Spodnještajarska razstava. Vaak čaa ima avoje aavade, reči, ki se gode le v tem čaau, v drugem pa ae ali vsaj ne v toliki meri. Nič ae ae more reči, da ao le te Bavade iz kraja alabe. Na robe, iz prva ao oae iz velike veeiae hvale vredae ia le a časom se prevržejo v alabe ter postaae tako iz Bjib. razvada. Eaako ali vsaj blizu eaako se vidi pri deaašnjih razatavah. Iz prva so bile oae javaliae dobre ia lehko ao se take tudi v aaših daevih, toda semtertje je ajih podoba že čisto tik prave pravcate razvade. V BJih se ne kaže več, kaj da premore katera dežela, katero mesto, ampak kaj da si upa kaka stranka v deželi ali mestu. V ajih ae hodi tedaj več za to, da se pomaga deželi ali mestu aa noge, ampak vse meri'le aa atraako ia za straako, tisto ki se postavi taki razstavi na oelo. To je očitaa razvada ia razatava, pri kateri se to kaže, ai več vredaa hvale ia kdor ae dela za-ajo, kriv je več ali maBJ aa tem, da pomaga kaki straBki aa vrb. če tudi tega aoče. Ni lepo ali mi moramo prizBati, da smo v tem tudi mi krivi, kar zadeva spodaje-štajarako razstavo. Le-ta je bila po polaem v rokab straake — aa hvalo aemškutarije. Od kraja aiso možje tega dali aa zaaaje ia kakor smo Sloveaci dobre duše, sodili amo mi tudi to razstavo, češ, da je dobra ia da bode od aje koriati za aaše ljudstvo.  Iz eae 8traai je hodilo za to, da poka- žemo tudi aa spodajem Štajarji svojo udanost do avitlega ceaarja ia to je bilo tudi ime le-te razstave. Iz druge straai pa bi bilo dobro, ko bi aašim ljudem, ki imajo kaj poalati aa raz- stavo, se poaudila za to prilika; lepše pa ai bilo lehko mogooe, kakor je 401etaica vladaaja Nj. veličaastva. Kdo bi tedaj bil zoper tako razatavo ? Mi gotovo ae. Nam je oboje aa srci: izkazati Nj. veličaastvu avojo ljubezea ia aašim jjudčm poauditi priliko, da pokažejo, kaj da kje premorejo v kmetijstvu, v obrtaijatvu, v šolatva. Valed tega aaio tudi v aašem listu vselej le Bajlepše pisali o pribodaji razstavi, ki bi se imela vršiti v Celji. Kdo da so možje. ki stojč aa čelu te razstave, za to aismo veliko vprašali, saj ai bilo mogoce mialiti, da bi ae imeli istib misli o razstavi, kakor smo jib mi imeli o ajej. Ali prišlo je drugače. SpodBJe-štajarska razstava je bila po poiaem v službi aemškutarije. Slovenec, če je priael aa to razstavo ali če je aa aji kaj razstavil, vse eao, vsak ae je prepričal, da so ga speljali aa led. Na tej razstavi Bi bilo mesta za sloveaako ljudatvo. Ko ao razstavo odprli, bilo je več gospode v pričo, c kr. aamestaik iz Gradca, predsedaik c. kr. kmetijske družbe, aačelaik okr. odbora v Celji, župaa v Celji. Vsi so imeli besedo ali ajih aobedea ai se spomeail tal, aa kateiih stoji, ljudstva, ki gospodo posluša, vai so bili ia so govorili le aemški. Lepo to ia doatojao ai bilo, ali tudi ves odbor, ki je imel razstavo v rokah, ai imel spomiaa za slov. Ijudstvo. Ni vhoda, ai izhoda, ai česa, kar je prišlo od BJega, ai bilo v celi razstavi brati sloveaski. Človek, ko je prišel v le-to razstavo, lehko bi sodil, da je v Prusiji, Bikakor pa, da je v Celji, v slov. Štajarji. Ne čudimo pa se za to, da aaše kmečko ljudstvo ai aic kaj dalo aa to razstavo. Iz vaeh kotov je b^BaTx) le "svoj.e lastao zasmebovaaje ia tudi obdarovanje pri živiai, koajib itd. ni ljudstva preobrnilo, kajti razaodbi mož, ki so bili pri taki razstavi, je malo zaupalo iB zaatoaj je ia ostaae torej vse bvalisaBJe, ki ga priaaša ,,Deutacbe Wacbt" o tej razatavi. Piaec teb vrst je bil sam pri razstavi, ali ko je Čital slavospeve v ,,T). W." o ajej, ni se jim smejal, ali tovariš mu je šepail na uho: Berač bvali svojo, le-ta pa hvali mallio svojega goapoda! Škoda, da se troši toliko denarja za take reči, kakor je bila ta razstava v Celji. Tembolj pa vemo zato hvalo dež. zboru v Gradci, da ai dal za njo oaih 500 gold., ki jih ga je prosil odbor le-te razstave. Razstave, dokler so le razstave, ne pa izjave samopašaih atraak, so hvale vredae, le-ta v Celji pa zasluži, da jo prepeva še Ba dalje »vabterca" v Celji,