CENE PO POŠTI: za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45'— V upravi stane mesečno Din 7*— Osnobsieais Da je režim v Jugoslaviji absolutističen. ni samo beseda, izvirajoča iz opozi-cionalnega ogorčenja, marveč golo dejstvo, “oščica srbskih predvojnih bogatinov sedi Pn državni blagajni, iz katere se v najrazličnejših oblikah krmijo politični delavci, kateri ta režim podpirajo bodisi v parla-®entu, bodisi v upravi, bodisi potom tiska. Vse to se na zunaj predstavlja kot demokratična parlamentarna monarhija. Poglejmo notranjo politiko. Brez vsakega obzira in kakor da je to najnarav-nejša stvar na svetu, se vlada država proti yoiji in brez sodelovanja mirno lahko rečemo dobre polovice celokupnega prebivalstva. Volja Slovencev in Hrvatov je mogotcem toliko mar kolikor je Belgiji mar kongoških zamorcev, da le plačujejo davke in dajo rekrutov. Bilo bi zastonj navajati drugih zgledov, ker je tega enega več kot zadosti, V zunanji politiki se dela vse tajno, sklepajo pogodbe in politični ter vojaški dogovori, od katerih izve ljudstvo samo *o, kar ni važno; tajni dodatki so zaklenjeni s sedmimi ključi. Belgrajska žlahta jnia dogovore s francoskimi kapitalisti, ki P narekujejo vsak politični in vojaški korak, čemur vlada s slepo pokornostjo sledi, da le ostane s tujo pomočjo na krmilu. V socialnem pogledu nimamo splošnega zavarovanja, nimamo enotne delavske in delovne postavodaje, se zasledujejo zgolj koristi velekapitala, ki vede s hitrimi koraki ljudske sloje do popolnega osiro-mašenja. Dočim pa za uradniški proletariat, za železničarje, za kulturne ustanove, za gladujoče pokrajine ni denarja, predlaga zdaj vlada izredno visoko civilno listo za kralja, in še to po enem delu v visoki inozemski valuti. Ta stvar osvetljuje socialni smisel našega režima naravnost z bengalično svetlobo. Sicer pa čisto odkrito rečemo, da vse dtžave, ki so odvisne od antante, katera *zrablja izid svetovne vojne v to, da iz Srag in potu premaganih in oslabelih narodov obogati sebe, kažejo isto sliko, ena bolj, druga manj. Buržuazni dobičkolovci padajo v Jugoslaviji, v Češkoslovaški, v Rumuniji, v Poljski in pod geslom osvobo-)®nja tlačijo lastne državljane. Prišel bo dan, ko bo ta trhli režim padel tam ravno-fako kakor pri nas. Mogotci potujejo te dni v Genovo, da vzpostavijo gospodarstvo Evrope: toda iz Genove ne pride osvobojenje prevaranim narodom sveta, ^svobojenje pride, ko se kdaj snidejo vsi tiskani in izkoriščani. RtzMcnfoi gpdoni. Včeraj smo poročali, da je neki odbor Pod častnim predsedstvom g. pokr. namestnika Hribarja kupil Windischgratzovo ^iio kot poročni dar Slovenije — kralju Aleksandru in bodoči kraljici Marioli. Da-nes nam je g. pokrajinski namestnik poslal sporočilo, naj lojalno objavimo, da ta od- bor vile in gradu ne bo kupil iz javnih sredstev ter da pri tem nihče ne bo zaslužil nobene provizije. Mi to lojalno priobčujemo. Obenem pa vnovič ugotovimo svoje stališče. Ker ta odbor ne bo plačeval »poročnega daru« iz lastnih sredstev, se je obrnil na premožne sloje, industrijce, trgovce in banke za bogate prispevke. To je javna zbirka, čeprav omejena na ožji krog. In zato smo mnenja, da bi bil ta odbor, ki ima brez vsega dvoma visoke in častite patriotične namene, bolje storil, ko bi bil začel nabirati milijone — kakršni so potrebni za nakupovanje vil in gradov — za naše dobrodelne in socialne ustanove, ki hirajo in propadajo in bodo propadle, ker jih država noče ali ne more podpirati. Take institucije so tudi g. namestniku brez dvoma dobro znane. So invalidske ustanove, so zavetišča za ubogo deco, ubožnice in bolnišnice. Vse to in še mnogo več je treba podpreti, če nočemo, da propade. In za te ustanove — ki jih državna oblast zanemarja — naj bi g. namestnik mobiliziral milijone iz zasebnih blagajn, pa bi bil deležen hvaležnosti ljudstva — kar je najvažnejše, pa tudi pohvala od zgoraj bi ne bila izostala. Saj je vendar znano iz vseh listov in člankov, kako visoko socialno čuteč je naš in tudi rumunski dvor. Ta smisel je imel naš članek in tako misli 99 odstotkov Slovencev. Ssja ulade. Draginfstee dekBed® ielsznliarjem. - Novo posojilo. — Nov® davščine. Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Na sinočnji seji ministrskega sveta je finančni minister predložil zakonski načrt za proračunske dvanajstine za mesec maj in junij. Dovoljeno mu je bilo, da razpiše notranje posojilo v znesku 1 miljarde dinarjev za investicije. Dokler se davki ne izenačijo, sme finančni minister izjemoma razpisati izredni 20 odstotni davčni povišek na vse vrste zemljiškega davka. Trošarina na vino in pivo se določi za celo državo 50 dinarjev na 100 litrov. Trošarina na žganje v Srbiji se naj plača tako kakor v novih krajih. Muslimanska ministra sta zahtevala, da se reši tudi vprašanje haka. Ministrski svet je vprašanje preložil, češ, da niso navzoči vsi ministri. Vojnemu ministru so se dovolili krediti za nabavo raznih potrebščin in končno se je sprejel predlog železniškega ministra glede draginjskih doklad železniškim uslužbencem. PriblCetilč — ntaiiler za socialno politiko. Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Podpisan je ukaz, s katerim se za namestnika ministra za socialno politiko imenuje Pribičevič, za namestnika ministra ver pa dr. Marinkovič, — Sedaj bo socialna politika na vrhuncu! Se en kandidat za madiarskega kralja. kraljica Harifa mu pripravila pot. Budimpešta, 8. aprila. (Izv.) K dosedanjim pretendentom na mažarski prestol se je pridružil še rumunski princ Nikola. S temi njegovimi aspiracijami se spravlja v zvezo tudi obisk rumunske kraljice Marije v Belgradu, kjer je pripravljala teren za svojega sina. Tudi skorajšnje potovanje Masaryka se spravlja s tem v zvezo, V Budimpešto je te dni prispel vodja jugoslovanskega propagandnega odseka za inozemstvo Kristinovič in položil velike vsote pri Eskomptni banki za agitacijo za princa Nikolo. taka delegaciji dospela o fienovo. Genova, 8 aprila, (Izv.) Ruska delegacija je prispela v Genovo in je bila sprejeta od italijanskih oblasti, ki so vse poskrbele za njeno varnost. Čičerin je izrazil željo, da ga ne nadlegujejo časnikarji, ki so prišli v Genovo v velikem številu, Med njimi so precej dobro zastopani tudi jugoslovanski in to od vladnih listov. Se eni konferenca. London, 8. aprila. (Izv.) V tukajšnjih diplomatičnih krogih se govori, da name-j rava Lloyd George na genovski konferenci ' predlagati sklicanje nove mednarodne konference. Predkonferenca male antante. Genova, 8. aprila. (Izv.) Danes se vrši predkonferenca male antante, ki se je udeleže dr. Beneš, Skirmunt, Bratianu in dr. Ninčič. Konferenci bo v svrho informacij prisostvoval tudi zastopnik franc, vlade. Radikal! 3£ifi|o Zečeolfz. Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Pred današnjo dopoldansko sejo parlamenta so se sestali zastopniki parlamentarnih klubov na posvetovanje radi izvolitve 9 članske enke-te o zadevi generala Zečeviča. Pogajanja so se razbila, ker so radikali dovoljevali opoziciji v komisiji le dva člana, hoteč dobiti enketo popolnoma v svoje roke in tako potlačiti za »belorokce« tako mučne afere. Opozicija se je sestala nato k skupnemu posvetovanju in sklenila, da so 3 člani opozicije v enketi conditio sine qua non, ker bi postala preiskovalna komisija sicer brezpredmetna in bi vladinovci nasuli z njo parlamentu le peska v oči. Opozicijo podpira tudi demokratska skupina dr. Ljube Da-vidoviča. Ko se je nato otvorila narodna skupščina, ki naj bi izvolila komisijo, je predsednik ugotovil, da ni kvoruma in odredil prihodnjo sejo za danes popoldne ob 16. uri z istim dnevnim redom. Denainfa predborza* Ziirich, 8. aprila. (Izv.) Danes notirajo na predborzi: Berlin 1.70, Holand. 194.65, Newyork 515, London 22.63, Pariz 47.02, Italija 27.25, Praga 9.92, Budimpešta 0.61, Zagreb 1.57, Varšava 0.13, Dunaj 0.0666. n. a. K 0.07. Glas jaunih nameščencev. Vladna večina je nedavno sprejela predlog finančnega minstra, da se odvzamejo neuradniškim kategorijam drž. uslui-bencev skoro vse družinske doklade. To se je zgodilo brez dvoma z vednostjo in pritrdilom prof. Reisnerja, morda celo na njegovo inicijativo. Ta vladni sklep presega po svoji brutalnosti vse dosedanje in je razumljivo, da je zbudil v prizadetih vihar ogorčenja. Družinski očetje, ki so oblagodarjeni s številno družino, tega kar ne morejo verjeti. >Saj to ni mogoče«, pravi vsak, »to je le slaba aprilska šala.« Neverjetna se jim zdi ta odredba zlasti zato, ker bi naj zadela le neuradniške kategorije, ki so bile že itak po januarski pre-uredbi draginjskih doklad silno prikrajšane. Kakor znano, je pridobil sluga s tem povišanjem le 80 par dnevno, dasi je zrasla draginja do januarja za 80 odstotkov, od tedaj naprej pa za nadaljnih 30 odstotkov. Sedaj pa pridejo demokratje in vzamejo' ubogemu slugi celih 19 dinarjev na dan. Ne verjamete? Zdi se res neverjetno, pa je le resnično. Da ne bo kdo rekel, da smo to zadnjo številko iz rokava stresli, evo računa: Vzemimo povprečno krščansko družino s 5 otroci. Po januarski pre-uredbi je dobival sluga v Ljubljani na osebnih in družinskih dokladah 1320 dinarjev, po novi naredbi pa bo dobil maja meseca le 750 dinarjev, torej se znižajo Talce?. 19 Roman. Spisal Bernhard Kellermann. — PoslovenO Peter Mlakar. Armada malih lokomotiv se smuče med dvigali, sc Plazi med kamenjem in peskom. Ko dospejo na prosto in varen lir, piskajo, da gre skozi ušesa, zvone ter drve med barakami k stavbiščem, kjer se potrebuje pesek in kamenje. Tja so vlaki navozili gore vreč s cementom in množica delavcev gradi velike stavbe za stanovanja štirideset tisočem delavcev, ki morajo na zimo pod streho. Pet kilometrov od »jame« proč — kjer se začne Pfoga lahno nagibati — stoje v oblaku dima, puhteč od olja v vročini, štirje temni stroji na čisto novem tiru in Čakajo in puhajo dim. Pred njihovimi kolesi se bliskajo lopate in krampi. Oddelki delavcev, ki jim pot curlja s Čela, razgrebajo ha, zabijajo kamene in prod, ki se vsipa iz kinkežev po siji navzdol. V kamenje pritrjujejo prage, ki še lepe od smole. In ko so jih razvrstili, privijajo nanje tračnice. In ko So že položili 50 melrov tračnic, zasopejo in zasikajo Štirje črni stroji, zavrte svoje jeklene sklepe, trikrat, štirikrat, pa so spet pri bliskajočih se lopatah in krampih. Tako so se pomikale štiri črne pošasti vsak dan Poprej, in nekega dne obstale globoko med hribovjem nakopanega proda, in nekega dne obstale globoko pod •erasami v zaseki med strmimi betonskimi stenami ter zastrmele s svojimi ciklopskimi očmi v skalnato steno Pred seboj; v steno sta bila v razdalji trideset korakov vsekana dva velika oboka — vhod v tunek Drugi del. 1. Kakor v tunelskem mestu na ameriških tleh, tako so se zagrizle v zemljo armade znoječih se ljudi v Franciji, Finisterre-i in pomorskih postajah. Dan in noč so se dvigali na teh peterih točkah zemeljske oble neizmerni stebri dima in prahu. V stotisoč glav broječi delavski armadi so se zbrali Američani, Francozi, Angleži, Nemci, Italijani, Spanci, Portugalci, mulati, črnci, Kitajci. V tej mešanici so žuboreli vsi živi jeziki Bataljone inženirjev so povečini tvorili Američani, Angleži, Francozi in Nemci. Kmalu so pa privrela krdela prostovoljcev vseh svetovnih tehniških visokih šol, Japonci, Kitajci, Skandinavci, Rusi, Poljaki, Spanci, Italijani. Na različnih krajih francoske, španske in ameriške obale, Vermudc in Azorov so se pojavili Allanovi inženirji z delavskimi četami ter začeli riti v zemljo kakor na glavnih stavbiščih. Njihova naloga je bila zgraditi elektrarne Allanove »Niagare«; potreboval jih je, da bi z njihovo močjo podil vlake iz Amerike v Evropo ter razsvetljeval in prezračeval neizmerne rove. Po zboljšanem sestavu obeh Nemcev Schlicka in Lippmanna je Allan dal napraviti velikanske rezervoarje, v katere bi plalo morje ob plimi ter bobnelo v nižje ležeče kotanje; med padanjem bi vrtelo turbine, ki bi iz dinamov kre-sale električni tok. Ob oseki bi se volovi spet vračali v morje. Fužine in valjarne v Pensilvaniji, Ohiju, Oklahomi, Ken!ucl razplamenjene strasti in divja skrajni teror, marveč šele tedaj, ko se upostavi v deželi pravna varnost. Zabranite fašistično akcijo, zadušite teror, gospoda, potem še-le mislite na sprejeme.« — Ta opomin naj bi si gospoda, katere tiče, vzela k srcu, a to ne samo s pogledom na Dalmacijo, marveč na splošno! + Možje pa taki! Samostoni poslanci so razglasili po celi Jugoslaviji, da bodo 1. aprila 1922 zaousiili vlado, ako do tega časa ne izplača finančni minister tistih 20 odstotkov, ki so jih ob priliki žigosanja kron odvzeli ljudstvu na »prevaran način«. Prvi april je minil, SKS brani generala Zečevi-ča, ki je zakrivil 300 mrtvih in 7000 obolelih rekrutov, minister Pucelj sedi na stolčku, samostojni volivci pa so dobili za 1< april — dolg nos. Ali se je v zgodovini človeštva k;.!;a stranka že delala iz ljudstva norca na tak način, kot od vseh strani s količki podprta »Samostona«? + Republikansko stališče. Na Slovenskem se je osnovala iz Uskokov sam<^ armadi nepoznanih milijonov, ki žive svoje življenje pod zemljo ter se jih nihče ne spominja. Rojen je bil v zapadnih premogovnih okrožjih in prvi vtis, ki mu je bil ostal v spominu, je bil o g e n j Ta ogenj se je ponoči svetil na različnih straneh na nebu. Kakor ognjene glave na debelih trupih, ki so ga strašile. Plapolal ie iz plavžev kot žareča pogoria; nanje so žareči možje brizgali od vseh strani vodne curke, dokler ni vse izginilo v velikem oblaku bele sopare. Ozračje je bilo nasičeno z dimom in brhzgan?em tovarniških piščali, saie so letele izpod neba, in včasi je ponoči žarelo nebo v svellem plamenu. Ljudje so se pojavljali na ulicah med črnimi hišami iz opeke vedno le v gručah, prih«ia|i so v gručah, odhajali v gručah, bili so zmerom čadasti ter imeli celo v nedeljah premog v očeh Pri vseh niihovih pogovorih se ie zmerom vračala beseda: Uncle lom. Oče in njegov brat fred sta delala v Uncle Tomu kakor ves svet v okolici. Cesta, na kateri je Mac raslel, je bila skoraj vsak čas pokrila s svetlikasločrno močvaro. Ob njej ie polzel plitev potok. Redka trava, ki je raslla na bregu, m bila zelena, temveč črna. Potok sam je bil umazan in po njem so plavali svetlikajoči se oljnati cirtki. Tik za potokom so slale dolge vrste peči za koks in za njimi so sc dvigali črni, železni in leseni odri, po katerih so neprenehoma švigali mali vozički. Najbolj pa je zanimalo Maca veliko, pravo kolo, ki je viselo v zraku. To kolo je včasi za hip obslalo, nato pa je začelo spet »brenčali« ter se je tako naglo vrtelo, da se niso videle prečke A naenkrat so se spet prikazale prečke, kolo se je vrtelo počasneje, kolo je obslalol In nato je spet začelo »brenčali«. V svojem petem letu ie Mac izvedel od Freda in drugih konjskih gonjačkov, kako je mogoče priti do denarja brez vsakega založnega kapitala Lahko si prodajal cvetice, odpiral vrata pri kočijah, pobiral palice. klical avtomobile, pobiral v cestnih železnicah časopise ter jih »pel prodajal. Mac se je lotil z vso vnemo svojega deja v »ciiyju«. V*ak posamezen cent ie izročil Fredu ter smel za plačilo v nedeljo 7 gonjsčki v »saloon«. Mae ie dosegel ono slarost, kc se rnore biihlen deček celi dan vozili, ne da bi plačal centa. Kakor klop se je obešal na vse, kar se je premikalo ler ga neslo naprej. Pozneje je Mac povečal svojo kupčijo ler delel na svoj račun. Pcbiral je na novih slavbiščih prazne steklenice za pivo ter jih prodajal, rekoč: »Oče me pošilja.« A zgrabili so ga, neusmiljeno nabili in s iem je bilo cveloče kupčije konec. Ko je bilo Macu osem let, mu je oče dal sivo kapo in velike čevlje, ki jih je prej nosil Fred. t i čevlji so bili tako široki, da je Mac samo zagugal z nogo, pa |ih je sezul in zavihtel v kot. Oče ga |e prijel za roko ter ga peljal v Urcle Tom Ta dan se je vtisnil Macu neizbrisno v spomin. Se danes se ie razločno spominjal kako je preplašen in razburjen koraeal všlric očeta čez hrupno cehovo dvorišče Uncle lom je bil v polnem obratu. Zrak se je tresel ob vpiiju in žvižgih, cize so švigale v zraku, železniški vagoni so ropolali; vse se je premikalo. Visoko v zraku pa je brnelo vlačilno kolo, ki ga je Mac že leta gledal od daleč. Za pečmi za koks so se dvigali zublji in beli oblaki dima, saje in črn prah so se sipali izpod neba, v ceveh, debelih kakor mož čez pas, je sikalo in brnelo, iz hladilnih naprav so pljuskali slapovi in iz debelega, visokega tovarniškega dimnika se jc neprestano vil kakor smola črn dim pod oblake. Cim bolj sta se bližala sajastim poslopjem iz opeke, ki so jim bile razbile šipe v oknih, tem divjiši m glasneji je bil ropot. V zraku je vreščalo kakor tisoč trpinčenih malih otrok; zemlja se je tresla. »Kaj tako vrešči, oče?« je vprašal Mac. »Premog vrešči « Mac ni nikoli mislil, da more premog vreščali! Oče je koračil navzgor po stopnicah velike, ropotajoče hiše, ki je v slenati kazala razpoke, ter nekoliko odprl visoka vrala. »Bog, Jozjal I voj stroj bi pokazal pobu,« je zavpil, nalo se obrnil ter čikiul na stopnice: »Pridu Mac!« Mac jc pokukal v veliko, snažno, s ploščami pokrito dvorano. Mož, ki so ga klicali Jozja, jima je kazal hrbet. Sedel je v širokem stolu, držal roke na svetlih vzvodih ter nepremično strmel v velik boben na koncu dvorane. Zabrnel je signal zvončka. Jozja je premaknil vzvod in veliki stroji na levi in desni so začeli premikati svoje ude Boben, ki se je Macu zdel visok kakor hiša, se je zmerom hilreje vrtil in okoli njega je žvižgalo črna, kakor pest debela žična vrv. »Koš gre v počvo 6,« je razlagal oče. »Pada hilreje nego kamen. Vleče ga. Jozja dela z osemnajst-slo konji.« Macu se je kar mešalo v glavi. Na belem drogu pred bobnom so lezle puščice od zgoraj in spodaj, in ko so bile puščice že prav blizu druga drugi, je Jozja spet premaknil nekakšen vzvod in brneči boben se je vrtel počasneje in obstal. Mac še nikoli ni videl kaj tako mogočnega, kakor je bil ta vlačilni stroj. »thanks — Hvala, Jozja!« je dejal oče, a Jozja sr ni okrenil. Sla sta okoli strojarne ter stopila po ozkih železnih stopnicah navzgor: Mac je v svojih velikih čevljih mogel le s težavo naprej. Dvigala sla se k ušesa trgajočemu, cvilečemu vreščanju otrok. Tu je bil ropot tako silen, da se ni mogla razumeli niti besedica. Lopa je bilo velikanska, temna, polna premogovega prahu 111 ropota jočih železnih ciz. Macu je slisnilo srce. P>aš na mestu, kjer je premog cvilil in vreščal, ga je oče izročil čadaslim možem ter odšel. Mac je v svoje veliko začudenje zagledal potok premoga. Na dolgem, meter širokem traku je neprestano drsel premog pred njegovimi očmi ter slednjič padal skozi luknjo na dnu kakor brezkončen črn slap v železniške vagone. Na obeh straneh tega dolgega Iraku so pa slali čadasti dečki, paberki kakor Mac, ter naglo segali v premogovni veletok ter izbirali določne kepe, ki so jih metali v železne cize. (Dalja.) stojnih srbska zcmljoradniška stranka. V zadnji številki zopet naglaša svo.e republikansko stališče. Prav! Toda srbska zem-Ijoradniška stranka je na zadnji seji skupščine v Belgradu v debati o civilni listi izjavila, da je monarhistična. Mi bi sedaj radi vedeli, kdo ima prav in kaj pravzaprav je ta stranka. 2)nevtii dogodki — Rastoč patriotizem na Bledu. Z Bleda nam poročajo: Ko je 5 Slov. Narode prinesel vest, da bo na Bledu bivališče kraljeve dvojice, je to Blejce od srca razveselilo. Patriotizem se je dvignil mahoma. Tudi cene zemljišč in vil v obližju Windischgrrtzo-ve vile so se dvignile hitro in visoko. Vsakdo bi rad imel svoj pro ter v bližini kraljevega bivališča. Kdor si je zagotovil vilo ali svet malo poprej, je pri vsem patriotizmu napravil še lep dobiček. — Poletna rezidenca kraljevega namestnika. Z Bleda poročajo: O. pokrajinski namestnik Ivan Hribar si je pred nedolgim Časom kupil lepo vilo v bližini sedaj za kralja kupljene Windischgratzove vile. — Beg iz država; službe. Iz državne službe je izstopil g. dr. Jež, načelnik v ministrstvu za socialno politiko, bivši izdajatelj tednika »Jugoslovan«, ki je v letih 1917 in 1918 tako krepko zastopal jugoslovansko misel in bil seveda tudi primerno — preganjan. G. dr. Jež je priznan delavec na polju socialne politike. Z njim je izgubila država eno najboljših moči. — Sava upada. Iz Dola pod Ljubljano nam poročajo, da je Sava že toliko upadla, da imajo zopet normalno poštno zvezo z Lazi na južni železnici. — Državna borza dela. Pri vseh podružnicah »Drž. borze dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 26. marca do 1. aprila 1922 219 moških in 91 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 115. Promet od 1, januarja do 1. aprila 1922 izkazuje 7452 strank in sicer 3203 delodajalcev in 4249 delo emalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1505. — Dela iščejo: ključavničarji, vinič. družine, natakarji, natakarice, čevljarji, trgovski sotrudniki, prodajalke, dninarji, dninarice, peki, mlinarji, Sedlarji, pis. moči, sluge, vzgo iteljice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, zidarji, tesarji, mizarji, stroj, ključavničar i, sodarji, čevljarji, slikarji, opekarski delavci, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — Zvišajte zavarovalnino! Pokrajinska uprava za Slovenijo je poslala političnim oblastem in vsem časopisom okrožnico, v kateri opozarja, da ima letos na razpolago prav malo sredstev za podpore v elementarnih nezgodah (požar). Zato opozarja, naj ljudstvo v svojem lastnem interesu čimpreje zviša zavarovalnino zoper Požar do sedanji draginji stavbenega mate-rijala primerne višine, ker se po požarih čuje venomer ena tožba: Škode je na milijone, zavarovalnina pa znaša nekaj tisočev kron! — Mi se temu pozivu pokrajinske Uprave pridružujemo v polni meri. Vzemi-*jo en primer: kmet, ki ima hišo, hlev, kaščo, pod, drvarnico, listnico, svisli (pridevek) in kozolec, bi moral biti danes zava-rovan najmanj za 400.009 K; če pa pogledate zavarovalne police, boste videli, da so Zavarovani komaj za 60, 40, 20 ali še manj tisoč kron. Pride požar in kmet je gospodarsko uničen za najmanj 20 let. Res je, da bo večina vsled neznosnega pritiska poslednjih in neposredniih davkov težko prenesla še povišanje zavarovalnih premij. A če ti poslopje uniči požar? Kdor danes računa na miloščino države in svojega sobrate, se — žalibog — kruto moti. Zato spoznajte nevarnost in zvišajte zavarovalnino! — IVe letna vojaška služba na Francoskem. Francoska poslanska zbornica je prejela predlog na uvedbo 18 mesečne vojaške službene dobe. Predlog za znižanje vojaške službene dobe na 1 leto je bil s “14 proti 227 glasovom odklonjen. — Kako znajo štediti ameriški šolarji. ”9-000 ameriških šolarjev je privarčevalo ■ansko leto 4 milijone dolarjev, t. j. za 1 >200.000 dolarjev več ko 1. 1920. Denar je Ualožen v bankah. — Aretiran ponarejevalec dolarjev. Na .Vadbo »Agrarne in komercijalne banke« novosadska policija aretirala poljskega j1(ta Josipa Kofler, 42 let starega, rodom 2 Galicije, potnika trgovske firme I. Wei-sa & Comp, kovinske tvornice z Dunaja, .er je prodajal ponarejene 100 dolarske ankovce. Falzifikat obstoji v tem, da je na nodolarskem bankovcu izbrisan napis Dne« in napisano 100. V sredi, kjer stoji . aPis »One Silver Dolar«, pa je »Silvor« izbrisan in napisano »Hundred«. Fal-diknt je posrečen prav dobro. Aretiranec 6 izgovarja, da je dolarje kupil na Dunaju s n'vedel, da so ponarejeni. Ocividno pa Pr‘Sel v Novi Sad z namenom, da falzi-ate zamenja, ker ni mogel dokazati nosnega drugega opravka. Vnfit Odprava magistratov na Čcškoslo-Češkoslovaška vlada je izdelala uski načrt, glasom katerega se iz finančnopolitičnih in upravnotehničnih razlogov razpuste magistrati v mestih z avtonomnim statutom; ostanejo naj le magistrati v Pragi, Brnu in Bratislavi. Slovaki žele, naj ostane tudi magistrat v Košicah. — Tatvine in vlomi. V noči od 25. na 26. marca t. 1. je bilo vlomljeno v prodajalno urarja Ferdo Motnikarja v Zagorju in pokradeno zlatnine in srebrnine v vrednosti 38.479 kron. — V noči od 27. na 28. marca so vlomili neznani zločinci v lokal zlatarja Andreja Pučnik v Dubrovniku ter pokradli zlatnine in srebrnine v vrednosti 400.00 kron. — Jankotu Jagodič, trgovskemu potniku, stanujočemu na Gosposvetski cesti št. 10, je bila 18. marca t. 1. med izstopom iz večernega osebnega vlaka, ki prihaja iz Zidanega mosta v Ljubljano, ukradena črna usnjata listnica na dva predala z vsebino 8000 K. — V noči od 23. na 24. marca t. 1. okog pol dvanajste ure ponoči so dosedaj še neznani storilci vlomili v poštni urad Limbuš ter odnesli za 3183 Din znamk in vrednostnih papirjev. Ukradene znamke so bile različne vrednosti. £jub!janskl dogodki. lj Seja občinskega sveta se bo vršila v torek dne 11. aprila ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je 37 točk. !; Umrla je včeraj popoldne na Kodeljevem gospa Neža L u k n a r, rojena Tušar, soproga mizarja Luknarja, našega starega somišljenika. Rajna je bila stara 58 let. Trpela je dolgo časa na želodčnem raku in revmatizmu. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 4. uri s Kodel,evega (delavske hiše) na pokopališče v Stepanji vasi. lj Sestanek volivcev SLS za dvorski okraj bo v soboto, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v konsumuem društvu, Kongresni trg 2. Zadeva je zelo važna zato naj se sestanka udeležijo vsi naši somišljeniki! lj Novi zvonovi v trnovski cerkvi. Jutri na Cvetno nedeljo bo trnovska cerkev dobila štiri nove bronaste zvonove. Trnovčani bodo ta dogodek slovesno praznovali. Zvonove bodo v slovesnem sprevodu pripeljali v Trnovo, kjer jih bo g. knezoškof posvetil ob 2. uri popoldne. Zvečer bodo že zapeli iz svojih visokih lin. Slovesnosti se udeleži tudi mestni župan dr. Perič, ker je mestni magistrat od 1. maja 1. 1772. patron trnovske cerkve. Prvotno je imela patronat tudi rodbina pl. Hubenfelda, ki pa se je 1. 1821. odpovedala patronatu. Od tedaj dalje mestna občina edini patron cerkve sv. Janeza v Trnovem. Temeljni kamen sedanji cerkvi v Trnovem Je bil položen 1. 1854. lj Ljubljanski trg. Mesni trg je spričo praznikov močno založen. Prekajeni izdelki so se pojavili v večji množini na trgu. Kvaliteta izdelkov manjših mesarjev se ie v očigled večje konkurence vidno zboljšala. Cena šunki na mesarskih stojnicah 110 kron kg, vrhniški paviljon 120 K, mariborska šunka 140 K; prekajeno meso ostalih delov I. vrste 96 K, TI. 90 K. Goveje meso boljših vrst 52 do 64 K; kvaliteta ceni še vedno ne odgovarja. Meso slabše vrste 44 do 48 K. Telečje meso 50 K kg. Svinjsko meso I. vrste 70, II. 66, slanina trebušna 84 do 86 K, riba in sal 86 do 88 K, mast 90 do ICO K po kvaliteti. Košlrun kg 30 K, ja-gne 40 K, kozličevina 50 K. Perutnine je na trgu malo; kokoš 90 do 140 K po teži, raca 120 do 140 K. — Za veliki teden je preskrbljeno za zadostno množino rib. Ribe se bodo prodajale v sredo dopoldne na ribjem trgu in na Vodnikovem trgu, v četrtek cel dan ter v petek cel dan Z zelenjavo je trg obilno založen. Cene so se nekoliko znižale, a vzlic temu bi bila potrebna konkurenca od strani kakega večjega vrtnarskega zavoda. Jajc je na trgu zadostno, kos 4 K. Cena za surovo mleko 10 K liter, za pasterizirano 11 K, surovo maslo 140 K, čajno 180 K. — Cene moki bazirajo na ceni 26 K za št. 0. S sadjem je trg dobro založen. Ena oranža 8 do 10 K, limone 2 do 3 K, orehi 46 K, luščeni 160 K, jabolka 24 do 32 K po kvaliteti. v Na Rakovniku razloži cvetno nedeljo pop. ob 5. uri gosp. prof. dr. Vinko , Šarabon ob 60 krasno barvanih skioptič- j nih slikah zgodovino slavnega Napoleona. | Taka predavanja koristijo vsem poslušal- j cem. Ij V Itokodeltkcm domn bo v ponedeljek zvečer ob 8. uri predaval v stolni »Prosveti« pri-ljubljoni govornik g. dr. A. Brecelj. Somišljeniki, ne zamudite te prilike! Ij Patriotičnc banke. Na poziv in prijazno povabilo g. pokr. namestnika Hribarja so se odzvale menda vse banke, ki j bodo na velikodušen način prispevale za »poročni dar Slovenije«. Kakor nam poročajo, bodo banke žrtvovale v ta patriotičnl namen svoje 20 % bone, ki leže v njihovih -blagajnah od odtegnjenih 20 % pri zamenjavi denarja. To je brez dvoma zelo težka j žrtev v prid SHS patriotizma. Čast in ! hvala. lj Pobiranje pisem iz poštnih nabiral- | nikov se vrši od 1, t. m. zvečer za eno uro kesneje. Odhod zbiralneag voza z 1 glavne pošte ie ob 19., preje pa je bil ob 18. uri Odpisi. Is SrbovelisMh revirjev. Informacije g. kr. namestniku na potu v Trbovlje. Dne 9 .aprila poseti g. Hribar Trbovlje. Hvalevreden ta obisk, ako ima g. namestnik namen proučiti naše razmere in nam po svojih močeh tudi pomagati. Ker se pa pri takih visokih obiskih drže gotove formalitete, se navadno dogaja, da se ne izve objektivna resnica. Primer: minister Kukovec je obiskaval razne kraje v Sloveniji in kakšen rezultat je prinesel v Belgrad?: Slovenci so zadovoljni in komaj i že čakajo, da se izvede popoln centralizem, vse kase in šole bodo spravili v Belgrad, davki so jim še prenizki, fantje silno želijo k vojakom kam v Macedonijo itd. G. Hribarja pa imamo za bolj resnega človeka, zato pričakujemo, da pri svojih obiskih ne posluša le povabljenih in na-prošenih in tudi ne vpričo prizadetih in zainteresiranih (pri nas je namreč že precej stroga diktatura kapitalizma), ampak da se ozira tudi na one, ki iz daljave kažejo svoje boli. Da bo g. namestnik lahko obračal svojo pozornost tudi na take, mu tu podajamo nekatere smernice: 1. Pred par meseci je v centralni de- i lavnici ubilo delavca Skrbeča. Po čegavi krivdi? Zapustil je ženo z otroci. 2. Upokojeni rudarji umirajo revščine. Kdo se naj pa danes živi z 200 ali celo 100 K in še manj na mesec? 3. Dohodninski davek znaša pri nekaterih rudarjih kmalu polovico vseh dohodkov. 4. Naj se konstatira, koliko gostiln je preveč in kako se v njih drži policijska ura. Naj se ugotvi, če ni ravno ta okolnost zakrivila zadnjo nesrečo v Hrastniku, ko je vlak povozil uglednega gospoda. 5. Naj se poizve, kdo je v Trbovljah ‘ gerent: ali učitelj na dopustu, Plavšak, ali Roš Ferd. mlajši ali celo socialpatriot in elektriker Klenovšek. 6. Tudi bi bilo dobro vprašati, koliko županstvo stori za povzdigo izobrazbe delavstva in izvenšolske mladine. 7. Ne bilo bi napačno, pogledati v nekatera »vzorna« delavska stanovanja. V tem deževju niso bili ponekod popolnoma pod streho. 8. Na cestah je povprečno 10 cm na debelo blata, toliko je tudi v suhem vremenu prahu. 9. Kaj je krivo, da so otroci slabotni in da toliko ljudi umrje na jetiki? G. namestnik, ako se boste zanimali tudi za te naše potrebe in jih skušali oblažiti oziroma zboljšati, potem Vam kličemo: Dobrodošli! med nami. Akcijski odbor za pomoč stradajoči?« v Rusiji v Trbovljah. Iz Trbovelj: Tu se je sestavil akcijski odbor za pomoč stradajočim v Rusiji in se konstituiral sledeče: predsednik Žmavc SLS, tajnik Veber — neorganiziran delavec, blagajnik Drnovšek JDS, in kot pregledovalec Perko, NSS. Socialdemokrati ne sodelujejo, ker se nabrani darovi ne bodo pošiljali preko njih strankarske ustanove v Amsterdamu, ampak po medstrankarskem odboru v Ljubljani, v katerem pa so zastopani tudi socialisti. Tovariše pozivamo, da darujejo po možnosti za stradajoče. Nabiralci pridejo s polami od hiše do hiše. IIrastnik. Lansko leto sta bili iz Hrastnika premeščeni dve učiteljici — sestri brez disciplinarne preiskave samo zato, ker sta Slomškarici. Ker sta bili splošno Priljubljeni, so starši brez razlike stanu in mišljenja poslali na višji šolski svet priporočeno vlogo, zahtevajoč, da se premestitev ukine. A do danes ni o dotični vlogi ne duha ne sluha, kar je veleznačilno zlasti, ker se liberalno učiteljstvo posmehljivo izraža, da se je vloga — izgubila. Kako je vendar z zadevo? — Te dni sta posetdi omenjeni učiteljici Hrastnik. Komaj so ju otroci ugledali, so ju obstopili in bili vsi srečni, da^morejo govoriti spet z njima. Liberalni učitelj »—« pa je prihrumel nad deco s palico, jo opsoval in ji govoril, da jo bo še v soli pokazcl za izkazovanje ljubezni, udanosti in spoštovanje do bivših učiteljic. To pove cela poglavja o vzgojni vrednosti liberalnega učiteljstva. ^ Ilrastnik. V nedeljo, dne 2. t. m. se je vršil tu shod Strokovne zveze rudarjev, na katerem je poročal poslanec Gostinčar stvarno in temeljito o političnem, zlasti pa o gospodarskem položaju ter pokazal izhod iz njega. Sprejete so bile sledeče resolucije: Zaupnica Jugosl. klubu, zlasti posl. Gostinčarju, glede stanovanjske bede rudarjev, radi zvišanja doklad rudniškim vpokojencem itd. Shoda se je udeležilo nad 200 ljudi in je izpadel prav lepo. Zabukovca pri Grižah. JSZ pri nas lepo napreduje. Pristopilo je k njej lepo število novih članov. V nedeljo, dne 2. t. ni. smo imeli sestanek, na katerem je poročal tov. Uranjek. V svojem govoru je povdaril, naj se čim prej izvedejo volitve v DZ, ker od socialnih demokratov predlagana in od liberalcev imenovana delavska zbornica ne bo nikdar naredila nič koristnega. Nastopil jo za strokovna orga- nizacije in za povišanje draginjskih doklad rudarjem. Rudarji, pristopite vsi k JSZ! — Odbor rud. zveze v Zabukovci. Griže pri Celju. Dovolite, da se tudi mi iz naše občine oglasimo enkrat. Pri nas v Grižah imamo zelo zagrizenega župana social-demokratičnega, posebno se razume na protiversko gonjo. Dne 24. marca t. 1. je sklical sejo, prečital dnevni red, na to pa je grdo napadel g. župnika, kar seveda sicer ni bilo na dnevnem redu. Grajal je v svojem napadu med drugim celo tukajšnje cerkveno gospodarstvo. Nato so ga opomnili odborniki, da naj se drži dnevnega reda, pa zaman, ker je kričal kar naprej, nakar je večina odbornikov odšla in pustila župana na cedilu. Nato je sklical župan zopet sejo za dne 31. marca; bili so zopet navzoči razun dveh vsi odborniki, tedaj pa se je znosil nad odborniki, češ, da so preobčutljivi, nakar so napadeni spet odšli. Nato je razboriti g. župan sklical tretjo sejo za dne 5. aprila. Toda razžaljeni odborniki ne pojdejo k seji, dokler na njihovo pritožbo okrajno glavarstvo ne ukrene vse potrebno, da se preprečijo neprimerni napadi strankarsko-zagrizenega župana. — Občan. Sospodarstvo. — Dividenda češke agrarne banke. Pretekli teden je imela rečena banka sejo, na kateri se ,e sklenilo iz čistega dobička 6,713.337 č. K izplačati 8 odstotno dividendo, t. j. 32 č. K. Notranja vrednota ene delnice znaša 580 č. K, na borzi pa je zaznamovana s 528 č. K. = Freostanek v češkem državnem gospodarstvu L 1921. Pri razpravi o angleškem posojilu je izjavil finančni minister Avg. Novak, da v 1. 1921. izkazuje državno gospodarstvo preostanek. Dejanskih dohodkov iz davkov, vplačil in monopolov je bilo 9643 milijonov proti pr eliminiranim 9051 milijonom, torej je prebitka za 650 milijonov, s katerimi je prejšnji pri-manikljaj 728 do malega pokrit. Dejanski uspeh 1. 1921 izkazuje torej prebitek v narodnem gospodarstvu. Socialni vestnik. o Delavski položaj na Češkem. Anke-! ta o odpustitvi delavstva na Kladni je bila \ prirejena na izpodbudek delavstva po ministrstvu za obrt in socialno skrbstvo in se je bavila z odpuščanjem delavcev v kla-denskih zavodih in v Poldinem plavžu. Delavci so pojasnili svoje težko stanje, a zastopniki obeh družb so kazali na svetovno krizo, ker ni kupcev na veletrgih in da jim ni drugega izhoda, kakor da se delavci odpuščajo. Na obeh straneh se je priznalo, da je kriza zato nastala, ker je premog in železo poskočilo. Anketa se je končala s tem, da se je sklenilo odpuščanje delavcev omejiti. Zakon o socialnem zavarovanju pripravlja ua Češkoslovaškem posebna komisija. Gro za združitev dosedanjega bolniškega in nezgodnega zavarovanja z novim zavarovanjem za starost in onemoglost. Okrajne bolniške blagajne naj se preosnujejo v okrajne zavarovalne zavode. Na dnevnem redu je vprašanje, da-li naj se dosedanje pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev isto tako združi s sp.ošnim socialnim zavarovanjem. To se priporoča že z ozirom na znižanje upravnih stroškov. Za izenačenje službenih pogojev ženskih državnih nameščenk na Češkoslovaškem z moškimi. V češkoslovaški poslanski zbornici so poslanke Pechmanova in tov. podale predlog, v katerem zahtevajo, naj veljajo vsi predpisi za državne uradnike tudi za ženske državne nameščenke. Dalje zahtevajo: Ako se državna name-ščenka poroči, naj ne izgubi pravice, da še nadalje ostane v službi. Ako uradnica zaradi možitve ali zaradi otrok sama zapusti državno službo, imej pravico do določene odpravnine v razmerju s službenimi leti. Začasa poroda dobi žena 12 tedenski plačani dopust, enak dopust tudi v slučaju, ako ji težko oboli otrok. Oženjene uradnice naj imajo pravico do draginjskih in vseh drugih doklad kakor moški, in to tudi tedaj, ako dobiva enake doklade tudi uradničin mož. Uradnici gre pravica do pokojnine tudi v slučaju, ako ji mož še živi ali ako že dobiva pokojnino po pokojnem možu. Sirotam državnih uradnic gredo enake preskrbninske pravice kakor sirotam državnih uradnikov. Znižan e delavskih mezd na Češko-slvaškem. V pariletični komisiji kovinarske stroke za novo ureditev delavskih mezd na Češkoslovaškem so delavski zastopniki pristali na to, da se v manjših podjetjih znižajo mezde za 5%, v večjih pa *a 7—8%. Delodajalci s tem niso zadovoljni in zahtevajo večje znižanje. Poga a-nja se nadaljujejo. • Posebne zavode za epileptike in slaboumne ustanove na Češkoslovaškem. S tem nameravajo razbremeniti norišnice, kamor bodo poslej sprejemali samo blazni-ke. Epileptike in slaboumne spravijo v zavode na deželi, kjer bo treba manj nadzorovalnega osobja nego v norišnicah; na ta DAcln se bo oskrbja znatno pocenila. Podaljšanje zakona o podpiranju brezposelnih na Češkoslovaškem. Češkoslovaška poslanska zbornica je 30. m. ra. sklepala o podaljšanju izplačevanja držav, podpore brezposelnim. Sprejet je bil sklep, da se dosedanji zakon podaljša dotlej, dokler se ne sklene nov zakon, najdalje pa do 31. decembra 1922. Socialna šola za ženske na Slovaškem. Slovaška liga v Ameriki je lani darovala milijon kron za ustanovitev socialne Sole za ženske na Slovaškem. Zavod, ki bo obsegal šolo in internat, se otvori v Turč. Sv Martinu. Vršili se bodo tečaji za matere in prostovoljne socialne sotrudnice, dalje gospodarski, vrtnarski, kuharski in zdravstveni tečaji. Mestna občina je darovala zavodu stavbišče z obsežnim vrtom. JXaša družba. d Šentpeterski Orel in Orliški krožek Imata izredno sejo v nedeljo, dne 9. t. m. ob 10. uri dopoldne. Prosimo polnoštevilne udeležbe. d V Šentpeterskem prosvetnem društvu predava v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer g. prof. dr. V. Šarabon o naših planinah. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva! — Po predavanju odborova seja. d »Ljudski oder.« V nedeljo 9, aprila igra akademski ansambl Ljudskega odra ob pol 8. uri zvečer Grillparzerjevo tragedijo »Prababica«. Predprodaja vstopnic v soboto od 3. do 6. popoldne in v nedeljo 9. aprila od 9. do 12. dopoldne in od 3, ure popoldne naprej do začetka predstave. ^Raznoterosti. Rešilna armada. — Salvation Army. 'Ameriško-angleška takozvana »Rešilna armada«, ki spreobrača ljudi k veri in treznosti, pri tem pa sama najboljše živi, se je po vojni široko naselila tudi na Češkoslovaškem, v Pragi. Družba prireja tam svoje poulične >pobožnosti«, sprejema v varstvo padla dekleta in vrši druga dobra dela. Toda vkljub vsemu prizadevanju med Čehi ne more dobiti tal —inteligenca jo hladno odklanja, ljudstvo jo zasmehuje. Te dni je »Prager Presse« brez pridržka povedala, kako mnenje goje Čehi o S. A. Povod je dala neka zabavna prireditev te armade, na kateri je nastopalo 20 indijskih deklic. List pravi, da je češkemu narodu hrupna poulična pobožnost, ki jo razvija S. A. popolnoma tuja. Odbija ga tudi zvito izkoriščanje vernikov in njihovih žepov. Sploh smatra S. A. kot velikansko trgovsko podjetje družine Booth, ki ima v svoje zasebne namene organizirano ogromno armado (samo ^častnikove je 3000!), ki jo dobro plačuje, da s tem večjo vnemo služi njenim interesom. Razen tega češko ljudstvo sumi, da je rešilna armada naravnost v službi ve-lekapitalizma, da duši v delavskih masah revolucionarnost deloma z oblaževanjem socialnega gorja na posameznikih — vsekakor v zelo skromnem obsegu! — deloma pa s pozivanjem na potrpljenje, na božjo voljo in plačilo na onem svetu. V ustih te družbe se izpreminja Kristus iz odločnega, nepodkupljivega pristaša in zaščitnika ubogih, tlačenih in ponižanih v nebeškega pomirjevalnega dvornega svetnika, v prijatelja in zaščitnika bogatinov in kapitalističnega družabnega reda. A češki narod je v dnu svoje duše udan pravičnosti in je prepričan, da se mora sedanji družabni red iz-premeniti. Iz vseh teh razlogov češko ljudstvo odklanja rešilno armado in njeno delo in nujno zahteva, da družba v javnosti nemudoma poda točno pojasnilo o svojih ciljih. — Tako Čehi. To si dobro zapomnite za slučaj, da bi ta družba skušala razširiti svoje >reševalno« delo tudi na Jugoslavijo. Cene živilom na češkoslovaškem. Zadnji veliki sneg na Češkoslovaškem je povzročil, da so se cene domačim živilom hipno podražile. Cene živilom, ki prihajajo iz inozemstva, kakor mast, moka i. dr., pa padajo. Meso je bilo te dni v Pragi (podraženo) po 10—23 kron kilogram. Veličasten pogrob vojne ladje. Kot simbol bodočega razoroženja na morju v smislu načel washingtonske konference bo ena izmed ameriških vojnih ladij potopljena na odprtem morju z vsemi vojaškimi častmi. Ladjo bodo očistili in nanovo pobarvali. Okrasili jo bodo z zastavami in izpustili na odprto morje, kjer jo bodo potopili. Med potapljanjem bodo svirale na drugih ladjah godbe in oddali bodo 21 častnih strelov. Baje bo doletela ta usoda vojno ladjo »Kentucky« ali »Obregon«, ki se je udeležila morske bitke pri Santiagu, v kateri je bila španska eskadra popolnoma uničena. — Ko bi Amerikanci vojno ladjo razdrli in odprodali ter pretopili, kar je še kaj vrednega, izkupiček pa dali revežem, bi odrezali pač bolie kot s takimi ceremonijami, ki bodo poleg tega stale še veliko denarja. J{ultura. k 12 Velikonočnih pesmi za mešani zbor, zložil Karol Adamič je pravkar izšlo v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena part. Din 12.—, glasovi po 4 Din. — Pesmi so vsled tiskarskih ovir sicer nekoliko pozno izšle, vendar jih bodo naši cerkveni zbori v velikonočnih praznikih oziroma v velikonočni dobi, ki traja do Vnebohoda, še lahko proizvajali, če si jih takoj naroče. Pesmi so tako melodijoz-ne, lepe in v lahkem slogu zložene — kakor sploh vsa Adamičeva glasba — da se jih brez truda v par urah vsak zbor vseh 12 nauči. Napevi bodo svečanost velikonočne procesije posebno poživili in navdali poslušalce s času primernimi čustvi in pobožnostjo; nato opozarjamo naše zbore in zbir1 prav toplo priporočamo. »Navodila o ekonomskem ordinira-nju zdravil« se zove brošurica, ki jo je izdala Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani (osrednji urad) za svoje zdravnike, poslovalnice in lekarnarje. Po veljavnih zakonitih določilih, ki veljajo za vse obvezne bolniške blagajne v Sloveniji, ki so osnovane v smislu bolniško-zavarovalnega zakona iz leta 1888, bratovsko-skladnične in železničarske bolniške blagajne, je sestavil ta navodila šef-zdravnik g. dr. Dem. Bleiweis-Trsteniški, v katerih pojasnuje, kako se zapisujejo zdravila brez nepotrebnih večjih stroškov, vendar ne v škodo zdravljenja bolnikov. Zdravila so se silno podražila in se še podraže. Zaradi tega je potrebna posebna pažnja pri zapisovanju zdravil, da ne trpe škode bolniki na eni strani, na drugi strani pa bolniške blagajne. Navodila povedo jasno, da je treba pri ordinaciji zdravil v prvi vrsti upoštevati interese bolnikov. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Ali sie že storili svojo dolžnost? Ali ste že naročiti dnevnik Novi čas? Ali ste že pridobili vsaj po enega novega naročnika? Tovariši! Pomnite! Lisi krščanskega delovnega liudstvn t se dobi brezplačno. Poizve se v Konzumn, Kongresni trg št. 2. F. 632UMAT Ljubljena Uro in po konkurenini cen?. Mestni trg 25 I. Xi A \\ i XI n\ A X! A 3 >f*•. ... IX Tv fc 1* [£ iv * Priporoča se cenjenemu občinstvu za izvršitev čevljev po zelo solidni in primerni ceni. ten Srebot čevljarski mojster Ravnikarjeva utica 15. * & * $• - »iv jfjCH, mmmmemm, saaraHMEgag I. delavsko konzumno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani, ki ima svoje prodajalne v raznih krajih Slovenije obstoji Že nad 26 let, vendar seže njen razmah šele od vojne naprej. Zakaj? Zato, ker je imela tedaj zadruga priliko pokazati, da njen namen ni bogatiti ampak konzumenta v vsakem oziru zaščititi. — Radi velikega navala s prijavami za članstvo zadruga prve dve leti vojne ni sprejemala nobenih novih članov. Šele pozneje je stopila kot nositeljica zadružne ideje tudi izven Ljubljane. Da je storila prav kaže priznanje njenih izven ljubljanskih članov, kjer ima zadruga svoje prodajalne. »j Ali znate štediti? Štedenje v tej draginji je res prava umetnost. Kadar pa hranite svoje prihranke ne pozabite, da naša ♦ zadruga obrestuje hranilne vloge svojih članov po 5°/o< Varnost je popolna, ker ima zadruga 6 lastnih hiš. — Deleži dajo jamstva za približno 2 in pol mil. ki on. Splošni rezervni zaklad okroglo 120.000 kron. Bilanca je solidna in zadruga v na jlepšem razmahu. Člani, Vi posodite sami sebi, če hranite pri zadrugi. I. delavsko konzumno društvo v Ljubljani. »Novi čas« v vsako hišo! Za pleskarska in ličarska dela se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini atot Ione Malgaj ato* pleskar in ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6. Valuta pada, draginja raste. Kupuj domače milo ne tuje, importirano. Kupuj dobro milo, ker je isto najceneje. Kupuj GAZELA MIE O. >r