primorske
novice
KOPER, 5. marca 1982
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Št. 6
VSEBINA
Občina Hirska Bistrica
—	ODLOK o spremembah in dopoinitvah statuta občine Hirska Bistrica
—	ODLOK o določitvi števila delegatov, ki jih delegirajo delegacije oziroma konference delegacij v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Hirska Bistrica
—	ODLOK o ureditvi zimske službe v občini Hirska Bistrica
—	ODLOČBO o imenovanju občinske volilne komisije
—	SKLEP o imenovanju volilne komisije v skupnosti obrtnikov
Krajevna skupnost Harije
—	SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v delu
Krajevna skupnost Dolnji Zemon
—	SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v delu.
Občina !zo)a
Občinska volilna komisija Izola
—	RAZGLAS liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Izola
f
Občina Koper
—	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE statuta občine Koper
—	SKLEP o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v
delovni organizaciji Emona Commerce Ljubljana — TOZD Obala Koper	* L
—	SKLEP o začasnih ukrepih družbenega varstva v Delovni skupnosti Avto-moto touring klub Koper
—	SKLEP o spremembi sklepa o imenovanju občinske volilne komisije
Občina Piran
—	SPREMEMBE !N DOPOLNITVE statuta občine Piran
—	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Piran
—	ODLOK o določitvi prispevne stopnje za leto 1982 zavezancem, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o temeljih ' plana samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran za obdobje 1981—1985
—	ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Piran,
—	ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj avtotaksi storitev v občini Piran
—	ODLOK o ustanovitvi in nalogah komunalne inšpekcije za območje občine Piran,
—	ODLOK o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Piran
—	SKLEP o spremembi sklepa o imenovanju občinske volilne komisije.
Občina Sežana
—	ODREDBA o označitvi poslovnega sedeža oziroma poslovnega prostora in motornega vozila v občini Sežana
Občinska volilna komisija Sežana
—	RAZGLAS liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Sežana
Občinska zdravstvena skupnost !zo!a
—	POPRAVEK samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Izola
DO Energetika TOZD Butan p!in Ljubljana, obrat tzola
—	SKLEP o ceni plina iz omrežja v soseski Livade v Izoli, ki ga upravlja temeljna organizacija Butan plin Ljubljana.
Skupnost otroškega varstva občine Koper
—	SKLEP o dohodkovnih pogojih in o višini denarnih pomoči otrokom v letu 1982.
OBČtNA HJRSKA B!STR!CA
Na podlagi 276., 277. in 278. čiena statuta občine Hirska Bistrica (Uradne objave, št. 11/78 in 34/80) je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega deia, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-poiitičnega zbora dne 24. 2. 1982 sprejela
ODLOK
O	SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OBČINE ILIRSKA BISTRICA
2.	člen
Tretji odstavek 207. člena se spremeni tako, da se glasi: »Predsednik in podpredsednik skupščine se volita za dve leti ter sta lahko izvoljena na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma«.
3.	člen
V 209. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Predsednik zbora se voli za dve leti ter je lahko izvoljen pa isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma«.
1.	člen
Statut občine Hirska Bistrica (Uradne objave, št. 11/78 in 34/80) se spremeni in dopolni:
4.	člen
Spremeni se četrti odstavek 233. člena tako, da se glasi: »Predsednika, podpredsednika, člane !S in funkcionarje upravnih
organov izvoli občinska skupščina za štiri leta. Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma
(lani izvršnega sveta ter funkcionarji, ki vodijo upravne organe, so lahko največkrat dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma imenovani na isto funkcijo*.
5.	člen
Za 236. a členom se doda nov 236. b člen, ki se glasi:
*S poslovnikom določi izvršni svet natančnejši način dela in druga za njegovo delo pomembna vprašanja *
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 011-2/78-3 Ilirska Bistrica, 24. 2. 1982
Predsednik
Bojan BROZ1NA, dipl. oec., 1. r
Na podlagi 72. in 73. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni ljst SRS, št. 24/78 in 22/81) in 190. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. 2. 1982 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI ŠTEVILA DELEGATOV, KI JIH DELEGIRAJO DELEGACIJE OZIROMA KONFERENCE DELEGACIJ V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE ILIRSKA BISTRICA
1.
Zbor združenega dela skupščine občine šteje 3$ delegatov. V zbor združenega dela pošiljajo delegacije oziroma konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti po posameznih področjih naslednje število delegatov:
26 delegatov s področja gospodarstva.
3	delegate s področja kmetijske dejavnosti,
1	delegata delovnih ljudi, ki delajo v obrti in podobni dejavnosti,
! delegata s kultumo-prosvetnega področja.
! delegata s socialno zdravstvenega področja,
2	delegata delovnih ljudi delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizactj in društev ter drugih skupnosti, ki niso organizirane kot delovne organizacije.
1 delegata, aktivnih vojaških in cfvilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ
2.
V zboru združenega dela imajo delegacije, konference delegacij oziroma skupne delegacije naslednje število delegatskih mest
A)
1.	Lesno kemična industrija Lesonit Ilirska Bistrica:
delegatskih
mest
— TOZD Žaga	1
— TOZD Vlaknene plošče	1
— TOZD Furnirnica	j
— TOZD Pohištvo	j
— TOZD Tehnične dejavnost!	^	J
-r- DSSS	* j
2.	Transport Ilirska Bistrica:
— TOZD Tovorni promet	j
— TOZD Avtoservis	j
3.	'EMONA* — Ubija Ilirska Bistrica:
— TOZD Trgovina
4	* PL AM A* — Podgrad, industrija za proizvodnjo in predelavo plastičnih mas.
— TOZD Galvanska oprema — TOZD Izoterm — TOZD Poliuretani
5.	*Javor* — Pivka — tovarna stolov Bač
6.	Gozdno gospodarstvo Postojna — TOZD Gozdarstvo Knežak
7.	Skupnost obrtnikov
B)
8.	Lesno kemična industrija Lesonit Ilirska Bistrica: — TOZD Kaširane plošče
— TOZD Oplemenitene plošče
9.	.Piama* — Podgrad, industrija za proizvodnjo in predelavo plastičnih mas
— TOZD Termoplasti DSSS
10.	Tovarna organskih kislin — TOZD Citronska kislina
TOZD Organska kislina TOZD remonti in energetika DSSS
11.	TRANSPORT Ilirska Bistrica — DSSS
ŽTP (železniško transportno podjetje)
PTT (pošta, telegraf, telefon)
SLAVNIK — avtoprevozniško podjetje	1
12.	'Emona* — Ilirija Ilirska Bistrica — TOZD Grosist,
— TOZD Gostinstvo
DSSS	!
13.	Hmezad Žalec, Kmetijstvo Ilirska Bistrica — TOZD Blagovni promet,
— TOZD Mlekarna,
— DSSS	!
14.	Hmezad Žalec, Kmetijstvo Ilirska Bistrica — TOK Kooperacija.
Perutninarski kooperanti	1
15 Gozdno gospodarstvo Postojna, TOZD Gozdarstvo — TOZD Gozdarstvo Ilirska Bistrica.
Zavod za pogozdovanje Krasa	1
16.	SGP Primorje Ajdovščina. TOZD Ilirska Bistrica — TOZD Gradbišče Ilirska Bistrica
Gradnje — Postojna, TOZD Ilirska Bistrica
Cestno podjetje Ilirska pistrica	1
17.	'PLUTAL* Ljubljana. TOZD Grafika*
— TOZD Grafika Ilirska Bistrica,
Eta Cerkno, obrat Ilirska Bistrica	1
18.	Vezenine — Bled. TOZD Konfekcija — TOZD Konfekcija Ilirska Bistrica
Ciciban Miren — obrat Jelšane	1
19.	Komunalno gradbeno podjetje Ilirska Bistrica — TOZD proizvodno gradbena dejavnost
TOZD Vodovod
DSSS
Elektro Sežana — enota Ilirska Bistrica	!
20.	Osnovna šola 'Dragotin Kette* Ilirska Bistrica, Osnovna šola
'Ivan Brozina-Slovan* Jelšane. Osnovna šola 'Tone Tomšič* Knežak, Osnovna šola 'Rudolf Ukovič* Podgrad, Osnovna šola 'Podgora* Kuteievo, Osnovna šola Pregar je, Glasbena Sola. Vzgojno-varstveni zavod 'Jožefa Maslo*, Delavska univerza. Matična knjižnica Ilirska Bistrica	J
21.	Kraški zdravstveni dom 'Matije Griina* Ilirska Bistrica, Lekarna Mirka Bistrica, Veterinarski zavod Ilirska Bistrica !
22.	Mlinotest Ajdovščina, TOZD Pekama: TOZD pekama Mir-ska Bistrica. TP Soča — Koper, poslovalnica Ilirska Bistrica, 'Peko* tovarna obutve Tržič, prodaja obutve Hirska Bistrica,
TP Obuča — Beograd, prodajalna Ilirska Bistrica — Planika Kranj, prodajalna Ilirska Bistrica, Elektrotehna Ljubljana — prodajalna Ilirska Bistrica. ČZP Primorski tisk Koper, Knjigama in papirnica Ilirska Bistrica. Kras Sežana, Poslovalnica v
5. marca 1982 — $t. 6
URADNE OBJAVE
67
občini Ilirska Bistrica, Tovarna mesnih izdelkov Postojna, mesnica Ilirska Bistrica, Delamaris Izola, ribarnica Ilirska Bistrica, Agraria Koper, Vinotoč Ilirska Bistrica, Borovo — Jugoslovanski kombinat gume in obutve, prodajalna Ilirska Bistrica, Nanos Postojna, obrat Ilirska Bistrica, Tobak Ljubljana — enota Ilirska Bistrica, Koteks — Tobus Ljubljana, odkupna postaja Ilirska Bistrica, Istra Benz Koper — črpalka Podgrad, Petrol Ljubljana — črpalki Ilirska Bistrica	1
23.	Delovna skupnost skupnih služb SIS, delovna skupnost zdrav-
stvenega zavarovanja Koper, Komunala SIS, SIS za ceste, Stanovanjska SIS, delovna skupnost Centra za soc. delo, strokovna služba skupnosti za zaposlovanje, Kmetijska zemljiška skupnost, občinska gasilska zveza in požarna skupnost, Zavarovalnica Croatia, zavarovalnica Triglav, Občinski odbor Rde- * čega križa Ilirska Bistrica, AMD šivan Brozina-Slovan«, Kino *Svoboda* Ilirska Bistrica	I
C)
24.	Uprava skupščine občine Ilirska Bistrica, Temeljno sodišče Koper, enota Ilirska Bistrica, Služba družbenega knjigovodstva, ekspozitura Ilirska Bistrica, Postaja milice Ilirska Bistrica, Občinšlci svet zveze sindikatov, Občinska konferenca ZKS,
OK SZDL, OO ZB NOV, Občinska konferenca ZSMS in sodnik za prekrške	1
25.	Aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi vojnih pošt
JLA v občini Ilirska Bistrica	1
Delegacije, ki so navedene pod točko B se združujejo v konferenco delegacij za delegiranje skupnega oziroma skupnih delegatov v zbor združenega dela. Delovne skupnosti, ki so navedene pod C oblikujejo in izvolijo skupno delegacijo za delegiranje v zbor združenega dela.
3.
Zbor krajevnih skupnosti šteje 27 delegatov.
V zboru krajevnih skupnosti imajo delegacije krajevnih skupnosti
naslednje število delegatskih mest:
delegatskih
mest
1.	Krajevna skupnost Ilirska Bistrica	6
2.	Krajevna skupnost Knežak	2
3.	Krajevna skupnost Šembije	1
4.	Krajevna skupnost Rečica	1
5.	Krajevna skupnost Podgrad	.	2
6.	Krajevna skupnost Hrušica	1
7.	Krajevna skupnost Pregar je	1
8.	Krajevna skupnost Starod	T
9.	Krajevna skupnost JelŠane	1
10.	Krajevna skupnost Novokračine	1
11.	Krajevna skupnost Harije	1
12.	Krajevna skupnost Zabiče	1
13.	Krajevna skupnost Kuteževo	1
14.	Krajevna skupnost Vrbovo	1
15.	Krajevna skupnost Koseze	1
16.	Krajevna skupnost Prem	1
17.	Krajevna skupnost Dolnja Bitnja	1
18.	Krajevna skupnost Ostrožno brdo	1
19.	Krajevna skupnost Dolnji Zemon	1
20.	Krajevna skupnost Topole	I
4.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki jim je v tem odloku določeno skupno delegatsko mesto.
Sporazumi o oblikovanju konferenc morajo biti sklenjeni najpozneje do 20. marca 1982.
5.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 010-1/82-2
V Ilirski Bistrici, 24. februarja 1982	Predsednik*
Bojan BROZ1NA. dip' oec., t. r.
Na podlagi 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica in 4., 9. in 207. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 30/78, 23/81) je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 2. 1982 sprejela
ODLOK
O UREDITVI ZIMSKE SLUŽBE V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
S	tem odlokom se ureja organizacija in izvajanje zimske službe na območju občine Ilirska Bistrica in določajo obveznosti, ki jih imajo pri izvajanju zimske službe organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki upravljajo premoženje v družbeni lasti, občani in civilno pravne osebe, krajevne skupnosti, komunalne skupnosti in upravni organi.
2.	čten
Zimska služba obsega naslednja opravila:
1.	Pluženje snega na kategoriziranih cestah, ulicah, javnih poteh, trgih in javnih parkirnih površinah,
2.	Posipavanje kategoriziranih cest, ulic, javnih poti, trgov z ustreznimi materiali za preprečevanje poledice,
3.	Odstranjevanje snega v naselju Ilirska Bistrica z ulic, trgov in javnih parkirnih površin,
4.	Čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov pri zaznamovanjih prehodih za pešce v času odjuge,
5.	Pluženje in odstranjevanje snega ter posipavanje proti poledici na vseh ostalih cestnoprometnih površinah, ki so namenjene za hojo oziroma promet v stanovanjskih naseljih (pločnikih in peš poteh).
6.	Odstranjevanje ledenih sveč s streh in strešnih žlebov,
7.	Čiščenje zasneženih prometnih znakov,
8.	Mobilizacija ljudi in delovnih sredstev za odstranjevanje snega iz kategoriziranih cest, ulic, javnih poti in trgov, kadar tega dela zaradi nenormalno velikih padavin ne zmore pravočasno opraviti za to pooblaščena delovna organizacija ali krajevna skupnost na svojem območju
3.	člen
Pooblaščeni izvajalec zimske službe za opravila pod točko L, 2. in 7. prejšnjega člena tega odloka za kategorizirane ceste je Cestno podjetje Koper.
Komunalno gradbeno podjetje Ilirska Bistrica je pooblaščena organizacija za izvajanje opravi! na ulicah in javnih poteh v mestu Ilirska Bistrica pod točko L, 2., 3., 4., 5. in 7. iz 2. člena tega odloka. Krajevne skupnosti skrbijo za izvajanje zimske službe na nekategoriziranih cestah izven mesta Ilirska Bistrica.
4.	člen
SIS za ceste in SKIS občine Ilirska Bistrica imata naslednje naloge na področju zimske službe:
—	spremljanje izvajanja sprejetega programa zimske službe,
—	zagotavljanje racionalne uporabe delovnih sredstev in naprav,
—	dajanje pobud za morebitne spremembe organizacije zimske službe,
—	zagotavljanje sredstev po sprejetem planu za tekoče leto.
5.	člen
Izvajalci Komunalno gradbeno podjetje Ilirska Bistrica, krajevne skupnosti in Cestno podjetje Koper opravljajo zimsko službo po operativnem planu, finančnem načrtu in sporazumu, ki morajo biti sestavljeni, sprejeti in sklenjeni do 31. oktobra za prihodnjo zimsko sezono. KGP Ilirska Bistrica in krajevne skupnosti sklepajo sporazum s SKIS Ilirska Bistrica, medtem, ko Cestno podjetje Koper sklene sporazum s SIS za ceste Ilirska Bistrica.
6.	člen
Hišni sveti in uporabniki zgradb ter parkirnih prostorov so dolžni odstranjevati sneg in posipavati proti poledici na površinah, ki so namenjene za hojo oziroma promet na dostopih do stanovanjskih in drugih 'objektov oziroma neparkimih površinah.
7.	člen
Zapadli sneg se mora sproti odstranjevati.
Odstranjevanje snega se mora začeti vsakokrat, ko ga zapade najmanj !0 cm.
Izvajalci opravi! iz 5. točke 2. č!ena tega odtoka, morajo posipavati pločnike proti poledici s so!jo a!i peskom.
8.	č!en
Pri odstranjevanju snega s pločnikov, streh, funkcionalnih in drugih površin ni doljeno zametavati vozišč.
Pluženje snega na kategoriziranih cestah, ulicah in javnih poteh se mora izvajati, tako, da se z odstranjevanjem snega ne zasipa pločnikov in cestnih požiralnikov.
9.	člen
Vodstvo in nadzor nad izvajanjem opravi! zimske službe, v primeru izrednih snežnih padavin ali velikih odjug prevzema občinski štab za civilno zaščito.
Štab za civilno zaščito glede na potrebe, odredi mobilizacijo enot CZ, občanov in materialnih sredstev.
10.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1.	ne izpolni s pogodbo prevzetih obveznosti o izvrševanju zimske službe,
2.	ne odstrani snega s pločnikov tako, kot je predpisano v 6. členu tega odloka.
Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba z denarno kaznijo od 200 do 5000 din.
11.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5000 din se kaznuje za prekršek pravna in fizična oseba, če:
—	odlaga sneg na mesto, kjer ovira občane in promet (7. člen) ali ovira izvajalca zimske službe,
—	ne zagotovi odstranjevanja snega iz javnih parkirnih površin,
—	ne posipa pločnika ob poledici,
—	ne očisti uličnih požiralnikov in ne zagotovi odvajanja vode,
—	posipa pločnik z žaganjem, smetmi, pepelom ali drugim materialom.
12.	člen
Z denarno kaznijo 500 din se lahko kaznuje takoj na mestu fizična oseba, če stori prekršek iz 11. člena tega odloka.
Denarne kazni izterjajo delavci postaje milice, pooblaščeni delavci Komunalnega nadzora in delavci inšpekcijskih služb
13.	člen
Odgovorni izvajalci zimske službe iz 3. člena tega odloka imajo pravico in dolžnosti odstraniti sneg in posipati proti poledici javne površine na stroške uporabnikov iz 5. člena, če po predhodnem opozorilu pristojnega organa tega pravočasno ne storijo sami.
Pristojni organ naroči izvajalcu zimske službe, da opravi to delo.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 010-23/81-4/4 Ilirska Bistrica, 24. 2. 1982
Predsednik
BOJAN BROZINA, dipl. oec., l.r.
Na podlagi 27 č!ena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine ( Uradni iist SRS. št. 24/78 in 22/81) in! 54. člena statuta občine Ilirska Bistrica, je skupščina obč.ne Ilirska Bistrica na se,, zborazdruien.ga dela. zbora krajevnih skupnosti in druzbenopol.t.čnega zbora, dne 24.
2.	1982 sprejela
ODLOČBO
*
1.
V občinsko volilno komisijo se imenujejo.
za predsednika. Miro URBANČIČ, sodnik Temeljnega sodišča Koper za namestnika Anton KOBAL, sodnik sodišča združenega dela Po-
za tajnika: za namestnika: za člana:
za namestnika: za člana:
stojna
Ladislav ŠKRLJ, sekretar Skupščine občine Ilirska Bistrica
Janja Ternovec, referent za splošne zadeve pri Skupščini občine Ilirska Bistrica
Tanja Hofman, v. d. predsednika komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo pri Skupščini občine Ilirska Bistrica
Ivan Popit, tajnik stanovanjske samoupnRne interesne skupnosti Ilirska Bistrica Mitja Škerlavaj, občinski sodnik za prekrške Ilirska
za namestnika:
za člana: za namestnika:
Bistrica
Bogomir Rink, sekretar sekretariata za splošne zadeve pri Skupščini občine Ilirska Bistrica Ivo Spetič, dipl. pravnik LK1 Lesonit Ilirska Bistrica Lina Kregar, vodja službe proračuna Skupščine občine Ilirska Bistrica
2.
Ta odločba velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Številka: 013-1/82-2 Ilirska Bistrica, 24. 2. 1982
Predsednik
Boian BROZINA, dipl. oec., l.r.
Na podlagi 27. in 37. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in 193. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. 2. 1982 sprejela
SKLEP
O IMENOVANJU VOLILNE KOMISIJE V SKUPNOSTI OBRTNIKOV
Za člane vohlne komisije skupnosti obrtnikov v občini Ilirska stnea m njihove namestnike se imenujejo:
?	Meri, Bazoviška 3, za predsednico, Mikuletič Jožica, L
sttkova 42, za namestnico;
2. V<č<ČAnton.Podgrajska3,začlana,ZidarMarija,Tomšičeva za namestnico;	^
č Ja	M"""'	25, za članico. Jukič Marija. Gregot
ceva 20, za namestnico.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Številka: 013-1/82-2 Ilirska Bistrica, 24. 2. 1982
Predsednik
BOJAN BROZINA, dipl. oec., 1. r.
5. marca 1982 — Št. 6
URADNE OBJAVE
69
KRAJEVNA SKUPNOST HARME
Na podalgi S. etena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja ( Uradni list SRS, št. 23/77), 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, šr. 3/73) in sklepa zborov občanov vasi Harije, Tominje in Zajelšje v KS Harije z dne 17. 2.1982 je svet KS Harije na seji dne 17. 2. 1982 sprejel naslednji
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DELU
L
Krajevna skupnost Harije razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka v delu za vzdrževanje komunalnih naprav: kanalizacije, poti, vodovodne naprave, pokopališča, obeležja NOB in urejanje okolja.
H.
Krajevni samoprispevek se uvede v delu za štiri leta od aprila 1982 do marca 1986 in sicer:
1.	Za vsakega občana od 18 do 60 let starosti 8 delovnih ur letno za upravljanje del pri vzdrževanju kanalizacije, vodovoda, pokopališča, obeležij NOB, urejanje okolja.
2.	Nadalje se predlaga, da se uvede samoprispevek v delu za vzdrževanje vaških cest in poti in sicer na podlagi katastrskega dohodka na gospodinjstvo. Predlaga se, da se gospodinjstva razdeli v tri kategorije in sicer:
a)	do 3.000 din katastrskega dohodka na gospodinjstvo je dolžan zavezanec samoprispevka opraviti letno 8 delovnih ur.
b)	nad 3.000 do 9.000 din katastrskega dohodka na gospodinjstvo je dolžan opraviti zavezanec samoprispevka letno 12 delovnih ur in 4 traktorske ure.
c)	od 9.000 din katastrskega dohodka na gospodinjstvo dalje, pa so dolžni zavezanci samoprispevka opraviti 16 delovnih ur in 7 traktorskih ur.
Zavezanec samoprispevka v delu lahko spremeni svoje obveznosti v dinarsko protivrednost, pri čemer se delovna ura obračuna po 150 din in traktorska ura po 400 din in se letno revalorizira v skladu s porastom cen.
Evidenco o delu in organizacijo de! bodo izvajali vaški odbori v skladu s pravilonikom, ki ga bo sprejela skupščina KS.
111.
Referendum bo v nedeljo, 14. marca 1982 na voliščih v vaseh Harije,, Tominje in Zajelšje od 7.00 do 19.00 ure.
Pravico do glasovanja imajo vsi občani starejši od 18 let in imajo stalno bivališče v KS Harije.
IV.
Razglas se bo objavi! v Uradnih objavah Primorskih novic na krajevni običajen način: oglasne deske in obvestila vsem gospodinjstvom.
V.
Na referendumu se glasuje osebno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo.
GLASOVNICA
Na referendumu 14. marca 1982 za uvedbo krajevnega samoprispevka v delu za vasi Harije, Tominje in Zajelšje za vzdrževanje kanalizacije, vodovoda, poti, pokopališča, obeležij NOB in okolja od aprila 1982 do marca 1986.
Zavezanci samoprispevka v delu bi bili:
—	vsi občani starejši od'18 let starosti,
—	kmetje:
a)	do 3.000 din katastrskega dohodka 8 delovnih ur
b)	od 3.000 do 9.000 din katastrskega dohodka 12 delovnih ur in 4 traktorske ure (lastniki traktorjev)
c)	nad 9.000 din katastrskega dohodka 16 delovnih ur in 7 traktorskih ur (lastniki traktorjev)
Zavezanci samoprispevka v delu lahko svojo obveznost spremenijo v dinarsko protivrednost in sicer za vsako delovno uro 150 din in traktor-
sko uro 400 din z letno valorizacijo v skladu z porastom cen.
Samoprispevka v delu so oproščeni občani starejši od 60 let, za delo nezmožni invalidi, nosečnice in matere z otroki do 7 leta starosti.
GLASUJEM
ZA	PROT!
VI.
Na prošnjo zavezancev lahko svet krajevne skupnosti s svojim sklepom lahko oprosti ali zmanjša obveznosti posameznega zavezanca.
O poteku izvajanja programa vzdrževalnih de! bo svet KS obvešča! občane enkrat letno in po potrebi na krajevni običajen način.
Glasovanje na referendumu bo vodi! glasovalni odbor, ki ga imenuje volilna komisija.
Vil.
Ta sklep začne veljati z dnem objave.
PREDSEDNIK SVETA KS: Boštjančič Ivan, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST DOLNJ! ZEMON
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja ( Uradni list SRS, št. 23/77), 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73) in sklepa zborov občanov vasi Dolnji Zemon in Gornji Zemon v KS Dolnji Zemon z dne 12. 2. 1982 je svet KS Dolnji Zemon na seji dne 12. 2. 1982 sprejel naslednji
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DELU
1.
Krajevna skupnost Dolnji Zemon razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka v delu za vzdrževanje komunalnih naprav: kanalizacije, poti, vodovodne naprave, obeležja NOB in urejevanje okolja.
H.
Krajevni samoprispevek se uvede v delu za štiri leta od aprila 1982 do marca 1986 in sicer:
1.	Za vsakega občana od 18. do 60. leta starosti 8 delovnih ur letno za opravljanje de! pri vzdrževanju kanalizacije, vodovoda, obeležij NOB in urejanje okolja.
2.	Nadalje se predlaga, da se uvede samoprispevek v delu za vzdrževanje vaških cest in poti in sicer na podlagi katastrskega dohodka na gospodinjstvo. Predlaga se, da se gospodinjstva razdeli v tri kategorije in sicer:
a)	do 3000 din katastrskega dohodka na gospodinjstvo je dolžan zavezanec samoprispevka opraviti letno 8 delovnih ur.
b)	Nad 3000 din do 9000 din katastrskega dohodka na gospodinjstvo je dolžan opraviti zavezanec samoprispevka letno 12 delovnih ur in 4 traktorske ure.
c)	Od 9000 din katastrskega dohodka na gospodinjstvo dalje, pa so dolžni zavezanci samoprispevka opraviti 16 delovnih ur in 7 traktorskih ur.
Zavezanec samoprispevka v delu lahko spremeni svojo obveznost v dinarsko protivrednost, pri čemer se delovna ura obračuna po 150 din in traktorska ura po 400 din in se letno revalorizira v skladu s porastom cen.
Evidenco o delu in organizacijo del bodo izvajali vaški odbori v skladu s pravilnikom, ki ga bo sprejela skupščina KS.
HI.
Referendum bo v nedeljo, 14. marca 1982 na voliščih v vasi Gomji Zemon in Dolnji Zemon od 7. do 19. ure.
Pravico do glasovanja imajo vsi občani, starejši od 18 let in imajo stalno bivališče v KS Dolnji Zemon.
IV.
Razglas se objavi v Uradnih objavah Primorskih novic in na krajevni običajen način: oglasne deske in obvestila vsem gospodinjstvom.
v.
Na referendumu se glasuje osebno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
GLASOVNICA
Na referendumu 14. marca 1982 za uvedbo krajevnega samoprispevka v delu za vasi Dolnji Zemon in Gomji Zemon za vzdrževanje kanalizacije, vodovoda, poti, obeležij NOB in okolja od aprila 1982 do marca 1986.
Zavezanci samoprispevka v delu bi bili:
—	vsi občani starejši od 18 let starosti
—	kmetje:
a)	do 3000 din katastrskega dohodka 8 delovnih ur
b)	od 3000 do 9000 katastrskega dohodka 12 delovnih ur in 4 traktorske ure (lastniki traktorjev)
c)	nad 9000 din katastrskega dohodka 16 delovnih ur in 7 traktorskih ur (lastniki traktorjev)
Zavezanci samoprispevka, v delu lahko svojo obveznost spremenijo v dinarsko protivrednost in sicer za vsako delovno uro 150 din in traktorsko uro 400 din z letno valorizacijo v skladu z porastom cen.
Samoprispevka v delu so oproščeni občani, starejši od 60 let, za delo nezmožni invalidi, nosečnice in matere z otroki do 7. leta starosti.
GLASUJEM
ZA	PROT!
VL
Na prošnjo zavezancev lahko svet krajevne skupnosti s svojim sklepom oprosti ali zmanjša obveznosti posameznega zavezanca.
O poteku izvajanja programa vzdrževalnih del bo svet KS obveščal občane enkrat letno in po potrebi na krajevni običajen način.
Glasovanje na referendumu bo vodi! glasovalni odbor, ki ga imenuje volilna komisija.
V!!.
Ta sklep začne veljati z dnem objave.
Številka: 5/82
Dolnji Zemon, 25. 2. 1982
Predsednik sveta KS JOŽE ŠIRCELJ, 1. r
OBČ!NA !ZOLA
OBČINSKA VOULNA KOMMMA !ZOLA
GLASOVANJE	VOLILNI OBRAZEC 18
O IZVOLITVI DELEGATOV Razglas kandidatne liste za volitve ZA DRUŽBENOPOLITIČNI delegatov za družbenopolitični zbor ZBOR OBČINSKE	občinske skupščine (78. člen zako-
SKUPŠČINE	na o volitvah in delegiranju v skup-
ščine)
RAZGLAS
Občinska volilna komisija v Izoli objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Izola, ki obsega nasled nje kandidate:
1.	Adamič Miran, 1958, inž. strojništva, Izola Oktobr. rev. 27
2.	Agostini Ennio, 1924, upokojenec. Izola, Senčna pot 13
3.	Bolje Jože, 1928, upokojenec, Izola, Tomažičeva 15
4.	Božič Ljubo. 1947, stroj, teh.. Škofije, Sp. Škofije 38b
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
Cetin Marjan. 1921. upokojenec, tzota Ut. Svobode 27 Čermelj Kristina, 1931, ref. za stan. zad.. Izola. Moreva 27 Dežjot Zorko, 1944. inž. kem. tehnol., Izola, Kajuhova 5 Domio Marino. 1950, ekonom, tehnik. Izola. Tomaz.čeva 3 Dovč Magda, 1957, ekon. teh., Izola, Gastlska 1 Furlan dr. Branko. 1920, upokojenec, Izola. Mladmska 15 Humar Jernej. 1918. upokojenec. Izola, Kratgherjeva 6 Javoršek Eva, 1934. kemijski teh., Izola, Prekomor. brigad 3 Jordanovski Kiro, 1949. orodjar, Izola. Gregorčičeva 55 Krivec Irena, 1960, administratorka, Izola, Oktobr. revo!. 27c Lozej Lilijana. 1958, razred, učitelj, Izola, Rožna pot 2 Miklošič Marjan, 1933, predmet, učitelj, Izola, Prekom, brigad 1 Orlando Marino, 1949. ekonom, teh., Izola, Cankarjev drev. 16b n-J-.).- o_____ 1017 Hint nknnnm Izola. Bevkova 5
Stegovec Teodor, 1926, upokojenec, Izola, Oktobr. rev. 51 Škrbina Branko, 1958, elektrotehnik, Izola, Tomažičeva 2 Tu! Nikoleta, 1923, upokojenka, Izola, Kidrič, nabr. 18
Kandidatno listo je predložila občinska konferenca SZDL Izola. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 14. marca 1982.
V Izoli, dne 25. 2. 1982 Občinska volilna komisija v Izoli.
Tajnik:	Predsednik:
DOLENC Branimir, l.r.	ZABUKOVEC Ivan, l.r.
Član:
Prelaz Aleksander, l.r.
Silian Gianfranco, l.r.
Stres Andrej, l.r.
OBČ!NA KOPER
Na podlagi 238. in 334. člena statuta občine Koper (Uradne objave, št. 22/78) je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1982 sprejela naslednje
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE KOPER
I. OBČINA KOPER
I. člen
3.	člen statuta občine Koper (Uradne objave, št. 22/78) se spremeni tako, da se glasi:
"Območje občine Koper obsega mesto Koper-Capodistria in naselje Abitanti, Ankaran-Ancarano, Babiči, Bariioni-Barisoni, Belvedur, Bertoki-Bertocchi, Bezovica, Bočaji, Bonini, Boršt, Bošamarin-Bos-samarino, Brezovica pri Gradinu, Brežec ri Podgorju, Brič, Butari, Čemur. Cežarji, Čmi kal, Črnotiče, Dekani, Dili-!, Dol pri Hrastovljah, Dvori, Fijeroga, Gabrovica pri Čmem kalu, Gazon, Glem, Gračišče, Gradin, Grinjan, Grintovec. Hrastovlje, Hr-vatmi-Crevatini, Jelarji, Kampel-Campel, Karli, Kastelec, Kocjančiči, Kolombanpiombano, Koromači — Boškini. Kortine, Koštabona, Kozlovtč!, Krkavče. Kmica, Kubed, Labor, Loka, Lopar, Lukini, Man-zan. Mareztge, Marštči, Močenigi, Montinjan, Movraž, Olika, Osp, Pe-p P'	P"**''' P°dpeč. Poletiči, Pomjan, Popetre, Potok,
raproče, Pregara. Premencan-Premenzano, Pridvor, Puče, Rižana, Kozar. S.rči, Smokv.ca, Socerb. Sočerga, Sokoliči. Spodnje Škofije, Strgaš, Stepam. Salara-Salara. Setti. Škocjan-San Canziano, Šmarje.
^r.^^^^^^^^^^ek.Truške.Tuljaki. Vanganel, Zabavlje. Zamgrad. Zgornje Škofije in Župančiči..
5. marca 1982 — St. 6
URADNE OBJAVE
71
2.	eten
V	4. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Občino predstavlja in jo zastopa kot pravno osebo predsednik občinske skupščine, kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom ali s tem statutom določeno drugače.*
V	6. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Deiovni ljudje in občani italijanske narodnosti se enakopravno z
delovnimi ljudmi in občani slovenske narodnosti vključujejo v družbeno, politično, gospodarsko, kulturno in drugo življenje v občini.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Občina zagotavlja takšen položaj italijanski narodnosti, v katerem bo italijanska narodnost ohranila in razvijala kulturno dediščino in samobitnost*
Sedanji tretji in četrti odstavek, postaneta četrti in peti odstavek.
4.	člen
7. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Na narodnostno mešanem območju občine, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodnosti in ki obsega mesto Koper-Capodistria in naselja Ankaran-Ancarano, Barižoni-Ba-risoni, Bertoki-Bertocchi, Bošmarin-Bossamarino, Cerej-Cerei, Hr-vatini-Crevatini, Kampel-Càmpek, Kolomban-Colombano, Premar.-can-Premanzano, del naselja Spodnje Škofije (Valmarin) — Spodnje Škofije (Valmarin), Šalara-Salara in Škocjan-San Canziano občina zagotavlja enakopravnost slovenskega in italijanskega jezika kot uradnih jezikov*
5.	člen
V	9. členu se prva alinea spremeni tako, da se glasi:
*—sprejemajo skupen dolgoročni in srednjeročni program družbenogospodarskega razvoja obalnih občin za skupno dogovorjene zadeve in spremljajo nujno izvajanje;*
Druga alinea se črta.
Štirinajsta alinea se spremeni tako, da se glasi:
*— zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter sploščnega družbenega pomenat na obalnem območju, ki se dogovorjeno organizirajo pri obalni skupnosti ali na njo prenesejo in v ta namen ustanovijo skupne organe družbenega samoupravljanja, upravne organe in službe;*
6.	člen
12.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Skupščina občine podeljuje priznanja in nagrade občine zaslužnim občanom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za posebne uspehe dosežene na vseh področjih družbenih, političnih, gospodarskih, kulturnih, znanstveno raziskovalnih, umetniških in drugih dejavnosti, kakor tudi zaradi posebnih zaslug v zvezi z razvijanjem in ohranjanjem vrednosti narodnoosvobodilne vojne.
Skupščina občine lahko podeljuje priznanja občine tudi drugim osebam, organom, organizacijam ter pobratenim in prijateljskim občinam.
Priznanja in nagrade občine Koper so:
1.	Naziv častni občan obrne;
2.	Domicil;
3.	Priznanja z zlatim žarkom;
4.	Priznanje s plaketo;
5.	Nagrada 15. maj;
6.	Spominska in druga priložnostna priznanja.
Pogoje, postopek in način podeljevanja priznanj !n nagrad občine, njihovo obliko, določbe o pravicah in evidenci prejemnikov priznanj in nagrad ter druge določbe, ki se nanašajo na priznanja občine Koper, določi občinska skupščina s posebnim odlokom *
7.	člen
13.	člen se spremeni tako, da se glasi:
"Občina Koper ima grb in zastavo.
Grb predstavlja okroglo sonce, sestavljeno iz osmih osnovnih elementov. Vsak od teh elementov je sestavljen iz daljšega ravnega in krajšega vijugastega žarka. Grb oziroma sonce je zlatorumene barve.
Zastava je pravokotne oblike v razmerju 1:2,5 med širino in dolžino. Praviloma visi pripeta na ožji stranici. Barva zastave je svetlomodra. V zgornjem delu je simetrično postavljen grb, ki je zlatorumene barve.
Uporabo grba oziroma simbola ter zastave določa poseben odlok, ki ga izda skupščina občine Koper *
' i
H. SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI
8.	člen
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Funkcijo oblasti in upravljanja družbenih zadev v občini opravljajo občinska skupščina in drugi organi upravljanja družbenih zadev ter njim odgovorni organi na podlagi in v okviru ustave, zakona in tega statuta.*
9.	člen
Za 18. členom se doda nov člep, ki se glasi:
"18 . a člen
Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in ružbenopolitičnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu in za uresničevanje prvič, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih in v družbenopolitični skupnosti. Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja se ureja tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornosti in enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti ion odgovornosti, določenih z ustavo, zakoni in statutom.
Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
Vsak član kolektivnega organa, ki je določlen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, je dolžan ravnati po načelih delegatskega sistema v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa.
Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in'drugih družbenih funkcij so dolžni izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je mogoče uresničevati družbeno nadzorstvo nad njihovim delom *
2. Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih
10.	člen
V 24. členu se na koncu prvega odstavka namesto pike postavi vejica in dodajo besede: »ki je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci.«
* Četrti odstavek se črta.
11.	člen
Za 24. členom se doda nov člen, ki se glasi:
»24.a člen
Temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti določijo s svojim statutom ali drugim samoupravnim splošnim aktom v skladu z zakonom postopek in način volitev in odpoklica članov splošne oziroma posebnih delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, razmerja delegacij do organov upravljanja temeljnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter druga vprašanja, pomembna za delo delegacij in njihovo povezovanje z delavci oziroma delovnimi ljudmi in občani, ki so jih izvolili.
Število delegatskih mest v skupščini vsake samoupravne interesne skupnosti določajo delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti.«
12.	člen
25.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva ter kulture in prosvete pripadnikov italijanske narodnosti odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih, ki jih določa ta statut.
Programi dela občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti se usklajujejo, še zlasti pa se usklajujejo za vprašanja, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine *
13.	člen
Za 25. členom se doda nov člen, ki se glasi:
*25.a č!en
Skupščina občine Koper daje soglasje k samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in k statutom samoupravnih interesnih skupnosti, katerih skupščine odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine.
izvršni svet skupščine občine Koper daje soglasje k samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in k statutom drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so ustanovljene v občini.*
3.	Samoupravljanje v krajevni skupnosti
14.	člen
27. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje skupne potrebe in uresničujejo interese v krajevni skupnosti na zborih delovnih ljudi in občanov, v skupščini krajevne skupnosti, v krajevnih organizacijah SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin ter storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena, po delegacijah in delegatih v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih in skupščinah občine ter širši družbenopolitični skupnosti.
Delegacija krajevne skupnosti za občinsko skupščino in delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti sodelujejo s skupščino krajevne skupnosti, z njenim izvršilnim organom ter drugimi organi in organizacijami v krajevni skupnosti, kakor tudi z delegacijami sosednjih krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi mogle celovito izražati interese in potrebe delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in oblikovati stališča za delo delegatov v skupščinah. Delegacije ustanovljene v krajevni skupnosti, sodelujejo med seboj o vprašanjih skupnega pomena* mena*
IV. Družbenoekonomski položaj človeka v združenem delu
15.	člen
Četrti naslov. "Družbenopolitični položaj človeka v združenem delu« se spremeni tako, da se glasi: "Družbenoekonomski položaj človeka v združenem delu*.
5.	Družbeno planiranje v občini
16.	člen
34.	člen se spremeni tako, da se glasi:
"Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo pravice in dolžnosti družbenega planiranja s tem, da neposredno ali po svojih delegatih na podlagi usklajenega oblikovanja in opredelitve skupnih interesov, ciljev in politike razvoja, določajo smernice za pripravo družbenega plana občine in planov samoupravnih organizacij in skupnosti, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter dogovore o temeljih družbenega plana občine, da sprejemajo te plane ter ukrepe in akcije za njihovo izvajanje.
Delavcf, delovni ljudje in občani uresničujejo pravice in dolžnosti družbenega planiranja ob upoštevanju strokovnega dela in znanstvene aktivnosti*
17.	člen
35.	člen se spremeni tako, da se glasi:
"Z družbenim planiranjem delavci, delovni ljudje in občani na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter dogovorov o temeljih družbenega plana občine, zagotavljajo usklajevanje svojih interesov in ciljev o gospodarskem, družbenem in prostorskem razvoju občine ter celote ter usmerjajo proces družbene reprodukcije. $ tem ustvarjajo pogoje za razvoj proizvajalnih si! in rast družbenega in osebnega standarda občanov in uresničevanje socialističnega samoupravljanja.
Temeljna kategorija planiranja je dohodek, s tem pa tudi temeljna kategorija družbenega plana, analiz ter ocen njegovega uresničevanja*
18.	člen
36.	člen se spremeni tako, da se glasi:
"S planskimi dokumenti in drugimi splošnimi akti s področja družbenega planiranja in usmerjanja razvoja občine Koper, delavci, de-
[ovni tjudje in občani po svojih deiegatih v občtnsk) skupMmt zagotav-ijajo vsebinsko uskiajenost, sočasnost in enotnost postopka priprave, sprejemanja in uresničevanja pianskih dokumentov samoupravnih organizacij in skupnosti ter uvetjavtjanju načet cetovitosti m kontinuira-nosti ptaniranja na območju občine."
19.	člen
37.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Dolgoročni plan občine je podlaga in splošna orientacija za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnem družbenem planu občine, sprejme pa se praviloma za obdobje 10 let.
Temeljni plan družbenega razvoja občine oj njen družbeni plan, ki se sprejme za obdobje 5 let na podlagi enega ali več dogovorov o temeljih družbenega plana občine.
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev družbenega plana občine sprejema občinska skupščina vsako leto do konca tekočega leta resolucijo o uresničevanju družbenega plana občine v prihodnjem letu.*
^	20. člen
38.	člen se spremeni tako, da se glasi:
"Družbeni plan občine temelji na dogovoru ali dogovorih o temeljih družbenega plana občine in na samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter na skupno ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj občine.
Družbeni plan občine upošteva tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o temeljih družbenega plana SR Slovenije in Obale in z dogovori o skupnih temeljih družbenih planov v okviru medobčinskega sodelovanja.
Z dogovori o temeljih družbenega plana občine se udeleženci v skladu s smernicami za pripravo družbenega plana občine dogovorijo o svojih obveznostih, pravicah in nalogah, ki so skupnega pomena za razvoj občine in s tem tudi ustvarjajo podlago za prevzem obveznosti občine, ki izahajo iz dogovorov o temeljih družbenega plana SR Slovenije in Obale in dogovorov o skupnih temeljih družbenih planov.
Udeleženci dogovorov o temeljih družbenega plana občine so:
—	samoupravne organizacije in skupnosti, ki neposredno s sprejemom temeljev planov temeljnih organizacij združenega dela ali preko združevanja dela in sredstev in s sklepanjem samQupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti prevzemajo obveznosti in odgovornosti za izpolnjevanje ciljev in nalog družbenega plana občine Koper:
—	medobčinska gospodarska zbornica za obalno-kraško območje;
—	izvršni svet skupščine občine na podlagi pooblastila občinske skupščine;
—	občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, kadar se z dogovorom določajo naloge, ki so pomembne za uresničevanje družbene vloge sindikata;
—	občinska konferenca SZDL kadar se z dogovorom določajo naloge, ki so pomembne za uresničevanje družbene vloge socialistične zveze delovnega ljudstva *
21.	člen
39.	člen se spremeni tako, da se glasi:
"Družbeni plan občine Koper opredeljuje temelje gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja občine v skladu s prizadevanji za optimalno zagotovitev celovite družbene reprodukcije na območju občine.
Vsebina družbenega plana občine je opredeljena z zakonom «
22.	člen
40.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Družbeni plan občine sprejema skupščina občine na podlagi predhodno sklenjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov*
23.	člen
41.	člen se spremeni tako, da se glasi:
"Postopek za pripravo in sprejem družbenega plana se prične z odlokom o pnprav! družbenega plana, ki ga sprejme skupščina občine na pre og njenega izvršnega sveta. Z odlokom se določi rok za predložitev osnutka in predloga družbenega plana skupščini občine in obveže vse nos! ce planiranja v občini za sočasno pripravo in uskladitev plan-skth dokumentov.
5. marca 1982 — Št. 6
URADNE OBJAVE
73
Postopek za pripravo in sprejem doigoročnega piana občine Koper se prične z odiokom o pripravi doigoročnega piana občine, s katerim se podrobneje doiočijo postopki za pripravijanje in sprejemanje doigoročnega piana občine in po potrebi razširi obveznost doigoročnega pla-niranja tudi na druge samoupravne organizacije in skupnosti.*
24.	čien
42.	č!en se spremeni tako, da se giasi:
'Izhodišča, skupne ciije, usmeritve in okvire družbene poiitike za nasiednje piansko obdobje in s tem vsebinsko usmeritev za pripravo družbenega piana občine doioči skupščina občine s smernicami za družbeni pian občine za nasiednje srednjeročno obdobje sočasno z določitvijo smernic in okvirov poiitike družbenega razvoja SR Slovenije, vendar vsaj eno ieto pred potekom zadnjega leta tekočega srednjeročnega obdobja.
Smernice za družbeni pian občine vsebinsko zavezujejo vse nosiice pianiranja \ občini.*	^
25.	čien
43.	čien se spremeni tako. da se giasi:
»izvršni svet skupščine občine je odgovoren za pripravo družbenega piana občine in doioči v 30 dneh po sprejetju odioka o pripravi družbenega piana deiovni program pripravi ianja družbenega piana.
Za izvajanje postopka dogovarjanja o temeljih družbenega piana občine skrbi izvršni svet občinske skupščine, ki skupščino tudi sproti obvešča giede vsebine, odnosov in poteka postopkov v dogovarjanju ter o aktivnostih izvršnega sveta in upravnih organov pri razreševanju probiemov pri dogovarjanju.
izvršni svet skupščine občine obvešča skupščino tudi o \ prašanjih. ki so temeijni pogoj za uresničevanje skupnih interesov in poiitike družbenega razvoja v obdobju, za katerega se pian sprejema, pa o njih do prediožitve osnutka oziroma predioga družbenega piana ni biio mogoče doseči dogovora med posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Če se do roka, ki je doiočen za sprejem družbenega piana, ne dosežejo dogovori o vprašanjih v smisiu prejšnjega odstavka, sprejme skupščina občine ustrezne ukrepe.«
26.	čien
44.	čien se spremeni tako, da se giasi:
'izvršni svet skupščine občine je doižan spremijati uresničevanje družbenega piana in sprejemati ter prediagati ukrepe za njegovo uresničevanje.
Na podiagi anaiize uresničevanja družbenega piana občine v preteklem obdobju in ocene možnosti za njegovo uresničitev v tekočem in nasiednjem ietu, mora izvršni svet najkasneje do 15. junija tekočega ieta prediožiti poročiio o uresničevanju piana ter svojo oceno možnosti za razvoj v tekočem in nasiednjem ietu s predlogi dodatnih ukrepov, ki so za uresničevanje pianov potrebni.
Na podiagi staiišč o teh dokumentih in gradivih, ki jih sprejme skupščina občine, pripravi izvršni svet osnutek resolucije o izvajanju družbenega piana občine v prihodnjem ietu s predlogom ukrepov in ga predloži skupščini občine najkasneje do konca oktobra tekočega ieta *
27.	čien
Besedilo 45. člena se spremeni tako, da se giasi:
'Občinski upravni organi so v mejah svojih pravic in doižnosti doižni spremijati pripravijanje, sprejemanje in uresničevanje družbenega piana ter drugih pianskih dokumentov in gradiv ter v okviru svojega delovnega področja sprejemati, kakor tudi prediagati ukrepe za njihovo uresničevanje. Občinski upravni organi prav tako spremijajo dogovarjanje samoupravnih organizacij in skupnosti o njihovihlemeljih planov, sprožajo pobude in dajejo predloge za postopek dogovarjanja o temeijih družbenega piana občine *
*	28. člen
46.	čien se spremeni tako, da se giasi:
'V občini Koper pristojni upravni organ za družbeno planiranje opravija tudi strokovna opraviia v zvezi s planiranjem za potrebe občine in uskiajuje ter usmerja deio na področju družbenega pianiranja in opravija zadeve, ki se nanašajo:
—	na izvajanje sistema družbenega pianiranja na območju občine Koper;
—	na družbeni plan in druge pianske dokumente občine Koper;
—	na spremljanje tekoče poiitike razvoja v ietnih pianskih doku-
mentih za izvrševanje družbenega plana in za njihovo uresničevanje;
—	na sodeiovanje in usklajevanje z obainimi in drugimi občinami na področju družbenega pianiranja;
—	na sodeiovanje občine Koper z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi pri pripravi in uresničevanju skupnih pianskih aktov in poiitike razvoja*
29.	čien
47.	čien se spremeni tako, da se glasi:
'Skupščina občine iahko za opravljanje strokovnih opravii v zvezi s planiranjem sama aii v okviru, medobčinskega sodelovanja ustanovi aii sodeluje pri ustanovitvi posebne strokovne institucije (zavod, cente), kateremu v mejah svojih potreb tudi zagotavlja ustrezne pogoje za delovanje.
Posamezne strokovne naioge v zvezi s planiranjem iahko izvršni svet skupščine občine Kope!* a!i pristojni občinski upravni organ za družbeno pianiranje v skladu s svojimi pristojnostmi zaupa ustreznim strokovnim oziroma raziskovalnim organizacijam *
30.	čien
48.	in 49. čien se črtata.
6.	Financiranje skupnih in spiošnih družbenih potreb
31.	čien
50. čien se spremeni tako, da se giasi:
'Deiovni ijudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega deia, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v občini kot ce-ioti odiočajo o obsegu, vsebini in načinu zadovoijevanja svojih osebnih in skupnih potreb in interesov ter združujejo deio in sredstva za te namene na podiagi dogovora o temeijih planov deiovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih asociacij združenega deia ter temeljev pianov temeljnih organizacij združenega deia*
!
32.	člen
52.	čien se spremeni tako, da se giasi:
'izhodišča za zadovoijevanje skupnih ter spiošnih družbenih potreb se doiočijo v družbenem pianu občine, v resoluciji o uresničevanju družbenega piana oziroma v drugem pianskem dokumentu.*
33.	čien
53.	čien se spremeni tako, da se giasi:
'Deiavcem v organizacijah združenega deia, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter deiovnim ijudem in občanom v krajevnih skupnostih se istočasno in enkrat ietno prediožijo v obravnavo in sprejem program za financiranje skupnih ter spiošna bilanca sredstev za financiranje spiošnih družbenih potreb, iz katerih so razvidne obveznosti do vseh obiik porabe v odnosu na doseženi družbeni proizvod.
izvršni svet in pristojni organi samoupravnih interesnih skupnosti spremijajo izvajanje programa na področju skupnih in spiošnih družbenih potreb iz prejšnjega odstavka tega čiena in o tem poročajo občinski skupščini in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti.«
34.	čien
V drugem odstavku 54. čiena se peta aiinea spremeni tako, da se giasi:
*— samoupravno deiovanje krajevnih skupnosti na področju uresničevanja delegatskega in skupščinskega sistema, dejavnost poravnalnih svetov, izvedbo referendumov in drugih obiik osebnega izjavljanja, deiovanje samoupravnih organov krajevnih skupnosti in njihovih služb, naioge krajevnih skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite in druge naioge, ki jih občina prenese na krajevne skupnosti;*
Predzadnja aiinea se črta.
Za drugim odstavkom se dodata dva nova odstavka, ki se glasita:
'Organi in organizacije, ki jim sredstva za deio zagotavija občina iz proračuna, so doižni občinski skupščini predložiti svoj program deia in utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini naiog, o pogojih deia in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka tega čiena so skupščini občine dolžni poročati o porabi s proračunom zagotovljenih sredstev *
35.	člen
55. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Delovni ljudje in občani v občini lahko združujejo sredstva s sredstvi samoupravnih organizacij ter skupnosti za financiranje splošnih in skupnih družbenih potreb.
Delovni ljudje in občani v občini lahko združujejo svoja sredstva s sredstvi delovnih ljudi in občanov v drugih družbenopolitičnih skupnostih, kadar je to potrebno za izvrševanje in zadovoljevanje splošnih in skupnih družbenih potreb «
36.	člen
V	56. členu se prvi in dfugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»Predlog proračuna določi izvršni svet. Izvršni svet je tudi odgovoren za izvrševanje proračuna.
Občinski izvršni svet da osnutek proračuna v javno obravnavo skupno z osnutkom letne resolucije zborom delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih «
37.	člen
V	prvem odstavku 57. člena se beseda: »razpravi« nadomesti z besedo: »obravnavi«.
7.	Krajevne skupnosti
38.	člen
V	63. členu se na koncu prvega odstavka črta pika in dodajo besede: »z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki so navedene v ustavi, zakonih in statutu krajevne skupnosti «
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Krajevno skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine krajevne skupnosti in drugi funkcionarji, določeni v statutu krajevne skupnosti«
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
Sedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Skupščino krajevne skupnosti sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov, ki živijo na območju krajevne skupnosti, delegati delavcev temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja krajevne skupnosti, delegati delavcev organizacij združenega dela, katerih delavci živijo na njenem območju ter delegati družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev z območja krajevne skupnosti«
Sedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.
39.	člen
Za 63. členom se dodajo štirje novi členi, ki se glasijo:
»63.a člen
Poleg skupščine krajevne skupnosti se lahko v skladu s statutom krajevne skupnosti ustanovijo še druga delegatska ali drugače sestavljena delovna telesa krajevne skupnosti za posamezna vprašanja skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter organe in organizacije, ki so jih ustanovile.
Delovna telesa krajevne skupnosti lahko v skladu s statutom krajevne skupnosti samostojno odločajo o vprašanjih svojega področja dela.«
»63.b člen
Skupščina krajevne skupnosti in svet krajevne skupnosti lahko v skladu s statutom krajevne skupnosti ustanovita stalna in občasna delovna telesa za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravo stališč ter predlogov o obravnavanih vprašanjih, kakor tudi za pripravo samoupravnih splošnih aktov s področja pristojnosti skupščine oziroma sveta krajevne skupnosti «
»63 . c člen
Za uveljavljanje in varstvo svojih samoupravnih pravic in družbene lastnine uresničujejo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih samoupravno kontrolo neposredno po organih samoupravljanja in po posebnem organu samoupravne kontrole.
Organ samoupravne kontrole krajevne skupnosti se ustanovi in deluje po delegatskem načelu «
»63.č člen
Za reševanje sporov in navzkrižij, ki nastanejo v samoupravnih in drugih odnos.h med tjudmi, se v krajevni skupnosti ustanov,jo porav-nalni sveti.«
40.	člen
V	65. členu se za besedami: »ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti« dodajo besede: »in o samoprispevku«.
41.	člen
V	68. členu se na koncu drugega odstavka črta pika in dodajo besede: »na podlagi predhodno usklajenih elementov in sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih planov, ki so temelj za združevanje sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog v krajevnih skupnostih«
Sedanji tretji in peti odstavek se črtata.
Sedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
42.	člen
70.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Krajevna skupnost se lahko na samoupraven način povezuje s temeljnimi organizacijami združenega dela in drugimi oblikami združenega dela, v katerih so zaposleni delavci krajevne skupnosti, za uresničevanje skupnih interesov, ki zavezujejo podpisnike sporazuma «
43.	člen
72. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zaradi uresničevanja skupnih interesov in nalog ter zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življene in delo se lahko delovni ljudje in občani določenega območja ali za interesno področje povezujejo v skupnost krajevnih skupnosti in oblikujejo skupne organe, v kateri na samoupravni podlagi usklajujejo in uresničujejo skupne interese.
Skupnost krajevnih skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom«
44.	člen
Za 72. členom se doda nov člen, ki se glasi:
»72.a člen
S samoupravnim sporazumom se lahko več krajevnih skupnosti dogovori za oblikovanje skupnih služb za izvajanje nalog krajevnih skupnosti«
9/b. Samoupravne interesne skupnosti in družbene dejavnosti
45.	člen
99. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Delovni ljudje in občani v občini določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in telesne kulture.
Samoupravne interesne skupnosti na področju izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstvenega varstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti ter samoupravne interesne skupnosti na področju materialne proizvodnje, katerih dejavnosti oziroma zadeve so posebnega družbenega pomena, v skladu z zakonom obvezno ustanavljajo delavci in drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot uporabniki skupaj z delavci organizacij združenega dela, ki delajo v teh dejavnostih kot izvajalci.
Zakon oziroma odlok skupščine občine, ki temelji na zakonu, lahko določi obveznost ustanovitve samoupravne interesne skupnosti oziroma jo ustanovi, določi načela za organizacijo in medsebojna razmerja v samoupravni interesni skupnosti iz prejšnjega odstavka ter določi obveznost sodelovanja oziroma združevanja skupnosti za skupno izvajanje nekaterih skupnih nalog.
Delavci v temeljnih organizacijah s področja družbenih dejavnosti sporazumno in enakopravno z uporabniki s samoupravnim sporazumevanjem sprejemajo samoupravne odločitve o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v skladu s svojimi tehničnimi in kadrovskimi možnostmi in potrebami ter dohodkovnimi sposobnostmi uporabnikov; določajo standarde in normative za storitve, programe storitev in dejavnosti; določajo osnove in merila za ugotavljanje cen za storitve, oblike povračil ter pogoje za uresničevanje materialnih in
5. marca 1982 — Št. 6
URADNE OBJAVE
75
drugih obveznosti; določajo obseg in vrednost programa ter osnove in merila za določanje obveznosti udeležencev; sprejemajo programe za razširitev dejavnosti in določajo sredstva za njihovo izvršitev; sprejemajo druge odločitve glede medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter urejajo druge medsebojne odnose.«
46.	člen
100. člen se spremeni in se glasi:
»Samoupravna interesna skupnost se ustanovi praviloma za območje oziroma področje, na katerem se zadovoljuje potrebe in uresničujejo interesi delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, ki se združujejo v skupnost.
Samoupravne interesne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja raziskovalne dejavnosti, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva se ustanovijo za območje občine.
Posebne samoupravne interesne skupnosti za področje družbenih dejavnosti se ustanovijo v skladu z zakonom za širša področja dohodkovno, programsko in tehnološko povezanih organizacij združenega dela, ki trajneje vstopajo v odnose svobodne menjave dela.
Zakon določi pravice, obveznosti in odgovornosti ustanoviteljev posebnih samoupravnih interesnih skupnosti do občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, kakor tudi pravice, obveznosti in odgovornosti občinskih samoupravnih interesnih skupnosti v skupščini posebne sa-'moupravne interesne skupnosti, zlasti glede usklajevanja samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov.
Zaradi zadovoljevanja potreb in interesov na področju družbenih dejavnosti lahko udeleženci v svobodni menjavi dela preko občinskih samoupravnih interesnih skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovijo širše samoupravne interesne skupnosti, zveze ali združevanja samoupravnih interesnih skupnosti.
Občinske in posebne samoupravne interesne skupnosti se združujejo v republiško samoupravno interesno skupnost, zvezo ali združenje samoupravnih interesnih skupnosti «
47.	Ren
Sedanji 100. člen postane 101. člen.
48.	člen
Sedanji 101. člen se črta.
49.	člen
V 106. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"Delovni ljudje in občani v občini uresničujejo pravico do zdravstvenega varstva, združujejo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva, odločajo o vrsti in obsegu pravic iz zdravstvenega zavarovanja, politiki razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti ter usklajujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva.«
10. Kadrovska politika in zaposlovanje
50.	člen
113. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Koper se določi vòdenje kadrovske politike, zagotavljajo sredstva za vzgojo kadrov, kriteriji za izbiro kadrov in način varovanja demokratičnega postopka kandidiranja. Družbeni dogovor predlaga občinska konferenca socialistične zveze delavnega ljudstva in občinski svet zveze sindikatov, sprejmejo pa ga samoupravni organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, občinska skupščina in občinske družbenopolitične organizacije «
51.	člen
115. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Delavci, delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občinski skupščini.«
15.	Samoupravna delavska kontrola
52.	člen
135. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Za uresničevanje m varstvo samoupravnih pravic delavci v organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po or-
ganu upravljanja in po organu samoupravne delavske kontrole. Vse te oblike samoupravne delavske kontrole predstavljajo v enotnem sistemu uresničevanja samoupravne delavske kontrole sredstvo in način neposrednega nadzorstva delavcev nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov, sprejetih samoupravnih odločitev ter varstva samoupravnih pravic delavcev ter družbene lastnine.
Uresničevanje samoupravne delavske kontrole po organu samoupravne delavske kontrole ureja zakon o združenem delu, zakon o organu samoupravne delavske kontrole ter samoupravni splošni akti samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z zakonom.
Sestava, volitve in odpoklic organa samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti se urejajo s samoupravnimi splošnimi akti samoupravne organizacije oziroma skupnosti v skladu z zakonom «
16.	Oblike osebnega izjavljanja
53.	člen
Besedilo 16. naslova: "Oblike družbenega samoupravljanja« se spremeni tako, da se glasi: »Oblike osebnega izjavljanja.«
16^č. Javna razprava
54.	člen
V	156. členu se črtajo 4., 5. in 6. alinea.
17.	Delegacije in delegati
55.	člen
V	162. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»Vsako četrto leto se volijo vsi člani delegacije na splošnih volitvah.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana iste
delegacije v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti «
56.	člen
170. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Število delegatskih mest v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine se določa sorazmerno s števflom delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost določenih področij družbenega dela oziroma območij.
V	zboru združenega dela občinske skupščine se zagotovi ustrezna zastopanost delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva. Število njihovih delegatskih mest se določi sorazmerno številu delovnih ljudi oziroma delavcev in glede na njihovo udeležbo pri ustvarjanju družbenega proizvoda«
!!!. MEDOBČINSKO SODELOVANJE
57.	člen
183. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Glede na obmejni položaj občina Koper navezuje trajne ali občasne stike z občinami, kjer žive Slovenci v zamejstvu ter z drugimi občinami v inozemstvu.
Občina Koper sodeluje z občinama Dolina in Milje po sporazumu o prijateljstvu in sodelovanju in je pobratena z občino Ferrara iz sosednje republike Italije «	*
!V. SKUPŠČINA OBČINE KOPER
1.	Položaj in pristojnosti
58.	člen
V	223. členu se za 21. alineo doda nova 22. alinea, ki se glas':
»... voli in razrešuje člane sveta občine;«
Sedanje 22. do 31. alinea postanejo 23. do 32. alinea.
2. Sestava in volitve
59.	člen
V	227. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Zbor združenega dela sestavljajo delegati delavcev in delovnih
ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skupnostih «
60.	člen
228. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zbor združenega dela šteje 65 delegatov.
V	zboru združenega de!a se z odtokom občinske skupščine dotoči število delegatskih mest. in sicer:
—	z gospodarskega področja.
—	s prosvetnokutturnega področja.
—	s sociatnozdravstvenega področja.
—	s področja kmetijske dejavnosti.
—	s področja obrtne in podobnih dejavnosti.
—	s področja detovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev in drugih detovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega deta, kot tudi vojaških oseb in civitnih oseb v stužbi v oboroženih sitah SFRJ.
Dve ati več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z detom in drugimi interesi v združenem detu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim gtedc na merita iz 170. čtena tega statuta ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega deta občinske skupščine, se združujejo v konferenco detegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega deta občinske skupščine, obravnavanje vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, dotočanja skupnih smernic za detegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference detegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sktenejo temerne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te detega-cije izvotite, na podtagi odtoka občinske skupščine.
(e do roka. ki je dotočen za obtikovanje konferenc detegacij, niso sklenjeni sporazumi o obtikovanju konferenc, se konterence oblikujejo z odtokom občinske skupščine «
61.	člen
229. čten se spremeni tako, da se gtasi:
x V zboru krajevnih skupnosti ima vsaka krajevna skupnost po enega delegata. Krajevne skupnosti z nad 3Ò00 detovnimi ljudmi in občani imajo v zboru krajevnih skupnosti po dva delegata «
3. Področje in delo
62.	člen
V	231. členu se na začetku 4. alinee pred besedo: izbori« doda beseda: »pristojni«.
63.	člen
V	232. členu se za 11. alineo doda nova 12. alinea, ki se glasi:
»— oblikuje skupine delegatov za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije in izmed izvoljenih delegatov za Zbor združenega dela občinske skupščine določi delegate v te skupine v skladu z zakonom:«
Sedanja 12. alinea se preoblikuje v dve alinei. ki postaneta 13. in 14. alinea in se glasita:
»—določa, katere delegacije se združujejo v konference delegacij za pošiljanje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine;«
»— določa delegate za seje zbora združenega dela skupščine obalne skupnosti;«
Sedanje 13. do 16. alinea postanejo IS. do IS. alinea.
64.	člen
V	235. členu se črtata ! !. in 15. alinea.
65.	člen
237. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno s pristojntm zborom občinske skupščine, v kolikor z njima ne sodeluje pri enakopravnemu odločanju, ki se nanašajo na:
—	temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja občine, ki so vsebovana v srednjeročnem družbenem planu in v programu dolgoročnega razvoja občine;
—	temeljna načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti v občini;
—	splošne pogoje javnega obveščanja v občini;
—	temeljna vprašanja italijanske narodnosti in njenih pripadnikov v občini;
temeljna vprašanja ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstva svoboščin in pravic človeka in občana v občini.
Pristojna zbora in skupščina pristojne samoupravne interesne skup-' nosti ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta na področjih iz prejšnjega odstavka v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega
zbora«
66.	člen
V	238. členu se na koncu 13. alinee črta podpičje in dodajo besede: »ali pa za delegiranje delegatov v ta zbor določi skupino delegatov;«
Za 13. alineo se doda nova 14. alinea, ki se glasi:
»—odločajo o imenovanju naselij, ulic in trgov ter o uporabi krajevnih imen;«
Dosedanja 14. alinea se črta.
V	15. alinei se črta besedilo: »ter sekretarja«.
Za 15. alineo se doda nova 16. alinea, ki se glasi:
„— volijo in razrešujejo člane Sveta občine;«
Za novo 16. alineo se doda nova 17 alinea, ki se glasi:
»— imenujejo in razrešujejo sekretarja občinske skupščine;«
Sedanja 16. alinea postane 18. alinea.
Sedanja 17. in 18. alinea, ki postaneta 19. in 20. alinea, se spremenita in se glasita:
»— imenujejo in razrešujejo predsednika, podpredsednike in člane Sveta za ljudsko obrambo in'družbeno zamozaščito;«
B— imenujejo in razrešujejo funkcionarje, namestnike funkcionarjev upravnih organov, upravnih organizacij, strokovnih služb in samostojni organov občine;«
Sedanja 19. alinea postane 21. alinea.
Sedanja 20. alinea, ki postane 22. alinea, se spremeni in se glasi:
),— volijo in razrešujejo predsednike in člane stalnih in občasnih delovnih teles občinske skupščine;«
Sedanje 21.. 22. in 23. alinea postanejo 23., 24. in 25. alinea.
67.	člen
V	239. členu se v 8. alinei črtajo besede: »prostorskega planiranja.«
10. alinea se črta.
68.	člen
V	240. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo predsednika m člane Predsedstva SR Slovenije;
—	volijo delegate v zvezni zbor Skupščine SFRJ;
—	odločajo o pobratenju z drugimi občinami;
—	razglasijo sklep o podelitvi priznanj in nagrad občine;
—	opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, statutom in poslovnikom občinske skupščine «
V	drugem odstavku se v predzadnji vrsti črta beseda: »navzočih«.
69.	člen
V	241. členu se v tretji vrsti uvodnega stavka za besedo: »enakopravno« dodata besedi: »s pristojnimi«.
70.	člen
V	242. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Skupščina samoupravne interesne skupnosti pripadnikov italijanske narodnosti za prosveto in kulturo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine:
—	odloča o vprašanjih svoje nacionalne kulture ter vzgoje in izobraževanja v lastnem jeziku;
—	odloča o vprašanjih narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter založništva;
obravnava kadrovska vprašanja, politiko zaposlovanja, poklicno usmerjanje in pripravo uzakonjenih popisov prebivalstva zaradi potreb dvojezičnosti;
odloča o imenovanju naselij, ulic in trgov ter o uporabi krajevnih imen na narodnostno mešanem območju:
odloča še o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na uresničevanje posebnih pravic italijanske narodnosti.
Zaradi zagotavljanja družbenoekonomskega položaja, ohranjanja kulturne dediščine in samobitnosti pripadnikov italijanske narodnosti obravnava samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti dolgoročni in srednjeročni družbeni plan občine in daje stališča zborom občinske skupščine«. *
71.	člen
248. člen se spremeni tako, da se glasi:
enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo in poslušajo obrazložitve pomembnejših gradiv skupaj, odločajo pa na occnth zasedanjih ali na skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem «
3.
Št. 6
!M
Št. 6
URADNE OBJAVE
77
72.	člen
V	249. členu se v prvem stavku črta beseda: 'navzočih*.
5. Predsednik in podpredsednik občinske skupščine, predsedniki zborov
73.	člen
V	5. naslovu se črtajo besede: 'in sekretar skupščine*.
74.	člen
V	258. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
'Predsednik in podpredsednik se volita za dve leti in sta lahko izvoljena na to dolžnost največ dvakrat zaporedoma *
75.	člen
262. člen se spremeni tako, da se glasi:
'Vsak zbor ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli izmed delegatov zbora po kandidacijskem postopku v občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva.
Predsedhik in podpredsednik zbora se volita za dve leti in sta lahko izvoljena na to dolžnost največ dvakrat zaporedoma *
76.	člen
Za 264. členom se doda nov 6. naslov, ki se glasi:
'6. Svet občine*.
Sedanji 6. in 7. naslov postaneta 7. in 8. naslov.
77.	člen
Za novim 6. naslovom se doda nov člen, ki se glasi:
264. a. člen
Svet občine je politično posvetovalno telo občine, katerega člani na predlog Predsedstva občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva na sejah sveta obravnavajo: določena vprašanja samoupravnega socialističnega razvoja občine; najpomembnejša vprašanja družbenega razvoja občine in širše skupnosti; vprašanja, ki se tičejo medobčinskega sodelovanja in sodelovanja z zamejstvom ter dajejo o njih mnenja in predloge.
Seje Sveta občine sklicuje Predsedstvo občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva.
Člane Sveta občine voli na predlog Predsedstva občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva občinska skupščina izmed družbenopolitičnih in drugih javnih delavcev in so lahko ponovno izvoljeni.
Volitve, sestav in druga vprašanja delovanja Sveta občine se določijo z odlokom občinske skupščine *
7.	Stalna in občasna delovna telesa občinske skupščine
78.	člen
266.	člen se spremeni tako, da se glasi:
'Stalna delovna telesa občinske skupščine so:
—	svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	komisija %a družbeno nadzorstvo;
—	komisija za volitve in imenovanja
—	komisija za odlikovanja;
—	statutamo-pravna komisija;
—	komisija za obravnavo splošnih aktov organizacij združenega dela;
—	komisija za italijansko narodnost;
—	komisija za zadeve borcev NOV;
—	komisija za pripravo predlogov o imenovanju naselij, ulic, trgov ter uporabi krajevnih imen;
—	volilna komisija;
—	komisija za vloge in pritožbe.
Komisija za vprašanja italijanske narodnosti ima osem članov. Občinska skupščina izvoli štiri člane komisije, štiri člane komisije pa samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti.
Vsak zbor ima komisijo za verifikacijo mandatov in imunitetna vprašanja delegatov.
Naloge, pooblastila, sestav in način dela komisij določi občinska skupščina z odlokom *
79.	člen
267.	člen se spremeni tako, da se glasi:
'Druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov ustanovi občinska skupščina oziroma njen zbor z odlokom ali drugim aktom.
Akt o ustanovitvi delovnih teles določi njihove naloge, pooblastila, sestav in način dela *
80.	člen
268.	člen se spremeni tako, da sc glasi:
'Zbor občinske skupščine lahko ustanovi odbore in komisije za preučevanje sistemskih vprašanj ali občasna delovna telesa za preučevanje posameznih zadev ali izvršitev posamezmh nalog.
Zbori občinske skupščine lahko ustanovijo skupna delovna telesa za preučevanje določenih skupnih vprašanj.
Skupna delovna telesa lahko ustanovijo tudi zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za vprašanja, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori.*
81.	člen
Za 268. členom se doda nov člen. ki se glasi:
'268. a člen
V	delovnem telesu, ki ga ustanovi več zborov občinske skupščine, so zastopani delegati vseh zborov, ki sr) delovno telo ustanovili.
Člani delovnih teles sc lahko imenujejo tudi izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev, vendar število teh članov ne more biti večje od Števila članov, imenovanih izmed delegatov zbora «
8.	Strokovne službe skupščine
82.	člen
8.	naslov se spremeni tako, da sc glasi:
'Strokovne službe skupščine in izvršnega svet:p*
83.	člen
V	269. čienu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
'Organizacija in delovno področje strokovnih služb skupščine in
izvršnega sveta se določijo z odlokom skupščine *
Vit. iZVRŠNt SVET
84.	člen
271. člen se spremeni tako, da sc glasi:
'Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in določeno število članov.
Sestavo in število podpredsednikov in članov izvršnega sveta določi s svojim aktom občinska skupščina v skladu s tem statutom.
Občinska skupščina voli predsednika izvršnega sveta, ki ga predlaga občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku: člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta po poprej opravljenem postopku v občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta pod predsednika oziroma podpredsednike izvršnega sveta in funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe.
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta.
Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
(lani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma imenovani zn isto funkcijo *
85.	člen
V	273. členu se za predzadnjo alineb doda nova alinea, ki se glasi:
'— odloča o dodeljevanju stanovanj namenskega fonda:*
86.	člen
V	274. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
'Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.*
87.	člen
Za 279. členom se dodata dva nova člena, ki se glasita:
'279. a. člen
(lan izvršnega sveta, ki jc pooblaščen, da sodeluje pri delu zborov občinske skupščine, njihovih komisij, odborov in drugih delovnih teles, ali pri delu družbenih svetov občine in drugih organov in teles, mora ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči izvršnega sveta.*
*279. b. člen
(lan izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnosti za delo in odločitve izvršnega sveta.
78
URADNE CHIAVE
5. marca 1982 — Št. 6
Ciani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov, ki jih vodijo.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na področju, za katerega so odgovorni in dajejo pripombe in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.*
V1H. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
88.	člen
V 284. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
*Upravni organi se lahko skladno z zakonom organizirajo tudi kot medobčinski upravni organi za območje več občin.3
89.	člen
287.	člen se spremeni tako, da se glasi:
"Občinske upravne organe in strokovne službe vodijo funkcionarji.
Funkcionarje upravnih organov in strokovnih služb imenuje občinska skupščina izmed članov izvršnega sveta na predlog njegovega predsednika.
Občinski funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe, se imenujejo za štifi leta in so lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani za isto funkcijo.3
90.	člen
288.	člen se spremeni tako, da se glasi:
"Funkcionar mora na podlagi in v mejah ustave, zakona in statuta, drugih predpisov in splošnih aktov, smernic občinske skupščine ter načelnih stališč in smernic izvršnega sveta skupščine občine vestno opravljati funkcijo, ki mu je ppverjena in je osebno odgovoren za njeno opravljanje, kot tudi za delo organa, ki ga vodi ter za stanje na področju, za katero je organ ustanovljen. Funkcionarji morajo poročati zborom občinske skupščine in njenemu izvršnemu svetu o stanju in delu na področju, ki ga vodijo. Na zahtevo zborov občinske skupščine in njenega izvršnega sveta morajo dati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja občinskega upravnega organa, ki ga vodijo «
IX. DRUŽBEN! SVETI
91.	člen
293. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Zaradi uresničevanja organiziranega družbenega vpliva na samoupravno družbeno odločanje, na ustvarjalno spodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, na uresničevanje funkcije oblasti ter določanje in izvajanje politike in upravljanja drugih družbenih zadev, lahko organi občinske skupščine, družbenopolitične organizacije, posamezne znanstvene, strokovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije, kot udeleženci pri delu sveta, ustanovijo družbene svete «
92.	člen
Za 293. členom se dodata nova dva člena, ki se glasita:
-	"293.a. člen
Družbene svete občine in družbene svete za posamezna upravna področja, ali za posamezne upravne organe ustanovi občinska skupščina na podlagi ^^prejšnjega dogovora udeležencev pri delu ustreznega sveta	s katerim se določi sestav, področje in način njihovega
d**' Tobudo za u
vsjk zanucrcsiranitev ali odpravo družbenega sveta lahko sproži st;-.u la s tem, da dnP, oziroma organizacija iz prejšnjega člena tega dogo.ura o ustanovi:'rganom in organizacijam predlaga sklenitev 'orna odpravi družbenega sveta «
Družbeni sveti občine [293.b. člen in obravnavajo načelna vpt'fSevanju svoje funkcije dajejo pobude politike ter pripravljanjem*^ v zvezi z odločanjem in izvajanjem v t.;r splošmh aktov ob^vSevanjem odlokov in drugih predpi-gnvorov in samoupravnih skupščine, dogovorov, družbenih do-mru nj;- in predloge «	umov ter o teh vprašanjih dajejo
X. DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE V OBČINI
93.	člen
V	297. členu se v drugi vrsti za besedo: "samoupravljanja« črta beseda: "in« ter se nadomesti z besedo: "ali«.
XIV. ODGOVORNOST NOSILCEV DRUŽBENIH IN DRUGIH FUNKCIJ
94.	člen
V	327. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblasti!.«
V^drugem odstavku se za besedo: »Samoupravnih« postavi vejica in doda beseda: »javnih«. ^
95.	člen
Skupščina občine Koper uskladi svojo organizacijo in vse svoje predpise z določili teh sprememb in dopolnitev statuta najkasneje v enem letu od njihove uveljavitve.
96.	člen
Določbe sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na izvolitev in trajanje mandatne dobe občinskih funkcionarjev, ki jih voli oziroma imenuje občinska skupščina, se uporabljajo od dneva, ko so prvič sestane skupščina občine po splošnih volitvah članov delegacij, in glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine v letu 1982.
97.	člen
Pri uporabi sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanja voljenih in imenovanih funkcionarjev v občinskih upravnih organih, se šteje celoten čas opravljanja iste funkcije neposredno pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev statuta.	*
Določbe o omejitvi ponovne izvolitve oziroma imenovanja ne veljajo v primeru, če je voljeni oziroma imenovani funkcionar opravljal isto funkcijo manj kot polovico mandatne dobe.
98.	člen
Z dnem uveljavitve teh sprememb in dopolnitev prenehajo veljati tista določila statuta občine Koper (Uradne objave, št. 22/78) in določila drugih predpisov občinske skupščine, ki so v nasprotju s temi spremembami in dopolnitvami.
99.	člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati z dnem razglasitve in se objavijo v Uradnih objavah.
$t.: 021-18/78
Koper, 24. februarja 1982
Predsednik MARIO ABRAM, 1. r.
Na podtagi 632 . č)ena zakona o združenem deiu (Uradni iist SFRJ, st. 53/76), 13. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbe-nega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine o^er na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in druzbenopohtičnega zbora dne 24. februarja 1982 sprejela
ZAČASNIH UKREPOV DRUŽBENEGA V DELOVNI ORGANIZACIJI EMONA COMMERCE LJUBLJANA — TOZD OBALA KOPER
1.
V delovm orgamzaciji Emona commerce Ljubljana — TOZD Obala Koper predčasno prenehajo ukrepi družbenega varstva, ki jih je zoper
srca 1982 — Št. 6_ URADNE
to temeljno organizacijo združenega dela izrekla skupščina ob Koper s sklepom dne 27. julija 1981 (Uradne objave, št. 24/81)
2.
Ukrep družbenega varstva — začasna omejitev uresničevanja p< meznih samoupravnih pravic delavcev preneha 30. aprila 1982. S prenehajo začasnemu organu pravice odločanja pri sklepanju delo' razmerij, pri razporejanju delavcev ter v disciplinskih zadevah; z d) imenovanja individualnega poslovodnega organa po razpisu pa prenehajo tudi vse pravice in dolžnosti individualnega poslovodr organa.
3.	'
Prenehanje pooblastil začasnemu organu se vpiše v sodni regi
4.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Obrazložitev
Skupščina občine Koper je dne 27. julija 1981 za dobo enega izrekla zoper delovno organizacijo Emona commerce Ljubljan TOZD Obala Koper naslednje ukrepe družbenega varstva, in si
—	odstavitev vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega or%
—	začasna omejitev uresničevanja posameznih pravic delava
—	imenovanje začasnega organa.
S takšnimi začasnimi ukrepi družbenega varstva je zopet to T< nastopila občinska skupščina zaradi nastalih bistvenih motenj moupravnih odnosih po določbah 2., 6. in 9. točke 619. člena zak< združenem delu terzaradi huje oškodovanih družbenih interesov točki 620. člena zakona o združenem delu.
Začasni organ delovne organizacije Emona commerce Ljub! TOZD Obala Koper je dne 5. 2. 1982 poda! skupščini občine K predlog za prenehanje ukrepov družbenega varstva in sicer s 30. lom 1982.
Iz njegovega poročila o izvajanju začasnih ukrepov družbenega stva izhaja, da je bi! po izrečenih ukrepih družbenega varstva z pravo nastalih motenj v TOZD, izdelan program ukrepov z roki i siici posameznih nalog. Program je obravnaval in v celoti podprl d ski svet.
Nadalje iz poročila izhaja, da so glede na splošne pogoje gosp jenja in notranjo problematiko in organiziranost TOZD, izkazat zultati zadovoljivi. Tako plan za leto 1982 tudi predvideva znate rast dohodka glede na predhodno leto. Izredno veliko naporov in je bilo zlasti vloženo v razčiščevanje poslovanja in ugotavljanja < vomosti delavcev za nezakonito poslovanje. Tako so bili ste ukrepi vrnitve sredstev, za katere je bila družba oškodovana ter u preprečevanja nadaljnjega neodgovornega in nevestnega dela d cev.
Tudi na področju usklajevanja in dograjevanja samoupravnih s nih aktov so vidni rezultati. Tako je v javni obravnavi osnutek pr nika o nagrajevanju delavcev po doseženem učinku. Prav tako & grajuje tudi področje svobodne menjave dela, tako je zaključena j obravnava o ustreznem sporazumu med delavci TOZD in DS S
Precej je storjenega tudi na področju informiranja delavcev.
Ugota v) ja se torej, da se zadeve zadovoljivo urejajo in da je st< očiten premik tako v zvezi s poslovanjem, kakor tudi s samoupri njem. dede na sedanji potek razreševanja celotne problemati ocenjuje, da bo možno do konca aprila 1982 rešiti še preostale n končane zastavljene naloge.
Po 13. členu zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbe varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SR 32/80)) lahko občinska skupščina na predlog začasnega ot sprejme odločitev o prenehanju ukrepov družbenega varstva pretočenim časom, Če so podana dejstva, ki dokazujejo, da so razlogi : časni ukrep prenehali in sicer na podlagi mnenja izvršnega sve družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Izvršni svet je na seji dne 11. februarja 1982 obravnaval predle časnega organa DO Emona commerce — TOZD Obala Koper in f pozitivno mnenje, enako mnenje je podal tudi Družbeni pravobra samoupravljanja Koper.
Glede na navedeno je občinska skupščina ugotovila, da je prt začasnega organa DO Emona commerce —TOZD Obala Koper meljen, zato je odločila tako kot v izreku tega sklepa.
OBJAVE	79
Pravni pouk: Zoper ta sklep je dopustno vložiti zahtevo za preizkus zakonitosti pri sodišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni od uveljavitve tega sklepa.
St.: 023-32H0
Koper, 24. februarja 1982
Predsednik MARIO ABRAM. l.r.
Na podlagi 617., 618., 622., 628. in 631. člena zakona o združenem delu Uradni list SFRJ. št. 53/76), 2. in 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1982 sprejela
SKLEP
O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V DELOVNI SKUPNOSTI AVTO-MOTO TOURING KLUB KOPER
!.
Skupščina občine Koper ugotavlja:
1 ) da so v Delovni skupnosd AMTK Koper nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po določbah 5. iti 7. točke 619. člena zakona o združenem delu s tem:
—	da v delovni skupnosti še niso sprejeti vsi z zakonom določeni samoupravni splošni akti ter
—	da v delovni skupnosti dejansko ni zagotovljena samoupravna delavska kontrola.
2) da so huje oškodovani družbeni interesi v smislu I. točke 620. člena zakona o združenem delu, ker delovna skupnost AMTK Koper v letu 1981 ni sprejela v roku finančnega plana in programa dela za leto 1981.
S tem jc podana izredno huda kršitev 619. in 620. člena zakona o združenem delu, zato se v Delovni skupnosti AMTK Koper uvedejo naslednji ukrepi družbenega varstva:
—	odstavitev vodje delovne skupnost!,
—	začasna omejitev uresničevanja posameznih samoupravnih pravic delavcev,
—	začasna ornejttev višine izplačevanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev ter
—	imenovanje začasnega organa.
Začasni ukrepi pod drugo, tretjo in četrto alinco prejšnjega odstavka trajajo 6 mesecev.
2. . .
Jože Hcrbst, se odstavi kot vodja Delovne skupnosti AMTK Koper.
3.
Omeji se uresničevanje samoupravnih pravic delavcev delovne skupnosti glede odločanja pri sklepanju in prenehanju delovnih razmerij in v disciplinskih zadevah na 1. in 2. stopnji.
4.
Omeji se izplačevanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. v višini izplačil v mesecu novembru 1981.
5.
Za začasni organ se imenuje Andrej Jamnik iz Kopra, Partizanska cesta ! 1.
Začasni organ prevzame vse pravice in dolžnosti vodje delovne skupnosti, ki izhajajo iz ustave, zakonov in samoupravnih splošnih aktov ter pravice pri odločanju o sklepanju in prenehanju delovnih razmerij ter disciplinske odgovornosti na 1. in 2. stopnji.
to temeljno organizacijo združenega dela izrekla skupščina občine Pravni pouk: Zoper ta sklep je dopustno vložiti zahtevo za preizkus Koper s sklepom dne 27. julija 1981 (Uradne objave, št. 24/81).	zakonitosti pri sodišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni od
uveljavitve tega sklepa.
- t
2.
Ukrep družbenega varstva — začasna omejitev uresničevanja posa-	§t.. 023-32/80
meznih samoupravnih pravic delavcev preneha 30. aprila 1982. S tem	Koper, 24. februarja 1982
prenehajo začasnemu organu pravice odločanja pri sklepanju delovnih	Predsednik
razmerij, pri razporejanju delavcev ter v disciplinskih zadevah; z dnem	MARIO ABRAM, 1. r.
imenovanja individualnega poslovodnega organa po razpisu pa mu prenehajo tudi vse pravice in dolžnosti individualnega poslovodnega organa.
3.	'	----------
Prenehanje pooblastil začasnemu organu se vpiše v sodni register.
4.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Obrazložitev
Skupščina občine Koper je dne 27. julija 1981 za dobo enega leta izrekla zoper delovno organizacijo Emona commerce Ljubljana — TOZD Obala Koper naslednje ukrepe družbenega varstva, in sicer:
—	odstavitev vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa,
—	začasna omejitev uresničevanja posameznih pravic delavcev in
—	imenovanje začasnega organa.
S takšnimi začasnimi ukrepi družbenega varstva je zopet to TOZD nastopila občinska skupščina zaradi nastalih bistvenih motenj v samoupravnih odnosih po določbah 2., 6. in 9. točke 619. člena zakona o združenem delu ter zaradi huje oškodovanih družbenih interesov po 6. točki 620. člena zakona o združenem delu.
Začasni organ delovne organizacije Emona commerce Ljubljana-TOZD Obala Koper je dne 5. 2. 1982 poda! skupščini občine Koper predlog za prenehanje ukrepov družbenega varstva in sicer s 30. aprilom 1982.
!z njegovega poročila o izvajanju začasnih ukrepov družbenega varstva izhaja, da je bil po izrečenih ukrepih družbenega varstva za odpravo nastalih motenj v TOZD, izdelan program ukrepov z roki in nosilci posameznih nalog. Program je obravnava! in v celoti podprl deiav-ski svet.
Nadalje iz poročila izhaja, da so glede na splošne pogoje gospodarjenja in notranjo problematiko in organiziranost TOZD, izkazani rezultati zadovoljivi. Tako plan za leto 1982 tudi predvideva znaten porast dohodka glede na predhodno leto. Izredno veliko naporov in truda je bilo zlasti vloženo v razčiščevanje poslovanja in ugotavljanja odgovornosti delavcev za nezakonito poslovanje. Tako so bili storjeni ukrepi vrnitve sredstev, za katere je bila družba oškodovana ter ukrepi preprečevanja nadaljnjega neodgovornega in nevestnega dela delavcev.
Tudi na področju usklajevanja in dograjevanja samoupravnih splošnih aktov so vidni rezultati. Tako je v javni obravnavi osnutek pravilnika o nagrajevanju delavcev po doseženem učinku. Prav tako se dograjuje tudi področje svobodne menjave dela, tako je zaključena javna obravnava o ustreznem sporazumu med delavci TOZD in DS SS.
Precej je storjenega tudi na področju informiranja delavcev.
Ugotavlja se torej, da se zadeve zadovoljivo urejajo in da je storjen očiten premik tako v zvezi s poslovanjem, kakor tudi s samoupravljanjem. Glede na sedanji potek razreševanja celotne problematike se ocenjuje, da bo možno do konca aprila 1982 rešiti še preostale nedokončane zastavljene naloge.
Po 13. členu zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80)) lahko občinska skupščina na predlog začasnega organa sprejme odločitev o prenehanju ukrepov družbenega varstva pred določenim časom, če so podana dejstva, ki dokazujejo, da so razlogi za začasni ukrep prenehali in sicer na podlagi mnenja izvršnega sveta in družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Izvršni svet je na seji dne 11. februarja 1982 obravnava! predlog začasnega organa DO Emona commerce —TOZD Obala Koper in poda! pozitivno mnenje, enako mnenje je poda! tudi Družbeni pravobranilec samoupravljanja Koper.
Glede na navedeno je občinska skupščina ugotovila, da je predlog začasnega organa DO Emona commerce — TOZD Obala Koper utemeljen, zato jc odločila tako kot v izreku tega sklepa.
Na podlagi 617., 618., 622., 628. in 631. člena zakona o združenem delu Uradni list SFRJ, št. 53/76), 2. in 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1982 sprejela
SKLEP
O	ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V DELOVNI SKUPNOSTI AVTO MOTO TOURING KLUB KOPER
1.
Skupščina občine Koper ugotavlja:
1	) da so v Delovni skupnosti AMTK Koper nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po določbah 5. in 7. točke 619. člena zakona o združenem delu s tem:
—	da v delovni skupnosti še niso sprejeti vsi z zakonom določeni samoupravni splošni akti ter
—	da v delovni skupnosti dejansko ni zagotovljena samoupravna delavska kontrola.
2) da so huje oškodovani družbeni interesi v smislu 1. točke 620. člena zakona o združenem delu, ker delovna skupnost AMTK Koper v letu 1981 ni sprejela v roku finančnega plana iiT programa dela za leto 1981.
S tem je podana izredno huda kršitev 619. in 620. Člena zakona o združenem delu, zato se v Delovni skupnosti AMTK Koper uvedejo naslednji ukrepi družbenega varstva:
—	odstavitev vodje delovne skupnosti,
—	začasna omejitev uresničevanja posameznih samoupravnih pravic delavcev,
—	začasna omejitev višine izplačevanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev ter
—	imenovanje začasnega organa.
Začasni ukrepi pod drugo, tretjo in četrto alineo prejšnjega odstavka trajajo 6 mesecev.
2.
Jože Herbst, se odstavi kot vodja Delovne skupnosti AMTK Koper.
3*	moupravtjt
Omeji se uresničevanje samoupravnih pravic	vne
skupnosti giede odločanja pri sklepanju in preneh^osti se ustanovi in G rij in ^ disciplinskih zadevah na 1. in 2. stopnji
4.
Omeji se izplačevanje sredstev za osebne^.nju sporov in za razvijanje v višini izplačil v mesecu novembru 198^„i skupnosti ustanovi porav-
^ moupravnih sodiščih.
Za začasni organ se imenuje Andrej
11	krajevnih skupnostih uresničujejo
Začasni organ prevzame vse prav^ „ družbenopolitičnih in drugih skupnosti, k. izhajajo .z ustave, za^j. samostojno in skupaj v okviru aktov ter pravice pri odločanju o sk^g zveze delovnega ljudstva kot naj-zmerij ter disciplinske odgovomo^^^^^ ^
80
URADNE OBJAVE
5. marca 1982 — $t. 6
6.
Začasni organ je dotžan:
____ prcdtagati uvedbo potrebnih postopkov za odpravo nezakonitosti v samoupravnih aktih in za sprejem manjkajočih samoupravnih sptošnih aktov detovne skupnosti ter
— tekoče poročati izvršnemu svetu in občinski skupščini o izvajanju začasnih ukrepov.
7.
Začasnemu organu se dotoči nadomestite osebnega dohodka za čas opravljanja te funkcije po samoupravnih sptošnih aktih Detovne skupnosti AMTK Koper v višini osebnega dohodka vodje detovne skupnosti. oziroma v višini njegovega dosedanjega osebnega dohodka, če je ugodnejši.
8.
Z dnem uvetjavitve tega sktepa preneha z detom disciptinska komisija za ves čas trajanja ukrepov družbenega varstva.
9.
Ta sktep začne vetjati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
jih mora izpotnjevati sekretar, dotoča izvršitni odbor posebej ob vsakem razpisu.
Razmeram v društvu in detovni skupnosti sta se ob obravnavi poročita posebne komisije posvetita tudi Občinski svet ZSS Koper ter Občinska konferenca SZDL Koper, ki sta tudi data pobudo, da se preveri primernost uvedbe ukrepov družbenega varstva v detovni skupnosti. Občinska konferenca SZDL pa je tudi sktenita, da se sktiče skupščina AMTK, an kateri naj se razreši dosedanji izvršitni odbor in imenuje novega.
Gtede na vse podane ugotovitve o stanju v detovni skupnosti AMTK Koper je skupščina odtočita, tako kot je navedeno v izreku tega sktepa.
Pravni pouk: Zoper ta sktep je dopustno vtožiti zahtevo za preizkus zakonitosti pri sodišču združenega deta SR Stovenije v roku 15 dni od uvetjavitve tega sktepa.
Št.: 024-2/82
Koper, 24. februarja 1982
Predsednik MARIO ABRAM, t.r.
Obraztožitev:
Družbeni pravobranitcc samoupravljanja Koper je dne t6. 2. 1982 predtagat skupščini občine Koper uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva zoper Detovno skupnost AMTK Koper, v kateri so na-state po dotočbah 5. in 7. točke 619. čtena zakona o združenem detu bistvene motnje v samoupravnih odnosih ter v kateri so v smistu L točke 620. čtena zakona o združenem detu huje oškodovani družbeni interesi.
K predtogu Družbenega pravobranitca samoupravljanja Koper je dne !8. februarja !982 da! pozitivno mnenje tzvršni svet skupščine občine Koper.
!z ugotovitev Družbenega pravobranitca samoupravljanja Koper je dne 18. februarja 1982 da! pozitivno mnenje Izvršni svet skupščine občine Koper.
!z ugotovitev Družbenega pravobranitca samoupravtjanja Koper izhaja, da vsa prizadevanja širše družbene skupnosti, da bi se urediti samoupravni odnosi znotraj detovne skupnosti AMTK Koper ter, da bi se vzpostaviti ustrezni odnosi med detovno skupnostjo in AMTK Koper, dostej niso prinesta zamištjenih rezuttatov.
Najbotj intenzivni poskusi za ureditev odnosov in za sprejem manjkajočih samoupravnih aktov v detovni skupnosti so biti narejeni v tetu 1981, pri čemer se je ztasti angažiral Družbeni pravobranilec samou-pravljanaj Koper, AMZ Slovenije, izvršilni odbor AMTK Koper ter občinske družbenopotitične organizacije. Tako se posebna komisija, ki
jo je v juniju 1981 v sogtasju z Občinsko konferenco SZDL imenova! izvršitni odbor AMTK Koper, izdetata anatizo razmer ter svoje ugotovitve in predtoge za izbotjšanje razmer posredovata detovni skupnosti in društvu.
!z omenjene anatize kakor tudi iz drugih dokumentov jasno izhaja da pravita društva iz teta 1975 niso usktajena z zakonom o združenem detu ztasti ne v pogtedu razpotaganja s sredstvi ter, da so pomanjktjiva predvsem v dotočbah, ki se nanašajo na ustanov itev in prenehanje de tovne skupnosti ter na odnose med društvom in detovno skupnostjo Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med AMTK in detovno skupnostjo, ki je sicer datiran ^ dnem25.4. 1978 in ki naj bikljubpomanjktjivipodtagi v pravilih društva uredi! rAii. tijivo področje svobodne menjave deta, nista sprejeta oba ud t:dc:u t.Prav tako so ostati te pri osnutkih večinoma vsi ostati san ym:t-"pra n) akti. Tako detovna skupnost, ustanovtjena teta 7 še nd.ij rnitma, pravitnika odetovnih razmerjih ter pravil mk i ra/' i.tu dialog. Zaradi take normativne neurejenosti se tj ddo-ne skuj kopičijo nerešena vprašanja, ki izvirajo b JU. tt: tu., behojnth t ,v ter povzročajo nestrpnost, negodovanje ipd trt m tem pa spravna detavska kontrota ni pokazata no bene akumosu, sa; sc jc ^gan sestat te enkrat, aktivnejša je bita le
t)Mt tvn:t oig uu/nupt ''(-tdikatov.
. ettstfc/)!-) je rešena t^ ašanje vodje detovne skupnosti. Le ta ; ttdvsrm sekretar uru:-j hkrati vodi tudi detovno skupnost. Doto c p:.u ti društva, k) (jjujejo funkcijo in imenovanje sekretar; ,. nam cc v nasprotju iom o združenem detu, saj je po njih P .tojen /; t ncnovanjc sekre^vršitni odbor, ne pa najvišji organ -snupšt ma društva, ra/.-tt t'pravita tudi dotočajo, da pogoje, ki
Na podtagi 27. čtena zakona o votitvah in detegiranju v skupščine (Uradni tist SRS. št. 24/77 in 22/82) in 238. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji družbenopotitičnega zbora dne 24. februarja 1982 sprejela
SKLEP
O	SPREMEMB! SKLEPA O !MENOVAhfJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE
1.
Skupščina občine Koper ugotavtja, da je Dušanu Pernetu, namestniku člana občinske volilne komisije, zaradi sprejetja kandidature po 32. členu zakona o votitvah in detegiranju v skupščine, prenehata funkcija namestnika čtana občinske votitne komisije.	.
2.
Skupščina občine Koper razrešuje Andreja Novaka na tastno žetjo funkcije čtana občinske votitne komisije.
3.
V občinsko votitno komisijo se imenujeta: za čtana: Vanja Vitoševič, roj. 21. 2. 1950, prevajalka za itatijanski jezik pri Radiu Koper,
za namestnika: Luigia Turco, roj. 2. 2. 1924, upokojenka iz Kopra, Gtagoljaška 1 a
Ta sktep vetja takoj.
4.
Št.: 021-37/81
Koper, 24. februarja 1982
Predsednik ABRAM MARIO, t. r.
5. marca 1982 — št. 6
URADNE OBJAVE
81
OBČtNA PtRAN
Na podlagi 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1982 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE PIRAN
VI. TEMELJNA NAČELA
1.	člen
Besedilo statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) se spremeni tako, da se za VI. točko 'Temeljnih načel* doda VÌ. a točka, ki se glasi:
Via
Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja v občini Piran se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost in enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti določenih z ustavo, zakonom in statutom.
Vsak član izvršilnega in drugega kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
Vsak član izvršilnega in drugega kolektivnega organa, ki je določen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, je dolžan ravnati po načelih delegatskega sistema v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa.
I.	OBČINA PIRAN
2.	člen
Za 7. členom statuta se doda nov 7a člen, ki se glasi:
'Občina je združena skupno z občino Izolo, Koper in Sežano in obalno skupnostjo Koper v obalnokraški medobčinski svet občin kot samoupravni medobčinski organ samoupravljanja (v nadaljnjem besedilu obalno kraški medobčinski svet občin).
V	obalno-kraškem medobčinskem svetu občin delovni ljudje in občani skupno z delovnimi ljudmi in občani občin Izola, Koper in Sežana na samoupravni podlagi uresničujejo skupne interese, ki so v skladu z ustavo in sporazumom med občinami obalno-kraške regije in obalno skupnostjo določene v statutu obalno-kraškega medobčinskega sveta.*
3.	Samoupravljanje v krajevnih skupnostih
3.	člen
21.	člen statuta se spremeni tako, da se glasi:
'Krajevna skupnost je pravna oseba z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki so navedene v ustavi, zakonih, statutu občine in statutu krajevne skupnosti.
Krajevno skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine krajevne skupnosti.
V	premoženjsko pravnih zadevah zastopa krajevno skupnost javni pravobranilec*
-	4. člen
Za 21. členom statuta se dodajo naslednji novi Členi:
21/a. člen
Najvišji organ samoupravljanja v krajevni skupnosti je skupščina krajevne skupnosti.
Skupščino krajevne skupnosti sestavljajo delegacije oziroma delegati delovnih ljudi in občanov z območja krajevne skupnosti, delegati temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti oziroma delegati organizacij združenega dela, katerih delavci živijo na njenem območju, enot oziroma temeljnih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kakor tudi družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij.
21/b. člen
Skupščina krajevne skupnosti izvoli svet krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti je izvršilni organ skupščine krajevne skupnosti. Za svoje delo je svet odgovoren skupščini krajevne skupnosti.
2	l/c. člen
V	skladu s statutem krajevne skupnosti se lahko poleg skupščine krajevne skupnosti ustanavlja za posamezna vprašanja skupnega pomena tudi druga samoupravna telesa krajevne skupnosti. Ta samoupravna telesa lahko samostojno odločajo o vprašanjih, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane, ter organe in organizacije, ki so jih ustanovi-
li.
Za preučevanje posameznih vprašanj lahko skupščina krajevne skupnosti in svet krajevne skupnosti ustanovita stalna in občasna delovna telesa.
V	organih krajevne skupnosti na narodnostno mešanem območju mora biti zagotovljena zastopanost delovnih ljudi in občanov italijanske narodnosti.
21/č. člen
Krajevna skupnost ima svoj statut. Osnutek statuta predloži svet krajevne skupnosti v obravnavo skupščini krajevne skupnosti, le ta pa ga da v javno razpravo. Javno razpravo organizira in vodi krajevna konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva.
Svet krajevne skupnosti predloži predlog statuta v sprejem skupščini krajevne skupnosti.
V	skladu z ustavo, zakoni in statutom občine delovni ljudje in občani v statutu krajevne skupnosti zlasti določijo:
_— pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja,
—	območje in samoupravno organizacijo krajevne skupnosti,
—	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevnih skupnosti,
—	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja,
—	način zbiranja sredstev in odločanje o uporabi sredstev za zadovoljevanje potreb v krajevni skupnosti v skladu s programi razvoja krajevne skupnosti,
—	način zagotavljanja javnosti dela in odločanja,
—	vprašanja, o katerih delovni ljudje odločajo z referendumom,
—	organizacijo in naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in za življenje delovnih ljudi in občanov.
Krajevne skupnosti na narodnostno mešanem območju morajo v svojih statutih določiti način uresničevanja posebnih pravic pripadnikov italijanske narodnosti.
21/d. člen
Za uveljavljanje in varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine uresničujejo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih samoupravno kontrolo neposredno, po organih samoupravljanja in po posebnem organu samoupravne kontrole.
Organ samoupravne kontrole krajevne skupnosti se ustanovi in deluje po delegatskem načelu.
21/e. člen
Za posredovanje pri sporazumnem reševanju sporov in za razvijanje dobrih odnosov med občani, se v krajevni skupnosti ustanovi poravnalni svet, v skladu z zakonom o samoupravnih sodiščih.
21/f. člen
Družbenopolitično dejavnost v krajevnih skupnostih uresničujejo delovni ljudje in občani organizirani v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah, ki delujejo samostojno in skupaj v okviru krajevne organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva kot najširši fronti socialističnih demokratičnih sil.
82
URADNE OBJAVE
5. marca 1982 — Št. 6
IH. PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE *
1.	Družbeno planiranje
5.	člen
74.	členu statuta se doda nova peta alinea, ki se glasi:
— * usmeritve v skladu z družbenim razvojem s poudarkom na smotrni urbanizaciji in gospodarjenju s prostorom, varstva naravnih dobrin in vrednotah človekovega okolja.*
6.	člen
75.	členu statuta se dodasta drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in
ocen uresničevanja planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenega plana občine.*
Družbeno planiranje dohodka obsega zlasti njegovo ustvarjanje, razporejanje na osebno, skupno in splošno porabo, na razširitev materialne osnove združenega dela in rezerve v okviru samoupravnih in medsebojnih odnosov, pravic in obveznosti.
7.	člen
76.	členu statuta se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Družbeni plan občine temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih planih in na dogovorih o temeljih plana občine, kot tudi na skupno ocenjenih možnostih in pogojih za razvoj v občini.*
8.	člen
V	77. členu statuta se drugi in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»Srednjeročni družbeni plan občine se sprejema za obdobje petih let*
»Dolgoročni družbeni plan se sprejema za obdobje desetih in več let*
6.	Kadrovska politika in zaposlovanje
9.	člen
117. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Pri uresničevanju ciljev in načel kadrovske politike delavci, delovni ljudje in občani zlasti:
—	skrbijo za vzgojo, razvoj in uveljavitev človeka kot svobodne socialistične osebnosti;
—	razvijajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost v organih in organizacijah v občini;
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe;
—	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega !n splošnega izobraževanja kadrov;
—	določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj temeljnih in drugih organizacij združenega dela;
—	uveljavljajo politiko odločanj in družbenih priznanj, kot sestavni de! kadrovske politike;
—	spodbujajo in oblikujejo razvoj usmerjenega izobraževanja, da bo ustreza! smotrom in potrebam združenega dela in razvoja občine;
—	določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov;
—	določajo merila in pogoje za izbiro kadrov za opravljanje odgovornih delovnih nalog;
—	zagotavljajo enotno in dosledno izvajanje načel in meril pri kadrovanju kadrov za področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter oboroženih sil;
—	skrbijo za demokratičnost in javnost vseh kadrovskih postopkov;
—	skrbijo, da so na družbene, samoupravne in poslovodne funkcije izbrani delavci z zahtevami, sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralnopolitičnimi kvalitetami;
—	spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
7.	Sredstva za skupne in splošne družbene
potrebe
10.	člen
V	sedmi vrsti 123. člena statuta se črta beseda »samoupravljanje* in namesto nje napiše beseda »dogovarjanja*. V osmi vrsti istega člena se med besedo »zakona* in črko »v* napiše beseda »ter*. V isti vrsti se čr-
tajo črka »z* in besedi »materialnimi možnostmi* ter namesto njih napišejo besede »družbenim planom občine*.
8.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
11.	člen
V drugem odstavku 135. člena se za besedo »samoupravljanje* črta beseda »in* ter namesto nje napiše beseda »ali*.
V POLOŽAJ ITALIJANSKE NARODNOSTI IN NJENIH PRIPADNIKOV
12.	člen
198.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za uresničevanje posebnih pravic italijanske narodnosti in za uresničevanje enakopravnosti italijanskega jezika s slovenskim jezikom se na narodnostno mešanem območju ustanavljajo vzgojno-izobraže-valne organizacije, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno delo v italijanskem jeziku*.
13 . člen
199.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Izobraževalne organizacije za pripadnike italijanske narodnosti ustanovi skupščina občine ob enakopravnem odločanju skupščine samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti v skladu s predpisi, ki veljajo za ustanavljanje posameznih vrst vzgojnoizobraževalnih organizacij.*
VI. OBČINSKA SKUPŠČINA
2.	Sestava
14.	člen
Zadnji odstavek 216. člena statuta se spremeni tako, da se glasi:
»Zbor združenega dela šteje 38 delegatov, zbor krajevnih skupnosti 26 delegatov, družbenopolitični zbor pa 20 delegatov *
3.	Pristojnosti in delo zborov
15.	člen
232. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo in poslušajo obrazložitve pomembnejših gradiv skupaj, določajo pa na ločenih sejah ali na skupni seji z ločenim glasovanjem *
4.	Predsednik, podpredsednika skupščine in predsedniki zborov
16.	člen
235. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinska skupščina ima predsednika in dva podpredsednika. Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika izmed delegatov zborov občinske skupščine na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva po prej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidati za predsednika in podpredsednika so izvoljeni, če so dobili večino glasov delegatov vsakega zbora.
Predsednik in podpredsednika se volijo za dve leti in so lahko izvoljeni za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma *
17.	člen
Za drugim odstavkom 236. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Predsedniki in namestniki predsednikov zborov se volijo za dve leti m so lahko izvoljeni za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma *
Sedanj) tretji odstavek postane četrti odstavek tega člena.
18.	člen
241. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Predsednik skupščine, podpredsednika skupščine in predsedniki z rov kot predsedstvo skupščine občine skrbijo za učinkovito uresni-
URADNE OBJAVE
5. marca 1982 — št. 6
čevanje skupnih nalog zborov, za usklajevanje dela med njimi in za opravljanje s tem statutom in poslovnikom skupščine občine določenih nalog.
Delo predsedstva skupščine vodi predsednik skupščine občine.*
6.	Družbeni sveti
19.	člen
249. člen statuta se spremeni tako, da se glasi:
"Družbeni sveti se v občini ustanavljajo zaradi organiziranega družbenega vpliva zagotavljanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim izvajanjem delegatskih odnosov, za organizirano ustvarjalno spodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, kot tudi zaradi čimširšega družbenega vpliva na uresničevanje funkcije oblasti, odločanja in izvajanja politike in upravljanja drugih družbenih zadev.
Delo družbenih svetov temelji na znanstvenih dosežkih, na samoupravni socialistični zavesti, samoupravni praksi in strokovnem znanju in izkušnjah.
Družbeni sveti se ustanovijo kot družbeni sveti družbenopolitične skupnosti za eno ali več sorodnih področij družbenega življenja in dela in kot upravni družbeni sveti za posamezne upravne organe ali posamezna upravna področja.
Družbene svete ustanovi skupščina občine z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta «
20.	člen
249. člen se doda nov 7. naslov, ki se glasi:
*7. Svet občine*
Sedanji 7. naslov postane 8 naslov.
Za novim 7. naslovom se doda nov člen, ki se glasi:
249/a člen
"Svet občine je politično posvetovalno telo, ki na predlog občinske konference SZDL obravnava vprašanja samoupravnega socialističnega razvoja in druga vprašanja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti občine.
Člane sveta voli občinska skupščina na predlog Občinske konference SZDL izmed družbenopolitičnih in drugih javnih delavcev.
Organizacija in način delovanja sveta določa odlok občinske skupščine*
8. Izvršni svet
21.	člen
Za 253. členom statuta se dodajo naslednji novi členi:
253/a. člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo samoupravnih organov samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine ter jim posreduje svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe glede izvajanja odlokov in politike, ki jo je za ustrezno področje sprejela in določila občinska skupščina.
253/b. člen
Samoupravni organi samoupravnih interesnih skupnosti morajo dajati izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja odlokov in politike, določene v občinski skupščini.
Samoupravne interesne skupnosti, ki na podlagi statuta enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine sprejemajo odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja, morajo dajati izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja odlokov in politike, določene v občinski skupščini.
253/c. člen
Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da začasno uredi vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, ki opravlja določeno dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi.
Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih interesnih skupnostih bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drug
83
način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da uporabi zoper njih ustrezne začasne ukrepe za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.
253/č. člen
Izvršni svet sodeluje s krajevnimi skupnostmi s tem, da jim posreduje svoja stališča predloge in mnenja, ki se nanašajo na izvrševanje politike razvoja krajevnih skupnosti.
Krajevne skupnosti obveščajo izvršni svet o stališčih, mnenjih in predlogih, ki so jih zavzele do posameznih vprašanj, ki jih obravnava izvršni svet.
22.	člen
V	šestem odstavku 254. člena se v drugi vrsti črtajo besede *najmanj dve tretjini glasov vseh* in namesto njih napišejo besede "večino glasov delegatov vsakega zbora.*
23.	člen
Sedmi odstavek 254. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta in funkcionarje, ki vodijo upiavne organe, voli oziroma imenuje občinska skupščina za štiri leta. Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo upravne organe, so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma imenovani za isto funkcijo.
V	postopku ponovnih volitev oziroma imenovanja se oceni uspešnost dela Članov izvršnega sveta in funkcionarjev v pretekli mandatni dobi.
24.	člen
Osmi, deveti in deseti odstavek 254. člena statuta se črtajo.
25.	člen
Prvi odstavek 259. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Člani izvršnega sveta so osebno odgovorni za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve izvršnega sveta, za izvajanje smernic in stališč izvršnega sveta o vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, za katere so odgovorni.*
26.	člen
Za 266. členom se dodajo naslednji novi členi:
266/a. člen
"Izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve, določene s poslovnikom izvršnega sveta. Sekretarja izvršnega sveta imenuje izvršni svet za dobo štirih let in je lahko po preteku te dobe ponovno imenovan, za svoje delo je odgovoren izvršnemu svetu.
266/b. člen
Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike, v sredini ima grb Socialistične republike Slovenije, ob okrožnici pa napis v slovenskem in italijanskem jeziku: Socialistična republika Slovenija, v drugi vrsti "Skupščina občine — Izvršni svet*, pod grbom pa napis "Piran*.
27.	člen
267. člen statuta se spremeni tako, da se glasi:
»Izvršni svet v skladu z določbami statuta občine Piran, s svojim poslovnikom in z drugimi akti samostojno ureja svojo notranjo organizacijo, način dela izvršnega sveta in njegovih delovnih teles ter druga za njegovo delo pomembna vprašanja. Poslovnik o delu izvršnega sveta sprejme izvršni svet.
28.	člen
275. člen statuta se črta.
29.	člen
V 319. členu statuta se v zadnji vrsti za črkami "SFRJ* črta vejica in napiše pika ter črtajo besede "zlasti s pobrateno občino Vis.*
30.	člen
Določbe sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na izvolitev oziroma imenovanje ter trajanje mandatne dobe voljenih in imenova-
84
URADNE OBJAVE
5. marca 1982 — št. 6
nih funkcionarjev, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane občinska skupščina po splošnih volitvah članov delegacij in glasovanju o izvolitvi delegatov občinske skupščine v letu 1982.
31.	člen
Pri uporabi določb sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanja voljenih in imenova nih funkcionarjev se šteje celoten čas opravljanja iste funkcije neposredno pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev statuta. Določbe v omejitvi ponovne izvolitve oziroma imenovanja ne veljajo v primeru, če je voljeni oziroma imenovani funkcionar opravljal isto funkcijo manj kot polovico mandatne dobe.
32.	člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati z dnem razglasitve in se objavijo v Uradnih objavah*
Številka: 011-4/73-78-81-82 Piran, dne 22. februarja 1982
Predsednik ANTON MIKELN, 1. r.
Na podlagi 34. člena zakona o upravljanju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1982 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UPRAVLJANJU IN RAZPOLAGANJU S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM V
OBČINI PIRAN
1.	člen
Besedilo 3. člena odloka o uporabljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Piran (Uradne objave, št. 25/78, 30/80) se v celoti spremeni tako, da se glasi:
'Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki je po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za graditev, na njem pa ni zgrajen objekt, ali pa je zgrajen pomožni objekt oziroma so na njem izvršena gradbena dela, ki niso dosegla tretje gradbene faze ter tudi tista zemljišča, ki presegajo zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta.
2.	člen
V 6. členu odloka se besede 'druga pravna dejanja* nadomestijo z besedami 'druge pravne posle*.
3.	člen
8.	člen odloka se dopolni tako, da se doda drugi odstavek, ki se glasi:
'Upravljalec lahko odda samo urejeno ali delno urejeno stavbno
zemljišče*
,	4. člen
9.	člen odloka se dopolni tako, da se doda drugi odstavek, ki se glasi:
'Funkcionalno zemljišče, k obstoječim hišam, se lahko dodeli, če je
to potrebno zaradi normalne uporabe stavbe s tem, da se upošteva velikost objekta, konfiguracija terena, smotrna uporaba zemljišča ter izboljšanje dostopa, vendar skupna površina obstoječega in dodeljenega zemljišča ne sme presegati površine, ki se po zazidalnem načrtu za to območje, šteje za normalno.
Pogoje ter upravičenost dodelitve ugotovi posebna tričlanska komisija, katero imenuje Izvršni svet Skupščine občine Piran na predlog izvršilnega odbora Enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem, na
kraju samem in poda pismen predlog in mnenje izvršilnemu odboru Enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem, kateri o predlogu odloči.
Dodelitev funkcionalnega zemljišča izven ožjega gradbenega okoliša ter v površinah, ki so po svoji namembnosti kmetijske, je možna le izjemoma na predlog komisije, ki potrebo po dodelitvi ugotovi v razširjeni sestavi s članom komisije, ki ga določi Kmetijska zemljiška skupnost.
Pred sklenitvijo pogodbe o dodelitvi zemljišča je potrebno predložiti dokaz o plačani spremembi namembnosti zemljišča.
5.	člen
13.	člen odloka se spremeni tako, da se v prvem odstavku za besedo 'pogoji* namesto vejice postavi pika in črta besedilo 'kijih natančneje predpiše upravljalec v posebnem pravilniku*.
Četrti in peti odstavek istega člena se črtata.
Šesti odstavek postane četrti odstavek.
6.	člen
15.	člen odloka se spremeni tako, da se v četrti alinei prvega odstavka črta beseda 'izklicna*.
7.	člen
16.	člen odloka se spremeni tako, da se v prvem odstavku člena črta beseda 'izklicne*.
8.	člen
Spremeni se 22. člen odloka tako, da se tretji odstavek istega člena v celoti črta.
9.	člen
Za 22. členom odloka se doda posebni naslov
VREDNOST POSAMEZNIH KRITERIJEV in doda novi člen, ki se glasi:
22.a. člen
Merila za ovrednotenje posameznih kriterijev iz 13. člena odloka so naslednja:
I	STANOVANJSKE RAZMERE:
1.	Ponudnik, ki ni imetnik stanovanjske pravice in je podnajemnik pri občanu, ki je lastnik stanovanja oziroma hiše ali pa imetnik stanovanjske pravice, pripada 100 točk
2.	Ponudnik, ki stanuje pri starših, pri otrocih ali pa pri bratu oziroma sestri v njihovi lastni hiši oziroma stanovanju, pripada glede na neto stanovanjsko površino, ki odpade na enega stanovalca
do 10 m^	40	točk
od 11 do 15	m3	30	točk
od 16 do 20	m3	20	točk
od 21 do 25	m3	10	točk
3. Ponudnik, ki je sam oziroma njegov zakonec imetnik stanovanjske pravice za stanovanje, ki ne ustreza potrebam družine oziroma higiensko tehničnim pogojem, pridobi glede na površino na družinskega člana
do 10 m3	40 točk	
od 11 do 15 m3	30 točk	
od 16 do 20 m3	20 točk	
od 21 do 25 m3 Glede na	10 točk	
— vlažnost stanovanja		50 točk
pomanjkanje svetlobe		20 točk
neustreznega razporeda prostorov		15 točk
souporaba sanitarij		30 točk
brez sanitarij (WC, kopalnica)		50 točk
Razmere, v katerih stanuje ponudnik, ugotovi komisija samoupravne stanovanjske skupnosti, ki je pristojna za ugotavljanje stanovanjskih razmer pri dodeljevanju stanovanj, na zahtevo in stroške ponudnika.
II. SOCIALNE RAZMERE
1. Ponudnik, ki ima dohodek na družinskega člana do 40% povprečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu	50 točk
od 41 % do 50 %	40 točk
d 51 % do 60 %	is tnčk
5. marca 1982 — Št. 6
URADNE OBJAVE
85
2. Ponudnik, ki pridobi za vsakega družinskega ciana, ki živi v dru-
žinski skupnosti	v istem stanovanju, naslednje število točk
1 član	5 točk
2 člana	20 točk
3 člane	40 točk
4 člani	50 točk
5 članov	60 točk
6 članov	65 točk
7 in več članov	70 točk
3. Invalidi do 50 % invalidnosti pridobijo — 20 točk	
Za invalidnost od 50 % navzgor za vsak % invalidnosti se pridobi — 1 točko
IH. DELOVN! POGOJ!
1.	Ponudnik, ki je zaposlen v občini Piran in je oddaljen od kraja za -poslitve
do 10 km	20 točk
od 11 do 15 km	30 točk
nad 20 km	40 točk
2.	Ponudnik, ki združuje ali je združeval delo na območju obalnih občin, pridobi za leta zaposlitve
do 5 let za vsako leto po	10 točk
za vsako nadaljnje leto po	2 točki
3.	Ponudnik, ki je stalno biva! na območju obalnih občin, pridobi za vsakojeto bivanja po 1 točko.
Pri točkovanju delovnih pogojev se upoštevajo kriteriji tistega družinskega člana, ki so za ponudnika ugodnejši.
IV.	UDELEŽENCI NOV
1.	Za ponudnike, ki imajo status borca NOV se določi:
—	nosilcem spomenice 41, španskim borcem, narodnim herojem in predvojnim komunistom ter udeležencem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 (za Primorsko) — 60 točk
—	udeležencem NOV po 9.9.1943 oziroma 13.10.1943—40 točk
2.	Za ponudnike, ki so sodelovali v NOV se prizna
od leta 1941	20 točk
od leta 1942	15 točk
od leta 1943	10 točk
od leta 1944	5 točk
od leta 1945	2 točki
Če se na natečaj poleg ponudnika borca NOV prijavi še član družine, ki živi v istem stanovanju in isti družinski skupnosti kot ponudnik in je borec NOV, se točke, ki jih pridobita po tem kriteriju seštejejo.
V.	POSEBNI KRITERIJI
1.	Ponudniki, ki zaradi reševanja stanovanjskega vprašanja varčujejo pri Poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše in imajo sklenjeno pogodbo o namenskem varčevanju najmanj za dobo 3 let in da letni znesek privarčevane v^ote ni manjši od 30% skupnega dohodka člana gospodinjstva pridobi — 40 točk
2.	Sklenitev varčevapja za vsako nadaljnje leto se ovrednoti na — 10 točk
3.	Varčevalci, ki varčujejo nad 20% skupnih letnih dohodkov na zaposlenega v družini, pridobijo za vsakih nadaljnjih 5 % varčevalne vsote — 10 točk
4.	Ponudniki, ki so glede na svoj poklic in kadrovske potrebe v občini Piran deficitarni, pridobijo — 50 točk
Deficitarnost strokovnega kadra se ugotovi na podlagi plana potreb po delavcih, ki ga sprejme Skupnost za zaposlovanje v občini Piran.
5.	Ponudniki, ki čakajo na dodelitev zemljišča za gradnjo ali solidarnostna stanovanja v občini Piran, pridobijo za vsako leto čakanja — 50 točk
Čakanje se upošteva od dneva prve uvrstitve na prednostno stanovanjsko listo oziroma od dneva vložitve prve vloge za dodelitev zemljišča pri upravljalcu s stavbnim zemljiščem, ki ni bila umaknjena oziroma zadovoljivo rešena.
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po
Štev.: 020-6/77-82
Piran, dne 22. februarja 1982
objavi v Uradnih objavah.
Predsednik ANTON MIKELN, 1. r.
Na podlagi 22. člena zakona o združenem delu (Urad. list SFRJ, št. 53/76), 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75,13/77), 221. člena statuta občine Piran in družbenega dogovora o prenosu obveznosti do obalne ceste na Samoupravno komunalno interesno skupnost občine Piran, sprejetega dne 22.6. 1979, je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1982 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA LETO 1982 ZAVEZANCEM, KI NISO PODPISAL! SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOST! OBČINE PIRAN ZA OBDOBJE
1981—1385
!. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) in ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran za obdobje 198!—1985, plačujejo v letu 1982 prispevek po tem odloku za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, pri katerih raba ni individualno izterljiva ter za izgradnjo obalne ceste.
Zbrana sredstva po tem odloku se bodo uporabljala za uresničitev programa vzdrževanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ki ga sprejme Skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran za leto 1982.
2.	člen
Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
Stopnja prispevka je:
— za vzdrževanje in obnovo komunalnih
objektov in naprav skupne rabe	1,60 %
za izgradnjo obalne ceste	0,90 %
Skupaj	2,50%
3.	člen
Sredstva, zbrana na podlagi tega odloka se odvajajo na račun Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran mesečno ob dvigu osebnih dohodkov.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem programa opravlja odbor za samoupravno družbeno kontrolo Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran in sporoča vse ugotovitve, stališča in predloge skupščini Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran.
5.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi prispevne stopnje zavezancem, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnovo komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Piran za leto 1981 in sredstev za obalno cesto. (Uradne objave št. 34/80).
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 352-14/81-82 Piran, dne 22. februarja 1982
Predsednik ANTON MIKELN, 1. r.
86
URADNE OBJAVE
5 marca 1982 — Št. 6
Na podlag! prvega odstavka 42. člena m tretjega odstavka 43 člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni ltst SRS, št. 7/77 in 8/78), 4. m 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 3C/78) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78), je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1982 sprejela
ODLOK
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju piranske občine plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).
2.	člen
Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka se šteje zazidano in nezazidano stavbno zemljišče, ki je v mejah območja, zajetega z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, razen zemljišč, ki se uporabljajo za kmetijske namene, dokler se območje ne obdela z zazidalnim načrtom in začne z gradnjo.
3.	člen
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra koristne possine stanovanjskih ali poslovnih ' prostorov na podlagi JUS U.C2.100 (Uradni list SFRJ, št. 3/66)
4.	člen
Poslovni prostori se po tem odloku razvrstijo v štiri skupine:
1 poslovni prostori za družbene dejavnosti: javne ustanove, šole, vrtci, bolnišnice, domovi in podobno,
2.	poslovni prostori za proizvodne namene, ki se uporabljajo za proizvodnjo ali za skladiščenje: industrija, energetika, luška dejavnost, malo gospodarstvo, itd.,
3.	poslovni prostori, ki se uporabljajo za poslovno dejavnost razen za družbene dejavnosti: banke, zavarovalnice, predstavništva, zastopništva. špedicije, agencije, projektivne organizacije, gostinstvo, trgovine. storitve in druge pndobitvene dejavnosti in podobno.
4 poslovni prostori, ki se uporabljajo za družbeno preskrbo: obrati družbene prehrane, pekarne, mlekarne in podobno.
Za poslovni prostor se štejejo tudi zemljišča, ki služijo poslovni dejavnosti: pokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno
$. člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra zemljišča, ki je po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni upravni organ izdal lokacijsko dovoljenje ter za funkcionalna zemljišča obstoječih objektov.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi tudi za tisti de! zemljišča, ki presega površino, potrebno za normalno rabo stavbe in sicer:
600m^ — če na njem stoji individualna hiša
800m^ — če na njem stoji individualna hiša z delavnico
1000 m*—če na njem stoji indiv idualna hiša z delavnico v posebnem objektu.
Določilo iz prejšnjega odstavka ne velja za tista zemljišča, katerih obseg je določen z zazidalnim načrtom in kijih zaradi terenskih razmer ni možno uporabljati za gradbene namene.
II	ZAVEZANCI PLAČILA NADOMESTILA
6.	člen
Nadomestilo je dolžan plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe, lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice).
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni upo-
rabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka
III	OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
7.	člen
Poleg primerov, določenih v 43 členu zakona o upravljanju m razpolaganju s stavbnim zemljiščem, se nadomestilo ne plača:
—	za javne parke, nasade, drevorede, zelenice in zelene površine v stanovanjskih naseljih in za javna otroška igrišča.
—	za objekte, ki se uporabljajo za šport.
—	za varstvene pasove m rezervate
Za dobo petih let so oproščena plačila nadomestila tudi tista zemljišča, ki so pridobljena z osuševanjem morja
Čas oprostitve iz prejšnjega odstavka se računa od dneva, ko se zemljišče prične uporabljati za namene, določene z odobreno tehnično dokumentacijo.
8.	člen
Plačevanja nadomestila so oproščeni občani, ki prejemajo stalno materialno družbeno pomoč
Občanom z nižjimi osebnimi dohodki, ki so upravičeni do delne nadomestitve stanarin, se v enakem odstotku zniža višina nadomestila.
Plačevanje nadomestila se lahko oprosti tudi tiste zavezance, za katere se ugotovi, da bi plačevanje nadomestilo ogrožalo preživljanje zavezanca in njegove družine (elementarne m druge nezgode, bolezen v družini ipd.).
IV	MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
9.	člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
—	stopnja komunalne opremljenosti.
—	lega zemljišča,
—	namembnosti predela, na katerem je zemljišče,
—	pridobitna ugodnost lokacije
10.	člen
Stopnja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami se določi glede na možnost priključitve na komunalne objekte in naprave in možnost neposredne uporabe komunalnih objektov in naprav in sicer:
1.	urejeno cestišče (asfalt, beton, tlaki, pločniki).
2.	neurejeno cestišče (makadam)
3.	možnost priključitve na vodovod.
4.	možnost priključitve na električno omrežje.
5 možnost priključitve na kanalizacijo.
6.	možnost priključitve na plinovod.
7.	možnost priključitve na toplovod.
8.	možnost priključitve na Ptt omrežje
9.	javna razsvetljava
10.	hortikulturna ureditev ob objektu.
Osnovno izhodišče za določitev stopnje komunalne opremljenosti je za elemente pod točko 3.4. 5.6.7 in 8 možnost priključitve stavbnega zemljišča na komunalne objekte in naprave.
Za ostale elemente pod točko 9 in 10 pa je izhodišče v možnosti neposredne uporabe.
11.	člen
Zazidano in nezazidano stavbno zemljišče iz 1. člena tega odloka je razdeljeno na cone in sicer:
1.	zazidano stavbno zemljišče, če je uporabljeno za:
stanovanjske namene, glede na njegovo lego — na tri cone. proizvodne namene, glede na njegovo lego in namembnost — dve coni,
poslovne namene in družbeno preskrbo glede na pridobitno ugodnost lokacije — na tri cone.
namene družbenih dejavnosti — na eno samo cono.
2	Nezazidano stavbno zemljišče je razdeljeno glede na lego zemljišča — na dve oziroma tri cone.
5. marca 1982 — Št 6
URADNE OBJAVE
12.	člen
Cone zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča zajemajo naslednja območja:
A.	Stavbna zemljišča, uporabljena za stanovanjske namene, so razdeljena na tri cone:
—	v prvo cono se uvrščajo stavbna zemljišča zahodno od meje, ki preseka Ronek, poteka zahodno od Viara do magistralne ceste Koper —Pulj. Nadalje poteka po magistralni cesti, zajema Lucijo kot celoto z obrtno cono ter preide na Seči do magistralne ceste, zajema Pademo, na južni strani pa poteka po kanalu Jernej do morja,
—	v drugo cono se uvrščajo stavbna zemljišča vzhodno in južno od meje iz prve alinee na južni strani pa poteka po kanalu južno od Košte ter po Dragonji do morja,
—	v tretjo cono se uvrščajo stavbna zemljišča v ostalih krajih urbanističnega načrta Piran oziroma zazidalnih načrtov.
B.	Stavbna zemljišča namenjena za proizvodno dejavnost so razdeljena na dve coni:
—	v prvo cono se uvrščajo mesto Piran, do Oljčne poti, obalni pas s Fmažo, Bernardin južno od ceste Piran —Portorož, območje Portoroža do Stare ceste, Senčne poti, območje Lucije z obrtno cono ter polotok Seča,
—	v drugo cono se uvrščajo stavbna zemljišča v ostalih krajih urbanističnega načrta Piran oziroma zazidalnih načrtov.
C.	Stavbna zemljišča, namenjena za poslovne namene in družbeno preskrbo so razdeljena na tri cone:
—	v prvo cono se razvrščajo ista območja kot v prvi alinei točke B razen območje Lucije z obrtno cono,
—	v drugo cono se uvrščajo območja zahodno od meje, ki preseka Ronek, Strunjan severno in zahodno od magistralne ceste Koper — Pulj, območje Pacuga, Fiese, Arz, Razgleda in Šentjan ter območje Lucije z obrtno cono,
—	v tretjo cono se uvrščajo vsa zemljišča v ostalih krajih urbanističnega načrta občine Piran oziroma zazidalnih načrtov.
D.	Stavbno zemljišče za namene družbenih dejavnosti predstavlja v urbanističnem načrtu Piran in zazidalnih načrtih eno samo cono.
13.	člen
Natančneje se meja razdelitve stavbnih zemljišč na cone prikaže v grafični prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
14.	člen
Za določitev višine nadomestila se uporablja metoda točkovanja. Višina nadomestila za kvadratni meter stavbnega zemljišča se določi na podlagi skupnega števila točk, glede na stopnjo komunalne opremljenosti, razporeditev zemljišča v ustrezno cono, namembnosti in pridobitno ugodnost.
Višina nadomestila za kvadratni meter stavbnega zemljišča je zmnožek skupnega števila točk in vrednosti točke.
15.	člen
Vrednost točke se določi na osnovi stroškov, ki jih določata srednjeročni plan in letni program urejanja stavbnega zemljišča za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena in skupne rabe.
Vrednost točke se oblikuje vsako leto posebej z ovrednotenim programom graditve omrežja komunalnih objektov, za katere se plačuje nadomestilo.
Skupščina občine določi vrednost točke za vsako leto posebej s sklepom, do konca decembra za prihodnje koledarsko leto.
V. DOLOČITEV NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
16.	člen
Točke za kvadratni meter zazidalnega stavbnega zemljišča se določijo po naslednjih tabelah:
Tabela 1.:	Točke
Lega zemljišča v coni	za stan. namene	za proizv. dejavnosti	?a posl. nan*t,t<e	za družb, preskrbo	za družb, dejav.
1. cona	30	200	300	150	100
2. cona	20	100	200	100	—
3. cona	10	—	100	50	
87
Po uporabi kriterijev iz 10. člena tega odloka se določijo in točkujejo naslednje stopnje komunalne opremljenosti:
%
Tabela 2.:
Komunalna opremljenost	točke
1.	stopnja:	9 vrst možnih priključkov oziroma uporabe	100
2.	stopnja:	8 vrst možnih priključkov oziroma uporabe	90
3.	stopnja:	7 vrst možnih priključkov oziroma uporabe	80
4.	stopnja:	6 vrst možnih priključkov oziroma uporabe	70
5.	stopnja:	5 vrst možnih priključkov oziroma uporabe	60
6.	stopnja: 4 vrste možnih priključkov oziroma uporabe	50
7.	stopnja:	3 vrste možnih priključkov oziroma uporabe	40
8.	stopnja:	2 vrsti možnih priključkov oziroma uporabe	30
9.	stopnja: 1 vrsta - komunalno neopremljena zemljišča	0
17.	člen
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se določi tako, da se zemljišče razvrsti v odgovarjajočo cono po 1 !. in 12. členu tega odloka in se zanj ugotovi stopnja komunalne opremljenosti, kot je to predvideno v 16. členu tega odloka.
Nezazidano stavbno zemljišče se ovrednoti s 60 % točk zazidanega stavbnega zemljišča.
18.	člen
Nezazidane površine, ki se uporabljajo za pridobivanje soli, urejenih javnih plaž in nezazidana zemljišča, ki služijo letališču v Sečovljah, se ovrednoti s 5 % točk zazidanega stavbnega zemljišča.
VI.	ODMERA NADOMESTILA
19.	člen
Nadomestilo, kakor tudi oprostitve plačevanja nadomestila v smislu določil tega odloka, določi za zavezance občinska uprava za družbene prihodke po predpisih o davkih občanov.
20.	člen
Nadomestilo se plačuje na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni občinski upravni organ iz 19. člena tega odloka.
Obveznost plačevanja nadomestila nastane s prvim dnem prihodnjega meseca, ko se začne uporabljati stavbno zemljišče oziroma objekt.
Mesečni znesek nadomestila mora zavezanec plačati do ! 5. v mesecu za pretekli mesec oziroma v 15 dneh po prejemu položnic. Od nadomestila, ki ni plačano v predpisanem roku, se plačujejo zamudne obresti.
21.	člen
Z zbranimi sredstvi nadomestila razpolaga Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Piran, katere izvršni odbor najmanj enkrat letno poroča skupščini občine Piran o višini zbranih sredstev in o realizaciji programa uporabe nadomestila.
Sredstva od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se smejo uporabljati samo za graditev omrežja komunalnih naprav in objektov primarnega pomena, ki so namenjeni skupni rabi na podlagi srednjeročnih in letnih programov urejanja stavbnega zemljišča.
VIL KAZENSKE DOLOČBE
22.	člen
Z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec plačila nadomestila, če:
—	ne vloži zahteve, da se ji določi nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča od prvega dne naslednjega meseca, po uporabi stavbe oziroma pravnomočnosti dovoljenja za uporabo stavbe,
—	v določenem roku ne prijavi osnov za odmero nadomestila,
—	prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila.	,
Z denarno kaznijo od 200 do 2000 din se kaznuje posameznika ih
odgovorno osebo pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
88
URADNE OBJAVE
5. marca 1982 —$t. 6
VIH. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Zavezanci plači!a nadomestila, ki pristojnemu občinskemu upravnemu organu še niso prijavili osnov za odmero nadomestila, so to dolini storiti v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.
Vse nove obveznosti in spremembe pri osnovi za izračun nadomestila so zavezanci dolini javiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu najkasneje v 30 dneh po nastali obveznosti ali spremembi.
24.	člen
Do izdaje novih odločb po tem odloku plačujejo zavezanci nadomestilo po odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradne objave, št. 18/77).
25.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1.4. 1982.
Štev.: 420-4/66-81 Piran, 22. februarja 1982
Predsednik ANTON MIKELN, ! r
Na podlagi 102.člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79), 4. člena in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1982 sprejela
ODLOK
O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ AVTOTAKSI STORITEV V OBČINI PIRAN
I SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se urejajo:
—	pogoji in pristojnosti za ureditev avtotaksi službe,
—	opravljajo avtotaksi službe,
—	oprema vozi! in postajališča,
—	pravice in dolžnosti voznika in potnikov.
2.	člen
Določila tega odloka veljajo za vse, ki opravljajo prevoze z avtotak-siji (samostojni avtotaksisti ali organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z avtotaksi službo) na območju piranske občine.
II.	POGOJI IN PRISTOJNOSTI ZA UREDITEV AVTOTAKSI SLUŽBE
3.	člen
Sekcija avtotaksistov pri Obrtnem združenju Piran sprejme v soglasju s Komitejem za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Piran letni program delovanja avtotaksi službe do 1. decembra za naslednje leto.
Če sekcija avtotaksistov pri Obrtnem združenju Piran ne predlaga letnega programa, ga samostojno določi komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj.
4.	člen
Program delovanja avtotaksi službe obsega zlasti:
—	število parkirnih prostorov za avtotaksi vozila
—	časovni in krajevni razpored avtotaksi vozil
V	programu določen časovni in krajevni razpored avtotaksi vozil mora zagotavljati enake pogoje za vse izvajalce avtotaksi storitev v občini Piran.
Vozniki avtotaksi vozil so se dolžni držati s programom določenega časovnega in krajevnega razporeda vozil.
5.	člen
Prevozi z avtotaksiji se opravljajo s postajališča za avtotaksije ali iz mesta, ki ga določi naročnik.
Postajališča so v občini Piran v naslednjih krajih:
1.	Piran — na avtobusni postaji
2.	Portorož — pri pošti
3.	Portorož — na avtobusni postaji
4.	Lucija — nasproti delikatese ' Nanos«
Prevozi / avtotaksiji so lahko organizirani tud) na načtn krožne \ož-nje (\o/i!o v gibanju z radijskim obveščanjem).
6.	člen
Postajališča za avtotaksi so posebni javni parkirni prostori, na kate-rth lahko parkirajo le avtotaksiji.
S postajališči upravlja Samoupravna komunalna interesna skupnost občtnc Ptran. ki skrb) za pravilno opremo postajališč.
/a organizacijo združenega dela, ki opravljajo avtotaksi storitve, se določijo posebna postajališča.
7.	člen
Za uporabo postajališča iz 5 člena tega odloka plačujejo upravičeni uporabniki (samostojni av totaksisti in organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z avtotaksi službo) komunalno takso Skupščini občine Piran ter nadomestilo za uporabo taksi opreme postajališča, ki jo plačujejo Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Piran.
8.	člen
Stroške opreme obstoječih avtotaksi postajališč bo Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Piran povrnila investitorjem.
III.	OPRAVLJANJE AVTOTAKSI SLUŽBE
9.	člen
Avtotaksi dejavnost lahko opravlja voznik, ki sklene delovno razmerje z delavci v temeljni organizaciji v okviru katere, je organizirana avtotaksi služba ali voznik, ki ima za takšno dejavnost obrtno dovoljenje kot glavni poklic.
10.	člen
Preventivni zdravstveni pregledi voznikov avtotaksi vozi! se opravljajo v skladu zlO. členom pravilnika o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (Uradni list SRS, št. 33/71) in 7. točke 146. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS. št. 1/30).
11.	člen
V skladu z letnim programom mora vsaj eno postajališče delovati neprekinjeno 24 ur vsak dan v letu.
Dnevna služba se opravlja od 05.00 do 22. ure. nočna služba pa od 22. do 05. ure.
12.	člen
Prevoz! z avtotaksi vozili se opravljajo z avtotaksi postajališč ali mesta, ki ga določi naročnik.
\ oznik avtotaksi ja sprejema praviloma potnike in prtljago na posta-jahšcu po vrsti, kot je prišel na postajališče.
IV.	OPREMA VOZIL IN POSTAJALIŠČA
13.	člen
Prevoz potnikov in prtljage z avtotaksiji se sme opravljati samo z vozili, ki so za to ustrezno urejena.
5. marca 1982 — 5t. 6
URADNE OBJAVE
89
14.	č!en
Avtotaksi vozilo mora biti opremljeno tako, da ima:
L svetlobni napis *TAXI*
2.	taksimeter v brezhibnem stanju
3.	cenik storitev
4.	označeno firmo (naslov in predmet poslovanja) na notranji strani vozila, spredaj na vidnem mestu
5.	evidenčno številko
6.	da izpolnjuje še druge pogoje po tem odloku.
15.	člen
Svetlobni napis *TAXI<( mora biti nameščen na sredini prednjega dela strehe. Ponoči mora biti razsvetljen.
Svetlobni napis *TAXI* mora biti v velikosti 21 x 8 cm. Črke so rumene barve na čmi podlagi.
16.	člen
Taksimeter mora biti usklajen s predpisanim cenikom in zaplombiran v skladu s predpisi o kontroli meril ter pregledan vsako leto.
Potrdilo o pregledu taksimetra mora imeti voznik v vozilu in ga je dolžan predložiti izvajalcu tehničnega pregleda.
Taksimeter mora biti nameščen tako, da je viden potnikom.
17.	člen
Cenik avtotaksi storitev mora biti pritrjen v avtomobilu spredaj na vidnem mestu s tiskanimi črkami višine 6 mm. Pri izdaji računa za avtotaksi storitev mora voznik ravnati v skladu s pravilnikom o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev (5. člen — Uradni list SRS, št. 40/70,4. člen — Uradni list SRS, št. 10/72 in 1. člen — Uradni list SRS, št. 23/77).
18.	člen
Firma je sestavljena:
a)	napis *TAX!«
b)	naziv organiacije združenega dela, ki opravlja taksi službo, oziroma ime in priimek samostojnega avtotaksista
c)	točen naslov ter številko telefona.
19.	člen
Evidenčna številka je pravokotne oblike, velikosti 14 x 10 cm, čmo-rumene barve, pritrjena na zadnjem delu vozila pri registrski tablici, tako da je ponoči osvetljena.
Evidenčno številko določi upravni organ, pristojen za obrt.
20.	člen
Avtotaksi vozilo mora poleg pogojev iz 14. člena tega odloka izpolnjevati še naslednje tehnične in druge pogoje:
a)	imeti mora štiri vrata in mora biti registrirano za najmanj štiri osebe, računajoč tudi voznika,
b)	imeti mora brezhibno notranjo razsvetljavo in ogrevanje,
c)	imeti mora brezhiben gasilni aparat in vgrajene varnostne pasove. Gasilni aparat mora biti pregledan od pristojne službe vsakih 6 mesecev;
—	avtotaksi vozilo mora imeti zavarovanje potnikov,
—	avtotaksi vozilo mora biti med obratovanjem čisto in vzdrževano.
21.	člen
Opremljenost avtotaksi vozila ugotavlja pooblaščena organizacija za opravljanje tehničnih pregledov. Izvajalec tehničnih pregledov izda posebno potrdilo o opremljenosti avtotaksi vozila v skladu s tem odlokom.	^
Potrdilo o opremljenosti avtotaksi vozila mora biti vedno v vozilu.
22.	člen
Avtotaksi postajališče mora biti označeno s predpisanim prometnim znakom in številko postajališča.
Na postajališču morajo biti označeni prostori (boksi) za parkiranje vozil. Začetek in konec postajališča mora biti označen z besedo *TAX1«.
Postajališče mora biti opremljeno s telefonom ali pa morajo imeti taksi vozila radio zvezo za sprejemanje naročil.
Na vidnem mestu postajališča mora biti izobešen veljaven cenik storitev avtotaksijev ter telefonske številke ostalih avtotaksi postajališč.
V PRAVICE IN DOLŽNOSTI VOZNIKA
23.	člen
Voznik avtotaksi vozila je dolžan ustaviti vozilo in sprejeti potnika, če ima prosto vožnjo.
24.	člen
Voznik avtotaksi vozila je dolžan v delovnem času prevzeti vsako naročilo, ki se mu sporoči neposredno ali po telefonu, ne glede na dolžino vožnje.
Voznik avtotaksija ni dolžan voziti oseb, ki kažejo znake vinjenosti, napadalnosti, niti oseb, ki bi s svojimi stvarmi, obleko ali na kakšen drug način poškodovale vozilo, razen v primeru dajanja pomoči osebam, ki so se ponesrečile v prometni nesreči ali kako drugače in je tako posredovanje smiselno oziroma odobreno s strani zdravniške službe.
<	25. člen
Voznik avtotaksi vozila je dolžan sprejeti tudi potnikovo osebno prtljago, če ta skupaj s potniki ne presega nosilnosti vozila.
26.	člen
Voznik avtotaksi vozila je dolžan naročeno vožnjo opraviti v skladu z naročilom, sicer pa po najkrajši oziroma najprimernejši poti.
Vožnjo zaračunava po cenah, ki jih je potrdila Obalna skupnost za cene Koper.
27.	člen
V primeru, da voznik avtotaksi vozila ne more dokončati začete vožnje, je dplžan v najkrajšem času zagotoviti potniku drugo vozilo.
28.	člen
Z najdenimi predmeti v vozilu ravna voznik v skladu s predpisi o najdenih predmetih.
VI. PRAVICE IN DOLŽNOST! POTNIKA
29.	člen
Naročnik določi, ali se bo z vozilom vozilo več potnikov na enakih ali različnih relacijah vendar največ toliko, za kolikor je vozilo registrirano.
30.	člen
Potnik ima pravico in dolžnost, da o vsaki kršitvi določb tega odloka pismeno ali ustno obvesti pristojno inšpekcijsko službo Sekretariata za inšpekcijske službe pri Skupščini obalne skupnosti Koper.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
31.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek voznik avtotaksi vozila, če:
1.	pri uporabi avtotaksi postajališča, pri sprejemanju potnikov oziroma naroči! za vožnjo, ravna v nasprotju z določili 4., 12., 23. in 24 člena tega odloka; \
2.	vozi avtotaksi vozilo voznik brez obrtnega dovoljenja oziroma voznik, ki ni sklenil delovnega razmerja z delavci v temeljni organizaciji, v okviru katere je organizirana avtotaksi služba (9. člen);
3.	avtotaksi vozilo ni v brezhibnemstanju (14., 15., 16., 17., 18., 19. in 20. člen);
4.	nima posebnega potrdila o opremljenosti avtotaksi vozila (21. člen);
5.	ravna v nasprotju s 25. ih 26. členom;
1
90
URADNE OBJAVE
5. marca 1982 — §t. 6
6.	ne zagotovi v najkrajšem času drugega vozita, če sam ne more dokončati vožnje (27. č!en).
32.	č!en
Z denarno kazntjo od 5000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1.	dopušča, da vozi avtotaksi oseba, ki ni sk!eni!a deiovnega razmerja z deiavci v temeijni organizacij), v okviru katere je organizirana avtotaksi siužba (9. čien);
2.	Ne skrbi za redno vzdrževanje naprav na avtotaksi postajaiiščih (22. čien);
3.	dopušča, da voznik ne obračunava storitev po odobrenem ceniku (26. čien).
Z denarno kaznijo od 500 do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz
1.	odstavka tega čiena odgovorna oseba pravne osebe.
Vlit. PREHODNE iN KONČNE DOLOČBE
33.	čien
Nadzor nad izvajanjem doiočii tega odioka opravija inšpekcija za cestni promet, nadzor nad zaračunavanjem avtotaksi storitev pa opravija tržna inšpekcija pri Sekretariatu za inšpekcijske siužbe Skupščine obaine skupnosti Koper.
34.	čien
Ne giede na doiočiio 3. čiena mora sekcija avtotaksistov pri Obrtnem združenju Piran sprejeti v sogiasju s Komitejem za družbeno pianira-nje in družbenoekonomski razvoj občine Piran ietni program deiova-nja avtotaksi siužbe za ieto Ì982 v roku treh mesecev po uveijavitvi tega odioka.
Dokler program ni sprejet veija praviio, da iahko vozniki avtotaksi vozi! uporabijajo katerokoii postajaiišče v občini Piran.
35.	čien
Samoupravna komunaina interesna skupnost mora v roku 60 dni od objave odioka prevzeti in urediti postajaiišča.
36.	čien
Z dnem, ko začne veijati ta odion, preneha veijati odiok o ureditvi nekaterih vprašanj avtotaksi storitev v občini Piran ( Uradne objave, št. 9/76).
2.	čien
Komunaina inšpekcija nadzira izvajanje predpisov s komunainega področja, ki so jih sprejeti občinska skupščina in njen. organ., v koiikor ni s posebnimi predpisi drugače doiočeno.
3.	čien
Komunaina inšpekcija opravija naioge na podiagt tega odioka m drugih predpisov, ki jo poobiaščajo za izvajanje nadzora .z svoje pn-stojnosti.
H. ORGANiZACIJA
4.	čien
Komunaina inšpekcija je v sestavi občinskega komiteja za družbeno pianiranjc in družbeno ekonomski razvoj.
Nadzor iz pristojnosti komunaine mšpekcije opravijajo komunaini inšpektor in komunaini nadzorniki.
5.	čien	*
Komunaini inšpektor in komunaini nadzorniki imajo posebno iegi-timacijo, s katero so poobiaščeni za opravijanje nadzora. Legitimacijo izda predstojnik, v čigar sestavi je inšpekcija, če ni s posebnimi predpisi drugače doiočeno.
.	6. čien
Komunaini nadzorniki pri opravijanju nadzora nosijo posebno uniformo, ki ne sme biti enaka uniformi miiičnikov. Praviioma ima posebno uniformo tudi komunaini inšpektor.
Praviinik o ietni in zimski uniformi, obutvi in drugih zaščitnih sredstvih sprejme izvršni svet občinske skupščine na prediog predstojnika.
7.	čien
Krajevne skupnosti so doižne obveščati komunaino inšpekcijo o ne-praviinostih in pomanjkijivostih na svojih območjih o zadevah iz pristojnosti inšpekcije. Komunaina inšpekcija pa obvešča krajevne skupnosti o ugotovijenih nepraviinostih in storjenih ukrepih na njihovem območju.
!!! PRiSTOJNOST!
37.	čien
Ta odiok začne veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Piran: 22. februarja !982 Števiika: 313-2/73-82
Predsednik ANTON MiKELN, !. r.
Na podiagi 9.čiena zakona o notranjih zadevah (Uradni iist SRS, št. 28/80), 4. in 9. čiena zakona o prekrških (Uradni iist SRS, št. !2/77, 30/78, 23/8i) in 22 i. čiena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na iočenih sejah zbora združenega deia in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1982 sprejeta
ODLOK
o ustanovitvi in naiogah komunaine inšpekcije za območje občine
Piran
! SPLOŠNE DOLOČBE
i.	čien
S tem odiokom se doiočajo naioge,organizacija, pristojnosti, pravice in doižnosti komunaine inšpekcije za območje občine Piran.
8.	čien
Komunaina inšpekcija je poobiaščena izvajati nadzor nad izvrševanjem predpisov občinske skupščine in njenih organov s komunainega področja, ki jo poobiaščajo za nadzor.
Komunaina inšpekcija v skiadu s poobiastiii, predvsem nadzoruje izvajanje nasiednjih odtokov:
odiok o doiočitvi meja priobainih zemijišč inmorskc obaie ter o načinu gospodarjenja na teh zemijiščih (Uradne objave št. 32/8i);
odiok o javni snagi in urejanju okoija v občini Piran (Uradne objave, št. 32/8i);
— odiok o doiočitvi namembnosti iuke Portorož in prenosu iuke v upravijanje (Uradne objave, št. 23/8i);
odiok o doiočitvi namembnosti in upravijaica iuke Marina Portorož (Uradne objave, št. 23/8i);
odiok o doiočitvi namembnosti in upravijaica iuke Bernardin (Uradne objave, št. 23/8i);
od^ o doiočitvi obaie za izgradnjo namenske iuke »Droga« v Portorožu (Uradne objave, št. 23/8i);
..i" odM o redu. čistoči in varnosti v javnih morskih kopaiiščih (Uradne objave, št. ! i/72);
,	—-----,,, t^mvtjdnju KananzacusKm štor
tev na območju občine Piran (Uradne objave, št. 3/75);
odiok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zeienih površin v obči) 1 'ran (Uradne objave, št. 4/79);
odiok o reji. registraciji in označevanju psov ter reji ostaiih d( macth z)vai) (Uradne objave, št. 4/79);
velt ^2 i^O)	Pometa v občini Piran (Uradne obj:
n m ^ 1	"basanj" odvažanju odpadnega gradbe-
nega matenaia (Uradne objave, št. M/74);
odiok o ob\ (,/nem odiaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na
URADNE OBJAVE
91
5. marca 1982 — Št. 6
območju občine Piran (Uradne objave, št. 12/79);
—	odlok o javnem redu in miru in varstvu pred hrupom v občini Piran (Uradne objave, št. 25/79);
—	odiok o potrditvi tržnega reda na trgih v občini Piran (Uradne objave, št. 15/79);
—	odiok o doiočitvi namembnosti iuke Piran in o prenosu lul^ v upravijanje (Uradne objave, št. 30/80);
—	odiok o podstanovaiskih razmerjih (Uradne objave, št. 27/79);
—	odiok o prostorskih posebih in pomožnih objektih (Uradne objave, št. 1/82);
—	Po posebnem poobiastiiu izvajanje zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivaistva (Uradni iist SRS, št. 4/74);
IV. PRAVICE IN DOLŽNOST!
9.	čien
Pri opravijanju nadzora ima komunaini inšpektor ziasti nasiednje pravice in doižnosti:
—	odrediti ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkijivosti odpravijo v roku, ki ga sam doioči; v ta namen uvede in vodi upravni postopek, izdaja upravno odločbo in izreka druge ukrepe, ki so potrebni;
—	predlagati uvedbo postopka o prekršku, naznanjati gospodarske prestopke oziroma kazniva dejanja;
—	izrekati mandatne kazni v mejah svojih pooblastil;
—	sporočiti ustrezne podatke pristojnemu organu, če meni, da je potrebno sprejeti ukrepe za katere sam ni pristojen;
—	odrediti začasno ustavitev del, ki jih opravljajo občani ali OZD, če ugotovi, da se ta dela izvajajo v nasprotju z veljavnimi predpisi in so v pristojnosti komunalne inšpekcije
—	odrediti določene začasne ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja.
10.	člen
Komunalni nadzorniki imajo zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
—	opozarjati občane, OZD in druge organizacije in skupnosti na nepravilnosti s komunalnega področja in zahtevati njihovo odpravo;
—	obveščati komunalnega inšpektorja o ugotovljenih večjih nepravilnostih, ki nato predlaga uvedbo upravno kazenskih postopkov oziroma odredi ukrepe v upravnem postopku;
—	izrekati mandatne kazni v mejah svojih pooblasil;
—	opravljati druge zadeve po nalogu komunalnega inšpektorja.
11.	člen
Komunalni inšpektor opravlja nadzor samostojno in v mejah pravic in dolžnosti, ki jih ima po tem odloku in drugih predpisih.
Izvršitev ukrepov in dejanj, navedenih v 9. členu odloka, odredi komunalni inšpektor z odločbo v upravnem postočku.
V	odločbi iz prejšnejga odstavka mora biti določen tudi rok, v katerem morajo biti ukrepi in dejanja izvršeni.
Zoper odločbo komunalnega inšpektorja je dopustna pritožba, ki pa ne more zadržati izvršitve naloženih ukrepov in dejanj.
12.	člen
Občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti so dolžni komunalnemu inšpektorju in komunalnim nadzornikom:
—	omogočiti nemoteno izvrševanje nadzora;
—	omogočiti vstop v prostore in objekte ter dostop do komunalnih naprav, ki so predmet nadzora;
—	dati vsa potrebna pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzora.
Komunalni inšpektor in komunalni nadzorniki imajo med opravljanjem službe pravico legitimirati.
13 . člen
V	kolikor komunalni inšpektor v okviru svoje pristojnosti odredi določen ukrep, pa ga zavezanec ne izvrši, ali ne izvrši popolnoma oziroma ne izvrši v predpisanem roku, lahko komunalni inšpektor odloči, da odpravi predpisan ukrep druga pravna ali fizična oseba na stroške zavezanca.
V	primeru odpora lahko komunalni inšpektor zahteva pomoč delavcev milice.
14.	člen
Komunalni inšpektor lahko opozori odgovorno osebo komunalne organizacije združenega dela na ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti, da se te odpravijo.
V kolikor komunalna organizacija ne opravlja nalog iz svoje osnovne dejavnosti, ali jih oprav!jajxtmanjkljivo, je dolžan komunalni inšpektor storiti potrebne ukrepe za katere je pooblaščen po tem odloku ter obvestiti pristojni organ, ki opravlja nadzor nad delom te organizacije.
V.	ODGOVORNOSTI IN POROČANJE
15.	člen
Komunalna inšpekcija je za svoje delo odgovorna občinski skupščini in njenemu izvršnemu svetu, delavci inšpekcije pa predstojniku organa, v čigar sestavi so.
16.	člen
* Komunalni inšpektor je dolžan o delu komunalne inšpekcije poročati občinski skupščini in njenemu izvršnemu svetu.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
17.	člen
—	denarno kaznijo od 20 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, od 100 do 30.000 dinarjev pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti in od 20 do 3000 dinarjev odgovorna oseba pravne osebe, ki je storila prekršek:
—	če ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in je odločba komunalnega inšpektorja postala izvršljiva (11. člen);
—	če ne ravna v skladu z določbami 12. člena tega odloka.
VIL KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati odlok o službi in nalogah komunalnega nadzora v občini Piran (Uradne objave, št. &79).
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 352-1/79-82 Piran, 22. februarja 1982
Predsednik ANTON MIKELN
Na podlagi 245. člena statuta občine Piran (Uradne objave št. 12/78), zakona o varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ št. 58/78) in zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS št. 1/80) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1982 sprejela
ODLOK
O OBVEZNEM RADIOFOTOGRAFIRANJU PREBIVALCEV OBČINE PIRAN
l.člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša, se v občini Piran
92
URADNE OBJAVE
5. marca 1982 — Št. 6
izvede obvezno radiofotografiranje vseh prebivalcev, ki so rojeni v letu 1943 in pred tem.
2.	č!en
Ob radiofotografskem pregledu se vsakemu pozvanemu prebivalcu pregleda tudi urin, da se odkrijejo bolniki s sladkorno boleznijo.
3.	člen
radiofotografiranja in pregleda urina je določen od 23. do 26. marca 1982.
4.	člen
Stroški organizacijskega dela radiofotografske akcije gredo v breme občinskega proračuna in zdravstvene skupnosti Piran, stroški strokovnega dela akcije pa v breme zdravstvene skupnosti Piran.
5.	člen
Radiofotografiranje bo izvedel Klinični center v Ljubljani TOZD Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik.
6.	člen
Po opravljenem radiofotografiranju se morajo pozvane osebe na individualni poziv za zdravstvo pristojnega občinskega upravnega organa odzvati na kontrolni pregled.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Piran je pooblaščen, da po potrebi daje natančnejša navodila in sprejema ustrezne ukrepe za izvajanje tega odloka.
8.	člen
Z denarno kaznijo od $00 do 2000 dinarjev se kaznuje:
—	kdor se ne odzove vabilu za radiofotografiranje in kontrolni pregled urina,
—	kdor kakorkoli ovira ali preprečuje udeležbo na radiofotografiranju in na pregledu urina,
—	kdor se ne odzove vabilu na kontrolni pregled v skladu s 6. členom tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 510-1/81-82
Piran, 22. februarja 1982
Predsednik ANTON MIKELN, 1. r.
Na podlagi 32. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) ter 220. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1982 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Nekateri člani občinske volilne komisije, imenovani s sklepom skupščine občine Piran dne 23. novembra 1981, št. 013-1/81, so sprejeli kandidaturo v krajevni skupnosti ali organizaciji združenega dela. Na podlagi zakona o volitvah in delegiranju v skupščine je potrebno imenovati nove člane.
2.
Za nove čtane v občinski votiini komisiji za izvedbo sptošnih votitev v marcu 1982 se imenujejo:
1.	Velkavrh Jožica iz Portoroža, Fizine 1 — namestnik predsednika namesto Butinar Alojza
2.	Domnik Marjana iz Pirana, Trg 1. maja ^ namestnik tajnika namesto Radojkovič Atilia
3.	Soban Paolo iz Portoroža, Pot pomorščakov 2$ — član namesto Lupieri Maria
4.	Krajnik Ida iz Pirana, Trg 1. maja 4 —član namesto Lisjak Bogomila
5.	Tomšič Ivan iz Pirana, Vrtna 7 — član namesto Smrekar Ivana
6.	Furlan Svetlana iz Pirana, Tomšičeva 22 — namestnik člana namesto Kubik Alenke.
3.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah.
Str.: 013-1/81
Piran, 22. februarja 1982
Predsednik ANTON MIKELN, 1. r.
OBČ!NA SEŽANA
Na podlagi tretjega odstavka 16. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79) in 180. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78 in 30/79) je izvršni svet Skupščine občine Sežana na seji dne 17. februarja 1982 sprejel
ODREDBO
O OZNAČITVI POSLOVNEGA SEDEŽA OZIROMA POSLOVNEGA PROSTORA IN MOTORNEGA VOZILA V OBČINI SEŽANA
1.	člen
S to odredbo se ureja označitev poslovnega sedeža oziroma poslovnega prostora in motornega vozila samostojnega obrtnika.
2.	člen
Poslovni sedež oziroma poslovni prostor in motorno vozilo, v katerem se opravlja oziroma, ki je namenjeno za opravljanje samostojne obrtne dejavnosti in obrtne dejavnosti kot postranski poklic, morajo biti ustrezno označeni z dnem pričetka obratovanja.
3.	člen
Poslovni sedež oziroma poslovni prostor (delovišče, prodajno mesto, zasebno gospodinjstvo in kmečko gospodarstvo, ki sprejema goste na prenočevanje ter nudi gostom hrano in pijačo, poslovni prostor, kjer samostojni obrtnik sprejema naročila oziroma predmete v delo) je potrebno označiti z napisno tablo.
Napisna tabla mora vsebovati naslednje podatke:
Pernek in ime samostojnega obrtnika z navedbo dejavnosti (nrma),
— poslovni sedež oziroma poslovni prostor.
4.	člen
Napisna tabla mora biti pritrjena na vidno mesto ob vhodu v poslovn prostor oziroma poslovni sedež samostojnega obrtnika.
5. marca 1982 — Št. 6
URADNE OBJAVE
93
5.	člen
Najmanjša velikost napisne table j'e 50 x 30 cm. Črke, s katerimi je označena dejavnost obratovalnice, morajo biti velike najmanj 5 cm. Črke, s katerimi je označen priimek in ime samostojnega obrtnika ter poslovni sedež oziroma poslovni prostor, pa morajo biti velike najmanj 3 cm.
6.	člen
Vozilo na motorni pogon mora imeti na vidnem mestu leve strani napisano oznako.
Oznaka mora vsebovati naslednje podatke:
—	dejavnost,
—	priimek in ime samostojnega obrtnika,
—	stalno prebivališče.
7.	člen
. ' Črke, s katerimi je označena dejavnost na motornem vozilu, morajo ^ biti velike najmanj 5 cm, črke, s katerimi je označen priimek in ime ter H naslov stalnega prebivališča samostojnega obrtnika, pa morajo biti ve-p like najmanj 3 cm.
8.	člen
Samostojni obrtniki morajo prilagoditi označitev poslovnega sedeža oziroma poslovnega prostora in motornega vozila v roku 3 mesecev po objavi te odredbe v Uradnih objavah.
9.	člen
Poškodovano napisno tablo oziroma oznako na vratih motornega vozila je treba zamenjati oziroma popraviti.
Šteje se, da je napisna tabla oziroma oznaka poškodovana, če na njej ni jasen kateri od podatkov.
10.	člen
Nadzor nad izvrševanjem te odredbe opravljajo pristojni organi oddelka za inšpekcijske zadeve skupščine občine Sežana.
11.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 313-2/80-3 Sežana, 17. februarja 1982
Predsedik IS ALBIN DEBEVEC
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA SEŽANA
*
OBČtNSKA VOLILNA KOMISIJA
GLASOVANJE O IZVOLITVI DELEGATOV ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR OBČINSKE SKUPŠČINE
RAZGLAS
Občinska volilna komisija v Sežani objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za deiegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Sežana, ki obsega nt slednje kandidate:
1.	JELKO BAJT, 1953, višji upravni delavec, Kriz 43
2.	VESNA COLJA, 1944, učiteljica, Gorjansko 22
3.	JADRANKA DODIČ. 1958, tehnik, Obrov 56
4.	RADO DOLGAN, 1926, upokojenec, Majcni 33
5.	CIRIL DROLE, 1914, upokojenec, Sežana, Partizanska c. 30
6.	STANE FABJAN, 1936, gradbeni tehnik, Sežana, D. Marušiča
11
7.	JOŽICA KAMPUŠ, 1951, višji upravni delavec, Sežana, L Regenta 4
8.	NIVES KONTELJ, 1953, dipl. inž. tekstilne tehnologije, Sežana, Partizanska cesta 54
9.	TIHOMIR KOVAČIČ, 1948, strojni tehnik, Sežana, C. na Lenivec 12
10.	ALBIN KRECHENBAHER, 1954, strojni tehnik, Križ 51 a
11.	ANTONIJA PRUNK, 1928, upokojenka, Škofije 17
12.	MILENA PUCER, 1939, ekonomist, Sežana, !. Regenta 12
13.	DUŠAN SAVOV, 1950, inž. elektrotehnike, Sežana, I. Rozmana 5
14.	JOŽE SEDMAK, 1936, ekonomist, Sežana, F. Segulina 6
15.	MILKA SOSIČ, 1936, višji upravni delavec, Hrpelje 42
16.	DOBRIVOJE SUBIČ, 1958, strojevodja, Divača, B. Magajne 3
17.	EMIL ŠVARA, 1942, strojni tehnik, Komen 120a
18.	JOŽE TAVČAR, 1946, delovodja, Krajna vas 11
19.	DUŠAN URŠIČ, 1951, poslovodja, Povir 26
20.	FRANKO URŠIČ, 1956, elektrotehnik, Povir 53
21.	DARINKA ŽIVEC, 1957, ekonomski tehnik, Skopo 63
To kandidatno listo je predložila občinska konferenca SZDL Seža-na.	/' ^
Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 14. marca 1982.
V Sežani, dne 24. februarja 1982 Občinska volilna komisija v Sežani
Tajnik
IGOR ŠTOKA, 1. r.
Člani
Srečko Čevnja, 1. r.
Jelka Ozbič, 1. r.
Pavla Raimond, 1. r.
Namestnik predsednika Irena Brezec, 1. r.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST !ZOLA
Pri objavi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Izola (Uradne objave, št. 21/81) je bilo pomotoma izpuščeno iz objave poglavje *11. NALOGE SKUPNOSTI*, zato da-v jemo naslednji
POPRAVEK
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI IZOLA
V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Izola (Uradne objave, št. 21/81) se za 2. členom doda naslednje besedilo:
II. NALOGE SKUPNOSTI
3.	člen
Uporabniki in izvajalci se zavoljo uresničevanja svobodne menjave dela enakopravno sporazumevajo v skupnosti zlasti o:
—	združevanju dela in sredstev, da si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo,
—	vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega varstva,
—	politiki razvoja in prostorske razporejenosti zdravstvenih delovnih organizacij,
94
URADNE OBJAVE
5. marca 1982 — §t. 6
—	pianih skupnosti, s katerimi usklajujejo in določajo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in interese na področju celovitega zdravstvenega varstva,
—	skrbi za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva,
—	sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela oziroma pogodb z drugimi izvajalci zdravstvenega varstva, ^
—	problematiki v medobčinski zdravstveni skupnosti in Zdravstveni skupnosti Slovenije ter oblikujejo in usklajujejo svoja stališča in predloge,
—	postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva in to skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnosti v SR Sloveniji,
—	zagotavljanju možnosti za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev in za raziskovalno delo.
4.	člen *
Uporabniki in izvajalci uresničujejo svoje pravice do samoupravnega odločanja neposredno v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali prek svojih delegacij in delegatov.
5. člen
Uporabniki in izvajalci urejajo zadeve s področja nalog skupnosti s samoupravnimi splošnimi akti, zlasti pa s:
. — samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in s plani,
—	statutom,
—	samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
-- samoupravnimi sporazumi o postopkih in načinu uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva,
—	drugimi samoupravnimi sporazumi, pravilniki ter z drugimi splošnimi akti.
DO ENERGETIKA
TOZD BUTAN PUN LJUBLJANA
OBRAT !ZOLA
Po spremembi cene plina (Ur. list SFRJ, št. 55/81 z dne 9. 10. 1981) je Delavski svet 1PK Ljubljana TOZD Butan Plin Ljubljana na svoji 29. redni seji dne 29.10.1981, ter Skupščina SKIS Izola na 14. seji z dne 3. 12. 1981 in s soglasjem Skupnosti za cene mesta Ljubljana, ki ga je dala s sklepom z dne 18. 2. 1982.
SKLEP
O CENI PLINA IZ OMREŽJA V SOSESKI LIVADE V IZOLI KI GA UPRAVLJA TEMELJNA ORGANIZACIJA BUTAN PLIN LJUBLJANA.
1.
Delavski svet temeljne organizacije Butan plin Ljubljana je n? svoji 29. seji dne 29.10. 1981 sprejel sklep o ceni plina iz omrežja ki je v njenem upravljanju v soseski Livade v Izoli.
Cena plina iz omrežja je 45,50 din na 1 nP
2.
S ceno iz prve točke tega sklepa so TOZD Butan plin Ljubljana deloma zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1982 in velja toliko časa, dokler ne bodo spremenjene.
3.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep prenehajo veljati sklepi o ceni plina z dne 29. 1. 1981.
4.
Ta sklep začne veljati s 1. 3. 1982.
Ljubljana, 25. 2. 1982
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA DO ENERGETIKA LJUBLJANA TOZD Butan plin Ljubljana Demšar Anton, 1. r.
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OB&NE KOPER
Na podlagi 61. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. 1. SRS št. 35/79), 23. člena Dogovora o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravice do denam ih pomoči otrokom v občinah Izola, Koper, Piran, Ilirska Bistrica in Sežana (Ur. objave št. 2/82), 28. člena Samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih in o usklajevanju planov za zagotavljanje socialno-varstvenih pravic za obdobje 1981—1985 ter 37. člena statuta Skupnosti otroškega varstva občine Koper je skupščina skupnosti otroškega varstva občine Koper na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 2. 3. 1982 sprejela
SKLEP
O DOHODKOVNIH POGOJIH IN O VIŠINI DENARNIH POMOČI OTROKOM V LETU 1982
I.
Do denarne pomoči so upravičeni otroci iz družin, v katerih skupni dohodek na člana družine ne dosega dogovorjenih minimalnih življenjskih stroškov na otroka.
H.
Denarno pomoč prejme vsak otrok v družini, če je dohodek na člana družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, naslednji:
Dohodek na člana družine	Višina denarne pomoči
mesečno	mesečno
do 3.100din	1.400 din
nad 3.100 do3.700din	1.000 din
nad 3.700 do4.200din	600din
***
K " "g°*a)djanj" socialnega položaja družine se upoštevajo vsi do-hodk* (pravdoma v preteklem letu), ne glede na vir ali predpise, po ka-tenh jth druz.na ali otrok ima.
kmetijske dejavnosti se upošteva v osemkratnem znesku katastrskega dohodka.
Kot dohodek občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi oprav-
Jodlfr!^T*° "'gospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka.
čpn	dejavnost po prejšnjem odstavku in mu je dolo-
ustre7a	prispevka, se kot dohodek upošteva znesek, ki
nie za stnrit^ P^P^" S*"*e na predpisane prispevne stopnje za stop-vene obrtne dejavnosti oziroma za intelektualne storitve.
ie dohodi PT"°^'.600 din je upravičen otrok iz kn^čke družine, ki je dohodek ,z kmet.jstva glavni vir dohodka in druge družine, ki je
5. marca 1982 — Št. 6
URADNE OBJAVE
95
brez sredstev in je ugotovljeno, da j(e v težjem socialnem položaju. Praviloma se dodeli otroški dodatek družinam, ki živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9000 din letno oziroma 2800 din letno na člana družine.
Komisija za denarne pomoči lahko prizna pravico do denarne pomoči tudi v primeru preseganja navedenega katastrskega dohodka, če družina živi v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok, bolezni, invalidnosti in podobnih vzrokih.
Komisija za denarne pomoči lahko v izjemnih primerih določi višjo ali nižjo denarno pomoč kot je določeno v prvem odstavku tega člena, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine.
Pri ugotavljanju socialnega stanja družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi ostali dohodki družine.
Pravico do povečane denarne pomoči ima:
—	600 din mesečno, telesno ali duševno težje prizadet otrok,
—	300 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca, če je ugotovljeno, da je družina zaradi otrokove prizadetosti ali zato, ker ima edinega hranilca v bistveno težjem socialnem položaju.
VI.
Pri ugotavljanju socialnega stanja družine se za člane družine štejejo občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v živUenjrki skupnosti v skladu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, otroci in stari starši.
Otroci in stari starši se štejejo za člane družine, če so brez dohodka oziroma imajo lasten vir dohodka, ki ne presega 3100 din mesečno, razen če komisija za denarne pomoči ugotovi drugačno stanje.
VII.
Občanu, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima on ali katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek od kmetijske dejavnosti, v kolikor občan ne dokaže nasprotno. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih on preživlja ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima.
VIII.
Občani, ki so uveljavljali pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti izpolnjeno vlogo za uveljavljanje socialno varstvenih pravic (Obrazec DZS 8,40) najpozneje do 30.3.1982, sicer se jim s 1. 5. 1982 ustavi izplačevanje denarne pomoči.
IX.
Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Izola, Koper in Piran, uporablja pa se od 1. 5. 1982 dalje.
Številka: 193-3/81
Koper, 2. marca 1982	*
PREDSEDNICA SKUPŠČINE SKUPNOSTI
Ida Gec, 1. r.
96
URADNE OBJAVE
5. marca 1982 — Št. 6