SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 27 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 8 de julio - 8. julija 1999 Pl --------- ------- DR. ALOJZIJ KUKOVIČA DJ Odprite vrata Cerkvi na stežaj Cerkveni nagovor ob prazniku Dneva slovenske državnosti Obhajamo praznik slovenske državnosti- In sicer ga začenjamo z zahvalno službo b°žjo, kar se mi zdi zelo prav. Da namreč •noremo obhajati ta praznik, gre brez dvo-tr>a prva zahvala Bogu, viru vsega dobrega. Kot kristjani namreč verujemo, da je usoda Posameznikov in narodov v božjih rokah. Skrivnostno, a zato nič manj resnično vodi ®og vse človeško dejanje in nehanje, seveda ob njegovem svobodnem sodelovanju. Da smo torej Slovenci po stoletjih prišli do lastne države - ne sicer prvič v zgodovini -9* največja zasluga Bogu. Misel na samostojno slovensko državo ln želja po njej se je prebudila že v naših davnih prednikih. V začetku seveda le bolj kot pobožna sanja, pozneje pa že tudi kot Uresničljiva želja in celo zahteva. V zadnjih easih nas je pa Slovence prevevala že neka Nejasna slutnja, da se bližamo dnevu, ko se bodo naše sanje o samostojni Sloveniji tudi polnile. Danes je slovenska država resnič-n°st. Že osem let imamo Slovenci lastno ^žavo in smo kot takšni zasedli mesto v družini evropskih narodov, ki nam je že od ftekd^j pripadalo. To dejstvo nas navdaja z zdravim pono-s°m, pristnim veseljem in iskreno hvaležnostjo. Zdravim ponosom, ker nas je svet Priznal za zrele, da si svobodno kujemo svojo usodo. Pristnim veseljem, da je dolžen cilj, za čigar uresničenje so si prizadevali in žrtvovali celi rodovi. In z iskreno hvaležnostjo, najprej Bogu, potem pa vsem tistim Slovencem, ki so v kateremkoli času Uaše zgodovine, na ta ali oni način, delali 2a ta cilj. Mnogo teh poznamo, za veliko Večino teh pa ve samo Bog. Bogu zatorej 'zražamo vso svojo hvaležnost s to zahval-1)0 daritvijo, v kateri se zahvalimo tudi ''sem, ki so pripomogli, da imamo danes kstno slovensko državo. Ko kdo praznuje kak svoj jubilej, mu P°leg čestitk navadno izrazimo tudi kakšno *Uo za naprej. Tudi naši mladi državi la-tlko izrečemo na današnji dan kakšno željo. Gotovo ji vsi najprej želimo, da bi bila Srečen in vesel dom vsem svojim državlja-t'°In, kjerkoli naj se ti nahajajo. Kot kristja-Pa ji morda danes želimo tudi to, kar PaPež Janez Pavel II pogosto želi raznim "Brodom in njihovim poglavarjem, namreč ^ se ne bojijo Kristusu in njegovi Cerkvi ^ stežaj odpreti vrata. Pridružimo se torej tudi mi tej papeževi želji in jo obrnimo na sl°Vensko državo. Konkretno ta želja pomeni, naj sloven-s^a država odpre Cerkvi vrata in naj jih od-j*re na stežaj, na široko. Naj se ne boji Cer-7'e, kot se pogosto zdi, da se je boji. Naj ji a torej popolno svobodo - saj to je tudi ^ena pravica, ki jo ji je dal sam njen ustanovitelj Jezus Kristus, da bi mogla čim us-Pešneje vršiti svojo versko-moralno poslanko v blagor splošni blaginji naroda. Cer-evje to svoje poslanstvo med našim naro-otn že stoletja uspešno vršila. Zgodovine °vencev, takšne kot je, si ne moremo niti j***sliti brez vpliva krščanstva. V našo veli-0 srečo je namreč Cerkev že pred stoletji naš narod prinesla evangelij. Postali 70 krščanski narod. Tako smo srečno ži-stoletja. Marljivost, poštenost in še !^°ge druge kreposti je skup;\j z vero — canstvo vsadilo v srca Slovencev in tako naš narod za veren in moralno O volilnem sistemu zdrav. Na veliko narodovo nesrečo pa so v polpreteklosti temne razdiralne sile skušale izbrisati iz našega naroda njegov krščanski značaj. Z vsemi sredstvi so rušile njegove verske in moralne temelje, s čimer so mu povzročile strahotno duhovno škodo, ki jo bo le težko popraviti, če bo sploh mogoče. Oznanjali so Slovencem neko novo, nam tujo učenost. In to žal ne brez uspeha. Vihar je sicer po petdesetih letih minil, razdejanje, ki ga je povzročil, je pa ostalo. Razdejanje na vseh področjih. Ne samo na verskem - vera se je namreč v mnogih Slovencih ohladila ali pa celo popolnoma izginila - ampak tudi na moralnem področju. Namreč kjer izgine ali pa oslabi vera v Boga, v človekovo odgovornost pred njim, v večno usodo človeka, tam se nnjno začnejo slabiti ali pa se celo popolnoma poderejo tudi moralne vrednote. Nekaj tega se je zgodilo pri nas. Splošna posledica večjega ali manjšega razkristjanjenja narodov se kaže v večji ali manjši meri tudi v njeni moralni krizi. Po krščansko bi temu rekli: nespoštovanje in neupoštevanje ter včasih grobo kršenje desetih božjih zapovedi. Kdor ne prizna Boga, tudi človekovih pravic ne bo spoštoval. Moralne zadeve izgubijo svoj smisel in trdnost. Tako se godi vsaki družbi, tako se je zgodilo tudi našemu narodu. Zato se ne smemo čuditi težki moralni krizi, ki jo je preživljal in jo delno še preživlja naš narod. Padlo je spoštovanje do vsake avtoritete tako v družini kot v družbi sploh, množili so se zločini proti življenju v obliki ubojev, splavov, samomorov, v obliki pijančevanja in mamil. Množila se je spolna razbrzdanost v obliki predzakonskih spolnih odnosov, zakonske nezvestobe in razporok ter celo spolnih perverznosti. Vedno manj spoštovanja je bilo tudi do lastninske pravice, odkoder toliko nepoštenosti v medsebojnih odnosih in korupcije v zasebnem in javnem življenju. Neke vrste laična morala, ki so jo proglašali in hoteli uvesti novi učitelji v naši polpreteklosti, se je seveda izkazala za absolutno nezmožno, da bi se na njej gradi- lo pošteno življenje. Nasprotno, odprla je vrata vdirajočemu novemu poganstvu. To se je zgodilo ne samo ampak tudi Nad. na 5. str. Kakšen naj bo novi volilni sistem, ki bi bil boljši od veljavnega, kaj po volilnem referendumu in kako je z vezanostjo državnega zbora oziroma poslancev na odločbo ustavnega sodišča? O tem so na posvetu o volilnih sistemih razpravljali zagovorniki različnih volilnih konceptov in strokovnjaki s področja volilne zakonodaje. Odločba ustavnega sodišča, po kateri je na volilnem referendumu leta 1996 med tremi predlogi zmagal dvokrožni večinski volilni sistem, je namreč pravno zavezujoča, odločitev ljudstva pa je zavezujoča tudi moralno. Če tega soglasja nismo sposobni doseči, pa sodimo na Balkan, je zatrdil poslanec Grims. Nasprotno je Slavko Gaber (LDS) ocenil, da se po „več kot čudnih” odločitvah nekaterih institucij nima smisla skrivati za trditvami, da vemo, kakšna je volja ljudstva. V razpravi o spremembi volilnega sistema je liberalna demokracija (LDS) sprejela stališče za kombinirani volilni sistem, je poudaril Gaber. Tudi po oceni Igorja Lukšiča (ZLSD) je večinski sistem za Slovenijo slab, pri tem pa je opozoril na dejstvo, da je 260.000 volilcev kljub odločbi ustavnega sodišča prešibka volja za spremembo volilnega sistema. Državni zbor ni sposoben ali pripravljen sprejeti niti zakona, skladnega z odločbo ustavnega sodišča, niti drugačnega volilnega sistema, zato naj to storijo volilci na referendumu, je poudaril Miroslav Mozetič (SKD). Odločbo ustavnega sodišča sam sicer šteje kot moralno in pravno zaveziyo-čo, po drugi strani pa je jasno, da nihče ne more prisiliti poslanca, kako naj glasnje. Po besedah bivšega ustavnega sodnika Matevža Krivica pa je pri privzemanju evropske pravne in politične kulture naj-večje začetništvo, ki meji že na čudaštvo, prav v tem, da se poslanci sprašujejo, ali smejo izglasovati določen zakon. Vezanost državnega zbora obstaja le v eni točki, in sicer gre za vezanost na izid referenduma, je poudaril Krivic. Izjava komisije Pravičnost in mir Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) 30. junija v izjavi z naslovom Za večjo verodostojnost državnih institucij ugotavlja, da so razmere na nekaterih bistvenih državotvornih področjih zaskrbljujoče. Dogajanje na notranjem ministrstvu v zvezi z afero Vič-Holmec ustvarja utemeljen sum, da nekateri visoki funkcionarji zlorabljajo državne institucije za strankarske interese in obračunavanje s političnimi tekmeci. Zadnje personalne spremembe v nekaterih pravosodnih institucijah pa naj bi povzročile drugačno obravnavanje problematičnih zadev in s tem vzbudile dvom v avtonomnost pravosodnih institucij. Poslanci oziroma politične stranke, ki niso pripravljeni ustrezno spremeniti volilne zakonodaje v smislu dvokrožnega večinskega volilnega sistema, po mnenju komisije svojo predstavniško vlogo povzdigujejo nad neposredno izraženo voljo ljudi ter tako vzpostavljajo nevarnost ustavne krize. Krizo dodatno spodbuja diskreditiranje političnega pluralizma, ki veje iz javnih glasil in celo z naj višjega vrha države. Diskreditacija je ceneno agitiranje v prid OF-arske in SZDL-jevske paradigme enotnosti vseh pod vodstvom ene avantgardne elite. Komisija Pravičnost in mir pričakuje, da bodo nosilci oblasti delovali v skladu z zahtevami politične kulture in spoštovali ustavni red. Vodstvi SKD in SLS Vodstvi Slovenske ljudske stranke (SLS) in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) sta nadaljevali z usklajevanji odprtih vprašanj, povezanih z oblikovanjem enotne stmke. Kot sta v izjavi za javnost sporočila tiskovna predstavnika obeh strank, so se pogovarjali o dosedanjih usklajevanjih pro- Zaščitni zakon o slovenski manjšini Italijanska opozicijska stranka Nacionalno zavezništvo na vse mogoče načine zavlačuje z razpravo o zakonu za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Poslanca Fini-jeve stranke Menia in Armaroli sta namreč z obstrukcijo preprečila, da bi poslanska komisija za ustavna vprašanja začela razpravljati o amandmajih k prvemu členu osnutka omenjenega zakona. Po seji poslanske skupine se je podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri neformalno sestal z Me-nio in drugimi člani komisije in so sklenili, da se bo razprava v vsakem primeru nadaljevala, ko naj bi komisija morda končno odobrila prvi člen zakona. Menia je poudaril, da je skupaj s kolegi iz stranke v poslanski komisiji za ustavna vprašanja izrekel tako ostro nasprotovanje proti sprejetju omenjenega zakona, da „se je predstavnik vlade uradno izrekel proti uvedbi dvojezičnosti” ter da bo Nacionalno zavezništvo omililo obstrukcijo, če v zakonu tržaških in goriških občinah ter v delu videmske province ne bo uvedena dvojezičnost in da slovenska manjšina ne bo dobila privilegijev pri zaposlovanju in volitvah. grama in statuta, dogovorili pa so se tudi za ustanovitev nekaterih novih delovnih teles. Sprejeli so osnovne programske usmeritve in se dogovorili za pospešitev dela po skupinah. Spregovorili so tudi o organizaciji morebitnega skupnega tabora, ki bi na simbolni ravni pokazal resen namen združevanja obeh strank; dokončno odločitev bodo Sprejeli na prihodnjem srečanju vodstev SLS in SKD. Oba najvišja organa strank, svet SKD in glavni odbor SLS, sta pred štirinajstimi dnevi sprejela skupno izjavo, v kateri sta stranki tudi formalno izrazili voljo, da na naslednjih parlamentarnih volitvah nastopita kot enotna politična stranka. Ta n£y bi kot stranka desnega in sredinskega profila izhajala iz tistih kultumo-civilizacijskih vrednot, v katerih se prepoznava večina Slovencev in so podlaga za krepitev slovenske narodne identitete. Kljub napovedim pa izjave nista podpisala predsednika strank, Peterle in Podobnik. STRAN 3-4: Praznovanje Dneva državnosti mamwa®5ae^ii8Stei«m$Ei@«eitoeeai«: IMUnn&MMBEM Zgodilo se je v Sloveniji... Iz življenja v Argentini Tone Mizerit NOVI VODJI POSLANSKIH SKUPIN Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je prevzel vodstvo poslanske skupine SKD v parlamentu. Prejšnji vodja Božič je odstopil, ker se hoče bolj posvetiti svojemu poslanskemu delu. Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša pa je tudi prevzel vodenje poslanske skupine te stranke. Dosedanji vodja Bogomir Špiletič bo prevzel položaj namestnika vodje. VNOVIČ BREZ PODPORE Odbor državnega zbora za notranjo politiko in pravosodje v prvi obravnavi ni podprl predloga zakona o volitvah poslank in poslancev, ki ga je skupina poslancev SDS v zakonodajni postopek vložila že leta 1996 in s katerim želijo dvokrožni večinski volilni sistem. Predlagani sklep, da je zakon o volitvah poslank in poslancev primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, je po krajši razpravi podprlo pet (SDS, SKD in SLS), nasprotovalo pa mu je šest poslancev (LDS, DeSUS in SNS). MEJA V PIRANSKEM ZALIVU Zavod za oživljanje civilne družbe je hrvaško-slovenskemu posredniku Williamu Perryju poslal odprto pismo, v katerem ga prosi za njegovo podporo celovitosti Piranskega zaliva in neposreden dostop do mednarodnih voda Jadrana. Omenjeni zavod v pismu Perryju sporoča, da brez suverenega dostopa do mednarodnih voda politična in gospodarska stabilnost za Slovenijo dolgoročno ni mogoča in da bi drugačna rešitev pomenila ustvarjanje nove politične nestabilnosti na zahodni meji Balkana. DROBNIČ SE JE PRITOŽIL Nekdaryi generalni državni tožilec Anton Drobnič je na ljubljansko okrožno državno tožilstvo konec junija naslovil kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev. V omer\jeni ovadbi Drobnič navaja, da mu državno tožilstvo, za katerega je odgovorna generalna državna tožilka Zdenka Cerar, ni izplačalo plače in nadomestil za čas po 1. januarju 1999, do česar naj bi bil upravičen. Cerarjeva trdi, da Drobniču ta plača v letu 1999 ne pripada. NA LAJŠAM SPOMINSKA SLOVESNOST Na Lajšah nad Cerknim je bila 4. julija tradicionalna spominska in spravna slovesnost za koprsko škofijo. Mašo je nad breznom, kjer so zakopana trupla 14 domačinov, ki so jih pobili partizani kot izdajalce, čeprav se je pozneje izkazalo, da je to laž, daroval koprski škof Metod Pirih. Omenjena slovesnost, na kateri se verniki zbirajo od leta 1991, ima izrazito spravni značaj, saj se z njo spominjajo vseh žrtev vojne in revolucije. PREDSEDNIK KOMISIJE Vlada je na seji 1. julija nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Lovra Šturma imenovala za predsednika slovenskega dela mešane diplomatske komisije za ugotovitev in označitev slovensko-hrvaške meje. DAVEK NA DODATNO VREDNOST (DDV) V vezavo je stopil zakon o uvedbi DDV (v Argentini IVA). Nova davčna oblika bo v Sloveniji nadomestila številne stopnje prometnega davka, pomeni pa tudi obvezno obliko obdavčitve blaga in storitev v držav- ah članicah EZ. V primerjavi z dosedanjim prometnim davkom je preglednejši, enostavnejši in pravičneje porazdeljen, zmanjšuje pa tudi možnost davčnih utaj. ODLIKOVANJE Francoska veleposlanica v Sloveniji Francoise Bourolleau je načelniku generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovniku Iztoku Podbregarju podelila visoko francosko odlikovanje red za zasluge. Po njenih besedah to kaže na zanimanje Francije za Slovenijo, samo odlikovanje pa pomeni ta tudi pohvalo za delo, ki ga je generalpodpolkovnik Podbregar opravil v dobro odnosov med Francijo in Slovenijo še pred nastopom na funkcije načelnika generalštaba. Lani je francoska veleposlanica najvišje francosko priznanje - viteza Legije časti - podelila nekdanjemu načelniku generalštaba SV, generalu Albinu Gutmanu. POLETNA SOLA SLOVENSKEGA JEZIKA Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani se je začela 18. poletna šola slovenskega jezika. Prireja jo Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovanske jezike in književnosti, za letošnjo poletno šolo, ki bo potekala do 31. julya, pa je prijavljenih 190 študentov, ki prihajajo iz 31 držav. Program poletne šole je podobno zasnovan kot programi poletnih jezikovnih tečajev, kakršne prirejajo univerza po svetu, glavni poudarek pa velja kakovostnemu jezikovnemu pouku. Doslej se je v tečajih omenjenega centra zvrstilo že več kot 2000 študentov iz tujine. DOGOVOR O TURISTIH NA MORJU Slovenija in Hrvaška sta se dogovorili, da v času od 15. junija do 1. oktobra letos v Piranskem zalivu ne bosta opravljali mejnega nadzora dnevnih migracij turistov, ki bodo s plovili, namenjenimi razvedrilu ali športu oz. navtičnemu turizmu, dnevno pristajali na obali sosednje države. Turisti pa se morajo še istega dne vrniti na obalo, s katere so prišli. Obe strani sta se strinjali, da je treba mejni nadzor dnevnih migracij turistov zaradi turističnega interesa podjetij obeh držav v času poletne turistične sezone poenostaviti. POGAJANJA Z EZ Slovenija je EZ izročila pogajalska izhodišča za nova štiri področja Zvezinega pravnega reda: prost pretok kapitala, gospodarsko in denarno Zvezo, socialno politiko in zaposlovanje ter energetiko. V njih Slovenija zahteva prehodno obdobje za uveljavitev pravnega reda EZ po 1. januarju 2003, ki si gaje zastavila kot ciljni datum za pridobitev članstva: Na področju energetike si bo skušala izboriti triletno prehodno obdobje; pridržuje si tudi pravico, da naknadno zahteva še dve prehodni obdobji: v pogajalskem izhodišču za socialno politiko in zaposlovanje ter v pogajalskem izhodišču za področje prostega pretoka kapitala. TV NA INTERNETU Televizija TevePika je od 18. junija prva v Sloveniji in ena redkih v Evropi, ki prenaša svoj program v živo na internetu. Najti jo je moč na naslovu: www.tevepika.net. Glavni cilj projekta je multimedijska interaktivna uporaba sodobne telekomunikacijske in televizijske opreme, razvijanje interaktivnih komunikacijskih sistemov, videokonferenc, programov na zahtevo in drugih možnosti, ki v svetu nastajajo vsak dan. Kot je zanimivo in potrebno včasih „brati med vrsticami”, ker se na tak način lahko pride do zanimivih zaključkov, je tudi prilično opazovati „med dogodki”, ker skrite novice lahko več povedo kot tiste, razpisane na prvih straneh. ZAVEST IN NEZAVEST Opis je bil skoraj neverjeten, a ker ga ni v vladnih krogih nihče zanikal, ga lahko smatramo za resničnega. Po seji vlade, na kateri je gospodarski minister Roque Fernandez predsedniku razlagal, da je huda recezija, ker ljudje namesto da bi kupovali, hranijo denar, je skupina peronističnih poslancev, ki so se zasedanja udeležili, približala Menemu in mu v kratkih stavkih skušala pojasniti socialni položaj v državi. „Predsednik, lažejo se vam. Ljudje slabo živijo...” je bila ena izmed izjav, ki so jih parlamentarci podali v kratkem soočenju, katermu je predsednik napravil hiter konec, ker je moral na neki uradni sprejem. Čeprav zadeva izgleda banalna, ni tako brez važnosti. Pustimo za trenutek ob strani simpatije ali antipatije, pozabimo na ideologije in se zamislimo v suho politično teorijo. V zgodovini poznamo dosti primerov, ko vladarji niso poznali resničnega položaja družbe, kateri so vladali. Tudi v moderni zgodovini je več takih primerov. V Argentini se je to pripetilo med drugim predsedništvom Irigoyena, za katerega so celo tiskali posebne dnevnike, da so mo zakrivali resničnost položaja. Vendar doslej ni bilo zaznati nobene omembe, da bi se kaj takega dogajalo predsedniku Menemu. Gotovo tukaj ne gre za kakšno kampanjo. Bolj verjetno je le, da je posamezen poizkus kakega mninistra (v tem primeru gospodarskega), ki skuša zakrivati neuspeh lastne politike. Vendar je že ta manjši primer zanimiv. Predsednik Menem je izvedel v argentinski družbi tako globoke in nadvse potrebne spremembe, da jih ne sedanjost ne zgodovina ne bosta mogli prezreti. Večina opazovalcev pa se tudi strinja z ugotovitvijo, da je velik del prestiža zapravil zadnja leta s svojim bolestnim pohlepom po nenehni oblasti, zlasti pa s svojim zanikanjem stvarnega položaja, kot da bi bilo v državi vse v redu, medtem ko jo pretresa huda socialna kriza. Doslej je med opazovalci prevladalo mnenje, da je ta predsednikova drža le politična taktika. Možnost, da predsednik res verjame, da živimo v najboljšem svetu, doslej ni bila resno upoštevana. Vendar je po prej omenjenem dogodku marsikateri politični analist vključil to varianto v svoje račune. Tako tudi lažje razumemo nekatere predsednikove poteze, ki z drugih zornih kotov res nimajo logične razlage. PROVINCIJSKE TEŽAVE Čeprav predsedniška volilna kampanja dan za dnem pridobiva na moči, je pozornost političnih opazovalcev še vedno osredotočena v provincah. Najsibo zaradi okrajnih volitev ali pa zaradi rastočih težav, je notranjost danes nenehno med važnimi dnevnimi novicami. Preteklo nedeljo so imeli ballotage na Ognjeni zemlji. Kot je večina predvidevala, je to pot zmagal kandidat peronizma v povezavi s provincljsko stranko. A izid ni bil zelo prepričljiv. Razlika je bila minimalna, saj je peronist Menfredotti prejel 50% (22.688 glasov), kandidat Povezave, ki je zmagal v prvi rundi pa 48,3% (21.918 glasov), 1,7% volilcev pa je oddalo prazne (bele) glasovnice. Nov guverner ne bo imel lahkega položaja, ker je v domačem parlamentu v manjšini in bo nenehno odvisen od soglasja provincijske stranke. Vendar je ta zmaga precej poživila Du- haldeja, ki je zadnje čase doživel več porazov v provincah. Poživila pa ga je tudi ena izmed anket, ki je pretekli teden pokazala, da peronizem prednjači v volilnem tekmovanju. Kakih 6% nad De la Ruo je bue-nosaireškemu guvernerju zarisalo nasmeh na dotlej resni obraz. Vendar naj ponovno opozorimo, da so te ankete dvomljive vrednosti, ker so mnogokrat kot obleke, ki jih naredi krojač: po meri tistega, ki jo naroči. Na severovzhodu pa je kljub zimi vedno bolj vroče. V Corrientesu je provincljsla parlament odstavil guvernerja in nato še poslovodečega podguvemerja. Na oblast je prišla opozicija. Za začasnega guvernerja je bil imenovan peronist senator Hugo Perle, podguvemer pa je radikalni poslanec Francisco Aratto. Za tem je seveda prišlo do hudih izgredov in tudi napadov na strankarske lokale avtonomistov, peronistov in radikalov, ki tvorijo opozicionalno večino-Dogodili so se tudi napadi na opozicijske politike. Začasna oblast je zato za-prosila zvezno vlado, naj oddelki žendar-merije še-nadalje ostanejo in pomagajo pri ohranjan-ju miru v provinci. Vendar položaj ni rožnat in lahko vsak čas zagorijo novi ognji liu(^' kega upora in nezadovoljstva. V Santa Fe pa se pripravljajo na guvernerske volitve, ki bodo v nedeljo 8. oktobra. Te pa so v resnici važne zaradi obseg* in zaradi sodelujočih osebnosti. Provincaje tretje volilno okrožje po obsegu, takoj za provinco Buenos Aires in za prestolnim avtonomnim mestom, pa pred Cordobo m Mendozo. Volilnih upravičencev je kar 1.600.000. Tam vlada peronizem od demokratične obnove leta 1983. Pred osmimi leti je vse kazalo na radikalno zmago, ko je za radikale kandidiral rosarijski župan Usandizaga. Pa ga je premagal politični novinec Reutemann, katerega je „znašel predsednik Menem. Sedaj se bosta oba ponovno spopadla in napovedi niso jasnei kdo bo zmagal. Reutemann ima na ramah težo svoje bližine Menemu in zlasti odlašanja za sprejem predsedniške ali g11' vemerske kandidature. Prav tako mu ne koristi sistem „ley de lemas”, po katerem se seštevajo glasovi številnih kandidate'' iste stranke. Po tem sistemu je v prejšnjen1 spopadu Usandizaga prejel več glasov, a guverner je postal Reutemann. Se bo sedal sreča obrnila? VIHARNI ČASI Vse to se odvija v ozračju, ki ni najboll pripravno za miren potek dogodkov. Borza pada proti svetovni tendenci, vladni funciO' narji so zapleteni v afere, podjetja inw° težave, brezposelnost se ne da ukrotiti. Pretekli teden je sodišče vključilo v sodbo zaradi tihotapljenja orodja argentinskega poslanika pri Združenih Narodih. F?r' nando Petrella je bil obrambni podminister v dobi, ko je del argentinskega orožja šelv Ekvator in na Hrvaško, ko bi dejansko mO' ral iti v Venezuelo. Petrella je obdolžen P0' krivar\ja dokazov, ker ni predstavil dok11' mentov ki bi potrdili, da je vlada vedela za končni cilj pošiljke orodja. V to afero s° zapleteni še tedanji obrambni minister £r' man Gonzalez (pred dnevi je moral odst0' piti kot minister za delo in sedaj nima ve«-inmunitete), bivši zunanji minister Oscaf Camilion, sedanji kancler Di Tella in vrh0" vni poveljnik vojske general Martin Balz3- Hudo pa je prizadela vlado tudi stav*® prevoznikov. Lastniki tovornjakov so ostro protestirali proti davku za učiteljski f°n Trdijo, da ogroža sam njihov obstoj. P1"0” j test je bil silovit in je rastla nevarnost P°" manjkanja mleka, mesa, goriva... Vlada J® ponovno spoznala, da je za izvajanje oblast' potrebna v prvi vrsti modrost, previdnos in stvarnost. Včasih so zdravila, kot omen jeni zakon, bolj škodljiva kot bolezen san® Slovenci v Argentini Miramar DRUŠTVO SLOVENCEV V MENDOZI SPOMINSKA PROSLAVA Ko smo se v nedeljo. 13. junija zbirali k slovenski sv. maši, smo mogli že na dvorišču Doma opaziti, da sta izobešeni argentinska in slovenska zastava, le-ta na Pol droga, in da je bila ob spomeniku žrtvam prižgana plamenica. Dvorana je bila za to priložnost primerno okrašena. Maša je bila darovana za pokoj vseh žrtev vojske in revolucionarnega nasilja. To je g. Jože Horn vpletel tudi v svojo homilijo. Sodeloval je pevski zbor Pod vodstvom Roxane Munoz. Po sv. maši je po kratkem odmoru inž. Jože Šmon napovedal začetek spominske Proslave z recitacijo pesmi Toneta Kuntnerja Dobrodošli. Takoj nato je fantovski oktet pod vodstvom Toneta Štirna zapel N’mav čez izaro. Ponovno smo prisluhnili Kuntnerju v pesmi Ni dobro. (Ni dobro, ko se laž z resnico zamenjuje, ko pravica pred krivico omaguje...). Marija Fink-Grintal je Prebrala tisti odstavek iz preroka Izaija, ko govori o pravičnem, ki je bil po krivem obsojen, pa ni odprl ust; kakor jagnje, ki ga ženejo v klavnico. Ko je zbor odpel Psalmus 120 Otta Olssona, je inž. Jože Šmon podal Franceta Papeža Nekaj rož, nakar je Marija Fink Prebrala primemo besedilo Hermana Hesseja. Sledil je razgovor med starima starima in vnukoma na temo domobranstva. Ta prizor je zavzel večji del proslave, saj sta domobranska veterana Ernest Hirsche-gger in Jože Nemanič odgovarjala na vrsto vprašanj, ki sta jima jih stavila Lucija in German, oba njuna vnuka. In sicer: Kdaj in zakaj je nastalo domobranstvo, zakaj so se borili in zakaj smo - starejši - zapustili domovino. Pripoved je bila namenjena posebno mladini, mestoma je bila dramatična, višek pa je dosegla, ko je g. Jože govoril o izgubi domovine. Očividno jo je podoživljal, kar je bilo zaznati v glasu, dokler čustva niso besede popolnoma onemogočile. Tisti trenutek se je čas zavrtel nazaj in smo navzoči mogli zaslutiti ah podoživeti bol ob tej izgubi. Marsikatero oko se je orosilo, v dvorani je zavladal molk, ki je kričal o krivični usodi beguncev iz leta 45 ter o nedoumljivi vetrinjski tragediji. Naslednja točka je bila pesem Lipa zelenela je v izvedbi okteta, nato pa recitacija Koroščeve Odpusti jim, Oče (J. Šmon). M. Fink je prebrala odlomek iz Apostolskega pisma Janeza Pavla II. o krščanskem pomenu človeškega trpljenja. Spet se je oglasil zbor z Volarič-Bajukovo Slovenski svet, ti si krasan. Za zaključek smo vsi zapeli pesem Moja domovina. Odhajali smo z globokim pietet-nim občutkom do naših mučencev. Proslavo je zamislila in vodila Marija Fink-Grintal. Izvedba je pomenila dostojen, lep poklon žrtvam revolucije. Vabila je izdelal - kot vedno - Miha Bajda; okrasil ga je z ilustracijo Bare Remčeve na Balantičev verz: Kako lep je molk s prstjo zasutih ust. Vir Slovenska izseljenska književnost v treh knjigah o 300 piscih Pred kratkim je izšlo veliko in pomembno delo - Slovensae izseljenska knjiže-^osti v treh knjigah. Delo je uredila dr. ^ar\ja Žitnik v sodelovanju s prof. dr. Helgo Glušič in je rezultat raziskovalnega projekta Inštituta za slovensko izseljenstvo pri ZRC SAZU ter sodelavcev drugih ustanov, skupno šestnajstih avtorjev. Knjige podrobneje predstavljajo 145 Ptscev, ki so v izseljenstvu objavili več kot ^0 ki\jig, skupaj pa kar okrog 300 avtorjev. Monografija obravnava v prvi knjigi pretečo in sedanje literarno in deloma pollite-rarno delo Slovencev v drugih deželah Evrope, v Avstraliji in Aziji, v drugi knjigi je Odstavljena književnost Slovencev v Združenih državah in Kanadi, v tretji knjigi Pa avtorji v Južni Ameriki. K dokumentarnosti prispeva nekaj več kot 300 fotografij. Pričajoča monografija, ki je nastlala nekaj let, je po Likarjevih besedah ^°gato ilustriran prvi sintetični in enciklo-Pedični pregled literarnega ustvarjanja sionskih izseljencev, ki bo služil tudi kot P°dlaga za nadaljnje proučevanje sloven-^ega izseljenstva. S pritegnitvijo založbe R°kus so knjige izšle v bogati zunanji 0Premi in precej višji nakladi, kot bi jo 2rnogla sama založba ZRC. Rokus, usmerjan na izdajo šolskih knjig, pa bo monogra-distribuiral tudi po šolali - tistim, ki so krstnega znanja potrebni. Urednica Janja Žitnik je pojasnila, da so Ui v raziskovalno delo vključeni skoraj vsi ti literarni zgodovinarji, ki so s svojimi objavljenimi delnimi študijami že pred Petkom sintetične raziskave največ pristali k poznavanju slovenske izseljenske ^liiževnosti. To so Avguština Budja iz Zapustil nas je naš dušni pastir Boris Koman. Ko smo zvedeli, da se nahaja v bolnišnici, smo ga šli takoj obiskat in se zanimali za njegovo zdravje. Ko sem ga zadnjič videl, je bilo v nedeljo, 16. maja. Bil je že zelo slab, a me je kljub temu takoj prepoznal in po meni poslal pozdrave za vse Mira-marčane. Težko je dihal, a njegov obraz je bil miren. Vdan v božjo voljo je imel poleg sebe rožni venec, katerega je rad molil. Kakor je učil, tako je tudi živel. Ves se je zaupal Mariji Pomagaj in nebeškemu Očetu. Tudi nam je govoril, naj se zatekamo k Mariji in njenemu Sinu, zato se dobimo večkrat na leto pod Marijino podobo v farni cerkvi, jo prosimo in se ji zahvaljujemo za prejete dobrote; tudi zelo Švedske, Lev Detela iz Avstrije, Martin Jevnikar in Zora Tavčar iz Trsta, Marjan Drnovšek, Helga Glušič (sourednica in soavtorica), Alenka Goljevšček, Mirko Jurak, Taras Kermauner, Mihael Kuzmič, Igor Maver, Irene Mislej, Jerneja Petrič, Janez Stanonik in Barbara Suša iz Slovenije in Janja Žitnik kot glavna urednica in soavtorica. Pri delu so sodelovali nekateri raziskovalci splošne in kulturne zgodovine slovenskega izseljenstva, ki so dotlej preučevali to problematiko v drugem okviru. Cilj uredniških usmeritev je bil po besedah Žitnikove predvsem podati takšen pregled slovenske izseljenske literature, ki bi bil kolikor mogoče sistematičen, zlahka pregleden ter analitičen, namenjen splošnemu uporabniku kot raziskovalcem. Izid Slovenske izseljenske književnosti je, po Žit-nikovi, „še en korak k narodni spravi”. Pregled izseljenskih piscev - vključno s tistimi, ki so bili v matični domovini „po-gosto zamolčani, pozabljeni ali spregledani”, ne obravnava samo njihovih knjig, ampak tudi njihove revialne leposlovne objave, ki pri večini teh piscev prevladujejo. Z uvodnimi poglavji so pisci strokovnih prispevkov poskušali vpeti književno ustvarjanje obravnavanih avtorjev v splošnozgo-dovinski in kulturnozgodovinski kontekst priseljevanja in organiziranja Slovencev v posameznih delih sveta. Skupen jim je bil boj za preživetje, hrepenenje po rodni grudi in maternem jeziku ter kulturi, pa tudi premagovanje nostalgije in določena stopnja integracije v novo kulturno ter jezikovno okolje. Zaradi lažje preglednosti so knjigam -grafično jih je oblikovala Milojka Žalik radi pojemo lepe Marijine pesmi in se res počutimo bratje med seboj. 18. maja smo se podali v Mar del Plato k sv. maši in pogrebu. V cerkvi in pri odprti krsti smo se poslovili od našega dušnega pastirja; vsi smo imeli solzne oči. V krsto smo mu dali slovensko zastavo kot zavednemu sinu Slovenije z željo, da ko se nahaja v družbi Marije in našega Stvarnika, kar smo prepričani, naj prosi za našo domovino in za svoje vernike iz Miramara. Za vedno mu bomo hvaležni za vse, kar je naredil za nas Miramarčane. Bog naj mu stotero poplača! V imenu vseh slovenskih družin iz Mira- mara Lojze Trpin. Šolska proslava v San Justu Prva učna ura v Balantičevi šoli je bila zelo pomembna in vesela. Učiteljice so skupaj z otroki pripravile praznovanje obletnice slovenske državnosti. Zbrali smo se v posebnem prostoru, okrašenem s široko in dolgo zastavo, ob njej pa še velik šopek rdečih nageljnov. Učiteljica 2. razreda Lučka Oblak je vse navzoče prijazno pozdravila. Sprejeli smo slavnostno zastavo, ki jo je nosil Marjan Godec ob spremstvu Klare Draksler in Sonje Poglajen. Glasno in ponosno smo zapeli slovensko himno. Potem je učiteljica razložila otrokom pomen slavja in na kratko opisala potek zgodovine slovenskega naroda. Pri tem je omenila tudi dogodke pred 55 leti. „Takrat je mnogo Slovencev žrtvovalo življenje za obstoj naroda in krščanstva Teh junakov, domobrancev se še posebno spominjamo v mesecu juniju.” Stopili so naprej učenci 3. razreda, skupaj prebrali in predstavili berilo: Slovenski šopek. Potem so se jim pridružili otroci 2. razreda in vsi skupaj pod vodstvom učiteljice zapeli lepo otroško „0 metuljčku”. Marija Zupanc por. Urbančič je pripravila misli ob slavju, otrokom je govorila tako: „Pred osmimi leti, 25. junija 1991, smo Slovenci razglasili svetu, da je naša ljuba Slovenija postala samostojna. Tega dogodka se vi mogoče ne spominjate. Veste pa, da je Slovenija zdaj samostojna država, zato temu prazniku pravimo „Dan državnosti”. Kaj pomeni biti samostojen? Ko je otrok še majhen, je popolnoma odvisen od staršev, posebno še od mame. Potem se v njem prebudi želja po samostojnosti. Zato otrok odklanja pomoč pri stvareh, ki jih lahko sam napravi. Sam hodi, je, se napravi, se igra. Potem želi še sam izbirati in uveljaviti svoj jaz, svojo samostojnost. Želja po samostojnosti mora tudi rasti v družbi, toda vedno z odgovornostjo. Zavedajmo se, da smo mi tukaj v Argentini delček te Slovenije, ki je hvala Bogu in številnim žrtvam postala samostojna”. Ko je zaključila govor, so se pridružili učenci z mapami in slovensko zastavo. Prebrali so Cankarjevo berilo: „Kako je Bog ustvaril Slovenijo”. Učenci 5. razreda pa so za tem opisali Slovenijo, raj pod Triglavom in recitirali o dogodkih 25. junija 1991. „V jeziku sladkem, ki ga znam, po ljubi materi imam, iz zvestega mi vre srca pozdrav najlepši ta: Bog in Slovenija!”, so peli starejši učenci pod vodstvom učiteljice. Nato pa so recitirali Vodnikovo „Dramilo”. Pesem je spodbujala Slovence, da naj s pridnimi rokami dosežejo pravi ponos. Donela je še pesem Oče, mati, ki jo otroci dobro znajo in radi pojejo. Spremlja- li so jih glasovi staršev, ki so bili prisotni pri slavju. Huzjan - dodali kazala oseb in periodike. Knjige imajo angleški povzetek in izbrano strokovno bibliografijo. Časnikarski dvom, ali pri pričujoči izdaji ne gre morda za upoštevanje piscev zgolj katoliškega kroga, so nekateri navzoči avtorji skupaj z urednico in sourednico odločno zavrnili kot neutemeljen. Zagotovili so, da so se pri izbiri gradiva ravnali po estetskih in objektivnih kriterijih in da noben avtor ni bil namenoma opuščen. Vsi po vrsti pa so poudarili muko-trpnost podviga, saj je literarno delo slovenskih izseljencev praviloma raztreseno po različnih publikacijah, časnikih in dru- gih izdajah ter v rokopisih, marsikaj iz njihove zapuščine je tudi že izgubljenega. Zato se je Irene Mislej, sodelavka pri književnosti Južne Amerike, dosedanje „bele lise” na zemljevidu slovenske književnosti, posebej zavzela za sistematično arhiviranje tega dela slovenske literarne zapuščine v domačih tovrstnih ustanovah. Pričujoča - po obsegu zajetna in dosežkih epohalna - monografija pa zastavlja vprašanja tudi slovenskim literarnim zgodovinarjem, namreč kako zbrano gradivo -zlasti po estetskih kriterijih pomembne avtorje - vpeti v splošno literarno zgodovino, ki je vendarle enotna. PROSLAVA DNEVA DRŽAVNOSTI V SLOVENSKI HIŠI Delni pogled v dvorano med peljem državnih himen Slovenci v Argentini smo svečano proslavili osmo obletnico dneva slovenske državnosti, to je dneva razglasitve neodvisne republike Slovenije, kar se je zgodilo 25. junija 1991. Ta dan bo ostal v zgodovini slovenskega naroda zapisan z zlatimi črkami, ker predstavlja izpolnitev tisočletnih sanj in želja. Zato se ga veselimo in ga leto za letom proslavljamo. Slovesnost, ki se je vršila v soboto, 26. junija v Slovenski hiši, se je pričela z mašo, ki jo je v slovenski cerkvi Marije Pomagaj skupno s Francijem Cukjatijem daroval vi-cedelegat dr. Alojzij Kukoviča DJ. Njegovo kleno pridigo prinašamo v uvodniku. Pri maši je ubrano pel Slovenski pevski zbor Gallus pod vodstvom Anke Savelli Gaser. Zatem je sledila poklonitev pred spomenikom naših padlih, kamor sta predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit in tajnica prof. Neda Vesel Dolenc položila šopek rdečih nageljnov. Prireditev se je nadaljevala v veliki dvorani, ki je bila za to priliko okrašena s slikami sedemnajstih naših likovnih umetnikov (Ivan Bukovec, Gabriela Colombini Verbič, Andrejka Dolinar - koordinatorka, Marjetka Dolinar, Ljudmila Drobnič, Cecilija Grbec, Helena Klemenc, Tone Kržišnik, Andrej Makek, Tilka Močnik, Adriana Omahna, Delia Savnik Truden, Veronika Spar-hakl, Milan Volovšek, Lučka Voršič, Vladimir Voršič in Branko Zavrtanik), kar je dalo dvorani prijetno kulturno vzdušje. Po dvorani so bile razmeščene okrogle pogrnjene mize, ki so jih povabljeni predstavniki naših društev in domov ter drugi gostje popolnoma zasedli. Dvorano je uredil in okrasil Andrej Golob, luči in zvok pa sta pripravila Damijan Ahlin in Ivan Albreht. Slovenci v Argentini pa ta dan posebej počastimo tudi našo zastavo, saj smo njen praznik ob drugem datumu, 29. oktobru, že dolga leta prej slavili. Zato je povezovalec Marjan Jože Loboda napovedal prihod argentinske in slovenske zastave, ki so ju navzoči sprejeli in zapeli obe državni himni s klavirsko spremljavo prof. Ivana Vornber-garja. V imenu Zedinjene Slovenije, ki je pripravila to proslavo, je izrekel pozdravne besede predsednik društva Tone Mizerit. Pozdravil je vse navzoče, predvsem velo-poslanika RS univ. prof. dr. Janeza Žgajnarja in soprogo Tatjano, Rodrigueza Varelo, direktorja za tuje skupnosti v mestu Buenos Aires, ter predsednika in podpredsednika Argentinske federacije tujih skupnosti Homera Rojasa in Alberta Szwarca, opoln. ministra Tomaža Kunstlja, predstavnike domov in organizacij naše skupnosti ter predvojnih naseljencev, sodelujoče umetnike ter sodelavce in vse navzoče. Za njim je veleposlanik dr. J. Žgajnar naslovil svoj govor, v katerem je orisal delovanje in napredek Republike Slovenije. Njegov govor bomo objavili prihodnjič. Slavnostni govornik tega večera je bil Božidar Fink, katerega govor o pomenu države, naroda in domovine smo priobčili v prejšnji številki. Govor je žel obilen aplavz. Napovedovalec M. J. Loboda je nato prebral dve pismi, ki sta nam jih ob tej priliki naslovila predsednika SDS Janez Janša in SKD Lojze Peterle, ki sta vzbudila veliko odobravanja, ter pozdrave društva predvojnih naseljencev Triglav. Glasijo se: Spoštovane Slovenke in Slovenci, dragi rojaki! Praznujemo že osmi rojstni dan naše domovine, države Slovenije. Spominjam se tistega večera 26. junija 1991, ko smo slovesno razglasili Slovenijo kot neodvisno in samostojno državo. Večer, ko smo dosanjali svoje sanje. V osmih letih po plebiscitu se je zgodilo marsikaj, kar nas veseli, pa tudi marsikaj, česar nismo želeli. Zagotovo smo lahko veseli, ker živimo v samostojni in svobodni Sloveniji. Ponosni smo lahko na vse, kar smo dosegli. Ne moremo pa biti veseli, ker se socialne razlike iz dneva v dan poglabljajo. Država je kruta mačeha mnogim, ki v svojih težavah ostajajo sami in nerazumljeni. Zaskrbljujoče je ravnanje vladajočih političnih strank, ki namesto da bi ponudile jasno vizijo prihodnjega razvoja, razmišljajo le o lastnih privilegijih in o tem, kako čimdlje ostati na oblasti. V novi demokratični državi še nismo popravili krivic, ki jih je povzročil prejšnji režim. Pomanjkanje politične volje potrjuje, da je preteklost še kako živa, še posebej v tistih, ki najbolj goreče pravijo: pustimo preteklost, pomembna je prihodnost. Vendar je naše upanje še vedno živo, kot je bilo pred osmimi leti. Upanje, da za vse Slovenke in Slovence prihaja čas, ki so ga mnogi narodi že doživeli. Čas vsestranskega duhomiega in materialnega razvoja, ki bo Slovenijo uvrstil ob bok razvitim narodom in zagotovil, da bo naša domovina postala prijazen dom za nas in prihodnje rodove. Verjamem, da je ta čas blizu. Vsem, ki ste v Buenos Airesu zbrani na proslavi ob največjem slovenskem prazniku, Dnevu državnosti, čestitam ob osmem rojstnem dnevu naše domovine, države Slovenije. Hvala vsem, ki ste tam daleč v Argentini ljubili in hrepeneli po domovini, kot otrok hrepeni po materinem naročju, ohranjali slovenstvo in vrednote, ki so vtkane v temelje neodvisne Slovenije. Naj živi svobodna in samostojna Slovenija! Janez Janša predsednik SDS Ljubljana, 26. junija na predvečer dneva državnosti Drage Slovenke in Slovenci, somišljeniki in prijatelji! Draga prva, druga, tretje in četrta generacija Slovencev v Argentini! Posebej pozdravljeni primorski, prekmurski in beneški slovenski rojaki! Predstavniki vseh Domov in organizirane slovenske skupnosti v Argentini! Spoštovane gospe in gospodje! V visoko čast. si štejem, da Vas vse in vsakega posebej pozdravim ob priliki osmega rojstnega dneva naše ljube samostojne države Slovenije. Kako smo ga doživeli tistega 26. junija 1991, vam lahko povedo tisti, s katerimi smo na Kongresnem trgu združeni v eno samo narodno zavest svetu izrekli svoj: tukaj smo in tukaj hočemo ostati!” Zgodovina je Slovence vedno postavljala pred težke naloge. Država je resna stvar in mi smo jo vzeli zelo resno. S prijatelji in najrazličnejšimi sopotniki smo naredili veliko, če pomislimo, da je naša vlada v tistem času imela le nekaj izvršilnih pristojnosti, ko smo se odločili, tudi z vašim zgledom in podporo, da plebiscitno zahtevamo samostojnost in svobodo! Dobili smo svobodno Slovenijo za rela tivno majhno ceno, čeprav je vsako človeško življenje bogastvo. Priborili smo si samostojnost. Totalitarnih posledic se pa bomo še dolgo otepali, ker so po petinštiridesetih letih enoumja prekadile možgane in omehčale voljo ter otopile demokratično zavest marsikaterega državljana. Z odgovornostjo smo z obema rokama zagrabili za delo po vesti, iskreno ter z najboljšimi dosegljivimi močmi stopili v široki svet na pot zrelih narodov v imenu države Slovenije! Spominjam se sestankov z Vašimi predstavniki v Stamsu, Svetovnega slovenskega kongresa, zbranih iz vsega sveta na Kongresnem trgu, prešernega veselja in ljudskega navdušenja. Marsikaj se je od takrat zgodilo. Ostala pa je zavest in prepričanje, da združeni več dosežemo kot sami. Vi ste se ohranili daleč od domovine, ker ste ostali združeni v spoštovanju različnosti in drugačnosti. Ohranili ste vrednote, vzdržali ste pritiskom in ostajate pokončen simbol Slovenca, kjerkoli živite! To je naša zaveza in cilj za bodočnost! Drugi prijatelji, Bog ohrani Slovenijo in Slovence! naj bo naš iskren klic za naš skupni rojstni dan! Lojze Peterle predsednik SKD Slovensko podporno društvo Triglav Tone Mizerit, Zedinjena Slovenija Slovensko podporno društvo Triglav se pridružuje vaši proslavitvi dneva slovenske državnosti. Lepo pozdravljeni! Silvester Paulin, predsednik Veronica Antonie, tajnica Sopranistka Vera Golob in pianist Ivan Vombergar med slavnostnim koncertom v dvorani Slovenske hiše Dan državnosti med Slovenci v Kanadi Slovenci iz Toronta v Kanadi so 27. junija v slovenskem letovišču pri Boltonu praznovali svoj 40. Slovenski dan, ki je bil posvečen obletnici slovenske državne samostojnosti in razmišljanju o povezanosti med Slovenci, ki živijo v tujini, v zamejstvu in med tistimi, ki živijo v Sloveniji. Ob tej priložnosti so slovesno odprli prostore slovenskega konzulata pod vodstvom častnega konzula Jožeta Slobodnika. Odprtja so se udeležili državna sekretarka na zunanjem ministrstvu in vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar, predstavniki slovenski društev in organizacij južnega Ontarija ter predstavniki torontskega konzularnega zbora. Slovenski veleposlanik v Kanadi Božo Cerar je v govoru med drugim poudaril pomen slovenskega konzulata v Torontu ter nekaj zadnjih uspešnih akcij častnega konzula Slobodnika, med drugim obisk olimpijca Leona Štuklja, delegacije Gospodarske zbornice Slovenije ter predstavnikov ministrstva za ekonomske odnose in razvoj s skupino poslovnežev. Predsednik države Milan Kučan je s častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval tri kanadske Slovence, Cvetko Kocjančič, Ivana Johna Pluta in Cirila Soršaka. Odlikovanje je prvima dvema na slovesnosti ob odprtju slovenskega konzulata v Torontu izročil veleposlanik Božo Cerar. Kocjančičevi, ki se udeležuje seminarja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, pa bodo priznanje izročili v prihodnjih tednih. Predsednik Vseslovenskega odbora Plut je priznanje prejel za zaslužno delo pri združevai\ju Slovencev v Kanadi in njihovem povezovanju z matično domovino. Kocjančičevo in Soršaka pa za kulturno delo in s tem ohranjanje slovenskega izročila med slovenskimi izseljenci v Kanadi. LJUBLJANA - Pri založbi Slovenska matica je izšla monografija Geografija Slovenije. Pri realizaciji obsežnega projekta, katerega korenine segajo v leto 1985, je sodelovalo trinajst avtorjev. Vsebina je razdeljena na 18 poglavij, ki obravnavajo lego Slovenije v Evropi, relief, Kras, vreme, sončno obsevanje in temperature, padavine in vetrove, hidrografijo, pedogeografske značilnosti, rastlinstvo, živalstvo, pokrajinsko-eko-loško sestavo, zgodovinsko-geografsko dediščino, prebivalstvo, nasede in poselitev, gospodarsko geografijo, promet, turizem, varstvo naravne dediščine ter geografsko regionalizacijo. Prestavitev omenjenih tematik je na ravni celotne države, saj gre za splošno monografijo o Sloveniji. popolno svobodo oznanjati Kristusov zveličavni nauk in z njim prekvasiti vse osebno in javno življenje naših sonarodnjakov doma Le tako se bo na težkih duhovnih razvalinah, ki jih je povzročil komunizem, lahko začela graditi nova in lepša doba naši državi. Naj se Slovenija ne boji Cerkve, saj ta ljudi uči vendarle samo kako živeti po božjih zapovedih - zapovedih, katerih izpolnjevanje prinaša posamezniku in družbi resnično srečo. Naj bi vsakokratni voditelji našega naroda spoznali resnico, da bodo državljani tem boljši, čim boljši bodo tudi kot kristjani. S papežem Janezom Pavlom II želimo torej danes slovenski državi, naj na stežaj odpre vrata Kristusu in njegovi Cerkvi, ker ji s tem želimo tudi resnično in trajno srečo. Veleposlaništvo Republike Slovenije v '^gentini je za proslavo praznika Dneva javnosti priredilo svečan sprejem za rojake v petek, 25. junija v rezidenci veleposlanika v Martinezu. Veleposlaništvo je v centru mesta priredilo sprejem - kot je mednarodna navada -Za veleposlanike, ki so akreditirani v Argentini, ter predstavnike drugih diplomatska zastopstev, povabljeni so bili še preds-^vniki zunanjega ministrstva, podjetniki, i^ed-stavniki tiska in drugi prijatelji Slove-da so zbrani počastili ta največji slo- venski državni praznik. Zvečer pa je bil prirejen sprejem za slovenske rojake. Povabljeni predstavniki organizacij in domov naše skupnosti, predvojni naseljenci s Primorske, predstavniki prekmurskega društva in nekateri drugi posamezniki so prihajali v rezidenco veleposlanika, ki so ji dajali kulturno obeležje slike slovenskih impresionistov. Sprejela sta jih veleposlanik univ. prof. dr. Janez Žgajnar in njegova soproga Tatjana. Slavnost se je pričela s petjem slovenske državne himne, nato pa je veleposlanik nagovoril zbrane rojake. V svojem govoru je podal uspehe slovenske države v teh osmih letih in pogled v prihodnost Zatem so vsi prisotni nazdravili slovenski državi, pozneje pa se je razvil prost in prisrčen pogovor med gosti in z gostiteljem. Slavnosti je prisostvoval tudi direktor Mestne galerije v Ljubljani Aleksander Bassin, ki je dan prej odprl razstavo slovanskih fotografov in imel v Museo Nacional de Bellas Artes zanimivo in dobro obiskano predavanje o slovenski umetnosti. Veleposlanik RS dr. Janez Žgajnar (desno) v Pogovoru s predsednikom SKD za Južno Ameriko inž. Jernejem Dobovškom in predsednikom SKA arh. Marjanom Eiletzem zato, ker je bila Cerkvi v veliki meri odvzeta svoboda, da bi ljudem oznanjala verske resnice in moralna načela. Izrinjena je bila iz javnega življer\ja, tako da ni mogla več učinkovito vplivati na versko in moralno življenje posameznikov in družbe. Cerkvi, ki bi bila edina zmožna ljudem razsvetljevati vest in jim dajati tudi notranje moči za življenje po njej, je bilo na vse mogoče načine ovirano njeno blagodejno poslanstvo. Zlasti se ji je skušalo popolnoma onemogočiti vsak vpliv na mladino. Ko je komunizem padel, je Cerkev resda dobila naza,j svobodo. Vendar na žalost še ne popolne. Naša mlada država je odprla Kristusu in Cerkvi vrata, a še zdaleč ne na stežaj, kot bi bilo želeti in pričakovati. Še zdaleč ni -in to vsi vemo - tistega iskrenega in lojalnega sodelovanja med Cerkvijo in državo, ki bi prineslo slovenskemu narodu toliko dobrega. Želimo zatorej in pričakujemo, da bo Cerkev čimprej brez vsakih odkritih in prikritih ovir znova mogla s Proslava na veleposlaništvu Odprite vrata... Nad. s 1. str. LENČKA BOŽNAR Za nenehno požrtvovalnost in ^lo za mendoško slovensko skupnost; za članstvo in vodstvo v mladinskih organizacijah in Katoliški akcij i; za sodelovanje pri pevskem 2boru in večletno vodstvo v najtež-Jem obdobju; za poučevanje in Vodstvo šolskega tečaja sv. Cirila 111 Metoda, priprave nastopov in nčepje igric; za raznašanje našega tiska in posredovanje pisane slo-venske besede našim rojakom; za ^esto članstvo Društva Slovencev v Mendozi; za vse tiho in skrito delo. aju; soustanovitelj Sija slovenske svobode; sodelavec katoliških shodov v Argentini leta 1952 in 1987; pooblaščenec Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije za opravljanje diplomatskih in konzularnih poslov v Argentini. S ploskanjem so vsem tem tudi čestitali tudi vsi rojaki, zbrani v dvorani, sni so priznanja v resnici zaslužili. Pavlina Dobovškova pa je sprejela priznanje kot priznanje vsem ženam, ki sodelujejo pri Zvezi slovenskih mater in žena. S tem je bil zaključen uradni del proslave, kateremu je sledila slavnostna večerja. V medsebojnem pogovoru in prijateljskem vzdušju je tako minil večer, ki je bil dostojno izveden v spomin nujvečjega slovenskega praznika Dneva državnosti. TD Sledil je kulturni program, ki je bil na visoki ravni. Naša rojakinja sopranistka Vera Golob je imela solistični koncert ob spremljavi prof. Ivana Vombergarja na kla-vitju. Umetnika sta interpretirala pesem »Mešičku” od Antona Dvoraka, koroško narodno „N’mav čez izaro”, „Slepec” v priredbi J. Pavčiča ter narodno v priredbi Matije Tom-ca »Pojdem u Rute”. Visoka kakovost ter izvrstno predna-snrje sta občinstvo navdušili, da kar ni moglo nehati s ploskanjem. Pevka Vera Golob, ki je ta večer prvič nastopila pred slovensko publiko, letos končava pevsko solo v Teatru Colon in je že pela solistične ali glavne vloge pri raznih operah in koncertih v Buenos Airesu, Ivan Vombergar pa 2e nekaj časa pripravlja pevce, zbore in tudi opere v Colonu. Kot je že nekaj let navada, ob tej priliki Počasti Zedinjena Slovenija nekaj oseb, ki so zaslužne za našo skupnost. Kot je bilo določeno pri Zedinjeni Slo-Venjji in tudi potrjeno po Medorganizacijs-kem svetu, so dobili priznanja ZS, ki sta jim §a izročila predsednik Tone Mizerit in tajni-ea prof. Neda Vesel Dolenc, zaradi svojega dela in truda naslednji: PAVLINA ULRICH DOBOVŠEK Za življenjsko borbo za resnične pravice slovenske žene in matere; za desetletno delo in predsedstvo v osnovnošolskem odboru; predsedstvo skozi enajst let v odboru staršev srednješolskega tečaja; za sodelovanje kot članica in odbornica društva Zedinjena Slovenija; za soustanovitev, vodstvo in predsedništvo Zveze slovenskih mater in žena od leta 1966 pa do danes; za zavzetost, skrb in žrtvovanje zlasti za socialno najbolj potrebne in zapostavljene. BOŽIDAR FINK Za ogromno življenjsko delo kot organizator taboriščnega življenja v Italiji; član, odbornik in predsednik Društva Slovencev - Zedinjene Slovenije; član in odbornik Slovenske kulturne akcije; odbornik in predsednik Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva; odbornik in predsednik SLOGE; pevec, predavatelj, govornik, pisec neštetih člankov in razprav; profesor na Srednješolskem teč- PISMA BRALCEV Misli o Svobodni Sloveniji Tudi prejšnji teden (tako kot že 50 let) sem z veseljem vzel v roke našo Svobodno Slovenijo. V oči mi je padel zapis pod zaglavjem „Pisali smo pred 50 leti” Pa sem namesto, da bi bral razne novice, pričel premišljevati. Kaj mi pravzaprav pomeni Svobodna Slovenija? Kar samo po sebi umevno se mi zdi, da me v četrtek, ko pridem iz službe, čaka na mizi. Potem jo včasih površno preberem, se kdaj morda celo malo razjezim nad urednikom Tinetom, da je o kakšni zadevi preveč, o drugi pa premalo napisal. Ko sem torej zadnjič bral tisti zapis o Martincu, sem sklenil, da bom svoja razmišljanja posredoval še drugim bralcem, če pa koga ne zanima, naj mi pa, prosim, oprosti. Misli so se pričele odvijati kot zanimiv film, na katerega dotlej nisem bil pozoren. Najprej se je prikazal g. Miloš s svojo markantno sivo glavo, lahno je zmigaval z rameni. Nikoli mu nismo dali kakega posebnega priznanja, da je pod smrtno nevarnostjo pričel izdajati Svobodno Slovenijo v času okupacije in revolucije v Sloveniji. Potem je prišlo begunstvo in emigracija. Ko sem prišel na obalo Reke srebra, sem na „Belgrano” že dobil v roke „Svobodno”. In potem vsak teden, kakih dvatisoč petsto tednov! Kot v času vojske je še dolga leta v emigraciji Svobodna Slovenija bila skoraj edina svobodna slovenska publikacija. Ko je v Sloveniji vse trobilo v partijski rog in so se le redki glasovi včasih zaslišali iz zamejstva in drugih dežel, je „Svobodna” odločno in jasno informirala in formirala svoje bralce. (Ko je bil ex tovariš Milan „mandamas” v Sloveniji, si šel vsaj na „pri-jateijski" pogovor, če ne na hladno, če so pri tebi dobili „Svobodno”). Dolga leta smo dobivali še vsakoletne Koledarje-Zbomike. Kakšno bogastvo! Potem se je na filmu prikazala podoba visokega, slokega moža, s cigareto „sin papel” v ustih, ki se je sklanjal nad linotip in tipkal, tipkal; g. Vilko. Koliko ljubezni do slovenskega tiska! Film se je odvijal naprej. Pred oči mi je prišel vedno nasmejani obraz g. Lojzeta. Za mene on pooseblja vse raznašalce našega časopisja, to je član tako imenovane „mreže”. Na pamet sem pričel računati: 52 let po 50 številk na leto je 2600 številk, pot v Slovensko hišo, raznašanje naročnikom, približno tri ure vsakič, pa saj to je 7600 ur, ali 975 osemurnih delavnih dni, saj to je vendar štiri in pol delovnih let! Ob teh razmišljanjih sem postal kar ponosen na to našo Svobodno Slovenijo in na vse ljudi, ki so jo in jo še ohrai\jajo pri življenju. Kljub številkam se je film odvijal naprej. Kot mi je znano, smo ena redkih skupnosti, ki si privošči svoj tednik s skromno naklado nekaj nad 1000 izvodov. V vseh osmih letih svobode in demokracije v Sloveniji, tamkajšnjim oblastnikom ni prišlo na misel, da bi morda „Svobodna” v Buenos Airesu le zaslužila vsaj skromno podporo. Pardon, da ne bom krivičen, pred par leti se je prijatelju Boštjanu posrečilo od ne vem kod dobiti pet tisoč pesov, s katerimi smo plačali dva meseca v tiskarni, potem pa nikoli več. Spet sem vzel v roke časopis, obrnil list in bral: Domobranska proslava v Našem domu, Domobranska proslava v Slomškovem domu, Koncert SKA v Slovenski hiši, Alojzijeva proslava slovenskih šolskih otrok, Mladinski pevski zbor iz San Justo vabi na zabavo, in prav zgoraj: Praznik slovenske državnosti v Slovenski hiši. Pa saj to je življenja v izobilju. Ta skupnost v Buenos Airesu živi! Z njo pa živi tudi Svobodna Slovenija, se« jo zvesto spremlja! Pa se mi je prikradla trpka misel. Časopis ima datum 24. junija, dan pred praznikom slovenske državnosti. Ali ni v Buenos Airesu veleposlaništvo svobodne in samostojne slovenske države, kateri naša „Svobodna” zvesto služi že več kot pol stoletja? Ali ne bi bilo na mestu, da bi g. veleposlanik ob tem prazniku naslovil na to življei\ja polno skupnost slovenskih ljudi v Argentini, preko njihovega edinega glasila, primeren pozdrav v imenu slovenske države in v svojem in svoje gospe imenu? Zaman sem obračal list, pozdrava v Svobodni” nisem zasledil. Baje so z veleposlaništva poslali tak pozdrav preko sobotne radijske oddaje Okence v Slovenijo. Pozabljivost? Dvomim. Pomanjkanje plačilnih sredstev? Ne vem. Ampak, če bi le namignil na to, bi gotovo objavili pozdrav brezplačno. Kazen za zvestobo od ustanovitelja postavljenim ciijem in za pokončno držo? Vse je mogoče! Vendar so vse to ugibanja. Odgovor sicer imam, pa ga zadržim zase, oziroma ga prepuščam vsakemu bralcu. Sam sem pa vseeno naredil en korak. Pos-lužil sem se demokratične pravice protesta in se nisem udeležil sprejema ob priliki Dneva slovenske državnosti v rezidenci g. veleposlanika, na katero sem bil povabljen. Slovenski državni praznik sem praznoval v družbi prijateljev, graditeljev slovenske skupnosti, v naši Slovenski hiši msgra. Srbi še vedno potrebujejo „dučeja“ France Perko v pogovoru za ljubljanski Dnevnik 1. julija Beograjski nadškof France Perko je dal za ta časopis nekaj zanimivih izjav o Srbih. Med drugim je dejal, da če bi Miloševičeva politika zmagala, Srbska pravoslavna cerkev (SPC) najbrž ne bi protestirala. Šele ko se je izkazalo, da vodi narod v propad, so povzdignili svoj glas. Srbska pravoslavna cerkev je bila vedno proti Miloševiču, toda podpirala je njegovo nacionalno politiko. Vedno je obsojala nasilje nad drugimi narodi, toda kritičnega stališča do Miloševičeve politike vse doslej ni bila sposobna zavzeti. Vpliv SPC na politično življenje je v Srbiji zelo mtyhen. Iluzorno je pričakovati, da bi SPC s svojo zahtevo po Miloševi-čevem odstopu spodbudila kakšno obsežnejše protirežimsko gibanje. Težko je reči, da je Srbija, potem ko SPC zahteva Miloševičev odstop in ko opozicija strnjuje vrste, na pragu demokratičnega preporoda. Perko ni prepričan, da so se Srbi že pripravljeni soočiti s posledicami Miloševičeve politike, s porazom na Kosovu. Miloševičev režim po njegovem mnenju nima prihodnosti, toda vprašanje, kdaj in kdo ga bo nasledil, ostaja odprto. Večina doslej znanih političnih osebnosti je tako ali drugače kompromitiranih, Srbi pa še vedno potrebujejo „dučeja”, meni beograjski nadškof. Sicer pa je sogovornik prepričan, da nasipa na Kosovu ni mogoče ustaviti čez noč. Albance bo zelo težko prepričati, naj se razorožijo, in še teže, naj se ne maščujejo. Albanci so se namreč krvnemu maščevanju odrekli šele pred leti in še to le znotraj albanske entitete, ne pa tudi navzven. Po vseh storjenih zločinih nad Albanci so zato pričakovanja, da se ti ne bodo maščevali, precej nerealna, še zlasti zato, ker je ponižanje nekaj, v kar Albanci najtežje privolijo. Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena Asistent Zveze prelat dr. J. Rode je naslovil svoje predavanje za majski sestanek: Marija Pomagaj in naš maj. Mesec maj v Sloveniji je nekaj posebnega, vsaj za tiste, ki se ga še spominjajo. Po mračni, ponavadi mrzli zimi že posije toplo sonce in pogreje zemljo. Izvabi na površje vsebar-vne cvetlice po travnikih, vrtovih in seveda tudi po gozdovih, kjer rastejo skromne, a silno lepe šmarnice. Kar same se pojavijo in le tam. Preproste rože so maja kinčale poljska znamenja, kapelice in oltarje velikih cerkva. Ozaljšan „bohkov kot” je z Marijo kraljeval po domačih hišah. Maj je vabil na božja pota k Mariji božji Materi, ki so raztresena po Sloveniji. H Kraijici Slovencev na Brezje pa še bolj. Tudi goduje brezjanska Mati božja meseca maja. Na Brezje so hodili verni romarji že od 1500 do 1800 leta, ko so poleg cerkve sv. Vida dogradili še kapelo Marije Pomočnice. Tja so je zateklo mnogo vernikov, po 1. 1914 pa lahko rečemo, da so Brezje postale srce Slovenije. Privabila je zaobljubljena slika Leopolda Layerja, ki je verjetno s svojim bratom Valentinom (tudi slikar) napravil prelepo podobo Marije Pomagaj, ki sicer ni izvirna. Kopiral jo je namreč po predlogi znameniti slikarja Luka Cranacha (1472-1553). Dodal pa je veliko podrobno- A. Oreharja z lepo zahvalno sv. mašo v naši spominski cerkvi Marije Pomagaj kjer je prepeval naš pevski zbor Gallus (tudi že petdesetletnik) pod vodstvom ge. Anke, s slavnostno večerjo v dvorani škofa dr. Gregorija Rožmana, lepo okrašeni z umetninami naših mladih slikarjev, ob bogatem kulturnem programu naših mladih umetnikov Vere in Ivana, kjer smo počastili zaslužne garače za slovenstvo v Argentini in poslušali jasne in klene besede g. Božidarja in prijateljski pozdrav predsednika Toneta. Vesel in ponosen sem odhajal s proslave. Naša Slovenija v svetu živi, čuti in utripa z domovino pod Triglavom. Mi smo Slovenijo vedno ljubih, jo ljubimo in jo bomo ljubili, z njeno usodo smo tesno povezani. Mnenja trenutnih slovenskih funkcionarjev o nas in našem delu so pa za nas navsezadnje nepomembna. Verjamemo pa, da „Vre-mena Kranjcem bodo se zjasnila”. Marjan Loboda sti. Iz ikonske resnobe prevladuje sedanja podoba ljubeznivost in čudovit smehljal dobrote ter pogled, ki romarja spremlja povsod... Povsod smo Marijo Pomagaj prosili za pomoč! V štiriletni vojni in revoluciji je bila Marija Pomagaj na naših ustnicah v molitvi in pesmi: Marija Pomagaj nam sleherni čas, na Tebe ozira se vsak izmed nas... Maja meseca sta obležala ustreljena na ulici v Ljubljani dr. Lambert Erlich z ministrantom akademikom, nekaj ur zatem družinski oče Ivo Peršuh in toliko rojakov. Z Marijo Pomagaj smo bežali čez Ljubelj proti Vetrinju in se odpočili pred podobo Marije Pomagaj po taboriščnih kapelah. Vrnjenim domobrancem je dobrohotno stala z njimi pod težkim križem junaškega muče-ništva; ni druge razlage! V ljubljanski stolnici pred najboljšo kopijo, ki jo je leta 1944 narisal Riko Debenjak (prava je bil skrita pred Nemci) pa so ure in ure jokale in molile, prosile pomoči zapostavljene vdove in sorodniki za negotovo usodo beguncev... je nato v pogovoru dodala očividka. Zato je naš maj nekaj že več kot pol stoletja ne samo v Slovenili-Raztreseni po svetu, kjerkoli smo, se v duhu povežemo ob Mariji Pomagaj, k# mesec maj je „postal” nekaj posebnega, da bo zapisan v zgodovini slovenskega naroda z zlatimi črkami. Marija Pomagaj pa je in Zveza bo z nami! ZBORNIK NOVE REVIJE Nova revija je predstavila zbornik z naslovom Sproščena Slovenija - obračun za prihodnost ali t.i. novo 57. številko Nove revije. V zborniku 20 avtorjev devet let P° plebiscitu in osem let po osamosvojitvi odpira niz aktualnih vprašanj v zvezi z državo, nacionalno identiteto, vključevanjem v Evropo in širši svet, predvsem pa se sprašuje o tem, kaj Slovenci smo in kako v integracijskih in globalizacijskih procesih kot nacija in država lahko obstanem®’ Zbornik, ki je bil v začetku zasnovan kot 200. številka Nove revije, je po besedah glavnega urednika založbe Nika Graf#1' auerja sicer izšel s polletno zamudo, pr*s' pevki pa so objavljeni tudi v 206. števili0 Nove revije. Finančna podpora osebam, ki so bili na prisilnem delu v Nemčiji Kanadski slovenski kongres je dosegel pri mednarodnih organizacijah dostop do finančne podpore slehernemu slovenskemu rojaku v domovini in po svetu, ki je bil na prisilnem neplačanem delu po najrazličnejših delovnih razmerjih v Nemčiji oziroma obratih po svetu, ki so bili pod nemškim političnim nadzorstvom. Kanadski slovenski kongres se je mogel do tega dokopati potem, ko je znani slovenski časnikar Boris Jež na „ciničen” način skušal omalovaževati pomen in naloge Svetovnega slovenskega kongresa, pri-merjajoč SSK z Svetovnim židovskim kongresom, ki je danes najmočnejša svetovna kongresna organizacija. Izvršni odbor KSK se je takoj odzval na ta izziv in pričel preko kanadskih mednarodnih in svetovnih kongresnih organizacij iskati stike in informacije glede izplačevanja odškodnin bivšim zapornikom po kazenskih taboriščih predvsem v Nemčiji. V zadnjih tednih je KSK preko Švice prejel informacijo o organizaciji, ki je zadolžena za pomoč preganjanim v času NS. omenjene organizacije je KSK takoj preJe podrobne informacije in hkrati tudi formularje namenjene morebitnim upravičen cem. Omenjena institucija, ki ima na voli0 precejšen fond izplačuje kot finančno P°" moč vsem tistim, ki so bili na kazenske^1 ali prisilnem neplačanem delu po NeničU1, Član Izvršnega odbora KSK Stane Kraruc bil zadolžen za ta projekt in katerega glede Kanade tudi v prihodnje vodil 111 upravljal. KSK sodi, da bo največ upravičencev z& to pomoč v Sloveniji, zato je sporazunm0 predsednikom SSK dr. Jožetom Bernik01'1 izročil v nadaljnje upravljanje glavnemu tal ništvu SSK v Ljubljani. Vsakdo, ki bi žele več informacij, naj se obme na SSK, Cafl karjeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel 1° fax 386 61 125 2440 F.fl- Novice iz Pisali smo pr POSTOJNA - Jamarji postojnskega društva Luka Čeč so uspešno očistili Ja-vorniško brezno na pobočju Javomiškega krasa. Med dvodnevno očiščevalno akcijo 80 iz 73 metrov globokega brezna potegnili Več kot 11 kubičnih metrov odpadkov. Med odpadki iz dna brezna je bilo največ cevi za ogrevanje, stenskih svetilk in nekaj avtomobilskih akumulatorjev. MARIBOR - Pričel je poletni festival Lent ’99, ki v štajerski prestolnici poteka do 11. julija. Letošnji festival poteka pod geslom V ognju poletja, združuje pa več festivalov, med drugim folklornega, jazzo-vskega in otroškega ter festival pouličnih gledališč in nastopačev. Na levem obrežju Brave se je med drugim predstavila slovenska policija s svojim orkestrom in specialno enoto, potekala bo otroška delavnica, nastopila bo plesne skupine Vulcano Models s predstavo Velike ognjene krogle m skupina Sončece iz Svečine z gledališko Predstavo Salon Expon. V okviru športnega Lenta bo pod Staro trto start olimpijskega feka. Med številne večerne glasbene prireditve spada nastop Aleksandra Mežka na Jurčkovem odru, nastop etno skupine Tolovaj Mataj v Sodnem stolpu, na glavnem °dru pa bo nastopil Vlado Kreslin z gosti. LJUBLJANA - Založba Sarye, ki že več kt načrtno zbira, obdeluje in izdaja bogato 2aPuščino Franeta Milčinskega Ježka, enkratne osebnosti slovenskega humorja in šansona, je ob izidu novih plošč, naslovljenih Cinca Marinca in Sreča stanuje v sedmem nadstropju (posnetki v živo 1974-76), Pripravila Ježkov kabaret. Prireditev je vo-dil Matjaž Pikalo, nastopili pa so Jani Kovačič s prijatelji, ki je v minulem poldrugem letu uglasbil vrsto Ježkovih pesmi, 'gralec Boris Ostan v liku Ježkovega Anzla Birripeldragonarja in Aleš Hadalin, pevec Pdajše generacije, ki je s pianistom Jožijem kalijem posebej za ta večer pripravil šest Ježkovih šansonov. METLIKA - V Metliki je bila osrednja Proslava slovenskih gasilcev z mednarodno Pdeležbo. Obenem so pripravili slovesen fefenohod slovenskih gasilcev, moštev in fefenike. Prostovoljno gasilsko društvo v Metliki, ki je najstarejše gasilsko društvo v ‘oveniji, namreč letos praznuje 130-oblet-feco obstoja. Letos pa mineva tudi 130 let od začetka organiziranega gasilstva na Slovenskem; Josip Savinjšek je 18. septembra 1869 ustanovil prvo požarno obrambo v Metliki in obenem v Sloveniji, tedanji deželi Kranjski. LJUBLJANA - Slovenijo je maja obiska- lo 143.340 turistov, ki so opravili 447.726 nočitev. V primerjavi z istim mesecem lani se je število turistov znižalo za 11 %, število nočitev pa za deset odstotkov, so ugotovili v državnem uradu za statistiko. Manjša znižanja so bila zabeležena v prvih petih mesecih letos. Turistov je bilo glede na enako obdobje predlani za dva procenta manj, nočitev pa za odstotek manj. LJUBLJANA - Ljubljana je bila spet mesto jazza. Na 40. festivalu jazza v Križankah so se predstavili domači in tuji jazz glasbeniki, glavna zvezda pa je po mnenju selektorja Toneta Janše 59-letni mojster Herbie Hancock. Med spremljevalnimi prireditvami bodo zanimivi nastopi mladih slovenskih jazzistov in ,jam sessioni” po koncertih v Jazz klubu Gaj o, dve razstavi jazzovske fotografije pa sta na ogled v galeriji Avla in Mali galeriji CD. LJUBLJANA - V Ljubljani se je začelo 5. svetovno prvenstvo reševalnih psov. Udeležilo se ga je 118 vodnikov in njihovih psov, ki prihajajo iz 13 držav. Slovenijo je na prvenstvu zastopalo 21 tekmovalcev, približno polovica iz Kinološke zveze Slovenije, drugi pa iz Društva vodnikov reševalnih psov Slovenije, ki je kot član mednarodne organizacije reševalnih psov (IRO) prireditelj prvenstva. LENDAVA - Z nastopom na Folk art festivalu v Lendavi je večdnevno turnejo po Sloveniji začel dvajsetletni Vili Verhovšek, sin slovenskih izseijencev iz Hamiltona v kanadski provinci Ontario. Verhovšek posnema legendarne nastope Elvisa Presleya, med drugim pa je v Združenih državah že dvakrat zapored zmagal na tekmovai\ju Elvis Tributing Convention, ki se ga vsako leto udeleži preko sto posnemovalcev pokojnega kralja rock’n rolla. Verhovšek se s petjem aktivno in tudi študijsko ukvarja že od svojega 14. leta. Ob dvajsetletnici Elvisove smrti je bil povabljen tudi v Elvisov dom „Graceland”, kjer je nastopil za najožji krog Elvisovih bivših sodelavcev. PTUJ - Kranjčan Tadej Križnar je novi Cestni kolesarski državni prvak. Križnar je v ^Printu 10 kolesarjev za nekaj centime-°v premagal branilca naslova Igorja Kran-^ (Perutnina Radenska Rog), tretje mesto ®aje šele po natančnem sodniškem pogle-a fotofiniša zasedel profesionalec nem- šk, ega Gerolsteinerja Branko Filip. V kon- Jj'jtenci do 23 let je bil najboljši Matjaž Ba-c> med starejšimi mladinci Miha Koncilja, Med mlajšimi mladinci pa Gregor Senčar. PREDANOVCI - Lek iz Lipovcev je nov j avni prvak v hokeju na travi. V drugi e«mi finala so po podaljških s 3:1 prema- predanovski Triglav in tako poleg ^kalnega naslova osvojili še naslov drža-^ega prvaka. PUSAN, Južna Koreja - V Pusanu, dru-največjem južnokorejskem mestu s G111 milijoni prebivalcev, se je s kvalifikaci-začela prva tekma za svetovni pokal v ”Phastiki. Za slovensko zastopstvo zelo č~Pešno, saj sta se Mitja Petkovšek in Aljaž egan uvrstila v finale na drogu in tako Povila uspeh Miloša Vratiča in Mira Ce-,/L)a na kopju z ročaji iz Ijubljane leta u), ko sta se zadnjič dva slovenska pred-, vPika uvrstila v finale istega orodja kak, ega tekmovanja. SAN FRANCISCO, ZDA - Slovenska plezalca Martina Čufar in Jure Golob sta uspešno nastopila na masters tekmovanju v ameriškem San Franciscu. Čufarjeva seje uvrstila v finale, kjer je nato osvojila šesto mesto, Golob pa je tekmovanje končal na 10. mestu. V vsaki kategoriji je nastopilo po 16 povabljenih tekmovalcev, najboljša pa sta bila Francozinja Stephanie Bodet in Američan Chris Sharma. RALEIGH, ZDA - Slovenski športniki so zelo uspešno nastopili na igrah specialne olimpiade za prizadete v ameriškem Raleig-hu. Slovenska reprezentanca, v kateri je bilo 24 tekmovalcev, je osvojila 21 medalj, 12 zlatih. Naj-uspešnejši med slovenskimi športniki so bili atleti, ki so v slovensko zbirko medalj prispevali devet odličij. Najboljša posameznica je bila Danica Kranjc, ki je zmagala v vseh disciplinah (teki na 3000, 1500 in 800 m), v katerih je nastopila. Andrej Rauh je zmagal v peteroboju, Drago Jančič pa je dobil zlato na 1500 m in bron na 800 m. Plavalci so osvojili šest medalj. Kolesar Slavko Kovač je osvojil zlato in srebrno medaljo, v svojih kategorijah pa sta zmagala še namiznoteniška igralca Helena Stojakovič in Bojan Grut. Nogometna reprezentanca je bila peta. POSTAVIL SI JE DOM Alta Gracia, 13. junija Kraj, v katerem živimo, je zelo lep. Sem prihaja veliko turistov, posebno iz Bs. Airesa. Bogatejši ljudje iz Capitala imajo vsi tukaj svoje vile. Podnebje je dobro, Je bolj vetrovno, zato ni bilo preveliko vročne. Mraza pa tudi še nismo dosti občutili. Z ženo sva si že toliko prihranila, da sva si postavila lastno hišico. Svet nama je dal brezplačno na razpolago eden tuk. farmarjev. Z ženo sva si kupila 3.000 komadov opek in sva si postavila 5 m dolgo in 4 m široko hišico, v kateri imava sobo in kuhin-jco. Imela sva toliko, da sva lahko vse takoj plačala in sva sedaj na svojem. Zasluživa oba dobro. V bližini zidajo celo vrsto hiš. Vse po enotnem načrtu. Do cerkve imava 2 km. Oba sva zadovoljna. DRUŠTVENI VESTNIK Proste službe: Mizarski mojster, ki bi samostojno znal voditi obrat za stavbno mizarstvo dobi delo. Za delo v Banfieldu v bližini Lanusa iščejo mehanike, zidarje, tesarje in navadne delavce (peone). Naslovi podjetnikov so interesentom na vpogled v pisarni Društva Slovencev. Zakonski par dobi zaposlitev pri dobri družini. Družina - gospa Slovenka - išče gospodinjsko pomočnico, ki zna tudi kuhati. Eventuialno bi dali stanovanje tudi njeni družini. Naslov v upravi. Svobodna Slovenija št. 27 7. julija 1949 Slovenija mo Kovana okenska mreža Kovana okenska ttuclst Okenske mreže, sestavljene iz valovitih pokončnih železnih palic, ki so med seboj povezane z dekorativnimi objemkami, so na kmečkih domačijah zače- li nameščati v okenske odprtine šele v 18. stoletju. Mreža iz Srednje vasi v Bohinju, ki je datirana z letnico 1812 na okenskem okviru, je med najstarejšimi tovrstnimi tipi. Tudi sicer so razmeroma pozno začeli zapirati okenske odprtine z mrežami. V stavbarstvu na podeželju je bilo SLOVENIJA I 75.00 T*e- v v«. i.M* c vr.-«