LETO XXIX — Številka 35 1. septembra 1977 Cena 4.— šil. (4 din) poštnina plačana v gotovini P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt NSKS in ZSO: kmalu pritožba na ustavno sodišče ® Narodni svet koroških Sloven-# cev in Zveza slovenskih organi-@ zacij na Koroškem sta na seji ® koordinacijskega odbora dne ® 30. avgusta 1977 po obširni raz-® pravi in temeljiti presoji zadnjih ® dogodkov v Pliberku sklenila ® naslednjo izjavo na demokratič-@ no javnost: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev kot predstavništvo slovenske narodne skupnosti poudarjata svojo solidarnost z akcijami mladincev in občinskih odbornikov v Pliberku, ki so imele edini namen, da vlado in vso javnost opozorijo na nezadovoljivo in nesprejemljivo ureditev vprašanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem potom tako imenovanega zakona o narodnih skupinah in odredb k temu zakonu z dne 30. maja 1977. S tem, da so na zaseb- nem zemljišču naselja postavili tablo z dvojezičnim krajevnim napisom, so hoteli dokazati samo, da v sedež občine, ki ima tako nedvom-Ijiv značaj dvojezičnosti, da ga mora javno priznati tudi oblast, spada tudi dvojezični napis, kot dokaz avtohtone prisotnosti dveh narodov. Osrednji organizaciji odločno protestirata proti nezakoniti odstranitvi tega zasebnega napisa, ker je bil postavljen na zasebnem zemljišču v območju naselja in ga je oblast odstranila, ne da bi dala lastniku zemljišča ali napisne table iz rok odlok z utemeljitvijo od-stranitvenega ukrepa in je s tem preprečila možnost rednega postopka. Izrecno poudarjamo, da pri tem ne gre za demokratični postopek, ampak za „ukaz“ policijske države, ki je za izvedbo tega ukaza mobilizirala več kot sto žan- darmerijskih in policijskih organov. Koroški Slovenci v tem ukrepu ne moremo videti drugega kot primer pritiska na slovensko narodno skupnost, da bi se odpovedala pravicam, ki ji grejo po državni pogodbi, in se zadovoljila z drobtinicami oktroiranega zakona. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev z vso resnostjo obsojata izgrede policije, ki je z brutalno silo in nerazumljivim navalom reagirala na izraze nevolje in obsodbe prisotnih mladincev ter na ta način izzvala eskalacijo zadržanih emocij tako na strani slovenskih mladincev kakor na strani zbranih protidemonstrantov, med katerimi se je posebno izkazal poznan občinski odbornik 'OVP iz Pliberka. (Dalje na 8. strani) To $o „ort$tafel$tiirmerii“ leta 1977! Brutalen nastop žandarmeriie proti koroškim Slovencem ■X; ■ V soboto se prične v Pliberku tradicionalni pliberški sejem, kateri Privabi desettisoče ljudi od blizu ■n daleč — z obeh strani meje. Da P' Pliberk imel za ta čas dvojezični napis — ne, tega določenim purgarskim krogom ni šlo v račun, saj smatrajo mesto Pliberk za utrd-0 nemštva kljub dejstvu, da je ■ ^lna m°čno slovenska oz. dvojezična in da ima kar sedem slovenskih občinskih odbornikov. So- mišljeniki so bili na deželni vladi, okrajnemu glavarstvu in seveda pri žandarmeriji. Napovedali so odstranitev dvojezičnega napisa, češ da je ilegalen. Svoje stališče so si napravili za uradno; slovensko stališče, češ da je vsa sedmojulijska zakonodaja protizakonita, pa so označili kot ekstremistično hujskaško. Slovenci so medtem stražili še vedno svoj napis. Docela v na- sprotju s pisanjem nemških koroških listov in zatrjevanju koroških politikov, češ da demonstranti nimajo zaledja pri „navadnih“ Slovencih, so marljivi čuvarji dvojezičnega napisa dobivali vsako jutro zajtrk, pa tudi čez dan obilo prehrane, vedno zopet, tudi v nočnih urah, pa čaj. Postavljena so imeli dva šotora, prostovoljcev, da bi stražili, je bilo vedno več ko dovolj. V ponedeljek opoldne pa so bile naenkrat zaprte ceste do Pliberka, okoli 70 žandarjev in tajnih policistov se je pripeljalo k dvojezičnemu napisu, da bi ga odstranili. Na čelu žandarmerijskega krdela je bil namestnik velikovškega okrajnega glavarja dr. Adalbert Holzer. Isti dr. Holzer, ki je že lani poveljeval nadvse brutalni žandarmerijski teror v Škocijanu, ko so aretirali 26 mladih Slovencev in njihovih simpati-zantov. Isti dr. Holzer, ki je stalni gost heimatdienstovskih prireditev in ki je celo heimatdienstovski funkcionar. Isti dr. Holzer, podžupan škocijanski, ki je lani novinarjem dejal, da so bili Slovenci pred pristojno žandarmerijsko postajo v Sinči vasi nasilni, ko pa sedaj niti od Slovencem nenaklonjene oblasti odvisni državni tožilec ni našel nobenega vzroka, da bi ukrepal proti tistim Slovencem, ki so jih aretirali v Sinči vasi. (Dalje na 8. strani) Demonstracija: Pliberk si je uspešno pomagal sam... pri pliberški demonstraciji zadnji Petek so pliberški Slovenci zaupali z9olj v lastno moč — in doživeli, da ®e !e na lastno moč morejo zanesti. ad šeststo demonstrantov — to je ,la največja krajevna demonstra- cija v tem zaporedju postavljanja lastnih dvojezičnih krajevnih napisov tam, kjer jih nam vlada noče dati — se je udeležilo sprevoda od Pliberške občine do prostora pred posojilnico. Tam stoji le nemški na- pis, pripet na številne vijake. Zraven njega — odmaknjeno za ped znotraj Pliberka, torej znotraj občine, so domačini izkopali globoke fundamente. Dva kupa peska, cement in mešalnica za beton so stali pripravljeni, da se dvojezični napis zakoplje globoko v lastno zemljo. Na poti od glavnega trga dol do glavne ceste so se zbrali nacistični skrajneži druge republike in ponovno uradno hoteli motiti napovedano demonstracijo. Žandarmerija je pripela vrv in z njo hotela ločiti protidemonstrante od demonstrantov. Na glavnem trgu je sprva spregovoril šef slovenske frakcije — Enotne liste — v pliberškem občinskem svetu, Mirko Kert. V obeh deželnih jezikih je raztrgal lepe besede o pravicah, ki da jih imajo Slovenci (njegov govor skoraj v celoti objavljamo na 3. strani). Nakazal je, da številnih pravic nimajo in da se germanizacija kljub manjšinski zakonodaji nadaljuje. Nekaj dni pozneje je dr. Unkart od deželne vlade skušal odgovoriti Ker- tovim argumentom — o nasprotnem ni mogel nikogar prepričati. Sprevod se je gibal nato proti kraju, kjer naj bi stal dvojezični napis. Med protidemonstranti je bilo opaziti dve večji skupini: škoci-janske birte, ki so se že 14 dni prej v domačem kraju „izkazali“ ter polovico Pliberškega nogometnega moštva. Predvsem nogometaši so se izkazali s psovkami „Jugobandi-ten“, „Get’s obe zum Tito", „Jugo-schweine“ itd. Zanimivo, da igrajo v pliberškem moštvu, kjer veje takšen duh, trije jugoslovanski nogometaši in da jih trenira Jugoslovan Gostenčnik. Očitno je to zahvala ... Na prostoru pred pliberško Posojilnico je sprva spregovoril predsednik NSKS dr. Matevž Grilc v imenu obeh osrednjih organizacij. Nacistični demonstranti pa so postali vedno glasnejši. Dr. Grilc je prekinil svoj govor. Preko megafona so organizatorji pozvali žan-darmerijo, naj odstrani v najkrajšem času protidemonstrante s privatnega zemljišča. Ko to ni storila, so se vsi slovenski demonstranti podali v smer k protidemonstran-tom, žandarmerija z vrvjo pa je bila vmes. Pod geslom „Nazi raus!“ so potisnili Slovenci nacistične protidemonstrante s privatnega zemljišča na cesto, žandarmerija pa je vmes morala gledati, da jih ni dobila od protidemonstrantov in jih je nato morala tudi sama odgnati. Dolgo ploskanje in bravo-klici so kronali to uspelo akcijo slovenske samopomoči. Zandarmerijo je treba prisiliti k dejanjem, sama od sebe ne bo kaj ukrenila proti nacistom, je bilo enoumno spoznanje demonstrantov. Dr. Grilc je nato nadaljeval s svojim govorom (izvlečki str. 3), prav tako je v miru končal svoj govor zastopnik krajevne Zveze slovenske mladine Mirko Perč. Tablo so nato zabetonirali v zemljo, vsak udeleženec demonstracije je bil povabljen, naj vrže lopato peska v mešalnico. Demonstracija se je končala s slovenskim piknikom, igral je ansambel „Drava“, pliberški Slovenci pa so se pripravili na stražo okoli ure svojega dvojezičnega napisa. Kulturne pravite manjšinskih narodov v Franciji D. P. L. F. opušča pritožbe na sedanjo vlado in se obrača na mednarodno konferenco v Beogradu za izvajanje helsinških dogovorov. Organizacija Defense et Promo-tion des Langues de France (D. P. L. F.), ki združuje predstavnika gibanj, ki se bojujejo za kulturne pravice manjšinskih narodov v Franciji, se je odločila, da naslovi apel za pravice jezikovnih manjšin Francije na mednarodno konferenco, ki se bo sestala v Beogradu prihodnjega septembra. Konferenca bo preučila sklepe o človekovih pravicah, ki so bili sprejeti leta 1975 na helsinški konferenci, in njihovo iz-vanjanje od strani 35 evropskih in severnoameriških vlad, ki so podpisale dogovor. Organizacija Defense et Promotion des Langues de France upa, da bo njen apel na beograjsko konferenco pritegnil mednarodno pozornost na kršitve slovesno sprejetih obveznosti od strani francoske vlade glede na status narodnih manjšin in deželnih kultur. D. P. L. F., ki predstavlja interese teh manjšin (Okcitancev, Bretoncev, Baskov, Kataloncev, Korzičanov, Alzačanov in Flamcev), navaja kot dokaz stalno pomanjkanje sodelovanja od strani francoskega prosvetnega ministrstva ter radijskih in televizijskih vodstev. Leta 1975 je prosvetni minister Rene HA-BY obljubil več ukrepov za izboljšanje položaja manjšin — ukrepov, ki jih D. P. L. F. ocenjuje kot nezadostne in ne dalekosežne — kljub temu so bili ti ukrepi izvedeni samo delno. D. P. L. F. je bila prisiljena predložiti priziv državnemu svetu, ko so bili kljub z zakonom sprejeti obveznosti izvedeni ukrepi, ki so v celoti ignorirali zakonski predpis o uvedbi neobveznega poučevanja tako imenovanih regionalnih jezikov skozi celotno šolsko kariero. Ker je imela le malo uspeha v stikih s prosvetnim ministrstvom, se je D. P. L. F. odločila, da opusti vse nadaljnje pritožbe na tej ravni. Jasno je namreč, da bo edini rezultat samo še večje hudo razočaranje. Isto se dogaja z radijskimi in televizijskimi oddajami v manjšinskih jezikih. Vendar, z ozirom na bližajoče se volitve, D. P. L. F. stopnjuje kampanjo za dosego jasnih obvez raznih političnih organizacij glede rešitve problemov regionalne kulture. Nekatere politične organizacije z vsedržavnim članstvom so odprle nova obzorja za D. P. L. F. z uradno zagotovitvijo pomoči. Poleg tega so tako pomoč obljubili tudi učiteljski in delavski sindikati. Nedavno je D. P. L. F. zbrala delegate številnih organizacij, ki se borijo za kulturne pravice manjšinskih narodov Francije. V analizi stanja v posameznih regijah so delegati ugotovili, da se položaj manjšinskih jezikov na področju šolstva in množičnih obveščevalnih sredstev v bistvu ni spremenil. V Naslednji kongres FUENS na Koroškem Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti (FUENS) prireja v sodelovanju Narodnega sveta koroških Slovencev in Hrvaškega kulturnega društva v Gradišču v dneh od 23. do 25. septembra 1977 v hotelu Obir v Železni Kapli na Koroškem svoj redni kongres. FUENS je kot naslednica nekdanjega Kongresa narodnosti bila ustanovljena leta 1949 v Parizu. Na osnovi svojih pravil in leta 1967 sklenjenih načel o manjšinskem pravu se FUENS trudi, da ohrani narodne posebnosti, jezik, kulturo in življenjske pravice evropskih narodnih skupnosti ob polnem spoštovanju idejno-politične usmerjenosti posameznih skupin in ob upoštevanju načela avtohtonega zastopstva vsake narodne skupnosti (glej čl. 6 Pravil). Danes je FUENS najbolj reprezentančna organizacija evropskih narodnosti, kar se odraža v velikem številu članic iz domala vseh evropskih držav. Tako so včlanjeni med drugim Sami iz Skandinavskih držav, Danci iz Schlesvviga, Nemci iz Danske, Škoti in VValižani iz Veli- ke Britanije, Bretonci, Baski, Furlani, Slovenska skupnost na Primorskem in v Kanalski dolini, Frizi na Friških otokih, Južni Tirolci, Švedi na Finskem, Letzeburžani, Hrvaško kulturno društvo in Narodni svet koroških Slovencev. Narodni svet in HKD že desetletja sodelujeta v FUENS. FUENS se je vedno zavzemala za uresničitev popolne enakopravnosti Hrvatov in Slovencev v Avstriji in v zvezi s tem podprla vse pismene vloge glede izpolnitve člena 7. Tako je na primer zasluga Narodnega sveta, da se je v okviru GOSPODARSKI KOMENTAR: FUENS razčistilo vprašanje asimi-lantov (vindišarji in robakovci), ki se pojavljajo tudi pri drugih narodnih skupnostih, v smislu prizadetih manjšin. Tudi je uspelo NSKS uveljaviti v okviru organizacije in v novih pravilih načelo avtohtonega zastopstva manjšin, da bi postala FUENS dejansko vseevropska zagovornica narodnih skupnosti. Prav glede na to sta se NSKS in HKD odločila prevzeti vlogo gostitelja za letošnji kongres v Železni Kapli, ki naj bi omogočil kongresnim udeležencem pogled na mnogim nepoznano, vzorno ureditev manjšinskega vprašanja pri Madžarih in Italijanih v SR Sloveniji. Turizem je letos hudo nazadoval - le dež! Turistično leto 1976/77 sicer še ni pri kraju, toda njegova bilanca je več kot očitna. V narodnem gospodarstvu najmanj toliko kot pa po podjetjih turističnega gospodarstva. Končalo bo slabše kot lansko in prejšnja leta. Po vsej verjetnosti bo v deželi za 8 odstotkov turističnih nočitev manj kot lani, ko jih je bilo za 10 odstotkov manj kot v turističnem letu 1974/75. V dveh letih pa je padec turističnih nočitev za 18 odstotkov stvar, ki je številna turistična podjetja skoraj ne bodo prebolela. To tem manj, ker je medtem obseg njihove ponudbe znova narasel. Med 31. avgustom 1974 in 31. avgustom 1976 se je število turističnih in gostinskih podjetij zvečalo za nadaljnji odstotek. V isti primerjavi se je ponudba njihovih turističnih postelj zvečala za 5400 na blizu 214.000, to je za pičle 3 ostotke. Medtem pa je število na Koroškem zabeleženih nočitev nazadovalo za Okcitaniji je kampanja za priznanje okcitanščine za nacionalni jezik naletela na vsesplošno podporo. V Bretoniji se je zelo razmahnila zahteva po spodobno organiziranem poučevanju bretonščine, kot prvi stopnji k vladni zagotovitvi kulturnih pravic. Na Korziki je opozicijska skupina predložila osnutek zakona, ki naj bi zagotovil otoku posebni statut in splošno poučevanje korziškega jezika in kulture. V času, ko je veliko govora o človekovih pravicah in osnovnih svoboščinah, je Francija pokazala majhen obzir za mednarodne dogovore, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Prosvetno ministrstvo ter radijska in televizijska vodstva trmasto vztrajajo pri negativnem odnosu do jezikovnih manjšin. Zato je organizacija D. P. L. F. sklenila, da pošlje spomenico beograjski konferenci, in upa, da bo tako obrnila mednarodno pozornost na kršitve slovenskih ovbveznosti, ki jih je sprejel sam predsednik republike in se nanašajo na narodne manjšine in regionalne kulture. NAROČILNICA Naročam letni abonma za „Naš tednik", za ceno 150.— šil (150.— din) Ime: Naslov: Datum Podpis 18 odstotkov, po turistični postelji pa od 80 na 70 nočitev. Ti podatki deželnega statističnega centralnega urada so za mizer-ni položaj koroškega turističnega gospodarstva še bolj karakteristični kot pa upad števila nočitev v zadnjih dveh letih. Donos turističnega gospodarstva se je — globalno vzeto v zadnjih dveh letih skrčil najmanj za eno četrtino. Tako gledano lahko rečemo, da je koroško turistično gospodarstvo v mednarodni gospodarski krizi zadnjih let utrpelo večje izgube kot so jih utrpele druge veje koroškega gospodarstva. Ta globalna podoba razvoja koroškega turističnega gospodarstva ni toliko vznemirljiva za narodno gospodarstvo kot pa za turistična podjetja po glavnih regijah koroškega turizma. S tem v zvezi le nekaj primerov glede ponudbe in povpraševanja po turističnih občinah v juliju 1976 in juliju 1977: © V občini Škocijan (Klopinjsko jezero) se v tem času ponudba turističnih postelj ni spremenila, število nočitev pa je nazadovalo za najmanj 6 odstotkov. © V isti primerjavi so vendar letos julija v občini Vrba našteli le za 1,2 odstotka manj nočitev kot pred letom dni, medtem ko se število turističnih postelj ni zvečalo. © Večjo diskrepanco med ponudbo in povpraševanjem kaže območje Preseškega jezera (občina Šmohor). Tu je število nočitev v primerjavi z julijem 1976 nazadovalo za 10.6 odstotkov, ponudba turističnih postelj pa se je zvečala za 3 odstotke. © Po začasnih podatkih je na dvojezičnem ozemlju Koroške območje Baškega jezera na najslabšem. Ponudba turističnih postelj se je tekom leta dni zvečala za 9 odstotkov, število nočitev pa je bilo julija za 13 odstotkov nižje kot pred letom dni. Po teh in še vrsti drugih primerov postaja očitno, da je število nočitev najbolj nazadovalo pri zasebnih oddajalcih turističnih sob in — zaradi vremena nekam razumljivo — po campingih. Po campingih se je število nočitev tekom leta dni zmanjšalo tudi za 50 in več odstotkov. Že te primerjave dajejo povodov dovolj za resno vprašanje: kako bo šlo v koroškem turističnem gospodarstvu naprej? Ni na mestu, da bi na to vprašanje iskali točnejših odgovorov v tem sestavku. Iskati, predvsem pa najti jih morajo podjetniki turističnega gospodarstva sami, kajti večinoma so sami krivi, da je prišlo do nastale mizerije. Vsem podjetjem turističnega gospodarstva po naših krajih pa lahko že sedaj verodostojno povemo, da tudi prihodnje turistično leto ne bo boljše, prej pa slabše od letošnjega. (bi) Naročniki „Našega tednika" naj pošljejo naročilnico na naslov: Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt/Celovec. Naročniki iz Jugoslavije naj uporabijo naslov: ADIT-DSZ, 61000 Ljubljana, Gradišče 10. Deželni glavar Leopold VVagner je hudo napadel koroške Slovence: kaj vse si upajo — demonstrirati-Wagner se je izrazil proti demonstracijam — menda v interesu demokracije, predvsem pa tujskega prometa-Po njegovem mnenju namreč demonstracije in drugi nemiri motivirajo goste, da odpotujejo. Isti teden pa je deželni svetnik dr. Ferrari dejal, da je dež napodil turiste, ki jih je letos za 12 odstotkov manj kot lani. Kdo je zdaj v resnici kriv, dež ali Slovenci? Naš karikaturist je našel primerno razlago tega navideznega protisloV' ja... Ali smo Slovenci v Ločah res samo še za »vseden den“! Jezus Kristus je prinesel ljudem veselo oznanilo. Šel je med preproste ljudi, se z njimi družil, jih spodbujal, jim pomagal. Oblastnikom je bil trn v peti. Sovražili so ga in ga dali pribiti na križ. Kristus je učil, da ni in ne sme biti razlike med narodi. Vsi so enaki. Svojim učencem je zapovedal, naj g rejo med vse narode, jih učijo v vseh jezikih in jih krščujejo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Učenci so šli med vse narode in jim prinesli bla-govest odrešenja. V vseh jezikih so jih učili in jih še danes učijo. Tudi in predvsem v jezikih zatiranih, o-groženih narodov. V številnih krajih našega sveta so ravno duhovniki tisti, ki širijo glas o gnusnih krivicah, ki jih morajo trpeti ljudje. V številnih krajih je ravno cerkev zadnje zatočišče pravice, zadnje zatočišče domačega jezika. Med nami koroškimi Slovenci so duhovniki dosti pretrpeli in še trpijo, ker so se borili in se borijo za enakopravnost domačega slovenskega jezika. Prva žrtev nacizma med nami koroškimi Slovenci je bil prav nekdanji škocijanski župnik Vinko Poljanec, neumoren oznanjevalec božje besede in neustrašen borec za pravice svojega slovenskega ljudstva na Koroškem. Nacisti so ga spravili v smrt. Isti stari nacisti in njihovi idejni Potomci danes v še poostreni meri nadaljujejo boj proti koroškim Slovencem in proti slovenski besedi. Iz javnosti so jo že precej izrinili proti vsem mednarodnim predpisom, ki jamčijo Avstriji neodvisnost. Tudi iz cerkve jo hočejo spraviti — proti Kristusovemu nauku in čeprav jim je za Cerkev še manj l^ar kot za predlanski sneg. Gre ijm le za to, da bi bila Koroška čimprej takšna, kakršno jo je hotel imeti Adolf Hitler, ko je ukazal ■ Macht mir dieses Land deutsch!" (ponemčite mi to deželo). čudne stvari se godijo zadnje čase v Ločah ob Baškem jezeru. V cerkvi se godijo te stvari. In to je že skoraj pohujšanje, o katerem je tudi govoril Jezus Kristus. Simej Triesnig, znani pevovodja cerkvenega in društvenega zbora, je naročil za 17. september letnico za svojo mamo. 17. september Pa je letos sobota. Župnik Jakob Škofič je odvrnil Šimeju Triesnigu, da v soboto ne more napraviti let-n'ce, ker je preveč „drugih ljudi" v cerkvi. „Naredimo jo na vseden den“, je še odvrnil. Pa nihče ne ^ore reči, da bi si Simejeva dru-*'na kakorkoli zaslužila tako zapostavljanje. Vedno so pomagali Pri božji službi in verskem življenju, ^če je bil že od 14. leta naprej cerkveni pevec, dolga leta je bil elan cerkvenega odbora. Sin Ši-171 ei vodi že dolga leta cerkveni zbor. Pa njegova mati niti tega ni ^služila, da bi bila letnica v soboto? Nekaj podobnega se je zgodilo cerkvenemu in društvenemu pevcu Nečku Taupeju iz Bač. Pred kakim Mesecem je to bilo. Naročil je let-n'co za svojo mamo. Neček Taupe Se je že domenil z župnikom za s°boto. A župnik letnice ni ozna-n'l- Je pač morala biti potem med ednom, na navaden delavnik, „na Vs®den den", kot se pravi po domače. v ®°žji hram naj je zavetišče in arišče pravice, tudi pravice do-r. ačega jezika. Čim bolj oblasti iz-IVaj° domačo besedo, tem var-eiše naj bi bilo zavetišče v hra- a božjem. A kaj se godi v Ločah? Pr' mašah, namenjenih mladini, moli samo še nemško. Najsi bo 0 Prvo obhajilo ali šolarska maša. etošnje prvo obhajilo je bilo samo 6mško. isto se je zgodilo na Cvet-0 nedeljo. Če ne bi bil prepeval (Nadaljevanje na 4. strani) M. Kert Pliberška demonstracija upravičena! Se v prvih desetletjih našega stoletja je približno tretjina vsega koroškega prebivalstva govorila slovenski materni jezik. Medtem ko so se do 19. stoletja Slovenci in Nemci še kar razumeli in spoštovali drug drugega, je postajal nemški nacionalizem posebno po drugi polovici 19. stoletja vedno bolj nasilen in tudi vpliven, dokler ni vzra-stel v odkrit politični, gospodarski in kulturni imperializem, ki je vedno bolj očitno nastopal proti življenjskim interesom vseh Slovencev. Najbolj občutili smo to še Koroški Slovenci, tako da danes pravega zaupanja med Slovenci in Nemci na Koroškem skoraj ni več. Ta imperializem se je posebno izražal oz. kazal v tem, da je koroško industrializacijo prevzel pretežno nemški kapital. Koroška — v posebni meri še slovenski del Koroške — je postala zmeraj bolj odvisna od nemških delodajalcev. Ustvarjal in krepil se je med ljudstvom vtis, da je za napredovanje v zasebnem življenju potrebno le znanje nemškega jezika. Mnogi naši rojaki so že nasedli temu v bistvu le usodno goljufivemu mišljenju in svojih otrok niso učili več niti materinega jezika. Med Slovenci samimi je nastal prav zaradi tega hud razdor; vedno bolj pogosto so se pojavili zapeljani rojaki, ki so jih nemškutarske šole, nemškonacio-nalna društva in nemški delodajalci po fabrikah in drugih delovnih mestih prevzgojili v tako imenovane nemškutarje. Eden od najvidnejših takih rojakov je bil znani koroški pisatelj J. Fr. Perkonig, ki je v zrelostni dobi svojega življenja sam spoznal to prevaro in jo tudi javno priznal, vendar to dejstvo danes na Koroškem radi zamolčijo, ker jih je sram lastne zgodovine! Kako pa je danes v naši občini s sožitjem med dvema narodoma sosedoma — med Slovenci in Nemci? Ali ni sramotno, da po tolikih letih skupnega življenja npr. na naših uradih, šolah itd. ni slovenskih napisov? Kakšna je pri nas enakopravnost Slovencev in Nemcev, če moramo posebno prijavljati naše otroke k pouku v slovenščini — in to ne le enkrat, temveč dvakrat v šoloobvezni dobi! V politehničnem letu pa se slovenščina do danes pri nas še sploh ni poučevala! Kako naj se naši otroci naučijo v enaki meri slovenščine in nemščine, če se v naših tako imenovanih dvojezičnih šolah vsi predmeti razen slovenščine že od tretjega šolskega leta naprej poučujejo izključno v nemščini. Celotna šolska birokracija pa se odvija izključno v nemščini! Kako je z enakopravnostjo Slovencev in Nemcev v naši občini, če je treba po mnenju politično odgovornih pri vsaki javni ustanovi, pri vsakem uradu naše skupnosti dvojezične Koroške govoriti le nemško, če nočeš, da se stvari skomplicirajo ali celo zataknejo? Ali ste že dobili kašno uradno občinsko objavo v slovenščini poleg nemščine? Če pridete na matični urad (Standesamt), ste že dobili npr. rojstni list, kjer bi bila tudi slovenščina poleg nemščine? Ko dobite naznanjeno vašo državljansko dolžnost, da morate plačati davke, bodisi na občino ali pa finančni urad v Celovcu, ali ste že našli kakšne slovenske formularje? Poglejmo na cerkvene oblasti, kako postopa v tej zvezi n. pr. finančni oddelek Krške škofije? TO JE STALNA DISKRIMINACIJA SLOVENSKEGA LJUDSTVA, TO JE PERMANENTNO NASILJE IN URADNA GERMANIZACIJA, ki postaja z dneva v dan bolj nevzdržna! Vsak, ki hoče zidati svoj dom, rabi dovoljenje pristojnih oblasti. Ali ste že dobili v roke na občini Pliberk kakšen formular, kjer bi pisalo po- ta je grobokop naše demokratične družbe in svobodne Avstrije, ta je nosilec velenemške in herrenvol-kovske ideologije, ki je vsem Avstrijcem že prinesla neizmerno nesreče! Kaj je zahteval enkrat Hitler: „Macht mir dieses Land deutsch!" Avstrija nadaljuje to tradicijo! Tako mišljenje hočejo nekateri prinesti tudi v našo občinsko sobo v Pliberku. Spomnimo se občinskih sej, kadar je odbornik EL govoril slovensko. Nekateri so celo zapustili sejno sobo, ker v naši tako štrapacirani toleranci niso prenesli slovenske besede svojih sosedov, drugi so se javili s protestom: „Red dajč". Gospod župan pa v slovenščini pisane predloge in nujnostne predloge proti jasnim tozadevnim določilom iz SPLOŠNEGA OBČINSKEGA REDA kratko-malo ni hotel že v prvi seji dati na znanje občinskim odbornikom. Pomislimo na problem, ki je nastal zaradi zahteve EL-odbornikov, naj bi bili plakati za pliberški sejem dvojezični. No, v tej zadevi smo se pomaknili v zadnjih letih za spoznanje naprej, kar dokazuje, da je z vztrajnim prizadevanjem le možno prodreti ža postopno odpravo obstoječe diskriminacije. V prepričanju, da bomo v bližnji bodočnosti z odločno in vztrajno borbo in v podpori ostalih avstrijskih demokratičnih sil izbojevali nam Koroškim Slovencem in drugim narodom Avstrije takšno enakopravnost, kakršna je nujno potrebna za mirno sožitje med narodi sosedi, vam kličem: VZTRAJAJMO! Vsem navzočim se zahvaljujem za potrpežljivo poslušanje in nam Pli-brečanom izkazano solidarnost v boju za dosego naših osnovnih življenjskih pravic in Vam v imenu EL in njenih sotrudnikov obljubljam, da ne bomo prenehali v našem hotenju tako dolgo, dokler naše pristojne oblasti ne prisilimo do takih ukrepov, ki kažejo na perspektivno bodočnost v naši skupni domovini Koroški. Dr. Grilc podeželje zaupa vodstvu! Prišli smo na demonstracijo, da zakličemo v svet: nikoli ne bomo sprejeli tega diktata nemških šovinistov in tistih, ki so klavrno kapitulirali pod temi antidemokratič-nimi silami! Borili se bomo najprej za dosego vsestranske enakopravnosti in demokracije, ki jo izžarevata črka in duh državne pogodbe iz leta 1955 v zavesti, da smo si to pravico sami s krvjo priborili. Ne bodimo, dragi rojaki, malo-dušni, kajti najbližja preteklost je jasno dokazala, da širni demokratski svet sliši naš glas, da smo mi sami dosegli, da je postal naš problem znan v svetu, da z dneva v dan raste kritika mednarodne javnosti nad kratkovidno politiko avstrijske vlade, ki popušča iz vidika strankarskega oportunizma silam preteklosti in mračnjaštva, zavedajmo se, da je naše stališče v svetu vedno bolj priznano, zavedajmo se končno, da nas zaupanje v lastno moč in v pomoč miroljubnega sveta ne bo varalo. Zato še tesneje povežimo naše vrste in ne dajmo se zbegati od politikov, ki bi radi zabili klin med vodstvo obeh osrednjih organizacij in slovensko ljudstvo. Predstavniki v NSKS in ZSO se borimo brez vsakega pridržka za vaše pravice, za interese našega naroda, medtem ko so se odločile vse v parlamentu in deželnem zboru zastopane stranke služiti edinole zahtevam KHD in podobnih organizacij. Če deželni glavar VVAGNER trdi, da bodo predstavniki koroških SLOVENCEV postali oficirji brez armade, potem je današnja demonstracija njemu v odgovor: gospod deželni glavar, ta vaša želja se nikoli ne bo izpolnila! Mi smo namreč spoznali volkove v ovčjih oblačilih, mi danes dobro vemo, kdo dejansko zastopa naše interese. V tem smislu izrekam v imenu obeh osrednjih organizacij ZSO in NSKS vso podporo vam občanom Pliberške občine in vsem tistim, ki ste prišli na današnjo mogočno demonstracijo, da izjavimo ponovno našo zahtevo po popolni enakopravnosti pliberških Slovencev, po popolni enakopravnosti celotnega dvojezičnega ozemlja! f I ff t Slovenci so vestno zabetonirali tablo... leg „Antrag fur die Baubevvilligung" še „PROŠNJA ZA GRADBENO DOVOLJENJE"? Poglejte spričevala vaših otrok, ki so se šolali v naši dvojezični Koroški po naših dvojezičnih šolah, ali ste zasledili kje enakopravnost slovenskega in nemškega jezika? Kakšne so posledice te uradne germanizacije, kašno sožitje med Slovenci in Nemci vlada v naši deželi TOLERANCIJI, je vsemu svetu najbolj jasno pokazala jesen 1972, ko so večno včerajšnji nekaznovani organizirano podirali dvojezične krajevne napise! Letos smo praznovali 22. obletnico avstrijske državne pogodbe, v kateri nam je Avstrija svečano obljubila enakopravnost med ostalimi Avstrijci. Amerika, Rusija, Francija in Anglija so se držale dane obljube in so pet mesecev po podpisu te pogodbe umaknile vojaško zasedbo iz Avstrije. Kako pa izpolnjuje Avstrija svoje obljube napram drugim državam in narodom Avstrije? 22 let po podpisu državne pogodbe koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati še čakajo na obljube iz leta 1955, kakršne so zapisane v 7. členu! PAKTA SUNT SERVAN-DA (pogodbe je treba izpolnjevati!) — so terjali nekoč že Rimljani, pogodbe je treba izpolnjevati, terjamo tudi mi Slovenci in avstrijski državljani občine Pliberk! V taki situaciji pa se ti hvali današnja SPO in SPO-vlada: VERSPROCHEN und GEHALTEN! OVP pa skuša priti spet na vladne stolčke s parolami kot npr. LEBENSGUALITAT. Kakšna naj bi bila ta kvaliteta življenja, nam zgovorno dovolj dokazujejo vidni člani OVP, ki se zmeraj bolj neprikrito potegujejo za podiralce dvojezičnih napisov in KHD-jevskih privržencev. Kaj se skriva za takšno kvaliteto, čutimo tudi vsi pliberški občani in posebno še tisti, ki še danes ne najdejo primerne zaposlitve v domačem kraju in morajo s trebuhom za kruhom v tujino, ker so ravno ti privrženci KHD-jevskih mračnjakov aktivno pomagali preprečiti veliki projekt GORENJE v Pliberku, kjer bi našlo stotine naših prebivalcev čedno in kvalificirano delo! Pri vseh svojih akcijah se te stranke svetohlinsko sklicujejo na demokratičnost njihovega reakcionarnega početja, odeti v plašč formalne demokracije pa npr. nesramno zlorabljajo svojo politično moč napram vsem šibkejšim. Tokrat se je to pokazalo čisto nenašmin-kano pri trostranskem sklepu o ugotavljanju Slovencev, sad zlorabljene demokracije pa je tudi najnovejši zakon o narodnostnih skupnostih, ki v zadnji konsekvenci ni nič drugega kakor brutalen diktat večine nad manjšino, zasramovanje vseh avstrijskih demokratičnih sil in revizija avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Prijatelji, takšnemu razvoju se že dalj časa zoperstavljamo! V tem boju se nam pridružuje vedno več avstrijskih — tudi nemških — demokratov, boj za neodvisnost in svobodo vseh avstrijskih narodov bomo z vsemi razpoložljivimi demokratičnimi sredstvi stopnjevali tako dolgo, da nas pristojne politične oblasti v naši državi ne bodo več mogle preslišati! Zakaj smo koroški Slovenci proti novemu zakonu o narodnostnih skupnostih? Naši SUPERDEMO-KRATI vseh politično odgovornih strank v Avstriji namreč hočejo odpraviti vsakdanjo in dolgoletno diskriminacijo koroških Slovencev tako, da so kratkomalo pri zeleni mizi deklarirali npr. Libuče, Podkraj, Šentjur, Senčni kraj, Borovje, Grablje in Šmarjeto za nemška naselja. Ravno tako naj bi bilo za Pliberk sam in Drvešo vas. Vsi domačini poznate našo občino in naše vasi, poznate tudi naštete kraje. Kako je mogoče, da nekdo more zagovarjati zakon, ki določa take nesmiselne stvari? Kdor to dela brez sramu, ta ni le sovražnik nas Slovencev, ta je nasprotnik mirnega sožitja med Slovenci in Nemci, Vogrče: farni jubilej in druge slovesnosti v kraju „Kaj se v Vogrčah godi, da vse ljudstvo tja drvi?" „Tam velika je proslava, prenovljeni cerkvi gre vsa slava!“ Plakati so vabili na ,,500-letnico farne cerkve in njene prenovitve in farno žegnanje 21. avgusta 1977“. Saj bi mogli praznovati tudi 750-letnico cerkve, vsaj toliko časa že stoji cerkev v Vogrčah (ali Oger-čah ali Uherčah kot so včasih rekli). Vzeli smo bolj gotovo letnico 1475, ko so romarsko cerkvico povečali in ji prizidali zvonik, zakristijo in prezbiterij in ga vsega poslikali s freskami. Slike so pozneje še trikrat prebelili in ponekod znova poslikali. Nihče ni slutil, kakšen zaklad se skriva pod tolikimi beleži. Cerkev je tekom stoletij dobivala razne rane, še potres jo je predlanskim potipal, zato so jo za 500-let-nico hoteli splošno ozdraviti, obnoviti zunaj in znotraj, od vrha do tal. Restavrator g. Campidell je pri obnavljanju odkril na zunanjščini staro ornamentiko, znotraj v prezbiteriju pa freske. Čim dalje je odkrival, večje je bilo začudenje in občudovanje nad odkritim umetniškim zakladom. Celoten prednji del pokrivajo lepo ohranjene freske, ki kažejo dvanajst apostolov s Kristusom, štiri evangeliste, križev pot, Kristusa sodnika, razne svetnike in različno okrasje. Najbolj zanimiva in po načinu upodabljanja edinstve- Obvesfilo Zveze slovenskih izseljencev Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 25. septembra 1977, s pričetkom ob 14.30 uri v prostorih gostilne šoštar v Globasnici svoj REDNI OBČNI ZBOR povezan s tradicionalnim družabnim srečanjem. Tudi letošnji DAN IZSELJENCEV naj bo mogočna manifestacija nezlomljive življenjske volje našega ljudstva. To je toliko bolj potrebno, ker smo koroški Slovenci po uzakonitvi diskriminacijskih ukrepov prisiljeni, da na podedovani domači zemlji, ki jo avtohtono naseljujemo že več kot 1300 let, znova izpričamo naš obstoj in zahtevamo uresničitev pravic, ki so nam zagotovljene v državni pogodbi. Zato prisrčno vabljeni vsi bivši pregnanci z družinami, prijatelji in znanci! »li $o Slovenci v... (Nadaljevanje s 3. strani) domači pevski zbor v obeh jezikih, bi bila naša domača beseda izrinjena iz cerkve. So pa Nemci iz Nemčije navdušeni nad slovenskim cerkvenim petjem v Ločah. Številni glasbeni strokovnjaki iz Nemčije, ki so obiskali poleti ta turistični kraj, so izrekli domačemu cerkvenemu zboru in povevodju Šimeju Triesnigu vse priznanje. Neki pevovodja iz Nemčije je vzel s seboj note za tri slovenske cerkvene pesmi. V loški cerkvi je spominska plošča znanemu župniku Lajčaharju, ki je dal cerkev postaviti. Napis je latinski, vklesan z zlatimi črkami. Župnik dr. Ogris je dal ploščo pred leti prenoviti. Pod latinskim napisom z zlatimi črkami je bilo vklesano s črnimi črkami „Renov. tedaj in tedaj, dr. Ogris". Pred nekaj časa so domačini opazili, da je ta dodatni napis izbrušen. Na to so opozorili župnika, ki pa se na žalost ni ganil. Tudi dekana so obvestili o tem škandaloznem dogodku. Vprašamo, zakaj domači župnik tega ni javil pristojnim oblastem. Saj na kaže farnega zavetnika sv. Florijana in njegovo mučeništvo. Cerkev ima še več starinskih posebnosti: koma ograja, krstni kamen, gotski portal, lopca s prižnico, leseni strop z vžgano ornamentiko ... Iz raznih strani prihajajo občudovalci ogledovat cerkev, ki jo dr. Hart-vvagner od Zveznega urada za spomenike imenuje biser, „eine Perle“. Razen cerkve so še obnovili pokopališki zid z dvojnimi umetniško izdelanimi vratmi, napravili mrtvašnico, kamenito pot okoli cerkve, električno zvonjenje in ogrevanje. Stroški so znašali okoli tričetrt milijona šilingov. Največ je prispevala fara sama, deloma še urad za spomenike in 50.000 šilingov občina. Ali se torej ne spodobi in ni primerno, da so verniki veseli in hvaležni Bogu in darovalcem in da jubilej in prenovitev skupnega farnega doma slovesno praznujejo? * V Vogrče ljudje radi prihajajo na romanje k sv. Florijanu, na gasilske veselice in igre. V začetku julija se je vršila gasilska veselica, bilo je lepo vreme in mnogo gostov. Tudi cerkveno slovesnost so dobro organizirali in pričakovali še več gostov. Vse je šlo v najlepšem redu, le sv. Peter jih je bojkotiral in odprl nebeške zatvornice, da je ves dan deževalo. Pranganja zato niso mogli imeti zunaj, ampak kar v cerkvi, za ta praznik okusno in bogato okrašeni. Slovesno sv. mašo je imel dekan Kristo Srienc, ki je v jedrnati pridigi orisal ves pomen cerkve za kristjana. Zahvalna pesem je vsem privrela iz srca. Pri blagoslovitvi motornih vozil je imel dekan kar dolgo pot, da je poškropil vse avte, ki jih je še bolj škropilo nebo. Številni gostje so hitro šli pod šotor, kjer so jim „Katarinski fantje" zaigrali budnico in je že dišalo po pečenki in klobasah. Številnim gostom niso hoteli nuditi le klobas in pijačo in poskočne muzike, ampak predvsem višjo vrednoto, kulturno hrano. Ob dveh popoldne se je vršil v nabito polnem šotoru bogati kulturni spored. Fanfare so zadonele slovesno, pevski zbor je pod vodstvom ravnatelja g. Jožka Koncilija zapel pozdravno pesem, pozneje še Florijanovo pesem in druge primerne narodne, da so se čudili kakovosti petja, domači župnik je pozdravil udeležence. Zastopnik občine, kulturni referent to, kar se je zgodilo, je bilo skrunitev spomenika. Ali pa gre morda tu za taktiko malih korakov, taktiko rezanja salame. Danes je izginil napis, ki ga je dal napraviti visoko spoštovani rajni župnik dr. Ogris. Morda so že jutri na vrsti slovenski križev pot in slovenski napisi na banderih. Še hujši škandal pa se je zgodil v baški podružnici. Vest, slaba vest o tem pohujšljivem dogodku se je itak že raznesla. Danes naj izgine slovenska beseda iz cerkve na večje praznike in slavnosti, jutri naj je ne bo več slišati ob nedeljah in niti ne ob sobotah, naposled pa naj je niti na „vseden den“ ne bi bilo več slišati. Kot da bi naša domača beseda, ki jo govorijo ljudje, odkar so sprejeli sveto vero, oskrunjala hram božji. Toda Jezus Kristus je oznanjal svoj nauk o ljubezni do bližnjega v jeziku zatiranega, zasramovanega, preganjanega judovskega naroda, ne v ..gosposki" latinščini ali grščini. Celo napis na križu, na katerem nas je odrešil, je bil hebrejski, latinski in grški. Svojim učencem pa je naročil Učenik, naj učijo in krščujejo vse narode sveta v vseh jezikih ... ravnatelj g. Valentin Vavti je čestital prenovitvenemu delu v Vogrčah, pohvalil vzajemno delo krajevnega župnika in občine in v nemškem in slovenskem jeziku razložil, koliko je že občina žrtvovala v kulturne namene in za splošne potrebe, zlasti za gasilske domove. Mladina je v zborni deklamaciji izrazila zgodovinski in verski pomen cerkve. Višek sporeda je bil zgodovinski pregled teh krajev od rimskih časov do danes, najbolj pa vogrske fare in cerkve. Izvirno in posrečeno je bilo predvsem to, da so slovensko in nemško besedilo spremljale barvne slike in je ob njih rastlo zanimanje. Tudi mnoge slike so že zgodovinske. Največ sporeda so pripravili otroci: časa imajo dovolj in radi sodelujejo. Narodna pesem vzbudi najbolj skrite strune v človeškem srcu. Naša pesem je naša vez. Ne pustimo, da bi umolknila! Otroški zborček je v pesmi molil, se veselil in povedal, kako se imajo radi. Trem najmlajšim so poslušalci močno ploskali, ko so zapele Jirmova Katja (4), Cvetka (5) in Komanova Marija (6 let). Vžgal je tudi prizorček ob narodni pesmi, kjer so pokazali otroci, kako je, če gre kdo na dolgo pot in dobi „židano ma-relo in punkeljček". Kar sumili so, da leti to na nekega večnega popotnika iz Vogrč. BILČOVS 24. 8. 1977 je v čebelnjaku upokojenca Johana Reichmanna iz Moščenic pri Bilčovsu iz neznanih razlogov izbruhnil ogenj, ki je uničil čebelnjak in 14 panjev čebel. Nastala škoda znaša 30.000 šilingov. VRBA V njenem stanovanjskem kraju v Vrbi ob Vrbskem jezeru so 23. 8. Otroška pesem in rajanje gresta skupaj in se zlijeta v vsakdanje življenje otrok. So nežne cvetlice, lepi metuljčki, živahni konjički, vse, kar sreča otrok. Zelo so se vživeli v te pesmi, še odrasli so se z njimi veselili. Veliko vaje in spretnosti je zahteval ples „čindara“, prekmurski svatbeni ples. Svatje se primejo v dolgo vrsto in se nato z godcem ali starešino na čelu kot dolga kača vijejo razposajeno po hiši, dvorišču, vrtu ali vasi. Spored je zaključila folklorna skupina iz Globasnice, ki je že ze- lo priznana po mnogih nastopih. Prikazala je nekaj ljudskih plesov v čimbolj izvirni podobi. Ti plesi so bili hkrati vabilo, da se ob tem velikem jubileju poveselijo vsi, ki radi rajajo. V cerkvi imajo tudi oltar sv. Katarine, zato so povabili sosede „Katarinske fante", da so tako zagodli, da je kljub slabemu vremenu v petah zasrbelo in bilo vse veselo. Vrednost te izvencerkvene proslave je zlasti v tem, da so pri pripravah radi sodelovali skoro vsi farani, zlasti pa člani gasilskega društva, dalje da je skoro ves kulturni spored pripravila mladina in da so male Vogrče pokazale, da je v požrtvovalnem delu mogoče kulturno delo, četudi neplačano. Zahvala velja vsem, ki so kakorkoli sodelovali ali prireditev počastili z obiskom. 1977 žandarji iz Vrbe zajeli v začasni pripor in predali deželnemu sodišču 36-letno natakarico Roswi-tho S., katera mora prebiti še eno kazen ... ZGORNJE TRUŠNJE V Zgornjih Trušnjah pri Velikovcu je 25. 8. 1977 zaneslo 19-letnega železničarskega uslužbenca Karla Strombergerja iz Bruckelna iz ne- HOTEL KOROTAN V SEKIRI in KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vabita na KONCERT harmonikarskega orkestra glasbene šole Radovljica, ki bo v sredo, 7. septembra 1977, ob 20.30 uri v hotelu KOROTAN v SEKIRI. Vodi: prof. Ažman. Na ta izredni koncert ste prisrčno vabljeni! Slovensko prosvetno društvo „ZARJA“ v Železni Kapli vabi na SREČANJE S PLANINSKIM DRUŠTVOM LJUBLJANA-MATICA ki bo v nedeljo, 4. septembra 1977, ob 9.30 uri pri planinski koči pod Obirjem. Vsi planinci in prijatelji gora prisrčno vabljeni! BLAGOSLOVITEV NOVE CERKVE V ŠENTPRIMOŽU V PODJUNI V nedeljo, 11. septembra 1977, bo ob treh popoldne blagoslovil naš škof dr. Jožef Kostner novo cerkev v Šentprimožu v Podjuni. Župni urad Šentvid v Podjuni znanih razlogov z jezerske zvezne ceste. Avtomobil je vrglo v trušnij-ški ribnik, kjer je na strehi obležal-Stromberger, ki se je pri tem lahko poškodoval, je peš nadaljeval pot domov. Neka firma iz Velikovca je potegnila avtomobil iz ribnika. ŠENTJAKOB V Šentjakobu v Rožu se je 24. 8. 1977 zapeljal 17-letni kovaški vajenec Bruno Arneitz iz Ledine s svojim mopedom, ko je hotel zaviti na rožansko cesto, v avtomobil 30-letnega pleskarja Johanna Strug-gerja iz kraja Na Gora. Vajenec se je pri tem neznano težko poškodoval in rešilni avto ga je prepeljal v deželno bolnišnico Beljak. VUZENICA V Vuzenici, kakor nalašč za slikarske motive pripravljenem predelu Slovenije, se je letos že sedmič odvijala koroška likovna kolonija mladih „Vuzenice“ 77. Tam so imeli mladi nadarjenci-risarji 27. avgusta svojo zaključno prireditev in razstavo vseh med 21. in 27. avgustom ustvarjenih del- Sadovi teh 7. koroških slikarskih del so bili zares vredni ogleda-Namen je jasen: Otroci naj se naučijo gledati naravo z očmi slikarja, pridobijo naj si slikarske tehnike’ toda kljub temu so prepuščeni osebnemu stilu, ki je vsakemu po-samezniku prirojen. Celotedenski učni tečaj, pri katerem so sodelovali umetniki-stro-kovnjaki, kot kipar Janko Dolenc, slikar Anton Repnik in akademski slikar-grafik in profesor Bojan Golja, pa ni le zgolj likovno-vzgojni proces, temveč izhajajo iz njegh mladoletniki, obogateni in zrelejs' ob pridobitvah izkušenj in prijateljskih izmenjav s sovrstniki. Organizatorji se zavedajo, da so za koroške otroke doživetja in medsebojna prijateljstva z otroci in družinami v Sloveniji vsekakor pomemben življenjsko-vzgojni faktor. Spoznajo matično domovino in si prl' dobijo občutek skupnosti, ne samo po jeziku in narodnosti. Krogu organizatorjev kolonije ih Ljubjanski banki kot pokrovitelju, predvsem pa vodji in ravnatelju Osnovne šole Vuzenica, Lojzetu Gobcu, ki z vnemo in požrtvovalnostjo prireja te vsakoletne likovne kolonije, se imajo Korošci iskreno za zahvaliti za to izvrstno idejo, ki se je sedaj že 7. tako dobro obnesla. Zveza slovenskih izseljencev ZAHVALA Vsem dragim pogrebcem od blizu in daleč, ki so v tako velikem številu spremili mojega dragega, nepozabnega soproga, našega ljubega brata, strica, svaka in bratranca Mihaela Pippa p. d. Galavca na poti k Sv. Martinu na božjo njivo, izrekamo najlepši „Bog plačaj". Posebna zahvala pa bodi izrečena preč. gg. duhovnikoma, g. dr. Mikuli in g. župniku Safranu. Prav topel „Bog plačaj" pa posebno našemu preč. g. dekanu VValcherju za tako lepe, domače opravljene pogrebne svečanosti, za tako lepe, tolažljive besede pri sv. daritvi in na grobu, obenem tudi z razumevanjem za pogrebce iz Beljaka in severne Dravske doline. Iskrena zahvala bodi izrečena še našemu uglednemu domačinu, g. dr. Mirtu Zvvitterju, za prisrčno zadnje slovo od svojega sotrudnika v domači Hranilnici in posojilnici in naše domače slovenske zemlje zvestega in značajnega sina. Najlepša hvala še domačim pevcem z njihovim požrtvovalnim pevovodjem. Bistrica na Zilji, Hadrije, Zahomec, avgusta 1977. Franja Pipp, roj. Kriegl, žena Angela, pohčerjenka z možem Ferdinandom Marija, sestra Luka, brat in ostali sorodniki. Vrba je svetovno znan turistični kraj, ki leži v sončnem zahodnem zalivu Vrbskega jezera. S svojimi toplimi kopališči, čudovitimi parki, gozdnimi promenadami in z dobro-zaznamovanimi gozdnimi potmi sredi očarljivega okolja združuje vse prednosti idealnega turističnega kraja. Vse te ugodnosti privabijo iz leta v leto na tisoče in tisoče turistov iz celega sveta v občino Vrbo. Turisti prihajajo v pretežnem številu iz Nemčije, Nizozemske, pa tudi iz Avstrije same. Tem letoviščarjem nudi občina Vrba, ki meri 5351 ha, rekreacijo, oddih in zabavo, nekaterim več, nekaterim manj, kot jim pač dopušča mošnja. Kdor misli, da ima preveč denarja, ga lahko odloži v kasinu, ki je celo leto odprt. Igre kot bakara, black iack ali ruleta so že marsikoga spravile na beraško palico. Na manj podjetne turiste čaka nad 13.000 postelj v 82 večjih turističnih obratih, hotelih, gostiščih, v 291 turističnih domovih in penzionih ter v 616 privatnih sobah; poleg tega sta na razpolago še dva kampirna prostora. Vsako leto prenoči v celi občini med 750.000 in 800.000 ljudi. To se Pravi, da pride v sezoni dnevno na enega domačina en gost, tako, da se število 7617 občinskih prebivalcev podvoji. Ker živi prebivalstvo skoraj izključno od turizma, se mora Vrba kot turistična občina boriti s problemi številčnega pojemanja turistov, prav posebno pa s spremenjenimi navadami gostov, ki so Postali vse bolj varčni. Konzumira-nje (zajtrk, kosilo, večerja) je v zadnjih letih v gostiščih zelo nazadovalo. Večina turistov kupuje v cenejših supermarketih, o čemer pričajo dolge vrste turistov v Beljaku in Celovcu ob koncu tedna. Druge gospodarske veje so v vrbski občini dokaj slabo razvite: v celi občini je le okoli 70 kmetov, ki imajo več kot 15 hektarjev, zlasti v Kostanjah, ki živijo od lastne kmetije. 244 kmetij ima vsaj eno govedo, to pa je vsekakor prema-*°> da bi se s tem lahko preživljali. Zato se morajo poleg kmetovanja zaposliti drugod. Ker pa razpolaga občina Vrba le z majhnimi obrati, ki morejo večinoma zaposliti kvečjemu 2—3 ljudi, si morajo priskrbeti delo izven občinskih meja. Tako niha 36,51 % vseh delojemalcev vsak dan med delovnim mestom in domačim krajem. Samostojnih Podjetnikov skorajda ni, razen nekaj zidarskih podjetij, tesarstva, ža-9® in elektropodjetja. Občina Vrba obsega sledeče kra-Je: Loga vas, Dob, Žoprače, Spodnje Jezerce, Zgornje Jezerce, Dole, Dorovniče, Črešnje, Drabosnje, 'rešiče, Potok, Kostanje, Zgornja vas, Vabrnja vas, Zgornje Vogliče, Spodnje Vogliče, Skopar, Črni 9rad, Koren, Ravne, Laze, Blato, Orezpolje, Loče, Deščice, Pulpiče, kipa, Sreje, Št. lij, Trebinja, Otož, vrba, Gorje, Strmec, Dvor nad Vr-°°' Žaga in Zajzare. ^ Od teh so bili pred zložitvijo ob-cin Kostanje, Loga vas in Lipa samostojne občine. Z zložitvijo pa se Je Površina občine Vrbe znatno povečala in šteje danes 2147 stano-Vanjskih poslopij z 2352 gospodinj-stvi. „Zložitev občine je bistveno spremenila strankarsko politično zasedbo v občinskem svetu. Največ k tej spremembi so doprinesle npr. Kostanje s svojim svobodnjaškim županom, tako, da je število mandatov FPO naraslo na 9, kar pome-ni drugo mesto'1, je povedal občin-ski nastavljenec Stanko Černič, ki Je obenem tudi predsednik sloven-skega društva „Svoboda“ v Logi Vasi. Po dogovoru stavi župana naj-slabša stranka OVP, ki ima 6 man-batov, torej polovico manj kot SPO, k' jih ima 12. Slovenci v občinskem °dboru niso zastopani. Organizirani pa so v slovenskih u|turnih društvih, katerih našteje-o kar štiri v celotni občini: SPD "Drabosnjak" v Kostanjah, SPD OBČINA VRBA i goeeocoooeeeooeocoeooeeecooooeooocooceaecceoeaceeoeoseecceoeeeeeeeeeeceoececoeeeeefl I mu u i '■■■wwi**wre>nr*TirMXX»cooooooooocooooooooooocnc*>nnnneBeaoaooaBaB»pgvv*v-w*-vv>rtfyv.v>.s^ ..Svoboda" v Logi vasi, SPD „Št. lij" ter pevsko društvo „Mojcej“ v Št. liju, ki ga vodi veliki koroški samouk Pavle Kernjak, imenovan ponekod tudi ..trubadur koroških Slovencev". V zadnjem času je najaktivnejše prav gotovo društvo v Kostanjah, ki ima svoje ime po znanem koroškem bukovniku Andreju Schuster-Drabosnjaku( njegove najbolj znane igre so: igra o Kristusovem trpljenju oz. Pasijon, igra od zgublenega sina, Gierten Shpil in seveda njegove pesmi kot so ena pesem od ta napitih bratov, ena žavba ...). Društvo so ustanovili leta 1948 in v prvih letih se je v Kostanjah razvilo živahno kulturno življenje: med drugim so uprizorili tudi Miklovo Zalo. Leta 1962 je dejavnost društva zamrla, dokler ga leta 1973 niso na novo ustanovili. Od tedaj naprej pa se je društvena razgibanost močno razmaknila: za 150. obletnico Drabosnjakove smrti so v slavnostni dvorani v Vrbi prikazali prizor iz Drabosnjakove Pastirske igre. Prav tako je društvo sodelovalo na Drabosnjakovi razstavi. „Društvo cveti kot v najboljših časih, upam le, da bo ostal kdo od študirane mladine na Kostanjah in nadaljeval z delom," je ponosno omeni predsednik Janez Lesjak, ki je pravcati multifunkcionar, saj je funkcionar številnih organizacij. „Ker se priznavam za koroškega Slovenca, me nasprotniki venomer napadajo, pa naj bo to v vlaku, na cesti ali na delovnem mestu. Zmerjajo me za komunista in komisarja; ko sem v Kostanjah agitiral za de-želnozborske volitve, so me pošteno prebunkali. A za naš pravični boj moraš tudi marsikaj pretrpeti. Jaz se že ne bom dal ugnati! Nikoli!" Takole optimistično in borbeno se je izrazil tudi šentiljski župnik Lovro Petričič: „Po lastnih preračunih vem, da pri nas doma 50% ljudi govori le slovensko, izključno nemško pa le 8 %. Sicer mi nekateri ne dajo miru, a z mano ne morejo početi kot bi se jim ljubilo: tako sem npr. prepovedal žandarju Pichlerju nadaljnji vstop v župnišče, ko mi je nesramno očital, češ da vzgajam ljudstvo za Jugoslavijo. Zdaj imam mir! Treba se je pač od vsega začetka odločno postaviti po robu." Župniku Petričiču so delali težave že od vsega začetka: pobirali so podpise proti njemu, češ da uči preveč slovensko. Učitelji ljudske šole v Št. liju so po ukinitvi obveznega dvojezičnega šolstva z vso silo podpirali odjavitve in so si vzeli za ljudsko štetje 1961 prosto, da bi pobirali podpise. Tudi otrokom ni bilo treba v šolo. „Pa je slučajno ravno ta dan prišel inšpektor in so učitelji morali poiskati po vsej okolici razkropljene otroke, ki so bili popolnoma zmedeni in niso K SLIKAM: Čisto zgoraj: promenada v Vrbi ob jezeru. Namesto da bi turisti se sprehajali v kopalnih oblekah, se kopali ter se guncali s čolni po jezeru, je letos izrazito slabo vreme privedlo do tega, da je število turistov občutno nazadovalo. Ljudje si skušajo ubijati čas s sprehodi. Zgoraj: Predsednik SPD „Dra-bosnjak“ Janez Lesjak. Spodaj: tako je izgledal poziv na slovenski tabor. Turizem je te kraje skrajno ponemčil. Slovenci! Kitar nore u nogi. ngj grife G. nedeljo po ikoštii lo je 18. septembra 1.1. v ob i mi popoldne > ZbprahiMtoVrbe lit teke ceste k: g. Primoža Košata, po doneče ..Virtr. Iger se snide Pogovarjali n- Imino n jirav iaivnilaili in \aZuili Mvarrii. Odbor. CENJENIM BRALCEM SPOROČAMO, DA BOMO NAŠO SERIJO, V KATERI VAM PREDSTAVLJAMO NAŠE OBČINE, PREKINILI ZA PRIBLIŽNO EN MESEC. PRED VRATI SO POLITIČN PROCELI, KATERIM BOMO NA TEM MESTU POSVETILI VSO POZORNOST. Prizor iz igre o Izgubljenm sinu, ki so jo v Vrbi 1975 izvajali igralci SPD Drabosnjak. vedeli, zakaj morajo spet v šolo, ko so jih vendar prej odpustili", se spominja župnik Petričič te šolske groteske. V vrbski občini je 5 ljudskih šol in 2 glavni šoli. Ljudsko šolo v Št. liju obiskuje 60 otrok, sedem jih je prijavljenih k slovenskemu pouku. Žal pa v ostalih krajih ni bilo moč dobiti točnih podatkov o številu šolarjev in prijav k slovenščini, ker je deželni šolski svet izdal odlok, ki učiteljem prepoveduje dajati številčne podatke. Na žalost pa je v občini Vrba opaziti tudi močna prisotnost mračnih reakcionarnih sil, organizirane v Kameradschaftsbundu, Abvvehr-kampferbundu in koroškem Hei-matdienstu. Mišljenje teh vrbskih včerajšnjikov prikaže sledeči primer: predsednik društva „Drabos-njak" si je privoščil šalo in telefonsko klical funkcionarja kamerad-schaftsbunda: — GrilB Gott! Ich mochte dem Kameradschaftsbund beitreten. —- Bitte, bitte! Gerne! — Nur habe ich einige Beden-ken — ich war bei der SS! — Oh, ich bitte sie, daB macht doch gar nichts, wir haben ja meh-rere davon! ZGODOVINA IN ZNAMENITOSTI Na zapadnem koncu Vrbskega jezera stoji vrbski grad, ki ga je zgradila rodbina Khevenhullerjev v 16. stoletju. Gradu je prizidan mlin in gospodarsko poslopje. Prvotno je bil grad zgrajen na italijanski način, pred približno 240 leti pa je prvič pogorel; leta 1881 je ponovno zgorel, tako, da danes prvotne zgradbe skoraj ne opazimo. Grad so leta 1900 na novo postavili in je danes last vrbske občine. Tudi v Žopračah je grad, in sicer iz 13. stoletja. Ima več tajnih vhodov in ga je nekdaj obdajalo obrambno obzidje. Prvi posestniki so bili Heunbergerjevi iz Velikovca, a v naslednjih letih je grad če-sto menjal posestnika. V 15. stoletju je prišlo zaradi bogate dediščine do bitke med cesarjem in ogrskim kraljem Ladislavom. Cesar je zavzel grad in ga uničil. Leta 1545 pa je prišel v last Khevenhullerjev, nekoliko pozneje pa je postal posestnik grof Siegmund Dietrichsteinski. V Žopračah je bil 18. septembra 1870 tudi drugi slovenski tabor, katerega se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Dr. Janko Pleterski je o tem zapisal, da takšne udeležbe dotlej na Koroškem še ni bilo, ne med Nemci in ne med Slovenci. Tudi Kostanje imajo staro zgodovino. Že leta 1202 najdemo Kostanje kot samostojno faro. Domnevajo, da jo je ustanovila rodbina Hohenvvartov, ki je bila tudi posestnica gradu Hohenwart in katerega razvaline še danes lahko vidimo v bližini Beljaka. Prvotna farna cerkev je bila današnja podružnica v Zgornji vasi. Ladja je dolga osem metrov in pet metrov široka; glavni oltar je iz lesa in v njem se najde napis, da je bil leta 1677 obnovljen. Cerkev je morala nekdaj pogoreti, saj se še danes najdejo preostanki pogorelin. Mislijo, da so jo požgali Turki, ki so v drugi polovici 15. stoletja napadali naše kraje. Cerkev je omenjena v starih listinah prvič leta 1355. Ker je bila ta cerkev vse premajhna in ker so jo Turki požgali, so se Kostanjčani odločili sezidati drugo, novo cerkev: je to lepa cerkev v gotskem slogu iz 17. stoletja. Da pa bi se ščitili pred morebitnimi novimi turškimi napadi, so obdali cerkev z obzidjem in strelnicami. Singer domneva, da ime „Kosta-nje“ najbrž ne pride od kostanja, ker je ta prišel šele pozneje v naše kraje, ampak bolj verjetno od „kost“ oziroma „gost“. In že leta 1150 se najde kombinacija Che-stenich — Kostanje — grobišče. Pliberški sejem na travniku - najveije in najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške od sobote, 3. septembra, do ponedeljka 5. septembra 1977 Obiščite na Pliberškem sejmu Slovensko prosvetno društvo »EDINOST,, Pliberk v šotoru ..BREZNIK" od 3. do 5. septembra 1977 Ples z ansamblom „Veseli planšarji" ZA JEDAČO IN PIJAČO JE POSKRBLJENO. VSE ROJAKE OD BLIZU IN DALEČ PRISRČNO VABI ODBOR Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — in strokovna delavnica! ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 - 35106 Na vse izdelke vam damo zimski in poseben popust! Obiščite nas na Pliberškem sejmu I Vsak obiskovalec Pliberškega sejma bo pil SCHLOSSBRKU PIVO Braustatte der Gosser Brauerei AG — Bleiburg im Karntner Grenzland SCHLAF DICH GESUND MIT STEFITZ STEPPDECKEN Ferdinand ^ I J J Jr Stefitz P BiH STEPPDECKEN UND BETTVVARENFABRIK UNSERE SPEZIALERZEUGNISSE STEPPDECKEN ALLER ART FEDERKERNMATRATZEN SOWlE POLSTERM0BEL Bleiburg Najugodnejše pri domačem podjetju Johan Lomšek ŠTEFAN TRAMPUŠ Trgovina z lesom Podjetje z žago NONČA VAS — EINERSDORF PLIBERK — BLEIBURG Telefon (0 42 35) 276 Stavbno in pohištveno mizarstvo Johan Drobesch ŠMIHEL nad PLIBERKOM se priporoča naročnikom Izdelava kvalitetna! Cene zmerne! Ob priliki Pliberškega sejma obl ščite domače gostišče z avtomatičnim kegljiščem Juena ČEPIČE — GLOBASNICA Telefon 0 42 36 - 23105 Vaša domača A & O trgovina in restavracija Smrečnik - Šoštar v Globasnici se priporoča ob priliki Pliberškega sejma MIZARSTVO Leitgeb ST. MICHAEL OB BLEIBURG ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Telefon (0 42 35) 34 1 03 e Kvalitetna izdelava vseh vrst mizarskih ■ del — Priznano stavbno mizarstvo Raiffeisenbank Bleiburg Valute-devize Banka vašega zaupanja PLIBERK — BLEIBURG Telefon (04235) 25 21 | V V Dunajski mednarodni sejem - vrata na Vzhod Od 10. septembra do 18. sept. 1977 bo na Dunaju že skoraj tradicionalni mednarodni dunajski sejem, katerega se bo udeležilo 2200 inozemskih firm in 1800 firm iz Avstrije. Sejem bo letos daljši kot po navadi, trajal bo od sobote do nedelje, teden navrh; to pa zaradi tega, ker hočejo dati tudi možnost ljudem s podeželja priti na sejem. Posebnost letošnjega sejma je kongresni center za kmetijstvo. Važnost se polaga tudi na vinogradništvo. Posebna prireditev je sejem za kmetijske stroje, kateri so razstavljeni na prostoru 70.000 kvadratnih metrov. Poseben gost dunajskega sejma je letos Baden-VVurtemberg (ZRN), kateremu je posvečen poseben dan, prav tako, kot tudi Poljski, katera je zelo važen trgovski partner za Avstrijo. Dunaj stremi za tem, da bi postal „Vrata do vzhoda". Koroška je zastopana na dunajskem sejmu z 25 firmami, katere razstavljajo kmetijske stroje, lesne plošče, keramiko in izdelke iz gradbene industrije. Število udeležencev pokaže, da ie Dunaj mednarodno pomemben, ker je iz Dunaja možno za zapad-ne dežele izgraditi trgovske odnose do Vzhoda, prav tako kot tudi za Vzhod, ki bo poskušal zboljšati svoje trgovske odnose z Zapadom. TV AVSTRIJA 1. SPORED NEDELJA, 4. septembra: 15.45 Ljubi sorodniki — 17.00 Trije v modrem ba-lonu — 17.20 Majhno motorno kolo — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Začasno brez naslova — 19.00 Avstrija v sliki v nedeljo — Koroška — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 Kralji Umirajo samotno — 21.50 Šport — 22.00 Nočni izbor — 22.30 Poročila. PONEDELJEK, 5. septembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Kaj bi lahko postal — 10.00 Ljudje, ceste in motorji ~~ 10.30 Ljubi sorodniki — 17.00 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Omaruru — 18.30 Mi — 19.30 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport v ponedeljek — 20.50 Nastop v Manhattenu •— 21.40 Poročila in šport. TOREK, 6. septembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Angleški tečaj — 10.00 Materija in prostor — 10.30 Cleopatra ~~ 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Raj Živali — 18.30 Mi 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sHki, kultura in šport — 20.00 Risiko ~~ 21.10 civilna korajža — 22.20 Hiša na Eaton Plače — 23.05 Poročila. SREDA, 7. septembra: 9.00 Rdeči avtobus — 9.30 Kmetijstvo danes — 10.00 Vinograjstvo v Avstriji — 10.30 Drevo raste v Brooklynu — 17.00 Začarano pero — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dr. Doolittle — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Kralji umrejo samotno II. del — 21.35 poročila — 21.40 Na primeru Mag-nago — 22.25 Šport. ČETRTEK, 8. septembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Apprenons le Fran-cais — 10.00 Vrtovi — 10.30 Kmet kot milijonar — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 televizijska kuhinja — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Fidelio — 22.00 Poročila in šport. PETEK, 9. septembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Beethoven na Dunaju — 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Monsiuer postaja nezvest — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvorni teater — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Service-box — 20.15 Znak akta XY — nerešen — 21.20 Zadnji patriarh — 22.05 Šport — 22.10 Pacient z strešno poškodbo — 23.40 Znak akta XY — nerešen — 23.55 Poročila. SOBOTA, 10. septembra: 15.25 Tiger iz Eschnapura — 17.00 Športni abc ■— 17.30 Heidi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Dober večer v soboto — Heinz Konrads — 19.00 Avstrija v sliki in aktualnosti iz Južnega Tirala — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.55 Šport — 20.15 Dali, dali — 21.50 Šport — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Pepe le Moko — v temi Alžirja — 23.40 Poročila. 2. SPORED NEDELJA, 4. septembra: 14.15 Lahka atletika — svetovni cup — 17.15 Na poti — 18.00 Superstars of Rock — 18.30 Avtomobili in ljudje — 19.30 The Munsters — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 V lastni zadevi — 22.10 Brez nagobčnika. PONEDELJEK, 5. septembra: 18.00 Angleški tečaj — 18.30 Veliki lov na ribo — 19.30 Materija in prostor — 20.00 Hiša na Eaton Plače — 20.50 Brez vstopnine — 21.40 Čas v silki 2 — 22.10 Prival. TOREK, 6. septembra: 18.00 Kmetijstvo danes — 18.30 Znanje aktualno — 19.30 Vinograjstvo v Avstriji — 20.00 Umor ostane umor — 21.45 Čas v sliki 2 — 22.20 Club 2. SREDA, 7. septembra: 18.00 Apprenons le Francais — 18.30 0 9 — Nižja Avstrija — 18.55 Sailor — 19.30 Vrtovi — 20.00 Teleobjektiv — 20.50 Verni-sage — 21.55 Čas v sliki 2 — 22.30 Cung Fu. ČETRTEK, 8. septembra: 18.00 Ruščina — 18.30 Brez vstopnine — 19.30 Beethoven na Dunaju — 20.00 Marie — 21.40 Čas v sliki 2 in kultura — 22.15 Club 2. PETEK, 9. septembra: 18.00 Kaj bi lahko postal — 18.30 Mozart & Co. •— 19.30 Luč na temnem ozadju — 20.00 Iz modrega postane sivo — 21.00 Nova — 21.20 Trailer — 22.05 Čas v sliki 2 in kultura — 22.40 High Chapparal. SOBOTA, 10. septembra: 17.00 Ko je začela goreti republika — 18.00 orientacija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Srednja Češka in Hazard — 19.50 Galerija — 20.15 Pustite to napraviti Afronija — 21.45 Fatty — Live. TV Ljubljana NEDELJA, 4. septembra: 9.05 Poročila — 9.10 Za nedeljsko dobro jutro: oblaki so rudeči — 9.40 625 — pregled sporeda — 10.00 S. Karanovič: Na vrat na nos — 10.55 V iskanju življenja — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.15 Poročila — 14.15 Atletska tekmovanja za svetovni pokal — 15.15 Atletska tekmovanja za svetovni pokal — 17.20 Okrogli svet — 17.35 Poročila — 17.40 Moda za vas — 17.50 Kralj potepuhov — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Več kot igra — 21.00 Ladjevje kralja Krešimira — 21.30 TV dnevnik — 21.45 Gloria Gaynor — 22.10 Svetovno prvenstvo v kajaku in Kranju — 22.40 Športni pregled. PONEDELJEK, 5. septembra: 17.10 Vrtec na obisku: na Tržnici — 17.25 Čudeži živalskega sveta — 17.50 Obzornik — 18.05 Iz sveta oblikovanja — 18.25 Mozaik — 18.30 Dogovorili smo se — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — TV dnevnik — 20.00 O težavah s Kalmanovim truplom in neprimerni ljubezni med Fran- čekom in Gelo — 21.00 Kulturne diagonale — 21.40 Mozaik kratkega filma: v aleji velikanov — 21.50 TV dnevnik. TOREK, 6. septembra: 17.10 Pustolovščine morskega konjička — 17.25 Pika nogavička — 17.55 Obzornik — 18.10 Nenavaden Poklic: Mirko Šparem-blek — 18.35 Mozaik — 18.40 Jugoslovanski trimski test — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Oči kritike — 20.45 Novele Grahama Greena — 21.40 G. F. Telemann: Pimpione — 22.30 TV dnevnik. SREDA, 7. septembra: 17.15 B. Žužek: O lisici deklici — 17.35 Glasba z obrobja — 17.55 Obzornik — 18.10 Na sedmi stezi — 18.40 Mozaik — 18.45 Orkester — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Film tedna: Gustav Mahler — barvni film — 20.00 TV dnevnik — 22.15 Včeraj, danes, jutri: Odporništvo italijanskega ljudstva. ČETRTEK, 8. septembra: 17.25 Profesor Baltazar — 17.35 Obzornik — 17.50 Mozaik — 17.55 Med ognjem in ledom — 18.45 Modri plašček — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dvorjenje — 20.35 Zato ker imam rad naše morje, barvna oddaja — 21.17 Svet 1900— 1939 — 22.07 TV dnevnik. PETEK, 9. septembra: 17.10 Križem k raže m — 17.20 Morda vas zanima: Marjetka Falk — 17.55 Obzornik — 18.10 Jazz na Ekranu: kvartet Stan Getz — 18.40 Mozaik — 18.45 Sodobna meditacija: življenje v vaših rokah — 19.05 Cesta in mi — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični pregled — 20.00 Proslava ob dnevu mornarice — 21.10 Krištof Kolumb — 22.25 Policijske zgodbe — 23.15 TV dnevnik. SOBOTA, 10. septembra: 8.00 Profesor Baltazar — 8.10 Modri plašček — 8.40 Pustolovščine morskega konjička — 8.55 Morda vas zanima: Marjetka Falk — 9.25 Sodobna medicina: življenje v vaših rokah — 9.45 Cesta in mi — 9.55 Dokumentarna oddaja: Krištof Kolumb — 14.40 Cestne motodir-ke za državno prvenstvo — 15.45 Nogomet Borac Rijeka — 17.35 Risanka — 17.40 Obzornik — 17.55 Jakec in Čarovnica — japonski barvni risani film — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Bele trave — film — 21.35 Moda za vas — 21.45 TV dnevnik — 22.05 625 — pregled sporeda — 22.25 Oh, ti neumni nizozemci. ČEMER MOBEL+ELEKTRO Barvni televizor slikovna žarnica (ekran) 66 cm. Elektronika z modulacijsko tehniko S 9950.- Vaš stari aparat zamenjamo po najvišjih cenah Obiščite galerijo Wernerja Berga v Pliberku! RADIO CELOVEC NEDELJA, 4. septembra: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 5. sept.: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Solisti pojo. TOREK, 6. septembra: 09.30—10.00 Za našo vas — 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, poslušajte! SREDA, 7. septembra: 13.45— 14.30 Celovški radijski dnevnik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet. ČETRTEK, 8. septembra: 13.45— 14.45 Celovški radijski dnevnik — Iz ljudstva za ljudstvo. PETEK, 9. septembra: 13.45— 14.30 Celovški radijski dnevnik — Vrtiljak popevk. SOBOTA, 10. septembra: 09.45— 10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Elvis Presley umrl Pred kratkim je v 42. letu starosti umrl nesporni kralj rock and rolla — Elvis Presley. Milijoni so v žalosti — in v tem ni prav nič pretiravanja. Presley, rojen 8. 1. 1935, nekdanji voznik kamiona, je navduševal s svojim baržunastim glasom, ki je bil sposoben skladbi vdihniti tako neukrotljivo divjost kot tudi sentimentalno nežnost, ne nazadnje pa je privlačevala tudi njegova zunanjost — kajti za milijone deklet je bil Elvis naj nežnejši, najšarmant-nejši, najboljši in seveda — najlepši. Njegove koncerte so napovedovali samo z imenom Elvis, kajti le-to je od sredine petdesetih let postalo pojem za tedanje mladostinke in to je ostala do danes. Milijoni oboževalcev so po vsem svetu jokali od ginjenosti, če je,kralj’ pel pesmi kot „Love me tender", „Daddy don’t cry“, „In the Ghetto" idr. Kako je Elvis podžgal svetovno glasbo sredi petdesetih let priča dejstvo, da sta se celo legendama beatla Lennon in McCartney lolita glasbe, ker ju je Elvis s svojim ognjevitim rock and rollom spodbudil k temu. Tudi sama sta prav kasneje priznala, da jima je bil na začetku veliki vzornik — kakor tudi mnogim drugim. Konec petdesetih let je bil Presley večkratni milijonar in njegovo bogastvo je kljub rock’nrollskemu zatišju v začetku šestdesetih let nenehno raslo. Ko je služil vojaški rok v Nemčiji, je spoznal svojo bodočo ženo Prisedlo. Kljub denarju in preporodu, ki ga je doživljal pri svojih koncertih, si živi jenske sreče ni mogel pridobiti. Umrl je osamljen — sredi svojega bogastva. Mladini in generaciji petdesetih let, ki ga je imela tako rada, pa bodo ostale v tolažbo plošče, posnete z njegovim žametnim glasom. Po&e&nost f'e bolfia, ka{h navadno. ima{o vnnofri! iacadi te^a ta\sl taUo{ U PODJERBERK — ST. KATHREIN Škofiče/Schiefling SH? mT Tel.: 0 42 74-29 55 18 ■ I ■ ■ I Celovec/Klagenfurt DO kuhinje! Rothauerhaus 1 ' Tel.: 86 2 92 ,^V^A\W.W/AVA%WV.WYYWVWYWrtWWW^Wi'AVAVV^VWWVWVWVWAWWAWW/MWW,.WJ,AVJVW^1V.VAVAWJ'AW;\WJVVWi DR- FRAN DETELA: 34 tkala zu/lfifefi POVEST VAV**,v1v