O možnostih kmetijske proizvodnje
Zaključne ugotovitve komiteja za kmetijstvo, goz-darstvo in preskrbo ter sklepi izvrinega sveta obitoške skupščine Vič-Rudnik dokazujejo, da je kmetijstvo v občini v nezavidljivem polozaju, celo slabkm kot kje drugje v bolj odročnih krajih, kjer so možnosti slabk kot v bližini Ljubtjane. Komite ugotavlja, da so kmetije blizu Ljubljane pod pritiskom urbaniziranja in da bo treba zato na manjših povrSinah pridelati vei s sodob-nejšimi tehnologijami, boljSim gnojenjem in boljšo izrabo travinja. Nujno so po teh ugotovitvah tudi do-datni viri denarja za kmetijstvo iz drugih panog ter ugodna posojila. Obenem bodo začeli nadzorovati ob-delanost površin. Mlade bo treba spodbuditi, da bodo ostali doma na kmetijah, odpraviti pa bo treba težave.
ki tarejo starejše kmete. bvršni 'svet želi pospeSti ustanavljanje strojnih skupnosti, gradivo komiteja pa ocenjuje kot ustrezno osnovo za razpravo v vseh knie-tijskih organizacijh in za pripravo planov. Pri vsem tem je nujno treba upoštevati to, da se zaradi bližine mesta zmanjšuje zanimanje kmetov za prodajo preko kmetij-skih organizacij.
V občini je trenutno 22.682 hektarjev obdelovalne zemlje, od tega jo je skoraj 21.000 hektarjev v zasebni lasti. Njiv je 5658 hektarjev, sadovnjakov 613 hektar-jcv, 2062 hektarjev je pašnikov in ostalo so travniki. V zadnjem času pa se žal manjvreden gozd razraiia na 1015 hektarih, ki so sodili h kmetijstvu. Bistvenih sprememb ni mogoče pričakovati preko noči, saj je v občini sedaj le 18 odstotkov čistih kmetij, kar 249 kmetij s 1680 kmeti pa je takih, kjer so gospodaiji starejši kot 65 let. Najbolj produktivne generacije, to je med 25 in 44 leti skorajda ni, zelo malo pa je tudi mladih do 14 let. Vse to je zadosten vzrok za bitje plati zvona.
Mehaniziranost kmetij je sicer kar zadostna, vendar je tudi še šestina takšnih kmetij. ki so brez kakršnekoli mehanizacije. Ker so cene mehanizaciji strahotno fp-skočile, bo veijetno opremljenost peSala.
Vse našteto je kaj slaba osnova za doseganje željene-ga. Sedaj kmetje ne pridelajo niti dveh tretjin povprei-nega donosa pknice na hektar, komaj polovico pov-prečnega pridelka koruze, manj kot polovico povprei-nega pridelka krompirja... Pridelkov na barju je manj kot pred 20 leti. Živino pasejo redno le na 2,7 odstot-kih kmetij in v hlevih je 4175 praznih stojišf. Le 12,5 odstotka kemtij ima nov ali prenovljen hlev, prireja mesa in mleka pa niha skladno z nihanjem na naJem neurejenem trgu kmetijskih proizvodov. Kako pri Cak-šnem položaju doseči željeno 3,5 odstotno rast trine pridelave! Komite in izvršni svet menita, da na začetku omenjene natiae.                        - . .
Ker je problem ostarelih kmetov izredno pereč, bo-do oblikovali delovno skupino za urejanje te problema-tike v kateri bodo sodelovali predstavniki centra za socialno delo, KS, KZ, komiteja za kmetijstvo, OK SZDL in kmetijsko zemljiške skupnosti. Skupina bo pripravUa predloge sistemskih ukrepov, ukvarjala pa se bo tudi operativno s konkretnimi problemi.