1241 Kritičice Jasna Na Slovenskem so kriteriji za umetnostno ocenjevanje že nekaj let močno škrinjar vprašljivi, ostajajo na nivoju subjektivnega odnosa z vprašljivim okusom, vprašljivo izobrazbo, neugotovljivo nazorsko naravnanostjo. Kritični zapisi večkrat bralca prav osupnejo: nevednež ostane nem, odprtih ust, saj je žon-glerstvo s kritiškimi pojmi včasih tako bliskovito, zaključki tako odločni in energični, logika in trditve tako ekskluzivne, da res zastaja dih in ostaja bralcev »obrambni mehanizem brez vsake sinteze« med resničnostjo in »apriorno agresivnostjo« kritiških metod. Trditve so največkrat neosvetljene, bralec mora vse enostavno verjeti. Kako pa je z zaupanjem, naj osvetli ocena »Pes-mičic 77« Vinka Modrndorferja v zadnji številki Naše sodobnosti, stran 1028: Ob tej oceni bralcu nehote vstane pred očmi lepo razporejen instrumen-tarij kritiškega orodja od macol do metličic in lepo obklesanih že v naprej pripravljenih podstavkov, ki povzdigujejo skulpture, ki bi sicer tiho čemeče pod jesenskim listjem nič ne kvarile okolja, zdaj pa si prisiljen z nosom zadevati vanje, ne da bi vsaj približno vedel, kaj naj pomenijo. Neposvečen v posebne čare, ki jih beležijo seizmografi »ostrih in umitih« kritiških čustev, kot preprostež, ki sicer nič ne razume, vendarle lahko zahtevaš neko stvarno razmerje do zunanjih in razvidnih dejstev ali vsaj do občutka za navajanje le-teh. Peter Kolšek postavlja naslednje trditve (o pesniški knjigi Vinka Modrndorferja) »lično vezana v zeleno platno«. Knjigo Vinka Modrndorferja imam v roki. Ovitek je iz grdega zelenega blaga, ovitega v karton, ovitek ni ličen, knjigovez je bil očitno amater, naslovna stran je večja od zadnje, rob je neenakomerno različno zdebeljen, se guba. Morebiti je samo moj izvod takšen, zanesljivo pa imam knjigo doma že od zime, P. K. pa pravi, da je knjiga izšla »letos spomladi:. »Ognjeviti in mladi Vinko« : v knjigi je fotografija avtorja, ki nas gleda izza okroglih očal resno, kar preresno za mladega človeka. »Kot resno zanimivost velja omeniti, da je ta vsestranski mladenič« : ton je najbrž namenoma poudarjeno ironičen (ker je V. M. mlad?); »smešne zanimivosti« ali »vsestranskega starčka« ocenjevalec Naše sodobnosti najbrž ne uporablja, čeprav dozdajšnjemu pesnjenju V. M. nameni naslednji posrečeni stavek: »pesniški teksti so bili podrejeni živahnemu veselju do pesnjenja« : veselju do pesnjenja so podrejeni najbrž vsi pesniški teksti na tem božjem svetu, vendar je Modrndorferjevo veselje »živahno veselje« in »zlaganje besed v proste verze z bolj ali manj zbrano čustveno osnovo ali razumsko konstrukcijo« . Kdor razume, naj razloži: primerno je zbrano misliti, kakšna naj bi bila navedena alternativa kot motiv za pesnjenje? Nova zbirka Modrndorferjevih pesmi je »enotna« (po mnenju ocenjevalca) in »osredotočena na eno samo temo: ljubezen«. Ne vem, ali pri obeh trditvah ocenjevalec laže nalašč ali iz nevednosti in ker zbirke sploh ni prebral. Bralcem v ilustracijo odlomek pesmi na strani 62, naslov »Pesem« .. . (svet vzemi me)..... . .. , , in naj se mi roke nikdar od starosti ne tresejo vzemi pesem za salvo strelov za dojenčke z napetimi trebuščki nekje v gozdovih na nemih in trdih dojkah mrtvih mater za nasmeh za mrvioo kruha 1242 Jasna škrinjar Se zdi pesem komu ljubezenska? Naj le prebere celo! Ali je ljubezenska morebiti pesem s strani 43? sam sem kot prt na mizi kot pravkar postelja odgrnjena kot sveča prižgana kot beseda neizgovorjena 2e obe navedeni pesmi postavljala na laž naslednjo (zelo podcenjujočo trditev): . . . »ljubezen je pretežno srečna in neproblematična, pesnik pa vseskozi zaljubljen do ušes« : Morebiti to sklepa iz naslednjih verzov? bila si kot punčka v veliki pisani škatli in v laseh si imela trakec in tako mehko zaprte oči kot bi spala ... »Povejmo le še to (da pesmi) presegajo tovrstno srednješolsko poezijo le po talentiranosti izraza, medtem ko je psihologija ljubezni klasično najstniška« : (tega ocenjevalec Naše sodobnosti prav gotovo ne sklepa po tejle pesmi: str. 23, pesem »vzamem te«) vzamem te kot rožo stekleno kot pršič narahlo kot svečo ledeno kot sani po snegu gre moja roka po tvojih gozdovih Tudi tema trditvama, tako kot pri Kolšaku vsemu, moramo samo preprosto verjeti. O pesmih nam ocenjevalec ne pove nič, ne razloži nam »talentiranosti izraza« niti ne izvemo, kakšna je »najstniška psihologija ljubezni« : ali je bolj čista, bolj preprosta, bolj močna? Kakšne so možnosti in kakšne slabosti Modrndorferjeve poezije, ne izvemo, saj Kolšak ne želi pesmi predstaviti, ampak nam predstavlja samo svoj odnos do Vinka Modrndorferja. To pa ni ocenjevanje za revialni tisk. Za dokaz, da je moč uporabljati besede za črne in bele trditve, naj nam bo (ocenjevalec se dosledno mi-ka) Kolša-kova kritiška metoda v pomoč za kratko predstavitev pesmi Vinka Modrndorferja a la Kolšak : Moderndorferjeva tretja zbirka, ki je izšla v samozaložbi, prinaša koncizen sistem pesniških tekstov, ki so urejeni v dovolj zaokroženo izpoved, da jo je šteti med najizrazitejše pesniške knjige, ki jih je letos ponudila samozaložba. Zlasti so Pesmičice 77 učinkovite na ozadju prejšnjih avtorjevih dveh zbirk. Op. ur:. Da ne bi bili bralci, ali celo slovenska bibliografija, v zadregi: recenzija, ki je predmet avtoričinega razmišljanja, je bila objavljena v 10. št. letošnje Sodobnosti, ne pa, kot navaja avtorica, v Naši sodobnosti, saj je prišlo do spremembe naslova že leta 1963; in še: pisec recenzije (tako je tudi naveden v Sodobnosti) je Peter Kolšek (ne Kolšak), in pesnik Pesmičič 77 se že ves čas podpisuje kot Vinko Moderndorfer in ne kot v zgornji glosi.