je dovolj, da konča osnovno šolo, vso skrb za njegovo nadaljnje šolanje bo prevzela JLA. Ves čas šolanja bo oskrbljen z vsem, kar je potrebno za življenje in delo.
Obvestila v zvezi z vojaškimi šolami ali štipendijami lahko kandidati dobijo pri:
• splošni srednji vojaški šoli Franc Rozman—S-tane v Ljubljani,
• oddelku za ljudsko obrambo v domači občini,
• skupnosti za zaposlovanje,
• upravi ljubljanskega vojaškega območja.
PO POKLICU VOJAK
Vsak državljan, ki se aktivno upira napadalcu, je pripadnik oboroženih sil SFRJ. 2e od NOB naprej si v Jugoslaviji prizadevamo ustvariti sodobno opremljeno, dobro organizirano, bojno pripravljeno in učinkovito vojaško organizacijo, ki varuje našo samoupravno socialistično ureditev. Delovni ljudje in občani danes vsestransko sodelujejo pri krepitvi bojne pripravljenosti naših oboroženih sil.
Vojaški poklici imajo posebne značilnosti, zanje se življenjsko opredeljujejo tisti ljudje, ki svojo
V neobvezen premislek
SLOVENSKA PLAŽA BREZ SLOVENCEV?
Naša zgodba se začenja tistega dne, ko je občanka v časopisu prebrala Kompasov oglas, ki je svetu oznanjal, da je mogoče v naselju Slovenska plaža v Budvi za ne tako visokih 11.900 din preživeti teden dni počitnic. Prevoz z letalom, poln penzion, zanesljivo sonce itd.
Ker je občanka doma v dolenjski metropoli in ker slednja premore Kompasovo poslovalnico, se je naša kandidatka za počitnice oglasila pri njih. Začu-da ni novomeška Kompasova posadka o omenjeni Bucfvi vedela prav nič, čeprav je bil oglas objavljen ne samo v republiških, ampak tudi v pokrajinskih časnikih, da internega obveščanja, ki so ga v tako znani agenciji najbrž že vzeli, niti ne omenjamo. Kakorkoli že, dogovorili so se, da se bo občanka, ki je zdaj postala stranka, oglasila naslednjega dne.
Ob zori drugega dne je-za Budvo in njene poceni lepotč končno vedel tudi novomeški Kompas: Stranka se je prijavila in ' dala na račun 4.500 din za osebo;
sicer da prijava ne velja. V opevanem Kompasovem katalogu je sicer pisalo, da znaša predplačilo le 2.500 din, vendar naša občanka ni bila sitna, saj je konec koncev vseeno, kdaj plačaš. Uslužbenka je rekla nekaj tudi o riziku, ki spremlja takšne prijave. Če stranka letovanje odpove, denarja ne dobi nazaj. In ni je višje sile, ki bi naredila izjemo, niti smrt. Kar je za poravnati, morajo zate narediti užaloščeni sorodniki. Zato predlagajo zavarovanje rizika odpovedi letovanja. Tako je tvoj denar varen ne glede na nesreče, bolezni in podobne ujme. Stranka je razumela, zavarovala svoj denar in se začela veseliti dni, ki jih bo preživela pod črnogorskimi palmami.
Popoldne nekega lepega dne je pri občanki doma zazvonil telefon, prijazen glas je govoril v imerlu ljubljanskega Kompasa. Lepo se opravičujejo, vendar naselje Slovenska plaža v Budvi ni dograjeno. Prebukirani so. Svetujejo pa hotel Maestral, ki slovi po odlični kuhinji in vedno
zadovoljnih gostih. Samo 5.000 din po osebi več bi bilo. Vse drugo ostane. Poln penizon itd. Stranka, ki seveda ni imela nič zoper že utečen in renomiran hotel,, se je bila pripravljena posloviti od dodatnih 5.000 na osebo, za vsak primer pa je še dva do trikrat vprašala, če je vse drugo po starem. Ne skrbite, je mirila Ljubljana, vi samo pojdite v Novo "mesto do konca plačat, mi pa jih bomo seznanili s spremembo.
Ko se je občanka oglasita v prostorih novomeškega Kompasa, za spremembo niso vedeli, glede nedograjene Slovenske plaže pa so menili, da je to pačvi-šja sila „Sploh pa so oni ena nesrečna podružnica." S šefom ni bilo mogoče govoriti, ker ga ni bilo. Pa bi prišel kar prav, stranka je namreč v toliko opevanem Kompasovem katalogu ob bolj pazljivem branju ugotovila, da v ponudbi za Maestral ni kosila. Nekdo torej laže, ali prospekt ali pa prijazni glas iz Ljubljane.
Izkazalo se je, da katalog ne laže. Stranki je bilo nesrečnih'-novomeških podružnic in ljubljanskih dvoumnosti dovolj. Poslovila se je, za vedno, od agencije Kompas.
Za - konec nekaj vprašanj Kompasu. Ali se vam ne zdi, da višja sila ni pravo ime za nedograjeno hotelsko naselje? Budva vendar ni na koncu sveta, če beležimo potrese, na-Luni, bi lahko vedelr tudi za .-stanje .del. na nekem ne tako zakotnem gradbišču. Ali je logično in pošteno, da se ne sme počitničar prav nič premisliti, agencija pa mirno razdre pogodbo in ne nosi nobenih posledic? In še dve poglavji iz splošnega bontona. Laži po telefonu niso nič manjše kot druge, uslužbenkam novomeškega Kompasa pa bi svetoval, naj se zaposle pri kakšnem pogrebnem podjetju. Tam pridejožalos-tni in nesrečni uslužbenci do pravega izraza. Ko odhajamo na počitnice, večinoma raje vidimo, da nas pospremi nasmeh.
MARJAN BAUER
VOJAŠKI
delovno dobo posvetijo pripravam in organizaciji države na obrambo. V obrambi ima vsaka od zvrsti oboroženih sil posebne naloge. Na njihovo oblikovanje so vplivali številni člnitelji, tudi naša armada se deli na tri zvrsti:
• kopensko vojsko,
• vojno mornarico,
•o vojno letalstvo in protizračno obrambo.
V vsaki zvrsti JLA pa se po namenu, načinu delovanja in oborožitvi ločijo rodovi in službe. Rodovi so: pehota, oklepne enote/topništvo, inženirstvo, enote za zveze, enote atomsko-biološko-kemične obrambe, protiletalska artilerija, mornariške enote, letalstvo in protiletalska obramba.
Službe so: prometna, tehnična, mornariško-tehnična, letalsko-tehnična, intendantska,' sanitetna, veterinarska, gradbena, finančna, geodetska, administrativna in glasbena.
Pojem poklica oficirja izvira iz latinske besede officium, kar pomeni dolžnost. Vojaška terminologija pojmuje pod besedo oficir starešino v oboroženih silah, ki ima s činom ustrezne poveljniške in upravne dolžnosti. Oficirski kader se je kot poklicni element vojaške hierarhije pojavil v, XV. stoletju, s svobodnimi vojaškimi najemniki. Med takratnim oficirskim kadrom, stalnim starešinskim sestavom najemniških vojsk, so že bili zgrajeni določeni odnosi podrejenosti in nadrejenosti.
Te medsebojne odnose je urejala hierarhija položajev in činov. Vse večja zapletenost umetnosti vojskovanja je pred vojake in starešine postavljala nove zahteve. Iz teh zahtev, ki so se nanašale predvsem na čvrstejšo organizacijo in zahtevnejše delo v zvezi s poveljevanjem večjim enotam v boju, se je rodil poklic oficirja v današnjem pomenu te besede.
Vsak posamezni rod ima številne ožje specialnosti, tako da naše oborožene sile poznajo več kot 70 različnih poklicev. Zaradi tega je tudi sistem vojaških šol zelo razvejen in se v njem usposabljajo starešine za vse zvrsti, rodove in službe.
POČASNO,
A ZANESLJIVO SLOVO OD KRIVE BREZE
Najbrž je romska problematika tista, ki v nekaterih dolenjskih krajih, glede mišljenj in pogledov najbolj razdvaja krajane. Eni se nad njimi nenehno pritožujejo, češ da jim romski konji popasejo vse travnike, ljudje okrog romskih naselij so ob premoženje, ki ga daje hosta, bližnje njive pa so opustošene, kot bi jih uničila ujma. In neredkim ponoči izginjajo kure ali pav hišah zmanjka, kar spretnim Romkam pride pod roke.
Drugim se smilijo. Dajejo ženskam hrane in obleko in so prepričani, da družba za Rome premalo skrbi. Menijo, da niso sami krivi, če so se rodili kot Romi, in tudi da njihovih stoletnih navad ni mogoče spremeniti v nekaj letih.
Dejstvo je, da se Romi zadnja leta v novomeški občini naglo množijo. Po podatkih iz prvih mesecev leta 1984 je v občini že 596 Romov, ki žive v 25 družinskih skupnostih, predstavljajo pa že nad 1 odst. celotnega prebivalstva. Med novomeškimi Romi je 263 odraslih, samo 29 pa je ostarelih. Pri tej populaciji se za ostarelega šteje vsak, kdor je star čez 55 let. Romi imajo 130 predšolskih otrok in prav toliko šoloobveznih, mladoletnih pa je okrog 40. Z občasnimi družbenimi akcijami se službam, ki se ukvarjajo z romsko problematiko, sicer posreči zaposliti nekaj več Romov v različnih delovnih organizacijah, toda pogosto se dogaja, da novozaposleni ne vzdrži dolgo v službi. Tisti pa, ki so zaposleni
Vzgoja
DEVETKRAT
KRUŠNA
MATI
Vasi na Pišečkem že vsa povojna desetletja slovijo po tem,'da so pod streho kmečkih domačij našli začasen dom številni rejenci. Mnogi od njih so prišli h krušnim staršem, še preden so šli v šolo, in ostali pri njih, dokler niso končali osemletke ali se izučili poklica.
Pri Dušičevih v Pavlovi vasi jih je do zdaj odraslo devet. Prvega je gospodinja Marija našla pri hiši, kose je 1947 primožila v te kraje. Vendar Ivan ni bil tuj otrok, ampak sorodnik z enakim priimkom. V Pišecah je končal osnovno šolo in se izučil za kolarja. Zdaj živi v Ljubljani in z družino rad obišče svoj dom, pa ne samo on, tudi drugi se radi vračajo h krušni materi v kraj svoje mladosti. Dušičeva ima največ obiskov za novoletne in prvomajske praznike pa v jeseni, ko klopotci vabijo v trgatev. S ponosom pove, da ji noben rejenec ni pobegnil in da zares radi prihajajo domov. Tokrat se ji je napovedal Slavko, da bi ji z ženo pokazala naraščaj. Bita je tudi na njegovi poroki. Zelo je vesela, če si njeni fantje in dekleta uredijoživljenjetako.da so zadovoljni. Od nekdaj je vestno spremljala njihovo šolanje in se trudila, da so jim po osemletki omogočili še poklicno izobrazbo.
Do zdaj sta srednjo šolo končala dva, Slavko in Majda. Bojan in Željko sta se s starši odselila v Nemčijo,
več let, so pridni delavci in z njimi ni nikakršnih težav.
Kdor si ogleda današnja romska bivališča v 12 naseljih po vsej občini, lahko ugotovi velik napredek v zadnjih letih, še pred 10 leti bi lahko Rome v pravih hišah preštel na prste, danes jih že 12 živi v družbenih stanovanjih, 27 jih ima lastne stanovanjske hiše, 12 jih biva v stanovanjskih kontejnerjih, 1 v prikolici, 3 so v starih železniških vagonih, 58 družin biva v zasilnih barakah, samo 12 družin pa je še pod šotori, večinoma v žužemberški okolici, kjer so tudi življenjske razmere Romov na najnižji stopnji.
Urejanje romske problematike se v novomeški občini odvija po večletnem programu. Predšolska vzgoja za male Rome je bila organizirana že leta 1972 v sklopu osnovne šole Br-šljin, leta 1979 pa je bil zanje zgrajen še vrtec, v katerem je 40 mest. Žal se teh ugodnosti Romi premalo poslužujejo. V letošnjem letuje vpisanih v vrtec 10 otrok iz Žabjeka in 1 iz Ločne, celoletno malo šolo obiskuje 8 otrok v Škocjanu in Birčni vasi. V Žužemberku žive Romi povsem zase, a ne čisto po svoji krivdi, saj so nekajkrat poizkušali izboljšati svoje nomadske razmere, pa so jim krajani sami to preprečili.
Denarno pomoč prejema 94 romskih družin oziroma 163 otrok. Denarja Romi ne dobijo v roke, ker se je izkazalo, da z njim ne znajo ravnati. Tovrstna družbena sredstva nakazujejo šolam ali trgovinam, lahko pa ga porabijo le za prehrano. Če pa otrok ne obiskuje redno vrtca ali šole, starši tudi ne dobijo denarne pomoči.
Romski otroci obiskujejo tudi šolo. Medtem ko je v šolskem letu 1982/83 obiskovalo osnovno šolo 86 romskih učencev, jih je letos prav toliko, največ pa v Bršljinu. Tu so romski otroci v prvem in drugem razredu v posebnem oddelku, ker so potrebni drugačnih učnih metod, potem nadaljujejo šolanje z ostalimi učenci. V šoli dobijo Romi brezplačne malice, kosila in šolske potrebščine, pa tudi obleko in obutev.
Izkušnje kažejo, da večini romskih otrok ne uspe preriniti dlje kot do 5. ali 6. razreda in da nehajo hoditi v šolo že pred 15. letom. Ker je 80 odst. njihovih mater nepismenih in se iz urejenih navad vračajo v neurejeno okolje, je za njihovo resocializacijo bistvenega pomena bolj urejeno bivalno okolje. Prav glede tega pa je velik napredek. Zloglasni Žabjek, kjer so do pred nekaj leti Romi ves dan brskali po smeteh, ki so jih tja dovažali komunalci, je zdaj brez smradu. Zgrajeno je novo smetišče v Leskovcu pri Brusnicah.
V Žabjeku so lani dobili vodovod. Krajani tega naselja so ga pridno kopali sami. V naselju je več bivalnih kontejnerjev in trdnejših barak, ki so zamenjali šotore in iz desk ter odpadle pločevine zbitih bivališč, ki niso nudila nobene zaščite pred mrazom. V Šmihelu pa je bilo zanje že pred več leti zgrajeno zidano bivalno naselje z vodovodom in elektriko.
V Žabjeku so dobili tudi večji, večnamenski kontejner, kamor prihaja zdravstvena ekipa na cepljenje otrok in na občasne preglede: Prostor pa postaja zlasti zadnje čase pomembno izobraževalno središče. Često prihaja patronažna služba, ki zlasti mlajše Romke uči higienskih navad, ravnanja z otroki in celo kuhanja.
Ker je naselje Žabjek po številu Romov največje in tudi najbolj potrebno videza urejenega naselja, je novomeška občina že leta 1980 naročila pri Zavodu za družbeno planiranje izdelavo zazidalnega načrta. Prvi osnutek je bil izdelan novembra 1982, letos pa bo obravnavan na seji občinske skupščine. Zatika pa se spet pri krajanih iz okolice. Krajevna skupnost Bučna vas ne soglaša s predvideno lokacijo za novo naselje, ki naj bi stalo ob desni strani ceste v smeri Mirne peči. Za načrtno ureditev drugih naselij: Dobruška gmajna, Šentjernej, Jedinšči-ca, so prav tako precej kriva nasprotovanja domačinov, da ne pride do ureditve. Lani so vodo dobili tudi v romskem naselju Šentjernej, letos pa naj bi jo dobili na Dobruški gmajni in v
otoškem naselju Romov. Kljub zastavljenemu programu pa še nikjer ni skupnih sanitarnih objektov.
Kako napačno je mišljenje, daje Rom vedno-zdrav! Zdravstvena služba namreč ugotavlja nasprotno. Zamižati morajo na eno oko celo takrat, ko dajejo potrdila o zdravstveni sposobnosti za zaposlitev. Zelo redek je povsem zdrav Rom. Sanitarna inšpekcija pa ugotavlja, da predstavljajo naselja Romov zaradi neurejenosti večkrat hudo nevarnost za širjenje nalezljivih bolezni. Lani, ko je izbruhnila epidemija zlatenice, se je izkazalo, da je njen vir v Jedinščici.
Tudi veterinarska služba ima z Romi nenehne preglavice, so pa tudi na tem področju opazni premiki. Crkovina, ki so jo še pred leti Romi pobirali ali kradli vsepovsod, postaja vse redkejša v njihovih jedilnikih.
Število kaznivih dejanj pri Romih narašča. V letu 1983 je 313 Romov v starosti nad 14 let storilo 199 kaznivih dejanj. Veliko Romov pa je povratnikov.
Med odraslimi je le četrtina redno zaposlenih, res pa je tudi, da z denarjem ne znajo ravnati, kadar ga imajo. Veliko družin se preživlja s tem, da po gozdovih in naseljih pobirajo odvržene železne predmete: stare hladilnike, štedilnike, og-. raje, zarjavele školjke od avtomobilov. To s svojimi konji vozijo na Dinos in kar lepo zaslužijo. Romom gre pravzaprav zahvala, ker prispevajo k čistejšemu okolju, najsi trditev še tako čudno zveni. Nekateri dobro zaslužijo z nabiranjem zdravilnih zelišč. Spomladi se cele družine napotijo v gozdove „nabirat tršliko”, kot pravijo sami. Izkupički, ki jih dobe v Krkinih zeliščih, niso majhni, vendar gre njihova bera nemalokrat še skozi roke prekupčevalca. Prav zadnje mesece se je za Rome pojavil nov virzaslužka: nabiranje polžev. Znan je primer Romke, ki je v 14 dneh nabrala toliko polžev, da je zanje dobila 16.000 din.
Urejanje romske problematike je v novomeški občini zadnja leta uspešnejše tudi zato, ker so začele z roko v roki preko skupne komisije delovati vse službe, ki se z Romi ukvarjajo. Tudi družbena sredstva, ki gredo v občini za izboljšanje življenjskih razmer Romov, niso ravno majhna. Letos bo zanje porabljenih 15 milijonov novih dinarjev. Ni malo, ob potrebah pa kot kaplja v morje. Če pa vemo, da daje republika Slovenija iz svojih skladov za reševanje romske problematike na leto samo 1,25 milijona dinarjev, potem Novomeščanom resda ni mogoče očitati skoposti.
Ne bi pa smeli pozabiti tudi dejstvo, da mnogi Romi sami postajajo svojim neurejenim nomadskim rojakom trn v peti. Zaposleni, ki bivajo bo-.disi v stanovanjih ali kontejnerjih, redno plačujejo stanovanje'in ostale stroške bivanja kot vsi drugi občani. Torej so odveč posplošene ugotovitve ljudi, da občina Romom zastonj vse daje.
Da pa so še in verjetno še več let bodo velike težave z Romi, se lahko nadejamo. Tisti, ki so danes v srednjih letih in imajo otroke, so rasli v časih, ko so jih doma učili predvsem spretno krasti. Rasli so goli in bosi v zimah pod krivo brezo, če pa danes pridejo do denarja, ga naj-češče poženo po grlu. Mlajši so že drugačni in še laže bi se vključevali v življenje večine krajanov, če bi takoj po šoli ne ostali na cesti. Redkim se posreči dobiti takoj zaposlitev. Medtem ko v primerjavizostalimi rojaki razgledani, polni energije čakajo doma v brezdelju, pa se jim rado zgodi, da ob popiti pijači postanejo nasilni ali sežejo po tuji lasti. Že imajo opravka z miličniki, romanje po zaporih pa gotovo ni spričevalo, ki bi komurkoli pomagalo k rednemu delu.
RIA BAČER
ko sta bila še osnovnošolca. Milan je končal osnovno šolo, Miloš, Vikica in Nadica pa še drgnejo pišečke klopi. Za Nadico, ki je v osmem razredu, iščejo mesto v usmerjeni šoli. Prihodnje leto bo na vrsti Vikica. V Pišecah je končal osnovno šolo tudi Maksi. Za njegovo usodo rejnica ne ve, vendar domneva, da se mu je pripetilo nekaj hudega in da ga ni več med živimi. Odšel je v Nemčijo in se ni nikomur več oglasil. Zal ji je zanj.
Marija Dušič je prišla na Pišečko iz Slovenske Bistrice. Prvič jo je pot zanesla tja med vojno, ko je s starši obiskala sorodnike. Tedaj je spoznala svojega bodočega moža. Poročila sta se 1947 in skupaj preživela triindvajset let. Rodili so se jima trije sinovi Bili so srečna, mirna družina, dokler je ni prizadela bolezen in pobrala moža. Umrl je, star komaj 46 let, in tako je Marija ostala sama s svojimi fanti. Bilo je zelo hudo. Na posestvu seje poznalo, da manjka moška roka, toda pridna, dela vajena vdova je otroke le spravila do kruha. Medtem so vsi trije odrasli in zdaj so že po službah. Najmlajšega, Bojana, pričakuje za stalno domov takoj, ko bo končal višjo agronomsko šolo v Mariboru. Izbral si je sadjarsko-vinogradniško smer. To ga veseli in materi veliko pomaga. Zelo dobro obvlada kletarstvo, zato je Dušičevo vino vedno prvovrstno.
Glavni vir dohodka na posestvu dajejo vinogradi. Trto imajo zasajeno skoraj na dveh hektarih. Vse zemlje imajo sedem hektarov in kljub pomanjkanju delovnih moči niti pedi ne pustijo neobdelane. Tu in tam oddajo drugim kako košnjo, če sami ne zmorejo, in tako vselej poskrbijo, da nič ne ostane v pušči.
Ko je Marija ovdovela, Se je z veliko vnemo posvetila rejništvu. Hiša je bila in je še danes polna veselega otroškega smeha. S tem, da je pod streho sprejemala rejence, je Dušičeva premagala svojo samoto in otroci so jo obdajali tudi v letih, koso bili njeni sinovi v šolah. Rejenci so ji sicer prinašali nove skrbi, vendar ji to ni bilo nikoli odveč in še danes pravi: „Lepoje, če imaš za koga skrbeti."
Pri vzgoji so ji pomagali tudi učitelji s pišečke osnovne šole, s katero je od vsega začetka v zelo dobrih odnosih. Za rejence se je na šoli med prvimi zavzela Ivanka Ostreličeva, v zadnjih letih pa Mira Podgorškova. Rejnice so bile deležne razumevanja tudi v k rajevn i skupnosti, kjer je rejništvo zelo razši rjeno. Roditeljske sestanke je Dušičeva redno obiskovala ne le v osnovni, ampak tudi v srednji šoli. Niti Škofja Loka
zanjo ni bila predaleč. V lesarski šoli je imela svojega varovanca in vsako leto se je peljala tja, da se je pozanimala za njegov uspeh. Tako so učitelji vedeli, da ji ni vseeno, kako napreduje. Nič kolikokrat se je jezila, ker so po njenem prepričanju zahtevali od učencev preveč teorije, predvsem pa preveč angleščine, ki je v praksi ne potrebujejo.
,Zakaj bi nekomu, ki je ročno spreten in svoje delo odlično obvlada, oteževali pot do poklica s predmeti, za katere je potrebna drugačna nadarjenost?” je dejala. Izkušena rejnica o vsakem svojem varovancu razmišlja tako v želji, da bi čimprej prišel do kruha. Zaradi tega ji ni vseeno* če v šoli kdaj zaškriplje.
Za to izjemno razumevanje in skrb za občasne in stalne mlade brezdomce je prejela visoko odlikovanje predsednika Tita, red zaslug za narod s srebrno zvezdo. To ji veliko pomeni, več kot vsaka denarna nagrada.
Tudi kot vinogradnica je dobila vrsto priznanj za odlična vina, ki jih prideluje. Vinograde je obnovila po moževi smrti. Pridružila se je Slovinovim kooperantom in delovna organizacija ji je pomagala s krediti. Maja letos je vrnila zadnji obrok posojila in od srca se ji je odvalil velik kamen.
Mariji doslej ni bilo nikoli nerodno ponuditi gostom vino iz svoje kleti. Njena kapljica je odlična. To vsako leto znova potrjujejo ocenjevalne komisije na razstavi posavskih vin. Letos je prejela diplomo za laški rizling in bizeljsko belo vino ter priznanje za sortno rdeče vino. Večino pridelka odda Slovinu že ob trgatvi. Doma zadrži le toliko grozdja, kolikor pijače potrebuje zase.
Zdaj, ko je odplačala posojilo za vinograd, bi Marija rada obnovila stanovanjsko hišo, da bi imela njena družina malo več udobja in da bi pozimi lahko ogrevali več prostorov, ne samo kuhinjo. Hiša je potrebna temeljite obnove. Kar so poskušali doslej, šobile le zasilne rešitve. Dušičeva zatrdno upa, da bo kot koope-rantka,dobila nekaj posojila za hišo, v kateri bo lepše
vsem, tudi rejencem.	_.
JOZlCA TEPPEY
priloga dolenjskega lista
Paragrafi
IMETI PRAV NE ZADOSTUJE
Več kot leto dni je, kar se je profesor geografije in sociologije Franci Fortun iz Črnomlja prijavil na razpis za tajnika skupnosti osnovnih šol črnomaljske občine. In čeprav je ustrezal razpisnim pogojem, ne samo da ni bil sprejet, marveč do danes ni dobil ustreznega odgovora oziroma pojasnila, zakaj ne. Še to: ko se je Fortun prijavil na razpis, je bil brezposeln, od oktobra 1981 do začetka šolskega leta 1983/84 je bil prijavljen na črnomaljskem Zavodu za zaposlovanje, sedaj pa je zaposlen na metliški srednji tekstilni šoli kot profesor geografije, poleg tega poučuje še zgodovino in umetnostno vzgojo.
čeprav je v razpisu pisalo, da bodo kandidate o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo, Fortun tega obvestila ni dobil, zato se je pisno pozanimal, kaj je s tem. Tudi na to pismo ni dobil odgovora. Zato je stopil do predsednice predsedstva skupnosti osnovnih šol, ta pa mu je rekla, da o zadevi odloča tudi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL. Na Fortunovo pripombo, da gre pri tem razpisu za dela in naloge, ne pa za funkcijo, in da ni vzroka, da bi o tem odločal tudi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja, mu je predsednica odgovorila, „da je pač tako”. Nekaj dni zatem se je Fortun o stvari pozanimal pri sekretarju OK SZDL Črnomelj Mladenu Radojčiču, ki mu je rekel, da v komisiji pač delajo volonterji in da je to vzrok, da odgovora še ni dobil, glede Fortunove pripombe, da v njegovem primeru ne bi bilo potrebno, da odloča koordinacijski odbor, mu je Radojčič odgovoril, da nima prav in „da je pač tako”. Hkrati mu je sekretar obljubil, da bo odgovor dobil v najkrajšem času.
Sredi junija, torej več ko dva meseca po preteku zakonskega roka, je dobil mladi profesor
odgovor na svojo prošnjo, čeprav je po zakonu možna edino odločba. V tem odgovoru so mu sporočili, da je zbor delegatov skupnosti osnovnih šol občine Črnorrvalj ugotovil, da ne ustreza vsem razpisnim pogojem in da zato ne more biti sprejet v delovno razmerje. Odgovor ni žigosan, je brez operativne številke in pravnega poduka. Fortun se je pisno pritožil zoper ta negativni odgovor, pritožbo pa je naslovil na vse tri ograne, ki so o njegovi prošnji razpravljali, se pravi: na predsedstvo skupnosti osnovnih šol, koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL in zbor delegatov skupnosti osnovnih šol. V pritožbi je Fortun tem trem organom, ki so razpravljali in odločali o njegovi prošnji, razložil, da bi moral dobiti odločbo, ne pa odgovor, da bi mu morali v tej odločbi navesti razloge, zakaj ni sprejet, oziroma katerim razpisnim pogojem ne ustreza, nadalje, kateri od kandidatov je sprejet itd. Skratka, očital jim je kršitev postopka, kršitev zakonitosti ter neresnično in nepopolno ugotavljanje dejanskega stanja in predlagal, da pristojni samoupravni organ skupnosti osnovnih šol kot edini pristojni ponovno razpravlja o zadevi.
Namesto tega je mesec dni zatem dobil obvestilo o razveljavitvi razpisa. Vtem obvestilu so mu sporočili, da je najvišji samoupravni organ SOŠ ugotovil, da sta bila tako razpis kot
Na pradlog predsedstva Skupnosti osnovnih fc>l občine Črnomelj razpisuje komisija za delovna razmerja osnovne Sole Mirana Jarca Črnomelj
prosta dela in naloge
TAJNIKA
Skupnosti osnovnih Sol Črnomelj Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— višja ali visoka pedagoika izobrazba s strokovnim izpitom
— najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobra-ževalnem delu
— sposobnost razvijanja samoupravnih socialnih odnosov
— organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov osnovne šole.
Izbrani kandidat bo sprejet za nedoločen čas. Stanovanja ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15-ih dneh po objavi razpisa na naslov OŠ Mirana Jarca, Črnomelj, Ul. Otona Župančiča 8.
Kandidata bomo obvestili o izbiri v 15-ih dneh po preteku roka za prijavo.
postopek izbire kandidata nezakonita in da zato razpis razveljavljajo. Zanimivo je, da je-bila seja, na kateri je najvišji samoupravni organ SOŠ razveljavil razpis, 13. julija 1983, torej prav na isti dan, ko je zbor delegatov SOŠ na seji ugotovil, da Fortun ne ustreza vsem razpisnim pogojem in da zato ne more biti sprejet v delovno razmerje. Se pravi, da so na isti dan sprejeli dva sklepa: da Fortun ne ustreza vsem pogojem in da razveljavljajo razpis! Seveda ..nezakoniti” razpis ni bil preklican v javnih občilih.
Zatem je Fortun ponovno zahteval, opozarjajoč na vse dotakratne nedoslednosti, nelogičnosti in nepravilnosti/naj pristojni samoupravni organ SOŠ odgovori na njegovo pritožbo in mu pojasni, zakaj ni dobil odgovora v zakonitem roku, kateremu razpisnemu pogoju ne ustreza in kakšne so odločitve posameznih organov, ki so o njegovi prijavi razpravljali. Hkrati pa je, da mu ne bi po nepotrebnem očitali forma-
lizma in pravdaštva, predlagal, naj ga povabijo na svojo sejo ali na razgovor, da se bodo po človeško pogovorili. Na to ponudbo je dobil ponovno obvestilo o razveljavitvi razpisa, brez odgovora na že dvakrat zastavljena vprašanja, češ da so zaradi razveljavitve ..brezpredmetni vsi postopki, ki smo jih na posameznih organih vodili. Tako tudi sporočilo z dne 13. 7. 1983, s katerim smo vas obvestili, da ne ustrezate razpisnim pogojem.” Paše nekaj je novega: to obvestilo je za predsedstvo SOš podpisala v. d. tajnica Tatjana Štubljar. Torej so že imeli vršilca dolžnosti na tistem delovnem mestu, za katero se je na razpis prijavil Franci Fortun, pa je bil najprej zavrnjen, potem pa je bil razpis še razveljavljen! Tako je čez nekaj dni Fortun šel k vršilki dolžnosti tajnice, ki mu je na njegovo vprašanje, če mu je s tem zadnjim odgovorom dokončno zaprt vpogled v razpisni material, kar je tudi zahteval in do česar ima po zakonu pravico, odgovorila, da je dobila navodila, da mu tega materiala ne sme dati.
Na koncu je Fortun 22. septembra lani dobil še ..odločbo o zadržanju sklepa predsedstva skupnosti osnovnih šol Črnomelj o izbiri tajnika", ki jo je sprejela skupščina občine Črnomelj na sejah 18. julija 1983, se pravi več kot dva meseca prej. V tej odločbi na prvem mestu piše, da se ..izvršitev sklepa predsedstva skupnosti osnovnih šol Črnomelj o izbiri tajnika skupnosti z dne 1. 7.1983 zadrži.” Frotun trdi, da ne ve, za kakšen sklep P SOŠ gre, saj ga o kakršnem koli sklepu, sprejetem tega dne, ni nihče obvestil. Na koncu odločbe je pribito, da zoperto odločbo ni pritožbe.
Je zadeva s tem urejena? Franci Fortun pravi, da zanj ne, da bo šel naprej, kajti na vsak način hoče dobiti jasne odgovore na večkrat zastavljena vprašanja. „Ne gre mi za tisto delovno mesto, imam službo in na sedanjem delovnem mestu sem zelo zadovoljen in se izvrstno počutim, tako v razredu kot v kolektivu. Boli pa me, ker mi vztrajno in brezobzirno kratijo pravice, kijih imam po zakonu in ustavi, ne prenesem takega načina, izigravanja. Tu gre za zakulisne igrice, šikanozno ravnanje, kratenje svoboščin in samoupravnih pravic.”
A. BARTELJ
Usode
MLINAR Z UMIRAJOČE REKE
Da je mlinarski poklic težak, o tem ni dvoma. Kako težak pa je, če mora mlinar poleg težkih vreč nositi na svojih plečih še druga, včasih veliko težja bremena,’ dobro ve Milan Per iz Stranske vasi, edini obrtnik v črnomaljski občini, ki mu reže kruh le mlinarstvo.
Milan je pravzaprav mlinar brez mlina. Nekdanji graščinski mlin ob Krupi pod Stransko vasjo, ki je po drugi svetovni vojni pripadal gospodinjski šoli Gradac, je 1951 kupil Milanov oče. Še vedno je last njegove mame, on pa ima le obrt. 2e takrat, ko je mlin postal Perov, je Milan kot 7-letni fantič veliko pomagal očetu. Kljub temu da so se v tistih časih ob 2 kilometra dolgi Krupi vrtela še troja mlinska kolesa, je bilo dela za vse dovolj, saj so imeli mlinski kamni majhno zmogljivost, poleg tega so kmetje vozili mlet veliko koruze, ovsa, ječmena za prašiče, kar zmeljejo danes sami doma.
Po devetih letih so Perovi mlin obnovili, mlinske kamne je zamenjala sodobna tehnika, pred dvema letoma pa se je Milan odločil, da ga posodobi. A so mojstri, ki so mlin adaptirali, slabo opravili svoje delo. Moka je bila zato slaba, strank je bilo vse manj. Eno
leto je Milan gledal, kako umira mlin, potem sta se z bratom Jožetom kar sama lotila popravila. Kmetje se znova vračajo, Milan pa je prepričan, da bo delo zopet zaživelo tako kot nekdaj, ko so bili poznani po dobri moki.
Danes edini mlinob Krupi ima tudi v najbolj sušnem obdobju dovolj vode, vendar je Per pomislil na vse. • Kupil je tudi turbino za pogon mlina na elektriko, zraven pa še dinamo, ki daje elektriko^a razsvetljavo hiše. Pravi, da bi lahko s tem električnim tokom osvetljevali vseh 18 hiš v Stranski vasi, saj'je pri prejšnjem lastniku električni tok iz tega dinama napajal kar 600 žarnic. Vaščanom osvetljevanja na ta, prav
gotovo cenejši način še ni omenil, prepričan pa je, da bi se mnogi odločili zanj.
Milan ima v hiši nad mlinom, ki jo je kupil pred dobrim desetletjem, urejeno spominsko sobo, na hiši pa je spominska plošča, ki opozarja na leto 1942, koje bila tam kovaška delavnica inženirske enote. Ko so pred dvema letoma prišli na obisk tisti, ki so med vojno delali v tej delavnici, so dali pobudo, naj bi uredili tudi cesto do mlina, ki je bila takrat v tako slabem stanju, da je bila z avtomobilom neprevozna. Dogovorili so se, da bodo na pomoč priskočili vojaki, ki so gradili cesto iz Semiča na Krvavčji vrh, prav tako pa bodo posodili svoje stroje. Na občini so obljubili, da bodo pomagali kriti stroške. Na koncu se je zasukalo drugače: stroški za prevoz peska, vrtanje, gorivo so padli na ramena Perpvih. Velikim izdatkom za adaptacijo mlina — le banka je dala 250 tisoč dinarjev posojila — se je lani pridružilo še 260 tisoč dinarjev za popravilo dobrega kilometra ceste. „Veliko je slišati o tem, da je potrebno mline in žage, ki so vezani na lastno energijo, vzdrževati in obnavljati, pri nas pa je odnos do vsega tega prav mačehovski,” se razburja Milan, ki dela po 16 ur na dan, a že dve leti ni namenil tako rekoč nič za osebni dohodek. Ves denar gre za vračanje kreditov. Brat Jože pa se sprašuje, ali bo hodil vslužbosamoše za to, da bo vzdrževal cesto, ki ni njihova last. Ob tem pa gledal, kako jo drugi, zlasti tisti, ki imajo ob njej polja, uporabljajo, pa nikomur ne pade na misel, da bi nanjo vrgel vsaj lopato peska.
Čeprav je Milan ponosen na mlin in je strankam, ki se znova vračajo, ponudil poleg mletja tudi čiščenje pšenice za setev, je z njegovega obraza težko izvabiti nasmeh. Preveč je skrbi, zadnje čase pa se je ne le nanj, ampak na velik del tamkajšnjega prebivalstva zgrnila še ena: onesnaženost Krupe. „To je velik udarec za ljudi na semiškem področju, ki so si zaradi slabe preskrbe z vodo veliko obetali prav od Krupe.
Poleti je marsikateri kmet dal več za vodo, ki so.mu jo pripeljali v cisternah, kot pa je dobil za mleko," toži Milan.
Njegova mama se spominja, da je bila Krupa nekdaj najboljša pitna voda tam naokrog, saj vanjo ni bila speljana niti kanalizacija. Že pred desetimi leti pa so Perovi, ki tako rekoč ves dan preživijo ob vodi, začeli spoznavah, da življenje v reki pojenjuje. Danes vodne trave skoraj ni več ali pa je zelo redka, žabesOodlezle, postrvi so izjema. Vendar so vaščani Stranske Vasi, Moverne vasi, Praproti in Krupe, torej skupaj 80 gospodinjstev, še v začetku letošnjega maja črpali iz Krupe vodo v svoje vodnjake. ..Predsednik vaškega odbora sem, a me je strah sklicati, sestanek. Ljudje zadnje čase sicer nekaj slišijo o onesnaženosti, vendar nič natančnega. Spraševali bodo, jaz pa jim prav tako ne znam pojasniti," pravi Jože in nadaljuje: „ Žalostno je, da ni prišel ljudem nihče od odgovornih pojasnit, kako je z vodo, kako naj razkužijo vodnjake. Takšna neodgovornost je nesprejemljiva."
Janko Gladek, predsednik črnomaljskega izvršnega sveta, je na zadnji seji skupščine konec maja pojasnil, da je bilo do sedaj ugotovljeno le, da so okuženi sedimenti, torej dno reke, voda pa ni okužena. Naravna pot za očiščenje tega je dolga: dve desetletji. Iskra pa zamenjuje tehnološki proces, katerega posledica je onesnaženje Krupe.
..Spoznanje, da živimo ob umirajoči reki, je strašno,” pravijo Perovi. „Usoda Krupe je zaenkrat še v rokah strokovnjakov," pravijo odgovorni in ne skrivajo svojega optimizma. Ljudje ob reki pa živijo naprej. Enim daje kruh, čeprav bolj grenak, drugim pomeni življenje. Življenje, ki se tako kot ob reki tudi v njej ne bi smelo ustaviti. Prav tako se ne bi smela ustaviti še edina mlinska kolesa ob Krupi — tudi ta pomenijo življenje.
M.BEZEK
Starost
VSI TRIJE IMAJO 230 LET
Miko Brodarič s Krasinca, vasi ob Kolpi, je 9. maja 1945 kot partizan vkorakal v Ljubljano in takrat je bilo zanj enkrat za zmeraj konec vojne. Tudi njegovi sestri Ana in Helena nista potem nikoli več slišali, da se še kje na svetu vojskujejo. „Da so še kje na svetu vojske? Ja ne znam so ali niso,” je za vse tri odgovoril Miko, 83-letni gospodar te nenavadne skupnosti, gazda, ki mu njegovi sestri, 75-letna Ana in 73-letna Helena, zaupata in verjameta. Miko je najstarejši teh treh Bro-daričevih otrok, največ je bil po svetu, sa je bil že večkrat v Ljubljani, moški je, pa kljub temu da je najstarejši, je še najbolj pri močeh in spomin ima zelo dober. „Od tretjega leta starosti do danes vem vse, kaj se je dogajalo, vse mi je živo pred očmi,” pravi Miko.
Ne samo on, vsi trije pa se dobro spominjajo, kaj se je zgodilo tiste dni pred 40 leti, ko so Italijani požigali po Krasincu. Zažgali so tudi Brodaričevo hišo, ki je pogorela do tal. „Ateta pa so fašisti tako stukli, da je kmalu potem umrl." Miko je potem odšel v partizane, povojni pa so si on in sestri za silo uredili domovanje v starem podu, zidanici, kot ji pravijo, nasproti pogorišča nekdanje domačije. In tam so ostali do danes. V ozkem prostoru so tri postelje, v kotu odslužena krušna peč, po tleh vegasta steptana zemlja, skozi dvoje
okenc pa od Kolpe pride toliko svetlobe, da se na kdove kdaj nazadnje pobeljenih stenah medlo zarisa-vajo sence.
„Mi trije smo po vojni ostali doma, tukaj v zidanici smo si za silo uredili in tukaj ves čas živimo, prej smo imeli tukaj krompir, repo, zelje, repo, sedaj smo pa mi. Elektrike nismo nikoli imeli, imamo pa vodovod. Da,
da, je že tako. Sedem otrok nas je bilo, eden je bil ubit v partizanih, eden je priženjen v Rosalnicah, mi trije smo tukaj, drugi pa so pomrli. Od nas treh se ni nihče poročil, ves čas živimo skupaj in smo kar složni, a ja sam gazda. Da, v miru živimo”, je preudarno, kot se za gazdo spodobi, pripovedoval Miko. Skupaj štejejo več kot 230 let in za kakšno težje delo niso več. „Pozimi
smo notri, poleti pa vani. Ce je dolgo zima? Kaj bi, saj smo trije, pa se pogovarjamo, zebe nas pa ne, si kurimo. Prej smo sami drva delali, sedaj pa jih kupimo. Štiri hektarje zemlje imamo in dva hektarja loze. Drugi obdelujejo zemljo, malo še sami, veliko ne zmoremo, krompir i debelačo i šenico si pridelamo. Nekaj drugi, nekaj mi, pa je. Jemo pa vse po vrsti, kar imamo..."
Miko dobiva od grunta in od vojske nekakšno pokojnino in nekaj priznavalnine, Helena in Ana nekaj socialne pomoči in za silo, pravijo, shajajo. „Sedaj lepše živimo kot v stari Jugoslaviji, koje bila revščina. Samo stari smo, pa kaj bi, glavno da ni pomanjkanja. Elektrike res nimamo, a je nič ne pogrešamo, imamo sveče, petrolejko i tako. Televizije ne hodimo nikamor gledat, v kinu pa še nihče od nas treh nikoli ni bil. Tudi na veselice, bogme, ne hodimo, kaj bi tam, mi stari. Prej, ko smo bili mladi, smo včasih šli, po svetu nas pa tudi nič ne vleče, Helena še v Ljubljani ni bila nikoli.”
Po vojni bi si Brodaričevi lahko na novo pozidali hišo. .Zadruga nam je ponujala, da bi delali, a nismo hoteli, smo se bali, da potem hiša ne bi bila naša. Ja nisem htel delat za zadrugo, sem si mislil, kaj če meni tuja hiša." Še pred dobrimi desetimi leti bi Miko lahko dobil posojilo za gradnjo hiše in obnovo kmetije. „Ne, nisem hotel, so bile obresti osem od sto, ja sem si pa mislil: bolje, da imamo vsaj to, kot nič. Ja, mladi imajo danes vsega, traktorje, mleko oddajajo, krompirja veliko sadijo, mi pa bolj tako, po starem. Za silo smo pa še zdravi, ja sem na živcih bolan in vsak dan trošim tablete, dvanajst dni sem bil tudi v bolnici, Ana in Helena pa še nikoli. V cerkev ne gremo več, ne moremo, do Podzemlja je kar daleč, prej smo pa hodili. Zdaj se ljudje z avti vozijo k maši."
Tako živijo Miko, Ana in Helena Brodarič s Krasinca. V dom pa, pravijo, ne bi šli. „Doma je najlepše, saj nam nič ne manjka.”	A. BARTELJ
nih snovi in uporabe biocidov, odstranitve in re-kultivacije odlagališč smeti in čiščenja odpadnih vod. Zlasti v kraški pokrajini, kot je Bela krajina, postaja voda vse bolj upoštevanja vreden razvojni (in obenem omejitveni) dejavnik, ki bo vse dražji, saj voda ni več brezplačna ali cenena dobrina. Če ne želimo, da postanejo belokranjski vodni tokovi kanali odpadne vode (kar že velja za dobršen del voda v SRS), bo potrebno nemudoma pričeti s celovitimi, pretehtanimi ukrepi za ohranjanje in izboljšanje kvalitete vode. Jutri bodo dražji in bolj boleči!
DUŠAN PLUT Oddelek za geografijo FF Ljubljana
ušuog n ■ ,
V poštnem predalu (Delo, 26. 5. 1984) in majski številki Dolenjskega lista (24.5.1984) želi tov. Jože Kranjec podrobnejšo osvetlitev ugotovitev mladinskega raziskovalnega tabora (MRT) v Semiču, predvsem v zvezi z onesnaženostjo Krupe. Kot vodja tabora in urednik publikacije o MRT Semič sem bil namreč dolžan javno poročati o nekaterih uporabnih ugotovitvah tabora. Žal sam ne bom mogel dati popolnega odgovora, zlasti ne glede specifičnega onesnaževanja Krupe. V kratkem orisu pa bom poskušal prikazati izjemen (regionalen) pomen vode izvira Krupe (izdelan je predlog zaščite izvira kot naravnega spomenika) in pokrajinske vidike onesnaženosti, podkrepljene z rezultati kemičnih in bioloških analiz biološke in geografske skupine na MRT Semič 1981 in 1982. Zaradi celovitejšega odgovora sem poprosil mag. Dušana Novaka iz Geološkega zavoda SRS, ki že več let sodeluje pri raziskovanju možnosti za črpanje vode iz Krupe, da odgovori na vprašanje glede specifičnega onesnaževanja izvira. Naj pripomnim, da je bilo na zboru delegatov KS Semič jasno razloženo, da so bile specifične raziskave Krupe opravljene v okviru raziskovalnega dela Geološkega zavoda SRS, mag. D. Novak (nosilec raziskave) pa mi je ljubeznivo predhodno posredoval informacijo o koncentracijah polikloriranih bifenilih.
V letih 1981 in 1982 so geografske skupine na MRT v Semiču in študenti geografije na pobudo komiteja za družbeni razvoj občin Črnomelj in Metlika dopolnili kataster vodnih virov Bele krajine. Med 150 izviri je najpomembnejši izvir Krupe s povprečnim minimalnim pretokom nad 300 l/sek, kar pomeni skoraj polovico povprečnih minimalnih pretokov belokranjskih izvirov.
Ker so vsi večji površinski vodni tokovi poleti najmanj zmerno onespaženi (zlasti Dobličica in Lahinja), predstavlja voda Krupe, dolgoročno najpomembnejši vodni vir (za pitno vodo) Bele krajine. Trenutno so za vodno oskrbo najpomembnejši izvir Dobličice pri Črnomlju in izviri v ozaljski občini. Skupna poraba vode v Beli krajini je bila I. 1980 okoli 70 l/sek (z izgubami) in letno narašča za 3—5%. Ob daljših sušnih obdobjih že prihaja do kritičnega pomanjkanja vode, polovica naselij in četrtina prebivalcev pa nima vodovoda. Z izjemo Krupe so vsi ostali izviri slabo vodnati in ne pridejo v poštev za regionalno vodno oskrbo. Izvir Krupe je sredi kraške-9a ravnika 3 km južno od Semiča. Po minimalnem pretoku sodimo, da sega povodje izvira bo obronkov Gorjancev (Žumberka) in Kočevskega Roga, skupna površina pa ja okoli 100’km2.
Zaradi karbonatnih kamenin praktično ni pov- ! ršinske rečne mreže, voda ponikne pod površje, kar bistveno zmanjšuje samočistilno sposobnost • vode, zlasti v ekološko občutljivem nizkem krasu, kjer je večina naselij (Semič, Vrtača, Mladica 'td.), tovarna Iskra in obrat IMV.
V okviru MRT Semič in doktorske disertacije (je v zaključni fazi) smo vodo Krupe analizirali ob različnih vodnih stanjih. Kemične analize (pH, trdota, količina raztopljenega kisika v vodi, biokemična poraba kisika, kemična poraba kisika) so bile opravljene v fizičnogeografskem iaborahpriju filozofske fakultete v Ljubljani (analiziral P. Markelj). Žal ni mogoče navesti vseh rezultatov analiz (so na vpogled pri avtorju članka). Kstžejo, da se kvaliteta vode Krupe postopoma slabša, ob nizkem poletnem vodnem stanju Pa že prehaja iz 1,—2. v drugi kvalitetni razred.
Biološke analize dipl. biol. V. Turk in T. Branclja (Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani) potrjujejo zmerno onesnaženost vode izvira Krupe (beta—mezasaprobnost). Po pravilniku o higienski neoporečnosti vode, namenjene za javno oskrbo prebivalstva (ur. list SFRJ 1980/9), voda Krupe brez predhodnega čiščenja ni primerna za vodno oskrbo. Voda torej ni primerna za pitje, vendar Krupa organsko dodatno ne onesnažuje Lahinje in Kolpe v taki meri, da ne bi bilo mogoče kopanje in gojitev rib. Naj podčrtam, da veljajo navedene ugotovitve za ugotovljeno stopnjo organskega onesnaževanja. Sodimo, da so poglaviten vzrok organskega onesnaževanja neprečiščene odpadne vode naselij in industrije v nizkem krasu KS Semič. Tudi naj-
Iz poročila Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, TOZD Socialna medicina in higiena — Centra za varstvo okolja — povzemamo koncentracije polikloriranih bifenilov, ki so bili lani odkriti v vodi in sedimentu Krupe:
Ekologija
KRUPi
BELO
IZJEM
POME
ZLOČIN NAD PRIHODNOSTJO
Vprašanja, ki jih J. Kranjec v 21. številki Dolenjskega lisja ogrne z naslovom „Ni molk morda celo zločin?" presegajo običajno srhljivost vse pogubnejših ekoloških razodetij. Že samo nanizanje naslovov v zadnjih letih pisanja v časopisih in revijah nam ostri vid: „Krka umira"... „Pravica do resnice’’... „Up je splaval po vodi"... „Novo mesto obsojeno na epidemijo"... „Za vedno bomo izgubili dolin-o"... Mar vse to pisanje ne postavlja pod vprašaj najbistvenejšega vidika našega sedanjega in prihodnjega žitja? Problematika našega okolja, to je Zemlje, je danes del osrednje politične problematike sveta, tukaj in zdaj, saj gre za nič več in nič manj kot za obstoj človeka in vrste. Danes ustvarjamo bistveno drugačne, usodne pogoje za življenje in zlasti za smrt na tem planetu in v tej naši neposredni, dolenjski in belokranjski okolici. S svojim molkom in trpnostjo smo udeleženi v doslej nemara najhujši moritvi v zgodovini človeštva, udeleženi smo pri ukinjanju človeškega časa na zemlji.
Vprašanja J. Kranjca, M. Bauerja, B. Budje in mnogih drugih strokovnjakom, raziskovalcem, inšpektorjem, politikom, industrijskim koncernom, vprašanja republiškim in zveznim organom. ..Vprašanja, na katera vprašani po stari navadi nadutih uradnikov spet ne bodo odgovorili, ali pa se bodo v svojih odgovorih ogrnili s plaščem neprobojne znanstvenosti, kot je storil v ponedeljek zvečer v svojem televizijsko-prižniškem nastopu predstavnik republiškega komiteja za socialno medicino, ko je govoril, da seveda ni razloga za paniko, da so to znana dejstva, da ne gre zamenjavati pirelen in PCB, da se voda iz Krupe ne uporablja za pitje in drugo,
izogibajoč se jedru zadeve. Naj samo dodatno vprašam, ali je tovarišu in drugim iz republiških in regijskih inšpekcijskih služb znano, kje vse so zasebni prevozniki od leta 1963 do lani odlagali škartirane kondenzatorje, polnjene s PCB? Vemo, da je Bela krajina kraški svet!
Vprašanja in molk tistih, ki bi morali nanja odgovoriti, se spreminjajo v samoumevno retoriko doslej življenja vajenega občana. Toda, ali se zdaj, s pretečo ekološko katastrofo v Beli krajini (da se domnevati, da hujšo, kot je bil Severso), ne zastavlja vprašanje, ki presega polnomočje političnih in drugih institucionaliziranih organov in posameznikov? Ali ne gre zdaj za obče I vprašanje življenja in pogina? Ne gre več za ! eno življenje, življenjsko dobo, generacijo, področje. Morebitno uničenje povodja Bele krajine, Dolenjske, sosednje Hrvaške je zločin nad prihodnostjo. Mar se res ne zavedamo, kaj nam preti, če bomo še naprej z molkom podpirali uničevanje sveta okrog nas? Sveta, ki ne pripada samo nam, ampak tudi našim slavnim otrokom? V Novem mestu zlasti osupljata molk in pasivnost treh tisočev komunistov in drugih (ali res?) ozaveščenih posameznikov, zdravstvenih in prosvetnih delavcev, saj, kot je razbrati iz ..Pravice do resnice" Marjana Bauerja (Priloga DL, april 1984), en sam posameznik lahko mirno „serje" v sistem, iz katerega tisoči zajemajo (pitno?) vodo. Na lastne oči vidim, kako Komunala Novo mesto dan na dan, leto za letom zliva konkokte iz čistilnih naprav tovarne zdravil Krka v tiho, z zelenjem obraslo malo mrtvo , morje v Žabjaku, iz katerega potem pronica v Bršljinski potok in nazaj v Krko. In Krka umira in ozaveščeni subjekt še naprej molči.
Nekoč bodo mladi zvedeli resnico in morda bodo za hip ali dva nehali kimati in klamati ob pasivizirajoči in v glavnem profitarsko usmerjeni elektrokitaristični godbi in se zgrozili v odnosu do civilizacije, ki so jo doslej imeli za svojo zibelko, izkazalo pa se bo, da je bila čisto navadna rakev. Če bo v njih še kaj življenja, bo v njih najbrž zrasel upor. Upor prihodnosti bo upor otrok, ki bodo začutili, da smo jih ofrnažili na normalno življenje. Pod pogojem, seveda, da bodo še imeli normalno razvite čute in druge organe.
FILIP ROBAR
Voda	Sediment	Normativ	Agencije
za varstvo okolja ZDA
30.6.1983	0.0003	mg/l	63,0	mg/kg
20.10.1983	0,0004	mg/l	58,1	mg/kg	0,000001 mg/l
Odlok o maksimalno dopustnih koncentracijah radionuklidov in nevarnih snovi v vodah, UL SFRJ, 8/78, na str. 186 pod t. 142 ne dopušča nikakršnih polikloriranih bifenilov v vodi.
Tovarna Iskra, ki edina v tem območju uporablja te snovi, je bila z analizo seznanjena dne 31.8.1983, republiška sanitarna in vodogospodarska inšpekcija pa je opravila.komisijski ogled poslovnih in pomožnih prostorov dne 14. 3. 1984. Čeprav smo sprva domnevali, da bi onesnaženje lahko izviralo iz opuščenih in starih odlagališč odpadkov tovarne Iskra, smo se na teh obiskih prepričali, da odtekajo nevarna olja v podzemlje tudi še dandanes. Naloga inšpekcije je, da o tem in o ukrepih podrobneje poroča.
Iz priročnika "Higiena in tehnologija vode za pitje," ki ga je leta 1978 izdalo Udruženje za tehnologiju vode, povzamem iz poglavja, ki govori o polikloriranih bifenilih, da je bila problematika onesnaženja s polikloriranimi bifenili postavljena v ospredje že leta 1966.
In kaj sedaj? Zakonodaja prepoveduje onesnaženje voda z nevarnimi snovmi. Že zaradi zaščite voda bo treba prekiniti z onesnaževanjem. Če bi spoštovali zakon, bi morali zapreti proizvodnjo Iskre v Vrtači in odstraniti vsa legalna in nelegalna odlagališča odpadkov z območja izvira. Iskra zatrjuje, da prehaja na nove, nenevarne snovi. Vendar, kdaj bo to, če bo?
Izkušnje v svetu povedo, da je s čistilnim postopkom možno podobne snovi odstranjevati iz vode. Potreben bi bil laboratorijski in pilotni preiskus. Preiskati bi bilo treba obseg onesnaženja v podzemeljski vodi in v sedimentih. Ne nazadnje pa bo morda potrebno poiskati območje, ki leži izven onesnažene cone, kjer bi lahko zajeli čisto podzemeljsko vodo v zadostni količini.
Vsekakor se je realizacija belokranjskega vodovoda za nekaj časa odmaknila. Za koliko, pa je odvisno od sredstev, ki bodo na voljo in volje, da bodo izvedene naštete tri naloge.
DUŠAN NOVAK Geološki zavod Ljubljana
večje naselje Semič (nad 600 prebivalcev) z industrijo nima urejene kanalizacije, v povodju izvira Krupe pa je več odlagališč smeti, saj zdelno izjemo Semiča ni organiziran odvoz smeti. Tudi naselja v neposredni bližini izvira v glavnem nimajo urejenih greznic (s prekati) in gnojišč (ni betonskega dna).
Glede črpanja vode iz izvira Krupe sta sicer dve možnosti: črpanje (s čiščenjem) neposredno iz izvira in poskus zajetja vode z vrtanji nizkega krasa v zaledju izvira, in sicer vzhodno od Semiča. V obeh primerih pa so neobhodni celoviti varstveni ukrepi (izbrani na osnovi pokrajinskih potez zaledja) od ureditve kanalizacije (zlasti Semiča), odvoza smeti, nadzora prevoza nevar-
Belokranjsko prebivalstvo upravičeno zahteva, da ga seznanimo s potekom in rezultati raziskav izvira Krupe, kjer je bilo načrtovano zajetje za osrednji belokranjski vodovod. Glede na veliko izdatnost smo zadnja leta na geološkem zavodu usmerili pozornost na obseg zaledja izvira in na to, kako je ogrožena kakovost vode v izviru. Bela krajina je pretežno kmetijsko področje z le malo industrijskih obratov, značilno je vinogradništvo, blizu izvira pa je tudi eno od večjih naselij in sicer Semič.
Ugotovili smo, da je padavinsko zaledje izvira kraško in dokaj obsežno, da na kvaliteto izvira vplivajo bližnja naselja, ki nimajo urejenih komunalnih objektov,- to je kmetijsko območje z gnojišči in greznicami, kot so jih imeli pred desetletji. Tudi Semič nima urejene kanalizacije in čistilne naprave. Kljub temu, da je voda v Krupi zmerno onesnažena, včasih kalna, kot kraška voda pa bakteriološko brez dezinfekcije ni primerna za pitje, nobena od komponent običajne kemične analize r>i presegla z veljavnimi pravilniki dovoljene meje. Z analizami smo ugotovili, da tudi kmetijstvo in vinogradništvo z umetnimi gnojili in pripravki za zaščito rastlin na kvaliteto vode na vplivata v tolikšni meri, da bi bilo nevarno. Vsa zadnja leta pa smo opozarjali, da leži v zaledju izvira obrat Iskre, kjer uporabljajo nevarna kondenzatorska olja, vendar so nas vedno potolažili, da odpadna olja tovarna vrača v Francijo in jih ne izpušča v ponikoval-nico. Kljub temu smo naročili še dodatne analize vode.
Jubilej ljudske oblasti
NIKO JAKOFČIČ, KMET — REVOLUCIONAR
du iz ujetništva si je na kmetiji ustvaril družino in začel spoznavati, da si mali človek v tedanjem družbenem redu s še tako prizadevnostjo ne more zagotoviti dostojnega življenja. Hitro je ocenil politične stranke, ki so zavajale neosveš-čene množice, iskal je stik z naprednimi organizacijami in se sam izobraževal. Niko je bil poštenjak, dobričina, ki so ga bolj kot lastne bolele tuje krivice. Revolucionar je bil v svojem bistvu. Janez Marentič, komunist in izobraženec kmečkoproletarskega rodu, je v Jako-fčiču že leta 1930 našel predanega sodelavca. Bila sta si podobna po značaju in političnem prepričanju.
Črnomlju in Ljubljani. Kot predstavnik naprednih Belokranjcev je podpisal program te organizacije, ki je bil na posebnem letaku „Kaj hočemo" raztrosen po vsej Sloveniji. Zaradi tega so ga preganjali.
Ob okupaciji naše domovine so bili komunisti podzemeljske in gradaške partijske organizacije v polni pripravljenosti. Jakofčič se je takoj lotil organizacije odpora. Nekateri mlajši komunisti so odšli v oborožene enote, Jakofčič pa je po nalogu partije ostal na terenu in deloval v polilegali. Organiziral je nove partijske celice. Na območju gradaške in adlešičke občine so že v zgodnji jeseni 1941 vaški odbori OF. Sodeloval je tudi pri pripravi prvega oboroženega napada na italijansko posadko iz Gribelj poleti 1941. V delo za NOB je Jakofčič vključil vso družino. Čeprav je bil rajon Gradac med najbolj težavnimi — sekala ga je železniška proga, ob Kolpi pa so bile zelo goste sovražne postojanke — je bila v skoraj vseh vaseh že v februarju 1942 razpredena mreža odborov OF, Jakofčič pa je bil izvoljen za sekretarja rajonskega odbora.
VAS REŠILA PARTIZANSKO BOLNIŠNICO
V času roške ofenzive poleti 1942 je partizan-* ski zdravnik in Jakofčičev predvojni sodelavec dr. Mihelčič natanko vedel, kam se lahko zateče s svojo bolnišnico, čeprav je od Roga do Cer-kvišč dolga pot. Jakofčič je ne glede na to, da je bila vas le 3 km oddaljena od sovražnikove postojanke v Gribljah, brez pomisleka skrival par-tizansko bolnišnico. Za ves čas ofenzive je skupaj z vaščani prevzel oskrbo ranjencev in bolnikov. Sodelovali so tudi ljudje iz Prilozja, med najbolj požrtvovalnimi pa je bil Leopold Šegina iz Gribelj. Tedaj je že odlično delovala obveščevalna služba, saj se je bolnišnica umaknila na varno na predvečer sovražnikovega vpada na njen položaj. Jakofčič je po aretaciji z zvijačo pobegnil, istočasno so se v ilegalo umaknili tudi drugi člani njegove družine. Vse svoje premoženje so Jakofčičevi predali partizanom. V ilegali je Niko delovat kot vodstveni rajonski aktivist. Že poleti 1942 je organiziral prve na-
rodnoosvobodilne odbore, odhode v partizane, v letu 1943 pa je prevzel tudi gospodarske naloge. Budno je spremljal propagandoza naborv belo gardo. Ob nasilni mobilizaciji več fantov iz Gribelj je njihove očete poklical na pogovor in jim predočil zgrešenost belogardističnih enot in njihovega početja. Rezultat je bil, da so fantje prebegnili k partizanom. V rajonu Gradac ni bilo primera vključitve v belo gardo!
Kapitulacija Italije in osvoboditev belokranjskega ozemlja sta prinesli OF nove naloge. Prva je bila splošna mobilizacija, prevzem oblasti in normalizacija življenja. Pri tem so bile pomembne tudi gospodarske naloge. Belokranjska vas, ki je težko prehranjevala svoje ljudi, je naenkrat postala glavni vir prehrane vojnih enot, bolnišnic in drugih institucij NOV Slovenije. Bela krajina je bila obljubljena dežela tudi za nekatere hrvaške kraje, ki jim je grozila lakota. Prebivalstvo, veči noma ženske in otroci, se je trudilo za čimvečji pridelek, pripravljeno je bilo deliti poslednji grižljaj. Evidentirati in pravilno razporediti je bilo treba vsak kilogram hrane. Jakofčič je prevzel vodstvo gospodarske komisije. To nalogo je opravljal do izvolitve za predsednika okrožnega izvršnega odbora. V pristojnosti okrožne narodnoosvobodilne sku-/ pščine in njenega izvršnega odbora je bila organizacija vsega življenja na tem območju. Večina oblastnih in drugih aktov, ki so jih sprejemali na slovenski ravni, je bila v praksi najprej preizkušena v v Beli krajini.
POMEMBEN JE SAMO, NAPREDEK
Po združitvi belokranjskega z novomeškim okrožjem v januarju 1945 je bil Jakofčič izvoljen za predsednika na novo nastalega novomeškega okrožja, ki je zajemalo skoraj vso Dolenjsko. Na tem mestu je ostal do ukinitve okrožij. Nato je bil nekaj časa predsednik okrajnega ljudskega odbora Črnomelj, poslanec prve ustavodajne skupščine Slovenije in član zakonodajnega odbora. Najdemo ga v predsedstvu slovenske vlade, pred upokojitvijo pa je bil inštruktor pri glavnem odboru OF Slovenije. Po upokojitvi leta 1957 se je vrnil v Cerkvišče. Čeprav že bolan in ostarel, ni miroval. Zanj ni bilo bolj ali manj pomembnih nalog, pomembno je bilo vsako dejanje, ki vodi k napredku. Niko Jakofčič je bil človek zdrave presoje in pronicljivega duha, nikoli se ni predajal malodušju, z neznanskim optimizmom je veroval v pravičnost. Kot ponovno in potrebno žrtev revoluciji je sprejel celo dejstvo, da je zadruga tisto zemljo, ki jo je on nekoč iz prepričanja in za zgled ostalim podaril družbi, razprodala zasebnikom. Kako nez-nanskogajeto moralo, kmeta poduši, prizadeti!
Niko Jakofčič, kmet-revolucionar, je umrl 1975, star 77 let. Smrt ga je srečala, ko je bil najbolj sredi dela za organizacijo referenduma za samoprispevek.
Naj to pisanje o Niku Jakofčiču končamo z dogodkom, ki se je pripetil že precej za leti, ko ie belokranjski revolucionar še bival v beli Ljubljani. Nekje naDolenjskem je bila proslava, ki so se je udeležili tudi lokalni oblastniki. Ko je ploskanje množic zamrlo, se je vladajoči vrh usmeril proti posebni jedači in pijači, upokojene garniture pa so diskretno odpravili. To početje je opazoval mlad,, nadobuden zgodovinar. Na svojo roko je Nika Jakofčiča in še ie.nega upokojenega tovariša pripeljal za bogato mizo.
Je bil zgodovinar samo mlad, zaletav in pravičen ali pa je morda tudi vedel, kdo je nekoč prehranjeval partizane v partizanski Beli krajini?
M.BAUER
„Bela krajina si je postavila svojo oblast,” je 18. junija 1944 pisalo v „objavi vsemu prebivalstvu Bele krajine. Sestala se je prva okrožna narodnoosvobodilna skupščina, izvoljena na neposrednih in tajnih volitvah. Ideje le nekaj dni trajajoče viniške republike so postale stvarnost. Volitve v organe oblasti je razpisal SNOS na prvem zasedanju februarja 1944. Ta odlok je določal neposredne in tajne volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore in okrajne narodnoosvobodilne skupščine ter posredne volitve v okrožno narodnoosvobodilno skupščino. Predsedstvo SNOS je odlok pozneje spremenilo in razpisalo neposredne volitve v okrožno narodnoosvobodilno skupščino. Tako so bili na območju celotne pokrajine v marcu in aprilu izvoljeni krajevni narodnoosvobodilni odbori in okrajne narodnoosvobodilne skupščine. V sredini maja so bile razpisane volitve v okrožno narodnoosvobodilno skupščino. Od 113 kandidatov je bilo izvoljenih 54 poslancev. Teritorij je bil razdeljen na 48 volilnih območij s 138 volišči. Volitve so bile opravljene v izredno kratkem času, predsedstvo SNOS je lahko že 18. junija 1944 sklicalo okrožno narodnoosvobodilno skupščino na prvo zasedanje, na katerem je bil izvoljen izvršni odbor in sprejeti pomembni sklepi.
NEPOSREDNE VOLITVE V SKUPŠČINO
Tako je Bela krajina tudi pri razvoju ljudske oblasti odigrala posebno vlogo, saj je bila to prva in edina skupščina v Jugoslaviji, ki joje izvolilo ljudstvo neposredno. Res je, da so bili na tem območju sorazmerno ugodni pogoji za izvedbo volitev. Delno zato, ker je bilo to takrat začasno osvobojeno ozemlje, predvsem pa ne more nihče zanikati dejstva, da je bila Bela krajina zaradi aktivnosti in pravilnega dela komunistov in drugih naprednih organizacij že med okupacijo pripravljena na vstajo. V tej kmečki deželici med Kolpo in Gorjanci so revolucionarne ideje, ki so po šestojanuarski diktaturi pričele prihajati po različnih kanalih, padle na izjemno piodna tla. In ravno Belokranjci so dokaz, daje kmetenakopravno, ramo ob rami zde-lavci in naprednim izobraženstvom nosil breme revolucije in boja za socialno in nacionalno osvoboditev. Morda je bilo kmetovo breme celo večje, saj ni izpostavljal samo sebe, ampak tudi svoje skromno imetje. Zaupanje v kmeta se je pokazalo tudi na volitvah: za prvega predsednika okrožnega izvršnega odbora narodnoosvobodilne skupščine je bil izvoljen Niko Jakofčič, kmet-komunist.
Niko Jakofčič se je rodil 1898 na Cerkviščih. Njegov oče je bil napreden mali kmet. Prvi stik z revolucijo je Niko kot dvajsetleten avstrijski vojak doživel v uporu Judenburgu, seznanil se je tudi z idejami oktobrske revolucije. Po priho-
KMET STOPI MED KOMUNISTE
Vse mostove je Niko Jakofčič porušil za seboj leta 1933, ko je postal član prjve partijske celice v Beli krajini. Ideje komunistične partije je vnašal v življenje pri javnem delovanju — bil je občinski odbornik — in v sokolski organizaciji. Ko so med sokoli nastala trenja zaradi vmešavanja klerikalcev, ki so čutili, da prevzemajo vodilno vlogo komunisti, je Jakofčič dal pobudo za ustanovitev Društva kmečkih fantov in deklet. Prvo je nastalo na Mlakah leta 1933. Sto organizacijo se je Jakofčič seznanil preko ..Grude", ki jo je redno prejemal. Zanimivo je, da je bilo največ članov društva KFID ravno iz Jakofčičevega £raja. Niko je bil vedno rad med mladimi, znanja zeljnimi ljudmi.
Po nalogu partije se je Jakofčič zelo trudil za podporo opozicijske liste na petomajskih volitvah 1935. Maloštevilni komunisti so se takrat odločili podpreti Mačkovo listo. Ob volitvah v letu 1938 je Jakofčič deloval kot namestnik nosilca opozicijske liste, se udeleževal volilnih zborov in.prepričeval ljudi, naj množično in organizirano nastopijo proti pritiskom režimskih plačancev na volilce in zoper potvarjanje volilnih rezultatov.
Po Mačkovem izdajstvu so komunisti razvili delavsko kmečko gibanje, ki je kasneje preraslo v Zvezo delovnega ljudstva Slovenije, ki je bila takrat legalna organizacija KP. Jakofčiča srečamo na javnih manifestacijah te zveze v
Spomeniki *
SEVNIŠKI GRAD DOBIVA GRAJSKO PODOBO
Izjemna lega sevniškega gradu na hribčku nad mestom privabi prenekaterega obiskovalca. Kdorkoli pa se je zadnja leta potrudil nanj, je bil nemalokrat bridko razočaran. Ce ga razdrapana cesta od cilja ni odvrnila že spotoma, ga je potrl videz grajskih zidin in zanemarjena okolica. Železna vrata nekdanjega gostišča so ostala neusmiljeno zapahnjena, čegrav bi se kozarček okrepčila prilegel, če se je na grad odpravil peš. „Gedult ubervvindet alles," ga je lahko potolažil stoletja star kamenit napis nad grajskim vhodom.
Grad je vedno potrpežljivo previharil burne čase. Pryotna mnogo skromnejša grajska zasnova z romanskim stolpom je svoje čase dajala varno zatočišče, saj je zid tam 2,5 metra debel. Šele kasneje je bila dozidana sedanja pravokotna oblika s stolpom na vsakem vogalu. Poznavalci razbirajo gotske in nazadnje renesančne elemente pozidave. Začetke sevniškega gradu •ledijo najmanj v 8. stol. našega štetja. Danes »hranjeno podobo postavljajo v čas od leta 1500 do 1520. Pripovedovanja burijo domišljijo o podzemnem hodniku najmanj do spodnjega gradu, današnje stare (bčinske zgradbe, če ne kar na prosto daleč izpod Save.
Se temu prvovrstnemu kulturnemu spomeniku vendarle obeta bolj urejena prihodnost? Eden nekdanjih oovojnih stanovalcev v tem gradu, kapelnik današnje sevniške gasilske godbe Mirko Hrovatič, se še spomi-ija otroških let. Trdi, da je osvoboditev dočakala vsa oprema v gradu. „Prva povojna leta so v gradu nastanjevali tudi ljudi, ki so se na sevniškem železniškem vozlišču začasno ustavljali na poti na nove •omove v Banatu. Premičnine so zrinili v nekaj rostorov. Čudovita je bila grofičina toaletna mizica.
Tovornjak, ki je bil prišel ponjo, je zgrmel z njo vred v Savo pri Hotemežu. Govorilo se je, da je del opreme iz grofove sobe na novomeškem sodišču."
Sevniška kulturna skupnost zadnja leta načrtno zaokrožuje posege, ki naj bi staro zidovje navdihnili z življenjem. Vse drugo nadstropje naj bi bilo namenjeno razstavni dejavnosti — zbirki ..Sevnica skozi čas". V nekdanjo galerijo so napeljali novo električno napeljavo in je vse pripravljeno za postavitev prvih razs-tavkov omenjene zbirke. Vsem krajevnim skupnostim, kolektivom in krajanom so pred časom naslovili poziv za predmete, fotografije in drugo zanimivo gradivo. Zgledno pomoč nudi Muzej ljudske revolucije iz Ljubljane. Predvidevajo, da bo do letošnjega občinskega praznika v novembru že na ogled zbirka, ki bo prikazovala čas med obema vojnama in povojne graditve. Razstavljeni so že predmeti, najdeni med arheološkimi izkopavanji poznoantične naselbine na Ajdovskem gradcu nad vasico Vranje. Ker je bila v maju večina teh predmetov ukradenih (na srečo so bile le kopije), je bil to hladen tušza posameznike, ki skušajo
grad urediti. Spletu nemarnosti (ključe imajo na Zavodu za kulturo, v času kraje prostor sploh ni bil zaklenjen?!) je treba odločno narediti konec. Le tako bodo ljudje in strokovnjaki imeli večje zaupanje. Razstavni prikaz bo vključeval tudi jugovzhodni stolp s čudovitimi obnovljenimi alegoričnimi freskami. Nekdanji čar jim je vdihnil akademski slikar in konservator Viktor Povše. V tem nadstropju je že gasilskazbirka. V celoti naj bi bil ta razstavni prikaz zaokrožen do prihodnjega leta.
Odprto je še vprašanje, kaj s prostori in sobicami v prvem nadstropju. Pri kulturni skupnosti se nagibajo k misli, da bi jih odstopili sevniškim kolektivom, da bi ti v njih prikazali svojo zgodovino.
Razstavni dejavnosti nameravajo nameniti tudi prostor nad znamenito Lutrovsko kletjo. V načrtu je, da bi v njeni uredili muzej slovenskega protestantizma. Verjetno bo morala prav ta rešitev počakati na gmotno ugodnejše čase.
Ob pomoči republiške kulturne skupnosti so že pred časom prekrili velikansko in strmo streho.
Preden v gradu lahko zaživi kakršnakoli dejavnost, potrebujejo močnejšo elektriko. Delali so postopoma. Tako so pred dvema letoma potegnili na grad kabel, to poletje bodo namestili tudi transformator. Tudi cesta na grad dobiva novo podobo. Sevniška krajevna skupnost je pripravila že vse potrebno za asfaltiranje cestišča.
Kulturni skupnosti je zadnje čase uspela še ena pomembna stvar: našli so gostinca, ki se je temeljito lotil obnove nekdanjega gostišča. Natakarja v ljubljanskem Slonu Dušana Brno so pogodbeno zadolžili, da to ne bo zgolj bife, moral bo namreč imeti tudi toplo hrano. Če Brna ne bi imel težav z obrtniki, bi bil lokal verjetno odprt že za 1. maja.
Stoletja stari kamniti zidovi marsikje kličejo po zidarjih. Posamezne kamne je izpodrinila rast. Okrog gradu raste še nekaj starih dreves. Sevničani iščejo hortikulturnega strokovnjaka, ki bi jim svetoval, kako najustrezneje urediti okolico. Ko bo vse to opravljeno, bo grad končno dobil tisto podobo, kakršno si tak spomenik zasluži.	A ŽELEZNIK
14
priloga	dolenjske
prebrali smo
iz matičinega paketa
Slovenska matica, ki praznuje letos stodvajsetletnico ustanovitve, je poslala prvi del letnega knjižnega paketa med -svoje člane (omenimo mimogrede, da jih je na Dolenjskem in v Novem mestu — kulturnem regijskem središču? — zelo malo) in med ostale kupce, katerim pa so knjige dostopne po nekoliko višjih cenah kot elanom te častitljive ustanove.
’ Tri knjižne novosti, ponatis in obnovljeni prevod (o teh knjigah bomo poročali v naslednjih številkah) spremlja Bibliografija, ki zajema pregled Matičine založniške dejavnosti v obdobju od 1964 do 1983. Pomeni pravzaprav nadaljevanje bibliografije, ki je pred dvajsetimi leti prinesla pregled Matičine dejavnosti v sto letih Po ustanovitvi, in tudi urejena je po enakih strokovnih načelih. Posamezne izdaje so bibliografsko predstavljene dvakrat: najprej po časovnem zaporedju izhajanja, v drugem delu pa po vsebinskem vidiku. Pripravljalec bibliografije Jože Munda je uredil tudi celo vrsto pomožnih seznamov, ki precej oiajšujejo preglednost zbranega gradiva. V publikacijo sta vključena še natis uvodnega govora, ki ga je imel predsednik Slovenske matice na slavnostnem občnem zboru ob stodvajsetletnici te ustanove, ter seznam članov, zdaj objavljen prvikrat po letu 1912. Že bežen pogled v bibliografijo pove, da je Slovenska matica opravila pomembno kulturno poslanstvo, saj je izdala v poprečju vsako leto 7 do 8 knjig v poprečni nakladi 1750 izvodov, pri tem pa obdržala visoko raven leposlovnih in strokovnih izdaj.
Plod lanskoletnega znanstvenega simpozija, kj ga je Matica pripravila v počastitev stoletnice rojstva slovenskega pisatelja, dramatika in publicista Ivana Preglja, je ..Pregljev zbornik”. Osnovni namen simpozija je bil znanstveno preverjanje Pregljevega dela. Petnajst razprav s simpozija je zdaj dostopno širši javnosti v omenjenem zborniku, razpravam pa je dodanih „Nekaj misli za uvod" in ..Sklepna beseda" urednika zbornika Jože Mahniča, ki ugotavlja, da zbornik daje v svojem prvem delu zaokroženo podobo Pregljevega ustvarjanja in prinaša vrsto novih dognanj o pisatelju in novih pogledov nanj ter da potrjuje staro sodbo o Preglju kot nespornem klasiku naše leposlovne proze.
M. MARKELJ
svet po vojni
Cankarjeva založba je izdala tudi drugo knjigo pokojnega slovenskega zgodovinarja. Me-, toda Mikuža »Svet po vojni”, v kateri je avtor zajel obdobje od 1958 do 1963.
To je čas, za katerega je značilno zaostrovanje hladne vojne med obema vojaškima in ideološkima velesilama, čas postavljanja berlinskega zidu, ki snovno simbolizira globok razkol sveta, čas vzpona tretje svetovne velesile Kitajske, a hkrati tudi čas prebujanja in nadaljevanja boja številnih narodov v tako imenovanem tretjem svetu za nacionalno, socialno in ekonomsko neodvisnost. V tem obdobju se je svet znašel na samem robu jedrskega spopada obeh vele-
sil zaradi zapletov na Kubi, v ZDA so umorili svojega predsednika Johna F. Kennedyja, a to je bilo tudi obdobje, ko je bil ves svet priča zmagoslavju tehnike s poletom Jurija Gagarina kot prvega človeka, ki je stopil v vesolje.
Mikuž je knjigo podnaslovil „Oris časa, v katerem živimo", s čimer je nakazal, da ne gre za globlje zgodovinske premisleke, saj avtor očrtuje čas, v katerem še vedno živimo, se pravi čas, ki ni tako odmaknjen, da bi bil že prava zgodovina, temveč je z mnogimi nitmi pripet na sedanjik; ne nazadnje tudi z dogodki, ki sešeledanes razpletajo iz takratnih zasnov ali pa še vedno neposredno rastejo iz dogajanj'nemirnega povojnega obdobja, ki ga Mikuž očrtuje. Toliko pa je v knjigi zajeto obdobje že oddaljeno, da je mogoče spregledati, kateri dogodki so bistveni. Mikuž jih lušči iz polpreteklo-' sti in poroča o njih. Že to luščenje pa je dejanje zgodovinarja.
Na koncu knjige je za boljšo preglednost natisnjen kronološki pregled najpomembnejših svetovnih dogodkov, pregled funkcij in mandatov najpomembnejših tujih politikov omenjenega obdobja in imensko kazalo. Knjiga je opremljena tudi zdokumentarnimi fotografskimi posnetki.
MiM
dve zbirki
• Slovenskim založbam se kljub močno ostriženi skupni vsoti za založniško dejavnost nekako le posreči stakniti konec s koncem in izdati kaj novega izpod peres domačih avtorjev. Cankarjeva založba je pred kratkim poslala v knjigarne dvoje pesniških knjig avtorjev, ki sta svojo navzočnost v slovenski poeziji dokazala že z dosedanjimi samostojnimi izdajami. Gre za novi zbirki Andreja Brvarja in Milana Dekleve, pri prvem za izbor iz dosedanjega pesnjenja pod naslovom „Skrčka čez palico”, pri drugem za stvaritve, prvič natisnjene v knjigi, ki je dobila značilen naslov „Narečje telesa”. Dodajmo še, da so Br-varjevo zbirko natisnili v Ljubljani v tiskarni Dela Deklevovo pa v Kočevju.
Če naj sledimo nakazanemu vrstnemu redu in se najprej us-
iz izložbe
Kondor pri Mladinski knjigi velja ža zbirko, ki z izbranimi deli iz domače in svetovne književnosti oskrbuje zlasti srednješolce. Ta glavni smoter je zbirka v treh desetletjih izhajanja v mnogočem presegla, postala je nepogrešljiva za vsako količkaj založeno (tudi domačo) knjižnico. Med več ko dvesto knjigami je prinesla veliko del, ki bogatijo slovensko.prevodno literaturo, tehtni izbori pa omogočajo novo zrenje na tvornost slovenskih ali jugoslovanskih književnikov, pri tem pa so bralstvu v pomoč spremne besede in opombe.
Nič čudnega torej ni, da je veliko knjig iz Kondorja razprodanih, nekatere so doživele že po več ponatisov (pred kratkim Vorančevi ..Samorastniki”, Levstikov ..Martin Krpan” in ..Popotovanje....”, Linhartovi prvi slovenski drami, Cankarjev ..Hlapec Jernej...”) ali celo dopolnjenih izdaj (npr. Hemingwayeva kratka proza). Neprimerno večje od srednješolske pozornosti so vredne tudi zadnje štiri knjige: pisCa dveh sta nobelovca, preostalih dveh pa vsak v svojem času pomembna literarna novatorja.
Eden od slednjih je Dane Zajc, ki je neizbrisno zaznamoval sodobno slovensko poezijo
in to še zmeraj razširja z novimi izpovednimi prijemi, sicer pa je njegovo literarno torišče razvejeno tudi na druge zvrsti. Boris A. Novak je za „Kepo pepela” izbral pesmi ali odlomke iz dozdajšnjih devetih Zajčevih pesniških zbirk ati dram, dodal štiri doslej še neobjavljene pesmi in dvoje besedil, v katerih Zajc pojasnjuje lastno pojmovanje poezije in ..pesniškega poklica”. Izbor ohranja časovno zaporedje izdaj Zajčevih knjig, Novak pa je na prehode med posameznimi zbirkami ..postavil pesmi, ki predstavljajo njihovo skupno presečišče v tematskem in izraznem smislu”. Tako je spravil skupaj tako rekoč novo Zajčevo pesniško zbirko, iz katere so razvidne vse postaje pesnikovega ustvarjalnega potovanja skozi slovensko poezijo zadnjih desetletij, poezijo, ki bi bila brez Zajčeve pesniške govorice siromašne-jša za prenekatero vsebinsko ali oblikovno novotarijo, kajpak v dobrem pomenu besede.
Edinega jugoslovanskega nobelovca ni treba predstavljati posebej. Posamezne knjige iz druge slovenske izdaje zbranih del Iva Andrica je mogoče kupiti po domala smešno nizki ceni, ..Misel, ujeta v divjini”, zbirka novel, pa je nekakšna predhodnica Andričevi uvrstitvi v zbirko Nobelovci, kjer bo tudi zastopan z novelami. Med pričujočimi desetimi govori prvih osem novel o živopisni, skrivnostni Bosni iz turških časov, o takratni socialni zaostalosti, pokornosti raje izročilom in o krutosti turških gospodarjev, s preostalima novelama pa je pripravljalec izbora Miha Mate želel opozoriti tudi na And-ričevo resda redko, a umetniško dognano obdelavo sodobnih tem. V eni sledimo risanju psihološke podobe ustaškega zločinca, v drugi pa pisatelj razodeva, da bi bil svet reven in brez pravega smisla, ako v ljudeh ne bi bilo hrepenenja po- ljubezni in lepoti, pri tem hrepenenju pa dokajkrat ni razločka med sanjami in stvarnostjo. Prevode so prispevali Janko Moder, Severin Šali in Tone Potokar.
O ..Pijanem čolnu”, zbirki pesmi in proze velikega Francoza Arthurja Rimbauda, in ..Sadhani ali poti k popolnosti”, filozofskih esejih indijskega nobelovca Rabindranatha Tagoreja, bomo pisali prihodnjič. q r
tavimo pri Brvarjevih izbranih pesmih, kakor je knjiga tudi podnaslovljena, zapišimo, da je branje teh pesmi in tudi drugih izpod Brvarjevega peresa svojevrstna pustolovščina, veljavna za tako imenovanega tradicionalnega kakor tudi za neveščega bralca poezije. Kot pravi ocenjevalec zbirke Vasja Predan, se prvi vrsti bralcev kaj lahko zgodi, da bodo v Brvarjevih pesmih prepoznali pesniško »bogoskrunstvo”, drugi vrsti pa, da bodo to poezijo proglasili za nepesniško ali celo protipe-sniško. „Obema pa je očitno lahko skupno spoznanje: vse ni in ne more biti pesem, torej natanko narobe od tega, kar za Brvarja je: vse je pesem". Slednje je temelj, tako rekoč usoda Brvarjevega pesnjenja, tudi del pesnikove eksistence. Ta eksistencialna usodnost pa je tisto prepoznavno znamenje, ki Brvaria loči od tradicionalnega modernizma in avant- , gardizma. Je nekaj, za kar smo že uporabili besedo pustolovščina, le da ji moramo tokrat dodati — poetična.
Čisto nekaj drugega je Deklevovo ..Narečje telesa": je poezija, ki nastaja iz čustveno in čutno razvnetega odnosa do sveta in ki si vztrajno prizadeva, da bi ta odnos upesnila s kar najbolj profiliranim pesniškim jezikom. Širina pesniškega besedišča in učinkovito ri-tmiziranje svobodnega stiha dajeta temu jeziku še dodatno lepotno razsežnost. Kot pravi Aleš Berger, so te pesmi nekako uglašene na nekakšno težko in trudno vednost o neobvladljivem in nedoumljivem redu stvari, ki jih skuša človek, „tesalec jasli in gavg”, povezati in se mednje vpeti s tenkim, natrganim »lasom smisla”. Knjiga, ki je dobila naslov po ciklu, ni lahko, nezahtevno branje. Nasprotno, zahteva aktivnega in po poeziji dokaj razgledanega bralca. Vsekakor zasluži, da jo preberemo, kot prvo. Že zato, ker po svoje predstavlja enega od vrhov sodobnega pesnjenja, vsekakor pa do zdaj najboljšo Deklevovo zbirko
I. Z.
France
Balantič
Mu/iVna steblika
pesnik agonije in smrti
Mitja Mejak je že pred osemnajstimi leti za Državno založbo Slpvenije izbral in uredil pesmi Franceta Balantiča. Ko je bila zbirka z naslovom „Muževna steblika”, ki ji je Mejak dodal esej o Balantiču, natisnjena in pripravljena za v knjigarne, so jo nenadoma prepovedali.
Po mnenju založniškega sveta je bila prepoved takrat potrebna, ker bi izid sicer utegnil zamegliti tedanji politični
položaj. Del slovenske emigracije, ki si je prisvajal Balantiča, je namreč začutil, da je prišel zanj ugoden trenutek za Vsaj delni prodor v slovenski prostor, pri tem pa bi mu Balantičeva poezija, na kateri pa ni sence take ali drugačne politične ideologije, lahko služila kot poligon za politične manipulacije.
To pa bržkone ni bil edini razlog za prepoved, saj se zdi, da je na tako odločitev vplivalo tudi povsem ideološko vprašanje, češ ali je mogoče, da bi pri nas tiskali tudi dela svojih nasprotnikov oziroma tistih, ki so se postavili po robu NOB in socialistični revoluciji.
Bodi tako ali drugače, dejstvo je, da je pesnika Balantiča spet — za skoraj dve desetletji — zagrnil uradni molk. Naposled je prevladalo prepričanje, da ni nikakršnega razloga več, da Balantičeva poezija ne bi mogla iziti in nadaljevati poti do ljudi, posebno še, ker v njej ni trohice tistega, zaradi česar prej ni mogla na svetlo.
Knjiga, kakor jo je pripravil Mitja Mejak, je z njegovim esejem o Balantiču in spremnimi besedami Frančka Bohanca izšla letos (pred tedni) pri isti založbi, pri kateri leta 1966 ni imela sreče. Zapišimo, da je taka, kot jo imamo pred seboj, povsem upravičila pričakovanja, Balantičevo „Muževno stebliko” pa bomo odslej šteli za pomembno slovensko pesniško delo, brez katerega bi bil naš Parnas siromašnejši.
Urednik Mejak je pri razvrščanju pesmi upošteval Balantičevo zamisel zbirke. France Balantič, ki je pesniško dozorel tako rekoč čez noč in v vsega dveh ali treh letih ustvaril, kar lahko zdaj beremo v knjigi, je namreč svoje pesmiže leta 1942, komujebilokomaj dvajset let, pripravil za natis, a mu je
založba Ljudska knjigarna zbirko zavrnila. Mitja Mejak je prvotno zasnovo „Muževne steblike” razširil, uvrstil več pesmi, kot jih je predvidel sam pesnik, in gradivo razporedil v dodatne cikle,, tako da bralec dobi enotnejšo in jasnejšo podobo tudi o avtorju te poezije.
Prvo spoznanje, ki se v bralcu oblikuje po branju „Muževne steblike”, je, da je Balantič izrazit lirik, po slovensko nagnjen k melanholiji. Izpoveduje to, kar je'določalo njegov temeljni življenjski okvir in dajalo smisel njegovemu sicer kratkemu življenju. To so erotično doživljanje ženske, iskanje Boga in odnos do njega, zapisanost domu, refleksija na socialno stanje in — to podčrtujemo — obsedenost z vizijo lastne zgodnje smrti.
Zanimivo je stopnjevanje, neka dialektika, ki je usmerjala Balantičeve erotične pesmi. Ljubezenska pesem, ki je sprva prešerna in polna svetlih tonov, se prevesi v omamo, nato pa izteče v spoznanje, da si duh in telo „na dnu ljubezni” stojita vsaksebi, to pa v pesniku povzroča travmatično stanje.
Pesniško sta prav gotovo najbolj dovršena oba sonetna venca (eden nedokončan), ki pomenita tudi jedro najboljših Balantičevih religioznih pesmi. Pesnik je malone obseden s strastjo do Boga, ta strast pa gapriga-nja k petju. Balantič je mojster soneta, verzi v sonetih so nenavadno izpiljeni, metaforika slikovito izvirna, daleč od obrabljenih obrazcev.
Zavezanost domači zemlji je značilna za Balantiča. Dom mu pomeni odrešitev na koncu blaznih poti blodenja in obsedenosti od omamnega greha. Dom pesnika navdihuje, obenem pa se v pesniku zgoščuje spoznanje,
da „pozno se vračam”, kajti „bog me je vsega oplenil”, kot pravi v pesnitvi „Sin", sploh eni najboljših pesmi v zbirki.
Opazne so tudi Balantičeve socialne pesmi, s katerimi se je pesnik odzival na revščino pri svojih doma, z njimi izpovedoval bolečino beračev in odpuščenih delavcev. Tenkočutna pesnikova narava je globoko občutila krivico teptanih.
V ta sklop sodijo tudi Balantičevi „ Gonarski soneti", nastali leta 1942, ko se je pesnik vrnil iz taborišča v Gonarsu v Italiji. V njih je podoživel strašno lakoto, ko „za hlebček kruha dal bi kos srca," in zahrepenel po domu, kjer „vsi dnevi nosijo klobuk po strani".
In pri koncu smo s tem kratkim vpogledom v Balantičevo ..Muževno stebliko”.
Ne, v poeziji Franceta Balantiča ni zaslediti nikakršne zavezanosti ideologiji, katere vojaško uniformo je nosil enajst mesecev. Kot pesnik je do konca individualist, subjektivist, obrnjen sam vase, navznoter, v izrazu pa drznejši od literarnih sopotnikov. Usodna tragična zaznamovanost v življenju daje njegovi liriki poseben značaj.
„Čas me je obdal s krvavim žarenjem, bolj gnusnim kot duh je nečiste ljubezni," je zapisal. Končal je v ognju, star še ne dvaindvajset let, ko so partizani-23. novembra 1943 uničili belogardistično postojanko v Grahovem, v kateri je bil.
Smrt, čeprav strašna, je bila, kot je zapisal Mitja Mejak, »vendarle logična uresničitev stalno prisotne smrtne vizije v liriki; ta vizija namreč ni bila samo lirična metafora, ampak resnično pričujoča v pesnikovi usodi."
IVAN ZORAN
naše gobe
Prvi znanilci gobje sezone so se že pojavili na nekaterih slovenskih tržnicah, seveda nesramno dragi, a na moč vabljivi. In ker se po gobah ozira vse več ljudi in ljubiteljev narave, je prav, da so primerno poučeni, kaj je vredno nabirati, kaj pa je bolje pustiti nedotaknjeno, da se dan, prebit v gozdu, ne konča v bolnišnici.
Cankarjeva založba je zato pravi čas poslala na tržišče tretjo izdajo malega priročnika »Naše gobe”, ki ga je že pred leti napisal zdaj pokojni Jože Grom.
Osrednji del gobarskega priročnika zavzemajo opisi posameznih gob, ki jih spremlja barvna fotografija in znak, ki opozarja, ali gre za užitno, pogojno užitno, neužitno, strupeno ali celo smrtno strupeno gobo. Avtor je vsako gobo zapisal z njenim najbolj razširjenim nazivom, dodal pa je še latinski naziv in številna druga slovenska imena, ki jih posamezne gobe imajo v zares velikem številu. Nato sledijo podatki o rastišču, opis posameznih delov, gobe, oris njene uporabnosti in še opozorilo,, s katerim avtor navaja nabiralca
k previdnosti pri prepoznavanju, pripravi ali tudi potrebnem varovanju, če je goba redka.
V uvodu knjižice je na kratko podanih nekaj osnovnih pojmov o gobah, na koncu pa sta seznama slovenskih in latinskih imen gob.
Knjižica je vezana v priročni obliki, zato je ne bo težko potisniti v žep, kadar se odpravljate v gozd. Znanje in poznavanje gob ali vsaj previdnost pri njihovem izbiranju so lahko življenjskega pomena za ljubiteljske gobarje. Priročnik jim je zatorej lahko v dragoceno pomoč.
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
nenehno greni tiha skrb, kaj bo z njegovo kmetijo v prihodnosti. Mesto se vsak dan bolj širi in je pričelo trkati tudi na njegova imetja. Novi prostorski plan ja dokaj živo posegel v Češčo vas, temu pa Rudi in njegovi sosedje nasprotujejo. Pravi, da se bodo potegovali za svoje pravice, saj so se že iz izkušenj drugih naučili, kako so ne dovolj premišljeni posegi v plodno zemljo napravili veliko gospodarsko škodo.
Šalijevi iz Češče vasi so poznani kot rod, ki ne popusti kar pred prvim pritiskom. Rudi se spominja, še pred prvo vojno je bilo, kako so trije njegovi bratje umrli za angino v enem dnevu. Tudi on je bil bolan, vendar se je zvlekel. Vsega skupaj jih je bilo štirinajst otrok, doraslo jih je sedem, sedaj pa živijo še štirje. Dva brata sta mu padla v partizanih. Karel je kot komandant bataljona Gubčeve brigade padel v zasedo v Karlo-vici pri Laščah, Jože, ki se je po internaciji v Gonarsu priključil primorskim partizanom, pa je omahnil nekje pod Krnom. Tudi oče ni preživel vojne. Ko je bil na poti v Trško goro, so ga zgrabili Nemci in ga potem pri Krškem ustrelili kot talca. Iz partizanov se je vrnil le brat_Tone, medtem ko je Rudi večino vojne preživel po zaporih. Italijani so ga zaradi sodelovanja z OF najprej obsodili na štiriindvajset let ječe. Zadvo-katom je dosegel, da so mu to dobo znižali na polovico, kar pa je bilo konec koncev vseeno, saj je bil trdno prepričan, da bo fašizem kmalu propadel. To se je 'res zgodilo skoraj leto pozneje, ko je bil v zaporih v Padovi, vendar je še nekaj časa trajalo, da se je lahko vrnil v Ljubljano.
Po vojni je bilo treba pričeti vse znova. Pomagala mu je žena Fani, ki jo je pripeljal na dom z Broda z nasprotne strani Krke. V hlevu je bila le ena krava in slepa kobila, ki so jo pustili vojaki v zameno za Šalijeve konje. Vendar je šlo. Tako doma na kmetiji, kot pri drugem delu, s katerim so Rudija kot pridnega in zavzetega delavca takoj po vojni hitro zaposlili. Bil je celo župan tedanje prečenske občine,'vendar politična pot Rudija ni veselila preveč, saj je bilo dela doma dovolj, v tem delu pa je videl tudi naj večjo korist, zase in za družbo. Še sedaj pa ne more skriti razočaranja nad odnosom do kmetov, kakršnega so bili ti deležni takoj po vojni in še dolga leta potem. »Kmečki stan je bil naravnost zaničevan in kmečko delo omalovaževano, zato ni čudno, da je šla vsa mladina v mesto, še sedaj pa se le malokatero dekle omoži na kmetijo, pa naj bo ta še tako vzorno urejena. Posledica takih odnosov je bilo manjše pridelovanje hrane, zanemarjanje zemlje, sedaj pa s težavo popravljamo, kar smo zamudili. In še vedno bi nekateri radi uničevali in kmeta okoli prinašali.”
Takole modruje Rudi, medtčm ko njegov sin Janez po radiu posluša vremenska poročila, da bi se laže odločil, ali naj gre pokosit še polovico travnika ali ne. Janez, mlajši sin, bo verjetno ostal na kmetiji, čeprav se je izučil tudi za drug poklic. Taka je pač dandanes kmečka previdnost. Na vse moraš biti pripravljen.
TONE JAKŠE
DIPLOMA
Ali ste že kdaj pomislili, kakšno vlogo je v-zgodovini človeštva, še posebej pa na področju odkritij in trgovine, odigralo jadro? Koliko milijonov ton blaga in koliko ljudi sos pomočjo vetra in škripajočih lesenih ladij prepeljali vsi ti kvadratni metri na jambore obešenih krp? V manj kot stoletju pa so para, nafta in bencin s svetovnih morij in oceanov pometli jadrnice, ki so na njih vladale nekaj tisočletij. Jadro je ostalo le še na rekreacijskih in športnih plovilih, kot odličnega tovornega konja pa ga poznajo tudi v tistih obmorskih delih sveta, kamor 20. stoletje šele sega. Čeprav je torej jadro izločeno s seznama nekdanjih pogonskih sredstev, pa niso nikoli v njegovi zares dolgi zgodovini naredili zanj več kot ravno v stoletju, ki ga je odpisalo. Vrhunsko jadranje je danes šport, ki uporablja najnovejše izsledke znanosti in tehnologije materialov, profile jader določajo računalniki, podobno kot profile kril supersoničnih lovcev. Poklic jadrarja, kije bil že od nekdaj cenjen, je še pridobil na pomenu, saj se več ne ve, kje se konča obrt in začne delo inženirjev ter matematikov. Govor je seveda o vrhunskih jadrih.
Miha Kutin iz Ljubljane, dipl. ing. strojni-#va, je eden od redkih Jugoslovanov, ki izdelujejo jadra. Če odpišemo stare mojstre, ki so bolj kot dakrona vajeni platna, šivajo pri nas moderna jadra samo trije do štirje jadra-rji. Tisti, ki Kutina bolje poznajo, ne pozabijo povedati, da je Miha pravzaprav edini Slovenec in najbrž tudi Jugoslovan, ki je diplomiral iz jadrarstva. Njegova diplomska naloga ima naslov »Tokovne razmere okoli jader in trupa jadrnice.”
Le malo je manjkalo, da ni Kutin s svojo obrtjo začel v Novem mestu. Ko je bil pred leti kot mlad inženir zaposlen v IMV, je prišel na misel, da bi ob tako lepi reki, kot je Krka, lahko kdo izdeloval tudi čolne. Na občini je zaprosil za dovoljenje za popoldansko obrt. Tovariši so bili navdušeni, vendar je na koncu vse padlo v vodo. Neka tovarišica je namreč ugotovila, da Kutin ni mizar niti krojač.
»Prvo jadrnico sem naredil, ko sem imel 15 let. Zanjo sem sešil tudi jadra.Čisto prava”, pripoveduje Miha. »Z jadri sem sam opremil tudi 6,5 metra dolgo jadrnico, ki sem jo naredil pred desetimi leti. Ko sem sedanjim lastnikom lani ponudil, da jim sešijem nova jadra, so rekli, da so stara še dovolj dobra. Jadra iz moje obrtne delavnice so se na tržišču prvič pojavila na lanskem sejmu Alpe Adria. Pravzaprav sem si ob jadrih vedno želel izdelovati tudi čolne. Za slednje pa potrebuješ veliko orodja, veliko začetnega kapitala. Zajadra je osnovnega orodja hitro dovolj, čeprav tudi to ni poceni, saj stane posebni šivalni stroj kar 40 starih milijonov. Jadra potrebujejo predvsem znanje in izkušnje. Najbrž imam pri nas najbogatejšo knjižnico o
IZ JADER
jadrih, vendar v knjigah ne piše vse. V njih je točno rečeno, kakšen mora biti izdelek, koliko »popra in soli” je treba dodati, pa ne pove nobena knjiga.
Pri nas šol za jadrarje ni, čeprav smo dežela z menda bogato pomorsko tradicijo. Edina pot do praktičhega znanja je uk pri izkušenem tujem jadrarju, bolj trmasti pa si izkušnje pridobivamo sami. Zelo veliko se človek nauči ob popravilih jader znanih proizvajalcev. Vse je važno, raztezki,' pred-napetosti, robovi. Moderni materiali, jz katerih so jadra, ne odpuščajo napak. Tako je na primer pri šivanju dakrona potrebna natančnost do pol milimetra.” -
Jadrar Miha Kutin ima veliko natočil. Njegova jadra je imela tudi jadrnica, s katero je Belokranjec Šterk nedavno premagal Atlantik v eno smer. Ko je Radenska nedavno splavila prvo jadrnico in se s tem zapisala med jugoslovanske izdelovalce čolnov, je za krmilo sedel tudi Mladen Šutej iz Zagreba, ki je lani z jadrnico Hir 3 dvakrat premagal Atlantik. Kar verjeti ni mogel, da je čoln z znakom treh src kljub precejšnji teži tako hiter. Hitrost pa dajejo tudi jadra in jadra so bila Kutinova.
Zanimivo je, da bi Kutin lahko celo izvažal. Zaradi padajočega dinarja je delo pri nas spet med najcenejšimi na svetu. Kutin se je s Švicarji pogovarjal o izdelavi 400 jader, fantje iz varčne in preudarne dežele so bili pripravljeni dati ves material in posoditi (kot začasen uvoz) tudi vse stroje. Ko pa so zvedeli, da je treba zaradi naših predpisov stroje na vsakih 6 mesecev vsaj za nekaj minut zapeljati nazaj čez mejo, so odnehali. Morda bodo tista jadra šivali na Madžarskem ali v Romuniji. Kdo ve?
MARJAN BAUER
Valovi zrelih trav na ravnini ob Temenici in Krki so končno začeli padati. Res, da letos precej pozno, trava pa je kar lepa in njen vonj se opojno širi po Češči vasi. Pri Šalijevih soje nekaj že pospravili, če pa se bo letošnje muhasto vreme le nekoliko ustalilo, bo tudi preostanek v nekaj dneh pod varno streho mogočnega novega hleva. Za to pa je treba žrtvovati včasih tudi nedeljo, kajti ure dobrega sušila so prav sedaj dragocene. Na kmetih je tako ali tako delovni čas bolj postranska stvar, od vida do vida, so včasih rekli, sedaj, ko je delovnih rok pri vsaki domačiji bolj malo, pa se morajo delu ukloniti tudi prazniki.
Rudi Šali iz Češče vasi je trden kmet. Ne samo po velikosti kmetije, vzornih gospodarskih poslopjih in polnem hlevu živine, ampak tudi po svojem prepričanju. To hitro spoznam, ko ga v nedeljskem popoldnevu odtrgam od dela in se vsedeva v hlad hišne veže k pogovoru ob kozarcu domačega trškogorca. Besede veže premišljeno, brez naglice, zato pa je tudi vsak njegov stavek sad življenjskega spoznanja, plod dolgoletnih izkušenj človeka, ki je živel s svojo zemljo, bil od nje odvisen in jo ljubil. »Mi starejši kmetje smo s koreninami zraščeni s to zemljo in rse ne moremo ločiti od nje,” pravi Šali. »Dobili smo jo skrbno obdelano od svojih dedov, se po njih ravnali in jo obdelovali naprej, čeprav se je od takrat precej spremenilo. Niti pedi plodne zemlje ne damo radi od sebe, saj vemo, kje raste denar. Morda je tudi tako prav, kajti takšen je danes čas. Ko se vse draži, tudi kmetovo delo in njegovi pridelki ne morejo biti zastonj.”
Rudi Šali je v šestinsede'mdesetem letu, vendar se še rad zavihti na traktor. Ko pa obrača svoje brazde, mu veselje nad kmečkim delom
MOJE KORENINE SO V KMETIJI
"j/
NAGRADA V LJUBLJANO
ANJA ŠTUCIN iz Ljubljane je tokratna nagrajenka. Prejela bo zanimivo knjigo Hansa Bau-manna, ki govori o obdobju Hanibalovih vojn. Naslednji teden bomo žrebali, komu od reševalcev prejšnje križanke bo pripadla lepa knjižna nagrada. Rosite današnjo malo nagradno križanko in pošljite rešitev na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo |"esto, s pripisom: KRIŽANCA. Morda bo žreb izbral vašo rešitev.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA j UŠ^I plenilcem grObOV
\l	olclzi	rl7iinnli	rtrllrfili	ča	noncl/nmiAn	m
prgišče misli
i
Drevo, ki ne razpleta kore-n,n. tudi krone ne razveji.
F. O. BABLER Ce ne bi bilo laži, bi vsi ljudje bodili okrog kakor oguljeni
okostnjaki.
M. KRLEŽA Ki bolj jalovega bremena na 'etniji, kot je nasilnež, ki zbira okoli sebe neizobražene bedake -o svetovalce.
TIRUVARALA
■j rviikr ***<?&? /m , M				DL	DESKI SKLADA- TELJ	DVORED	JAP. LUKA IHOKA-1001	EVR. VELETOK	AMERI- DIJ	DL	PREKLIC NARO- ČILA	VETRC	SPIS
Wr pr *	m 1 ' i L, ■■ -			TROS						BELG. TERME/-ZLITINA L SREBR.			
				DOBER RAČUNAR									
■p*' ✓ 		“ , <				POLET .					GROZDNI SOK/ ČEBELJI DOM				
				HIMALAJ. KOZA/ KNAP				DVOJICA /M. IME				KDOR SE UKVARJA ZIRA-NISTIKO	KAPALNA CEVKA
			r* j 1										
DL	IGRA NA SREDO	KNJI2. DELO	REKA V BIK/OSNOVNA KO UD.				VRSTA VOLNE/ STRUP. KEM. PRV.						
DAN V TEDNU						t IME/ MOD					ASSOCIA- TED PRESS/ PERUNIKA		
UTEŽ MERA		•			JEZA/ NASA TOV. AVTOMOBILOV				EKSPLOZ TELO/ TERMIN				
BLAŽIL- NIK										HLOD/ TANTAL			
EL MER. ENOTA				ANGL PIVO				ŽULJ 00 OBUTVE					
2. IME				OTOK V IRSKEM MORJU				DRUŽ- BENI RAZRED					
V gvatemalski džungli odkrili še neoskrunjen majevski grob — Nenavaden vrč, kakršnega še niso
poznali
Skrunilci in plenilci starih grobov v Srednji Ameriki so tako temeljito opravili svoj nečedni posel, da so arheologi v zadnjih letih več dragocenosti majevske civilizacije odkrili na svobodnem trgu s starinami kot na terenu. Čeprav so že menili, da ni več nedotaknjenega majevskega groba, pa se jim je sreča le nasmehnila. Pred kratkim so odkrili več kot
1.500 let star grob iz zgodnje dobe majevske civilizacije. Keramika, barve, žadasti predmeti in slikarije v grobnem prostoru so izredno dobro ohranjeni.
Grob s« odkrili v odmaknjeni gvatemalski džungli Peten. Domnevajo, da gre za poslednje biva- * lišče člana vladajočega razreda v majevski družbi. Okostje umrlega je zavito v ostanke prta, med kostmi pa so našli koščke obdelanega žada, najverjetneje ostanke pogrebne ogrlice. O visokem družbenem položaju umrlega pričajo tudi številni keramični in lončeni izdelki, med njimi je še posebno zanimiv poslikan vrč z ročajem na vrhu, kakršnega doslej arheologi
Zgodba o kamenčku ALHA 81005
V večnem ledu Antarktike je človek odkril prvi košček Lune, ki je priletel na Zemljo — Meteorit odpira nova spoznanja — Tudi z Marsa?
Antartika ni le pust beli kontinent ■n vremenska kuhinja sveta, tem-Vec je tudi svojevrsten naravni ^uzej. Znanstveniki so pred dob-rimi desetimi leti odkrili, da je v večnem ledu z Antarktike shranjen prenekateri podatek iz davne zgodovine našega planeta in tudi Podatki, ki jih je v led zapisalo
vesolje. OdkriL so številne male meteorite, varno shranjene v debelem ovoju večnega ledu. Ti drobni nebesni kamenčki se na Površju Zemlje ne bi ohranili in že davno bi bilo premešani v kamenine ali izginili v pesku in zemlji.
Vsakoletne ekspedicije so se vračale z Antarktike z desetinami malih meteoritov. Med njimi so tani prinesli tudi kamenček, ki no-5' oznako ALHA 81005. Izzval je Posebno vznemirjenje med strokovnjaki. Ugotovili so namreč, da le ta 3 centimetre dolgi in samo 31 gramov težki meteorit, ki so ga našli v večnem ledu na območju Milanovih hribov, prvi človeku man meteorit, ki je na Zemljo Priletel z Lune.
Da gre za košček našega naravnega satelita je pokazala že Prva primerjava s kamni, ki sojih Prinesli z Lune ameriški astronavti- Meteorit ima enako rjavkasto steklasto površino z zelo fino teksturo. Kemične in fizikalne analiZe so pokazale, da je tudi mineralna sestava enaka. Kar tri četrt snovi odpade na kalcij—aluminijev silikat, kar 'sicer sploh ni značilno za meteorite. Tudi razmerje med železom in manganom [e nenavadno in prav tako vsebuje kar tri izotope kisika, kar ni značilno za ostale meteorite. Bi Potemtakem lahko bil kar košček našega planeta? Ne! Analiza je °dkrila molekule žlahtnih plinov, te pa je kamen lahko ujel le med Ppletom v vesoljskem prostoru, kjer žarči sončni veter, ki zaradi ozračja ne more do površja Zemlje.
Kamenček je priletel z Lune. To dejstvo je bilo dovolj jasno dokazano, niso pa še mogli ugotovi-tti s katerega predela. V njem namreč niso našli nekaterih elementov, ki sojih odkrili vameriških in sovjetskih vzorcih Luninega kamenja. Zato je NASA dovolila skupini znanstvenikov, ki jo je vodil Klaus Keil z newmexiške Univerze, da bi odkrhnila 10 gramov velik košček meteorita za se natančnejše analize njegove sestave.
Keilova skupina je v meteoritu odkrila nekaj zelo zanimivega, ^ašli so nekaj delcev prvobitne šmarne snovi, se pravi snovi, ki se °t spremenila, odkar je skristalizi-rala iz Lunine magme. Strokov-nJaki pravijo temu, da se radioak-tivna ura snovi ni prestavila. Možno je torej prisluhniti njenemu tiktakanju in izmeriti, kako stara je ta snov. ALHA 81005 Prav lahko skriva v sebi za znanstvenike izjemno zanimivo možnost pogledati v prvo ob-dobjV tvorbe Lunine skorje, ki je Po sedanjih domnevah nastala Pred 4,5 milijarde let. Meritev še ;ttiso opravili.
Je pa Lunin meteorit znanstvene kroge dovolj razburkal že ssa-
potem je mogoče, da so nekateri meteoriti prileteli tudi z drugih planetov. V prvi vrsti mislijo na Mars. Že nekaj let namreč zagovarjajo misel, da skupina osmih meteoritov, ki jih označujejo s kratico SNC (pomeni pa šergo-tite, naklite in časingite), predstavlja delce Marsove skorje. Kot za Lunine meteorite je teorija zavračala tudi možnost, da bi lahko kakšno kamenje z Marsa priletelo na Zemljo. Enkrat seje izkazalo, da teorija nima prav, lahko se tudi še drugič.
Skrivnostni meteoriti SNC mučijo strokovnjake predvsem zato, ker so po starosti kristalizacije precej mlajši kot ostali znani meteoriti. Namerili so jim le poldrugo milijardo let, kar pomeni, da so lahko prišli le z velikega nebesnega telesa, ne pa z asteroidov, ki so se v času nastajanja našega sončnega sistema prvi ohladili in nadeževali meteorite na Zemljo. Večina meteoritov je namreč stara okoli 4,5 milijarde let.
Trk Marsa z gigantskim meteoritom? Na to vprašanje bodo strokovnjaki nekoč odgovorili. Pomagal pa jim je na poti k odgovoru mali kamen z Lune, prvi te vrste, ki ga je človek prijel v roke.
MiM
(Vir: Scientific American)
mim dejstvom, da je priletel z Lune. Doslej so namreč teoretiki ugotavljali, da je skoraj povsem nemogoče, da bi se to lahko zgodilo. Pospešek, ki bi meteoritu dal takšno hitrost, s pomočjo katere bi premagal privlačno silo Lune in priletel na Zemljo, bi bil tako velik, da bi kamenček izparel. A ker ALHA 81005 očitno ni, so začeli razmišljati, kako mu je uspela dolga pot. Edini možni način predstavlja trčenje velikega meteorita, ki bi ob trku pometal nekaj kosov Lunine površine tako daleč v prostor.
H.	J. Melosh razlaga, kako lahko pride do takšnih izstrelkov, katerih sestava in struktura se močno ne spremeni zaradi silovitega trčenja. Ko namreč gigantski meteorit zaorje v površje nebesnega telesa, na katerega pade, nastaneta dve vrsti udarnih valov, ki se na določenih točkah površine medsebojno izničita in tako tisti delci snovi ne dožive „šoka”, jih pa seveda vrže v prostor.
Če seje zgodba o ALHA 81005 res tako začela, potem to pomeni, da .meteorit prihaja s površja Lune.
Za nekatere petrologe in geoke-mike pa obstaja še en zanimiv „če” v zvezi z Luninim meteoritom. Če je kamen lahko priletel z Lune,
Raznobarvne lise na licu so delo kreatorke novega make-upa.
Fine packe
Nov veter je potegnil v krogih tistih modnih oblikovalcev, ki se ukvarjajo s kozmetiko obraza. „ Make-up je zabaven, zakaj'bi v njem ne uživali še bolj?” pravi umetnica tega posla Linda Mason, ko pojasnjuje novi val, za katerega se sicer še ni udomačilo nobeno ime, govori pa se o „packah", lisah in vzorčkih na licih oziroma vzorčastem make-upu.
Ženska, ki se bo pokorila novemu modnemu kriku, bo seveda morala pokazati nekaj ustvarjalnosti, saj novi make-up predpostavlja samostojno barvanje obraza z vzorčki in barvami, samostojno izbranimi in primernimi trenutku. Če se ženska ne počuti dobro, potem naj se naliči tako, in če je žalostna, zakaj bi z ličili poudarjala lažno veselost? Svobodno izbiranje kozmetičnih barv, samostojno ..packanje” po obrazu, vse to naj bi v bodoče opredeljevalo ličenje.
Vir življenja
Prvi koraki v razvoju živih bitij — Plan-____________kton________________________
Po sodobnih razlagah fosilnih ostankov so se prvi sledovi življenja pojavili na Zemlji pred okoli 3,5 milijarde let, torej v že zelo zgodnjem obdobju oblikovanja planeta. Najzgodnejše oblike življenja so bili primitivni enocelični mikroorganizmi, imenovani pro-karioti, ki še niso imeli oblikovanih celičnih jeder. Mnogocelični organizmi so se pojavili zelo zelo pozno, šele čez dobre tri milijarde let. Vmesno razvojno stopnjo pa so predstavljali mikroorganizmi, ki so jih znanstveniki imenovali evkarioti in ki so že imeli oblikovana jedra.
Znanstveniki so šele v novejšem času našli prve fosilne ostanke, ki pričajo o tej izredno pomembni razvojni spremembi. Sprva so menili, da sc je razvoj mnogoce-ličarjev začel med organizmi, pričvrščenimi na morsko dno, najdeni fosili pa dokazujejo, da se je evolucijska sprememba dovršila v gornjih plasteh prvobitnih morij v planktonu.
Okno v davno preteklost so jim odprli mikroskopsko majhni fosili, ki so jih imenovali akritarhi (po starogrško:	neznanega izvora).
Namerili so jim starost 1,4 milijarde let. Ti enoceličarji so že imeli oblikovana jedra in so bili najverjetneje nekakšne planktonske alge, ki so fotosintezirale in se povezovale v večcelične sklope. Kot plankton so bile razširjene po vsem planetu, zato so njihove fosilne ostanke našli v različnih predelih sveta. Seveda pa točne razlage, kaj so bile, še vedno ni.
med ostanki predkolumbovskih civilizacij še niso našli. Ročasti vrč so našli povsem prazen, medtem ko so v drugih posodah odkrili ostanke žrtvenih daril in nakita. Po tem arheologi sklepajo, da je bil vrč za umrlega precejšnja dragocenost.
Nadvse zanimivi so tudi slikovni zapisi na stenah groba. Raziskovalci zgodovine dandanes že znajo prebrati okoli 70 odst. majevskih hieroglifov, zato upajo, da jim bo uspelo razvozlati tudi novoodkrite zapise. Morda jim bodo veliko povedali o zgodnji dobi, o kateri zgodovinarji še naj: manj vedo.
Kraj, kjer so grob odkrili, je že nekaj let poznan arheologom in seveda tudi plenilcem grobov. Tamkaj se nahaja več svetišč, palač in drugih majevskih spomenikov. Plenilci so Rio Azul, kot se kraj imenuje, prekopali z rovi, ko ' so ropali dragocenosti, dokler jih ni zaustavila vladna vojska leta 1980. Kot v posmeh tatovom so arheologi, "ki so našli dragoceni grob, za raziskovanje uporabili kar rove, ki so jih v potu svojega obraza kopali plenilci grobov. Tega groba jim sicer ni uspelo uničiti, žal pa je škoda vseeno velika, saj plenilci za seboj puščajo razdejanje, ki znanstvenikom zabriše številne dragocene podatke o preteklosti.
MiM
(Vir: Newsweek)
Kolikor bolj se množijo naši zakladi, bolj se obnebje naših želja širi.
S.	PR UDHOMME
Vojna zahrbtno in stanovitno zatemnjuje pamet.
M. KRLEŽA
Za pozabljivce
Manj beganja za izgubljenimi ključi
So ljudje, ki nikoli ne vedo, kje imajo ključe, saj jih puščajo v predalih, na mizi, omarah, knjigah, policah, skratka vsepovsod, potem pa jih -ščejo in si mučijo že tako prenapete živce. Takim prihaja na pomoč majhna elektronska naprava, ki jih bo rešila teh vsakdanjih težav.
Gre za elektronsko iskalo, s pomočjo katerega je mogoče najti izgubljeni oziroma založeni ključ, seveda če je ključ pritrjen na posebnem obesku, katerega naloga je, da se oglaša s piskajočim zvokom v dveh različnih tonih. Obesek se oglasi, ko iskalec aktivira iskalo. Ultrazvočni valovi, ki jih iskalo oddaja, sprožijo zvočni alarm na obesku in tako potem ni težko poiskati založeni ključ.
A kaj, če pozabljivec pozabi, kam je dal elektronsko iskalo? Tudi za to je poskrbljena: iskalo se samo oglaša v določenih časovnih presledkih.
Janez Trdina
V	#	...
Črtice in povesti iz narodovega življenja
REVNA NEVESTA bogata Zena
Kakor večina slovenskih rokodelcev, je tudi Tonček rad modroval.
„Ne da bi se bahal, ali kar je res, je res — nobenega tesarja niso imeli tako radi kakor mene, ko bi imel sto rok, nobeni bi ne bilo treba praznovati. Komaj sem dodelal v vasi, sem moral odriniti v mesto, iz mesta zopet v grad, zdaj od soseda k sosedu, zdaj, če je kazalo boljšega zaslužka, tudi po dve in po tri ure daleč. Z Rezo sva se videla še bolj poredkoma kakor prej. Svojega nagnjenja ji tudi nisem kazal, kadar sva bila sama, nikoli drugače, kakor največ, če sem ji podal roko. Tega vendar noben pameten človek ne more trditi, da je taka ljubezen greh.
Jako sem si prislužil vsega skupaj prav dve sto in deset forintov. Za prvi začetek, sem dejal, bo dosti. toliko; ker sem delal veliko tudi za domačo graščino in vse povšeči, sem dobil z gospodovo pomočjo brez zadržkov privoljenje za ženitev. Najel sem kajžo, plačal najemščino za celo leto naprej, zraven prinajel tudi dve njivici, kupil kravico in prašička in seveda tudi najpotrebnejše pohištvo, orodje, živež in krmo, in tako sem vzel Reziko, ki je s svojo dotico tudi kaj lahko izdala za svatovsko obleko.
Reza je bila tedaj moja. Ali kaj pa zdaj? Ženiti se, ni težko, ali šele v zakonu se pokaže, če je bilo
pametno, zaljubiti se, ali ne. Hvalil sem Boga do zdaj in hvalil ga bom do zadnjega trenutka, da mi je podaril tako pošteno, tako dobro, skrbno in prebrisano tovarišico. Veste, koliko sva imela še gotovih denarjev po poroki? Oba skupaj trideset grošev! Kajne, da bi bil marsikoga oblival mrzel pot od strahu, kako bo zdelaval? Vidite mene pa ni, marveč sem se čutil tako lahkega in zadovoljnega, kakor še nikoli ne v svojem življenju.
Po kratki svatbi je bil najin prvi pogovor, kako bova gospodarila. Drugi dan grem zopet tesat, Reza pa v dnino na grajsko polje. Konec tedna sva imela že v denarnici razen trideset grošev štiri v mladem zakonu prislužene goldinarje. Zdelo se nama je strašno veliko; kakor otroka sva se veselila tolikega bogastva. In tako sta šla naprej delo in zaslužek dan za dnem, teden za tednom. Kmalu sem prikupil drugega, čez pol leta že tretjega prasca. Reza je oskrbovala dom, ali je opravljala vse tako pridno, je znala porabiti tako modro vsako uro in minuto, da si je mogla še pri tujih ljudeh zaslužiti marsikak krajcar. Bog je obema ohranil zdravje in nama delil tak blagoslov, da se riama je vse pospešilo, nama vse prav hodilo, neslo dobiček vse, kar koli sva počela, delala in obdelovala. Že prvo leto sva prav dobro prodala dva spitana prasca, sredi drugega leta sva imela že več denarja kakor pred ženitvijo, pa sem dejal Rezi: ,Ti, kaj misliš, kako bi bilo, če bi kupila vina in začela točiti? Krčma se je že marsikomu dobro obnesla.’
In tako sem ji začel razkladati vse dobičke, katere pričakujem od tega, in sem ji pravil za vse znance, ki niso imeli prej nič, pa so si opomogli s krčmarijo.
Reza posluša in reče nazadnje: ,No, pa poskusiva, kolikor bom mogla in znala, ti bom pomagala.’ Te besede so me močno razveselile. Streljaj od gradu je stala prazna, borna koliba, ali me je mikala zato, ker je pri cesti, tako lepo na priliki, čeprav v samoti, še tisti teden sem šel v grad in dobil za male krajcarje kočo v najem, čez kake tri mesece se preseliva in začneva točiti. Okoli hiše sem vzel v najem tudi nekaj polja in travniček. Vino sem kupil samo ene vrste, ali prav dobro. Živine sva mogla tukaj že več rediti, štiri prasce najmanj, včasi še po več, kravo tudi zdaj samo eno, kuretine pa, da je vse mrgolelo.
Reza se je vedla in obračala tako spretno, kakor da bi se bila rodila v krčmi. Na dnino ni hodila, seveda, nič več; imela je posla čez glavo doma, zraven tudi sitnosti s prvim otrokom. Jaz sem hodil še zmerom tesarit in lahko, ker je dohajalo največ pivcev ob praznikih. Ob delavnikih me je zadržal doma le kak sejem ali večje domače delo. Točilo se je dobro, vse drugače kakor zdaj: ljudje so imeli res več denarja, pa tudi krčme niso bile posejane še tako gosto. Iz cele fare so zahajali k meni. ob nedeljah še od drugod. Tudi popotni so se najrajši glasili pri nas. Vina nisem hotel kupiti nikoli slabega; rajši sem vselej kak goldinar privrgel, da sem le ustregel gostom. Kdor je bil lačen, pa tudi ni prašal Reze nikoli zastonj, če se kaj dobi.
Ker smo prašiče večidel doma klali, smo imeli zmerom kaj prekajenega, včasi se je zaklala tudi kaka piška ali so se napravila jajca; o postnih dneh so se ponudili včasi tudi raki ali ribe. Ribič je bil blizu, čez nekaj let pa sem vzel sam tam v potoku ribištvo v najem, to se pravi, ko so mi otroci že nekoliko odrasli, da so mi bili v pomoč.
POTA
m sm?
'St
So obsodili edinega krivca?
Epilog nesreče na novomeški avtobusni postaji, kjer je voznik avtobusa Franc Plantan do smrti povozil 6-letnega otroka — Po mnenju mnogih bi morale na _________zatožno	klop tudi neurejene razmere na avtobusni postaji
NOVO MESTO — Vsem je še dobro v spominu dogodek, ki seje pripetil 18. januarja 1982 ob 6.40 na novomeški avtobusni postaji. Pod kolesi
avtobusa je ugasnilo življenje 6-letnega Roka Žnidarja iz Otočca. Precej je bilo vročih razprav o tem, nekateri so krivdo pripisovali neurejenim razni e-
Plantan, šofer iz Velikega Podljubna.
poročajo
Pogljemo najprej, kako je prišlo do nesreče. Vida Žnidar je tisto jutro z otrokoma Rokom in Luko šla proti vrtcu, za bližnjico pa sije izbrala pot
preko avtobusne postaje na Novem trgu. Žnidarjeva je hodila po desni strani ceste mimo kostanjev, prav pri slednjem pa je mimo nje nenadoma
UKRADEL KOLO — V noči na 1. junij je nekdo izpred stanovanjske hiše ukradel motorno kolo Janeza Kužnika iz Meniške vasi. Lastnik je oškodovan za 8 tisočakov.
ŠE ENKRAT KOLO — Ob kolo nekoliko bolj športnega ogrodja je bil tudi Novomeščan Ivan Dežan, ki je vozilce pustil pred športno dvorano. Škode je za 25.000 din.
ODVIL PREDNJO LUČ — V noči na 2. junij, je bil ob prednjo luč svojega kombija Črnomaljec Ivan Jančar, ki je tako ob 3 tisočake. Storilca miličniki še iščejo.
OB AVTORADIO — Brez glasbe v avtomobilu je 3. junija ostal Marjčfn Jevnikar iz Dola pri Trebnjem. Neznanec mu je namreč ukradel avtoradio, vreden okoli 8 tisočakov.
KJE JE ZENSKO KOLO?-
Z. ju-
nija v večernih urah je tudi Zorka Milič iz Novega mesta žalostno ugotavljala, da na dvorišču hotela Kandija ni več njenega kolesa. Vreden je bil kakih 10.000 din.
PRETEPAL MATER — Šentjer-nejski miličniki so 4. junija pridržali do iztreznitve 21-letnega Jožeta Rah-neta. Mladenič je vinjen pretepal mater, polotil pa se je še dveh občanov, ki sta hotela njegovo početje preprečiti. Rahneta čaka pot k sodniku za prekrške.
UKRADEL KOLESI — V noči na 10. junij je neznanec ukradel iz osebnega avtomobila Borisa Hribernika iz Novega mesta obe prednji kolesi in potem vozilo spustil kar na tla ter ga pri tem še dodatno poškodoval. Hribernik je oškodovan za 50 tisočakov.
KASETOFON IZGINIL — Neznan storilec je v noči na 10. junij vlomil v osebni avto Zlatka Vrtarja iz Petrove vasi in mu odnesel radiokasetofon. Vrtar je ob 14.000 din.
Tragično končan spor
Ivan Bohorč z lovsko puško streljal na brata Re-miha — Leopold je v bolnišnici podlegel ranam
GORNJI LESKOVEC' —-Vzroki, ki-so v soboto popoldne pripeljali do tragičnih dogodkov ob trgovini v Gornjem Leskovcu, še niso docela pojasnjeni, vendar lahko skoraj z gotovostjo trdimo, daje k usodnemu obračunu največ prispevalo medsosedsko sovraštvo.
V soboto okoli 14. ure sta pri trgovini v Gornjem Leskovcu pri Blanci skupaj s skupino gozdnih delavcev sedela brata, 30-letni Leopold Remih iz Gornjega Leskovca 27 in 7 let mlajši Ivan iz Stranj. Prav takrat se je iz Sevnice vračal domov 49-letni Ivan Bohorč, ki ima hišo v neposredni bližini trgovine. Ko sta brata Remih opazila, da je Bohorč stopil v hišo, sta stopila za njim, Ivan pa je v rokah držal smrekovo lato. Z njo sta Bohorča na stopnicah, ki vodijo do balkona, udarila po hrbtu in se vrnila na dvorišče, medtem ko seje Bohorč povzpel na balkon. Tam je naročil mladoletnemu M. B., naj mu iz hiše prinese lovsko puško. Ta je odšel v sobo, vzel iz omare šibranico, jo napolnil in izročil Bohorču. Iz razdalje kakih osmih metrov je ta najprej streljal na Ivana Remiha in ga zadel v roko, z drugim nabojem paje Leopolda Remiha ustrelil v trebuh. Oba so takoj prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je Leopold zaradi hudih poškodb umrl.
Preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča je zoper Ivana Bohorča odredil pripor. Bohorč je bil član lovske družine in je imel orožje prijavljeno.
B. B.
ostro zavil avtobus. Vpitje nekaterih jo je opozorilo na nevarnost in je za kak korak še utegnila odskočiti nazaj, pri tem pa je s seboj povlekla tudi otroka. Navzlic temu je vse tri zadela desna bočna stran avtobusa, tako da so padli po tleh, 6-letni Rok pa naravnost pod zadnje kolo avtobusa, ki je zapeljalo čezenj.
Je bil nesreče kriv voznik avtobusa, ki je zavijal na postajo? Senat sodišča je odgovoril pritrdilno. Zakaj? Ta-hometer je pokazal, da je Plantan zavijal z avtobusom, polnim potnikov, na postajo s hitrostjo 22 kilometrov na' uro. Strokovna izvedenca, ki sta podala svoje mnenje,sta ugotovila, daje bila ta hitrost glede na takratne razmere (oblačnost, mrak, neosvetljeno vozišče) prevelika, po njunem za najmanj 7 kilometrov na uro. Poleglega sta povedala, da Plantan. ko je zk* vij ril na postajo, ni bil dovolj pozoren na dogajanje na cesti in ob njej. Mati z otrokoma, je namreč že stopala od zadnjega kostanja proti cesti, še preden je avtobus zavijal na postajo, in Plantan bi pešce ob malo večji pozornosti po njunem mnenju moral videti. Vse to je sodišče pač moralo upoštevati, enako pa tudi dejstvo, da je Plantan že 8 let šofer pri novomeških ..Gorjancih" in da je razmere na novomeški avtobusni postaji dobro poznal.
Zaradi povzročitve hude prometne nezgode, ki jo je zakrivila zavestna voznikova malomarnost, je senat Franca Plantana obsodil na 2 leti zapora, poleg tega mu je izrekel varnostni ukrep prepovedi vožnje avtobusa za dve leti.
Sodba še iti pravnomočna.
B. BUDJA
PO DOLENJSKI
DEŽELI
^Več dni trajajoče razgrajanje na lastnem domu so 6. junija novomeški miličniki Rajku Mikulcu zagrenili z neljubim posegom. Odpeljali so ga namreč v svoje, za razgrajanje primernejše in opremljene prostore, in tako Mikulčevint sostanovalcem omogočili mirnejši sen.
• Za.dostojnega naslednika We-issmullerja v vlogi Tarzana se je hotel prejšnji četrtek gostom Gar-ni hotela na Otočcu predstaviti 27-letni Ratežan Milan Kuralt. Zaenkrat ni znano, ali je bilo njegovo plezanje po balkonih dovolj prepričljivo za kakšno filmsko vlogo, tista, ki so mu jo namenili miličniki, je bila zanesljivo manj ugledna.
• Vsega tri mesece star prašiček je moral proti svoji volji prejšnji teden menjati prebivališče. Ob živalco je bila Antonija Plankar iz Hrastulj.
• Noč na nedeljo je bila prijetno doživetje za nekoga, ki se je v vikendu Jožeta Grlice v Kneži-ji pri Gorenjem Karteljevem pogostil s slanino, salamo in vloženo papriko.
KOSILiNICA GA JE HUDO POŠKODOVALA
KRAJNA BRDA — I. junija okoli 15. ure je prišlo do hude nezgode pri košnji trave z motorno kosilnico. Tega dne je namreč 16-letni Ivan Arnšek iz. Krajnih brd pri Blanci kosil travo na strmem pobočju. Ko jč prišel do vrha. je hotel pretakniti prestavo v vzvratno vožnjo, pri tem pa kosilnice ni zavrl. Ta je pričela drseti navzdol, ob tem pa se je ročica zavore zapičila Arnšku v hrbet. Hudo poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico.
ZAPELJAL PRED TOVORNJAK
SMRT NA RUDNIŠKIH TIRIH
BRESTANICA — 7. junija blizu 13. ure se je 56-letni Alojz Radej iz Brestanice peljal z osebnim avtom po regionalni cesti med Brestanico in Senovim. Tam seje tik pred prehodom čez rudniško železniško progo ozrl za skupino kolesarjev in spregledal rdečo utripajočo luč. Na tire je zapeljal v trenutku. ko je po njih strojevodja Janez. Boh pripeljal rudniško kompozicijo. V silovitem trčenju je avto odbilo v jarek, pri tem paje Radej dobil hude poškodbe, ki jim je podlegel že na mestu trčenja. Materialno škodo so ocenili na 150 tisočakov.	z
ZBURE — 24-letni Jože Vrščaj iz Goriške.gore se je 7. junija z osebnim avtom pred gostilno ..Pri Pavletu" v Zburah vključeval v promet na tamk-jašnjo lokalno cesto
Pri tem se ni prepričal, ali je pot prazna, in zapeljal naravnost pred tovornjak, ki gaje pripeljal Nikolaj Oberč iz Radovelj. V hudem trčenju so se poškodovali voznik Vrščaj in sopotnika Drago Tršči-nar in Janez Kadivnik. Vse so prepeljali v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na 100.000 din.
Pred miličniki v ledeno Savo
Obsojeni vlomilci v bencinski servis v Trnju — Pozimi preplaval Savo in ušel
NOVO MESTO — Zadnje dni lanskega leta je prišlo do vloma v Petrolov bencinski servis v Trnju pri Brežicah. Storilci so očitno vedeli, kaj so iskali, saj so odnesli denarja in turističnih bonov v vrednosti 71 tisočakov, poleg tega pa še neugotovoljeno število vrednostnih l.i litrskih bencinskih bonov. Na srečo so bili miličniki in kriminalisti dovolj hitri, ta-korda so se že v slabem mesecu vsi vlomilci znašli za zapahi, te dni pa je o njihovem dejanju spregovoril tudi senat novomeške enote temeljnega sodišča.
S KOMBIJEM ZAPELJAL V JAREK
BRUSNICE — V soboto okoli 15. ure je Novomeščan Andrej Kralj peljal kombi, last SGP Pionir, iz Gabrja proti Brusnicam. Med vožnjo ga je zaradi prevelike hitrosti v levem in nepreglednem ovinku zaneslo na peščeno bankino, nato pa v jarek. Pri nesreči se je Kralj telesno hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Materialno 200.000 din.
škodo so ocenili na
Brez vozniškega v smrt
V hudi prometni nesreči pri Medvedjeku umrl 18-letni Vladimir Kump, sopotnik Ivan Balabanič pa hudo poškodovan
22-letni Damir Bošnjak iz Velike Gorice, 2 leti starejši sovaščan Josip Šafranko, 22-letni Milenko Stojič iz Zagreba in 24-letni Milan Pavelič z Reke, vsi brez. zaposlitve in tudi pred,-kaznovani. so prijatelji že od malih nog. Konec lanskega leta so tako družno ugotavljali, da imajo vsi po vrsti prazne žepe, iz tega pa se je porodila ideja za skupno akcijo. Izbrali so si noč na 29. december. Z avtomobilom so zvečer pripeljali pred servis Petrola ročni voziček, ki so ga pred tem ukradli, nato pa na Čatežu počakali noči. Okoli polnoči so prispeli do črpalke, skrili avtomobil ob avtocesti, Šafranko in Bošnjak pa sta izmenoma stražarila. Pri tem so si pomagali celo z UKV oddajnikom. Stojnic, Pavelič in Bošnjak so nato z večjim izvijačem vlomili skozi vhodna vrata in potem v notranjosti odvili na tla pričvrščeno železno blagajno. Zvlekli so jo ven, naložili na voziček in jo z. njim zapeljali za zgradbo, jo tam prevrnili po nasipu in seje polotili s krampom, ki so ga imeli s seboj. Železo je pod udarci krepkih fantov popustilo, bone in denar pa so si zatlačili v žepe. Na njihovo
nesrečo pa sta razbijanje blagajne slišala Sandi Miler in Sandi Bon. ki sta se vračala iz diska na Čatežu. O tem sta nemudoma obvestila miličnike, ki so vlomilce še našli na kraju dejanja, vendar sojo ti kar še da urno pobrisali, Stojič je celo, ne meneč se za zimo, skočil v Savo, jo preplaval in nato v hotelu Terme vlomil v prazno sobo in
MEDVEDJEK — V soboto ok->li 2. ure zjutraj je na magistralni testi med Ljubljano in Zagrebom prišlo pri Medvedjeku do hude prometne nesreče, ki je vnovič povečala smrtni davek te naše najbolj krvave ceste.
18-letni Novomeščan Vladimir Kump je tisto noč brez vozniškega dovoljenja
Po občini Kočevje
VLAMLJALI V TOVORNJAKE — Skoraj vsak dan v začetku junija je lilo vlomljeno v kakšen tovornjak Avta Kočevje, ki so bili parkirani po mestu. Ukradeno je bilo vse, od oro-lja do osebnih predmetov šoferjev, storilcu so miličniki na sledi. Kaže.da gre za mladoletnika.
KDO JE LASTNIK? — Na postaji nilice v Kočevju imajo več predmetov, ;i izvirajo iz vlomov v avtomobile. Vecej lastnikov se še ni oglasilo, da bi im predmete vrnili. Podobnojeskole-•i, ki jih imajo na postaji milice okoli 20, lastniki pa že skoraj leto dni ne iridejo ponje.
TATVIN VEDNO VEČ — Te dni : tozd Govedoreja ZKGP prijavil tatvino 47 ha detelje (9.000 din škode), ■laže, da potrebujejo posamezniki rano za zajce. Spet drugi kradejo njčke, tretjim bi prišla prav celo točevina, ki izolira cevi centralne kujave. Največ pa je vlomov v avtomobile. Med tatovi je veliko mladole-nikov, kar kaže, da pri naši vzgoji nladine nekaj precej šepa.
in tudi brez izkušenj za volanom peljal osebni avto iz Otočca proti Ljubljani. Zaradi prehitre vožnje ga je pri Medvedjeku zaneslo na levo stran ceste, kjer je preko vozišča zapeljal na bankino, po nekaj metrih vožnje podrl še prometni znak. nato pa ga je zaneslo v gozd, kjer je š prednjim delom vozila silovito čelno treščil v drevo. Kump je dobil ob trčenju tako hude poškodbe, da jim je takoj podlegel, hudo pa se je telesno poškodoval še 24-letni sopotnik Ivan Balabanič. prav takoiz Novega mesta.
Balabaniča so najprej prepeljali v trebanjski zdravstveni dom. od tam pa na zdravljenje v novomeško bolnišni-
SMRT V PLANINAH
KOČEVJE — V petek, 8 . junija, so v Kočevju pokopali 64-letnega Ivana Petana iz Kočevja, ki se je smrtno ponesrečil v gorah. S kočevskimi planinci seje 6. junija odpeljal na izlet na Golico, kjer so odpirali planinski dom. Planinci so ga pogrešili šele ob odhodu, vendar ga niso iskali, pač pa so o pogrešanem obvestili kasneje sorodniki kočevske miličnike. Pogrešanega so po dvehdneh iskanja našli gorski reševalci mrtvega v prepadu, kakih 200 m od poti na Golici.
Omahnil v transportno korito
Pri delu v krškem „Djuru Salaju” se je smrtno ponesrečil 46-le-tni Anton Šetinc
KRŠKO — V tamkajšnji Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj je prišlo v soboto ob 1.30 ponoči do hude delovne nezgode, v kateri je izgubil življenje 46-letni Anton Šetinc iz Mihalovca pri Dobovi.
Šetinc je delal na prostoru ob transporterju, ki je les pošiljal do brusiinice. Pri tem je imel nalogo, da je z lesenim drogom odstranjeval polena, ki bi se zagozdila in tako povzročila zastoje pri transportu lesa. Iz ne docela pojasnjenega
razloga — domnevajo, da mu je " iu*za
prav pri sproščanjirizagozdenega polena spodrsnilo — transportno korit	0.
polena tako hudo p^ssodovala, da je ranam podlegel. Nesrečo so šele čez kako uro odkrili sodelavci.
se tam posušil in ogrel. Miličniki pa tisto noč le niso ostali praznih rok. Medtem ko je Šalraniču in Paveliču uspelo pobegniti z avtom, so Bošnjaka našli ob avtocesti, ko je ustavljal avtomobile. Klobčič seje potem hitro odvil in že 19. januarja je bil za zapahi še zadnji vlomilec.
Senat sodišča je Da mira Bošnjaka obsodil na 6 mesecev zapora, Josipa Šatranka na 2leti, Milenak Stojnica za vlom v črpalko in hotelsko sobo na enotno kazen 2 leti in 1 mesec zapora ter Milana Paveliča—Munjasa na 2 leti zapora. Prvemu so kot olajševalno okoliščino šteli takojšnje priznanje in to, da je pomagal razjasniti vso zgodbo. Vsi mladeniči so v priporu že vse od prijetja. Sodba še ni pravnomočna.
B. BUDJA
Z loparjem v roki nad soseda
Prepir in pretep končan z energičnim posegom domačinke
GROBLJE — Da zna včasih tudi ženska usodno poseči v pretep, se je pokazalo pred dnevi v Grobljah. 21-letni domačin Janez Gunde se je namreč okoli 21. ure zvečer s prijatelji vračal proti domu. Ko so prišli do hiše Marije Koligar, je prišlo med njimi in lastničinim sinom do prepira in tudi pretepa. Takrat je v ..boj” posegla Marija Koligar, ki je iz hiše stopila z loparjem za peko kruha v rokah. Brez 1 Jjšega pomisleka je z loparjem mahnila po roki Janeza Gundeta in mu jo zlomila. Miličniki bodo zategadelj zoper Koligarjevo napisali ovadbo temeljnemu javnemu tožilcu.
Materialno škodo na vozilu so ocenili na 350.000 din.
KDO JE UMU LA PEŠAKINJA?
TREBNJE — V soboto okoli L ure je Husein Sahman, zdomec iz Zahodne Nemčije, peljal osebni avto iz Ljubljane proti Zagrebu. Ko je pripeljal do bencinske črpalke v Trebnjem, mu je iz leve nenadoma pritekla na vozišče pešakinja, ki jo je Sahman zadel, padla na pokrov motorja in nato z glavo udarila v vetrobransko steklo. Pone--srečenka — njena identiteta še ni znana — je poškodbam pdlegla na kraju nesreče: Ob nesreči je nastalo tudi za okoli 80 tisočakov materialne škode.
PRIJETA
OSUMLJENCA
NOVO MESTO — Miličniki in uslužbenci novomeške UNZ so te dni prijeli Rada Jurkoviča-Marin-ka iz romskega naselja Gmajna pri Šentjerneju in Ceneta Brajdiča iz romskega naselja Rimš pri Krškem. Oba sta utemeljeno osumljena. da sta v noči na 10. junij na veseličnem prostoru v Grmovljah ukradla kolo z motorjem, last Petra Šinkovca iz Telčic pri Sevnici. Moped je bil osumljencema zasežen in vrnjen lastniku, zoper oba pa bo napisana ovadba javnemu tožilcu.
POČILA GUMA INSESNELA — 7. junija okoli 16. ure je Miroslav Jota-nič iz Buletiča vozil tovornjak s prikolico iz Zagreba proti Ljubljani. V blagem ovinku pri Lešnici mu je počila zunanja guma in se snela s pogonske osi. Skotalila se je na levo polovico vozišča, takrat pa je po njej pripeljal nasproti Ljubljančan Martin Retelj. Z osebnim avtom seje umikal na desno, pri tem pa zapeljal čez bankino in se preko nasipa prevrnil na streho. Retelj je bil ob nesreči laže poškodovan, materialne škode pa je bilo za 300.000 din.
NI UPOŠTEVAL OMEJITEV — Marko Kompan iz Titovega Velenja se je 7. junija okoli II. ure peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu. V Prilipah so tačas popravljali cesto, ki je bila pravilno
opremljena s prometnimi znaki in signalizacijo, in Kompan je svoje vozilo pravočasno ustavil. Označb pa ni upošteval zahodnonemški državljan Ma-thias Kraushaar in se s svojim vozilom silovito zaletel v Kompanov avtomobil. tako da je tega odbilo po nasipu. Materialne škode je bilo za 300.000 din.
USTRAŠIL SE JE — Trebanjčan Janez Hočevar se je 5. junija okoli 6 ure zjutraj peljal z avtom po regionalni cesti proti Mirni. Ko je pripeljal do križišča v Starem trgu, je srečal avto, ki je nameraval zavijati na drugo cesto. Tega se je Hočevar ustrašil in zavil na levi vozni pas, takrat paje po njem pripeljal Rado Anzelj z Vrha pri Trebelnem. Pri trčenju je nastalo za 90 tisočakov škode.
p O I I I
n s 11 s
Robert Šikonja: prvo mesto tudi 'je teku na 1.000 metrov med sloven-ri
skimi srednješolci.
Dekleta prva, fantje drugi med srednjimi šolami
.pi
M
P'
d;
Pi
ta
Lep uspeh dolenjskega zastopstva na atletskem republiškem prvenstvu T(
LJUBLJANA — Minuli teden je bi- ^ la Ljubljana prireditelj vrste sFednje-
  i i.VJ
šolskih prvenstev, med katerimi Je
zanesljivo največ zanimanja veljal0--
b(
atletskim bojem. Doseženi rezultatis° namreč pokazali, da imamo v kralji01 športov dobro zaledje, še posebej p° velja to za Dolenjsko. V skupnem vrstnem redu ženskih ekip so slavila dekleta srednje šole pedagoško-tehni-ške in naravoslovne usmeritve iz Novega mesta, fantje iz taiste šole, ki se ji je poprej reklo kar gimnazija, pa so bili v skupni razvrstitvi drugi za vrstniki iz Kranja.
Poglejmo nekjj rezultatov, najprej med fanti. Tek n? 400 metrov je dobil Gabrijel_(SŠTZU . ,ovo mesto) z 51. L
5.je bil Žbogar 52,3,6. pa Bregač(oba SŠPTNU Novo mesto 52,4. Zmagal je
tudi Šikonja (SŠTZU Novo mesto) v teku na 1.000 metrov z 2:30.0. Brežičan Grgičevič je bil 3. v skoku » daljavo s 633 cm, v metu krogle pa Primc (SŠPTNU Novo mesto) 3. s 14,67 metra.
V konkurenci deklet je bila Mer-linova (SŠPTNU Novo mesto) v teku na 100 metrov s 13.4 tretja, enako Brezovarjeva (SŠPTNU Novo mesto) v teku na 400 metrov z 1:05.0. Kot druga je v teku na 800 metrov pritekla v Lopatičeva (SNMŠ Brežice) /2:17,5,
6. pa je bila Horvatičeva (SŠPTNU Novo mesto) z 2:25,9. V skoku vj višino je bila 2. Križetova (DESŠ: Novo mesto) s 169centimetri,4. Mati- , jašičeva s 160, 6. pa Hrastarjeva (obe i SŠPTNU Novo mesto)s 155centimet-j ri. Skok v daljino je dobila Hrenova s i 567 cm, Molanova (obe SŠPTNU Novo mesto) pa je bila 6. s 505 cen-| timetri. Dekleta SSPTNU*Novo mesto Hi so si priborile tudi 2. mesto v štafeti dj
4x100 metrov.
g'
Za konec dodajmo še, da so zmago- (e slavje dolenjskih ekip dopolnili fantje is novomeške srednje šole tehniških us-!^ meritev z ekipnim 2. mestom.
Šport v Osilnici
KOČEVCI PRVI, NOVOMEŠČA-Nl DRUGI — Na hitropoteznem ekipnem šahovskem tekmovanju, kije bilo 26. maja v Osilnici, so zadeli najboljša mesta: 1. Kočevje (18,5 točke), 2. Novo mesto (14,5), 3. ..Goranka" Ravna_gora (14) itd. Sodelovale so še ekipe Cabra, Delnic in Osilnice. Turnirje bil posvečen krajevnemu prazniku Osilnice, 21. maju.
ZMAGAL MUH VIČ — Na posameznem hitropoteznem turnirju v Osilnici, na katerem je sodelovalo 20 Sahistov iz Slovenije in Hrvaške, je s 17,5 točke zmagal Muhvič (Lukov dol), 2. Picek (NM) 14,5, 3. Milič (NM) 14 itd.
DOMAČINI NAJBOLJŠI — Na tekmovanju v malem nogometu v počastitev krajevnega praznika Osilnice je sodelovalo 7 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila ekipa gostišča Kovač iz Osilnice, 2. ..Kotač”, Delnice. 3. ..Goran”, Delnice, itd. Po zmagi Osil-ničani resno načrtujejo, da bodo povabili v goste ekipo ..Zlate selekcije”. Igrišče v Podvrhu je odlično pripravljeno.
POKAL NA ČEŠKO — Na kajakaškem tekmovanju Memorial Toneta Ožbolta, ki je bilo v počastitev
krajevnega praznika, je zmagala ekipa iz ČSSR.
ZDAJ SO NA VRSTI RIBIČI — Sportnoribiško tekmovanje
harjenju pripravljajo Turistični^ društvi Osilnica in Čabar ter RD Čabar
24. junija. Načrtujejo, da bo to v bodoče ena izmed tradicionalnih turistično-športnih prireditev tega območja.
8
DOLENJSKI LIST
Št. 24 (1818) 14. junija 1984
Poleg slabega vremena še padci in bolezen
Ul Z 1.415 km dolge dirke A na Nizozemskem se je vrnila skupina novome-ških kolesarjev
NOVO MESTO — V soboto seje iz J Nizozemske vrnila skupina novome-jskih kolesarjev, kije tamkaj sodelova-j la na 1.415 kilometrov dolgi etapni di-irki, na kateri je vozilo 108 tekmovalcev iz osemnajstih držav.
Iti	izredno velikega števila
kilometrov je tekmovalcem nagajalo j se vreme, saj je med dirko padala toča, j pa tudi cestišča so bila večidel tlakova-jfia, tako da je bilo veliko padcev. V jenem takih s>.- je poškodoval mladi s Jure Robič, vendar je navzlic boleči-i nam vzdržal do konca dirke. Med šte-I vilnimi odstopi naj omenimo še I odstop Sandija Papeža, kije prenehal IVoziti že v prvi polovici dirke zaradi j močne angine, za njim pa sta odstopi-I ,a 'š_e Pintarič in Korpič. Poglejmo I končne rezultate trojice Novomešča-I m°V: ^mo*e Je končal na 64. mestu, | Novak na 74. in Robič na 81. mestu.
V FINALU ZMAGA KOČEVK
1 MARIBOR — Rokometašice Kolizija so dosegle lep uspeh na repu-* bhškem finalnem tekmovanju ŠŠD, ki Jc bilo konec minulega tedna v Ma-e 'boru. Gladko so namreč opravile s Preostalimi finalistkinjami Kranjem, Mariborom in Titovim Velenjem in Prepričljivo osvojile 1. mesto. Dodajmo še, da so Kočevke odigrale v Predtekmovanjih 11 srečanj in prav tako vse brez težav dobile.
M. G-č.
a PLANINCI iz tesnil a	NA	NANOS
J TREBNJE — Planinsko društvo - esnila je že spet začelo prirejati izlete bi-)' pianine. To nedeljo, 17. junija, se je- Podo odpravili na izlet na Nanos, jc Odhod s trebanjske železniške postaje ,10.?° ob 4.25. Vsi, ki bi se radi udeležili isc'zleta, so seveda najiskreneje vabljeni, lici'
ZASLUŽENA ZMAGA — Bojan Vidmar, član ekipe osnovne organizacije ZSM Ponikve, je v izenačenem moštvu prispeval pomemben delež h končni zmagi Ponikev nad prvo ekipo krškega šolskega centra in atletsko skupino Maraton iz Leskovca. (Foto: P. Perc)
Ponikve pred Krškim
Na štafetnem teku sodelovalo že 31 ekip
CUJNIK IN ŠIKONJA V FINALU APJ
NOVO MESTO — V soboto in nedeljo bo v Zagrebu finale članskega tekmovanja za atletski Pokal Jugoslavije.—Med osem najboljših v svoji disciplini sta se "vrstila tudi člana novomeškega atletskega kluba Darko Cujnik, ki Je na kvalifikacijskem tekmovanju vrgel kopje 69,28 m daleč, kar je drugi rezultat kvalifikacij, in Robert Šikonja, ki je 800 m pretekel v 1:51,0, kar je četrti rezultat vseh kvalifikacijskih tekmovanj v državi.
Na finalno tekmovanje mladinskega atletskega pokala, ki bo prav tako v soboto in nedeljo v Postojni, pa se je med 12 najboljših v svojih disciplinah uvrstilo kar 8 mladih atletov iz Novega mesta.
KOSTANJEVICA, KRŠKO — 3. štafetnega teka od Kostanjevice do Krškega, „Od kostanjeviških talcev do krških borcev”, seje 8.junija udeležilo rekordno število ekip. Iz Kostanjevice jih je na 16 kilometrov dolgo progo krenilo kar 31.
Vse, razen moštva trboveljskih atletov, so štele po osem članov, tako ’ je torej vsak tekmovalec moral preteči
NAJVEČ ZMAG KOČEVCEM
RIBNICA — Ribničani so bili minuli vikend prireditelji že 21. športnega srečanja učencev osnovnih šol iz Delnic, Ribnice in Kočevja. Kar 350 fantov in deklet seje pomerilovosmih panogah, daleč največ uspeha .pa so imeli Kočevci, ki so v skupni razvrstitvi zbrali 400 točk, Delničani sojih zbrali 290, Ribničani pa 190. Ekipne zmage so pripadle Kočevcem v atletiki, namiznem tenisu, odbojki, košarki, rokometu in streljanju, medtem ko so bili v šahu in nogometu najboljši učenci iz Delnic.
M. GLAVONJ1Č
TREBANJCI NA MOTOSLALOMU V DUPLICI
KAMNIK — Preteklo nedeljo je bil v Duplici pri Kamniku motoslalom, katerega so se udeležili, tudi člani Motokluba iz Trebnjega. Na drugi vožnji za prvenstvo občine Domžale so v kategoriji nad 250 ccm dosegli naslednje rezultate: najboljši Trebanjec je bil Branko Rokavec, ki je zasedel 10. mesto, drugi je bil Stane Hribar z 18. mestom, tretji pa Frenk Hribar z 22. mestom. Za prvenstvo občine Domžale jih čakata še tekmi v Mengšu in Domžalah.
Trije v dresu z grbom?
Po zadnjih uspešnih nastopih kaže, da bodo kar trije atleti iz Dol. Toplic oblekli drese z državnim grbom
Maribor — v soboto in o nedeljo je bilo v Mariboru mladinsko republiško prvensto v mno-Boboju, ki so se ga udeležili tudi je tekmovalci iz ostalih republik, saj ,.Je štelo za izbiro državne re-Prezentence za bližnje balkanske jpe. Lep uspeh je dosegla Cilka Rriže iz Dolenjskih Toplic, ki je s 4-680 točkami zasedla 2. mesto in tako priborila mesto v dresu z ntžavnim grbom, poleg tega je v lvs*okii v.višino izboljšala svoj osebni jC rekord na 175 centimetrov, j- Ob zadnjem uspehu je prav, da se ), Podrobneje spomnimo še nastopa to-" Puških atletov na finalnih tekmova-c nj'h za atletski pokal Slovenije pred r- “Csetimi dnevi. Hrenova in Križetova i- s'a namreč v Celju dosegli odlične 'czultate. Prva je kar trikrat zmagala:
v skoku v daljino s 589 cm, na 100 metrov z ovirami s časom 15.3, tekla pa je tudi v zmagoviti štafeti. Cilka Križe je v skokti v višino dosegla rezultat 174 cm in prepričljivo zmagala v mladinski konkurenci, poleg tega je v teku na 100 metrov z ovirami s 15,5 osvojila srebrno medaljo. Razveseljive vesti pa so prihajale tudi iz Postojne, kjer so tekmovali mladinci: Potočarje v troskoku s 13,54 m osvojil 4. mesto, Grbajs pa je bil z 12,55 m osmi.
Bero odličij je v članski konkurenci • nadaljeval-tudi Milan Šimunič. V skoku v daljino je s 727 cm gladko zmagal, enako kot v troskoku s 15,08 m, poleg tega pa si je srebrno priboril še v štafeti 4x100 metrov. Vse torej kaže, da bodo letos kar trije atleti iz Dolenjskih Toplic v državnih reprezentancah.
V NEDELJO TEK ČEZ DRN IN STRN
VOLAVČE — ŠD s Potoka priredi v nedeljo, 17. junija, ob 8.30 tek čez drn in strn, na katerega so vabljeni vsi ljubitelji teka v naravi. Za vse najboljše v posameznih kategorijah so pripravljene nagrade pa tudi ostali po organizatorjevih zagotovilih ne bodo odšli praznih rok. Start pred gostilno Pod smrckco.
'‘K VAR v počasnem šahu —
' ože Maurer si je po dvomesečnem ?3pornem tekmovanju v počasnem S3hu priboril naslov občinskega l^vaka Sevnice. ZbraJ je 9 točk, s|edijo pa: Hriberšek, Šorli, Cvirn, • Blas, Kolman idr. Prvenstvo je JRganiziral ŠK Milan Majcen. 'Foto: J. B.)
TEČAJ ZA SMUČARSKE TRENERJE IN SODNIKE '
Smučarska sekcija OO ZSMS iz Uršnih sel pripravlja seminar za trenerje in sodnike v smučarskih skokih. Pričetek tečaja bo jeseni,o točnem datumu pa bodo pri-javljcnci še obveščeni. Če bo prijav dovolj, bo tečaj v Novem mestu, sicer pa v Ljubljani. Prijavite se lahko do 20. junija Jožetu Fonu, Uršna sela 136, telefon: 85-741.
po dva kilometra. Trboveljčani pa so prišli s prepolovljenim moštvom, kar pomeni, da je moral vsak njihov tekmovalec preteči štiri kilometre, kljub temu so člani AK Rudar zasedli 4. mesto. Manjše možnosti za končni uspeh so imele tudi kombinirane ekipe, Loga in drugih, ki so vključile tudi dekleta. Pri teh kot pri ekipi kos-tanjeviške osnovne šole (uvrstila^se je na 31. mesto), za katero so nastopile učenke 4. razreda, je obveljalo načelo: „Pomembno je sodelovati?. Tudi zato zaslužijo posebne čestitke. Štafetni tek sta vzorno organizirala Šolski center Krško in občinska ZTKO.
P. P.
— Ribniški športni živžav
• Pred dnevi je bil v Ponikvah tradicionalni rokometni turnir, tokrat celo z mednarodno udeležbo. Zmaga je zasluženo pripadla ribniškemu Inlesu, kije po boljšem streljanju sedemmetrovk v finalu premagal domače Ponikve. Rezultati: Inles — Kolinska Slovan 20:18 (15:15, 8:8), Ponikve — KAC Celovec 23:15(10:6), Kolinska Slovan — KAC Celovec 19:15 (8:7), Inles — Ponikve 20:19 (14:14, 6:6). Za najboljšega igralca je bil proglašen domačin Pugel.
• Na Jesenicah je bil pred kratkim finale letošnjega prvenstva ŠŠD v namiznem tenisu. Lep uspeh je dosegla Nataša Gašperič iz Sodražice, ki je klonila šele v finalu proti Ljubljančanki Frelihovi. V igri dvojic je bila Gašperičeva skupaj s Frelihovo prva.
• V 3. kolu spomladanskega dela občinske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Sodražica — Grčarice 3:2, 13. maj — Velike Lašče 1:4, Karlovica — Union 2:3, Gora — Zapotok 2:3, Stock 84 — Kot 2:5, Rakitnica — Vetarani 5:2, Grčarica — Divji jezdeci 3:1. Vodijo Grčarice z 19 točkami.
• V počastitev sodraškega krajevnega praznika so pred dnevi pripravili tradicionalni namiznoteniški turnir, na katerem je nastopilo osem ekip. Pokal je že tretjič pripadel ljubljanski Iliriji, medtem ko so bili igralci OŠ dr. Ivan Prijatelj iz Sodražice drugi.
M. G-č.
MLADI KOLESARJI ODPOTOVALI V ČSSR
NO.VO MESTO — Skupina najboljših mlajših in starejših mladincev novomeškega kolesarskega kluba je včeraj popoldne odpotovala na štiridnevno gostovanje v češkoslovaški Bohumin, kjer bo sodelovala na več dirkah.
V KRANJU ZMAGOSLAVJE PIONIRJEV
KRANJ — V soboto je bila v Kranju tradicionalna kolesarska dirka za pokal Stražišča. V konkurenci pionirjev B je zmagal Novomeščan Fink, medtem koje bil Mrvar 8. Pri pionirjih A je bil I. Judež, 2. Zaletel in 5. Pečnik. Med mlajšimi mladinci je bil Kruljac 2., Pavlič 7., pri starejših pa je zmagal Božič (Novo mesto). Tudi ekipna zmaga je pripadla Novomešča-nom.
DANES SE PRIČNE DIRKA PO JUGOSLAVIJI
PULJ — Številni ljubitelji kolesarjenja z nestrpnostjo pričakujejo današnji start velike mednarodne kolesarske dirke „Po Jugoslaviji". Še posebej bo zanimivo videti, kaj bodo v tako močni konkurenci dosegli Novo-meščani, posebno Sandi Papež, ki skupaj s svojima klubskima kolegoma Smoletom in Robičem ter Trampušem, Marnom in Pintaričem vozi za mlado reprezentanco Jugoslavije, medtem ko je Brane Novak v izbrani slovenski vrsti. Kot zanimivost naj omenimo, da bo 4. etapa 19. junija vodila iz Ljubljane preko Novega mesta do Zagreba.
• VOJAŠKI MNOGOBOJ ' V CERKLJAH
CERKLJE OB KRKI — Nastadio-nu letališča bodo v soboto; 16. junija, slovesno odprli dvodnevno športno tekomovanje v vojaškem mnogoboju in streljanju.
NOVO MESTO : JEŽICA 33 : 51 (16 : 29)
NOVO MESTO — V jugoslovanskem pokalu žreb niti najmanj ni bil naklonjen košarkaricam Novega mesta, saj jim je za nasprotnika določil ekipo Ježice, ki nastopa v I. zvezni ligi. Novomeškim košarkaricam ni pomagalo niti to, da je bila tekma v Novem mestu. Četudi so domače igralke pokazale zvrhano mero znanja pri conski obrambi, niso bile kos Ljubljančankam, ki so se odločile za zavzeto, občasno celo grobo pressing igro. Koše za Novo mesto so dosegle Srebrnjak 16, Bunc 8, Adamič 5, Avguštin in Vesel pa po 2.
IMV ŠAHOVSKI PRVAK
NOVO MESTO — Po prvem delu šahovskega prvenstva v okviru delavskih športnih iger novomeške občine je presenetljivo postala ekipni prvak IMV v postavi: Vene, Bedič, Win-discher in Potežin. ZtflMVso se uvrstili Iskra Žužemberk, Tovarna zdravil Krka, Pionir itd. V II. ligi je prvak Bo-rac JLA pred VGP, v III. ligi pa Železničar pred Cestnim podjetjem in Opekarno Zalog.
MILIČU MAJSKI, AVSCU JUNIJSKI TURNIR
NOVO MESTO — Na majskem hitropoteznem turnirju ŠK Novo mesto med 19 šahisti je zmagal Milič s
15.5 točke, Picek jih je zbral 14, Kastelic 12,5 Luzar 12 itd. Odigran pa je bil tudi junijski turnir. Zmagal je Avsec z
8.5 točke, sledijo pa: Kastelic 8,5, Šušnjar 8, Pucelj 7,5, Istenič 6,5, Božovič, Milič in Zgonc po 5, itd.
MED GOZDARJI NAJBOLJŠI GOLEŠ
NOVO MESTO — Naštiristeznem kegljišču na Loki se je pred dnevi končalo letošnje tekmovanje gozdarjev v kegljanju. Prvo mesto med ekipami so osvojili delavci skupnih služb, med posamezniki pa ponovno Niko Goleš, ki je podrl 219 kegljev, drugi je bil Rustja z 213, tretji Stor, 209.
ISKRA IEZE Ljubljana, n. sol. o. TOZD HI POT Tovarna potenciometrov in hibridnih vezij, n. sbh. o. Šentjernej
Komisija za delovna razmerja TOZD Hipot
razpisuje prosta dela in naloge
1. samostojno konstruiranje
Pogoji:
— visoka šola strojne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
2. konstruiranje hibridnih vezij
in prikazalnikov na tekoče kristale
Pogoji:
— višja šola elektro smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
— smisel za oblikovanje
Pisne prijave z dokazili naslovite na kadrovsko službo TOZD.
400/24-84
ISKRA IEZE Ljubljana, n. sol. o. TOZD UPORI
Tovarna uporov, n. sub. o.
Šentjernej
Vabimo sodelavce za delo na naslednjih področjih pri razvoju in proizvodnji uporov:
razvijanje novih izdelkov in tehnoloških postopkov s področja elektronskih uporovnih elementov razvijanje postopkov nanašanja plasti v visokem vakuumu
razvijanje merilne in procesne opreme za proizvodnjo elektronskih elementov
Vabimo strokovnjake z visoko izobrazbo smeri fizika, elektro, strojna ali kemijska tehnologija.
Strokovnjakom iz navedenih področij nudimo stanovanje.
Pisne prijave z dokazili naslovite na kadrovsko službo TOZD.
401/24-84
OPEKARNE ZALOG P o
NOVO MESTO, tel.: 21-403, 22 - 291
vabijo k sodelovanju k sodelovanju
AVTOPREVOZNIKE
za prevoz opečnih izdelkov ter ostalega gradbenega materiala iz našega prodajnega programa.
Pri sodelovanju imajo prednost avtoprevozniki, ki imajo na svojih vozilih vgrajene raz-kladalne naprave (dvigala) ter razpolagajo z vlečnimi vozili (prikolicami).
Vsa pojasnila o pogojih dela in sodelovanju boste dobili v komercialni službi Opekarne Zalog osebno ali po telefonu.
Avtoprevoznike želimo angažirati za dolgoročno sodelovanje, kar nam omogoča pestri'dejavnost proizvodnje in trgovanja. Od naših sodelavcev pričakujemo poslovnost, primeren odnos do strank in solidno opravljanje dogovorjenih obveznosti.
414/24-84
Putnik n. sol. o.
Jugoslovanska turistična delovna organizacija Zbor delavcev
TOZD Putnik Trebnje n. sol. o.
Trebnje, Pod gradom 10
tv
razpisuje dela in naloge
direktorja TOZD (za štiri leta)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. končana gostinska srednja šola in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih oziroma vodstvenih delih na področju gostinstva,
2. pasivno znanje nemškega jezika,
3. moralnopolitična uspešnost.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del naj kandidati pošljejo v 30 dneh po objavi na naslov:
TOZD Putnik Trebnje, Pod gradom 10 — za razpisno komisijo
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa zbora
delavcev.
413/24-84
Donit Medvode TOZD Tesnila Velika loka
vabi k sodelovanju (teflon) in sicer:
sodelavce za področje proizvodnje industrijskih tesnil iz PTFE
1. več kovinostrugarjev
2. strojnega tehnika — tehnologa
Od kandidatov pod 1 točko pričakujemo, da imajo večletno prakso s področja struženja, tako da bodo lahko samostojno opravljali zahtevna strugarska dela.
Kandidat pod 2. točko naj bi imel delovne izkušnje na-področju tehnologije obdelave kovin (struženje).
Kandidatom nudimo zanimivo in dinamično delo z možnostjo nadaljnjega strokovnega usposabljanja ter stimulativne osebne dohodke.
Vse potrebne informacije dobite v kadrovski službi TOZD Tesnila na Veliki Loki, kamor lahko pošljete tudi vaše ponudbe.
1818) 14. junija 1984
DOLENJSKI LIST
raiDNinj
IlJaCO
Pred štirinajstimi dnevi je bilo povabilo na srečanje v Maksiju namenjeno mali kmetijski mehanizaciji in vrtičkarstvu, porcelanu, kamp opremi in avtomobilom. Danes pa bo govor o lanenih izdelkih, opremi za kopanje, shujševalnih preparatih E-nemon in Diemon ter najnovejšem izdelku Agroe-mone za lepo barvo kože „Braunemon”. '
GREMO NA MORJE
Na tekstilni etaži v I. nadstropju trgovske hiše Maxi-market v Ljubljani se je vredno ustaviti v kopalnem oddelku. Tu so na voljo različne otroške, ženske in moške kopalke, slamnata pokrivala za oba spola, brisače, obuvala, kopalne halje, praktične plastične in platnene torbe za plažo v živih in umirjenih barvah. Torej vse, kar je potrebno za kopanje.
Posebnost je kolekcija kamniškega Svilanita, ki je bila nagrajena na sejmu Moda 84 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani januarja letos. Kolekcija v afriškem stilu zajema ženske in moške kopalne plašče in brisače — vse v kolonialnih barvah — odtenki rjave in črne barve. Tisti, ki so obiskali sejem mode, se bodo prav gotovo spomnili razstavljenih izdelkov za kopanje. Sicer pa je bistveno važno, da je bila pot od sejma do trgovine kratka.
Potrebno je poudariti, da so letos kopalke narejene iz hitro se sušečih materialov. Posebno hitro se sušijo otroške in moške kopalke Speedo.
Na voljo pa so še froti-raste halje za prosti čas, plažo in sprehode na dopustu.
Tekstilna etaža je založena tudi z letos aktualnimi izdelki ir lanu: ženska krila in obleke, ženske in moške hlače, moški suknjiči. V Modi MM v kletnem prehodu trgovske hiše Maximarket pa prodajajo ženske komplete.
Oddelek metraže v I. nadstropju je še bolje založen kot ponavadi. Velika izbira enobarvnega bombaža bo zadovoljila še tako izostren okus.
Ce na novo opremljate ali obnavljate stanovanje, vas pričakujejo na oddelku zaves, kjer vam pri njih kupljene zavese breplačno zašijejo.
VITKI NA PLAŽO
Nedolgo tega smo v našem časniku objavili prispevek o prvi šoli hujšanja v Emoninem hotelu Terme v Čateških Toplicah, kjer uspešno odstranjujejo nadlogo našega časa — debelost — z emoninim preparatom ENEMON, ki je klinično preizkušen. Enemon sicer lahko kupite v lekarnah, od trgovin pa jih imajo samo na oddelku zdravilnih zelišč v kletni etaži Maxi-marketa. Enemon izdeluje OE Agroemone v Domžalah.
Kaj je torej Enemon? To je dietetični izdelek nizke energijske vrednosti, ki vsebuje biološkozelo dragocene sestavine hrane. Enemon je natanko odmerjena in uravnotežena hrana za hujšanje in dosego boljšega zdravja. Omogoča uspešnejše zdravljenje zvečanega krvnega pritiska, bolezni srca in žil. Z dieto Enemon se lahko shujša in ohrani videz telesne vitkosti tudi iz estetskih razlogov. Hrana Enemon zmanjšuje koncentracijo holesterola in trigliceridov v krvi.
Zavitki s po 20 vrečicami veljajo 1.200 s po 10 vrečicami pa 670 din. Ob nakupu boste prejeli tudi natančna navodila za uporabo.
DIETA TUDI ZA SLADKORNE BOLNIKE
Emonini dietetični hrani za sladkorne bolnike je ime • Diemon. Zavitek z 20 vrečicami velja 1.000 din. Diemon priporočajo sladkornim bolnikom, ker vsebuje majhne energijske vrednosti in biološko visokovredne sestavine hrane. Diemon je definirana in uravnovešena hrana, primerna za vse oblike sladkorne bolezni, zlasti pa za diabetike s preveliko telesno težo in diabetike z arteriosklerotičnimi spremembami v žilah in z motnjami v krvnem obtoku. Zagotavlja tudi optimalno
Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja, Krško
objavlja prosta dela in naloge Vzdrževalca doma
za opravljanje vzdrževalnih del ter predvajanje filmskih predstav (za nedoločen čas, s polnim delovnim časom). Pogoji: končana 3-letna poklicna šola kovinarske smeri, tečaj za kinooperaterje, preizkus znanja iz varstva pri delu, 2 leti delovnih izkušenj. Poizkusno delo traja 3 mesece.
Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja, Trg Matije Gubca 2, Krško. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju vlog.
403/24-84
Iskra — Industrija za avtomatiko, Ljubljana, n.sub.o. TOZD — Tovarna elektrospojnih vezij,
o.sub.o. Novo mesto Velika Cikava 22
objavlja
po sklepu delavskega sveta
licitacijo osnovnega sredstva:
kamionet IMV 2200 D, letnik 1978, neregistriran, v voznem stanju.
Izklicna cena je 100.000,00 din
rih 'TOZD60 V t0rek’dne 19' 6'1984’ °b 12' Ur' V prosto' Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Licitacije se lahko udeležijo osebe, ki bodo vplačale kavcijo 10% izklicne cene. Kupec mora sam plačati prometni davek.
zdravljenje sladkorne bolezni. V navodilu za uporabo bodo zainteresirani dobili podrobnejše podatke in smernice.
ŽE RJAVI NA MORJE
Ta trditev je drzna. Ali pa je tudi resnična? Najnovejši izdelek Emonine Dietetike v Domžalah z imenom BRA-UNEMON dokazuje vsem dvomljivcem, da je trditev „2e rjavi na morje" resnična. V navodilih za uporabo med drugim piše:
— Braunemon zagotavlja hitro in zelo preprosto porjavitev kože'
— enostavna dnevna u-poraba
— zanesljivo varstvo pred opeklinami in alergijskimi reakcijami kože pod vplivom sončnih žarkov
— je dobrodošel pripravek za občutljivo kožo
— varuje lep videz kože po poletnem sončenju itd.
Braunemon je potrebno jemati 7 do 10 dni po 3 kapsule dnevno, s čimer postane koža že brez sončenja svetlorjava. Med dopustom je potrebno jemati po 1 kapsulo dnevno, po dopustu 7 do 10 dni po 2 in nato po 1 kapsulo na dan. Tako bo lepa rjava barva ostala čim-dlje.
NOSEČNICE, POZOR! Čeprav niso ugotovili nikakršnih nevarnosti, nosečnicam ni priporočljivo jemati kapsul Braunemon, ker rjava barva kože, dosežena z delovanjem beta-karotina, lahko vpliva na poznejšo barvo otrokove kože.
Braunemon je pakiran v škatlah po 60 kapsul. Strošek za celo sezono pa je 870 din.
Enemon, Diemon in Braunemon je možno kupiti v lekarnah, v trgovinah pa samo na oddelku zdravilnih zelišč v kletnih prostorih v Maximarketu.
In še opozorilo. Če boste kupili izdelke v Vrednosti vsaj 300 din, boste parkirali brezplačno.
Ko bo spet kaj novega, pa se bomo ponovno dobili v Maksiju.
100 katrc na Bledu
Akcija „Plačaj in pelji — staro za novo” v športni dvorani na Bledu
Industrija motornih vozil Novo mesto in trgovska delovna organizacija Murka iz Lesc sta vjuniju 1982 sklenili sporazum o prodaji vozil, počitniških prikolic in vseh drugih izdelkov Industrije motornih vozil. V naslednjih dneh bo prodan tisoči osebni avtomobil v Lescah, poleg tega pa je Murka v tem času prodaia več kot 340počitniških prikolic ADRIA ČARAVA N in 30 gospodarskih vozil.
Murkino prodajno območje obsega vse gorenjske občine. Prodaja vozil se v Murki stalno povečuje. Medtem ko je bil leta 1982 delež prodaje vozil IMV na Gorenjskem 42%, v Sloveniji 6%, se je v letu 1983 ta odstotek povečal za Gorenjsko na 67%, za Slovenijo pa na 9%. Murka iz Lesc je v tem obdobju organizirala z IMV več prodajnih akcij. V programu prizadevanj za nadaljnje pospeševanje prodaje in popularizacije vozil IMV—Renault so se lotili zahtevne prodajne akcije z geslom „100 katrc na Bledu, plačaj in pelji — staro za novo". Akcije bodo v športni dvorani na Bledu 16. in 17. junija.
Murka bo v športni dvorani na Bledu ponudila zainteresiranim kupcem „100 katrc", in to po ceni:
RENAULT 4 TLJ 326.880 din (tovarniška cena)
RENAULT 4 GTLJ 358.590 din (tovarniška cena).
V to akcijo je vključena tudi Avtohiša iz Ljubljane, ki bo prevzemala vozila za prodajo ..staro za novo". Zainteresirani kupci bodo lahko takoj po vplačilu prevzeli svoje vozilo in ga odpeljali ali pa zamenjali rabljeni Renault po sistemu ..staro za novo" in po oceni, ki bo narejena na kraju samem, ter doplačilu pdpeljali novo „katr-eo".
Poleg avtomobilov bodo na voljo tudi nadomestni deli in razna dodatna oprema, obiskovalci bodo dobili tudi vse informacije o nakupu počitniških prikolic Adria in ostalih vozilih iz programa IMV-Renault.
V soboto, 16. junija ob 9. uri bo paradna vožnja-Renaultovih vozil okoli Blejskega jezera, ki seje bosta udeležila tudi zmagovalca Satu rnusovega rallva KUzmič in Šali / Renaultom 5 Turbo.
1 maximarke
IBS Ljubečna Celje
klinker
keramične ploščice
(063) 33-421, 31—866
Razpisna komisija OZD ..Gorjanci” Straža
delovna skupnost skupnih služb objavlja naslednja prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili
Vodja gospodarsko-računskega oddelka
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev iz člena 511 ZZD mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima končano visoko izobrazbo ekonomsko-finančne smeri in 2 leti delovnih izkušenj na delih in nalogah ekonomsko-finančnih opravil s posebnim poudarkom na samostojnem opravljanju teh nalog v organizacijah združenega dela, oziroma
— da ima končano višjo izobrazbo ekonomsko-finančne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah ekonomsko-finančnih opravil s posebnim poudarkom na samostojnem opravljanju teh nalog v organizacijah združenega dela.
Pismene ponudbe z dokazili je treba dostaviti na naslov: OZD ..Gorjanci" Straža, za razpisno komisijo, v 15 dneh po objavi.
Po preteku razpisnega roka bodo kandidati pismeno obveščeni o izidu razpisa.
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard pri ŽTO — TOZD za promet Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge
dveh snažilk
(čistilec delovnih in obratovalnih prostorov).
Delo se združuje za nedoločen čas, s poskusnim delom delavcev U S pravilnil<om ° delovnih razmerjih
Kandidati naj v 15 dneh po objavi pošljejo vloge komisiji za delovna razmerja in družbeni standard ŽTO — TOZD mestcf^p mesl°’ Ko,°dvorska 1, 68001 Novo
1.	Splošno gradbeno podjetje „PIONIR” Novo mesto,
delovna skupnost skupnih služb in delovna skupnost Interne banke razpisujeta proste delovne naloge in opravila:
1. Člana poslovodnega odbora za samoupravno normativno koordinacijo
2. Direktorja delovne skupnosti interna banka
3. Računovodje
Pogoji za sprejem:
Pod 1: — da ima kandidat visoko strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske ali pravne smeri z najmanj 5 leti delovnih izkušenj pri delovnih opravilih s posebnimi pooblastili in zadolžitvami ter 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih delovnih opravil
— ali da ima višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske ali pravne smeri z najmanj 5 leti delovnih izkušenj pri delovnih opravilih s posebnimi pooblastili in zadolžitvami ter 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih delovnih opravil
— ali da ima srednjo strokovno izobrazbo gradbene smeri z najmanj 8 leti delovnih izkušenj pri delovnih opravilih s posebnimi pooblastili in zadolžitvami ter 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih delovnih opravil
— da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki.
Pod 2: — da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske ali pravne smeri z najmanj 5 leti delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih opravilih
— ali da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali pravne smeri z najmanj 8 leti delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih opravilih
— da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki.
Pod 3: — da ima visoko izobrazbo ekoromskesmeri in najmanj 5 let prakse na ustreznih opravilih
— da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 6 let prakse na ustreznih delovnih opravilih
— da ima srednjo strokovno izobrazbo in 7 let prakse na ustreznih delovnih opravilih
— da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki.
Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za 4 leta. Vlogam naj kandidati priložijo ustrezna dokazila o izobrazbi ter opis dosedanjega dela. Dostavijo naj jih v roku 15 dni po objavi oglasa za delovne naloge in opravila člana poslovodnega odbora za samoupravno normativno kordinacijo in direktorja delovne skupnosti Interna banka ter v roku 10 dni od objave oglasa za delovne naloge in opravila računovodje.
Vloge naj kandidati dostavijo na naslov SGP „PIONIR”, Novo mesto, Kettejev drevored 37, z oznakami „Za razpisno komisijo za člana PO”, „Za razpisno komisijo za direktorja IB" in „Zarazpisnokomisijozaračunovodjo”. O rezultatih bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po dnevu zaključka razpisa.
2.	TOZD Mehanizacija, kovinarstvo in instalacije
razpisuje proste delovne naloge in opravila
Vodje skladišča avtoservisa
Pogoji za sprejem:
,— KV delavec kovinske stroke — prodajalec, 2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok.
Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas, s pogojem poskusnega dela. Vloge sprejema 10 dni po objavi razpisa kadrovska služba SGP „Pionir”, Novo mesto, Kettejev drevored 37. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po dnevu zaključka razpisa.
406/24-84
V7
sOZ°
dolenjka
Razpisna komisija delavskega sveta DO Emona Dolenjka, Novo mesto,
v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v DO in statuta
razpisuje dela in naloge
Individualnega poslovodnega organa — direktorja DO
Kandidati morajo po|eg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1 da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonom-sko-organizacijske ali pravne smeri ali izkazano delovno zmožnost, to so potrebna znanja in sposobnosti, ki jih kandidat izkaže:
— z uspešnim vodenjem OZD ali obsežnejših organizacijskih enot na enakih ali podobnih področjih
— z dokazili o opravljenem ustreznem funkcionalnem usposabljanju,-
2.	da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj pri odgovornih poslovodnih delih.
Poleg izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka morajo imeti kandidati splošne družbene kvalitete za opravljanje odgovornih del v OZD, zlasti aktiven odnos do razvijanja samoupravne socialistične ureditve ter odgovoren odnos do sodelavcev in gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del in nalog naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Razpisna komisija DO Emona Dolenjka, Novo mesto, Glavni trg 28.
404/24-84
I^HMiifHHHiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiHimiHnHHiiiiHit
NOVOST!
I PREŽIVITE	LETN
i ODDIH V RADENCIH!
|	(1.	6.	DO 30.	9.
Za vse tiste, ki letnega dopusta ne bodo 1 preživeli ob morski obali, smo v zdravilišču | Radenci pripravili 7-dnevne programe z I možnostjo podaljšanega bivanja po ugodnih 1 cenah:
7-dnevni program bivanja zajema:
— 7x polni penzion
— turistično takso |	— 2x masažo
— 2x C O2 kopel
— pitno kuro z mineralno vodo radenska tri | srca
— neomejeno kopanje v letnem bazenu
Gostje lahko izbirajo namestitev v treh objek- § tih in sicer:
| — hotel Radin A kategorija:
— v dvoposteljni sobi	8.830.00 din	I
— v enoposteljni sobi	9.770,00 din	f
| — hotel Radin B kategorija:
— V dvoposteljni sobi	7.880,00 din §
— ' v enoposteljni sobi	8.450,00 din |
| — Velika terapija C kategorija:
— v dvoposteljni sobi	6.090,00 din	I
— v enoposteljni sobi	6.370,00 din	1
Na slovenskih in istrskih železnicah od 4. junija 1984
Prevoz NUJNIH pošiljk do 10 kg med večjimi	kraji v Sloveniji	in	Istri!
POŠILJKA BO PREDANA NASLOVNIKU V MANJ	KOT	7	URAH!
Pošiljka je lahko pismo, zavoj, kovček, rola.. . vendar ne $me biti težja od 10 kg in ne sme presegati dimenzij 35 x 50 x 15 cm. role 20 * 150 cm.
Pošiljko lahko predate 30 minut pred odhodom zelenega ali poslovnega vlaka na vaši železniški postaji ali jo izročite neposredno delavcu pri vlaku tik pred njegovim odhodom.
Poskrbite za to, da bo naslovnik obveščen o prihodu pošiljke, zato da jo bo pravočasno dvignil!
železniško
gospodarstvo
(M*ana
Pošiljko, ki bo potovala s^InKr-jem, morate opremiti z nalepko, na katero ste napisali številko vlaka in namembno železniško postajo.
Nalepko lahko kupite na vseh železniških postajah, ki so vključene v sistem prevoza itn? Na teh postajah lahko dobite tudi podrobnejše informacije o ju.
Železniška postaja	tel. štev.
Anhovo	61-067
Celje	25-920, int. 317
Črnomelj	51-012
Jesenice	82-740
Koper	23-491
Kranj	21-291
Ljubljana	321-389
Maribor	26-151, int. 132
Metlika	52-104
Murska Sobota	21-462
Nova Gorica	' 21-165, int. 318
Novo mesto	22-255
Ormož	701-103
Pazin	22-011
Postojna	21-361, int. 347-
Pula	22-027
Ptuj	771-041, int. 322
Semič	56-027
Trbovlje	821-009
Trebnje na Dolenjskem	44-060
1
Gostje lahko svoje bivanje podaljšajo po dnevni ceni paketa, pri podaljšanju bivanja za 3 dni se dodatno vključi po ena C02 kopel in masaža. Gostje pa, ki se bodo odločili za 14-dnevno bivanje v zdravilišču, bodo imeli 15. dan bivanja■ brezplačen. Otroci do 7. leta imajo 50% popusta pri penzionski prehrani, če spijo s starši.
Za razvedrilo in kratek čas so gostom na razpolago številni rekreacijski objekti (tenis, mini golf, balinišče, igrišča za igre z žogo, trim steza, kegljišče, savna, pokriti bazen, trim kabinet, možnost jadranja na deski — 15 km od hotela itd.). Za izlete v bližnjo okolico si lahko izposodijo kolesa ali se odločijo za vožnjo s kočijo, daljše izlete z ogledi kulturnozgodovinskih znamenitosti in turističnih zanimivosti (Janežev hram, naturistični kamp Banovci — oddaljen 17 km od hotela) pa organizira animacijska služba. Tudi kulturnih in zabavnih prireditev ne bo manjkalo.
Obiščite nas in se prepričajte, da je poleti v zdravilišču prav tako prijetno kot na morju!
Informacije in rezervacije: Hotel Radin, 69252 Radenci, tel. 069 73331, tx 35269
niiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinimiiiiiiiimiuiiiimiiii
ji,
iiiiiiiiiiiiiiml
Komisija za delovna razmerja Srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve Novo mesto
razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1. laboranta za fiziko za določen čas, s polno delovno obveznostjo, Od 1. 9. 1984 do 1. 5. 1985
(nadomeščanje - delavca med služenjem vojaškega roka);
Pogoj: končana elektrotehniška srednja šola
2. učitelja obrambe in zaščite za nedoločen čas, z zmanjšano učno obveznostjo 16 ur tedensko;
Pogoji: visoka pedagoška izobrazba smeri splošna ljudska obramba ali diploma vojaške akademije ali visoka izobrazba katerekoli smeri in končana šola za rezervne oficirje ter končan program za izpopolnjevanje.
3. snažilke za določen čas od 1. 8. 1984 do 31. 5. 1985
(nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Poskusno delo 1 mesec.
KIT — Kmetijska zadruga „Krka” Novo mesto
1. TOZD Agroservis, Pot na Gorjance 8
objavlja na osnovi sklepa DS prosta dela in naloge
3 NK delavcev v avtomehanični delavnici
Pogoji: končana osemletka, starost 15 let.
Kandidati imajo možnost priučitve za poklice: mehanik, strojni ključavničar, avtoelektrikar in avtoklepar.
Vloge sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Agroservis 15 dni po objavi na zgornji naslov.
2. DSSS, Cesta kom. Staneta 10,
objavlja prosta dela in naloge
finančnega knjigovodja TOZD
Pogoji:
— srednja ekonomska šola
— 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah.
Vloge sprejema delavski svet DSSS 15 dni po objavi na zgornji naslov.
3. TZO Kmetovalec Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 34,
objavlja prosta dela in naloge pospeševalca za živinorejo
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba agronomske smeri — živinorejska usmeritev
— 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah.
Vloge sprejema komisija za delovna razmerja 15 dni po objavi na zgornji naslov.
402/24-84
TOMBOLA
V ČRNOMLJU, dne 17. junija 1984 od 15. uri na prostoru za jurjevanje, ki jo prireja gasilsko društvo PETROVA VAS
DOBITKI:
1. Zastava 101 GTL
2. Fiat 126 p
3. kombinirka MIO-standard
4. motokultivator HONDA
5. šivalni stroj BAGAT
6. TV sprejemnik
7. mešalec za beton
8. trosilec za umetna gnojila
9. sesalec za prah
10. radijski sprejemnik
11. kolo
12. 1 m3 smrekovih hlodov
13. 1000 kg premoga
14. 1000 kg premoga
15. 2 m3 drv
IN VEČ KOT 200 DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI 110 MILIJONOV DIN
Program bo povezoval MITO TREFALT
Vabljeni!
Krajevna skupnost Dolenja vas, 68270 Krško, razpisuje javno licitacijo
za prodajo žitnega kombajna ZMAJ 780 RPM v dobrem stanju, ki bo v nedeljo, 24, 6. 1984, ob 9. uri pred Domom gasilcev v Dolenji vasi z izklicno ceno 500.000,00 din (petstotisoč dinarjev). Interesenti so dolžni položiti 10% polog eno uro pred začetkom licitacije, kar jim daje hkrati pravico sodelovati na njej.
412/24-84
DO Komunala Novo mesto, p.o. Cesta komandanta Staneta 2
objavlja
po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge:
1. upravljanje zahtevne gradbene mehanizacije
2. zahtevna ključavničarska opravila
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1:
— poklicna šola ustrezne smeri
— izpit za strojnika gradbene mehanizacije
— vozniško dovoljenje B in C kategorije
— eno leto delovnih izkušenj •
pod 2:
— poklicna šola kovinarske usmeritve (ključavničar)
— eno leto delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi v časopisu Splošno kadrovskemu sektorju DO Komunala, Cesta komandanta Staneta 2, 68000 Novo mesto.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po izteku roka za.sprejem prijav.
Nepopolnih in nepravočasnih prijav ne bomo upoštevali.
407/24-84
m
tedensK6led
Četrtek, 14. junija — Metod Petek, 15. junija — Vid Sobota, 16. junija — Beno Nedelja. 17. junija — Lavra Ponedeljek, 18. junija — Marko orek, 19. junija — Julijana Sreda, 20. junija — Silverij Četrtek, 21. junija — Alojz
LUNINE MENE
21. junija ob 12.10 — zadnji krajec
BREŽICE: 15. in 16. 6. nemški Ulm Lola. 15. 6. ameriški film Moram vprašati mamo. 17. in 18. 6. angleški film Detektiv Harijeta Zapcr. 19. in 20. 6. francoski tlim Koža.
ČRNOMELJ: 14. in 17. 6. ameriški film Sladke avanture. 15. in 17. 6.
jugoslovanski Ulm Balkan ekspres. 19. 6. nemški film Grške smokvice. 21 in 24. 6. lilm Bolnica groze.
DOLENJSKE TOPLICE: 15. in 17. 6. angleški film Živa tarča. 20. 6. francoski film Javna hiša \ Parizu.
KOSTANJEVICA: 16. 6. angleški lilm Polnočni ekspres. 17. 6. angleški lilm l lash Gordon.
KRŠKO: 17.6. mehiški film Zmaj iž Arizone. 19. 6. ameriški lilm Mladi in svobodni. 20. 6. domači film Balkan ekspres. 21. 6. angleški lilm Seks z zvezdami.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 14. in 15. 6. ameriško nizozemski film Zarja v deželi Zulu. 16.6. matineja Živali filmske zvezde. 16. in 17. 6. ameriški barvni lilmTootsie. 20. 6. filmsko gledališče — ameriški lilm Ninočka. 21. in 22. 6. francoski film Ne danes zvečer, draga.
SEVNICA: 15. in 16. 6. nemški lilm Ljubezenski hotel v Tirolu. 17. 6. jugoslovanski film Variola Vera. 20. in 21. 6. ameriški film Times square.
SLUŽBO DOBI
1 AKOJ ZAPOSLIM dva delavca /a cementarska dela. Informacije: Kerin. Podbočje 10, telefon (068) 69-837.
TAMOVANJA
SAMSKEMU oddam opremljeno - sobo. Cesta herojev 33/a, Novo mesto.
PRODAM ogrevano garažo, 12,5 nf v bloku, Kristanova 22, Novo mesto. Informacije na telefon (068) 24-786 od 19 do 21 ure.
V Novem mestu prodam petsobno etažno, visokopritlično, centralno ogrevano stanovanje. Telefon 22-278.
Motorna vozila
PRODAM Z 101 konfort, letnik 1980, registrirano do junija 1985. Petrič Franc, Prečna 23, tel. 23-788. popoldne.
-PRODAM malo rabljen avto Z 101 comfort. letnik 1981. Anton Kralj,
Boršt 10, 68332 Gradac.
126 P, letnik 1981, prodam. Telefon 25—911.
GOLFA JGL, letnik 1982, 13.500 km, prodam. Franc Janež, Majde Šilc 21, Novo mesto, telefon 20—333.
DIANO, letnik 1978, prodam. Andrej Bukovec, Danila Bučarja 8 (Br-šljin). Novo mesto.
ZASTAVO 850, letnik 1983, prodam. Branko Bon, PodTrškogoro 18, Novo mesto, telefon (068) 20—545, Šmarješke Toplice, — službeni telefon (068) 84—900.
GOLFA, letnik 1978, prodam. Srebrniče 15, pri Novem mestu.
OPEL KADET karavan, letnik 1966, kompletno ali po delih, prodam. Vrščaj, telefon (068) 51—073:
PRODAM eno leto star moped APN 6. Može, Potok 3, Straža.
PRODAM polovično rabljene avtomobilske gume za zastavo 101. Informacije na telefon 23—956.
OPEL KADET, letnik 1972, dobro ohranjen, nujno prodam. Mirko Žugelj, Kot pri Semiču 17 b, 68333 Semič, telefon (068) 56—612, zvečer.
FIAT 125 P, letnik 1977. lahko tudi po delih, prodam. Informacije na telefon 23—672, popoldne.
LADO 1200, letnik 1972, dobro ohranjeno, prodam. Rajko Rukše, Brusnice 58. telefon 85—932, v večernih urah.
*R 4, letnik 1974v prodam. Pezdirc, Na bregu 17, Črnomelj, telefon 51 — 191.
AMI 8, neregistriran, z generalno obnovljenim motorjem in karoserijo, ugodno prodam. Informacije na telefon (061) 852—122, od 18. do 19. ure, razen ponedeljek in petek.
126 P, letnik 1982, registriran do februarja 1985. prbdam za 20 SM. Ogled vsak dan od 13. ure dalje. Naslov: Skušek, Ljubljanska cesta 11. Kostanjevica na Krki.
R 4 TL special, letnik 1979, prodam. Biserka Ovniček, Župančičeva 4, 68330 Metlika, telefon 58—274.
ASCONO 16 prodam. Rado Prib-ožič, Gorjane 34, Koprivnica pri Brestanici, telefon (068) 79—430, od 6. do 14. ure.
PRODAM FIAT 750 L, letnik 78, registriran do marca 1985. Drago Klenovšek, Partizanska 29, Novo mesto.
PRODAM WARTBURG 74/76 z rezervnimi deli. Anton Kovačič, Ra-govska 3. Novo mesto.
KOMBI 1600 IM V Moris, kasonar, prodam po delih ali celega, v nevoznem stanju. Tel. 23-959.
PRODAM OPEL ASKONO 1600. letnik 1976. Tel. 25-429 v večernih urah.
BMVV 318 I z dodatno opremo, letnik 1982, prevoženih 27000, pozimi nevožen, prodam. Tel. (068) 69-837.
PRODAM dve malo rabljeni gumi Sava radial 155-12 in os, avto Simko 1000 po delih. Kirn, Zagrad, Škocjan.
PRODAM Z 750, letnik 82, 36000 km. Franc Janež, Novo mesto, Majde Šilc 21, tel. 20-333.
PRODAM dobro ohranjenega PRINCA 1200 C. Marjan Škrbec, Ratež 29, Brusnice.
PRODAM VW 1200. Vel. Orehek 7, Stopiče, tel. 43-862.
PRODAM DIANO, letnik 78,
žensko kolo in otroško dirkalno kolo. Ogled v petek od 16. do 20. ure na Cesti herojev (pri trgovini Astra), Novo mesto, tel. 24-801.
UGODNO PRODAM R 12. 75, registriran dojunija 1985. Tel. 22-436a!i 25-259 ali naslov: Pavel Uhl, Zagrebška 12, Novo mesto.
126 P. letnik 82. prodam. Tel. 22-
DOLENJSKI LIST
IZDAJA. DITC, tozd časopis Dolenjski list, Novo mesto. uSTAN°yiTELJ,CE LISTA.občinske konference SZDL Breži-nfca ir^Tretlnje006^0 Kr^ko’	Novo	mesto, Ribnica, Sev-
n i kf T o n^Jesenko' SVET ’6	°r9an	Upravl,an,a Predsed'
vodmEfi>7da?' mDBOR:, Dra9° RuS,ja (V d’ 9lavne9a urednika in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik) flia Bačer
Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek’ JožePdmr3)£dePka Lindič-Oragsiš, Milan Markelj, Pavel Perc,’ P7vfk Tphnz Simčič Joztca Teppey, Ivan Zoran in AlfredŽel-ezmk. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič, Ekonomska propaganda: Janko Sajč, Iztok Gačnik.
čnina qnn d^nak 7®*h®? ~ Posamezna številka 20 din. Letna naropa™ 909 d'd — Zade ovne in družbene organizacije 1.800 din za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz, ustrezna dmna
Va 28 V4405%dr)c *hi ~ DLeViZn' račun 52100-620 -970-257300 Novo mesto) (L,ubl)anska banka' Temeljna dolenjska banka
AS,; 1 cn? v!šin® v enem st0|pcu za komercialne oglase 325
zadmfstraniS4eqAd a?Je ‘Pd’ 455 dm’ 1 cm na doloden' srednji ali in hiLf h inn a	cm na prvi stran. 650 din. Vsak mali oglas do
. VSa, nadallnia beseda 18 din. Na podlagi mne-2« i 107Z	23 lnior,maciie ,S skupščine SRS (št. 421—1/72 od
proizvodov 56 “ D°'eniski ,ist ne plaču»e davek od Pometa
52100-603	Pm	P.°druŽnLce'	SDK v Novem mestu
aziuo 603—30624 — Naslov uredništva. 68001 Novo mesto
Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1 Pa »h' no’ fiz (068L24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotog-r!~, L vračamo — Časopisni stavek, filmi m prelom: DITC tozd
' jub jana ° meSt° ~~ BarVm ,ilm' 'n ,isk: Liudska Pravica,
I3l dopoldne. Drago Taborski, Cankarjeva 13, Novo mesto.
PRODAM Z 101. letnik 79, dobro ohranjeno. Može, Bučna vas 39 a. Novo mesto.
101, letnik-7-8, garažirano, prodam. Tel. 20-382, dopoldan 22-170.
ZASTAVO 101, letnik 78, v dobrem stanju prodam. Tel. 25-637.
UGODNO PRODAM R 4, letnik maj 1983. Jože Plut, Dol. Polje 14, Straža.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1976, zelo ohranjeno, garažirano. Slavko Erjavec, Dol. Nemška vas 8, Trebnje.
PRODAM AVTO R 4. letnik 1983. Bohte, Vinja vas 38, Novo mesto.
PRODAM MOPED TOMOS 14 M Tel. 24-871.
PRODAM karoserijo za R GTL. Tel. 23-235 popoldne.
PRODAM citroen GSX 1.2 (mi-nižaba), letnik 1978, zelo dobro ohranjen, ali zamenjam za JUGO 45 proti doplačilu. Tel. 25-707 po 15. uri.
Z 750, letnik 1976, ohranjeno, poceni prodam. Brane Šeruga, Crmošnjice 62, tel. 43-817.
R 4TLS prodam, letnik 1977. Franc Zabukošek, K Roku 77, Novo mesto. R 4, letnik 79, prodam. Tel. 84-009. PRODAM R 8, skupaj ali po delih. Parkelj, Mirna peč 37.
PRODAM GOLFA, letnik 1977. Tel. 24-591 po 14. uri.
PRODAM 126 P, letnik 1978. Trdinova 21,‘Novo mesto.
Z 750 LE, december 1980, prevoženih 16500 km, prodam. Tel. 21-570, zvečer 20-247.
DIRKALNA KOLESA domače in - tuje izdelave, tomos avtomatic ter ŠKODO 100 L po delih poceni prodam. Tel. 25-339.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1979, dobro ohranjeno, registrirano do maja 1985. Jože Zakrajšek, Slakova 21, Trebnje.
126 P, letnik 80, dobro ohranjen, prodam. Tel. 22-344 dopoldne.
PRODAM Z 750, letnik 75, in R 4 letnik 77. Tel. 25-370, Koklič.
PRODAM 126 P, letnik 1976. Ogled vsak dan po 15. uri. Silvo Srebernjak, Veliki Slatnik 21, Novo mesto.
NSU PRIMA motorno kolo ugodno prodam. Cesta herojev 33 a, Novo mesto.
RF.NAULT 12, metalik barve, zelo dobro ohranjen, garažiran, prodam. Pibernik, Suhor pri Metliki, tel. 50-123.
UGODNO PRODAM AUSTIN MORIS 1300, letnik 1972. prevoženilf 35.000 km. Tel. 22-588.
PRODAM več rezervnih delov za TAM 2001. Jože Bevec, Štatenberg, Trebelno.
DIANO, letnik 77, obnovljeno, prodam. Regerča vas 48, Novo mesto, od 18. ure dalje.
PRODAM 126 P, letnik 1980. Šporar, Mali Slatnik 39, N. m.
ZASTAVO 101 lux, letnik 78, poceni prodam. Zvone Papiež, Hrastovica 6, Mokronog.
NOV MOPED TOMOS, 5 brzic, ugodno prodam. Tel. (068) 20-348.
PRODAM 126 P, letnik 1978. Jože Vočjak, Dol. Kamence 5 a, Novo mesto.
R 4 po delih prodam. Tel. (068) 62-658 ali (068) 62-710.
PRODAM Z 101 confort, letnik 1979 in lado 1200ccm (karavan) v zelo dobrem stanju. Ivan Simončič, Gorica 25, Leskovec pri Krškem.
PRODAM 126 P, letnik 1982, rdeče barve. Milka Rakar, C. Gubčeve brigade 10, Trebnje, tel. 44-552.
FIAT 125, prevoženih 41.000 km, registriran do 25. maja. 1985, prodam. Milan Zdravje, Zalog 2, Novo mesto.
DOBRO OHRANJENO Z 101, 1978, ugodno prodam. Godler, Pečice 39, Brežice.
PRODAM motorno kolo JAVA ČZ 350 ali zamenjam za avto. Tel. 56-613.
UGODNO prodam predelan rešilni avto, primeren za terensko delo oziroma za manjšega obrtnika. Telefon (068) 20-408.
PRODAM Z 435/850, letnik 1979. Tel 23—290.
PRODAM Z 101, letnik 1973. Informacije na tel. 20—228.
|| Kmetijski stroji ||
PO UGODNI ceni prodam malo rabljen puhalnik TAJFUN na kardan. Franc Jordan, Ostrog 21, Šentjernej.
PUHALNIK TAJFUN prodam. Ivan Hočevar, 68212 Velika Loka 15.
KOSILNICO za TV 730 s kar-danoni, skoraj novo, prodam. Zvone Papež, Hrastovica 6, Mokronog.
PRODAM traktorski obračalnik, ratacijski VO 2. Ciril Jerman, Krka 3, Novo mesto.
KOSILNICO BCS, dobro ohranjeno, z obračalnikom ali brez njega, v brezhibnem stanju, prodam. Marjan Škarja, Gor. Jesenice 4, 68232 Šentrupert.	j
TRAKTOR FEjjlGUSON (35 KM) prodam. Naslov v Ju pravi lista (3311/84).
OBRAČALNIK za BCS prodam. Jože Kocjančič, Trebča vas 9, Dvor pri Žužemberku.
PRODAM motokultivator Gorenje Muta s prikolico in 1 m3 suhih hrastovih plohov. Telefon (068) 84-178, Janez Pasar, Žužemberk 170.
PRODAM dobro ohranjen traktor IMF 558. Anton Grabnar, Maline 8, 68231 Trebelno.
- ~ VEČJO SAMONAKLADALKO zpamke Berger, dobro ohranjeno, zamenjam za manjšo, znamka ni pomembna. Jože Gerdenc, Gor. Kar-teljevo 14, 68216 Mirna peč.
PRODAM traktor Vladimirac (58 KS). Jožef Franc, Šmarješke Toplice
PRODAM samohodno kosilnico Gorenje Muta special, staro 6 mesecev, še v garanciji. Milan Voglar, Brezovska gora 17. Leskovec pri Krškem.
PRODAM nov traktor Zetor 501 l s plugom ali zamenjam za nov IMT 539 in BCŠ kosilnico. Naslov v upravi lista (3312/84).
ZETOR 45-11, dobro ohranjen, prodam. Franc Kozinc, Orehovo 67, Sevnica, telefon 82-663.
PRODAM žitni kombajn LANZ. Kastelic, Žabja vas 39, Novo mesto.
TRAKTOR TV 730 v odličnem stanju in kosilnico za traktor TV 730, novo, prodam. Vrščaj, telefon (068) 51—073.
TRAKTOR UN IVER ZA L (45 KM), 2200 delovnih ur, v zelo dobrem stanju, prodam. Milan Požeg," Poklek 52,
• Blanca.
OBRAČALNIK ZA BCS, dobro ohranjen, prodam. Nosan, Ratež 40, Brusnice.
PRODAM motokultivator Gorenje — Muta s frezo in rotacijski plug, vse novo. Lojze Kump. Titov trg 1, Domžale.
GRABLJE za BCS prodam. Albin Župančič, Svetinje 2. Dobrnič.
PRODAM
PRODAM hrastove deske. Informacije na te. 25—112.
VRTALNI STROJ s tremi brzinami, trofazni, prodam. Telefon 58-785.
UGODNO prodam sadni mlin in sadno prešo. Telefon 61-862.
PRODAM pralni stroj, -hladilnik s 50-litrskim zmrzovalnikom in kavč, raztegljiv v posteljo. Vse dobro ohranjeno in poceni. Jože Volčjak, Dol. Kamence 5/a. Novo mesto.
PRODAM polkavč in starejšo spalnico za 15.000 din. Ogled po 15. uri. Drska 65, Novo mesto (pri gostilni -Jakše), telefon 20-504. po 17. uri. PRODAM rabljen pralni stroj in šivalni stroj Bagat. Telefon 75-584.
AGREGAT 1,5 KW z bencinskim motorjem Brigs — Stratton 4 PS (82) ugodno prodam. Agregat je rabljen približno..20 ur. Korasa, Žabja vas 11, Novo mesto, telefon 21-293.
PRODAM kuhinjske elemente in električni štedilnik. Informacije na telefon (068) 20-530.
PRODAM barvni televizor Gorenje. Telefon 21-970.
PRODAM novo zamrzovalno skrinjo Gorenje (310 I). Mavrič, Otočec 65.
PRODAM šotor nemške znamke za štiri osebe. Cena 28.000 din. Marjan Marciuš, Na Lazu 19, Novo mesto.
PRODAM kravo, brejo 9 mesecev, staro 6 let, zaradi starosti. Frančiška Franko, Ločna 29, Novo mesto.
PRODAM 2 mJ suhih smrekovih desk debeline 2,5 cm. Može, Bučna vas 39 a, Novo mesto.
TV GORENJE 106 pod garancijo prodam. Telefon 20-382.
PRODAM dve postelji z vzmetnicami. Klobčar, Regerča vas 75, Novo mesto. 300 kg koruze prodam. Naslov v upravi lista (3313/84).
PRODAM gumijast čoln za 6 oseb in tomos 4. Tel. 23-235 popoldne.
PRODAM kamp prikolico Skif 1. Telefon 24-920 vedno ali 24-977 zjutraj do 7. ure. Kristanova 2, Novo mesto.
PRODAM zamrzovalno skrinjo (501). Telefon 24-362.
PRODAM kvadre in vrata za okrogli stolpni silos. Jože Rožman, Veliki Kal 17, Mirna peč.
PRODAM 3000 kosov porolit opeke. Iztok Jerele, Šentjernej 173.
PRODAM ostrešje (grušt). Telefon 23-627, popoldne.
PRODAM 2000 kg koruze. Češno-var, M. Koren, Raka, telefon 75-657.
PRODAM otroško posteljico. Telefon 23-933.
UGODNO PRODAM kobilo, staro tri leta, težko 600 kg. Jože Šterk, Ostrečje 8 pri Škocjanu.
PRODAM kravo, brejo 8 mesecev. Alojz Klobučar, Dol. Dobrava 5, Trebnje.
PRODAM podmetm kabel. Pokličite na tel. 25-426, popoldne!
PRODAM rabljen pralni stroj Gorenje. Telefon 20-053.
ZARADI SELITVE ugodno prodam sedežno garnituro Meta. Ogled vsak dan od 18. do 19. ure. Slana, Mestne njive 1Z/3, Novo mesto.
POČITNIŠKO PRIKOLICO Adria QD, izvozni model, 5 ležišč, rabljeno 10 dni, prodam. Infromacije na telefon (068) 69-837.
BARVNI TELEVIZOR Iskra, rabljen en mesec, ekran 56 cm, prodam. Informacije na telefon (068) 69-8.17 HARMONIKO (80-basno) prodam ali zamenjam za 120-basno. Kraševec, Jelše 4, Otočec.
PRODAM radiokasetofon stereo „Radiotonc". Telefon 25—390, po 14. uri.
ZRAČNI KOMPRESOR Trudbe-nik EZK 3. 180 m/h, 7 bar, z elektromotorjem 27 KW in mladiče nemške doge odličnih staršev prodam. Vrščaj, telefon (068) 51—073.
PRODAM kavč in enosed. Informacije na telefon 24—825, od 14. do 19. ure ,
PRODAM novo zamrzovalno skrinjo (410 1) in nov list za motorno žago 08 in 07. Bohte Ivan, Vinja vas 38, Novo mesto.
800 I belega pristnega vina prodam po ugodni ceni in 60 1 domače slivovke. Ferdo Kobe, pod železniško postajo v Semiču.
PRODAM gajbe za krompir, kombinirani štedilnik (2 plin, 2 elektrika) in enofazni števec. Rozman, Vrhpeč 17, Mirna peč.
PRODAM dve okni 100x 120 i,n eno 80 x 140 x 30. Telefon (068) 62—860.
PRODAM čistokrvnega nemškega ovčarja (3 mesece). Jože Pernar, Sej-miška 6, 68273 Leskovec.
PRODAM novo terensko kolo BMX za 16.000,00 din. Zlatko Grčič, Majde Šilc 8, Novo mesto.
PRODAM šotor za pet oseb s predprostorom, rabljen eno sezono. Hočevar, Kristanova 24, Novo mesto.
DVE GUMI za traktor (11,4 — 10 — 28), novi, prodam. Telefon (068) 24—831.
PRODAM rabljen češki šotor za štiri osebe. Informacije po telefonu (068) 20—423, po 20. uri.
PRODAM eno leto staro, malo rabljeno tritonsko navadno harmoniko Melodija Mengeš, Franc Pešec, Dobrava ob Krki 11, Podbočje.
PRODAM traktorsko prikolico. Tomaž Novak, Studenec 19.
PRODAM gumi vozove. Dobava takoj.. Ivan Urbič, kovaštvo, 68233 Mirna.
POSEST
PRODAM zazidljivo parcelo v Podturnu 8 a. Telefon 24-151 popoldne.
VINOGRAD na Trški gori z lokacijsko dokumentacijo za zidanico prodam. Šmihel 50, Novo mesto.
PRODAM parcelo na lepem kraju blizu reke Krke in asfaltne ceste. Primerno za vikend. Naslov v upravi lista (3310/84).
GARSONJERO s centralnim ogrevanjem (23.5 m) prodam. Alojz Jerčič, Nad mlini 41, Novo mesto.
PRODAM vrstno hišo v Straži (nad pošto), zgrajeno preko 111. f(tze. Dolenjske Toplice 172.
VINOGRAD in zidanico v Metliki prodam. Telefon (061) 576—410
MIHA KOVAČIČ, Stranska vas 49, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši in delanje kakršnekoli škode po mojem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjale
DRUŽINA RABZELJ ip MARIJA RANGUS, Gorenja Stara vas 17, 68310 Šentjernej, prepoveduje vsakomur hojo in vožnjo preko njenega dvorišča in delanje morebitne škode. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali.
SOLASTNICE Vera Gizdulic, roj. Grm, Rijeka, Marija Šercelj, roj. Grm, Dol. Toplice 79 a, Anica Juran, roj. Grm, Gor. Straža 87, Angela Zupančič, roj. Grm, Koč. Poljane 5. in Ivan-, ka Hrovat, roj. Grm, Dobindol 23, prepovedujemo Ivanu GRM. Bušinec 2, prodajo premičnin in nepremičnin. Če tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjale.
KSENIJA KARUZOVIČ, gospodinja, stanujoča v Brežicah, Tomšičeva 7, preklicujem vse, kar sem nere* sničnega govorila o tov. Ljudmili GODLER iz Aškerčeve 4, Brežice, o njenih intimnih stikih z drugimi moškimi, ker za to nisem imela nobene osnove in je v celoti izmišljeno in neresnično. Tov. Ljudmili GODLER se za obrekovanje in blatenje njene osebne
Radost ljubezni je svetla, pa votla pena, vzdigne se v zrak in poči.
F. LEVSTIK
Upanje trepeta v nas kot slabotni plamenček leščerbe, ki ga lahko ugasi najmanjši dih vetra, pa ima spet toliko moči, da se prižge tudi v največjem neurju.
D. NENADIČ
časti opravičujem in hkrati obljubljam, da kaj takega ali podobnega'o"
njenem zasebnem življenju ne bom nikoli več govorila. Istočasno se tov. Ljudmili GODLER zahvaljujem, da je odstopila od nadaljnje tožbe.
PEPCA ŠTERK, Hrastulje 7, Škocjan. preklicujem, kar sem izrekla o MARIJI MRGOLE iz Klenovika, da je neresnično.
DARKO CIZERLE, Ponikve 9, Studenec, obžalujem neresnične besede, ki sem jih izrekel na račun ALOJZA KOVAČA iz Loga 7, Boštanj, in se mu opravičujem ter zahvaljujem, da je odstopil od zasebne tožbe.
Podpisana ANA MEŽNAR, Zajčji vrh 8, prepovedujem hojo po vsem mojem imetju ter pašo živine in kokoši. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
20. junija bo praznovala 50. rojstni dan naša draga žena, mama in stara mama ANA BOBNAR iz Jablana 34 pri Mirni peči. Za jubilej ji iskreno čestitajo in ji želijo vse lepo, največ pa zdravja, mož Jože, sinova Milan z Mileno, Jože z Justi, vnučka Jožko in Simona.
Dragi mami, babici in prababici Antoniji Pavlič iz Dol. Kronovega iskrene čestitke za njen god in minuli 83. rojstni dan. Vsi njeni.
Danes praznuje rojstni dan IVANKA RIBIČ izTrškegore. Za praznik ji želimo vse lepo ter izpolnitev vseh želja vsi, ki jo imamo radi.
_ Draga in skrbna mama ALOJZIJA ŽITNIK iz Trške gore 51 bo v soboto praznovala 50. rojstni dan. Za praznik ji želimo vse lepo in izpolnitev vseh želja vsi, ki jo imamo radi.
RAZNO
IŠČEM upokojeno žensko, ki bi mi bila v pomoč pri gospodinjstvu. Plačilo po dogovoru. Telefon (061) 345—543 ali (068) 22—397.
Pri zahvali za KAROLINO JANC, rojeno Dimc, z Ravni 16 pri Velikem Trnu, ki je bila objavljena v prejšnji številki, je bila pomotoma izpuščena zahvala sodelavcem TOZD Čeluloza in Službe varstva pri delu.
to/ESTILA I
NA ZALOGI imamo še nekaj piščencev, starih 45 dni — bele težke in nesnice. Parkelj, Mirna peč 37.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da začne 18. julija delovati kemična čistilnic^ v Šentjerneju 14, od 8. do 16. ure.
SNEGOBRANE za vse vrste kritin vam dobavi ali pa tudi montira Obrtna delavnica Dane MIŽ1GOJ, Krško,. C. 4. julija 98, telefon (068) 71—637 od 20. do 22. ure, razen vikenda.
CENJENE STRANKE obveščam, da bo elektromehanična delavnica IVAN PRISELAC v Bršljinu 11 zaprta zaradi letnega dopusta od 18. junija 1984 do 1. julija 1984. Se priporočamo!
CENJENE OBISKOVALCE BAZE 20 obveščamo, da ima Lukov dom novo telefonsko število 25-250. Zdravilišče Dolenjske Toplice.
410/24-84
Ljubečna Celje
hlevit
tlak za hleve
I
(063) 33—421, 31—866
I.IČA ljuba moja, draga, mila,
pet let JE, kar te črna zemlja je prekrila,
vrtnice bodeče, v slovo ti cveto.
saj trnovo življenje tvoje je bilo.
V SPOMIN
Najbolj žalosten datum je 14. junij 1979, ko je prenehalo'biti plemenito srce naše nenadomestljive hčerke, sestrice, tete in botrice
LICE
FARAGONA
iz Hrastja 2
Z žalostjo v srcu se spominjamo obletnice smrti, ker čas ne zaceli lakih ran. Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prinašate cvetje.
Mamica in vsi njeni
20
DOLENJSKI LIST
Št. 24 (1818) 14. junija 1984
ZAHVALA
V teh težkih dneh, ko nas je v 87. letu starosti zapustil naš dragi ata, stari ata, praded in stric
JANEZ SALMIČ
Gmajna 19, Raka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojnemu poklonili vence in cvetje, ga s toliko ljubeznijo in spoštovanjem spremili na njegovi zadnji poti. Hvala sodelavcem tovarne zdravil Krka in Cestnemu podjetju za izrečeno sožalje in darovane vence. Posebna zahvala župniku za lepo opravljeni poslovilni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
m
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 54. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče,
brat in stric
STANE HRASTAR
iz Smolenje vasi 15
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pokojnemu podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje. Najlepše se zahvaljujemo osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Novo mesto, ki mu je v zadnjih trenutkih življenja lajšalo bolečine. Hvala DO Krka — TOZD Inštitut, DO IMV, sodelavcem. Gasilskemu društvu Smolenja vas za poslovilni govor. Prisrčno se zahvaljujemo tudi župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat lepa hvala!
Sinko zlati, bralec mili. žarek naših sončnih dni, bleda smrt ti je oči pokrila, legel k očku svoj*mu si.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo sprejeli vest, da nas je po dolgi in hudi bolezni komaj v 28 letu starosti za vedno zapustil naš dobri sin, brat, striček in vnuk
MARJAN NOSE
Rumanja vas 24, Straža
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili do njegovega mnogo preranega groba. Hvala vsem, ki ste ga v času njegovega trpljenja obiskovali in ga tolažili. Posebno zahvalo smo dolžni Splošni bolnišnici, predvsem internemu oddelku, reševalni postaji, dr. Živkoviču, patronažni sestri, vsem pevcem, godbi Novoles in govornikom. Hvala OOS Gorjanci, OOZSMS Gorjanci in Rumanja vas. Gasilskemu društvu Vavta vas ter Zvezi slepih. Hvala župniku za lepo opravljeni obred in tolažine besede. Vsem še enkrat hvala!
Za njim žalujejo: mamica, brat Milan, sestra Angelca z družino, stara mama, svakinja Erika s Sabinco
ter ostalo sorodstvo
Žalujoči: žena Ani, sinova Stani in Toni z ženo Tatjano ter ostalo sorodstvo
Vsa sreča je pri nas minila, ko tebe. draga mami. zemlja je pokrila, vse bolj osamljene naše so poti. odkar v temnem grobu počivaš, ljuba mami. ti.
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, sestra in teta
STANKA NOVAK
roj. COLARIČ
iz Cegelnice 30 pri Novem mestu
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste nam v najtežjih dneh stali ob strani ter nam izrekli sožaije. Posebno zahvalo srno dolžni Stanku in Olgi Colarič, Mimi Vovk ter tov. Potokarju za poslovilni govor, pevcem iz Šmihela, zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega intenzivnega oddelka za lajšanje bolečin in nego v zadnjih dneh življenja naše mame, OOS in sodelavcem materialnega oddelka ter proizvodnje V. v DO IMV l^ovo mesto. Vsem, ki ste naši ljubi mami darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: mož Tone, hčerka Jelka ter ostalo sorodstvo
§ V 96. letu starosti je umrla naša mama, babica in prababica
MARIJA
\S V
IVSIC
rojena ZEVNIK
Mežnarjeva mama iz Črneče vasi nad Kostanjevico
Od nje smo.se poslovili v Kostanjevici na Krki dne 8. 6. 1984. Vsem sorodnikom in znancem, ki sojo spremili na zadnji poti, iskrena hvala!
Sinova in hčere z družinami
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica in prababica
FRANČIŠKA
LAKNER
rojena FLEK iz Bistrice
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, delovni organizaciji INTEGRAL— TOZD Gostinstvo in Veletekstilu iz Črnomlja za podarjene vence in cvetje ter za tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja pevcem iz Doblič in kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Tone združino, hčerke Tončka, Pepca, Malči in Ema z družinami, družina Gornik in sestra Tončka z družino
Ljubila si zemljo in pesem, ljubila si dom.
in v tem tihem cvetočem poletju odšla si v večni dom.
V SPOMIN
18. junija mineva eno leto od smrti naše nepozabne žene, mame, in stare mame
MARIJE KOLEGAR
iz Rušinje vasi 14
Vsem, ki se je spominjajo in obiskujejo njen zadnji dom, se iskreno •zahvaljujemo.
Vsi njeni
Ura slovesa pred letom je bita. težke ločitve spomin se budi. ljubezen do tebe pa ni ugasnila, kot lučka v mojem življenju,gori.
V SPOMIN
8. junija je minilo leto žalosti in samote, odkar je mnogo prezgodaj prenehalo biti plemenito srce mojega ljubega moža
MIHAELA
MOŽETA
z Dol. Težke vode 11
Dom je brez tebe ostal prazen in tih, v srcu pa neizmerne bolečine in težko spoznanje krute resnice, da si za vedno odšel. V mojem spominu boš večno živel. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate cvetje ter prižigate svečke.
Žalujoča žena Zalka
Čas ni
nami.
Hvala
V S P O M 1 N
27. junija bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
SANDI GREGORIČ
iz Kostanjevice na Krki
zacelil rane. Dragi Sandi, v naših srcih si še vedno med vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 82. letu starosti i^jsje po težki bolezni zapustil naš dragi oče, brat, stric, dedek in pradedek
ALOJZ BOHTE
iz Hrušice 9
Ob boleči izgubi sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za opravljeni obred in delovnima organizacijama Novoteks ter Krka TOZD DSSD in TOZD Zelišča.
Vsi njegovi
Z A H VALA
V 77. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek j in stric
IGNAC PERPAR
Repče 16, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. ki so v teh žalostnih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni SGP Pionir Novo mesto, Gostinskemu podjetju Sevnica, Društvu upokojencev, Tregradu Trebnje, Trelesu Trebnje ter pevcem in kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
18. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je v 93. letu za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče
JANEZ KONDA
cestar v pokoju iz Trnovca pri Metliki
Spomin nanj bo vedno živ. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob prezgodnji in nenadni smrtTnasje za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC KOŽAR
iz Stopič
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za vso skrb in pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih dneh, nam izrekli sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pevcem, župniku za lepo opravljen poslovilni obred, sosedu Brkiču in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Marija, sin Franci in Milan z družinama ter ostalo sorodstvo.
17
Št. 24 (1818) 14. juntif: 1984
DOLENJSKI UST
23
Na praznovanje zaključka leta vrtcih. Prvo zaključno priredite
FANIKA
Sreča ni le v velikih, ampak v drobnih, majhnih stvareh. Sre-
■ ča je že. če lahko človek živi. | dela. In prav na takšno srečo
prisega Fanika llenič iz Črnomlja, ..naša Fanika", kakor so jo klicali v občinski hiši, kjer se T Je Pred kratkim upokojila in ki 't jo pozna vsak. ki je vsaj enkrat v zadnjih osemindvajsetih letih sede! na seji zborov občinske skupčine.
Fanika se je rodila v Kvasici l pri Draga tušu. Leta 1956 je s pomočjo štipendije, ki jo je dobila kot otrok padlega borca, v
■ Ljubljani končala dveletno ad-' ministralivno šolo ter si prvo —
. in hkrati zadnjo — zaposlitev
• našla na črnomaljski občinski \ upravi. Postala je vestna, na-
> tančna uslužbenka, dobra in Jprijazna sodelavka. Sodelavci
vedo povedati, da ima pleme-1 nit o srce. da je pomagala, kjer
> je le mogla, v upanju, da sama
> pomoči nikoli ne bo potrebova-
* la. Ileničeva je namreč od rojs-
> tva invalidka in prav spoznanje. ▼ da lahko dela. pomaga, je bilo J zanjo naj večja sreča. Morda se
je razdajala še preveč, vseskozi f pa je ostala skromna, preskro-# mna.
f Fanika je bila zadolžena za 2 pisanje in urejanje zapisnikov.
SLAK BO IGRAL NA RDEČEM KALU
RDEČI KAL — 17. junija prireja veselico gostilna Rogelj z Rdečega ka-la. Poleg dobre pijače in jedače bo poskrbljeno tudi za zabavo. Na veselici bo namreč igral znani narodnozabavni ansambel Lojzeta Slaka.
KAM V ČRNOMLJU ZA KONEC TEDNA
ČRNOMEL.I — Če je bil pretekli konec tedna za Črnomaljce in nasploh Belokranjce folklorno obarvan, bo prihodnji ves v znamenju iger. Nedelja — v znamenju igre na srečo, tombole in Mita Trefalta, sobota pa v znamenju igre na odru (osnovnošolska gledališka skupina se bo ob 20. uri predstavila s komedijo ..Obtoženi tovariš Volk”). Bo igra na odru privabila toliko radovednežev v kulturni dom kot igra na srečo v jurjevanjsko drago'.’
Pri ugibanju se bodo optimisti spomnili obiska na predstavi „Moj ata, socialistični kulak", pesimisti pa 26 gledalcev (prešteto!) ob gostovanju amaterskega gledališča iz Novega mesta. Kako bo tokrat, pa se lahko prepričate sami.
A. S.
V NEDELJO GENERALKA
DEČNO SELO — Tukaj bo 18. junija velika gasilska slovesnot. Domače društvo bo praznovalo 50-letnico. V slavnostnem sprevodu bodo korakali tudi loški in kapelski godbeniki ter moški in ženski ešalon občinske gasilske zveze Brežice. Ti bodo zastopali brežiško občino na-IO. gasilskem kpngresu-Slovenije, ki bo 24. junija v Mariboru.
HOTEL GRAD OTOČEC \ Otočec ob Krki RT
vabi na zabavno prireditev
KRESOVANJE
na travniku pri gradu na Otočcu v'soboto, 16. junija 1984, po 14. uri. Zabaval Vas bo ansambel ORIONI, med prireditvijo pa bo še mnogo drugih presenečenj.
Vabljeni!
Spominja sc,’da je bila že prvi, dan. ko je prišla , v službo! zapisnikarica na seji občinskega ljudskega odbora. Na kolikih sejah je presedela v zadnjih osemindvajsetih letih, niti sama ne ve več. Ve te. da je bilo delo naporno tako v tistih prvih letih, ko je bila še skoraj za vse sama. kot danes, ko je sej sicer manj. je pa gradivo veliko bolj obsežno. Čez leta je spoznala, da bi bila lahko koristna še kje drugje, ne te pri pisanju zapisnikov. zato je ob delu končala srednjo ekonomsko šolo. Dobila je naziv pisarniški referent, delo pa je ostalo enako. .. Večkrat sem prosila, naj bi me premestili na ustrezno delovno mesto glede na izobrazbo, a zaman, ” pravi in prej vedno nasmejan obraz postane resen, oči vlažne. ..To je bila moja edina prošnja. ” pojasni. Jn čeprav sem bila tudi pri nagrajevanju vedno na repu. nikoli nisem nergala. "
Na občini pa so že davno spoznali. da to delo najbolje, najvestneje in najzanesljiveje opravi prav njihova Fanika, zato je niso želeli izgubiti. „Ko sem odhajala', so potarnali, kako bo brez mene. A se bodo dekleta za menoj že nekako , znašla." pripomni skromno, češ. saj nisem nenadomestljiva. Njej. tako pravi, po delu v službi ne bo dolgčas. ..Saj sem skoraj tri desetletja delala eno in isto. ” Zato pa toliko bolj po sodelavcih.
A tudi v pokoju za dolgočasenje ne bo prostora. Fanika je znala vedno, koristno izrabiti prosti čas: branje, ročno delo. vesela družba. Največ pa ga bo seveda posvetila bitju, ki zanjo ni le sreča, ampak ji daje vero v življenje, prihodnost — hčerkici. ki bo jeseni začela obiskovati malo šolo.
M. BFZFK
ZIHER, ZIHER PRESKOČITE... Tako so pele črnomaljske „purgarice” na nedeljskem jurjevanju, preden sov živ obroč zajele del gledalcev, ki so se jim morali, če so jim želeli uiti, najprej odkupiti.
Jurjevanje kliče po spremembi
Okrog 400 folkloristov je na črnomaljskem kresovanju in jurjevanju obudilo belo-______kranjske	običaje	— Pripravljalni odbor pričakuje več pobud
ČRNOMELJ — Dvaindvajsetič so sc preteklo soboto in nedeljo predstavile na črnomaljskem kresovanju in jurjevanju belokranjske folklorne skupine, kot gostje pa folkloristi iz Maribora in Donjega Desinca vjastre-barski občini. Čeprav je obiskovalec dobil vtis, da je ta prireditev kljub toliko letom še vedno zanimiva in privlačna za oko, se bodo morali organizatorji končno odločiti za že lani napovedani korak ter vnesli v program več svežine.
Tudi nekateri posamezniki predlagajo spremembe in dopolnitve, čeprav je po drugi strani res, da celotne priprave slonijo.na nekaj članih pripravljalnega odbora, imenovanega posebna skupnost za jurjevanje. Prav ti pogrešajo pripravljenost združenega dela in drugih institucij, da se vključijo v organizacijo, prav tako pa bi bile dobrodošle za popestritev prireditve pripombe posameznikov, ki pa se, žal, razvnamejo le takrat, ko je potrebno jurjevanje kritizirati. To se je pokazalo tudi na spomladanski javni tri-
buni o jurjevanju, ko le nekaj udeležencev ni znalo najti pravega recepta za osvežitev največje folklorne prireditve v Beli krajini.
• Sicer pa je bilo letos že videti korak naprej: bila je večja ponudba domačih belokranjskih dobrot, kot so kruh, potica, piškoti. Kaj pičla pa je bila izbira izdelkov domače obrti, kar je, tako zatrjujejo organizatorji, krivda podkomisije, ki bi se morala dogovoriti z izdelovalci teh izdelkov, a je odpovedala.
Čeprav je bilo na sobotnem kresovanju okrog 5.000 gledalcev, na nedeljskem jurjevanju pa za polovico manj, sov Črnomlju pogrešali obiskovalce iz širše Slovenije. Zato bodo morali v prihodnje v priprave bolj kot doslej vključiti tudi turistične agen-
cije, glede na število gostov pa ne bilo napak, tako menijo v odboru, razmisliti tudi o tem, da bi vso prireditev prestavili na soboto, začetek pa naj bi bil v zgodnjih popoldanskih urah. Očitno čaka odbor, a ne le njega, v prihodnje še velikodela. Jurjevanje pa bo, po zadovoljstvu gledalcev sodeč, še živelo.
M.BEZEK
Šolarjem grozijo okna
Se bo res morala nesreča ponoviti, da jo bodo od- govorni graditelji jemali dovolj resno?
SEVNICA — Veliko srečo v nesreči so imeli v sevniški osnovni šoli Savo Kladnik, koje 7. februarja v času šolskegu odmora ob
13.40	v kabinetu za zgodovino in zemljepis na mizico, okrog katere so se še nekaj trenutkov prej gnetli malčki, zgrmelo veliko okno. Na kraj dogodka so takoj prihiteli vsi, ki bi bili lahko kakorkoli odgovorni, od predstavnikov Betona, ki je šolo gradil, do Mizarstva iz Rogaške Slatine, ki je izdelalo okna. Zanimivo je, da so rogaški mizarji le dan poprej okna pregledali in niso ugotovili pomanjkljivosti. Je morda res, daje kovinski mehanizem prešibak za okno, ki je veliko 180 x 120 cm?
SKUPILA STA JO LE LONČEK IN STOL — Malo prej so tu še sedeli malčki 1. in 2. razreda.
V zapisniku stoji potrjeno z vsemi podpisi, da morajo mizarji na vsa okna namestiti ustrezna varovala. Toda dogovorjeni rok — 17. februar, ko naj bi najpozneje to
BOLŠJI SEJEM
NOVO MESTO —- V nedeljo popoldne je bil na vrtu gostišča na Loki .bolšji sejem", prodaja in nakup najrazličnejših že uporabljanih predmetov. Sejem prirejajo člani Glasbene zadruge in bo tekel skozi vse poletje vsako nedeljo od 16. ure dalje, seveda le ob lepem vremenu. In kaj je bilo moč na prvem sejmu kupiti? Za prvič kar lepo število prodajalcev je ponujalo gramofonske plošče in kasete, najrazličnejša oblačila, okrasne izdelke, zvočnike, kitaro itd. Cene so bile očitno ugodne, saj je kupčija kar dobro cvetela, tako da je v prihajajočih nedeljah pričakovati še večji obisk prodajalcev, kupcev in predvsem radovednežev, (dv)
naredili, je že zdavnaj mimo, ves ta čas pa iz podjetja ni bilo v šolo nikogar več. Menda mrzlično brskajo po raznih atestih.
Sevniška šola ima še mnogo tako nevarnih velikih oken. Ce je padlo eno, lahko še katero, zato se šolniki počutijo nelagodno ob veliki odgovornosti za učence. Njihov strah je utemeljen. Še dobro, da se naglo bližajo počitnice.
A. Ž.
LOVIL KRAPE — PRIJELA RACA
KOČEVJE — Zaradi muhastega vremena je letošnja ribolovna sezona na Rinži bolj šibka. Le redki ribiči se pohvalijo z dobrim ulovom. Nekaj posebnega pa je doživel ribič Rudi Krese, letošnji zmagovalec v lovu rib s plovcem na Rinži.
Ko je zaman ribaril najprej na Rinži nasproti plavalnega bazena, nato pa še v večji luži tam poleg, prijema ni in ni bilo. Rudi seje čakanja že naveličal in žejalo gaje tudi, zato je nataknil na trnek skorjo kruha, jo vrgel v lužo, 'prislonil palico ob breg in odšel na pivo v bližnjo gostilno.
Ko se je vrnil, skorje kruha ni bilo več na vodi, palica pa ni bila upognjena navzdol, proti vodi, ampak navzgor, v nebo, proti vejam bližnjega drevja. Medtem koje ribič hladil žejo. so priletele race in ena je zagrabila skorjo ter z njo odletela, da je trnek obvisel na vejah.
Ivan lovi kače
Prejšnja leta jih je prodajal Krki in Plivi
KOČEVJE — 60 cm dolgega modrasa je pred kratkim ujel v Rogu Ivan Dukič, zaposlen pri Itasu. Pravi, da je že prej večkrat ujel pri Moz.Iju modrase in gade. Lovi jih v precep in spravlja v steklenice. Se lani jih je prodajal tovarnam zdravil Krka in Pliva, letos pa pravi, da kač ne kupujejo več.
MODRAS V STEKLENICI — Ivan Dukič s steklenico, v kateri je 60 cm dolg modras, ki ga je ujel v Rogu. Na pokrovčku steklenice so luknje, da lahko kača diha. Hrani jo le z mlekom. (Foto: Primc)
Povedal je, da mu zdaj ne kaže drugega, kot da bentjetega modrasa ubil. Iz kože si bo naredil pašček za uro. Kačjega mesa, kije (tudi za nekatere Kočevce) specialiteta, pravi, da ne bo pojedel. Doslej je pečeno kačje meso jedel le enkrat, in še to le za stavo.
J. P.
ZDAJ SE GpBARSKA DRUŽINA
KOČhVJl: — Gobe so bogastvo kočevskih gozdov. Gobarjev je na Kočevskem veliko, že dolgo pa se pripravljajo, da bi ustanovili svoje društvo, ki jim bo pomagalo pri poznavanju gob in ohranjevanju tega našega naravnega bogastva.
V torek, 19. junija, bo ob i9. uri v dvorani nekdanje gimnazije predaval o gobah /napi slovenski mikolog dr. Dušan Vrščaj, predsednik Zveze gobarskih družin Slovenije. Predavanje bo spremljano / diapozitivi. Gobarji lahko prinesejo tudi gobe. ki jih še ne poznajo, da bodo o njih zvedeli kaj več. Po predavanju se bomo udeleženci pogovorili tudi o ustanovitvi Gobarske družine Kočevje.
M. C.
SKENDROVI ZLATI VEGOV ZNAK
KOČEVJE — Na občinskem tekmovanju mladih matematikov v Kočevju je 9 učencev 6. in 8. razreda osvojilo srebrna Vegova priznanja. Najboljši sta bili Karmen Skender in Andreja Drobnič, obe iz 8. razreda, ki sta sodelovali tudi na republiškem tekmovanju, kjer je Skendrova osvojila zlato Vegovo priznanje.
V. I.
Dolenjska mora bolj* izkoristiti svoje turistične možnosti 1
Dolenjska turistična zveza, ki) zadnje čase ni bilo več čutiti | javnosti, spet oživlja. Njen pred; sednik Alojz. Serini ima s sodelavc vred več novih zamisli, načrtuje) takojšnje akcije, da bi reko turistov, ki vozijo le mimo Dolenj ske, zadržali na krajšem obisku i<! da bi gostje odnesli iz naših kraje' kar najlepše vtise.
..Najprej skušamo oživiti dela*j 9 najbolj pomembnih turistični! društvih na območju štirih dolenj skih občin, in sicer v Vinici, Sf miču, Črnomlju, Starem trgu k! Adlešičih pa v Novem mestt Žužemberku, Straži, Šentjernej in Vel. Gabru. Do jeseni naj bil društva zaživela še z lastnin« programi.
Naša zveza bo poslej lahko us pešneje delala tudi za to, ker urejeni zanjo poslovni prostori v Hale vičevi hiši razven avtobusne taje. Dvakrat na teden se vanje v novem turističnem že začenja, med sezono pa poslovali vsak dan. Ugotavljam da imamo v Novem mestu drugod sicer več turističnih potovalnih agencij, toda te si prizadevajo zadržati goste v naš krajih. To nalogo bo prevzel tur tični biro.
Alojz Serini
V načrtu imamodvo ali tridnevne obiske gostov na Dolenjskem V ta namen imamo že povezave t Beogradom, Zagrebom in Ljubljano. Najdlje smo v razgovorih* Beograjčani, ki nemeravajo vsak teden 2 ali 3 avtobuse gostov popeljati na Dolenjsko in na ogled njenih številnih zanimivosti."
Kot pravi predsednik Serini. hkrati navezujejo trdnejše stike t obrtnim združenjem, da bi pospešili izdelovanje domače in umetne obrti in da bi take izdelke turistom organizirano nudili. Stalna naloga turističnih društev pa j« predvsem urejanje okolja, da’ bodo parki in zelenice polni rož in da bodo tudi okna in vrtovi zasebnih hiš dajali videz urejeni h turističnih krajev. Razpisano bo tekmovanje za najlepše urejen turistični; kraj na Dolenjskem, turistična zveza pa bo za krajane organizirala vrsto strokovnih predavanj o urejanju okolja in gojenju cvetja.;
Hkrati s temi akcijami pripra-l vljajo še Teden turizma, ki bo letos: od 2. do 9. septembra. Ob tej priložnosti bo sejem domače obrti na novomeškem Glavnem trgu sl prodajo spominkov, pripravljajo „Noč na Krki”, vse topa v poveza-] vi s kulinaričnimi prireditvami.
R. B.
PRIDNE ROKE VZGOJITELJIC — se temeljito pripravili tudi v
igro, plesom in petjem so v torek popoldan pripravili v vrtcu Drska II. posebej so se za to priložnost potrudile vzgojiteljice in varuhinje, ki izdelale prek 1000 kosov ličnih izdelkov — unikatov in jih za ceno ponudile staršem kot prijeten okras. (Foto: J. Pavlin)
•• KOZERIJA •••••••••••••••••••••
•NA DOPUST Z DRAGOCENOSTJO
Danes ni pač nič čudnega, če vidiš voziti tri avtomobile drugega za drugim.-Tako je vozil Francoz renaulta, Nemec mercedesa in za njima je hropel naš tovariš Jugovič s ličkom. Ljudje so bili namenjeni na morje, kajti sonce je neusmiljeno žgalo, srajce so se prijemale hrbtov, usta so bila suha, živčki razrahljani.
Francozu je bilo vožnje „poln kufer", Nemcu tudi, tovariš Jugovj£ pa je bil besen. Po balkanskih navadah bi dal najraje levi smerni kazalec, za hupal bi, prehitel bi tujca, ki sta prišla žret in pit k nam skoraj zastonj, toda zavedal se je, da je motor
njegovega lička preslaboten v primerjavi z motorjema spredaj. Ostalo mu ni nič drugega, kot da je psoval mater ter se glasno čudil, kdo je podaril šoferska izpita idiotoma v renaultu in mercedesu.
„Nič čudnega ni, če je na naših cestah vsak dan toliko mrtvih, ko pa se valijo po njih brezvezn-eži različnih sort," je govoril glasno. Po pol ure vožnje mu je počil film. „K vragu!" Noga je pritistnila pedalo za plin do konca. ..Prehitel ju bom, naduteža!" Kmalu zatem je počilo. Ko seje hrup polegel in prah porazgubil, so stali na cesti trije
možje: Francoz, Nemec in tovariš Jugovič. Niso si dali rok v pozdrav, a tudi kričali niso. Sprva se sploh niso zavedali, za kaj gre, a ko je je izginil začetni strah, so se spravili vsak k svojemu avtomobilu: Francoz k renaultu, Nemec k mercedesu, tovariš Jugovič pa k ličku. Renault je dobil udarec od zadaj, mercedes od zadaj in od spredaj, Učko od spredaj. Vozniki niso imeli niti praske. To je dobro.
Prvi sc je oglasil Francoz: ..Neumno, tole prehitevanje. Mesec dni bom moral delati, če hočem zaslužiti za popravilo nastale škode." In je bil videti srednje žalosten. Nemec je bil
šprreersko hladen. Po ogledu avtomobila ni rekel „donner-vvetter”, ampak je ugotovil: ..Štirinajst dni bom moral ,ar-bajtati’ za rezervne dele." Obraz tovariša Jugoviča se je spremenil z rdeče v belo barvo. Skpraj kriknil je: ..Hudiča, dve leti žuljavih rok, če hočem, da bo fičko spet podoben fičku!”
Francoz in Nemec sta se spogledala. Po krajšem premolku je Fritz rekel tovarišu Jugoviču: „Pri vas v Jugovini ste pa res nespametni. Na dopust se odpravljate s tako dragimi avtomobili."
TONI GAŠPERIČ
<
<
i
r
<
f
i
(
<
i
i
<
f
i