1Ч*П.М ptefana y gotovini Leto LXI_Ljubljani, у »redo 5. aprila 1935	Stev. 79 Cena 1 Dii
Naročnina mesečno ^вШКШ^. ШШШШШ*	A. «m^^MFt «Dw Ж ^^^ ček. račan: Ljnb-
» Din. sa inozem- ЈИИГ ИИШ	^ >* ЈШУг ^^ I jana it 10.650
stvo 40 Din - ne- ДДШ^ JflW ^ Ј^Ш Ш%. ШШ	* ШШ ШВТ>. S ШШ ШШ ^ I0.w u inserate;
deljska izdaja ce- НШк. Ш Ш^Ш ИН ШШ	Ш ВШШШ^ V ШШШКК^ ШШШ Sarajevo itr. 7563
k>ietno 96 Din, za ШШ Ш Ш	M &ВШ I ^ИУ flf Zagreb »tv. 39.011,
inozemstvo 120Din A ^ВН HV lM ШШШ ШШ	ЕВШ K ^ШЈШ BUS $UH Praga-Dunaj 24.797
» JKi^	JBÊLmaÊÊÊÊ0w ЈНвш^^^^Г upr.t.:Kopita"
Kopitarjevi п1.6/П1	јота 6, telefon 299»
Telefoni aredntttvai dnevna ataiba {M — lofau tm, IW4 te MM	--lakaja vaak daa xjatraj, razea ponedeljka ia dneva po praznika
ffltti'D-irillll
Rimski sporazum je delo angleške diplomacije
t*
Pakt štirih velesil pomeni detro-nizacijo Francije
Ruski poslanik protest ta proti diktaturi Anglije
U
(Lloyd George v „Sunday DispaÊchu" 2. aprila)

1 liko in modificirali svoj prvotni načrt, da ga spra-; vita v sklad z besedilom pakta Zvezo narodov tako, da bi Francija mogla nanj pristati. Toda to jo le manever, zakaj namen Mussolinijevega načrta ostane slejkoprcj isti: da se rešitev velikih evropskih ! problemov poveri direktorju štirih velesil, knjega i sklepi sicer ne bodo veljavni, ako bi proti njim i protestirale druge države, zastopane v Svetu Zveze narodov, toda bi predstavljali tako ogromno silo ; moralnega, gospodarskega in fizičnega pritiska, da ' hi se zamishim in dogovorom štirih velesil ostala j Evropa jedra mogla dolg» ustavljati. Zato bi bilo ! veliko boljše, če bi francoska vlada mesto, da sku-I ša ugoditi angleški inicijativi s kompromisno for mulo (kakor to g. Daladier namerava), rekla odločno: ne! To hi po našem mnenju ohranitvi miru veliko bolj koristilo, nego omahujoče stališče, ko-; jega slabosti bodo Anglija, Italija in Nemčija go-; tovo slej ali prej izrabile v škodo Francije in njenih zaveznikov.
Da je to mnenje pravilno, dokazuje tudi članek »Sunday Dispatch«:, v katerem se izjavlja eden izmed največjih sotvorcev versaillskega miru
Lloyd George za demoniažo
versaillske pogodbe
V tem članku, ki je tako značilen, da bi ga bilo treba prav za prav ponatisniti v celoti, pravi Lloyd (ïeorge, da pomeni Mussoliuijcv načrt po-
vratek k politiki alijanc med evropskimi velesilami kakor je to edino prav. Zveza narodov — tako nadaljuje — se namreč ni izkazala, ker je samo orožje Francije, s pomočjo katerega le ta vzdržuje svojo hegemonijo v Evropi, tako da se ne morejo izpolniti določila versailskega miru in I'akta narodov, katera gredo za tem. da se premagane države zopet v postavijo v svojih pravicah in da ee Evropa razoroži. Ker Francija v skrbi za svojo hegemonijo tega noče, je prav. če odločitev v evropskih zadevah preide v roke štirih velesil. Toda ho-gemonija Francije je danes že stvar preteklosti. Dobila je svoj prvi smrtni udarec po Hooverjevem moratoriju, ki j« privedel do izhrisanja nemške vojne odškodnine. Drugi smrtni udarec je dobila francoska hegemonija po zmagi Hitlerja. Francija danes ni več najbogatejša država sveta, radi česar ne more reč tako neomejeno podpirati svojih ea-tellitov. kakor jih je svojca«. Tudi ne more misliti, da" bi Nemčijo, ki je danes podobna oni Nemčiji, katera je leta 1813-14 pomedla Napoleona, s silo pokorila. Mussolini se jc zato pokazal kot velikega realista, ko je dal inieijativo za alijanco štirih velesil, v kateri Francija sicer ne bo rež mogla igrati vloge gospodarja Evrope, bo pa zasigurana pred nemško revanšo. Seveda, tako končuje Lloyd (ïeorge ta svoj značilni članek, se ho Francija tej kombinaciji do skrajnosti upirala, ker dobro Čuti, da hi ta pakt pomenil detronizacijo Francije r Evropi.
Kako naj hi se Francija pridobila
MussoKni in MacDonafd sîa modificirala svoj načrt
Fašizem kot gospodarski sestav
Najznačilnejši pojav eodobnoeti je oniajanje itavbe, ki jo je zgradil liberalizem. To velja v enaki meri za politično, kakor gospodarsko in socialno področje. Čutimo, da živimo na prelomu dobe, katere finale sta komunizem in fašizem. Njima nasproti je iz angleških tal in ozračja vzra-sla liberalna in individualistična ideja ter se vera v demokracijo očividno nahaja v defenzivi.
Sicer sta fašizem kakor komunizem dva zaključena sistema, ki si stavljata za nalogo izoblikovanje celega novega človeka na vseh življenjskih področjih, torej na političnem, družabnem in gospodarskem. Radi preglednosti pa se hočemo v naslednjem omejiti le na fašizem in še to le na njegovo gospodarsko in socialno izdejstvovanje. To pa predvsem radi tega, ker se z ozirom na Italijo, ki je domovina fašizma in mladi Hitlerjev fašistični pokret v Nemčiji od marsikake strani pričakuje baš od fašističnih metod in njegovega sistema zadovoljivo rešitev danes najbolj perečega gospodarskega in socialnega problema.
Fašizem je nastal v Italiji v dobi, ko je dežela bila komaj na pragu kapitalističnega razvoja. Našel ni čezmerne industrializacije, ne kake izrazito oblikovane delavske proletarske mase. Italijanska plutokracija ni bila toliko industrijsko kapitalističnega kakor fevdalnega in meščanskega značaja. Fašizem si spočetka ne o svojem programu ne o načinu, kako ga oživotvoriti ne malo ni bil na jasnem. Ker pa je izhajal iz sindikalizina. je iz vsega početka zrl na državljansko svobodo kot nekak predsodek meščanske družbe, zroi v liberalizmu in inddvidualizmu glavna krivca vsega političnega in družabnega zla, nekako infekcijo, ki je prišla iz zapada. Pač pa že od kraja označuje fašizem neomajna vera v državo, ki jo obožava in Ji daje vso oblast. »Država nad vse!«, zlasti pa še nad svobodo družbe in poeilinca. Po tej miselnosti je tistemu, ki upravlja državo, politično vse dovoljeno. Dovoljeno mu je, čeprav je v manjšini med narodom — kar je fašizem gotovo še danes v Italiji — s pomočjo državne oblasti in v imenu njene avtoritete vsiliti svojo voljo večini in jo tudi terorizirati s silo, če se mu zdi potrebno.
V tem je osnovno jedro fašizma, ki je e pre-plankano statolntrijo vred v svoji umstveni koncepciji gotovo jako revna doktrina. Edino njegovo merilo za vrednotenje stvari je »Italianitn«. OstaTi na državnem krmilu za vsako ceno in uresničiti »Italianita« — je v enem stavku izražen ves državni program fašizma. V osnovi torej niti ne gre pri fašizmu za nov gospodarski in socialni red po nevem kakšnih abstraktnih idejah, kakor to vidimo v komunizmu, temveč je proglašena le su-premacija, prvenstvenost nacionalno združenega naroda nad gospodarstvom, družbo in poedincem.
Zato fašizem v svojem bistvu ne predstavlja nikake socialne revolucije, niti ne bistvene pre-osnove obstoječega gospodarskega stanja, kakor ga je pred njim ustvarila liberalna država. Interesi gospodarskih skupin so mu opravičeni, le da se podrede državnim ciljem. Mussolini, levičarski radikal in sindikalist je takoj, čim je prišel na oblast. vrgel proč rdečo kokardo, znak razredne države in se brez pridržka naslonil na meščanstvo in poljedelsko ljudstvo. Krepko pa je pričel preganjati socialiste in njihove strokovne organizacije. V tem pravcu se je polagoma gradila tudi nova fašistična država, ki je sprejela v sebe vse elemente prejšnje liberalne države, le da ni več nevtralna, to je v konfliktih med kapitalom in delom ne ostaja brezbrižna in ne prepušča, da se rešujejo na osnovi merjenja moči obeh zainteresiranih razredov, ampak jih z obveznimi državnimi razsodišči predhodno ureja in onemogočuje.
Fašizem ni nikak svojstven gospodarski sistem. Osvojil si je vse pojme meščanskega in kapitalističnega gospodarskega pojmovanja. Ne odpravlja ne zasebne lasti, ne kapitala, ne podjetništva in ne plačilnega razmerja delavstva. Obdržal je trg in cene, ki se spreminjajo po zakonu ponudbe in povpraševanja. Kjer je bila gospodarska oblika Italije kapitalistična, tam je takšna tudi pod fašizmom ostala. Spremenilo se je le toliko, da ee fašistično gospodarstvo sme gibati le v mejah državne sankcije, to se pravi, državni politični interesi imajo prednost pred gospodarskimi. Dokler go-epodarski in državno-politični interesi tečejo paralelno, takšen okvir še ne pomenja dosti. Marsikje vidimo, da je država gotove gospodarske panoge naravnost forsirala. Toda gospodarski Interesi n.iso vselej identični z državnimi V tem slučaju pa je fašistična država vedno našla jako energičnih sredstve, da je uklonila gospodarstvo svoji politični volji. Spomnimo le na italijansko carinsko politiko!
Fašizem tudi ni hotel vzeti gospodarstva v svojo lastno državno upravo, kar je storil ruski komunizem, ki se zato tudi nevzdržno razvija r državni kapitalizem. Pred to usodno zmoto je fašizem bržčas obvarovalo njegovo prvotno sindika-listično navdahnjenje, morda tudi rimska praktičnost njegovih voditeljev. Fašistična država sicer na svoj način vodi in nadzira gospodarstvo, a ga ne upravlja v svoji lastni režiji. V bistvu se torej fašistični gospodarski red ne loči od onega v liberalno kapitalističnih državah, le da dopušča manj individualne svobode.
Fašizem pa tudi ni nikak svojstven socialni sistem. Pač skuša ublažiti ostra nasprotstva med kapitalom in delom, med veleposestvora in najemniki. Posredovalna baza so korporacije. Prvotno je obstojala namera, združiti delodajalce in delavce v skupnih korporacijah. Toda v zadnjem trenutku so industrijci uzakonitev preprečili. Tako so korporacije ostale le paritetna instanca kot zveza
Poslanik Sovjetske Rusije v Parizu Dovgalevski, ki je obiskal Daladiera, da protestira proti nameravanemu direktoriju štirih velesil.
Pariz, 4. aprila.
Po štirinajstdnevnih razgovorih in pogajanjih je danes svetovna javnost edina v tem. da pomeni rimski pakt dobro zamišljeno in že davno pripravljeno akcijo po temeljiti izpremembi evropske politike. kakor se jo izcimila iz versaillske mirovne pogodbe 1918. Dočim se je do sedaj ečetovstvo rimskega pakta pripisovalo Mussoliniju, je sedaj javno mnenje izprevidelo. da je diktator fašistične Italije, ki g» hoče g. JouvcncI povzdigniti za genija tudi r vprašanjih svetovne politike, samo orodje v rokah Velike Britanije. G. MacDonahl ni nikak »pustolovec«, kakor ga je ob priliki debato o rimskem paktu v angleški zbornici imenoval Winston Chur-chil, največji prijatelj Francije, ampak sledi samo tradicionalni angleški politiki, ki se je odločila proti Franciji, kakor hitro ji je poslala premočna in zato po angleškem mnenju nevarna. Rimski pakt je jako dobro zamišljen načrt, kako bi se ustanovil blok romansko-gerinanskih držav proli slovanskemu vzhodu s pomočjo Francije, ki naj bi bila žrtev in užitkarica lega pakta obenem. Žrtvovati bi morala svoje zaveznike in svojo dosedanjo pozicijo v Evropi, zato pa bi smela biti Angliji hvaležna, da Nemčija od nje ne bo zahtevala Alzacijc in Lota-ringijo in da se Nemčija ne bo vezala z Italijo — politično vodstvo Evrope pa bi kljub temu pripadlo Italiji in Nemčiji. .
Načrt velikobritansko politike pa ni samo. kakor smo rekli, dobro zamišljen, ampak jo bil tudi dobro pripravljen. Sega najmanj nazaj v lansko leto, ko je Francija morala priznati Nemčiji tako-zvano načelno enakopravnost v orožju, gre pa v svojih koreninah nazaj do takrat, ko je Rriand v francoski velikodušnosti odpoklical francoske čete iz Porcnja. Lanski poizkus MacDonalda. da izloči iz reševanja velikih problemov male države, je hil tretja etapa na poti do rimskega sestanka, ki ga je italijansko in angleško časopisje takoj razkrivalo kot pakt, še preden je Francija nanj pristala. Danes vemo, zakaj tako. Nemško časopisje, ki je dobilo sicer nalog, naj o tej zadevi piše s skrajno previdnostjo, se je sedaj izdalo vsaj v toliko, da se more iz njega razbrati popoln') soglasje Nemčijo z načrti gosp. MacDonalda in Mussolinija. Anglija, Italija in Nemčija so bile (ako gotove svojega uspeha da so mislile, da bo Evropa sprejela rezultate njihovega tihega sporazuma kot izvršeno dejstvo. C'e temu danes ni tako in čo Anglija in Italija sedaj izjavljata, da o kakem paktu sploh ni govora, ampak da gre samo za »misli«, je to le zasluga nenadnega elementarnega odpora Francije.
Anglija in Italija sta sedaj menjali svojo tak-
obeh strokovnih zastopstev. A niti tega niso la-šisti izvedli. Pač pa so osnovali ministrstvo za korporacije s korporacijskim svetom, kateremu jc pridržana odločitev v vseh plačilnih in tarifnih sporih. Na ta način je bil v upravo vnešen neznosen in skrajno škodljiv centralizem, ki jemlje vsako potrebno samoupravo nižjim strokovnim edi-nicam. Vzroka pa je treba iskati v politiki, kjer je centralizem slejkoprej za fašizem idealna upravna oblika. Zato politični pretekli vsak čas lahko odstavljajo predsednike sindikatov, ne da bi jim bilo treba vprašati prizadeto organizacijo za mnenje in državni tožilec lahko zahteva revizijo sklepov sindikalnega sveta. Fašizem je v tem pogledu precej podoben centralističnim metodam, kakor jih pozna le še komunizem.
Sploh kažeta oba sistema, kakor tudi sc ljuto med seboj pobijata, presenetljivo veliko skupnih potez. Oba se sučeta okrog enega človeka, junaka, polboga, kateremu sta poverila neomejeno diktatorsko oblast. V obeh sistemih ima prvenstveno mesto država in njena omnipotence, ki suvereno posega v življenje družbe in poedinca in odklanja vsako demokracijo. V obeh sistemih je vsa uprava izrazito centralistična z vsemi senčnimi stranmi, ki jih pozna centralizem: odločitve v skrivnem osebnem kabinetu, anonimnost odločujočih interesov, premoč birokracije, pomanikanje upravne prožnosti, in sploh čezmerno in škodljivo kopičenje funkcij v državnih rokah. Oba sistema sta v svoji osnovi pogrešena, kar jemljeta po-edincu osnovne čiovečanske pravice in ker kopičita posle, ki bi jih manjše družabne edinicc naj-
V nedeljo jc nastopil v diplomatskih pogajanjih o Mussolinijevem paktu nov moment. Da pridobita francosko vlado za vstop v takozvani direktorij štirih velesil, sta Italija in Anglija, vsaka zase, toda v istem duhu. modificirali svoj prvotni načrt zato, da hi postal sprejemljiv za Francijo. Izpremembe, kakor si jih je zamislil Mussolini, je prinesel v Pariz francoski poslanik pri italijanski vladi de JouvcncI, ki jih je predložil Daladieru in jih tudi v časopisju z vso silo brani. Kakor nam pove Jouvcnel, predlaga sedaj Mussolini, naj bi se pakt med štirimi velesilami nekako vključil v pakt Zveze narodov, tako da ne bi bilo mogoče mnenj ali sklepov štirih velesil vsiliti nobeni državi, katera bi smatrala, da je taka rešitev naperjena proti njenim interesom. Mirovne pogodbe bi se torej mogle revidirati samo v sporazumu z vsemi. Gre samo za to— tako povdarja de Jouve-ncl — da se v okvirju Zveze narodov ustvari tesno sodelovanje in sporazumno postopanje med štirimi velesilami, kar je gotovo veliko boljše, nego če se te štiri velesile ne razumejo med seboj, kakor je to sedaj. Tak sporazum bi pomenil za Francijo velik plus, četudi bi se n. pr. česar Bog ne daj, razorožitvenu konferenca razšla brez rezultata. Kajti v takem slučaju hi četverni sporazum lahko preprečil kakšen eventualni poizkus revizije evropskih meja s silo. — Torej je, kakor pravi nek nemški Ust, Ç. Mussolini sedaj vlil veliko vode v svoje revizijsko vino.
Obenem se je oglasil pri Daladieru angleški poslanik v Parizu lord Tyrell, ki je sporočil, da MacDonald predlaga, da na j bi se štiri velesile o vsakem evropskem problemu najprej sporazumele med seboj. Kakor hitro bi tak sporazum med njimi bil sklenjen, bi sc pozvala na razgovor ona država ali one države, ki bi po takem sporazumu bile prizadete. Če bi se te države izjavile proti, bi inicijntivn velesil sama po sebi padla, ako ne, pa bi prišla zadeva pred
Zvezo narodov, ki bi potem o stvari končno-vcljavno odločila.
Misel, da bi se v direktorij štirih velesil vključila še peta sila, to je mala antanta. ali pa celo šesla sila, to je Poljska, bodisi, da bi le države dobile glas v direktoriju. bodisi, da bi mu prisostvovale snmo kot opazovalke, se jc opustila, ker se ji Francija in Anglija odločno upirata.
Kaj pravi na lo francosko avno mnenje
Ta nova izdaja Mussolinijevega načrta je naletela v francoski javnosti na še večji odpor, nego prvotni načrt. G. Jouvcnel meni — tako piše duhoviti »Journal de Dehnfs« — da je francoska javnost angleško-itali janski načrt slabo razumela. Toda komentar, ki ga je dal temu načrtu g .de Jouvcnel, dokazuje, da je francoska javnost Mussolinijev načrt še preveč dobro razumela. Nova izdaja Mussolinijevega načrta — tako nadaljuje francoski bst — namreč čisto jasno kaže, da je njegova sedanja nadvse nedolžna oblika samo vaba. s katero naj hi se Francija pridobila za to, da da svoj pečal na bodoče sklepe in iniciiative evropskega di-rektorija, ki bi mogel potem s tem večjo silo pritisniti na Zvezo narodov, da se njegovim diktafoni ukloni. Franci ja na j se zapel jo v igro, v kateri je ona že vnaprej lepena. Ako ima pakt štirih velesil samo pomen sodelovanja v okvirju Zveze narodov, potem je Mnssolinijev načrt popolnoma nepotreben, kajti tako soglasje je bilo vedno možno in je (udi danes možno v okviru Zveze narodov— ako pa gre za to, da naj hi velesile s svojim prestižem in dejansko močjo vsilile svoio vol jo malim, potem je pakt nesprejemljiv. Ako evropski direktorij ne pomeni ničesar novega, potem niina nobenega pomena; ako na pomeni nekaj novega, potem je skrajno sumljiv.
boljše izvršile, radi togega centralizma kratkomalo v državnih rokah.
Nobeden od omenjenih sistemov, ki po nekih državah prevzemata mesto liberalne države, ne zna poedincu in njegovim družabnim skupinam odmeriti odgovarjajoče sfere lastnega prava in ga njegovi naravi primerno uvrstiti v celotno zgradbo države in naroda. Zato s krščanskega stališča ne moremo sprejeti ne fašizma ne boljševizma. Z upravičeno odklonitvijo napačne podlage, ki jo je ustvaril liberalizem za državo, družbo in gospodarstvo, še ni posebi podana tudi že pozitivna baza novega družabnega reda. V tem smislu je tudi enciklika »Quadragesimo anno« odklonila fašizem kot primerno rešitev socialnega vprašanja na stanovskem temelju. Okrožnica opozarja na glavno slabost fašizma, ki jo vidi v njegovi centralistični ureditvi in preveliki podrejenosti političnim ciljem. Še v mnogo večji meri velja ta kritika seveda za boljševizem.
Po vsem tem bo nad vse zanimivo, kako stališče bo v Nemčiji zavzel Hitler, oziroma Papen, ki ga je v prvi vrsti smatrati za ideologa napovedanega stanovsko urejenega »tretjega carstva«. Ali bosta ta dva politika, ki zametata tako liberalno kakor razredno državo, našla i pomočjo zdrave organizacije stanov naravno razmerje med družbo in državo, ali pa bosta tudi na gospodarskem in socialnem polju slepo zdrvela za italijanskim fašizmom, kakor sta to storila na političnem? Od tega vprašanja je mnoéo odvisen razvoj bodoče Evrope.	Drin.
Kai bo storila francoska v*ada
Francoska vlada bo o svojem definifivnem odgovoru, kakor že rečeno, sklepala v sredo. Njena odločitev ne bo lahka. Če bi se g. Daladier s svojim odgovorom postavil v nasprotje z enodomno voljo francoskega naroda, potem bi to pomenilo smrt njegove vlade in njegove večine, v kateri je nekaj politikov, ki simpafizirnjo z Mussolinijevim načrtom Ako bi pa ta načrt, za katerim stoji Anglija, definitivno odklonil, bi se ustvaril izredno težnk mednaroden položaj, ki hi mn g. Dalandier in Panl-Boncmir gotovo tudi ne hi bila kos. Francoska vlada ho zato sklenila neke vrste kompromisno formulo, katero napoveduje že »Echo de Paris*, v kateri bo sknšnla zadovoljiti Mussolinija in MacDonalda. tako da hi se ne zaprla vrata zažel jneinu sporazumu med Francijo in Italijo in da bi se preprečil vsak poskus nasilne izpremembe mirovnih pogodb ter dn bi se Nemčija ne pognala v naročje Italije, česar gotovo nihče v Fvropi ne želi. Vendar pa bo francoska vlada odločno zahtevala, da mora sodelovanje štirih velesil ostati strogo v okvirju Zveze narodov in dn se noben problem, ki zadeva kogarkoli v Evropi, ne bo smel reševati brez njega.
Kai pa pravi Nemčija „Revizija maršira !"
Od nemških listov, katerim je nkazana velika rezerva v pisanju • Mussolinijevem paktu, se is-raža najjasneje ecnlrumaška »Ktilnisrhf Volks-«eitong«. ki т članku »Die Révision marsehiert«, izvaja sledeče zanimive mnenje Nemcev • tej stvari, umitL'
da je po rimskem sestanka postala revlslja
mirovnih pogodb centralni problem evropske politike. Francoska diplomacija je igro popol-iioma izgubila in naloga nemško zunanje politike iu režije je sedaj samo ta, da s previdno modrostjo pomaga angleško-itnlijanski liniji. | Zasluga za ta razvoj — pravi nemški list — gre MacDonaldu, ki je žo septembra lanskega ' leta dosegel nemško enakopravnost. MacDo- | nald pritiska na Francijo z grožnjo, da ji Anglija ne bo pomagala. če bo njena politika v Kvropi privedla do vojne, Rimski sporazum
Nov moment: protestirata!
Pariz, 4. aprila. Danes je začelo vse Iranrosko časopisje najodločnejšo borbo proti Mussolinijeve-mu načrtu. Tudi tisti, ki so se doslej potegovali za to, da naj bi se angleško-italijanski predlog kolikor toliko vpošteval, kakor na primer »République«:, so danes drugega mnenja. Modificiran Mussolinijev predlog se splošno označuje kot gola maska. Listi svarijo vlado, naj nikar nc gre Angliji in Italiji v past. Splošno mnenje jc, da bo odgovor g. Daladiera pod tem vtisom v bistvu odklonilen, čeprav bo varoval lepo forino.
pomeni krono MacDonaldovega dela in priznanje, da ni Nemčija tista, ki Evropo vznemirja, ampak da je nemiru v Evropi kriva vereaillska pogodba. Cilj rimskega pakta je ta, da bi se v svrlio revizijo mirovnih pogodb pred razpravo v Zvezi narodov dosegel sporazum med Anglijo, Nemčijo, Italijo in Francijo, tako da bi metoda revizijo v Društvu narodov bila olajšana. Sicer bosta Mala antanta in Poljska г vso silo protestirali, toda realizacije angleš-kn-italijauskega načrta trajno ne bosta mogli zadržati. Tako so prepričani Nemci.
Rusija in Belgija
Važen dogodek je to, da sta včeraj proti Mus-soliui-MacDoiiahloveniu paktu protestirala pri g. Daladieru tudi zastopnika Belgije in Sovjetske Kusije. Belgijski poslanik je opozarjal na zavezniški pakt, ki ga ima s Francijo Belgija in ki bi poslal po rimskem načrtu brezpomemben, ruski poslanik g. Dovgalevski pa je izjavil, da Rusija ne more priznati hegemonije štirih velesil nad Evropo in da hi v takem slučaju prijateljski pakt, ki ga je sklenila Rusija s Francijo, postal brez pomena.
Gospodarska vojna med Anglijo in Rusijo
London, 4. aprila ž. Britanska vlada bo I danes predložila parlamentu zakonski predlog j o prepovedi uvoza ruskega blaga v Veliko Bri- i ta ni jo. Za ta zakonski predlog bodo zahtevali j nujnost. To je prva represallja proti sovjetski j vladi. Predsednik vlade MacDonald ne bo podal ! v parlamentu nobene izjave zaradi aretacije angleških državljanov tako dolgo, dokler ne bo končana razprava proti obtoženim britanskim državljanom, ki se bo pričela 9. t. m. v Moskvi. 1
Tukajšnje sovjetsko poslaništvo je takoj, ko je zvedelo zu namero britanske vlade, da hoče prepovedovati uvoz ruskih proizvodov v Veliko Britanijo, podalo poročilo, v katerem izjavlja, do bo sovjetska vlada odgovorila z enakim ukrepom, da bo namreč prepovedala uvoz angleškega blaga v Rusijo. V političnih krogih smatrajo, da je prekinitev vseh trgovinskih odnošajev med Londonom iu Moskvo neizbežna.
Hitler nadalfu e akciio proti judom
Nemški časnikar ubit na tujih tleh
Največji zrakoplov sveta padel
v mor$e
Newyork. 4. aprila, tg. Veliki vihar je danes rrgel v morje največji ameriški vojaški zrakoplov ►Acronc, ko se je ob ameriški obali vežbal v kom->asni in radijski službi. »Acron« je bil menda naj-rečji zrakoplov sveta sploh. Na krovu je bilo 77 nož. med njimi tudi admiral ameriškega zrako-»lovstva, Moffett.
Zrakoplov je včeraj opoldne startal na letali-Jču v Lakchurstu. Od 8 zvečer dalje ni zrakoplov dajal nobenih poročil več o svojem položaju, kar
pa v Lakehnrstn ni zbnjalo bojazni, ker so bile
na jezerski obali lokalne nevihte, katere so motile orezžično poročanje. Nemški parnik za tanke »Pho-bus« je prestregel kratek klic SOS, ki ga je »Acron« oddal po polnoči. Očividno je, da je nenadna nevihta vrgla zrakoplov na morje in ga razbila.
Kapitan navedene nemške ladje »Phobus« je potom raketnih signalov dognal, kje se nahaja »Acronc, katerega je hud vihar gnal v severno-zapadai smeri na široko morje. »Phiibus« je hitel na kraj nesreče in mogel rešiti saino prvega častnika Willeya, ki je svoječasno vodil vožnjo »Zep-pelina« v Ameriko, radijskega častnika Copelanga in dva moža posadke. Rešenci so bili popolnoma izmučeni in niso mogli povedati, kako se je zgodila katastrofa. Letala mornariške postaje v Lakchurstu so v prvem jutranjem svitu obletavala kraj nesreče. Ladje, ki so prihitele na pomoč, so dospele na kraj nesreče ob 5 zjutraj.
»Phobusovc kapetan Dalldorf jo poročal, da je opazoval rakete ponesrečenega zrakoplova med hudim viharjem. Ko se je približal »Acronu«, je videl v luči žarometov, kako so se posamezne osebe krčevito oprijemale zrakoplova. Pred očmi posadke »Phobusa«, ki ni mogla pomagati, je utonilo mnogo oseb. Rešeni štirje člani posadke »Acrona« so s »Phobnsa« skušali brezžično poročati mornariškemu uradu v Washingtonu, vendar radi utrujenosti niso mogli dati izčrpnega poročila, samo toliko so inogli navesti, da jc zrakoplov zašel v hud vihar, proti kateremu se ni mogel braniti.
Ostankov zrakoplova tudi tekom dopoldneva niso mogli najti. Verjetno je, da se je potopil. Ameriška križarka »Portland« in mnogo motornih čolnov iz sosednih krajev križarijo po vsej okolici, da bi našli pogrešanih 74 oseb. Vedno večja je bojazen, da je utonila razen rešenih štirih oseb, vsa posadka, ker se niso našli nobeni deli zrakoplova več, katerih bi se hrodolomci mogli prijeti.
Še drugi ameriški zrakoplov ponesrečil
Newyork, 4. aprila, tg. Iz Lakehursta se je dvignil mali vojnomornariški zrakoplov »Joddre«, da išče zrakoplov »Acron«, ki pa jo tudi ravno na kraju nesreče >Acrona< padel v morje in se razbil. Vseh 7 mož posadke pa so še lahko rešili, od katerih sta bili dve osebi ranjeni.
Najvišji vrh sveta premagan
Letalci dosegli višino 10.675 metrov
London, 4. aprila.
Letalska ekspedicija, ki si je postavila za namen, da preleti najvišjo goro sveta, Mont Everest, je 3. t. m. svoj cilj dosegla.
Piloti so se odpravili iz mesta Pulnea, ki leii na meji driave Nepal. Niso pa imeli namena preleteli vrh Everesla, ampak so samo mislili napravili poizkusen polet, da se preizkusijo motorji. Toda med poletom so ugotovili, da so atmosferitni pogoji izredno povoljni in so zato krmilo naperili naravnost proli vrhu. Stvar je čudovito uspela in polet je trajal dve uri in pol. Letalci so se dvi ili do višine 10.675 m, to je, dospeli so 1800 m višje, nego znaša višina najvišjega vrha Mont Everesla, Id šle je 8845 m nad morsko gladino.
Znano je, da je ie veliko ekspedicij skušalo dospeti na vrh Everesta in da se je dn zdaj še vsaka ponesrečila. Vsaka ekspedicija je zahtevala tudi nekaj smrtnih irlev. Vrh Everesla jc namreč neprestano v viharjih 1er vedno pokrit od zamrznjene megle, oziroma oblakov. Letalci so imeli v višini 10.000 m prestati naravnost strašno mrzlo temperaturo, kalere morejo prenašali samo fizično najtrdnejši, ljudje, ki morajo hiti seveda tudi primemo opremljeni. To letalsko ekspedicijo sta bila zamislila polkovnika Elherlon in Blacker, ki sla dobra poznavalca himalajskega pogorja in sla se ekspedicije tudi udeležila. Tehnični vodja je bil
DoUhtss odločbo proti socialistom
Pro'i coftišfcjm organizacijam soaalnih demokratov
Dunaj. t. nprila. tg. Državno pravdništvo in varnostne oblasti so prejele nalog, da najodločneje nastopijo proli poskusom, da bi se ustanovile namesto razpuščenega socialriodemokratskega republikanskega Schutzbunda rediteljske formacije.
V socialističnem honsuma -zaloga orožja
(Jrader. 4. aprila, tg. Pri preiskavi prostorov tukajšnje podružnice nakupovalno družbe avstrijskih delavskih konsumnih društev so našli eno strojno puško in 2(1 revi za strojne puške, 1114 in-fantorijskih pušk. 40 ročnih granat, zaboj z bajoneti, 45.000 n.ihninv iu 23 bojnih trakov za strojne puške. Vse to ho našli v kleti pod prostori
Commodore Fellowe8. Pilota sla bila lord Chjdes-dale, mlad škotski poslanec 30 lel, in poročnik Mein-lyrç, kakor tudi en rezervni pilot, dva kinemato-grafiina operaterja in nekaj inienjerjev. Aparata sla bila dva vojaška dvoplana tipa Weslland z motorjem Drislol 580 ks. Financirala je podjetje lady Houston, fotografični aparati pa so delali na elektriko. Avialorji so imeli obleke, Ici se grejejo z elektriko 1er imajo posebne dihalne aparate.
Avialorji so se najbolj hali, da. ne bi naleteli nad vrhovi na vertikalne zračne viharje, Ici bi bili aparate lahko v par hipih strmoglavili in razbili. Gorje, če bi se bila zgodila kakšna hiba na strojih, zakaj aeroplani ne bi bili na. teh vrhovih mogli v slučaju potrebe na 1000 km radija nikamor pristati. Vodja ekspedicije je dejal: z-Naše pmljelje bo razpršilo napačno mnenje, da se angleški narod nahaja v dekadenci in bo vse prepričalo, da se angleški narod nasprotno le preraja. Dokazali bomo Indiji, da so Angleii slejkoprej življenja poln narod in sposoben, da največje težave premaga z energijo in navdušenjem
Purnea, 4. aprila. AA. Eno izmed letal eve-restske ekspedicije, Ici je davi odplulo na Kinčin-čingo, se še ni vrnilo. Pogrešajo ga že 7 ur. Verjetno je, da se je moralo zaradi pomanjkanja goriva spustili na lia pri Jalnlgarlhu, kakih 25 km od Purnec.
Drobne vesti
Pariz, 4. aprila. AA. Madame Doumer, vdova po bivšem predsedniku republike, ki ga je ubil Gorgulov. je danes umrla.
Pariz, 4. aprila. AA. Vodstvo avtomobilske tovarne Citroen je danes objavilo, da je od 1(15Л0 delavcev 16.301 pristal na znižanje mezd in da se bo zategadelj delo v najkrajšem času obnovilo.
Pariz. 4. nprila. A A Ob 11.45 je noliral dolar 20.43, angleški funt pa 87.20 frankov.
f Josip Podgaski
Novo mesto, 4. aprila.
Včeraj popoldne jc umrl znani novomeški vrvar in posestnik Josip P o d g a j s k i, star 39 let. S pridnostjo si je ustvaril dobro uspevajoče obrt. Bolehal jc samo 12 dni in zapušča vdovo in hčerko, .aše iskreno sožalje!
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: izpremenljivo vreme, tulntam kratke deževne vihre. Južne Alpe: suho vreme, morda tuintain zelo oblačno
Berlin, 4. aprila, tg. Bojkot pro<ti židovskim trgovinam, odvetnikom in zdravnikom se jutri ne bo ponovil. To je sklep državne vlade, ki se je objavil danes z utemeljevanjem, da je državna vlada z zadovoljstvom ugotovila, da je obrambni bojkot narodno-socialistične stranke dosegel svoj uspeh, da je protinemška gonja skoraj popolnoma ponehala, razen par izjem, katere pa je vsekakor pripisovati komunistom. Če pa bi se gonja proti Nemčiji v inozemstvu ponovila, se opozarja na to, da je bojkotna organizacija narodno-socialistične stranke vsak čas pripravljena, da takoj zopet začne novo akcijo. Z ustavitvijo bojkota pa še niso ukinjene odredbe, ki prepovedujejo židovskim sodnikom k. odvetnikom vstop v sodišče. Nasprotno se je danes objavila nova odredba komlsar-skega pruskega pravosodnega miristra Kerrla, katera židovskim notarjem v njihovem lastnem interesu priporoča nujno, naj do nadaljnjega ne izvršujejo svojih poslov. Ohranitev javnega reda in varnosti bi bila namreč resno ogrožena, če bi morali Nemci v pravnih po«lih še nadalje sprejemati listiine, ki so jih sestavili ali overovili židovski notarji. Predsedniki sodišč morajo opozoriti židovske notarje, da bi se sami izpostavljali nevarnosti ljudske razdraženosti, če bi vršili svoje posle naprej. Zato so židovski notarii oproščeni svojih obveznosti za izvrševanje notarskih poslov,_
Koln, 4. aprila, tg. Včeraj so bili aretirani cen-trumov podpredsednik državnega zbora Ester, predsednik obrtne zbornice v Kôlnu Welter in sindikus zbornice dr. Engel. Esserju se očita, da je iz zborničnih denarnih sredstev nakazal večji znesek neki prijateljski rodbini, dr. Engelu pa, da je manipuliral s krediti v vrednosti enega milijona mark. Esserja so po zaslišanju izpustili.
Innsbruck, 4. aprila, tg. V tirolski vasi Durch-holzen ob bavarski meji je že več dzi bival iz Nemčije pobegli časnikar dr. Bell. Včeraj popoldne sta se pripeljala v to vas dva nemška avtomobila, trije moški so povpraševali po dr. Bellu
Tožba
proti praškemu nadšhoiu
radi „kulturnih" filmov
Praga, 4. aprila, tg. Masarykov prosvetni zavod jc vložil proti praškemu nadškofu dr. Kasparju tožbo radi žaljenja časti, ker je trdil v nekem listu, da je zavod dal prosvetnim društvom take kulturne filme, od katerih so nekateri naravnost nemoralni in nckatoliški. Nadškof je že dobil obvestilo sodišča, da je tožba vložena. Papeški nuncij Ciriaci je poslal nadškofu pismo, danes pa je osebno prišel k njemu, da mu izrazi svoje simpatije. Metropolitanski kapitel sv. Vida je poslal nadškofu izjavo, s katero mu izreka svojo soglasnost z njim. Ravno tako so tudi mnogi drugi duhovniki poslali slične izjave. Na shodu katoličanov so izjavili katoliški poslanci, da katoličani stojijo za nadškofom v sklenjenih vrstah.
Pilsudski bodoči predsednik
Krakov, 4. aprila ž. Letos v juniju bodo nove volitve za državnega predsednika. Sprožena je bila misel, da bi se volitve vršile v
Krakovu kot stari preetolici Poljske. Za predsednika najbrž ne bo nič več kandidiral stari predsednik, pač pa bo najbrž kandidiral cnaršal Pilsudski.
Zasedo«'«? tarifnega odbora
Belgrad, 4. aprila. 1. Danes se je nadaljevala seja tarif, odbora pod predsedstvom dr. Krman-skega. Relerat o žitaricah je podal v imenu glavnega odbora srbskih zemljoradnišlcih zadrug Voja Gjorgjevič. Nalo so obširno govorili o sadjereji in o našem izvozu sadja. Obravnavali so nadalje tudi vprašanje vozarinskih postavk za hmelj. O tem je podal obsežen referat delegat Danilo G o r j u p iz Ljubljane, ter se je nato razvila obširna debata, v katero so posegli vsi delegati iz Dravske banovine. Poudarjali so, da mora iti v tem oziru vlada na roko našim hmeljarjem, ker jc hmelj zelo važna panoga našega narodnega gospodarstva. Obsežen referat o senu je podal dr. Gortan, ravnate-lj Zadružne zveze iz Zagreba. Zatem so razpravljali o živinoreji in je prvi govoril Vojin Varoščič iz Skoplja. Zelo zanimiv in obširen referat je podal v imenu Glavne zveze srbskih zemlioradniških zadrug Vinko Zlatarič o izvozu naše žive in zaklane živine v Italijo in druge države. O vozarinskih postavkah za ribe pa sta imela referate Ljudevit Ku-geli in dr. Boškovič iz Splita. Anketa tarifnega odbora se bo nadaljevala tudi jutri.
Skupščina f'ugos!lo(;ansbega odbora za mednarodno trgovino
Belgrad, 4. apr. 1. V dvorani Industrijskega doma je bila danes druga redna skupščina jugoslovanskega nacionalnega odbora mednarodne trgovinske zbornice. Predsedoval ji je Vasa Jova-iiovič. Pred prehodom na dnevni red so odposlali pozdravne brzojavke kralju in predsedniku odbora dr. Vojislavu Marinkoviču. Po izčrpnih referatih je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika dr. Vojislav Marinkovič, bivši zunanji minister in predsednik vlade, v upravo pa pridejo med drugimi iz Ljubljane tudi sledeči: Ivan Jelačin ml.. predsednik Zbornice za TOI, in Ivan Mohorič, glavni tajnik Zbornice za TOI V predsedstvo pa pride poleg dr. Marinkoviča kot prvi podpredsednik Vladimir Arko, veleindustrijalec iz Zagreba, kot drugi pod predsednik Voja Jovanovič. kot tretji Ivan Jelačin ml., kot četrti pa Brkovič. Tajnik odbora ostane šp nadalje dr. Štefan Popovič, tajnik belgrajsike Industrijske zbornicr.
Nato so bili določeni za delegate za mednarodno trgovinsko konferenco v Rimu dr. Velizar Jankovič, dr. Zelimir Mažuranič, dr. šečerov, dr. Grga Angjelinovič, dr. Ivan Mohorič, dr. Micič, Peter Tesli č in dr. JevremoviČ. Mednarodna trgovinska konferenca l>o pričela e svojim delom 10. apr. Delegacija pa odide v Rim 16. aprila.
in zahtevali, da se vrne v Miinchen, če hoče, da se njegova žena in sestra izpustita, ker ste bili zaprti. Dr. Bell se je hotel peljati v Miinchen z vlakom. Nato pa je pristop.il četrti moški in dr. Bella ustrelil. Vsi štirje so se potem z največjo naglico odpeljali čez mejo nazaj.
Smrtna kazen za poUtlčni šeror v Nemèift
Berlin, 4. aprila, tg. Državni kabinet je sprejel sklep o posebnem zakonu v obrambo proti političnim nasilnim dejanjem. S tem zakonom se določa smrtna kazen ali dosmrtna ječa ali petnajst let ječe za zločine požiga javnih poslopij ali razstre-litve takih poslopij, ali sploh požiga, ki naj povzroči med prebivalstvom strah, radi poškodovanja železniških naprav in radi splošnega zastrupljenja. Zakon določa tudi, da o tem razsoja posebno sodišče.
Centiiratni urad za plemenska vprašanja
Berlin, 4. aprila, tg. Berlinski odvetnik dr. Leh-mann se je danes zastrupil. V poslovilnem pismu navaja, da je to storil zato, ker ni mogel prenašati dogodkov zadnjih dni. Deželnosodni svetnik Folle-vorden je bil v soboto na podlagi znanih naredb poslan na dopust in se je danes ustrelil. Policija je danes aretirala angleškega časnikarja D. C. Patchpoleja, ker je širil neresnične vesti o zadnjih dogodkih v Nemčiji. Voditelj osrednjega odbora za židovski bojkot, poslanec Streicher, je napovedal na nekem shodu, da se bo že v najkrajšem času morda ustanovil centralni urad za plemenska vprašanja. Vsem nemškim podjetjem bodo izdajali velike table, na katerih bodo označeni kot nemški trgovci. V Miinchenu so# do sedaj prijnli 9 članov socialno-deinokratske frakcije v deželnem zboru.
Devalvaci'a dolarja?
Washington, 4. aprila. AA. Connaly, demokratski senator iz Texasa, je predložil senatu resolucijo, v kateri predlaga, naj bi se vrednost zlatega dolarja znižala za tretjino. Predlagatelj misli, da sedanji dolar ni niti zdravo merilo za sirovine niti zdravo sredstvo za ureditev vojnih dolgov, ki so bili sklenjeni v dobi, ko so imele sirovine večjo ceno kakor zlato. Connaly zahteva, da naj se zlati dolar ravna po indeksu sirovin.
Učiteljska nanredovanm
Belgrad, 4. aprila 1. Napredovali so sledeči učitelji in učiteljice iz 8. v 7. pol. sktin.: Rudolf Završnik, Ljubljana, Franc Lubej. Ljutomer, Slava Lunaček, št. Rupert. Marija Češnik, Ptuj, Jože Zupančič, Litija. Milena Žtin, Vič. Franc Zaje, Vel. Dolence. Jelena Brišer, Moste pri Ljubljani, Marija Vončina, Iga vas, Albina Vi-dic, Sv Andraž, Angela Vavpotič, Ljubljana, Drago Vidmar. Sv. Jedert. Evlalija Vrišer, škof ja Loka, Cecilija Prosenc. Toplice, Marija Pavlin, Maribor. Ivanka Potokar, Moste Ljubica Poljak, Belgrad. Rudolf Podlogar. Konjice, Marica Po-ropat. Kamnik. Miroslav Počkaj. Saverje, Anton Metlika. Slov. Bistrica. Josip Mihlej. Stnra cesta, Franc Mervar, Žužemberk. Marija Perko, Mo-l<ronog, Albina Traven. Ljubljana, Marija ŽHko, Marovič, Josip Bačič. Ljubljana, Franc Berben, Zg. ši.ška, Josipina Čok. Ludbreg, Ivan Rtipnik, Kranifika gora. Mihaela Resman, Bučka, Franc Rebolj, Trata, Klnrn Čok. Zagorje, Frane šnfin, Drašče, Davorinka Ne/olj. Dol. Logatec, Viljem Doržej, Ljubljana. Maks Dominkuš, Ljutomer, Albert Debeljak. škofja Loka, Stana Kante, Ljubljana. Antonija Kolarič, Ljubljana. Ljud-! mila Kozak, Ljubljana. Franc Kožar, Veržej, lože Kristan. Sv. Marjeta, Marija Kvač, Voinik, Vida Knojžcl. Zagorje. Marija Kovačič, Sv. Marjeta, Marija Kramole, Št. Vid, Zningoslav Kristan. Slov. Bistrira. Ivnn Kovic, Paračin, Franc Sancin. Sv. Barbara. Slavko Stooar. Ljutomer, , Marija Stonar, Tržič. Pavla Herbst, Mokronog, I Ansrela Golobi« . Jesenice. Ivan Hlebec, Sv. križ, ! Franc Frlan, Turija. Edvard Kovačič. Sv. Mar-, jeta. — Na lastno nrošnio je vpokojen Božidar j Lnngerholz. nisarniški oficinl pri okrajnem sodišču v Laškem.
*
Belgrad, 4. aprila. 1. Za prvega tajnika v zunanjem ministrstvu je napredoval tainik II. stopnje dr. J. G o l j a. V ministrstvu za socialno politiko pa je napredoval iz 6. v 5. pol. skup. šef kabineta Albert Bizjak.
Odvetniški izpit je napravil pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani odvetniški kandidat g. Jože Bučar.
Odkrita tatvina
Molnik, 28. marca.
V Fišerjevi trgovini v Pod logu pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini je bilo vlomljeno dne 5. febr. t. 1. ter odnešeno raznega blaga, tobaka, znamk in gotovine v vrednosti okrog 7000 Din. Dalje časa ni bilo za vlomilci nikakega sledu, slednjič pa se je posrečilo lastniku izsledili enega iz dotične vlomilske skupine. G. Fišer je prišel po opravkih na Vransko in tu opazil nekoga iz Motnika, ki je nosil srajco, kakršne so bile vzele v njegovi trgovini. Na vprašanje, kdo in odkod je ta človek, je zvedel, kdo in kaj je. Prišel je z orožniki v Motnik, hišna , preiskava je potrdila sumnjo. Pri soudeležnlku so : našli izmaknjeno blago, v kolikor ga še niso raz-; prodali v najbližji in daljni okolici. Domačim in j iz Sv. Pavla došlim orožnikom se je posrečilo pri ■ raznih strankah odkriti mno^o nakupljenega bi: ga. kateregn so morali vrniti. Ali ji; bilo potrebno da smo pole» drugih škandalov doživeli še te preiskave. Včeraj so orožniki odgnali trojico v zapor. I Preiskava je še v teku in zadnja beseda še ni izre-' čena.
litijskega cestnega odbora pred sodiščem
Dopoldanska razprava
Ljubljana, 4. aprila.
Danes se je pred ljubljanskim senatom, ki mu predseduje g. s. sv. Kralj, začela obravnava proti bivšemu načelniku litijskega cestnega odbora g. Hinku Lebingerju.
Za obravnavo je vladalo med prebivalstvom litijskega okraja veliko zanimanje in ji prisostvuje mnogo litijskih prebivalcev. K razpravi je povabljenih okrog 30 prič.
Razprava, ki se je pričela ob pol 9 dopoldne, je bila ob 1 prekinjena in se je ob 4 pop. nadaljevala. Obravnavi predseduje v. s. s. Kralj, votanta sta s. s. dr. Kobal in t. s. Stebinger. Javno obtožbo zastopa državni tožilec dr. L a v r e n -čak, v imenu banovine je prisoten kot zasebni tožilec ing. Pavel K o b 1 a r , ki nastopa tudi kot ena glavnih prič. Obtoženca brani dr. Jure A d 1 e š i č.
Zadeva se vleče že skoro poldrugo leto in je končno vendar prišla pred sodišče. Kakor znano, je bil g. L e b i n g e r , ko je bil razrešen dolžnosti načelnUfa cestnega odbora in je to mesto prevzel g. jpž. Koblar, pred volitvami jeseni 1. 1931 aretiran in zasliševan, nato pa izpuščen. Po preteku več ko poldrugega leta se bo seda) zadeva končno pojasnila.
Kaj očita obtožnica g. Lebingerju
Obtožnica očita bivšemu načelniku litijskega cestnega odbora Hinku Lebingerju, da je kot načelnik okrajnega cestnega odbora v Litiji spravil okrajni cestni odbor v Litiji in bansko upravo v Ljubljani v zmoto z lažnivo trditvijo, češ da jc kupil pri Trboveljski premogokopni družbi petkrat po en vagon, kar je 10.000 kg, cementa po 60 Din za 100 kg. Računski kontroli je predložil od družbe izstavljene iakture z označeno neresnično ceno 60 Din za 100 kg. S tem je zavedel cestni odbor oziroma banovinsko upravo, da sta v škodo cestnega odbora odobrila gornjo ceno mesto resničnih cen. Obenem je kot državni uslužbenec postavil v službeno listino neresnično ceno (60 Din), s čimer jc imel namen, da bi svojemu očetu Hinku Lebingerju star. oziroma tvrdki Le-binger & Bergman v Litiji pridobil protipravno
korist.	... i .....
Dalje mu očita obtožnica, češ da si je v Litip protipravno prisvojil v svojo korist tujo premično stvar, ki mu je bila zaupana, ter storil utaje kot državni uslužbenec v izvrševanju javne službe, pri čemer vrednost utajene imovine presega 1000 Din.
Na dveh priznanicah je priznal Sribarju Vojku za dobavo in vožnjo 120 kub. metrov ?ziroma 144 kub. metrov gramoza zneska 6000 ozir. 7200 Din, dočim odpade v resnici polovica obeh zneskov na opravljene službene avtovožnje v rajonu cestnega odbora. S tem je kot državni uslužbenec navedel v službenem spisu nekaj neresničnega z namero, koristiti samemu sebi.
V 1. 1929 do 1931 je neugotovljivim podjetnikom, dobaviteljem in voznikom iz naslova zakonitih taks in davščin, ki so znašale pol odstotka, 1 odst. ali kvečjemu 2.5 odst., odtrgaval neopravičeno 3 in pol odst. od bruto zneska. S tem jih je oškodoval za veliko tisoč dinarjev in si tedaj kot državni uslužbenec dal od njih izplačati več, kakor so bili dolžni.
S tem jc zakrivil prestopek prevare po § 334 k z. v zvezi z zločinstvom po § 397-11. k. z., zlo-činstvo uradne utaje po § 319 k. z. z zločinstvom po § 214-11. k. z. in z zločinstvom po § 397-II. k. z., zločinstvo po § 397-11. k. z. in prestopek po § 389 k. z. in naj sc kaznuje z ozirom na §§ 61 in 62. k. z. in § 266 k. p.
Lebinger izjavlja
Leta 1921 9em bil izvoljen za župana v Litiji. Leta 1928 so se vršile volitve v cestni odbor in sem bil izvoljen za načelnika, čeprav sem se branil, ker sem imel ie vse polno drugih javnih funkcij. Sprejel pa sem naposled pod pogojem, da bo vršil vse blagajniške posle občinski blagajnik g Jereb, ki je vršil tudi blagajniške poete pri občini. Z denarjem nisem hotel imeti nobenega posla, ker imam drugega dela preveč. Ker je prejšnjii načelnik cestnega odbora zapustil deso-latne razmere, je bilo treba takoj prijeti za delo. Vse blagajniške posle je nato res vodil g. Jereb.
Kar pa se tiče inkriminiranega dejanja pri dobava cementa, sem vso stvar pojasnil že v preiskavi. Cestni odbor je gradil v lastni režiji mostove in škarpe.
Predsednik: Potrebovali ste torej cement. To je čisto v redu. Nae zanima samo to, ali je resnično to, kar pravi obtožnica, da rte se s cementarno pogodili za te cene ali ne.
Lebinger: Za litijska okraj je sklenjena pogodba med TPD in tvrdko Lebinger & Bergmann, to je moj oče, da ima ona izključno pravico dobavljati cement Izvzete so samo stavbne družbe, s katerimi ima TPD posebne pogodbe. Za vse druge pa gre vee cement skozi tvrdko mojega očeta. Meni je bilo na tem, da ne bi prišlo v račune ime mojega očeta, ker bi bilo to odiozno, pa sem zaradi tega stopil k ravnateljstvu TPD in prosil, naj izstavijo račun po ceni, kakor prodaja moj oče cement, na cestni odbor. Sel sem k inšpektorju Bibru, ki mi je brez nadaljnega ustregel, češ da se povsod tako prakticira. V tem nisem videl nič nepravilnega ali kaznivega, ker se dejansko ni spremenilo nič drugega, kakor samo ime dobavitelja, dočim je ostala cena enaka. Ze v preiskavi sem predložil cenike Gospodarske zveze, iz katerih je razvidno, da se je takrat prodajal cement na debelo po 62 Din. Pri tej ceni 60 Din pa je moral moj oče plačati še kolkovino. 150 Din za vagon, tako da predstavlja vsa kupčija docela normalni trgovski dobiček. Tudi moj predhodnik je naročal cement po mojem očetu in tudi sedanji načelnik cestnega odbora ga ne dobavlja naravnost.
Predsednik: Naročili ste torej oement v imenu cestnega odbora?
I)rž. tožilec: Zakaj potem ni faktura izstavljena na očeta?
Lebinger: Zaradi tega, da se ne bi reklo, da Izkoriščam svoj položaj, dasi sem dobavil cement ceneje nego drugod.
Predsednik: Torej Je pravilno, kar pravi obtožnica, da je prišla prva pošiljka po 56. druga po 58. tretja po 54, četrta po 53 in pela po 52 Din za 100 kg?
Lebinger: Tako je zaračunala TPD cement mojemu očetu kot glavnemu zastopniku.
Dr. Adlešič: je bila Lebingerjeva firma Jfe poprej zastopnik TDP in je tudi prejšnji načelnik pri njej naročal.
Lebinger: Pogodba, da imamo eamo mi iz-
ključno pravico dobav cementa za litijski okraj, j« bila sklenjena pozneje, a tudi prej je TPD manjša naročila pošiljala nam.
Drž. tožilec: Glavno je, da cestni odbor ni plačal cementa po 52 in 54 kakor ga je TPD dobavila, marveč po 60 in še tovornino je moral plačati, dočim drugim kupcem tega ni bilo treba, dasi so kupovali dosti manjše količine po isti ceni.
licbingor: Cestni odbor je naročil in plačal tvrdki Lebinger.
Inž. Kobler
V zvezi s temi dobavami cementa je bil nato prvi zaslišan sedanji načelnik litijskega cestnega odbora inž. Pavel Kobler, ki je prevzel poele od Lebingerja, ko je bil ta razrešen in je pri pregledovanju poslovanja odkril vse te nerednosti. Pripoveduje, da se mu je cena cementa zdela previsoka. Vrhu tega je moral cestni odbor plačati še tovornino. tako da je prišel cement na 6-1 Din. Zalo sein se odpeljal v Ljubljano in povprašal pri 'JlPD, kako je s to zadevo. Vprašal sem ravnatelja dr. Vrhunca, po čem je engros oena za vagonske pošiljke in izvedel, da znaša za postaje Litija, Zagorje in Kresnice 50 do 52 Din. Nato sem pokazal tovorne liste in fakture in vprašal, kako to, da se je litijekemu cestnemu odboru pri tako velikih dobavah zaračunavalo cement po 60 Din. Direktor dr. Vrhunc se je začudil, a spoznal, da so fakture pisane na papirju TPD in z njenimi pisalnimi stroji. Poklical je uradnika g. Sevnika, ki je povedal, da je prišel k njemu g. Lebinger in mu pripovedoval, da potrebuje zaradi formalnosti fakture, glaseče se na odbor. Ko sem to zadevo prijavil barski upravi, je bila odrejena preiskava in imenovana posebna komisija, ki je preiskala vse poslovanje cestnega odbora in pri tem odkrila nerednosti, ki so predmet tega procesa.
Drž. tožilec: Takrat je bila tudi odrejena aretacija obtoženega Lebingerja.
Inž. Kobler: Da. po nalogu policije, ki je najprvo smatrala, da so te fakture sploh falzifi-cirane, ker niso pisane na stroju TPD.
Dr. Adlešič: Vi ste še sedaj v cestnem odboru. Kako pa sedaj dobavljate cement?
Inž. Kobler: Neposredno od TPD.
Normalni trgovski dobiček
Dr. Adlešič: Kakšne so bile cene leta 1 uz&ï
Inž. Kobler: Po 60 Din se je dobavljal cement na drobno, pri vagonskib pošiljkah pa mnogo ceneje.
Predsednik: Lebinger, kako pa je s to tovornino, Torej ste cestnemu odboru poleg visoke cene 60 Din zaračunali še tovoridno po vrh, da je bil cement še dražji.
Lebinger: Tvrdka je morala plačati kolkovino, aato smo mi plačali tovornino. (Kolkovina je znašala pri vagonu 150 Din, tovornina po 400 Din!) Kolikor jaz vem, se je cement takrat prodajal na drobno po 64. Din. Veni. da je bila v podrobni prodaji cena cementa višja.
Sodnik dr. Stebinger: Kdo je naročil cement?
Lebinger: Sklenilo se je, da se bodo delali mostovi, banovinski inženjerji so napravili načrte in povedali, koliko cementa bo treba, jaz pa sem potem sam naročil.
Predsednik: Ali je TPD poslala cement cestnemu odboru, ali pa vašemu očetu?
Lebinger: Ne, naravnost odboru.
Inž. Kobler: Potem bi se morala tudi faktura glasiti pravilno na odbor.
Dr. Adlešič: Obtoženec se je hotel izogniti temu, da bi izgledal kot naročitelj in dobavitelj v eni osebi.
Inž. Kobler: To ne drži, ker so v računu tudi druge fakture pod tvrdko Lebinger.
Drunse priče
Miloš Seunig. uradnik TPD: Tvrdka Lebinger svoječasno ni bila naš odjemalec. Šele pozneje, leta 1931, je bil sklenjen dogovor, da dobi tvrdka izključno pravico dobave cementa za litijski okraj in tudi za cestni odbor. Mi smo dobavljali cement odboru samo po naročilu tvrdke Lebinger.
Predsednik: Ali je naročal odbor, ali tvrdka Lebinger?
Priča: Naročala je vedno tvrdka Lebinger za cestni odbor. Fakture pa smo potem izstavili na zahtevo tvrdke Lebinger na onega, komur je ona to dala. Imeli smo dogovor s firmo Lebinger, da fakturiramo po ceni, ki jo navede ona kot prodajno ceno.
Predsednik: Kdaj je bil ta dogovor sklenjen?
Seunig: To je bilo takrat, ko smo sklenili dogovor s tvrdko Lebinger. Mislim, da je bilo 1. 1930.
Predsednik: Kljub temu pa je TPD dobavljala cement tudi brez posredovanja tvrdke Lebinger.
Seunig: Da, tudi v Litiji, in sicer vsem večjim odjemalcem. Druga manjša naročila smo dostavljali tvrdki Lebinger. Šele leta 1931 je bil sklenjen dogovor za izključno dobavo tvrdki Lebinger.
Nato je bil zaslišan ravnatelj TPD dr. Vrhune. Po dogovoru iz I. 1931 se je TPD obvezala, da bo dobavljala za Litijo in okolico cement samo potoin tvrdke Lebinger. Ta pogodba se obnavlja od leta do leta. Izrecno pa je bilo tudi sklenjeno, da bo TPD dajala tudi dobave za okrajni odbor v Litiji samo pod firmo Lebinger, ki je imela dogovorjeno nižjo ceno, kakor pa je bila dnevna tržna cena. TPD je na željo tvrdke Lebinger izstavljala direktne fakture odjemalcem. Tako je tudi prišlo do tega, da so bile na željo g. Lebingerja naknadno izpremenjene fakture na odbor. V fakturi navedena višja cena pa seveda ni imela nobenega vpliva na ceno, ki jo je dejansko plačala tvrdka Lebinger. Dr. Vrhunc ugotavlja, da izstavljanje takih faktur v trgovskem življenju ni nič nenavadnega. Tako se dela.
Državni tožilec: Ali bi vi tudi direktno dobavljali cestnemu odboru?
Dr. Vrhunec: Seveda bi, in sedaj tudi dobavljamo.
DOBAVA GRAMOZA
Drugi del obtožnicc se nanaša na dobavo gramoza, pri čemer je Lebinger tožen, da je zaračunaval cestnemu odboru večje količine gramoza, kakor pa so bile dejansko navožene na ceste in si te zneske pridržal.
Dne 30. i-ovembra 1928 je izdražil vožnjo gramoza iz Omahnove jame v Gradiških lazih v približni množini 75 kub. m po 54 Din posestnik Viktor Polokar. K tem vožnjam je Potokar pritegnil tudi Franca Kanduča. Ta gramoz »ta kopala delavca Ludvik Melin in Alojzij Brumen. ki sta dobila za to od kubičnega metra po 10 Din. Pri zaračunavanju pa je Lebinger zaračunal 3*3 kub. metrov gramoza, kar jc znašalo »kupno 23.252
IMEJ VEDNO SOLNCE . . . V PRALNEM KOTLU!
Naj si vremenski preroki !e tako belijo glovo zaradi vremenskih muh — gospodinja si zno pomagati! Ona se zanese na Radion — na beljenje perila v pralnem kotlu! Zakaj Radion ne pere samo sam — na milijone bisernih kisikovih mehurčkov beli perilo lepo že takoj med pranjem. Naj bo solnce ali dež — perilo bo vedno
Din. Po prijavi, ki jo je predložil cestar Ignac Ko-privnikar, se je dognalo, da sta Potokar in Kan-duč navozila vsega samo 272.63 kub. m in da je torej Lebinger zaračunal 90.37 kub. m preveč, to je 5783.68 Din, a prav tako tudi za kopanje tega peska 903.70 Din preveč. Tako obtožnica o tem delu obtožbe.
Popoldanska razprava
Prva priča, ki je bila popoldne zaslišana, je bil cestar Andrej Zupančič iz Litije. Zaslišan je bil o tem, ali je Franc Cesar res navozil 140 kub. metrov gramoza po 60 Din meter, za kar je prejel 84C0 Din. To trdita Lebinger in Cesar, cestar Kres pa trdi, da le 49 trug po približno tričetrt kub metra.
Zupančič izpove, da je imel delo na cesti od Litije čvez Dobrovo do Šmartna. Gramoz je vozil Cesar, pa tudi drugi, ne spominja pa sc, ali je bilo to leta 1930. Pisati ne zna, niti številk. Samo »štrihelce« je delal v svoje zaznamke. Vožnje so bile v trugah različne velikosti, vendar pa je imela vsaka nad pol kub. metra.
Ing. Kobler: »Cerar trdi, da je bilo 140 kub. metrov. Ali je to res?«
Dr. Adlešič: »Ali ste računali, da je bilo toliko?«
Zupančič: »Ne morem vedeti, ne znam pisati. Mogoče je, da se je kaj pozabilo zapisati!«
Dr. Adlešič: »Ni mogoče kontrolirati teh računov, sedaj po tolikem času, saj se je porazgubilo polno potrdil.
Na predsednikovo vprašanje glede Cerarjevih voženj je Lebinger odgovoril: »Gotovo je vozil, ali sam ali kdo drugi zanj. Cerarja nisem izplačeval jaz, temveč tajnik Jereb na občini. Možno je tudi, da je bil vmes nepresejan gramoz.«
Zaslišana je bila priča Jereb.
Dr. Adlešič: »Ali so zbrane vse priznanice, ali so vse ohranjene?«
Jereb: »Ne vse, dosti se jih je raztrgalo. Ni mogoče, da bi bile pri roki po tolikem času.«
S klopi vstane priča Kres in pove: »Tudi moje so se razgubile.«
Zaslišana je nato priča Cerar, ki izpove: »Kar sem podpisal, to drži. Najprej sem vozil in potem prejel denar. Kako to, da tega ni v rapor-tu, tega ne vem. Izplačeval me je vedno tajnik Jereb. Vse sem imel opraviti s tajnikom.«
Predsednik: »Sle se kaj zmenili z Lebinger-jem, da boste podpisali večje priznanice, pa bi potem on denar obdržal?«
Cerar: »Nikolil Vse sem pregledal, vse sem pravilno podpisal, nič ni bilo nepravilnega!«
Predsednik: »Pa ste tudi vedno natančno pogledali, kaj je na priznanici napisano?«
Priča: »Vednol«
Priča cestar Kres ne ve nič gotovega. Nekaj listkov s potrdili se je seveda porazgubilo. Našel pa se je sedaj en sam listek
Ing. Kobler: »Ali je bilo še kaj več gramoza pripeljanega, kakor ga izkazujejo potrdila?«
»Kres: »Seveda ga je bilo več!«
Dr. Adlešič: »O, seveda ga je bilo Jc več!«
Kres: »Morda je bilo vmes tudi nekaj kamenja!«
Dr. Adlešič: »Ste kontrolirali ves pripeljani gramoz?«
Kres: »Samo to, kar sem sam prevzel!«
Državni tožilec: »Gre za 148 kub. metrov gramoza. Ti so v zraku, nikjer niso izkazani!«
Dr. Adlešič: »So vsi na cesti, samo izkazi so se porazgubili.«
Kres pove, da je ing. Koblerju poročal o tistem gramozu, ki ga je sam prevzel.
Sledi razprava
O PISARNIŠKEM PAVŠALU,
ki si ga je dal Lebinger izplačati dvakrat po 3000 dinarjev. Obtožnica trdi, da je imel samo enkrat pravico na pavšal 1500 Din.
Lebinger se brani: »Tedaj je tajnik Jereb opravljal pri cestnem odboru v glavnem blagajniške posle, jaz pa vse druge tajniške posle. Za opravljanje blagajniških poslov je prejemal Jereb letno 6000 Din honorarja, jaz pa samo pisarniški pavšal kot remuneracijo. To so vedeli dobro ludi pri banski upravi » Ljubljani. Na moje vprašanje so mi na banski upravi celo odgovorili: Seveda, saj to je minimum. — To io mi priznali in potrdili. _ Honorar za g. Jereba sem napisal kot
nntn» izdatke r.anj, to pa na nasvet revizorja banale* uprav«, da t« mu prihrani kolkovina. Zaradi
mojega pavšala vprašajte pri vseh cestnfh odborih, če je kje kak načelnik brez pavšala.«
Preds.: »Kako pa tedaj, ko ste imeli dva pomožna tajnika, ki sta pomagala pisati, namreč Zapuška in Stanko Jerebovo?«
Obt.: »Izplačeval sem ju kot delavca in tudi tako vpisoval, da mi ni banska uprava delala ovir. Delo litijskega cestnega odbora je bilo ogromno, plače pa so bile itak minimalne. Zapušek in Jerebova sta ta denar pošteno zaslužila!«
Zaslišan je bil nato šef računovodstva banske uprave g. Ahčin, ki je v glavnem razlagal pravilnik o izplačilih pisarniških pavšalov.
Lebinger k tej izpovedi pripominja: »Na hac, novini so točno vedeli, zakaj sem prejemal pavšal in zakaj je prejemal tajnik! Prosil bi, naj po-, gledajo še pri drugih cestnih odborih! Niti zahfe-'' vali niso od nas natančnejših utemeljitev!«
Priča Jereb iznove: »Opravljal sem blarfai-niške posle, od tajniških pa sem pisal le vložne knjige. Druge tajniške posle je opravljal Lebinger sam, ki je tudi dopise opravljal sam na svojem stroju doma. Blagajno pa sem vodil jaz. Na pobotnico sem napisal potrdilo za potne stroške, ne pa za honorar, da mi ni bilo treba plačati kolkov.«
Z a p u ž e k pove, da je dobival svojo plačo 1 za delo v pisarni.
Stanka Jereb pove, da ie v pisarni pisala na stroj in na roko ter je tudi računala. Enkrat je napisala za honorar priznanico, drugič pa je bila njena plača vnešena v mezdno polo. Ves njen zaslužek je bil z delom pošteno zaslužen.
Nadaljnji del obtožnice očita Lebingerju, da s? si je pridržal
ZNESEK 10.980 DIN
ter v ta namen izrabil priznanico, ki jo je podpisal prevzemnik cestnih del Franc Pogačnik kot bianco priznanico. Dejanske izplačilo Pogačnika pa se je — po obtožnici — vneslo v druge priznanice.
Lebinger to odločno zanika. Dramatično je bilo zaslišanje Pogačnika, ki ni mogel razumeti, kaj pravzaprav hoče predsednik od njega.
Bistvo njegovih izpovedi je bilo: »Sedaj sc ne spominjam, kako je bilo. Tedaj bi me bili vprašali, pa bi vam vse pojasnil. Kar sem podpisal priznanic, to sem tudi res prejel. Nisem prejel niti vinarja premalo, niti preveč.«
Priča G rožnik se ne ve spominjati, ali je bila priznanica izpolnjena ali ne, ko jo je podpisal.
Priča Jereb pove, da so bile priznanice izpolnjene, ker jih je sam vpisal in je tudi denar sam izplačal.
Lebinger izjavi, da je enkrat izplačal Grozni-ku celo vnaprej za vožnje, ker ga je ta za t« prosil.
Groznik to potrdi.
Zaslišani sta bili Se priči Lojze Mrzel in Jože K u n s t e 1 j, ki pa nista povedali nič bistvenega.
Naslednja priča Gojko Hribar, avtotaksni podjetnik iz Litije, pove, da je res podpisal neke priznanice za plačilo stroškov. Ne spominja pa se. koliko so se nanašali ti stroški na vožnje gramoza in koliko na avtotaksne vožnje. Po njegovem mnenju pride približno polovica stroškov nn gramoz in polovica na avtotaksi. Z avtotaksijem so se vozili člani komisij, odborniki in inženjerji z banske uprave. Natančno pa tudi ne ve, ker ni vozil sani. temveč po večini njegov šofer. Lebinger je morda res včasih peljal kakšnega odbornika, za zasebne vožnje pa avtotaksija ni uporabljal na račun cestnega odbora. Eno ali dve vožnji je res imel v zasebne namene, toda ti dve vožnji je tudi plačal.
Inženjer Kobler: »Polovica je torej šla za avto taksi, knj pa drugo?«
Priča: »Sem že povedal: za gramoz in za blato!«
Ing. Kobler: »Morda ima Kres kaj podatkov o tem?«
Kres: »Nimam jih. Se ne spominjam več.«
Zaslišana je bila še Kresova žena Ivana, ki y povedala, da sta brata Dobravec nekoč prišla k njenemu možu in «ta ga nagovarjala, naj bi več vpisal voženj gramoza, kakor pa sta jih napravila.
Prisotna brala Dobravec. se pri tem pričevanju zelo vznemirita in dokazujeta, da sta Kresu res rekla, naj jima prizna toliko voženj, kolikor sta jih re« napravila, ker jim je vpisal premalo voženj. Kresova pa vztraja pri svoji izpovedi.
Predsednik oh pol devetih prekine obravnava ki и bo nadaljevala »b pol devetih dopoldne.
Ljubljana
Požar v delavnici tvrdhe Medic & Zanki
Ljubljana, 4. aprila.
Dopoldne okoli pol 12 je bila obveščena ljubljanska reševaum postaj u, du je nastal v delavnici oziroma v skladišču tvrdlie Medič & Zanki na Resljevi cesti pozur. Gasilski urad je takoj poslal 8 n lož z orodnim avtom na kraj nesreče, trava sreča, da je gasilski urad tako blizu, kajti po izjavi očividcev, je bila nevarnost velika, da bi se ogenj razširil po vsej delavuici in še v stranske prostore ter bi lahko povzročil veliko katastrofo.
Kako je ogenj nastal, nihče ne ve. Sumijo pa, da je bil podtaknjen od zlobne roke, in sicer na sila enostaven način: neznanec je vrgel ogorek od cigarete v posodo z žaganjem, ki ga imajo v skladišču za čiščenje posameznih strojnih delov. Da bi ogenj nastal zaradi trenja, ni verjetno, ker v skladisču — kakor pravijo — nimajo za trenje nevarnih snovi. Ogenj je prvi opazil neki delavec. Medtem, ko je bil zaposlen na dvorišču, je шппгвб znpazil, da se v delavnici nekaj svetlika, llitro je skočil tja, zgrabil v bližini ležeče vreče ter jih poveznil čez posodo, v kateri je nekakšna mešanica bencina iu drugih tekočin in katero prav tako uporabljajo za čiščenje strojnih delov. Na njegove klice so prihiteli še drugi, ki so hoteli jfožar pogasiti z varnostnimi gasilnimi aparati. Dva teh aparatov — minimalisa — pa nista funkcionirala.
Medtem je bil že na mestu orodni avtq mestnih gasilcev, ki so šli z največjo brzino na delo. Napeljali so iz bližnjih hidrantov dve cevi in se skušali približati gorečim plamenom. Ker pa so goreče posode, obložene z gostimi barvastimi plastmi izhlapevale duSljive pline, so se morali oborožiti z maskami. Pri gašenju sta bili razbiti tudi dve okni, ki sta povzročili prepih in tako poskrbeli za naravno odvajanje dušljive pare. Po kraftem napornem trudu se je gasilcem posrečilo, da so ogenj zadušili.
Ker eo se po mestu razširile vesti, da se nahajajo na kraju, kjer je požar nastal, tudi večje posode z bencinom, terpentinom in drugimi eks-jilozivnimi snovmi, v pomirjenje ugotavljamo, da jo prostor, kjer ima tvrdka te eksplozivne snovi shranjene, povsem ločen od delavnice. Ta prostor se nahaja na drugem koncu dvorišča in je zavarovan z železnimi vrati. Tudi lekarna Leustek, ki je od delavnice ločena samo s tenko steno, ima večje količine eksplozivnih tekočin v kleti. Do teh bi ogenj ]>rodrl samo v slučaju, če bi se razširil na vse strani. Razburjenje najemnikov, ki stanujejo v Medičevi hiši, pa je bilo zelo veliko. Na mestu požara se je zbrala tudi velika množica r: lovednežev, ki so požar komentirali na različne načine.
Po požaru nastale škode tvrdka zaenkrat še ni mogla ugotoviti. liogve kako velika pa ta škoda n" bo. ker je tvrdka zavarovana pri banki Slaviji.
Ka' ho danes?
Drama: Ob 20 »Slava in njeni mešetarjL« A.
Opera: Ob 20 »KoStauac. Red sreda.
Kino Kodeljcvo: Ob 8 zvečer napet vojaški film iz tujske legije: Maroko.
Nočno službo imata lekarni: Mr. Trnkoozy ded., Mestni trg, in mr. Kuralt, Go3posvetska cesta.
© Zlata Gjunejenac in Joža Gostič nastopita v soboto, 8. t. m. v glavnih vlogah v opereti »Mala Floramve«. Priporočamo nabavo vstopnic v pred-prodaji. Cene so znižane.
© Pasijonska igra ^т. N. R. 1.« z g. Edvardom Gregorinom v vlogi Jezusa, se bo vprizarjala vse dni Velikega tedna v ljubljanski drami. Prva vpri-zoritev bo na Cvetno nedeljo, dne 9. t. m. ob 20.
Q Pevski koncert. Državna klasična gimnazija stopa ponovno pred ljubljansko javnost s svojim pevskim koncertom, ki se bo vršil v četrtek, dne 6. aprila v dvorani Delavske zbornicc. Požrtvovalni dijaki tega zavoda se trudijo poleg svojega obveznega šolskega učenja, da izpopolnjo svojo izobrazbo tudi na drugih področjih. Tako prirejajo vsako leto dramatske uprizoritve, ki so vsemu
Zakaj so naši čevlji tako oriljublieni?
Zato, ker so iz dobrega tvoriva in zato trpežni, — ker imajo moderno obliko in se nogi lepo prilega jo in — ker so poceni. Otroški čevlji od Din 18,— dal e damski in moški od Din 78— dalje in damske opanke od Din 68,-naprej. Oglejte si našo bogato calogo brez vsake obveze ia nakup!
ЈША1Г čevlji - Mm uoqiian, L'ubljana
8t. Petra cesta 25, т hiši hotela Tratnik
občinstvu znane, in pa pevske nastope v obliki
samostojnih koncertov. Pozivamo vse ljubljansko občinstvo, da to prireditev številno obišče, in 6 tem dokaže, da zna ceniti požrtvovalno delo naših srednješolcev.
0 V mostnem arhivu in knjižnici se vrši sedaj nova preureditev. Sestavlja se za vse knjige, brošure, zakonike in druge važne spise, kartoteka, ki bo nadomestila razne dosedanje indekse. Registra-turni svežnjl iz francoske dobe se preneso v nekdanjo konferenčno sobe pod gradom, kjer je bila nastanjena »Hribarjeva knjižnica«. Ker ima arhivar Fabjanfič dopust, sta nastavljeni zdaj v knjižnici za navedeno delo dve novi moči. Ker je v spisih zlasti iz francoske dobe, mnogo zgodovinsko važne in zanimive tvarine za ekscerpiranje, bi moral arhiv imeti človeka, veščega francoskega jezika, kakor ga je obvladal n. pr. pokojni arhivar A. Aškerc, ki je tudi mnogo prevajal in zanimivega objavil.
Serpex
PREVDARNI MOŠKI KUPI
ZA SPORT ZA PROMENADO ZA SALON SAMO BLAGO
SERPEX
CENE NA ZADNJI STRANI LISTA
© Dovoz raznega stavbnega materijala: tramov, desk, opeke, apna in peska na stavbišča se je pretekle dni že pričel. Zidarjev in težakov ne bo manjkalo, a za vse bo letos manjkalo zaposlitve v tej stavbni sezoni!
© Smola sc je užgala v dimniku. Kmalu po požaru pri tvrdki Medič & Zanki, je pohitel orodni avto mestnih gasilcev Za Bežigrad, kjer se je v mestni hiši št. 1)4 užgala smola v dimniku. Gasilci so ogenj zadušili v kali.
© »Gmajna« na Ambroževem trgu. Par dreves, par mršavih grmov in siromašnih klopi, to je vsa novodobna dekoracija Ambroževega trga, ki ji pravijo hudomušni ljudje — park. Na tej vaški goličavi poseda dnevno par beračev in starcev, ! ki ugibajo, kdaj bodo možje na magistratu realizirali tisti Plečnikov načrt za Ambrožev trg in njegov «park«. Čas bi že bil!
S/amičeva črna kava je onača siastna, zdrava, leno nam razgibhe kri, dušo tozno razvedril
© Roparski napad v Spoth-.ji š:ški. Ko se je
v torek zvečer okoli 21 vračala ljubljanska trgovka gospa Justina O. iz Ljubljane domov v Spodnjo Šiško, se ji je v Verovškovi ulici nenadoma približal mlad neznanec. Sirovo je zgrabil njeno ročno torbico in ji jo hotel iztrgati iz rok. Gospa se je mladega roparja močno prestrašila, ni pa izgubila prisol/nosti duha. Z vso silo se je oklenila torbice in ni jjoprstila. Med n;o in napadalcem se je razvnela kratka, a obupna borba, v kateri pa je gospa podlegla. Mlademu roparju se- je slednjič posrečilo, da ji je iztrgal torbico iz rok, nato pa se je spustil v beg. Gospa je kričala na pomoč, edini očividec tega roparskega napada, ki je bil v bližini, pa se ni zmenil za njene klice. Tako je ropar srečno odnesel svoj plen. Žrtev drznega roparskega napada trpi precej?iajo škodo. V torbici je imela 900 Din v bankovcih in za 100 Din drobiža nikljasto moško uro, dragocen nožiček potni list s sliko, šop ključev in še več drugih reči, torbica sama pa je bila vredna 600 Din. Policija je napela vse sile, da bi izsledila drznega roparja, kar se ji bo — upamo — v najkrajšem času tudi posrečilo.
© Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Prcskerju, Sv. Petra cesta 14.
© Bluze, damsko perilo, torbice, trpežne nogavice in rokavice. Vam nudi v najboljši izbiri tvrdka Miloš Karničuik, Stari trg 8.
Stnnovanše v novi vHi
Za julij ali avgust oddamo v novi vili, 5 minut od pošte, pred Bežigradom: trisobno in štirisobno komfortno stanovanje, vse pritikline, vrt, ter enosobno stanovanje za hišnika. Informacije daje: Reklam Kozinan. reki. podjetje Ljubljana, Gledališka ul. 8.
Maribor
Proračun obratnega cestnega odbora
Okrajni cestni odbor mariborski je razpravljal na svoji zadnji seji o proračunu. Sprejet je bil naslednji proračun za leto 1935, ki ga je odobrila tudi bnnskn uprava: Potrebščine znašajo «kupno Din 6,965.728. Razdelijo 6e: zu vzdrževanje banovinskili cest in objektov ee bo porabilo skupno 5,219.290, zn vzdrževanje dovoznih cest k železn. postajam 8382, z« nove gradbe jn preložitve banovinskili cest !,634JtKX> Potrebščine saniegn okr cestnega odbora predstavljajo: primanjkljaj iz leta 1932-33 Din 588.213, okrajna cestna uprava Din 120.700, pris|>evek občinam za vzdrževanje subvencioniranih in občinskih cest 800.069 ter amortizacija in stroški jxisojil Din 595.074. Dohodkov lx> skupno Din 5,290.841. Razdelijo se banovinske ceste 84.000 dovozne ceste 750; prispevek banovine za vzdrževanje banovinskih ceet 3,135.290 Din. prispevek za dovozne ceste 2544, prispevek želez, uprave za iste ceste 25+4. Za nove gradbe in preureditve bo prispevala banovina na 666.000 Din, gradbeni sklad znaša Din 671.500, preosta- j nek iz leta 1932-33 588.213, dohodek iz naloženih glavnic 8000 ter razni in nepredvideni dohodki j Din 132.000. Primanjkljaj /naša Din 1,674.887. Za pokritje je bila sklenjena 15% dokhida na | neposredne državne davke. Banovina bo svoj del doprinosa krila z 25% doklado. Proračun j je za j3otre.be mariborskega okru ja dokaj nežna- ; ten, jia je kljub temu še vprašanje, če bo mogoče vsa projektirana dela v tem ozkem okvirju j izvršiti.
□	Med najlepša dela velikega Haydna moremo šteti ravno oratorij »Zadnjih sedem besed Kristusovih na kriZu«, saj je najbolj občuteno kom-poniral v svojih delih tam, kjer je bil poudarjen verski moment. Ta kompozicija pa je v celoti verska. Vsako leto so svoj čas v vseh večjih cerkvah prirejali koncerte za premišljevanje o Jezusovem trpljenju, Zato je Haydn skomponiral instrumentalno glasbo k takemu premišljevanju, pozneje pa mu je dodal tudi besedilo, kakor se bo proizvajalo na koncertu dne 7. aprila v Mariboru v stolnici.
□	Smrt mariborskega odličnega meščana. V ponedeljek zvečer je umrl v svoji hiši v Gosposki ulici 16 ugledni mariborski trgovec in klobučar gospod Ivan Bregar. Dosegel je starost 72 let. Pokojnik jc spadal med mariborske obrtnike starega kova, ki so si z izredno podjetnostjo, pridnostjo in varčnostjo znali priboriti v življenju ugleden položaj. Zgledna krščanska zavest in velika srčna dobrota sta bili temeljni potezi njegovega značaja. Blagega pokojnika pokopljejo danes v sredo popoldne ob pol 5. Pogreb se vrši iz kapele mestnega pokopališča, kjer leži telo na mrtvaškem odru. Vzornemu in zglednemu možu ohranimo trajen spomin. Njegovi blagi gospej soprogi in ostalim ?"oirem naše iskreno sožalje.
□	Himen. V tukajšnji stolnici sta se poročila zase^.ii uraamk dr. Ivo Danev in gospodična Mary Gombač. — Na Dunaju sta se poročila sin tukajšnjega veletrgovca g. Kurt Podliessnigg in hčerka mariborskega zobozdravnika gospodična Marija
Valentincig. _ V grajski kapelici grofa Butna v
Sv. Kungoti sta bila poročena tukajšnji odvetnik dr. Leo markiz de Gozani in gospodična Emilija Mužnik Mla-Mm parom naše iskrene častitke.
□	Z velikim uspehom je naslojiil v |>one-deljek zvečer v uiiionski dvorani Pevski zbor tukajšnje podružnice Počitniške zveze. Bogat spored narodnih pesmi je zbudil liavdiušen je navzočih, med katerimi je bilo največ dijaške mladine. O koncertu narodne pesmi še poročamo.
□	»Strahove« od H. Ibsena tiprizore v ponedeljek, dne 10. t. m. podniladkarji Jadranske straže v tukajšnjem Narodnem gledališču. Pod-primo mladino!
□	Vincencijeve konference. Seja ekonomskega odseka upravnega sveta Vincencijevih konferenc se vrši v sredo, dne 5. t. m. ob osmih zvečer pri oo frančiškanih .— Tajništvo.
□	Preloženi izpiti. Radi velikonočnih počitnic se bodo vršili praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Mariboru namesto otl 19. t. in. šele od 24. t. m. dalje. K izpftu pripuščeni kandidati(tke) naj se javijo v ravnateljevi pisarni zavoda v ponedeljek, dne 24. t. m., ob 7. uri v jutro, ker se bodo začeli prvi pismeni izpiti že ob 8. uri istega dne.
□	Mestno načelstvo v Mariboru razglaša, do se vrši danes dne 5. aprila ob U. uri predpoldne v pisarni vojaškega okrožja javna licitacija za dobavo mesu mariborski garniziji za dobo od 1. t. m. do 30. septembra t. 1. pod pogoji, ki so na vpogled v omenjeni pisarni.
[J Dohodki mariborske carinarnice so znašali v minulem mesecu skupno Din 4,367.483.50. Od tega na uvozu Din 4,345.269, na izvozu pa Din 22.2? ^ n
□	Brivski mojstri se niso sporazumeli. V ponedeljek popoldne se je vršil v dvorani Zadružne
gospodarske banke letni občni zbor Združenja brivcev in lasničarjev iz celega področja bivše mariborske oblasti. Udeležilo se ga je 66 mojstrov,
II Za velikonočno
oglasno reklamo
so posebno primerne
„Slovenčeve" izda;e tekočega in prihodnjega tedna
Ne zamudite te ugodne prilike! Oglasi se sprejemajo vsuk dan do šeste ure zvečer za izdajo prihodnjega dne!
med njimi številni člani iz Celja, Ptuja in drugih krajev. Občni zbor je vodil oblastni komisar Združenja banski svetnik Boris Modrijan. Zborovanje je bilo prilično burno, ker se je zopet pojavilo nasprotje meu obema strujama, ki je že doslej oviralo vsako uspešno delovanje združenja. Predlagani sta bili dve listi, prodrla pa jc z večino 4 glasov lista, po kateri je bil izvoljen za predsednika Novak, za podpredsednika pa Taček iz Celja. Nato so pristaši druge liste, ki jih je vodil g. Ulčar, demonstrativno zapustili zborovanje. Združenje šteje skupno 150 članov.
□	Preloženo. Radi tehničnih ovir se tombola poštnih zvaničnikov in služitel|ev v Mariboru preloži na dan 30. aprila.
□	Gibanje mariborskega rodu. V marcu je bilo v Mariboru rojenih 100 otrok, od tega 49 dečkov in 51 deklic, umrlo jc 67 občanov (32 mo ških in 35 ženj, porok pa je bilo 15. Na posamezne župnije se razdeli gibanje takole: Stolna rojstev 65, umrlih 16, poroke 4. Frančiškanska rojstev 9, umrlih 12, poroka 1. Mugdalenska: rojstev 23, umrlil. 28, porok 10.
□	Znižanje najemnine v občinskih hišah, o čemer smo že pred dnevi poročali, nikakor ni zadovoljilo stanovalcev. Zlasti v šoferski hiši je bilo znižanje mnogo preneznatno za tamošnja inala stanovanja, v katerih poleg tega še stanujejo sami najnižje plačani mestni uslužbenci. Pravično in v skladu s prejemki teh stanovalcev bi bilo, če bi se jim priznala svoječasna najemnina, ki jo je občina v jeseni zvišala za 100 odst. Pri takem po-višku je potem sedanje znižanje, ki znaša pri posameznih stanovanjih od 30 do 175 Din mnogo prenizko odmerjeno.
□	Življenje v transmisiji. V tovarni Splošne stavbene družbe na Teznu je prišlo včeraj do hude nesreče. 19 letni strugar Josip Resnik je po neprevidnosti prišel v stik s transmisijo, ki ga je zgrabila in vrgla med kolesje. Zadobil je izredno hude poškodbe po celcm telesu. Tclefonično so bili o nesreči obveščeni reševalci, ki so ponesrečenega takoj prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
□	Smrt na odhodnici vojaških novincev. Zagonetna smrt mladega knjigovodje Cvetka Gobca, o kateri smo včeraj poročali, je sedaj s sodno obdukcijo trupla in s policijsko preiskavo pojasnjc» na. Ne gre za zastrupljenje, kakor se jt prvotno govorilo, ampak za nesrečen slučaj, ki je zahteval mlado življenje. V gostilni so slavili člani nekega tukajšnjega društva odhodnico rekrulov, ki grede te dni k vojakom. Bili so v vinjenosti precej raz» posajeni in začeli so treskati kozarec v steno. V takem razpoloženju je zgrabil M. K. za poln liter vina ter ga je hotel zagnati v steno za kozarcem. V tem hipu pa se je dvignil njemu nasproti sedeči Gobec in steklenica ga je zadela v čelo. Prvotno Gobec ni kazal nobenih znakov poškodb, ko pa mu je začelo postajati slabo, so tovariši to pripisovali preveč zavžitemu alkoholu. Končno se je onesvestil in reševalci so ga prepeljali v bolnišnico, kjer jc nesrečnež izdihnil. Včeraj popoldne je na Pobrežju sodna obdukcija ugotovila, da so Gobcu radi udarca otrpnili možgani. M. K. je bil zaslišan včeraj na policiji, kjer je podal gori omenjeno priznanje.
□	Iz plesa v smrt. Pred senatom petih sodnikov tukajšnjega okrožnega sodišča je stal delavec Franc Čeli iz Bišečkega vrha. Državni pravdnik ga je obložil po paragrafih, ki govore o umoru radi usmrtitve Konrada Gu:nzeja. Žalostni dogodek se je pripetil, 12. novembra v Bišu. Pri posestniku Muršecu so imeli terice; ob takih prilikah je zvečer po navadi ples. Na
! ples sta prišla tudi obdolženec in jiokojni Gum-I zej, ki je bil v Trnovcih za hlapca. Radi dekleta i je prišlo med obema do- spora. naslednjega ju-I tra pa so našli Gumzeja v sadonosniku mrtvega. Izkrvavel je iz prerezane žile na vratu. Čeh je priznal dejanje, izgovarjal pa se je 6 silo-branom — Obsojen je bil na 8 let robije iu trojno izgubo časti.
Sodba gosoodin/e ie neiznremenhiva: da sta dr, Oetker-jev pealni prašek in vanilijin sladkor neprekosliiva.
Gerhard Krause
Danes in jutri ob štirih popoldne bo predaval v Glasbeni Matici mladi prijatelj Slovanov, Gerhard Krause, kl je V ta namen včeraj prispel v Ljubljano, o zanimivi glasbeni temi in sicer >,0 madjarski ljudski glasbi kot umetni glasbi« ter
Zoltanu Kodaly-u, dalje »O evropskem gledališču, kjer bo posebej orisal »»Zoppoter Waldopcr«, ter končno »O razvoju poljske opere do Moderne«. — Nemški kritik Gerhard Krause potuje že nekaj let po raznih evropskih mestih, kjer predava o slovanski glasbeni umetnosti ter tako zainterc-suje tudi slovanstvu neprijazne kroge za tovrstno slovansko umetnost. Poleg predavanj vrši Krau-I se propagandistično službo za Slovane tudi v mnogih informativnih člankih in sicer v vseh večjih evropskih listih in revijah. Tudi o slovenski glasbeni umetnosti piše in predava celo na Švedskem. Kakor bo Krause danes in jutri predaval o madjarski in poljski glasbeni umetnosti v Ljubljani, tako bo izmenjal čez nekaj dni v Budimpešti in na Poljskem jugoslovansko glasbeno umetnost. Krause vrši posebno danes, ko se zadira v evropske narode zmerom večji prepad nesoglasje, zbli-ževalno službo posebno med slovanskimi narodi. Prav radi tega podpira Krausovc zasnove Zveza narodov, kakor tudi vse evropske države, med njimi Jugoslavija.
Iz Ljubljani bo Gorhard Krause potoval na Norveško, kesneje na Poljsko itd., a pod jesen se bo vrnil v Jugoslavijo, kjer misli ostati delj časa in kjer bo v vseh treh jugoslovanskih metropolah predaval o aktualnih evropskih glasbenih pojavih, posebno o sodobnem gledališkem vprašanju.
Beethoven : Missa solrmnis
!1V> razdobju več desetletij srno zopet v Ljubljani mogli slišati izvedbo Beethovnove veleumet-nine: »MiRsa solemnis«. Koncert tega dela se je vršil \ ponedeljek zvečer v veliki Unionski dvorani. Izvajali ho ga: zbor Glasbene Matice, operni orkester in solisti gg Gjungjeiiac-Gavcilova.
Bernol-Golobova, Gostič in Betetto, jkkI vodstvom opernega ravnatelja Mirka Poliča. Treba je poudariti to izrednost v naših glasbenih prilikah in priznati uspeh. Dvorana je bila nabito polna in jioslušalci niso štedili z iskrenim priznanjem. Podrobnejše poročilo o koncertu bo sledilo v krat-kem. — V. U.
*
Dr. Stojan B a j i č : Delavsko in nameščen-
sko pravo. Ljubljana, 1933. — Dr. Avgust R e i s -man: Delovno pravo. Maribor, 1933. — Literatura delavskega in nameščenskega prava je za nas posebno od tedaj nad vse važna, odkar je socialna zakonodaja v Belgradu postavila nameščensko in delavsko pravo na povsem nove temelje. Ti dve brošuri imata namen, da kažeta pravo pot v to novo pravno področje. Bajičeva knjiga vsebuje predvsem tekst obrtnega zakona, katerega pojasnjuje avtor v obliki komentarja. Je to vsekakor temeljito delo, ki bo nujno potrebno ne le za prakso sodniku in odvetniku, marveč bo služilo tudi za informacijo pridobitnim krogom, delavcem in nameščencem, posebno pa funkcionarjem strokovnih organizacij. — Delo dr. Reismana, ki je pisano v poljudnejši obliki, pa se ne omejuje le na obrtni zakon, marveč obravnava vse naše zakone, ki se nanašajo na službeno razmerje katerekoli kategorije naših delavcev in nameščencev. Pa ne le ti, marveč tudi profesorji učitelji in učenci obrtnih in trgovskih strokovnih šol, kakor tudi obrtniki, trgovci ter industrijci bodo segali s pridom po obeh knjigah, ki se med seboj izpopolnjujeta. — Knjigi sc varočota pri Delavski zbornici v Ljubljani in v veh knjičarnah.
Nomški univerzitetni profesor Jožef Schniid-lin je napisal veledelo iz zgodovinskega pod-
ročja papeštva. Kot nekdanji sodelavec velikega Ludwiga Pastorja pri zgodovinskem poglabljanju življenja in del papežev, je bii jiač najpoklicanejši znanstvenik te vrste, da ie dopolnil »Zgodovino papežev najnovejše dobe« (od 1800 do današnjih dni). Seveda niso v teh zvezkih le naštevana golu dejstva, marveč je s silnim kritičnim duhom zajeta vsa doba razrvane Evrope, v katero stopajo posamezne osebnosti iz vatikanske vladavine kot nosilci pre|x>roditvenih misli. — Objektivnost v zgodovinskem podajanju zmerom dobro »le. Posebej je ta jiotrebnu v cerkveni zgodovini. Schmidlin se je umaknil s svojega osebnega gledanja v zatišje široke resnicoljubnosti in iskrenosti. Zatorej je to delo enakovredno onemu Ludwiga Pastorja. Zdaj je izšel prvi zvezek (od 1800—1846), ostala dva zvezka sta v tisku. Naročajo se: Kosci & Pustete, Monukovo.
Mednarodna razstavo krščanske umetnosti se bo vršila koncem lega letu (otl oktobra do decembra) v Rimu pod |Kikrovite!jstvom italijanskega kralja. Razstavljeni predmeti bodo razdeljeni v 10 dvoranah. Vsa dela so podvržena presoji zastojmika cerkv. oblasti, škofa Giov. Constandinija. Predsednik razstave pa ima pravico, da dela, ki bi poniževala veličino umetnosti, izključi.
Ah med Muri!dbegovic je končni novo dramo »Matic, katero bo oživil zagrebški oder še tn mesec.
Te dni je umrl na podnožju čeških Krkono« mladi pesniški in pisateljski lalnnt. Jožef Ko-c ou rek, čigar črtice smo v prevodu v >-Slo-vencu« že čitali, pa tudi osebno jc že pisal v »Slovenca«. O njem več jutri.
Dnevna kronika
Koledar
Sreda. 5. aprila: Vincencij (Vinko) Fer.; Irena.
Osebne vesli
Spremembe v železniški službi
Napredovali so pri generalni direkciji т Bel-gradu sledeči uradniki; v lV. skupino, 1. etopnio: za viijega svetnika Zlatnar Franc, v IV. skupino, 2 stopnjo za višjega svetnika Svetina Lovro m Lampreht Franjo; v V. skupino za višjega tajnika Pretnar Kazimir; v VI. skupino za poverjenika: ing. Koudeika Rudolf in ing. Wolf Bogomir; za višje kontrolorje: Vajda Vladimir, Dob»uk Jakob, Braôko Karel, Zupančič Josip, Jug Dragotm, Cok Andrej; v VII. skupino za Kontrolorje: Suhač Aloj-zij, Krajnc Viktor, Ceper Alojzij, Hajnžurej Franc, Mordej Franc, Levstek Božidar, Smolnikar Ivan, Koman Stanislav, Koffou ^igo, Pfeifer Maks, Ermenc Josip in Volk Alojzij.
Upokojen so uradnik VIII. skupine: Pregelj Ivan, vlakovodja, Ljubljana glav. kol. — Zvanič-niki I. kategorije: Starman Ivam, nadzornik premika, Ljubljana gor. kol.; Pinter Alojzij, odpremni stražar, Celje; Straunik Ivan, manipulant, Ljubljana glav. kol.; Lipar Franc, »prevodnik, Ljub-Ijana glav. kol.; zvaničniki 11. kategorije: Vidmar Jožef, čuvaj proge, progov. sekcije Ljubljana g.av. proga; Kukovičič Franc, čuvaj proge, progovna sekoija Zidani most; Dečman Martin, vratar, obče odeljenje; Lačen Ivan, desetar, progov. sekcija Maribor glav. proga; Kavar Jakob, čuvaj proge, progov. sekcija Novo mesto; služitelj: Mizerit Valentin, pis. sluga, prometno komerc. odeljenje.
Premeščeni so: uradnik VI. skupine; Arnečič Pavel, poverjenik, od občega odeljenja v obče odeljenje generalne direkcije; zvaničnika II. kategorije: Vodičar Franc, desetar iz Zaloga v Zagorje; Božiiak Joahim, kretnik, iz Zagona v Litijo.
Nameščeni so: za zvaničnika I. kategorije — predkurjača: Černe Frančišek, kurilnica Ljubljana glav. kol.; Antončič Jožef, kurilnica Maribor; za zvaničnike II. kategorije — kurjače: Pristov Rudolf, kurilnica Ljubliana gor. kol.; Cegjar Hinko, kurilnica Ljubljana glav. ko!.; Pajsar Valentin, kurilnica Ljubljana glav. kol.; Kamnkar Ivan, kurilnica Ljubljana glav. kol.; Čepirlo Robert, kurilnica Ljubi;.-waa glav! kol.; Toplak Martin, kurilnica Ljubljana glav. kol.; Rovtar Vincencij, kurilnica Ljubljana glav. kol.; Jager Adolf, kurilnica Maribor; Černivec Rudolf, kurilnica Ljubljana gor. kol.; Oček Karel, kurilnica Maribor; Mares Franc, kurilnica Ljubljana glav. kol.; Ažnik Alojzij, kurilnica Ljubljana glav. kol.; Blejec Anton, kurilnica Ljubljana glav. kol., Hlebš Avgust, kurilnica Ljubljana glav. kol.; Pol Ernest, kuriVnica Ljubljana gor. kol.; Kregar Alojz, kurilnica Ljubljana; Oster-man Franc, kurilnica Ljubljana glav. kol.; za kret-Dtke: Selan Josip, Ozalj; Esih Anton, Vuhred-Ma-rcnberg; Kovač Andrej, Ljutomer; Paradižnik Franc, Fala; Počivalšek Anton, Breg; Brunček Rudolf; Kraljevec-Prelog; Čebela Viktor, Trbovlje; Mozetič Rafael, Hodoš; Verbič Frančišek, Savski Marof; Jenčič Jožef, Rajhenburg; za desetarje; Ha-hižaia Josip, progov. sekcija Celje; Bergant Janez, progov. sekcija Ljubljana glav. proga; Kogei Anton, Ljubljana glav. kol.; Hribar Ivan. Liubl ana gor. kol.; Nagode Frančišek, progov. sekcija Ljubljana glav. proga; Smole Matevž, progov. sekcija Ljubljana gor.-dol, proga; Tutncr Karel, progov. sekoija Celje; Gorjup Ivan, progov. sekcija Ptuj; Zakšek Avguštin, progov. sekcija Zidani most; Smrekar Alojz, progov. sekcija Ptuj; Bobek Franc, progov. sekcija Zidani most; Jerala Jožef, progov. sekcija Jesenice; Jerina Anton, Ljubljana glav. kol.; za čuvaja proge: Zima Gregor, progov. sekcija Jesenice; Klatzer Avgust, progov. sekcija Je-eenice; Križnar Janez, progov. sekcija Ljubljana gor.-dol. proga; Mežnar Jakob, progov, sekcija Jesenice; za zavirače: Černe Ignacij, Jesenice; Berlič Franc, Ljubljana glav. kol.; Hribar Jožef, Novo mesto; Zore Avguštin, Pragersko; Gorišek Jožef, Zidani most; Krivec Franc, Velenje; Krajnc Edvard, Murska Sobota; Medvešček Alojzij, Maribor glav. kol.; za premikače: Rozman Jožef, Ljubljana gor. kol.; Simčič Anton, Celje; Avšič Leopold, Ljubljana glav. kol.; Ahlin Franc, Ljubljana gor. kol.; Šeškar Jakob, Ljubljana gor. kol.; Jordan Andrej, Ljubljana glav. kol.; Kla-'nik Ivan, Ljubljana glav. kol., za popisovalca voz: blatnik Franc, Ljubljana gor. kol.; Dolžan Anton, Ljubljana gor. kol.; za vratarja: Bizjak Jožef, Ljubljana glav. kol.; za blokarja; Grom Frančišek, Ljubljana glav. kol.; Kukavica Franc, Ljubljana glav. kol.; Bezek Anton, Ljubljana glav. kol.; Mizerit Ignaoij, Ljubljana glav. kol.; za kartanta: Pinter Jožef, Jesenice.
= Vrhhosanski nadškof dr. Ivan Šarič je iz Sarajeva odpotoval v Dubrovnik na odmor. Nadškof bo stanoval v dubroviiiškein domu »Salvator« na Lapadu.
— Hudo jo zbolel za vnetjem pljuč g. Oskar Jamnik, upravitelj župnije v Sreinski Kamenici. Zdravi se v boluiščnici v Beočinu in se priporočil vsem v molitev.
= Premeščen je na moško realno gimnazijo v Osjeku Bajuk Hugo, profesor realne gimnazije v Ptuju.
= Napredovanje v finančni kontroli. Imenovani so za preglednike finančne kontrole sledeči podpregledniki finančne kontrole: Košir Karol v Ljubljani, Zabukovec Leopold v Ljubljani, Gorišek Ivan v Ljubljani, Šabec Franc v D. M. v Polju, Kanipuš Gregor v Zagorju, Štancer Franc v Domžalah, Benedik Ivan na Studencu-Igu, Dolenec Leopold v Škocijanu pri Mokronogu, Seničar Martin v Sjovnlci, Bitenc Jožef v Mariboru, Cankar Pavel pri »v. Juriju ob Pesnici, Farazin Ivan v Ptuju, Šulek Mihael v Mariboru, Stôger Stanislav v Slovenski Bistrici, Premelč Andrej v Mariboru, Polegek Blaž v Mariboru, Štrucelj Ivan pri Sv. Lenartu v Slov. cor., Matelič Alojzij v Mozirju, Majhenič Janez v Mozirju, Hrovat Ivan v Rogaški Slatini, Leitgeb Ivan v Podčetrtku, Ravnik Alojzij na Jesenicah, ZakonjSek Josip v Radovljici, Brelih Ivan no Jesenicah, Kroflic Franc v Beltincih, Švagan Jožef v Dol. Lendavi, Rok Ivan v Prosenjakovcih, Toma-iič Martin v Murski Soboti, Jekl Franc v Gorenji vasi, Škofljanec Martin v Gorenji vasi, Simonič Anton v Ljutomeru, ITrga Josip v Apačah, Vinčar Henrik v Ormožu, Perpai Josip na Rakeku. Blaznik Avgust na Rakeku, Šket Andrej na Rakeku, Malovrh Jernej v Dol. Logatcu, Erhatič Anton v Dravogradu, Nnhbar Josip v Črni, Verbič Karol v Dravogradu, Ankon Adolf v Metliki, Martelj Karol v Kočevju in Klanje Franjo v Trbovljah. — Za pod-preglednike finančne kontrole so imenovani sle-deči pomožni podpregledniki finančno kontrole: Draškovič Jožef v Črnomlju, Hajer Jožef v Melliki, Divjak Jožef v Novem mestu. Hočevar Ivan v Trebnjem, Bobnar Rudolf v Novem meelu, Skok Ignacij
v Gor. Cmureku, Ogrin Ignacij v Št. Ilju v Slov. gor., Kacorkov Nikolaj v St. Ilju v Slov. gor., Se-gula Franc v Krškem, Stibll Stanislav v Zagorju, Povalej Franjo v Ljubljani, Tkalenko Peter v Ljubljani, Zwelbar Rudolf v Črni, Pogačnik Vladimir v Murski Soboti, Pinter Franc v Velikih Laščah, Marucelj Josip v Železnikih, Kozoglav Anton v Gornjem gradu in Kotar Leopold v Kranjski gori.
Ostale vesti
—	Avtobusna vožnja Novo mesto—Ljubljana
se je sedaj na spomlad zopet otvorila, kar so nekateri memda že težko pričakovali. Pričakovati je, da bo udeležba potnikov na tej avtobusni progi vedno povoljna, kar bo v korist tudi podietju. Toda če bo pa ta avtobusna vožnja radi prepogostih defektov na potovanju nesigurna, kakor smo to lansko leto večkrat doživljali, potem se bo marsikdo raje peljal po železnici kakor z avtobusom. Avtobusno podjetje naj si torej oskrbi pošteno, zanesljivo in dovolj močno vozilo, stara že obrabljena vozila na tej težavni poti niso priporočljiva.
—	»Službene novine« prinašajo v svoji številki 75 dne 3. aprila 1933 zakon o paktu o organizaciji Male antante, spremembe in dopolnitve v pravilniku o zdravilih in zdravilnih speciaiitetah ter postopek z ocarinjenim bencinom, namenjenim za mešanje s Špiritom.
—	Nemški izletniki v Dubrovniku. V ponedeljek je priplul v Dubrovnik vel k nemški parntk »General SteubeiK, ki ima na krovu 2в() nemških izletnikov. Izletniki so si ogledali mesto in se nato z avtomobili odpeljali tudi v okolico. Zvečer so se izletniki s parn ikoni odpeljali proti Benetkam.
—	Avtomobilska nesreča. Iz Nove Gradišče poročajo: V nedeljo zvečer se je pri vasi Adžanovac dogodila huda avtomobilska nesreča. Na tovornem avtomobilu sta se vračala iz Vinkovcev v Novo Gra-diško šofer Adam Klaič in delavec Valentin Marja-novič. Pri nekem mostu jima je odpovedal motor. Šofer in delavec sta stopila iz avtomobila in začela potiskati avtomobil naprej, da bi 6 tem zopet pognala motor. Pri tem se je pa zaobrnil volan in avtomobil se je zvrnil v jarek in pod seboj pokopal šoferja Klaiča, ki je ostal na mestu mrtev. Marjano-viču se ni ničesar zgodilo, ker je bil na drugi strani avtomobila. Klaič zapušča vdovo in tri nedorasle otroke.
—	Divji lovci ustrelili logarja. V nekem gozdu pri Osjeku se je odigral krvav zločin Logar Jos:p Lak je naletel na skupino šestih divjih lovcev in jih pozval, da mu izroče orožje. Eden izmed divjih lovcev je ustrelil na logarja in ga zadel v trebuh, tako da je )>o par minutah izdihu 1.
—	Lokomotiva zmečkala glavo železničarju. Na železniški postaji Cačak je padel železničar Milivoj Huzolič pod lokomotivo, Ici mu je popolnoma zmečkala glavo.
—	Žrtev zblaznele žene. Včeraj smo poročali, da je v Vrbniku na zagrebški mestni meji Anastazija Horvat devetkrat s kuhinjskim nožem zabodla svojega moža Jurija Horvata, katerega so prepeljali v bolnišnico. Jurij Horvat je še istega dne zvečer podlegel hudim ranam Vsi znaiki kažejo, da je Hor-vatova svoje dejanje izvršila v blaznosti.
—	S plinom so je castrupila v Zagrebu 21 letna služkinja Marija Horvat, doma z Vinice. Vzrok: nesrečna ljubezen.
— Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu, zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josef« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. Po izjavah vseučiliškiti klinik se odlikuje »Franz-Josef« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Luč z gora. Iz ž vljenja mladega fanta. Spisal Fr. Weiser, D. J. Poslovenil Jože Jpgodic. S šestimi slikami. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. knjigi je 15 Din, ve/.. 22 Din. — Ni kmalu povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska, kakor >Luč z gora«. Mlad študent, ki ima verne starše, pride iz lepih solnčnih gorskih krajev v velemesto. Vse mu je tuje, neumljivo. Njegovi tovariši bi ga radi spravili za seboj na kriva pota. Življenjsko resnično in psihološko globoko nam riše pisatelj boje mlade duše, ki pri veeli preračunanih zapeljevanjih ohrani 6'stost in vero neoskrunjeno. I'ri tovariših začne njegova fantovska pobožuost in odločnost imponirali, njegov ugled rasle. Vsem, ki še niso popolnoma pokvarjeni, je ta mladi fant močna opora v borbi za krepost. Kakor da bi vital zgodbe našega študenta, ki se ustavlja brezverskemu toku. Prevod je uglajen, lep. Za dijake in druge fante prav zanimivo berilo.
—	Prodaja lesa in drv. Ravnateljstvo za šume v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji dne 18. t. m. okoli 4100 plm mehkega tehnično-porab-nega lesa in okoli 3300 prm bukovih trdih drv v področju Šumske uprave v Bohinjski Bistrici. Dražba bo ob 11 pri gornjem ravnateljstvu, Blei-vveisova cesta št. 1.
—	3—7 krat biti v enem lotu prehlajen — mora li to biti? Skoraj vsak človek se enkrat v 3 mesecih prehladi. To je veliko. Pa brez ozira na te neprijetnosti, je prehlad dostikrat nevaren, ker je predhodnik težjih bolezni kot n. pr. hripe. — Vneta sluznica omogoča prodiranje povzročiteljev bolezni v lelo. Ali pa je treba, da je človek bolan, ki ima možnost, da se obvaruje teh bacilov? Zavarujte se pred povzročitelji bolezni in desinficirajte usta in grlo z okusnimi in sigurno delujočimi Pan-flavin pastilaini.
—	U. F. nogavico stalno v veliki izberi na drobno in debelo pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana.
—	Lesna industrija. Žage za gatre. vodne, krožne v vseh dimenzijah izberete najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg.
—	Sukno zn moške ob'eke in damske plašče Vam nudi najceneje F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
Dobro prežvečeno je napol
prebavljeno.
Za prezvečenje
potrebujete dobre in zdrave Zobe in baš take si ohranite z
ODOLom
1 OD OL •om si
ohranite fcdravo fcobovje do visoke starosti. . .
-	
>	
	ë
	1
	
■s..	
	^'^х-ггг j
tir

t' ponedoljok se jo ponesrečil z motccikiom g. Ivin Zaje ml. iz Stare vasi. Vračal se i>? 'a Loga Ut, kjer se je vršil zn ta okr ;j pregled motornih vorii Poškodba je težjega znafri.'a Prvo pomoč mu je tiudil g. dr. Demšar, nc'< ir so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Želimo, da oi skero okreval in pomagal voditi lepo urejeno čevljarsko podjetje g. Iv. Zajca st., kateremu je bil desna roka. To podjetje je prejelo zadnje dni visoko odlkovanji za svoje obrtniške izdelke na razstavi v Parmi
Nase tli in štvo
Duhovne vaje za akademlčarke pri uršulinkah v Ljubljani se prične jutri, v četrtek 6 t m Gospodične, ki se jih bodo udeležile, naj pridejo v »amoetam ob pol 6 popoldne.
Ho mange na Trsat o Binhošiih
Župne urade ljubljanske in lavantinske Sko
iije prosimo, da bi na Cvetno in Velikonočno ne deljo s prižnice priporočili naše romanje na i rsat ; s katerim je združen brezplačen iziet z ladjo po 1 morju na otok Krk. Letos bo.no obiskali (ako bo I le zadostno število udeležencev) prav mesto Krk, kjer ima stolico škof, prevzv. gosp. dr. Josip Sre-brnič. Nadalje prosimo, da bi zbirali prijavi,encc in njih število nam poslali takoj po Veliki noči, da bomo do 20. aprila vedeli števio udeležencev. Ta dan je namreč odločilen, če pojdemo na 1 rsat ali ne; od števila romarjev zavisi odločitev. (Romarje bomo sicer sprejemali tudi še po 20. aprilu, vendar pogojno število jih moramo imeti do tega dne — prvolno je bilo določeno do 10. aprila.) — Imeli bomo posebni vlak iz Ljuoljane in iz Maribora, vendar iz Maribora le, če bo najmanj 300 ljudi iz lavant:n.ske škofije, v naspiolnem slučaju pa se bodo Lavantinci pridružili ljubljanskemu posebnemu vlaku, ki bo radi tega vozil po progi Zidani most—Zagreb in ne Novo mesto—Kariovec, kakor prejšnja leta. Točna podrobna pojasnila bomo dali natisniti po 20. aprilu in jih bomo za vsakega udeleženca poslali, kakor tudi položnice za naše izkaznice, s katerimi bodo imeli romarji pravico do polovične voznine m brezplačnega prenočišča (preprostega) in brezplačne vožnje z la 'jo po morju. Izkaznice bodo po 40 Din. Denarja zaenkrat še ni potrebno sprejemati, dokler ne zvemo določil na merodajnih mestih, ki jih dobimo takoj, ko bomo imeli pogojno število udeležencev. Zaenkrat se lahko pove ccna voznine in stroškov, ki so, z všteto vsoto 40 Din za našo izkaznico, sledeče; Iz Ljubljane do Sušaka od 165 do 1/3 Din ozir. toliko več (polovična cena!) kolikor so posamezni kraji oddaljeni od Ljubljane, odnosno, toliko man,, kolikor so kraji ob prog. »liže od Ljubljane; iz Maribora pa od 185 do 1У5 Din ozir. toliko več, kolikor stane vožn.a (polovična!) do Maribora, odnosno toiiko manj, kolikor leže kraji ob progi proti Zidanemu mosLu—Zagrebu. Kdor ima režijsko voznino ali kakršnokoli vozno olajšavu že sar, po svojem zvanju, plača samo našo izkaznico (40 Din), s katero ima vse ugodnosti kakor ostali romarji. Prijaviti se nam morajo (raJi prostora) tudi ti udolcženci in izieTuo naznaniti da imajo svojo ugodnost pri voznini, ker bodo dobili drugačne izkaznice. Kdor izmed teh pa ne želi drugega od nas, kakor to, da sc vozi z romarskim posebnim vlakom (na lai'jo ne gre, za prenočišče itd. sain skrbi) naj se nam kot tak prjavi in pošlje po položnici, ki mu jo bomo poslali, 10 Din za upravne stroške (pošinino, po asnila, vozni red). Te izjeme pa se zamorejo posluž li le tisti, katerim ni zvezana voznina odvisna od nase izkazn.ee. Torej, romarji, ki nimajo že po svojem z vanju odobrene polovične ali režijske voznine, morajo imeti našo izkaznico in se jim ne more ničesar odobriti v povračilo, ludi če se iz'cta z ladjo ne bi udeležili, ker bo ladja plačana naprej in je potem parobrevdni družbi vseeno, če se vozi tudi ICO ljudi mainj, v ceni ničesar ne popusti. Romarji pa skupno f.stujemo in tos mo skupne ugodnosti in bremena.
Končno sporočamo še, da bodo na tiskanih navodilih in pojasnilih navedene tudi točne vozne cene od vsake postaje do Sušaka in tudi položnice bomo priložili, če bo .treba tudi voznino plačati naprej. Tozadevno bomo v navodilih sporočili.
Vse naše romarje iz prejšnjih let pa prosimo, da med znanci in prijatelji agitirajo za obilno udeležbo in naj povedo, da je naše romanje res nekaj izredno lepega, ker združuje koristno s prijetnim. Kd or nam pridobi 10 udeležencev, dobi eno izkaznico zastonj. Veak posameznik pa se nam lahko tudi sam prijavi z dopisnico in poslali mu bomo vse potrebno s pošlo.
Naf se tudi letos zbere čimveč Slovencev v svetišču Matere božje na Trsatul
V vseh zadevah radi romanja naj vsakdo piše na naelov; Romarski odbor pri »Sveti vojski«, Ljubljana, Tyrïeva (Dunajska) cesto St. 17.
Trbovlie
Stavbni obrat *o ukinili pri rudniku s 1. npr. Njegovi posli so dodeljeni vodstvu zununjegu obrata, ki ga vodi g. inž. Widra. G. stavbenik Kralj, doseduj vodja stavbenega obrata, je odšel na dopust in lx> vpokojen. Vee kaže, do jiodjetje ne misli več dosti zidati, kakor je ona leta po prevratu. Delo pri nekaterih na|>ol zgo-tovljenih stanovanjskih hišah že drugo leto počiva, dasi še manjka stanovanj, a TPI) povsod redueira.
Pasijon bodo ponovili na cvetno nedeljo popoldne v Društvenem dvuik
Novo rnesîo
Umrla je ga. Mirni štaleer, roj. Košak. Pljučni bolezni se je dolgo upirala, a ji je končno podlegla. Naj v -liiru počiva! Prizadetim družinam Štalcerjevi in košakovi iskreno sožalje.
Glasbena Matica v Novem mestu praznuje,
kakor smo že poročali v nedeljo, 10 letnico svo-jga obstoja s slovesno prireditvijo dne 8. aprila t. I. ob 20 in ponovitvijo dne 9. aprila popoldne. Na vzporedu so: Grieg >Pred samostanskimi vrati«, balada zn ženski z.bor in orkester in lilodek V. »V vodnjaku«, opera v enem dejanju. Kakor je videti s sporeda, si je zastavila Glus-bena Matica nalogo, da pokaže javnosti, da irna za seboj 10 let resnega tlela. Od svojega postanka sem je gradila, mnogokrat v pruv težkih gospodarsk*i prilikah, neumorno na svoji izpopolnitvi s plodnimi rezultati ter je postala važen kulturni faktor za Novo mesto. Ob tej priliki navajamo par potez iz njenega delo-
vanja. Strokovno so jo vodili zaporedoma: lie-iolova Olga, Petrič Kazimir, llladnik Ignacij, Prosenca Rudolf, Stanič Franjo, Puš Ludvik, Rančigaj Pavel, Fakin Albin, l-akin Milka, Ro"J
pas Zora in šporc Drago. V preteklem desetletju je nudila glasbeni pouk v klavirju J-'M) učen'' ceni, v vijolini 113. Poleg tega vsem reden pouk v teoriji, deloma v harmoniji, v mladinskem petju, deloma v pevskem zboru in solopelju. Cela vrsta nadarjenih absolventov, kakor Ilra-šovec Silva, Ravnikar Marija, Andrijanič Neda, Kozina Marjan, Leejak Stanko, .šproc Drago in drugi, se je posvetila glasbi kot življenjskemu poklicu, kar dokazuje, da je Glasbena Matica sejala na rodovitna tla. Glasbeni Matici predseduje ves čas g. profesor Grm. Gdč. Zora Itopas je zastavila vso stojo energijo, mnogo truda in pridnosti, da glasbeni prireditvi pomaga do lepega uspeha.
Poplavljamo objavo z dne 2. t. m., dn je tvrdka Singer šivalni slrou d. d . preselila svojo trgovino v bivšo irgovino Midufer & Blažič.
Naznanila
Pnnov'tev Beethovnove Missa solcmnis. Z ozt-
rom ua velik uspeii, ki ga je imelo izvajanje Misse solemnis na ponedeljkovem koncertu, je sklenila Glasbena Matica, da se koncert ponovi pri znižanih cenah v ponedeljek, dne 10. t .m. v Uiiionski dvorani. Začetek je točno ob 20. Koncert se ponovi v istem obsegu in z istimi soliili. Sedeži so od 8 do 40 Din v predprodaji v Matični knjigarni. Za prvo izvedbo je bilo ogromno zanimanje in marsikdo v ponedeljek ni dobil več vstopnice. Prepričani smo, da s ponovitvijo ustrežemo naši javnosti.
Deseto predavanje Prirodcznanstvene sekcijo MD za Slavonijo se vrši jutri, dne 6. aprila«ob 20 v veliki dvorani hotela Union. Predaval bo gosp. dr. V. Lobzoltor, predstojnik antropološkega oddelka dunajskega naravoslovnega muzeja.
0 plezanju je naslov filma, ki ga predvaja obenem s predavanjem Turislovski klub »Sknln« danes ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Film je izdelal odlični dunajski alpinist Kari Poppin<7er ob sodelovanju najboljših avstrijskih in nemških plezalcev. Predavatelj Kari Poppinger Je v nemških alplnlet'čnlh krogih znana osebnost. prepWal je skoraj vse stene v evropskih Alpah, bil Je tuni vodja avstrijske alpinistične odprave na Kavkaz, kjer je v mesecu dni prečil 25 vrhov višine nad 4000 m. Lansko leto se je mudil v naših Alpan m jo preplezal severne siene Triglava, Jalovca m Špika.
Udruženfe žel. ur&d-lkov priredi drevi ob 8 v bivših bančnih prostorih Liub'jan.skega dvora predavanje: Mednarodni državni dolgovi in meddržavna gospodarska konferenca. Predaval bo g. Ivan Avsenek. Vstop proet.
Predavanje v društvu »Pravniku«. V sredo, dne 5. aprila t. 1. ob 18 priredi društvo »Pravnike na sodišču, soba štev. 70 predavanje. (Predava g dr. Edvard Painič: Praksa okrajnih sod šč po novem grajanekem postopiiiku«.K obilni udeležbi vabi odbor.
Prosvetno-dritfabnl večer »Krl'e« se bo vršil pri Mikliču v petek 7. t. m. Na s; orodu je Dantejeva -Božanska komedija« kot zadnje predavanje iz cikla »Zastopniki svetovne literatur««, Predavanje ee bo vrSilo t. barvastimi »kioptičnimi slikami. Predaval bo duhovni svetnik prof. dr. Joža D e b e v e c. Velop je vsakomur prosti Brez vstopnine!
Itadcčo pri Zidanem mostu. Oktet pevskegn društva »Ljubljanski Zvont, prireli v nedeljo,
9. aprila ob pol 8 v dvorani hotela • fndran« kon-
лг.рј <,|r.V!,..3[.ll, .....«{„jI. «....... 1.. I,	Ljc-
biteljcin lepega petja in naše pesmi ee priporoîa, da so koncerta polnosteviino udeleže
Obraz Kitajske
Prava Kitajska je »vet, ozračje popolnoma
zase. Če jo ljubimo, aH ie je bojimo, občudujemo, ali pomilujemo; en občutek se bo polastil vsakega obiskovalca: spoštljivo strmenje nad neizmerno daljavo, silnim veličanstvom te ogromne države.
Na enajstmilijonskih kvadratnih kilometrih te dežele živi
475 MILIJONOV LJUDI
(vsa Evropa obsega komaj deset milijonov kvadratnih kilometrov). Razprostira se od 18. do 53. širinske in od 74. do 134. dolžinske stopinje.
Tej izmeri odgovarja bistvo njenih pokrajin. Na ogromnih pogorjih, neizmernih ravninah, dva tisoč milj dolgi obali diha rumenopolti narod. Kljub lakoti, vojnim zmedam, kugi in poplavam, ki v strašnih povratkih obiskujejo deželo, se Število prebivalstva v Kitajski dviga od leta do leta. V vsej svoji mnogoternosti so ti ljudje iiv izraz azi-atskega mira in dostojanstva, ki jih obdaja.
Če posežemo
ZA ZAGRINJALO DOŽIVETIJ,
ki jih Kitajska odklanja tujcu, naletimo na dovolj nenavadnega.
V sinjem zapadnem pogorju, na pr. tem, ki obdaja prelepo mesto Peking, katero odsevajoč v morju nosi mednarodne poteze, torej neposredno poleg pristanišča, utriplje tiho življenje. To žive že starejii možje, ki opravljajo delo na polju, oskrbujejo v Kitajski tako pičlo živino ter marljivo vric m hiSna dela. Njihovi obrazi izražajo nekaj plaho odpovedujočega, vedečega, trpečega brez slé m pohlevnega.
TO SO EUNUHI nekdanje cesarske hite, za katere je republika astanovila ta nekak starostno oskrbovalni dom. Čez dvajset let že žive tu po razsulu monarhije, katere uradniki in služabniki so bili nenavadni •tvori antokratične samovoljnosti. Takisto vzviSe-Boct izraza izraia soha nekega umrlega, posebno
imenitnega «unuba, katero čast« v ondotnem templju.
Odet v rumeno svilo, dostojanstven pod arabeskami brokatnega baldahina prestoluje modrijan, katerega verski cilj, služiti »Tao-tu«, je prešel v izpolnjenje. Beseda »Tao« pomeni: »prava pot do resničnega spoznanja«. Najvišji cilj taoizma je enota vsega bivanja in njegovi verniki žive v disciplini fanatične vdanosti hoditi po »poti«, ki pomeni srečo žc, če jo spoznaš.
TAOIZEM
Demonski, nadčloveški in simbolični izraz t* taoistične ver«, ki je po budizmu in konfucianiz-mu, ena najbolj razširjenih ver v Kitajski, predstavlja podoba »devetokega vraga strahov«, ki je čtivaj templja v Pekingu. Taoizem veruje v kazni pekla, katere mora greinik trpeti po smrti. V strašni obSirnosti so tu plastično predstavljene peklenske muke. Z grehi obteženi Kitajci hodijo tja, se z rokami dotikajo sohe, meneč, da jim je s to kretnjo vse odpuščeno ter to strašno božanstvo prosijo za milost poboljSanja.
OTROCI — BOŽJI BLAGOSLOV
Vpomirjenie debeluharjev
Po nedolžnem obsojen rta smrt
Liverpoolski zavarovalen agent William Wal-lace je bil poklican pozno zvečer, dne 20. jauarja leta 1931 po telefonu v oddaljeno mestno četrt. Rekli so mu, da hoče neki bolnik takoj podpisati polico za velik znesek. Wallace je pohitel na naslov, a po večurnem iskanju ugotovil, da ni nikjer moža, ki ga je iskal. Ko sc je povrnil domov, je zvedel, zakaj so ga hoteli odstraniti iz hiše. V spalnici je ležala mrtva njegova soproga, zabodena z nožem v srce. Preiskava se je zaključila z Walla-ceovo aretacijo. Sodnik ga je smatral 'za morilca in obsodil na vešala. Wallace je dvajset dni čakal v samotni celici na smrt. A izvršitev obsodbe se je zavlekla. Detektivi so naknadno dobili podatke o pravem morilcu. Sodišče je razveljavilo obsodbo in ugotovilo Wallaceovo nedolžnost. A prestana muka je nesrečnežu stala življenje. Poprej je obolel na živcih, potem za rakom in zdaj po večkratni operaciji dočakal mučno smrt v kirurgični bolnišnici.
Radi ene cigarete
V pokrajini Obernihi pri Poznanju na Bbljskem je nekdo vrgel prižgano cigareto v gozdu na tla. Nastal je požar, ki je uničil 500 hektarjev gozda.
»Hej, gospoda moja, ali ste lovec ali tovorno živtnče?«
V primeri krotka, vendar iste veličine in pokoja, je soha »božanstva plodovitosti«. Tja romajo žene, ki prosijo otrok, kateri pomenijo v Kitajski poseben blagoslov, bo čast, zmisel in cilj naroda, kateremu ;'e družina nad vse. Z oltarja nosijo žene male glinast« lutke domov, jih negujejo, dokler jim mogočno božanstvo, ki prinaša otroke, ne položi r materinsko naročje živega otroka. In ta nova bitja, up bodočnosti, posredovalci zedinjenja vzhoda z zapadom — tudi ta nosijo izraz njihove domovine. Azijatski mir poplemeniti njihove otroške obraze in čeprav, kot vsi otroci, razigrani raz-grajaji — neko gotovo dostojanstvo njihovega vedenja in njihovih oči vendar izdaja, da so dediči neizmernih, nedoumljivih daljav njihove sta-e, kulturne Kitajske.
Sveta vrata v baziliki sv. Petra v Rimu, ki jih je sv. oče odprl in s tem otvoril sveto leto, ki ga praznujemo v spomin 1900-letnice, odkar je Kristus umrl
Korak za 400 let nazaj
Protižidovske izgrede v Nemčiji je obsodil pariški nadSkof, kardinal Verdier, ki si je v kratkem času svojega škofovanja pridobil velik ugled tudi izven Francije.
Zanimivo je, kako »o v Nemčiji mislili o Židih pred 400 leti. Leta 1610. se je v Nemčiji osnovala organizacija »črnih mož.'-, ki si je nadela nalogo, da mora vse Jude pregnati iz Nemčije, in to radi tega, ker so judovske učne in verske knjige nevarne, že takrat je bila večina nemških škofov proti namenu, da se Židje isženejo. Tudi cesar Malœimilijan ni bil za ta načrt prav nič navdušen. Vprašal je za svet Ivana Reuchlina, svetovno znanega humanista in ki je takrat nosil čast najvišjega sodnika Švabske zveze. Reuchlin je obsodil načrte >črnih mož«, čeS.
da imajo tudi Judje pravico, da so državljani nem-, škega cesarstva.
Na berlinskem kongresu, ki se je vršil po za-kljuSku rusko-turšlke vojne leta 1878., so velesile priznale neodvisnost Romunije, Bolgarije in Srbije pod pogojeni, da te države priznajo Judom popolno enakopravnost. Značilno je, da se je prav Bismarck takrat z vso odločnostjo zavzel -ла Jude. Francoski zunanji minister je takrat dejal, da mora država, ki hoče priti v družino drugih evropskih držav, sprejeti ta načela, ki tvorijo v vseh evropskih državah ! podlago za socialno organizacijo.
Boilkot Judov je trajal samo en dan. Iz tega, j kar smo navedli, je razvidno, da so bili že pred ! 400 teli vladarji bolj pametni, kakor so danes
Angleški prestolonaslednik se je podal na Škotsko, da bi sc na mestu informiral o položaju brezposelnih. Ko je zapuščal zavetišče St. Roch v Glasgowu, so iz množice padli grdi v/.kliki in tudi kamenje je zadelo okna njegovega avtomobila. Napadalce so aretirali.
Ljubljanski nebotičnik bi lahko povišali
za 52 nadstropij
Drultvo ameriikih arhitektov jc proučilo vprašanje, do kakšne viiinc j« vredno graditi nebotičnik«, da ie vedno nesejo. V Newyorku gradijo tako visoke hiše, ker so v središču mesta stavbišča zelo draga, in sicer stane na nekaterih mestih kvadratni meter sveta celo 40.000 dolarjev. Društvo ameriikih arhitektov jc ugotovilo: Nebotičnik z 8 nadstropji nese 6.10 odst., s 30 nadstropji 8.45, s 65 nadstropji 10.33, s 75 nadstropji 9.40, s 100 nadstropji 7.06, s 120 nadstropji 2.95, s 135 0.02. Čisti dohodek na nebotičniku torej raste do 65. nadstropja, tako da bi ljubljanski nebotičnik po ameriikih računih lahko dvignili kar za 52 nadstropij; seveda nc smemo pozabiti, da so stavbi-iča v Ljubljani i« nekoliko cenejia, kakor v Newyorku...
Ameriški arhitekti so tudi ugotovili, da igra pri gradbi nebotičnika veliko vlogo debelost stropov, ki ločijo posamezna nadstropja. Pokazalo sc je, da je s pomočjo poda iz linoleja mogoče postaviti najtanjc strope. Kajti na ta način se da pri vsakem nadstropju prihraniti 10 cm. Pri nebotičniku s 30—40 nadstropji se to že pozna.
Kaplji' se je dolgo mučil, da bi rekrutu razloži 1. kdaj se komu izkažejo vojaške časti. Ko je po večurnem razlaganju bil prepričan, da je vendar novinec doumel vojaške paragrafe, ga je vprašal:
»Ali veš pod kakšnim i>ogojem se kdo pokoplje i vojaškimi častmi?«
»Pod pogojem, da je «mrl, gospod kaplart«
Te dni je umrl na Angleškem najdebelejši človek Winifred Lavatt, ki je dočakal kljub svoji telesni obilnosti 64 let. Napraviti so mu morali ogromno krsto in pokopan je bil т izredno velik grob. Winifred Lavatt se je boril v življenju in s svojo nadlogo prav možato. Debelost je podedoval po svoji materi, ki je sama tehtala že 350 funtov, to je 175 kilogramov. Lavatt je uvidel, da ne bo mogel opravljati radi svoje debelosti kateregakoli poklica. Po tehtnem premisleku se je odločil, da se posveti golobji reji. Največja zabava otrok je bila, ko si je Lavatt natrosil razna semena na trebuh in ko so golobje z njegovega trebuha zobati zrna. Na stara leta je bil Lavatt precej čmercn in ni zahajal mnogo v družbo. Že prej se je precei odtujil javnemu življenju, ker tudi ni imel dostopa v vsako družbo. Že mlad je hotel v gledališče. Na žalost jc moral ugotoviti, da so vrata v ložo preozka. Tudi v pritličju niso našli zanj primernega prostora. Hoteli so mu odkazati dve mesti skupno, toda to ni šlo, ker so bila naslonjala prikrojena samo za vsako mesto posebej. Končno se je nekoliko oprl na en sedež in pol stoje prisostvoval igri; toda drugi gledalci so se pritožili in Lavatt jc sklenil, da ne pojde nikdar več v gledališče. Ko je odhajal domov in je skočil na avtobus, se je odtrgala stopnica v trenutku, ko jc stopil nanjo. Nazadnje jc Lavatt sklenil, da ostane pri svojih golobih in je tudi v njihovi družbi pričakal razmeroma visoko starost. Pokazal |e vsem debelu-liarjem, da je mogoče tudi debelim ljudem dočakati mnogo tet.
Bolezen in zdravje
Splošno mnenje je, da plavolasi ljudje prej obolijo, kakor ljudje temnejše polti. Neki mona-kovski zdravnik trdi sedaj, da tudi rak razsaja bolj med plavolasimi ljudmi.
"k
V Nemčiji umre 5.6 odst. ljudi radi srčnih bolezni; v Monakovem, kjer posebno radi srkajo pivo, pa umrje U odst. ljudi za srčno boleznijo.
Najnovejše preiskave so dognale, da ima neslana dieta dobrodejen učinek pri kožni tuberkulozi (lupus, volk) nima pa posebnega učinka pri jetičnih na pljučih.
Policija r«réunit demoeetrante v Waehmgtmtu. Pri zaHniih delavskih demonstrsrijah je prišlo Ho I Pretekli teden «n v Rim» proslavili dan italijanskega letalstva. Na Mussolintjev ukaz SO se zbrali spopada med skupino črncev in policijo. V spopadu j« bilo ranjenih mnogo oseb. Sirka kaže j vsi vojaški piloti, po številu 1000 in 160 civilnih pilotov ter defilirali po Rimu. Ta nastop je bil
In«*, k« |a W« policijaki stražnik aretirati.	menda zuak Muaaolinijeve miroljubnosti
Mlinska tariia naj ostane!
Zveza mlinov v Belgradu namerava predložiti tarifnemu odboru predlog, da se nai ukine izjemna tarifa št. 13 za prevoz žita v pasivne kraje, z motivacijo, češ, da večina mlinov v donavski banovini stoji zaradi tega, ker ne morejo vzdrža konkurence slovenskih mlinov,
Očividno je, da hočejo naše slovenske mlinarje postaviii s tem pred dejstvo, da vsi po vrsti zaprejo svoje mline in odpustijo še teh malo delavcev, ki so še zaposleni pri nrlinski industriji. Kajti našim mlinom je nemogoče vzdržati konkurenco z banatskimi, če ne bi imeli znižane prevoznine po železnici, kar znaša samo 10—12% voznine.
Kako naj slovenski mlinar konkurira banat-skim, prvič kupujejo banatski mlini lahko samo najboljše žito zase in šele slabše kvalitete pridejo na trg, vendar je pa že to blago temu pri-
Stanje Narodne banhe
Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke za 31. marec kaže v primeri z izkazom za 22. marec te-le najvažnejše izpremembe:
Zlata podlaga je skoro neizpremenjena: 1,761.447 milj., dočim so valute padle za 2.1 na 2.3 nasprotno pa so se devize povečale za 0.9 na 166.7 milj. Skupno se je torej podlaga zmanjšala za 1.2 na 1.930.4 milj. Din.
Devize izven podlage so tudi padle za 1.8 na 10.4 miLj. Din kot svota kovanega denarja za 21.8 na 195.2 milj. Din. Posojila padajo dalje ion sicer je bil zmanjšan eskont za 8.0 na 2018.74 milj., lombard pa za 4.15 na 330.7 milj. Din. Prednji predujmi državi so narasli za 0.5 na 1.811.76 milj. dinarjev. Začasni predujem gl. drž. blagajni je ostal neizpremenjen: 600 milj. Din.
Med pasivi se je povečal obtok bankovcev radi potreb ultima za 34.7 na 4.563.87 milj. Din. Med obveznostmi po vidu so državne terjatve padle za 2.1 na 7.17 milj., žiroračuni za 30.1 na 273.06 in razni računi za 6.95 na 608.6 milj. Din. Obveznosti po vidu so se skupno zmanjšale za 39,2 milj. Din.
Obveznosti z rokom so se zmanjšale za 15.55 na 1.386.4 milj. Din, razna pasiva pa za 15.0 na 180.14 milj. Din.
Skupno znašajo obtok in obveznosti po vidu 5.452.7 milj., kar pomeni zmanjšanje za 4.6 milj. Din. Odstotek kritja je narastel od 35.39 na 32.40, dočim je zlato kritje naraslo od 32.27 na 32.30%.
Sport
Organizacija dolžnikov je bila osnovana v Belgradu; podružnico ima tudi v Zagrebu za štiri banovine.
Novi delniški družbi. V Belgradu je bila osnovana d. d.: Jsl. društvo gume Englebert z glavnico 1 milj. Din. Svrha je prodaja gumijevih proizvodov. — Nadalje je bila protokolirana nova parobrodna družba »Jsl. oceanska plovba«. Med člani uprave sta ooleg treh naših državljanov tudi dva Angleža iz Londona. Trg. ministrstvo je odobrilo oenovanje rudarsko-topilniške deln. družbe »Ibarc z glavnico 1 milj. Din (1000 delnic po 1000 dinarjev, ob vpisu se plača 25% in 50 Din ostanek 75% v 9 mes.).
Izpremembe v deviznem pravilniku. rmančni minUter je izpremenil stavek 2 čl. 6 pravilnika o recitiranju prometa z devizami in valutami. Izpre-menjeno besedilo je naslednje: »Pri izdajanju potrdil o zavarovanju valute morajo pooblaščeni zavodi zahtevati od izvoznikov, da jim predlože potrdilo o plačanih davkih in potrdilo o prolokola-ciji firme, odn. obrtnem listu. — Potrdila o zavarovanju valute izvozniki ne morejo odstopati drugim osebam. — Odredbe čl. 19 Pravilnika se bodo uporabljale tako proti izvozniku, ki odstopi potrdilo o zavarovanju valute kakor tudi proti osebi, ki odstopljeno potrdilo izkorieti, odn. na ta način nabavi.
Borza
Dlne 4. aprila 1933.
Denar
Med deviznimi tečaji so daines ostali neiz-premenjeni Amsterdam, Bruselj, Curih in Praga. Popustili so Berlin, Newyork in Trst, dočim sta narastla London tn Pariz.
Na ljubljanski borzi ni bilo deviznega prometa.
Avstrijski šiling je notiral v Ljubljani 8.70, v Zagrebu 8.35—8.45 (kompenzacijski šilingi) in v Belgradu 8.58 bi.
Grški boni so notrrali v Zagrebu 39—39.50, v Belgradu 40—43.
Ljubljana: Amsterdam 2315.96—2327.32, Berlin 1363.75—1374.55, Bruselj 800.79—804.73, Curih
1108.35—1113.85,	London 195.36—197.96, Newyork
5719.36—5747.62,	Pariz 225.65—226.77, Praga 170.34 do 171.20, Trst 293.46—295.86.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 54.260 Din.
merno dražje, ker dotični, ki prodaja, zahteva svoj običajen trgovski dobiček in na ta način »o sirovine že temu primerno dražje. Če pa Se prištejemo vsakokratni kalo pri prevozu v Slovenijo in razne manipulacije, od katerih ima dobiček samo banatski trgovec, potem dobimo rezultate, ki dovolj jasno govore o konkurenčni zmožnosti banatskih mlinov na našem trgu.
Skoraj vsak večji banatski mlin n. pr. ima lahko v skoraj vsakem večjem kraju Slovenije svojo zalogo ali zastopnika, ki z uspehom konkurira vsem tudi največjim mlinom v Sloveniji in pri tem dela lepe dobičke zastopnik, ki dostikrat več zasluži kakor mlinar in še zastopnikov mlin dela razmeroma z zelo velikim dobičkom. Zato se mlinska tarifa ne sme ukiniti, če hočemo obdržati še to slovensko industrijo, kolikor nam je je ostalo
Curih. Pariz 20.3675, London 17.755, Newyork 518, Bruselj 72.25, Milan 2b 51, Madrid 43.80, Amsterdam 109.05, Berlin 123.725, Dunaj 72.91 (56.—), Stockholm 93.90, Oslo 90 90, Kopenhagen 79.20, Sofiia 3.75, Praga 15.37, Varšava 58.05, Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Za dinarske papirje jc bila danes tendenca neizpremenjena, tečaji so se le neznatno razlikovali od včerajšnjih. Pač pa so se učvrstili dolarski papirji. Do prometa je prišlo na zagrebški borzi samo v dolarskih papirjih: 8% Bler 1.000 dol. in 7% Bler 2.000 dol.
Ljubljana. 7% inv. pos. 42.50 den., vojna škoda 182—183, 8% Bler. pos. 37—38, 7% Bler. pos. 35—36, Celjska pos. 40—12, Trboveljska 135—115.
Zagreb. 7% inv. pos. 42.50 den., vojna škoda 182—183, 6% begi. obv. 30.50—31.50, 8% Bler. pos. 37—38 (37), 7% Bler. pos. 35—35.50 (35), 7% pos. DHB 40—42. — Delnice: Narodna banka J.400—4.000, Priv. ačr. banka lc.0—194, Nar. šum. 20—30, Guttmann 100 b!.. Šečerana Osjek 110 den., Impex 50 den., Isis 15—30, Trbove'jska 150 bi.
Belgiad. Narodna banka 3-140 den., Priv. agr. banka 191 — 192 (192), 7% inv. pos. 42.50—43.50 (44, 42), vojna škoda 181.50—182 (181.50, 181), begi. obv. 31.50—31.75 (31, 31.25), 7% pos. DHB zaklj. 42.
Dunaj. Don. sav. jadr. 56.25, Alpine 11.70, Trboveljska 14.71, Leykam 0.90, Rima Murany 18.50.
Žitni trg
Položaij na žitnem trgu je neizpremenjeno miren in cene polagoma popuščajo, ker prihaja blago na dan.
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad, bač. okol, Sombor, srednje bač., gornje bač. ban. potiska in srem. 195—197.50, gornje ban. 192.50 do 195. Moka bč. ban. št. Og Ogg 330—350, 2 310—330, 5 290—310. 6 270—280, 7 175—185, S 67.50—70. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca slaba. Promet 46 vagonov.
Sombor. Pšenica: bač. okol. Sombor, gornje bačka, srem. ban. potiska 191 50—195. ba«. 191 do 193, bačka potiska 195—197.50. Oves bački, sremski 97.50—100. Ječmen bački, sremski, 63—64 kg 97.50—100. bački, sremski pomladni 67—68 kg 105—107.50. Koruza bač., žel. promptna 57—59, bač. za april, maj, junij 61—63, bač. Donava in Tisa šlep 61—63. Moka bač., ban. št. Og Ogg 330 do 355, 2 310—330, 5 290—310, 6 270—2S0, 7 175 do 185, 8 65—67.50. Otrobi bač., pšen. promptna 57.50—60. Fižol bač. uzančni 107.50—110. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca slaba. Promet 40 in pol vagona.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet sre-den. Pšenica maj 13.29—13.46, zaklj. 13.36—13.38, oktober 11.93, zaklj. 11.86—11.90. Rž maj 7.30 do 7.40, zaklj. 7.32—7.34. Koruza maj 6.Ç0—7, zaklj. 6.94—6.96, julij 7.41—7.45, zaklj. 7.41—7.45.
Chicago. Pšenica maj 56.75, julij 56.25, september 57.375. Koruza maj 31.75, julij 34, september 35.25. Oves maj 19.75, julij 19.875. Rž maj 44, julij 44.125.
Živina
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed-uard Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 9241 pršutarjev in 4713 špeharjev, iz Jugoslavije 1007 pršutarjev in 2194 špeharjev. Na kontumač-nem trgu pa je bilo 8 pršutarjev in 382 špeharjev. Cone: špeharji I. 1.43—1.47, II. 1.35—1.42," kmetski 1.35—1.45, pršutarji 1.30—1.50, najboljši 1.55—1.tO. Speharji so se pocenili za 6-—7 grošev, pršutarji pa za 3—6 grošev.
Jajfa
Nemčija in Italija sta kot odjcmalki našega blaga še vedno izločeni, vsled tega tudi jajčni izvoz ne more oživeti. Tudi velikonočni prazniki na ceno niso bistveno vplivali in je cena ostala skoraj neizpremenjena. Nakupuje se od 0.35 do 0.375 D*n. — Sv. Jurij ob juž. žel, 1. aprila 1933.
NASTOP ILIUI.TANSKIII TEŽKIH ATLETOV IN SABLJAČE V
Preteklo soboto zvečer so se nam predstavili ! v Ljubljani agilni športniki ilirijansko težkoiitlet-1 ske sekcije v Delavski zbornici. Da je bil večer še bolj pester, so sodelovali tudi sabljači omenja-' nega kluba. Večera, ki je bil vseskozi dobro pripravljen in zanimiv, so se udeležili nnjodličnejši i prijatelji športa, ki so napolnili veliko dvorano I Delavske zbornice.
Predvsem bi omenili, dn jo Ilirija edini klub j v Ljubljani, ki se tuko intenzivno tiavi z vsemi j panogami težke altetike in je edini klub, ki goji j pravilno dviganje uteži. Da bo tudi oni tlel športne I javnosti poučen o tej lepi športni panogi, ki nima i prilike se aktivno udejstvovati v težki atletiki, navajamo nekaj splošnih navodil za boljše razumevanje teh telesnih vaj.
Pri dviganju uteži uporabljamo železne ročke, ki jih potegnemo, sunemo ali dvignemo z eno ali z obema rokama. Razlikujemo: enoročni in oboje-ročni poteg, tezni enoročni in dvoročni dvig ter enoročni in obojeročni sunek. Lep rezultat pri potegu je enoročno 45 kg, dvoročno 65 kg, istotako je lep rezultat 50 "kg pri enoročnem in 80 kg pri dvoročnein sunku. Za dviganje uteži niso potrebne silne mišice, kar se splošno misli, pač pa spretnost, ki si jo pridobimo z dolgoletno vajo.
Hokoborba je najstarejša disciplina težke atletike. V rokoborbi ločimo dva slogu: Grško-riin-skega in prostega. Hokoborba je najvažnejša in najidealnejša vaja za enakomerno okrepitev in izoblikovanje celega telesa. Izvaja se na blazini (5x5) in traja po 5, 10 ali 20 minut. Tako dobo imenujemo kolo (rundo). Med posameznimi koli je odmor ene minute. Hoj traja dogovorjeno število kol ali pa do odločitve. Premagan je oni, ki se prvi za trenutek dotakne tal z obemi rameni.
Tudi boks je kot sport zelo stara telesna vaja. Danes prednjačijo v tem športu angleške države. Izvaja se na prostoru 4.68 do 7.3'2 kvadratnih metrov. Posamezno kolo traja po 3 minute; odmori pa po eno minuto. Isto kot pri rokoborbi, je tudi pri boksu določeno število kol do odločitve, za slučaj pa, da do te ne pride, so izvrši kvalifikacija po točkah.	•
V	programu tega večera je imela Ilirija 15 točk. V prvi točki nam je g. Tone Kos obrazložil potrebne stvari glede težke atletike, nato pà je namesto obolelega načelnika sanljaŠKe sekcije i/. Mandeljca govoril njegov namestnik o tmbljaškem športu. Nato so si pa sledile ostale točko ločno po programu.
Dvigačev je nastopilo Jest in sicer: eden peresne teže, tlva srednje ">že iu trij,» poltežk: teže. Najlepše uspehe je dosegel Avčiu (peresna teža), ki je dosegel v potegu o-> i;«. težn.o 75 kg, enoročni sunek 65 kg, obojeročni Si'ôek pa i)5'kg. Skupaj torej 290 kg. Nič ni zaostaj.il Krisjier (srednja teža): poteg 65 kg, tezno 85 kg, enoročni sunek 75 kg, obojeročni sunek pa 105 kg. Pri Krisperju bi še pripomnili, da so bile najboljše njeeove znamke, ki jih je doslej dosegal, naslednje: poteg 70 kg, tezno 87 kg, enoročni sun«& kg, obojeročni sunek 110 kg, skupaj torej 352 kg. Tudi ostali štirje so dosegli zadovoljive uspehe.
V	rokoborbi je nastopilo pet parov. Značilno je, da so ostale vse. borbe neodločene.
V	hoksu nismo opazili posebne tehnike, raz-ven pri g. Pavetiču, ki je že star rutiner 1er se mu še dobro pozna nekdanja Deutzeva šola. Ker je boks nujno navezan na prvovrstnega trenerja in ker naši klubi nimajo toliko sredstev na razpolago, da bi si mogli vzdrževati drage trenerje, moramo biti zadovoljni s tem, kar so nam pokazali ti idealni fantje s svojo dobro voljo, ki je morala premagati večkrat celo najtežje ovire.
Zelo posrečen je bil nastop sabljačev, katerih točke so ta zanimivi večer zelo popestrile. Pri sabljaških točkah so bili napadi tako hitri, da jim. občinstvo skoraj ni moglo slediti. Ker je sabljanje viteški spori, zato je vsak sabljač takoj po vsakem zadetku sani napovedal zadetek s francosko besedo »touche«. Sabljači so — kakor že omenjeno — s svojim lepim in elegantnim nastopom zelo po-živeli ta zelo uspeli večer SK Ilirije. Odlikovali so se zlasti znani športniki Seunig ter Pengov in Marijon.
Občinstvo je bilo z večerom zelo zadovoljno in si še večkrat želi kaj takega videti. Kakor ču-jemo iz ilirijanskib vrst, namerava SK Ilirija prirediti športno akademijo, pri kateri hoče v zanimivi obliki pokazati delovanje vseh svojih sekcij. Zelja vseh pravih športnikov pa je, da se nam Ilirija kmalu predstavi s to akademijo in še iskre-neiše pa želimo, da se ji športna akademija v polni meri posreči, ker to bo prva taka prireditev pri nas in obenem največja propaganda za naš športni pokret.
y -
ZANJ M VESEIJA1
Celo doma, v zakurjeni sobi, ga nadleguje strašen kašelj. Neštetokrat ga prisili, da prekine igranje.
Ampak jutri bo mati preskrbela
KRESIVAL
in
tedaj bo
v nekaj dneh rešen prehlajenja.
Dovoljeno od Min. socljalne pol, In narodnega zdravja S. St. 16562 od 29. IX. 1932.
Pflïî
Agrarna reforma. Pretekli teden se je mudila v ptujskem okrilju agrarna komisija, ki je imela nalogo, da končno uredi razmerje med veleposestniki in agrarnimi interesenti. Nadalje obstoja načrt, da se veleposestniki razlastijo vseli onih gradov in ostalih objektov, kojili tile ne uporabljajo za sebe, ampak, jih imajo v najemu. V tem slučaju prideta v prvi vrsti v |Kištev gradova Vurberg in Hraslovec z vsemi Številnimi objekti, last grofa llerbersteina.
Poškodba prometnih naprav. Neznani zli-kovci so že ponovno poškodovali železniški :nost preko Rogoznice na ta način, tla so |H>inetali leseno mostov no kritje v [Kitok, da se je isto raz.bilo odnosno polomilo. Poškodovali so tudi novo žično ograjo pri navedenem železniškem mostu. Škoda znaša nad 600 Din. Z odstranitvijo mosfovneKa kritja je ogrožena varnost prometu in tudi ni izključeno, (in bodo zlikovci pri ponovnem poškodovanju mostu |>oložili moetnice preko tiru, ali jih pustili razmetane na mostu. Sodišče je uvedlo preiskavo
Smrtna kosa. Po dolgi, mučni bolezni je umrla Alôjzija Berhlaus, poeestniea v Vičavi, v 72. letu starosti. — S «lmouinorom pa si jc vzela življenje Urša Osojnik užitkariea v Plača r ju pri Sv. Urbanu. Kuj jo je gnalo v smrt, ni znano.
Radio
Sreda, 5. aprila: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevng vesti — П.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Otrošl» kotiček (ga. Gabriielčičeva) — 18.00 Angleške plošče — 18.30 Pevski zbor Mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. — 19.(H) Ruščina (dr. Prc-obraženskij) — 19.30 Literarna ura: 1'runcoska lirika II. del (ga. Avgusta Danilova) — 20.00 Glasbeni večer Antonu Svetka. Uvodno predavanje govori Ludvik Puš — 21.15 Prenos iz Zagreba: Tekmovanje za najlepši ženski iu moški glas — 22.00 Čae, poročila, plošče.
Četrtek, 6. aprila: 12.15 Radio-kvartet. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, radio-kvartet, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Italijanščina (dr. St. Leben). — 19 Korist rastlinstva: Važnost žita z narodno gospodarskega stališča (prof. Pengov). — 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 20 Prernos zbora »Trboveljski slavčki« iz Trbovelj. 22 Čas, poročila, plošče (lahka glasba).
Dragi programi t
Četrtek, 6. aprila.
Zr.greb: 20 Prenos koncerta iz Belgrada. — Milan: 21 »Mignon«, opera ('lhomas). — Brno: 19.25 Večerni koncert. — Barcelona: 21.05 Radio-orkester. — 22 Radio-gledališče. — Stuttgart: 20 Johann Straussov koncert. — Suisse Romande: 20.40 Bachov koncert. — Rim: 20.15 Simfonični koncert. — Beromiinster: 20.15 Koncert komornega orkestra. — Pragat 20 Gledališki večer. — Dvinaj: 20.35 Tri leta med Fskimi. — 21 Orkestralni koncert. — Budimpešta: 19.30 Operni prenoi
№f.l»MMII,BII I 'i —- ... „
S
кЗ da 2 a o a i>
Š« g - ® Ji
O Z w
£ i*
j-i t: •sJ
- »j
E
•a П
3
• Q I
S" g
« Q
O
i 3
âa
à m
•OI o
i-- w
a u
► >
u o a » . S B
o5 cj
'C
<r> O
s a
-o/Ta Cû CL
I S
"f.S <5§о
0 » 2 <N
N и ti
4) 01
I P. C. Wren:
Lepi Mihaeî
79
S« s
a*. -<Л
O 3 3
»N t- ГЛ O -O
Q c
al
is! P S
n a
a
43
i b
•o
J o
J « а
Л s T.
T3 — ^.
,E._£i a j su • a. o
i-O <3
-'ĆŠ
tn » f\l s* O
a N , o* a »
ЈЛ
2 S oQ
— 4tt
O o
Ko smo se vrnili na streho, je Lejaune pravkar zatulil Schwartzu: >He, vi, ali ne vidite ničesar?«
>Nič se ue gane, gospod seržanl,« je odvrnil Schwartz.
Toda kmalu potein je nekaj zaklical, vendar se je njegov glas zgubil v nenadnem streljanju pušk, ki ,je prav ta čas zopel pričelo. Arabci so zasedli peščene holmce, ki so bili najbližji fortu, in nas neprestano obsipavali s posameznimi slreli.
Le težko je bilo videli kakega Arabca, in če je kak mož streljal skozi svojo strelno lino, se je prav tako izpostavil nevarnosti, kakor Arabec, ki je ležal skrit za skalo ali čem drugim.
Kmalu se je do kraja zdanilo in solnce je peklo ôimdalje bolj. Z nerazveseljlvo vztrajnostjo je udarjala krogla za kroglo v bližino moje strelne line. Nisem bil v strahu, da bi bil zadet, toda žgoča vročina in moja prevelika razdraženos: sta mi povzročali močan glavobol... Iznenada je skočil mož ob moji desnici nazaj, zakričal, se opolekel In se zgrudil — puška se mu je zakotalila U nogam.
Sklonil sem se nad njim Bil je Ouaniaio, ki je dobil strel v čelo.
Mahoma me je z vso silo zgrabil Lejaune in vrgel proti sleni.
»Pri Bogu! Če še enkrat zapustite svoje mesto, vas počim!« je rjul. >Kaj vas ta crka briga! Storite svojo dolžnost, prekleli prihuljeni bojazljivec!«
In ko sont se vrnil k svoji strelni lini, je vzdignil Lejaune hropečega in slokajočega Guanlaiu in ga posadil na prejšnje tncslfi.
>Tu sloj, ti nemarni lopov,« je zakričal, »sicer te bom z bajoneti pritrdil!« Prisilil je umirajočega, da je stal tako v strelni lini, da so morali od zunaj videti njegovo glavo in ramena v odprtini ozidja.
»Jaz nočem tu nikakih prihuljencev in pretvarjačevt« je kričal. »Vsi boste živi ali mrtvi ostali pri strelnih linah, dokler bo še kje videti kakega Arabca...«
Hipoma je streljanje Arabcev oslabelo in čez čas popolnoma nehalo. Ali so jim naši dobro merjeni s.reli prizadeli ležke izgube ali pa so se pripravljali na kaj novega?
Lejaune je zapoved al : »Ustavite ogenj! Ranjenci naj poležejo na svojih mestih «
Šestorica ranjencev se je sesedla. Bil sem vesel, da nisem med njimi videl Mihaela. Seržant Dupré in Cordier sta hodila od enega do drugega, jih obvezovala in krepčala.
»Korporal Boldini. odvedite ljudi v treh oddelkih doli
jest!« je velel Lejaune. ^Pridite takoj v teku nazaj, če bi culi znak za napad... SL André, prinesite še streliva, vsak mož naj dobi sto nabojev..'. Cordier. opusti.e sedaj obrezovanje in pojdite tudi đoli!^
Ko sem prišel doli. sem bil za spodaj vladajočo temino in hlad mnogo bolj hvaležen kakor za jedačo in pol litra vina, kajti menil sem, da mi razžene glavo.
~>Moriturus le salutok je izgovoril Cordier. ko je nastavil Čašo vina k ustom.
-Ne govorite takih neumnosti.'' sem mu dejal. ' Vi niste nič bolj nioriturus kakor — Madame In République.«
»Se preden zaide solnce. bom mrtev,« je odvrnil Cordier. >To meso lio kaj kmalu počivalo \ svoji grobni tišini.. Madame la République morituri le salulani! je dejal in pil dalje.
\ Рл1 ,'n ip „mcoli 1, lmrKi ! .* <"11*. 1,. 1.1,1 ! - . . !>WjV j i uui, v,. , v, .... i... i..., Ј1Ц ..,
i nmrïa,.
od Lejaunea,« je menil Mihael. »č'e se preselim v onstran-stvo, bi zelo rad vzel s seboj legale vrlega seržanla .. .<
»I/.boreii vojak je,« sem dejal.
»To drži,« je menil Mihael, »radi tega mu bomo tudi mnogo odpuslili. Pri vsakem možu, ki pade, se v Le-jauneu pojavijo dvojna Čuvstva. Žival v njem pravi: ,Prav se ti godi, ti vražji upornik!', vojak v njem pa pravi pomilovalno: ,Zopet en borec manj!'«
»To je pros.aška „ver,« sem pripomnil. >Dva umirajoča je pahnil nazaj v njuni strelni lini in se lega ra-doval.«
»To je deloma veselje nad okrutnostjo, deloma pa razumno dejanje,« je dejal Mihael, ko si je prižgal cigareto. »Pri Arabcih hoče vzbuditi mnenje, da ni noben mož ubit. Ali pa, da se nahaja v fortu toliko moštva, da je vedno eden tu, ki zavzame mesto padlega borca... Tuaregi nimajo nikakih daljnogledov, in za nje je vojak ob strelni lini pač vojak ...«
»Kaj pa, če nas bo le še tako malo osialo, da jim na streljanje ne bomo mogli 7. uspehom odgovarjati?« sein vprašal.
ïMorda upa, da bo dobil dotlej pomoč,« je domneval Mihael.
»S tem računa,« jo posegel vmes St. André, ki je pravkar sedel na drugi konec naše mize. »Dupré tni jo pripovedoval, da je imel Lejabne zadnji čas vsako noč pripravljena dva arabska poslanika na kamelah, ki sla zunaj stražila in imela nalog, odjezditi nemudoma po pomoč, ko bi sovražnik aapadel trdnjavo.«
»Seveda ne bi po>!al po pomoč v Tokotu radi udu-šenja kake vstaje lastnih ljudi - še preden je izbruhnila. Toda zanj lo ne hi imelo nikakih nadaljnjih posledic, če bi pomoč prispela, ker bi kak arabski poslanik .pomotoma' sporočil, da je bil fort napaden,« sem menil.
MALI OGLASI
V malih oglatih velja vsaka beseda Oii P— ; teni-lovanjski oglasi Dis 2 —. Najmanjši znesek za mali ogla« Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega taaéaja se računa enokoloiiska, 3 mm visoka petitna vrstic« po Dia 3*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti inamko.
Prepričane se, da dobite najcenejša in najlepša velikonočna darila pri tvrdki
F. M. Schmltt, LJubljana
Pred škofije 2 Pozor na izložbe^
Paris diktira, Zagreb prinaša
O novi modi Vam nudi krasen pregled katalog Kaetnerja i Ohlerja v Zagrebu. Ako hočete biti spomladi elegantno oblečeni, naročite po dopisnici katalog, ki se Vam — če se sklicujete na ta oglas — dopošlje brezplačno.
največja trg. in odpreraniška hiša v državi.
il
Službe iičejo
Dekle
vajeno Ti«h hišnih del m kuhe, iiče službo takoj. Naslov pove upr. »Slov.« pod it 3790._(a)
Poslovodja
»adružne trgovine, samo-■tojen v organizaciji in nakupu, > kavcijo, išče mesta. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Vsi za •nega, eden za vse« 3588.
I
Vajenci
il
Mesarski vajenec
b dobre kmečke hiše — ie «prejme. Verdir Janez, mesar, Tržič.	(v)
14 letna deklica
močna, t 6 razredi osnovne in 1 razredom meščan->ke tole, želi mesta v trgovino ali kot frizerska vajenka kjerkoli. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Naslov t upravi »Slov.« pod »t. 3781. (v)
ШШЗ!
Šoferska šola E. Čeh
tkivi« Cancroikofi ioferala total
liubltana, Danjaka c. S (i Šola sa poklicne šoferje In amaterje. Prospekti in pojavita i a« ton J ie franke.
Stanovanja
Stanovanje
dvosobno m enosobno, s pritiklinami, oddam mirni stranki za 1. maj. Vprašati: Velika čolnarska 15, I. nadstr.	(č)
Soba in. knhinja
v podpritličja (e odda • 1. majem. Zelena jama, Prešernova aL 18. (č)
Dva stanovanja
trisobna, komfortna se oddasU Zeljaraka al. 11.
Štirisobno stanovanje
lepo, i vsem komfortom v neposredni bližini opere se odda takoj ali pozneje. Pojasnila: Ing. Jos. Dedek, Ljubljana VIL, fcbertova 7-1 ali trgovina Klein v Wollort 4.	(č)
Trisobno stanovanje
s kopalnico, 700 Din. — Vprašati: Trafika, Nebotičnik.	(C)
Vnajcm
Pekarno
dobro vpeljano, na prometnem kraja (Rakek • obmejna postaja) prodam. V slučaja, da nima koncesije ma jo tudi pustim za pol leta. Več te izve t upr. »Slov.« pod štev. 3775.	(o)
Trgovski lokal
tn stanovanje (dve sobi, kuhinja in pritikline) 100 metrov od župne cerkve, se odda z majem v najem. Pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v Cerkljah ob Krki. (o)
Ш
imo
80 m jermenov
rabljenih od 7—9 cm И-rine kupim. Ponudbe м Mlin v Hinjah, Dolenjsko.
Srebrne krone
staro zlato m srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod s
Vidovdansk« cest« eri Gostilni M ožine.
Posestva
Vsled likvidacije
podjetja prodamo zelo ugodno trgovske hiše na Teznu pri Mariboru, Šoštanja, Ljubljani. Plačilo tudi v prvovrstnih hranilnih knjižicah. Ponudbe pod »Likvidacija« 3532 na upravo »Slovenca«, (p)
Trgovsko hišo
enonadstropoo, in več stavbnih parcel - prodam pri Stadionu v Ljubljani. Pojasnila dale F. Jerko, Črnuče, p. Ježica. (p)
Hiša
štiristanovanjska. nova za Bežigradom - se ugodno proda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3787. (p)
Dve spalnici
modemi, oreho?a korenina in mahagom, pe izredni nizki ceni prodam. — Andlovic, Kom enakega ul. št. 34.	(š)
Bnick
7 sedežni, model 27, odprt rabljen, zelo dobro ohranjen, t dobrimi pneu-matikami, eno popolnoma novo rezervo, vožen 28.000 km, ugodno naprodaj. Plačljivo tudi s knjižico Zadružne gospodarske banke. Informacije pri »Desa«, Ljubljana, Dunajska 24.	(f)
Obet
II
I.KRAVOS
Maribor, Aleksandrova 13
Stavbni svet
ca. 800 m", solnčna lega esverni del Ljubljane — prodam deloma za gotovino, deloma na hranilne knjižice. Naslov da upr. • Slov.« pod it. 3785. (p)
IŽElfflP!
Konfekcija — moda
najboljši nakup. — Anton Presker. Sv. Petra c. 14. Ljubljana.	III
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam audi v veliki izbiri naiugodneie in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. 2idov-ska ulica m Stari tre. Ш
Plašče za zdravnike,
kemike, brivce m obrtnike, jopiče za natakarje mesarje in druge obrti, predpasnike za kuhinjo, dom in obrt — izdeluje Hamann, Mestni trg 8. (1)
Čebula
po nizki ceni naprodaj. -Naslov v upr. »Slov.« pod H. 3776.	0)
Pletilei poror!
Dražbeni oklic! Dne 10. aprila ob 14.30 se bo vršila v Ljubljani na Privezu 10, javna dražba sledečih predmetov: Pletilnih, šivalnih, entel in raznih drugih strojev, transmisij-ske naprave, avta, raznih omaric, pultov, tehtnic in otomane s preprogo. (1)
Otroške vozičke
šivalne stroje in kolesa kupite najceneje pri tvrd.
S. Rebolf & drug, Vošnjakova ulica 4. (1)
Kašo
tešprenj, ajdovo moko »edoo arein oddale ne debel« Telet rrovina
A. VOLK, LJUBLJANA
Realjev« <*•«• 24
Telefon 2059
Dame pozor!
Trajno ondulacijo z aparatom na dva sistema po 100 Din izvršuje salon Po-I lanc, Kopitarjeva ul. 1. (t)
Krušno
moko
In vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & ML ZORMAN
Ljubljana. Stari trg št 32
Podpisana
izjavljam, da nisem plačnica za različne dolgove, ki jih naredi moj mož. -Antonija Eferl.	(o)
Prenehajte
s prepogostim pudra njem -
6« že lit«
LEPO POLT
Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk najhitrejša postrežba — najfinejše delo pri
Mateh&Mikeš, Ljubljana
poleg hotele Štrukelj
Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zave»,
pregrinjal, entlanje. izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanih žen. ročnib del Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene

Premog suha <lrva
Velika izbera
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka in vsorčasta, različne knkovostj, za obleke, bluze in perilo
Pri »Škofu«
Ljubljana
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene. samo pri
PETELINC-u Ljabljaaa. ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresu jočo vest, da je naš iskreno-l/ubljeni, nepozabni soprog, ozir. oče, brat, svak in stric, gospod
BREGAR IVAN
klobučar in hiSni posestnik
v ponedeljek, dne 3. aprila ob 13, po dolgi, mučni bolezni, prewidem s tolažili svete vere, v 73. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnilui se bo vršil v sredo dne б. aprila 1933 ob 16!; izpred kapele na meetno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 6. aprila t 1. v mesrtni in Stolni župni cerkvi.
Maribor. Sinj, Gras, Amstetten. dne 4. aprila 1933.
EMILIJA BREGAR, soproga. IVAN BREGAR, dr. ing. F. V IL BREGAR. sinova — ter vsi ostali sorodniki
Pogačnik, Bohoričeva !__alte« 6
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Rabljeni avtomobili ugodno naprodaj!
1 CHEVROLET: Sedan 3 sedežni avtomobil v zelo dobrem stanju, vožen
30.000 km, z 2 re-z. pneumatikama. 1 CHEVROLET: Coacli 5 sedežni avtomobil, vožen 40.000 km, z 1 rezervno pneumatiko.
1 CHEVROLET: Touring 5 sedežni odprt avtomobil, vožen 30.000 km,
z 2 rez. pneumatikama. 1 CHEVROLET: Truck 1 1/2 tonski tovorni avtomobil, z 1 rez. pneumatiko, vožen 30.000 km.
Sedan 5 sedežni avtomobil, z 1 rezervno pneumatiko, na novo ličan.
Poltovorni avtomobil, 500 kg nosilnosti, z 2 rezervnima pneumatikama, skoraj nov. 5 sedežni odprt avtomobil, z 1 rez. pneumatiko. 7 sedežni odprt avtomobil, z 2 rez. pneumatikama. 7 sedežni odprt avtomobil, z 2 rez. pneumatikama. Vsi avtomobili so v vozno pripravnem stanju in po ugodnih cenah naprodaj. Vse informacije se dobijo pri:
»DESA«, družba z o. z., LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 24. Telefon 22-92.
1 PONTIAC:
1 PONTIAC:
1 FIAT 503: 1 FIAT 515: 1 BUICK:

LUCERNO
h ktastiko
črno deteljo, grahoro trave
in d ruda semena ca polj* dobite v najbolj« kakovosti pri Fran Pogačnik«
v L jubilant Tyrftera (Dunajska) cesta K. 67, m ■»roti mitnic«.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo pretužno vest, da nas je danes ob 10 dopoldne na vedno zapustil plomeniti soprog, nn? zlati oče in brat, gospod
Ludovik Jaklič
modelni miser
Pogreb biagopokojnegn se bo vršil v četrtok 6. nprila ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Hranilnična cesta 12.
Nepozabnemu pokojniku bodi ohranjen trajen spomin. Prosimo tihega sožnlja.
L jnkl jaoa, dne 4. aprila 1938
GLOBOKO UŽALOŠČENA RODBINA.
Nobenemu motu ni prav, i« s« žena pred vsemi pudra. Pa м samo to, tudi strokovnjaki potrjujejo, da prepogosto pudranj«
škoduje koži. Po zaslugi Iznajditaljsk« idej« aa področju pudra ostane puder Tokalon oelo na mastni koii štiri krat tako dolgo, kakor vsaka drug« vrsta pudra, ki st« jo doslej uporabljali. Puder je pripravljen na poseben tajnosten način, odpravlja pa sijaj ter daje koži največjo nežnost in r«dko naravno lepoto. Puder Tokalon st pripoji licu in oslan« na njeni kljub potenja, vetru ali dežja. Poleg tega zožuj« tudi razširjen« znojnice. Karkoli delate, vedno ste lahko
prepričani, d» je puder Tokalon edini puder za lice, ki Vam daje podnevi aH pa pri umetni svetlobi naravno polt divn« lepot« bree vsakega tijaja.
der za lice
am daje podnevi ali pa pri
KOLJE
za vinograde
reaane 1000 komadov 180 Din, cepane 1000 komadov 280 Din — prodaja v vsaki množini »DRAVA« D. D. MARIBOIt, Meljskn cesta št. 01.
S E R P E X
ROBBER:
za sport
in vsakdanji štrapac:
m Din 210.- do 275,-
za površnike:
m Din 195.- do 290.-
SEKPEX
LASTIC:
za trpežno vsakdanjo obleko in promenado:
m Din 210.- do 245.-
SERPEX
SUPPER:
za boljše prilike in salon:
m Din 275.- do 320.-
SERPEX
prenese vse štrapace SERPEX ne izgubi linije SERPEX jamči kakovost SERPEX samo naša posebnost
MANUFAKTURA
SOUVAN
LJUBLJANA
MESTNI TRO 24

Mmufa je kriza
Za slikarje, mizarje, pleskarje in hišne |iosestnike, ker dobijo pri nakupu barv. firneža 1er hišnih potrebščin najbolj ugodno pri
Draqo Franz
Ljubljana, Stari trg 11
Na zahtevo se pošilja tudi na ciom. Telefon 2045
Pozor!
Pozor !
Dr Ciril Potočnik
Dobri pastir
To je knjige medilacii o Jezusovem življenju ki je izšla v treh kniigah. Obrnvnavs vsa so dobna vprašanja, zelo primerna zn postni čas Knjiga se naročn pri založnici 1. j. v prodajalni Ničtnnnovi v Ljubljani. Cena : Prvi zvezek broširan Din 3đ - vezan Din 50'—. Drugi in tretji zvezek broširan n Din 40'— vezsn à Din 5'2-— po pošti 2 Din več
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cek,
Izdajatelj: Ivan Kakuvee.
Urednik: Frane Kreuiiar,