INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
Knmn
r Q J
letnik XX. št. 5
maj 2014
Društvo upokojencev Dobrepolje je zelo aktivno, med številnimi izletniškimi kraji pa so si tokrat izbrali enega od najlepših mest na svetu - Benetke, ki so jih obiskali 19. maja (slika zgoraj).
Končal se je dveletni projekt snemanja filma o življenju in likovnih delih Toneta Kralja iz občine Dobrepolje, z naslovom Svetovi ustvarjalnosti. Na sliki ob predstavitvi v ARS dokumentacijskem centru v Jakličevem domu na Vidmu so Saša Strnad, koordinatorka projekta, župan Janez Pavlin, Tatjana Kralj, hčerka Toneta Kralja in dr. Igor Kranjc, idejni oče projekta (slika levo).
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 6. 2014
PODCORSKO
RAJANJE
Podgora, NVRC, Koča pri Koritu,
nedelja, 14. junij 2014.
Dan odprtih vrat konjeniške sekcije TD PODGORA in brezplačnih ustvarjalnih delavnic za otroke, mladino ter družine,
od 14. ure dalje.
Vse, kar boste lahko ustvarili, boste lahko odnesli domov.
Za vse, ki bi se radi delavnicam pridružili kot mentorji, pa pokličite: Saša Strnad, 041 603 885.
Prisrčno vabljeni!
ENAJSTA DOBREPOLJS
golažijada
Podgora, NVRC, Koča pri Koritu v Dobrepolju,
14. junij 2014, od 14. ure dalje.
Prijavnina za tekmovalno ekipo je 20 EUR. Vanjo je všteto 2 kg mesa, 2 kg čebule, drva ter promocijska majica prireditve.
Prijavnine sprejemamo do 13. 6. 2014.
Zbor za tekmovalce je ob 13. uri, začetek tekmovanja ob 14. uri. Za vse dodatne informacije pokličite: Andrej Strnad, 031 603 885, ali Saša Strnad, 041 603 885.
PRISRČNO VABLJENI!
Turistično društvo Podgora v sodelovanju z Občino Dobrepolje
Piše: župan Janez Pavlin
Drage občanke,
■	■	I "V	■
cenjeni občani.
»Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti edina, meni zemeljski si raj!«
Najprej bi se vsem zahvalil za sodelovanje na dobrodelni akciji zbiranja prehrane za poplavljene v Bosni in Hercegovini. Veseli smo, da smo z vašo dobroto zbrali 3480 kg prehrane in bomo lahko pomagali prebivalcem občine Odžak, ki so jih prizadele poplave. Zahvaljujem se vsem za darovano prehrano in druge artikle ter iskrena hvala gasilcem oz. prostovoljnim gasilskim društvom za pomoč pri zbiranju, razvrščanju, pakiranju na palete in nalaganju na tovornjak. VSEM ISKRENA HVALA.
V	Kompoljah smo izvedli rekonstrukcijo priključka javne poti. Zaradi raznih inšpekcijskih prijav, ki so bile v času gradnje podane, čakamo na končno potrditev in pridobitev uporabnega dovoljenja. Do pridobitve vseh ustreznih dovoljenj je cesta v gradnji. Upam, da kmalu razrešimo vse, kar je bilo na debelo prijavljeno.
V	Strugah se počasi zaključujejo vsa dela pri ureditvi središča Strug. Odziv prebivalcev Strug je pozitiven in kaže zadovoljstvo pri tej investiciji. V letošnjem letu bo izvedena tudi steza za pešce do mrliške vežice (v istem nivoju kot cesta). Uradno otvoritev celotne investicije predvidevamo za farno žegnanje ob prazniku zavetnika, sv. Avguština.
Na junijski seji občinskega sveta bo določena cena za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Po sprejetju pa se bodo uporabniki v Ponikvah lahko začeli priključevati na kanalizacijsko omrežje. O postopku priključitve boste dodatno obveščeni pisno ali na zboru vaščanov.
V	Predstrugah smo dokončali javno razsvetljavo v »najlepši« ulici, katero smo urejali v lanskem letu. Hvala vsem, ki ste poklicali in se zahvalili za zgledno urejeno cesto oz. ulico. Ob tem se zahvaljujem vsem, ki ste odstopili del svojega zemljišča za razširitev cestišča.
V	Kompoljah Telekom izvaja dela po fazah, da bodo naročniki dobili širokopasovne storitve. S tem se bo dostopnost do širokopasovnih povezav bistveno izboljšala. S Telekomom se dogovarjamo tudi za gradnjo v ostalih vaseh, za katere bodo pripravili možnosti gradnje širokopasovnih povezav.
V	teku so javni razpisi, ki so bili objavlje-
ni v prejšnji številki občinskega glasila, izvedli smo razpis za izvajalca čistilne naprave v Zdenski vasi, s katero kandidiramo na razpisu 8. javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij z naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, ter razpis za izbiro izvajalca za rekonstrukcijo in energetsko sanacijo PŠ Kompolje.
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM
OBČINE DOBREPOLJE, DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE
ČESTITAM OB 25. JUNIJU -DNEVU DRŽAVNOSTI.
VABILO Vabimo vas
NA OBČINSKO PROSLAVO
OB DNEVU DRŽAVNOSTI
IN 90-LETNICI
PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA HOČEVJE.
V počastitev te obletnice prirejamo proslavo s slavnostno parado na predvečer državnega praznika
v torek, 24. junija,
pri gasilskem domu v Hočevju.
Začetek proslave bo ob 18. uri s slovesno parado. Nato sledi proslava s kulturnim programom in prevzemom gasilskega vozila. Slavnostni govornik bo župan občine Dobrepolje. Po proslavi pa bo vrtna veselica z ansamblom Mladi godci.
Vljudno vabljeni.
KAZALO
Slovensko-dalmatinski glasbeni večer.................................................... 9
Dokumentarni film »Tone Kralj, Svetovi ustvarjalnosti«........................................................12
100 let od smrti Jerneja Pečnika........................................................................................................................14
Otroci vojne....................................................................................................................................................................................16
Ta čudovita igra, ki ji pravimo skavtstvo..................................................................................................25
ZAKONODAJNI REFERENDUM
o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih
Državni zbor Republike Slovenije je razpisal Zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 29/2014.
Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi:
Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A), ki ga je sprejel Državni zbor na seji 28. 1. 2014?
Za dan glasovanja na referendumu je določena nedelja, 8. junija 2014. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«, ki bosta navedeni na levi oziroma na desni strani glasovnice.
Pravico glasovati na referendumu imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti v Državni zbor, to so volivci, ki bodo najpozneje 8. junija 2014 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice glasovanja nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, a mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov glasovanja in je sodišče posebej odločilo o odvzemu volilne pravice.
Imajo pa pravico glasovati osebe, ki jim je
bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen.
Na referendumu se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisij a za območj e, v katerega j e volive c vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 8. junija 2014, od 7. do 19. ure in v posebnih primerih, ki jih odloča zakon:
•	po pošti v Republiki Sloveniji, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način;
•	na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 3. 6., sredo 4. 6., in v četrtek, 5. 6. 2014, med 9. in 17. uro;
•	na domu na dan glasovanja 8. 6. 2014, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 4. 6. 2014, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način;
•	na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebiva-
lišča na območju okraja (OMNIA), s
sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 8. 6. 2014. Če želi volivec glasovati na tak način, mora do 4. 6. 2014 to pisno sporočiti okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vloge je na voljo na spletni strani Državne volilne komisije);
•	na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje do 23. maja 2014;
•	volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti okrajni volilni komisiji 4. 6. 2014.
Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori.
Tajnik OVK Grosuplje Andrej Struna
SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE
4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ
sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje,
tel. št. 7810 917, 7810 910, faks: 7810 919
PREDSEDNICA: POLONA MARJETIČ-ZEMLJIČ
NAMESTNIK PREDSEDNICE: IVAN GABROVEC
ČLANICA: NEVENKA ZAVIRŠEK NAMESTNIK ČLANICE: NEJC KOLMANČIČ ČLANICA: MILENA STRNAD NAMESTNIK ČLANICE: BOJAN NOVAK ČLAN: ALEŠ TOMAŽIN NAMESTNIK ČLANA: FRANCI ZORKO TAJNIK OVK: ANDREJ STRUNA NAMESTNICA TAJNIKA: DRAGICA URBAS
Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj
Številka: 042-4/2014-25 (10) Datum: 7. 5. 2014
Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo) in Odloka o razpisu Zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 29/2014) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji
S K L E P
o določitvi volišč in njihovih območij
Za izvedbo Zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki bo v nedeljo, 8. junija 2014, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na korespondenčni seji določila naslednja
volišča in njihova območja:
I.
zap. št.	oznaka volišča	ime volišča	sedež volišča	območje volišča	dostopno invalidom
1.	403001	JAKLIČEV DOM DOBREPOLJE	Videm 34, Videm - Dobrepolje	Bruhanja vas, Mala vas, Podgora, Podgorica, Podpeč, Videm	da
2.	403003	GASILSKI DOM ZDENSKA VAS	Zdenska vas 59	Zdenska vas	ne
3.	403004	GASILSKI DOM HOČEVJE	Hočevje 19	Hočevje	da
4.	403005	GASILSKI DOM ZAGORICA	Zagorica 36 a	Zagorica	da
5.	403006	VAŠKI PROSTOR PREDSTRUGE	Predstruge 60	Cesta, Predstruge, Vodice	da
6.	403007	GASILSKI DOM KOMPOLJE	Kompolje 60	Kompolje	da
7.	403008	OSNOVNA ŠOLA PONIKVE	Ponikve 38	Ponikve (razen hišnih št. 75, 75 A, 75 B in od 75 D do 86)	da
8.	403009	DVZ PONIKVE	Ponikve 76	Ponikve - hišne št. od 75 do 86 (razen hišne št. 75 C)	da
9.	403049	OŠ STRUGE	Lipa 16	Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič	da
II.
Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča, in sicer:
•	Volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 3. 6., 4. 6. in 5. 6. 2014 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju - dostopno invalidom.
•	Posebno volišče, dostopno invalidom, št. volišča 403010 oziroma (950), s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje.
•	volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju - dostopno invalidom.
III.
Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi geodetske uprave, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih.
Polona Marjetič-Zemljič, univ.dipl.prav. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE
Na podlagi določil Pravilnika o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 26/14) Občina Dobrepolje objavlja
JAVNI RAZPIS
za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav
v občini Dobrepolje za leto 2014
PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Občina Dobrepolje (v nadaljevanju občina) skladno z veljavnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Republiki Sloveniji (novelacija za obdobje od leta 2005 do 2017) zagotavlja proračunska sredstva za namen sofinanciranja nakupa in vgradnj e malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju MKČN) na tistih poselitvenih območjih, na katerih občina ne bo zagotavljala odvajanja v javno kanalizacijo in sekundarnega čiščenja odpadnih voda.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje nakupa in vgradnje MKČN (individualnih ali skupinskih) za čiščenje komunalne odpadne vode zmogljivosti čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (PE) na območju občine.
Višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje malih čistilnih naprav za leto 2014, znaša 10.000,00 €.
Upravičeni stroški sofinanciranja investicije MKČN so:
-	za posamezno stanovanjsko stavbo 800,00 €,
-	za povezovanje večstanovanjskih stavb na eno čistilno napravo 800,00 €/stanovanjsko stavbo, vendar največ do 80 % investicijske vrednosti MKČN brez DDV
-	stavbo v javni rabi 2.000,00 €.
Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13) določa zahteve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
Po veljavni zakonodaji posamezne hiše ali naselja z manj kot 50 prebivalci oziroma z ustrezno ekvivalentno obremenitvijo, kot bi jo povzročilo 50 prebivalcev (50 populacijskih ekvivalentov = 50 PE), niso vključena v območja, kjer za odvajanje in čiščenje odpadnih vod skrbi javna služba. Lastniki stavb na območju, ki ga ni treba opremiti z javno kanalizacijo po merilih iz 4. člena zgoraj navedenega pravilnika in opremljanje zemljišč z javno kanalizacijo na teh območjih ni predvideno s programom opremljanja zemljišč, ter lastniki stavb zunaj naselja, morajo zagotoviti čiščenje komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah najkasneje:
-	do 31. decembra 2010, če je stavba na vo-
dovarstvenem območju in
-	do 31. decembra 2018, če je stavba na občutljivem območju.
SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
1.	Na razpis se lahko prijavijo investitorji (fizične osebe, društva in neprofitne organizacije) s stalnim prebivališčem oz. sedežem na območju občine Dobrepolje in z dokazili o načrtovani gradnji objekta za čiščenje komunalne odpadne vode, skladno s pogoji javnega razpisa.
2.	Občina bo sofinancirala vloge skladno s Pravilnikom o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 26/14).
3.	V primeru izgradnje skupne MKČN za več stanovanjskih objektov so upravičenci do nepovratnih finančnih sredstev vsi investitorji, ki vložijo skupno vlogo. V tem primeru upravičenci medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo.
POSEBNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
1.	MKČN mora biti izven območij, na katerih je predvidena izgradnja kanalizacije skladno z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
2.	Stanovanjska stavba ali stavba v javni rabi, za katero se ureja in vgrajuje MKČN, mora imeti pridobljeno gradbeno dovoljenje v skladu z zakonom o graditvi objektov.
3.	Lokacija objekta mora biti poznana, vlagatelji morajo razpolagati z lastninsko pravico oziroma si morajo predhodno pridobiti pogodbe o podelitvi stvarnih pravic (služnosti ali stavbne pravice), overjene pri notarju.
4.	MKČN mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostnih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07), ter potrjeno pozitivno oceno obratovanja, ki jo izda izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
5.	Do subvencije so upravičeni investitorji
MKČN, ki so nabavili in uredili MKČN po 30. 4. 2014.
6. Do subvencije niso upravičeni investitorji objektov, ki so pridobil gradbeno dovoljenje po 1. 1. 2010 in je bila gradnja MKČN ali nepropustne greznice pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
VLOGA - PRIJAVNI OBRAZEC
Vsebina vloge zajema izpolnjen obrazec z osnovnimi podatki prosilca in objekta ter s številom oseb, prijavljenih na navedenem naslovu, ter obvezne priloge.
Obvezne priloge so:
-	fotokopija gradbenega dovoljenja za objekt, za katerega se ureja in vgrajuje MKČN, za objekte zgrajene pred letom 1967 pa potrdilo, da so zgrajeni pred navedenim letom,
-	skica lokacije MKČN in
-	izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjena služnostna pogodba, za lokacijo, na kateri bo stal objekt.
ROK IN NAČIN PRIJAVE
Prosilci lahko oddajo vloge oziroma prijavne obrazce za dodelitev finančnih sredstev skladno s Pravilnikom kadar koli v tekočem letu, vendar najkasneje do 30. septembra 2014.
Prijave oz. vloge je treba oddati in poslati s priporočeno pošto na naslov:
Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje.
Vlogo je treba poslati v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti na sprednji strani označen z napisom »NE ODPIRAJ - MČN 2014«. Na hrbtni strani ovitka mora biti označen polni naslov vlagatelja.
POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG
Vse prejete vloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje župan. Odpiranje vlog ni javno.
Upoštevale se bodo izključno v celoti izpolnjene vloge ter pravočasno oddane vloge na priloženem obrazcu.
V primeru, da vloga ni popolna skladno s pogoji in merili javnega razpisa za sofinanciranje, bodo prosilci pozvani, da v roku 8 dni vlogo dopolnijo. Če tega ne bodo storili oziroma bo vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna bo s sklepom zavržena.
DATUM ODPIRANJA VLOG IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA
Prvo opiranje vlog bo 8. julija 2014 in drugo 2. oktobra 2014. Občina bo vse prosilce obvestila o izidu javnega razpisa najkasneje v roku 8 dni od dne, ko komisija pripravi predlog dodelitve proračunskih sredstev. Z upravičenci bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev. V primeru popolne porabe proračunskih sredstev se preostale pravilne in pravočasne vloge upoštevajo v razpisu za leto 2015.
Zap. št.	Območje naselja
1.	Ponikve (del)
2.	Vodice
3.	Zdenska vas (del - sv. Anton)
4.	Hočevje
5.	Kompolje (del - Brezje)
6.	Četež pri Strugah
7.	Tisovec
8.	Kolenča vas
9.	Paka
10.	Tržič
11.	Lipa
12.	Pri Cerkvi - Struge
13.	Podtabor
14.	Rapljevo
15.	Kukovo
PRIDOBITEV SREDSTEV
Upravičenci bodo sredstva pridobili na osnovi pogodbe, sklenjene med upravičencem in občino. Za pridobitev sredstev bo moral upravičenec posredovati naslednje dokumente:
-	zahtevek,
-	certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07),
-	potrjeno pozitivno oceno obratovanja, ki jo izda izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
-	ustrezno upravno dovoljenje za poseg v prostor za MKČN (lokacijsko informacijo),
-	dokazila o poravnanih stroških izgradnje (fotokopije plačanih računov in potrdil in drugo).
Skrajni rok za vložitev zahtevka z dokazili za
pridobitev sredstev za namen nakupa in gradnje MKČN je 31. 10. 2014.
RAZPISNA DOKUMENTACIJA
Razpisna dokumentacija je od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnih rokov dosegljiva na spletni strani Občine Dobrepolje www.dobrepolje.si.
Prosilci lahko dvignejo razpisno dokumentacijo tudi v vložišču Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje.
Dodatne informacije v zvezi s tem razpisom lahko vlagatelji pridobijo na Občini Dobrepo-lje, pri ge. Tatjani Dečman-Žagar, tel. št. 01/788 02 89.
Občina Dobrepolje Janez Pavlin, župan
Številka: 41010-5/2014 Datum: 20. 5. 2014
Priloga 1: Seznam območij naselij, na katerih se dodeljujejo nepovratna sredstva za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav
Obiskali so nas trije politiki s skupne liste SLS + Nsi za evropske volitve
Dobrepolje redko gosti znane in vplivne politike slovenske in evropske ravni. V okviru kampanje pred evropskimi volitvami pa so v naši občini dve uri preživeli člani skupne kandidatne liste SLS + Nsi za evropske volitve - Lojze Peterle, Ljudmila Novak in Franc Bogovič.
Bojan Novak
Prijetno popoldansko urico smo z gosti preživeli na žagi Pogorelc v Strugah. Eden pomembnejših poudarkov programa obeh sodelujočih strank temelji prav na krepitvi in oživitvi srednjega in malega gospodarstva. Kot primer dobre prakse smo zato obiskali Pogorelčeve, ki so z nami delili izkušnje vodenja domačega podjetja. Najpomembnejše pri tem je vsekakor so-
delovanje vseh vpletenih in ne izključevanje in medsebojno nasprotovanje, čemur smo, žal, priča vsak dan. Dober primer sodelovanja v prid napredku je tudi povezovanje dveh sorodnih strank. Nehote se je primeril simboličen dogodek, saj so se trije gostje do Vidma pripeljali posebej, od tam naprej pa so sedli skupaj v kombi in pot naprej nadaljevali skupaj.
Ob koncu obiska doline smo obiskali še sejno sobo Občine, kjer sta bila gostom
na kratko predstavljena zgodovina in delovanje Občine ter nakazani problemi, s katerimi se manjše občine vsakodnevno srečujejo.
Gostje so pred slovesom izrekli podporo in zaželeli srečo Jožetu Prijatelju, kandidatu za župana na jesenskih lokalnih volitvah, dolino pa zapustili z obljubo, da se bodo pri svojem nadaljnjem delovanju še naprej zavzemali za reševanje problemov ljudi s podeželja. ♦
Pomoč poplavljenim v BIH in Srbiji
Karitas *
Bog ima usmiljeno srce za vse. Tudi mi se naučimo, da bomo usmiljeni z vsemi. (papež Frančišek)
Po poročanju Karitas je v Srbiji prizadetih več kot 500.000 prebivalcev, v BiH pa 1,2 milijona. V naslednjih dneh bo poleg hrane, vode in higienskih pripomočkov potrebna tudi pomoč pri vzpostavljanju osnovnih pogojev za bivanje (čiščenje in sušenje prostorov). Slovenska karitas je posredovala 10.000 EUR Caritas BiH in 10.000 EUR Caritas Srbije za najnujnejšo pomoč ob poplavah. Lokalne Karitas v Srbiji in BiH pomagajo predvsem s paketi s hrano na najbolj prizadetih območjih.
Slovenska karitas zbira denarno pomoč za poplavljene v Srbiji in BiH. Dar je mogoče posredovati na:
Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761
Namen: POPLAVE SRBIJA IN BIH Sklic: SI00 625, Koda namena: CHAR BIC banke: LJBASI2X
Za poplavljene v Srbiji in BiH lahko prispevate 5 EUR tudi s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.
Na Slovenski karitas poteka tudi akcija zbiranja materialne pomoči (objavljeno na www.karitas.si ). V Ljubljani je zbirni center v skladišču Škofijske Karitas Ljubljana v prostorih Mercatorja, Slo-venčeva 19, 1000 Ljubljana (vsak dan od 10.00 do 18.00). Zbirajo predvsem naslednji material:
•	higienske pripomočke (pralni prašek, univerzalna čistila, milo in šampon za osebno nego, pasto in ščetke),
•	higienske robčke in plenice, vodo,
•	trajno in dobro zapakirano osnovno hrano, ki ne potrebuje hlajenja (moko, testenine, mleko, olje, otroško hrano, konzerve -pašteta, ribe, narezek ...),
•	oblačila za otroke, bombažno posteljnino, novo spodnje perilo in nogavice - DRUGIH OBLAČIL NE ZBIRAJO!
(Iz javne objave Slovenske karitas)
Župnijska Karitas Dobrepolje vabi vse občane, da se odzovete vabilu Slovenske karitas ali katere koli druge humanitarne organizacije, ki ji zaupate, in prispevate po svojih močeh, saj gotovo še nismo pozabili podobne stiske, ki je pred kratkim prizadela našo občino. Veliko ljudi hodi v Ljubljano na delo, zato mislimo, da lahko marsikdo, ki bi želel darovati material, sam odpelje ali dobi nekoga, ki bi to odpeljal v Ljubljano v zbirni center. Če nimate nobene možnosti prevoza in bi radi kaj darovali, lahko oddate v župnišču na Vidmu ali v Strugah ali pokličite na tel.: 041 393 893, da bomo organizirali prevoz.
SOLSKE POTREBŠČINE ZA POMOČ POPLAVLJENIM
Župnijska Karitas Dobrepolje in Struge že nekaj let organizira v juniju zbiranje šolskih potrebščin in pripomočkov. Ko boste ob koncu šolskega leta pospravljali omare in predale s šolsko opremo, boste morda ugotovili, da lahko kaj podarite za Karitas. Prosimo le, da bi bili predmeti, ki jih boste podarili, še dobri in uporabni. Z letošnjo akcijo želimo omiliti stisko ljudi v BiH in Srbiji, ki so utrpeli škodo zaradi poplav, zato bomo zbrane šolske potrebščine poslali OŠ na poplavljenih območjih.
Šolske potrebščine bomo zbirali od 20. do 30 junija 2014 v Kmetijski zadrugi na Vidmu v obratovalnem času.
Lahko seveda kupite tudi kaj novega ali prispevate denarna sredstva za ta namen. Denarna sredstva za šolske potrebščine lahko oddate v tem času v kiosku ali v župnišču na Vidmu ali v Strugah vsak dan po sv. maši ali jih nakažete na tekoči račun Župnijske Karitas Dobrepolje.
TRR: SI56 0204 6025 4968 661 LJBASI2X,
Namen: ŠOLSKE POTREBŠČINE ZA POPLAVLJENE Sklic: SI00 062014 Koda namena: CHAR BIC banke: LJBASI2X
Za zbrani denar bomo dokupili šolske potrebščine. Veseli bomo vsakega prispevka.
KAJ OTROCI V ŠOLI POTREBUJEJO?
Za orientacijo tudi letos objavljamo seznam šolskih potrebščin in pripomočkov, ki jih otroci v šoli potrebujejo:
• BARVICE	• PERESNICE
• BARVNI PLASTELIN	• PLASTELIN
• ČOPIČI RAZLIČNIH DIMENZIJ	• RADIRKE
• ČRNI TUŠ	• RISALNI BLOK Z RISALNIMI
• DAS MASA ZA OBLIKOVANJE	LISTI
• DEBELI FLOMASTRI	• ŠABLONE (male in velike)
• GEOTRIKOTNIKI	• ŠESTILA
• KEMIČNI SVINČNIKI:	• ŠILČKI s škatlico za ošilke
moder, rdeč, zelen	• ŠKARJE
• KOLAŽ PAPIR	• ŠOLSKE TORBICE
• LEPILO UHU V STIKU	• TANKI FLOMASTRI
• LEPILO UNIVERZALNO:	• TEHNIČNI SVINČNIKI
tekoče (OHO)	• TEMPERE BARVE
• MEHKI SVINČNIKI (HB)	• TRDE MAPE Z ELASTIKO
• NALIVNA PERESA (na bom-	• VOŠČENKE - vodoodporne
bice)	• ZVEZKI (veliki in mali,
• PALETE	črtasti in karo)
O poteku in izidu akcije vas bomo obvestili. Hvala za vsak vaš dar. Bog povrni.
Marta Šuštar, tajnica ŽK Dobrepolje
Slovensko-dalmatinski glasbeni večer
To je bil večer, ko smo se gledalci naužili prijetne glasbe s strani Stiškega kvarteta in klape Galešnik z otoka Hvar. Izvajalci so nas popeljali v svet vokalne glasbe. Bil je lep in prijeten večer.
TD Dobrepolje
Ta večer smo člani TD Dobrepolje med odmorom razkrili tudi nagrajence v okviru natečaja za maskoto Dobrepolja.
Komisija v sestavi predstavnikov TD in občine Dobrepolje je imela na voljo tri pravočasno dostavljene pakete z maskoto in s priloženo ustrezno dokumentacijo. Pregledala je pakete, označene s šifro. Vse maskote so zanimive, skrbno in natančno
izdelane, z veliko srčnostjo in v okviru vseh razpisanih zahtev.
Komisija je zato imela težko nalogo in se je odločila, da podeli prvo nagrado maskoti pod šifro 01, ki sta jo izdelala Sabina Volek in Aleš Strnad, drugo nagrado pa si delita maskota pod šifro 02, ki jo je izdelal Brane Blatnik, in maskota s šifro 03, ki jo je izdelal Robert Meglen. Vsi sodelujoči so dobili zaslužene nagrade in jim iskreno čestitamo. Z izdelanimi maskotami in
dokumentacijo, s svojo domiselnostjo, kakovostjo in odgovornostjo so pokazali, da imajo spoštljiv odnos do ljudskega izročila domačega kraja. S tem smo dobili maskote, ki predstavljajo mladega in lepega »Do-brepoljca«, oblečenega v opravo in barve dobrepoljske ljudske noše z obveznim klobukom in »nojščkom« za pasom. Maskote predstavljajo veliko turistično promocijsko vrednost za kraj, zato si želimo, da bo njihova nadaljnja pot uspešna. ♦
Kdor drvi k stvarem,
prepričan, da ga bodo osrečile, spregleda stvari, brez katerih ne bo nikoli srečen.
(Rudi Kerševan)
Naj zveni še tako protislovno, a le v rasti, preoblikovanju in spreminjanju najdemo pravo varnost.
(Anne Morrow Lindbergh)
Mestna knjižnica Grosupße ^	khlÎZ-MlCC
E«¿Dofapo^	^
Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v:
ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure
Zgodilo se je ...
Predstavitev knjige Kočevar ima samo eno domovino
V sredo, 7. maja 2014, nam je Jakob Müller, avtor knjige Kočevar ima samo eno domovino, predstavil zgodovino kočevskih Nemcev. Izvedeli smo marsikaj o zgodovini in življenjskih navadah te nekdanje nemško govoreče skupnosti, ki je živela na območju okoli Kočevja. Nekatere vasi, v katere so se naselili iz Nemčije (Bavarske) pred dobrimi 600 leti, so bile v neposredni bližini dobrepoljske občine. Kočevarji so na tem območju živeli do leta 1945, ko so jih takratne oblasti razlastile in izgnale s tega območja.
Pravljična predstava
V petek, 23. maja 2014, smo otroke povabili na pravljično predstavo Kdo bo za večerjo?, ki smo jo uprizorile pravljičarke Mestne knjižnice Grosuplje Jana, Maja, Sara, Tanja in Tjaša. S to predstavo smo tudi zaključili sezono pravljičnih uric. Z novo začnemo zopet v oktobru, v tednu otroka.
Razstava ročno izdelanih knjig
Učenci 4. razreda OŠ Dobrepolje so spustili svojo domišljijo in ustvarjalnost na plano in ju usmerili v oblikovanje svoje lastne knjige. V knjižnici ste si v maju lahko ogledovali risbe in prebirali zanimive zgodbe mladih ustvarjalcev.
Praznovanje 20. obletnice vrtca Ringaraja
V soboto, 17. maja 2014, se je tudi knjižnica Dobrepolje veselila skupaj z vrtcem in se pridružila njihovemu praznovanju, kjer smo predstavili svojo dejavnost z informativnim gradivom, ustvarjalno delavnico in s knjižnim kotičkom. Preživeli smo prijetno dopoldne v družbi vseh sodelavcev in prijateljev vrtca.
Zgodilo se bo
Razstava likovnih del učencev OŠ Dobrepolje in PŠ Struge
V juniju si lahko ogledate likovne izdelki, ki so jih ustvarili učenci 7. in 9. razredov pod mentorstvom učiteljice likovne umetnosti Sve-tlane Jakimovski Rodič. Tokrat so s tehniko barvnega linoreza izdelovali avtoportrete in domačo hišo in vas, s pomočjo grafične tehnike suha igla in tehnike globokega tiska pa ustvarjali ex librise.
Bralni klub Dobrevoljci
V ponedeljek, 18. junija 2014, se bodo Dobrevoljci srečali zadnjič v tej sezoni. Če se nam želite pridružiti, pokukajte na našo spletno stran, pa dobite idejo za branje dobre knjige.
Branje v Zavodu sv. Terezije
V sredo, 18. junija 2014, bomo s prostovoljci še zadnjič v tem šolskem letu obiskali Zavod sv. Terezije in stanovalcem z zanimivimi zgodbami popestrili njihov vsakdan. Vsi, ki ste pripravljeni podariti kanček svoje pozornosti in časa, se nam lahko pridružite. Dobimo se ob 13. uri v knjižnici.
PESTRO DOGAJANJE V NAŠI KNJIŽNICI IN NAPOVED DOGODKOV LAHKO SPREMLJATE TUDI NA NAŠI SPLETNI STRANI WWW.GRO.SIK.SI ALI NA FACEBOOKU.
Pripravila Tanja Zavašnik
Fotokronika
Daleč od tega, da bi hotel zveneti pesimistično, a včasih je potrebno potrpljenje, da se stvari obrnejo na bolje in da naš trud obrodi sadove.
Olivier Grandovec
Čeprav se vsak dan trudim za promocijo natečaja - morda se tudi drugi, tako vsaj upam -, sem v zadnjih tednih prejel bolj malo fotografij. Zato vabim vse, ki ste člani fotografskih klubov, ki ste morda prijavljeni
na enega od forumov, ki poznate amaterske ali profesionalne fotografe, osebe, ki delajo na televiziji ali pri časopisih, nikar ne oklevajte in mi priskočite na pomoč, naj za naš dogodek izve čim več ljudi.
Fotografije mi lahko pošljete kadar koli, ni vam treba čakati na zadnje dni. Tudi če
NA$ KRAJ - FOTO KRONIKA
2514
prispejo po določenem roku, bodo lahko izbrane za izdajo prihodnjega meseca.
V pričakovanju naslednje izdaje Foto-kronike upam, da boste uživali v vašem naslednjem fotografiranju in vam želim prijetno branje. ♦
Velenjski rudarji - Irena B. Javornik (Obrazi Slovenije)
Rudarska garderoba je bila visoka dvorana z okroglimi drogovi ali škripci pod stropom, po katerih so bile speljane dolge verige. Rudarji so svoja oblačila obesili na kaveljček ali jih odložili v košaro na koncu verige, nato pa so jih potegnili pod strop. Drugi konec verige so pritrdili na stojalo s ključavnico, fiksirano na pod. Ob zatiču vsake verige je bila številka, ki jim je omogočala, da so lažje našli svoje stvari. Dvorana je bila povezana s prostorom za tuširanje (oba sta bila ogrevana). Ta sistem je bil preprostejši od sistema garderobnih omaric in je zavzel manj prostora.
Olajšal je čiščenje dvorane in oblačila so se hitreje posušila. Ta prostor so pogosto imenovali »dvorana obešencev«.
Fotografija je zanimiva zaradi dokumentarnega vidika, ki priča o industrijski dediščini Slovenije.
Tablica z napisom v ozadju opomni, da so bili možje in žene, ki so in še opravljajo enega najnevarnejših poklicev na svetu, izpostavljeni velikemu tveganju in da so mnogi izgubili življenje. Med njimi tudi moj ded (rojen v Sloveniji), ki je odšel delat v Nord-Pas-de-Calais, v tistem času je bila to rudarsko ena najrazvitejših francoskih pokrajin, kjer je umrl zaradi silikoze.
Pomladno jutro -Janko Nose
(Utrinki Dobrepoljske in Struške doline)
Lep pogled na Dobrepoljsko dolino z zelenimi polji, gozdnatimi griči in zasneženimi gorami na obzorju. Avtor je znal poiskati idealen pogled na pokrajino, razgled, ki bi lahko bil motiv na razglednici. Nebo sicer prekrivajo oblaki, vendar to posnetku prinaša neko homogenost, meglice pa, ki se dvigajo nad okoliškim gozdom, temu podeželskemu prizoru dodajajo kanček poetičnosti.
Dolcumentarnifilm »Tone Kralj, Svetovi ustvarjalnosti«
Dokumentarni film »Tone Kralj, Svetovi ustvarjalnosti« avtorjev umetnostnega zgodovinarja dr. Igorja Kranjca in akademskega slikarja, uveljavljenega multimedijskega ustvarjalca Saša Vrabiča predstavlja življenjsko in ustvarjalno pot pomembnega slikarja, grafika, kiparja in ilustratorja Toneta Kralja (1900-1975), rojenega v Dobrepolju na Dolenjskem. Z njim se kot producent umetnikovemu geniju oddolžuje občina Videm - Dobrepolje oziroma njegovi ožji rojaki.
rfil
t
k
Svetovi ustvarjalnosti
Film hi. (goiji ■ rfijuSStfU ItoNG
The Worlds of Creativity
A Jl% brigat it»,«, ftD&5lSa ;'.■ ji'.,
V zadnjem obdobju skušam ob pomoči sodelavcev in s potencialom, ki ga ponujajo digitalne tehnologije, čim bolj razširiti možnosti poglobljene obravnave in popularizacije umetniškega ustvarjanja, zato se posvečam raziskovanju, prezentaciji, interpretacijam ključnih umetnostnozgodovin-skih pojavov, vlogi umetniške osebnosti in ustvarjanja nasploh, z ozirom na vsakokratne družbeno-ekonomske danosti okolja in časa.
Vesel sem, da je ARS. DOC zaživel, zato bi bilo dobro zgodbo nadaljevati in vzpostaviti knjižnico z gradivi ustvarjenih del obeh avtorjev.
Dr. Igor Kranjc
Saša Strnad, koordinatorka projekta »Svetovi ustvarjalnosti Toneta Kralja«
Avtorja sta se s kamero podala po poteh Kraljevega ustvarjanja z namenom, da predstavita bogat in raznovrsten življenjski opus Toneta Kralja, ki je raztresen širom po deželi in svetu: v galerijah, muzejih, zasebnih zbirkah in v številnih cerkvah, zlasti na zahodu slovenskega etničnega ozemlja od Višanj do obal Jadrana.
Sodelovanje pri več kot dveletnem projektu snemanja filma o življenju in likovnih delih Toneta Kralja iz občine Dobrepolje, z naslovom Svetovi ustvarjalnosti, me je pripeljalo do zanimivih ugotovitev, saj sem se v tem obdobju srečala z gigantskim likovnim opusom, s katerim je avtor skušal utrjevati nacionalno zavest o narodnosti in identiteti Slovenstva, s svojevrstnim prikazom družbene kritike, v katero segajo tudi religiozni vplivi.
Dotaknilo se me je prefinjeno avtorje-
vo odkrivanje in zakrivanje motivov, saj so likovna dela v meni vzbudila občutek obupa ali propada, ki me je vrgel na tla, da sem ostala brez besed, in ko sem jih dojela, sem se obenem vznemirila zaradi zavedanja obstoja ali življenjske sile, ki človeka drži pokonci; tako kot je držala njega in tudi mnoge druge v težkih časih pred, med in po drugi svetovni vojni.
Ena izmed poti je lahko tudi srečevanje s Svetovi ustvarjalnosti Toneta Kralja (film o avtorjevem življenju in likovnih delih, posnet na DVD), katerih idejni oče je dr. Igor Kranjc, skupaj s Sašo Vra-bičem, akademskim slikarjem. Res je, da je film zgoščen, tudi ko gre za emocije, vendar lahko te doživimo ob srečevanju z avtorjevimi deli, kjer jih lahko razvijemo, če se v dela poglobimo. Idejno zasnovo Tonetovih Svetov ustvarjalnosti sta dr. Igor Kranjc in Sašo Vrabič združila v »ROAD MOVIE«, reportažo, v kateri sta hotela ohraniti večinoma posnetke, ki so narejeni brez stativa, da bi poudarila organskost del in živost pripovedi. Skozi
njuno pot raziskovanja in odkrivanja nas popeljeta v kraje avtorjevega rojstva, navdiha, ustvarjanja, v kraje, kjer lahko vidimo avtorjeve interdisciplinarne projekte ali posamezna likovna dela, bodisi v okolju ali v kulturnih ustanovah; in navsezadnje združila vse nastalo v celostno predstavitev avtorja. V filmu so podlaga avtorsko ustvarjena glasba Saša Vrabiča in zvoki iz okolja dobrepoljskih krajev izvajalcev Zagoriški fantje s pevkami in pevci ter ga. Marija Kralj. Seveda ne gre zanemariti tudi virov Tatjane Kralj, hčere Toneta Kralja, ki nas je usmerjala skozi projekt in podala ustrezne napotke, ter Občine Dobrepolje, ki je projekt podprla ter omogočila spoznati rojaka sovaščanom skupaj z njegovim bratom Francetom Kraljem v ARS dokumentacijskem centru v Jakličevem domu na Vidmu.
Brez globljega raziskovanja težje odkrijemo interpretacije ustvarjenih del, zato je pomembno, da se vsi odgovorni v javnih zavodih in institucijah, kot so občine in ministrstva, zavedajo pomena kulturne dediščine in omogočijo sredstva za ustrezen zapis zgodovine časa avtorjev, ki so z avtorskimi deli zaznamovali kulturne mejnike v naši državi; na kateri danes sedi naša sedanjost in zaznamuje korake prihodnosti. Če nam bo omogočeno iskanje in raziskovanje pomena, ki se skriva v nastalih delih, bomo s pomočjo in z analizo umetnin lahko razumeli avtorjeva dela in tudi druge ljudi popeljali skozi razumevanje duha, življenje časa ter proces ustvarjanja. ♦
7
DRUiTVO DOBUPOpt
FOLKLORNA
SKUPINA
PONIKVE
V SOBOTO
28.JUNIJA
OB 20.00	gft.
^tJ^ C - T . .
VABI PRED
GASILSKI DOM PONIKVE NA
FQLKlorni
\/CrCD KI GA BODO POLEG 11- t K DOMAČE SKUPINE POPESTRILI TUDI ZANIMIVI GOSTJE:
FS OŠ DOBREPOLJE AKUD KOLO ZARJA
PO KONCERTU VSI VABLJENI NA ZABAVO Z ŽIVO GLASBO
Žal mi je, ker nisem mogel biti z vami na krstni uprizoritvi filma o Tonetu Kralju. Najprej bi se rad zelo lepo zahvalil Občini Dobrepolje, županu Janezu Pavlinu, koordinatorki projekta Saši Strnad ter dr. Igorju Kranjcu za povabilo k projektu. Delo je na začetku potekalo predvsem na terenu, po poteh, kjer je ustvarjal Tone Kralj. Sledil sem popotovanju dr. Igorja Kranjca ter beležil dela s kamero. Dr. Tone Kranjc je strokovnjak za zgodovino časa, v katerem je ustvarjal Tone Kralj, zato sem mu v pogledu sledil, jaz pa sem predvsem kot slikar kmalu občutil širino dela, ki ga je Tone Kralj ustvaril, in to beležil s kamero. Z Igorjem sva kasneje skupaj montirala film, določila potek zgodbe ter obliko končnemu izdelku. Za nami je veliko prehojene poti, pridobljenega ogromno novega znanja in širine in krasno sodelovanje v vseh pogledih, za kar sem zelo hvaležen, da sem lahko doživel.
Z lepim pozdravi, Sašo Vrabič
POVABILO
na
Jernejevanje
NA CESTI PRI VAŠKEM DOMU
V spomin ob 100. obletnici smrti našega velikega starinoslovca, starinokopa, starinarja
J E R N E J A P E Č N I K A
se bomo srečali v njegovi rojstni vasi Cesta v Dobrepolju,
na junijsko soboto, 14. 6. tega leta.
S kulturnim programom, povezanim z otvoritvijo spominske plošče našemu rojaku, bomo začeli ob 19. uri.
Na sporedu bo naslednje:
♦	dobrodošlica g. župana Janeza Pavlina
♦	prof. dr. Janez Dular nam bo kot slavnostni govornik približal pomen Jerneja Pečnika
♦	sledita odkritje spominske plošče na vaškem domu in položitev šopka rož na prostor Jernejeve rojstne hiše
♦	v kulturnem programu bodo sodelovali „Čejščani"
♦	mlajša otroška folklorna skupina OŠ Dobrepolje
♦	družina Erčulj iz Zagorice
♦	Veronika Zajc
♦	v nadaljevanju sledi veseli, sproščeni del jernejevanja.
Vaščani obljubljajo, da ne bo nič manjkalo.
Naj vam ne bo žal si vzeti časa, da pridete med nas.
100 let od smrti Jerneja Pečnika
Dokončno nam je znano, da bo v soboto, 14. junija, z začetkom ob 19. uri, velika slovesnost v spomin na našega in vseslovenskega starinoslovca Jerneja Pečnika, ki je bil rojen v dobrepoljski najstarejši vasi na Cesti.
Slovesnost se bo odvijala pred vaškim domom na Cesti. Prav bi bilo, da se iz spoštovanja do njegovega velikega dela, ki ga je nam zapustil, udeležimo slovesnosti v polnem številu. Gre za eno najpomembnejših osebnosti vseh časov, ki jih je porodila do-brepoljska zemlja.
Materi Mariji (rojena Gradišar leta 1809 v Robu) in očetu Pečniku Antonu (rojen leta 1806) se je v hiši štev. 13 na Cesti rodilo 5 otrok (Franc, Jernej, Janez, Marija in Ro-zalija). V našem primeru zgodbe je tokrat najpomembnejši sin Jernej, ki je privekal na dan 24. avgusta 1835.
Do 22. leta starosti je bil Jernej doma na skromni kmetiji, ki mu ni obetala veliko, nato se je podal v svet boljših življenjskih priložnosti. Vajen trdega dela se je 1857 zaposlil v kraju Gradac v Beli krajini. Zasledimo ga v železolivarni v kraju Gradac, ki je bila v lasti podjetnega viteza Franca pl. Friedaua, ki je med drugim imel dobro stoječo železarno v Donawitzu na Gornjem Štajerskem (Avstrija). Za našo lokalno zgodovino je zanimivo, da je istočasno v naših Ponikvah postavil železarno predstavnik starega industrijskega rodu grof Larisch Moenich.
Železna ruda v Beli krajini je raztresena v diluvialnem melju, ki je debel od 2 do 47 m in je v krednem apnencu. Takratni strokovnjaki geoloških razmer v Beli krajini (Voss, Erben ...) so navajali, da so na omenjenem prostoru rdeči železovec, limonit, železna okra, bobovec, vivianit ter peščeni rjavi že-lezovec. Vsebnost železa je bila od skromnih
ŽELEZOLIVARNA GRADAC - prva služba Jerneja Pečnika
7 % do neverjetnih 53 %. Jernej Pečnik se je pri delu zelo izkazal, kar je kmalu vplivalo na njegovo napredovanje od delavca pri plavžu v vodjo kopanja rude in lomljenja kamna. Rudo so iskali in kopali tako rekoč po vsej Beli krajini in celo na drugi strani reke Kolpe. Pri kopanju železove rude so naleteli na marsikaj, tudi na razne stare grobove z zanimivimi in dragocenimi pridatki, ki so Jerneja vse bolj pritegnili in navdušili. Tu se je začela rojevati njegova vnema za raziskovanje in izkopavanje arheoloških najdb, ki so sodile v čas halštatske, latenske in rimske dobe (predvsem prvo tisočletje pred našim štetjem).
Po treh letih garaškega dela v železoli-
PRISTANIŠČE NEVIODUNUM - DRNOVO pri KRŠKEM (dr. Peter Petru)
varni se je 1860 vrnil v rojstno vas Cesta in se 15. februarja istega leta poročil z Marijo Godec (Majerjeva s Ceste štev. 23). Imela sta tri otroke (Jernej, Alojzij, Katarina). Katarina je umrla po dobrem letu življenja, Alojzij pa pri 22 letih. S preostankom druži-nice je živel Jernej kot siromašni posestnik 1/3 kmetije (po domače Pri Polakovih) na hišni številki 13, za drobiž je bil na Občini Videm občinski svetovalec in celo namestnik župana.
V letu 1865 mu je umrla prva žena, vse bolj se je spoprijateljil z alkoholom, kar je močno vplivalo na propadanje skromne kmetije. V juniju leta 1867 se je drugič poročil z Marijo Gruden iz Škocjana, s katero je imel pet otrok (Marija, Terezija, Jožef -rojeni na Cesti, Ivan in Franci - rojena na Mirni). Kmetija je prišla na boben, leta 1873 so se preselili na Mirno (Dolenjska), kjer so ostali do 1878. Kljub temu da je bil tu občinski tajnik, so živeli zelo težko. Veliko je hodil naokrog in iskal stare grobove, nekdanja gradišča in podobno. Na ta način je vse bolj spoznaval možnosti in priložnosti za izkopavanje arheoloških ostalin. V tej sferi dela je videl vse več priložnosti za zaslužek in boljše preživetje.
Leta 1878 se z družino preseli v Sv. Križ (danes Podbočje pri Kostanjevici), kjer je opravljal delo tajnika, bil pisar okrajnega šolskega sveta, oskrbnik mostovine in mrliški oglednik. Tudi ta opravila so mu dala nove izkušnje, ki so mu prišle še kako prav
pri izkopavanju na tisoče starih grobov. V letu 1881 se je preselil v Mokronog, kjer je ponovno opravljal delo občinskega tajnika. Pri opravljanju nalog občinskega tajnika v navedenih občinah je pridobival bogate veščine izražanja in pisanja, kar mu je kasneje prišlo zelo prav, ko si je izmenjaval pisma (ohranjenih je več kot 1000) s kustosi v zvezi z izkopanimi najdbami.
Čez dve leti (1883) ga srečamo v Krškem. Na začetku je opravljal delo dacarja za žgane pijače. Službo je vse bolj zanemarjal, bil kmalu odpuščen, ker se je vse bolj in bolj ukvarjal z arheologijo, kajti najdbe so se skoraj ponujale na vsakem koraku med vasema Brege in Drnovo pri Krškem.
Kmetje z močnejšimi in izboljšanimi plugi na vprego živine so pri oranju marsikje naleteli na različne in zanimive arheološke predmete, seznanjali Jerneja Pečnika, in tu je padla nadvse pomembna življenjska odločitev o arheološkem izkopavanju. Krško je tisti kraj, kjer se je začelo Pečniko-vo 25-letno intenzivno izkopavanje starih grobov. Začel je z izkopavanjem rimskih grobov, stavb in ostalega. Velik problem za izkopavanje je pomanjkanje denarja. Kako je prišel do denarja, je zapisal:
"Ko sem leta 1883 prišel v Krško, jel sem ogledovati in povpraševati ter kmalu videl, da bi se dalo tukaj mnogo starin nakopati in veliko zgodovine odkriti ali kako začeti brez denarja. Prosil sem podpore na več straneh, pa nisem bil nikjer vslišan. V jeseni 1883 napotil sem se na Dunaj k Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju prosit pomoči, ker se mi je velika krivica zgodila. Prišel sem
do presvitlega cesarja (Franc Jožef I.), kjer so me prijazno sprejeli in z menoj slovensko govorili. Ko sem šel v kabinetno pisarno Nj. Veličanstva, zvem, da je ondi tajnik naš rojak baron Gusič (plemiška rodbina, prisotna na Kranjskem od 1575. Imeli so več gradov, med drugim tudi Gradac. Bili so poklicni vojaki, 1701 so dobili baronski naslov). Temu gospodu razodel sem svoje želje, da bi rad dobil na Dunaju kako pomoč za kopanje na Drnovem."
Z Gusičevim posredovanjem je Jernej Pečnik prejel od Centralne komisije 100 goldinarjev, vendar pod pogojem, da vse najdene starine brezplačno preda ljubljanskemu muzeju. To se je tudi zgodilo. Bil je to silovit in velik začetek raziskovanja Jerneja Pečnika naše najstarejše preteklosti.
Prvi, ki je v Jerneju Pečniku zaznal velik talent in vnemo za odkrivanje arheoloških najdišč, je bil kustos Deželnega muzeja v Ljubljani Karl (Dragotin) Dežman. Našel je človeka, ki mu je začel polniti napol prazne dvorane 1889 zgrajenega novega muzeja (imenovanega Rudolfinum) z arheološkimi najdbami. Karl Dežman je na Dunaju končal pravo in medicino, bil je deželni poslanec v dunajskem parlamentu, odkril kot prvi kolišča na Barju, pisal o vaški situli, rimskem Neviodunumu (Drnovo), podpiral in usmerjal ter finančno pomagal Jerneju Pečniku, ki je končno zaživel spodobno življenje.
Več kot desetletje je Jernej Pečnik preko-paval na Drnovem in v okolici (1880-1890). V Ljubljanskem zvonu je o tem Jernej Peč-nik zapisal:
UKfl
Jojvoitjiio HroiijsM
pred zgodovinski Juhi
■"."T__^ •- _ •
Slika naslovnice Pečnikove knjižice Vojvodina Kranjska iz leta 1912
KARL (DRAGOTIN) DEŽMAN (1821-1889), muzealni kustos Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani (1852-1889)
"Na Drnovem sem odkopal nad 3000 grobov, večinoma sežganih, samo celih ogrodij je bilo preko 500. Grobovi so iz časa od 1. do 5. stol. po Kristu. Priložki so ne le važni, ampak tudi izvrstno ohranjeni. Našel sem zidane grobove, lepe kapelice in dobro ohranjeno slikarijo. Izkopal sem tudi več kamnov z napisi. Vodovod so si napeljali Rimljani iz izvira preko Krke, dve uri daleč (7 km). Vodovod je bil iz dobro žgane opeke. Več takih cevij sem poslal deželnemu muzeju. Našel sem rimska zidovja, rimski vodnjak, rimski most ..."
Prihod Rimljanov leta 35 pr. n. š., v času Avgustovih bojev z Japodi in osvajanj Pa-nonije, je pomenil v zgodovinskem razvoju Posavja in Dolenjske novo obdobje in prehod v sužnjeposestniško družbeno ureditev. Neviodunum (Nevio - nov, dunum - trdnjava, mesto) je zaživel po prihodu Rimljanov. Mestne pravice je podelil cesar Vespazijan in kraj se je uradno imenoval Municipium Flavium Latobicorum Nevi-odunum. Ekonomske temelje za življenje mesta je zagotavljalo predvsem pristanišče (največje na ozemlju sedanje Slovenije), trgovanje, prevažanje blaga. Pristanišče je imelo dva pomola, prekladališče, skladišče (zgradba je merila 60 x 10 m), trgovine, gostišče, svetišče, lončarsko delavnico ... Jernej Pečnik je odkril lončarsko delavnico in čudovito, s freskami poslikano grobnico, ki je najlepši primer rimskega stenskega slikarstva in grobniške arhitekture pri nas. Skratka, Jernej Pečnik je vpisal zgodovino Drnovega z veliko začetnico. ♦
(Se nadaljuje...)
Viri:
J. Pečnik: Neviodunum in okolica njegova - Slovenec 15/1887
J. Pečnik: Prazgodovinska najdišča na Kranjskem 1904
Janez Dular: Halštatske nekropole Dolenjske 2003
Janez Dular: Starinoslovec Jernej Pečnik 1996 (Dobrepoljski zbornik)
Zahvala Zlatki Škulj za skrbno zbrane podatke o rodbini Pečnik
Karla Dežmana je naslikal slikar Ladislav Benesch (Narodni muzej)
Ivan Mohorič: Železolivarna Gradac v Beli krajini
dr. Peter Petru: Neviodunum pri Krškem
Nejc Gvozden, učenec 7.a razreda, nagrajenec
najboljšega kratkega proznega besedila v Sloveniji in zamejstvu v starostni skupini šestošolcev in sedmošolcev
Ema Sevšek, prof. slovenščine
Te dni v revijah za kulturo, na kulturnih straneh časopisov in na svetovnem spletu lahko beremo o 46. Mednarodnem srečanju književnikov na Bledu, kjer so v okviru 1. Mednarodnega festivala literature za mir z naslovom Obrazi miru - Zbogom orožje svetovni in slovenski gostje od 7. do 10. maja posebno pozornost namenili 100. obletnici prve svetovne vojne in razpravljali o vojni in miru; o strahu in pogumu, o upanju in brezupu ne samo mnogih trpečih v preteklosti, ampak tudi o skrb vzbujajočem vojnem trpljenju današnjega človeka.
Člani slovenskega centra PEN, združenja pesnikov, pisateljev in publicistov, so se na ta dogodek že zgodaj posebno zavzeto začeli pripravljati in lani sredi decembra razpisali literarni natečaj, v katerem so
zaprosili osnovnošolske učitelje v domovini in zamejstvu, naj spodbudijo mlade k razmišljanju o vojni in miru, o temah, ob katerih ne more nihče ravnodušno molčati.
In tudi sedmošolci in devetošolci naše šole so se razgovorili. Ne samo deveto-šolci, ki so že prav resno in strokovno k tematiki 1. svetovne vojne in drugih po svetu in pri nas divjajočih vojn v daljni in bližnji preteklosti prav resno in strokovno pristopili pri urah zgodovine, tudi mnogi sedmošolci, posebni ljubitelji zgodovine, so o grozodejstvih vojn že marsikaj vedeli. Mnogi so pobarali še starše in stare starše in tako je pogovor med mlajšo in starejšo generacijo stekel tudi v marsikaterem dobrepoljskem domu, nad čimer je bila žirija v sestavi priznanih slovenskih književnikov Marka Kravosa, Ifigenije Simonovič, Barbare Simoniti naravnost
presenečeno navdušena. Pri skrbnem prebiranju raznovrstnih prispelih besedil se jim je zdelo odločilno, da besedilo vsebuje avtorjevo ali avtoričino osebno mnenje in je vsebinsko, slovnično in slogovno oblikovano do mere, ki jo ob določeni stopnji osnovnošolske izobrazbe lahko pričakujemo.
Nagrajeni so bili trije slovenski učenci različnih starostnih stopenj; v skupini šestošolcev in sedmošolcev je komisijo najbolj prepričalo ravno kratko prozno besedilo našega ustvarjalnega sedmo-šolca Nejca Gvozdena. Priznanja, knjižne nagrade avtorjev žirije in prevoda svojega literarnega prispevka v angleščino se je učenec Nejc iskreno razveselil. Z njim se veselimo tudi učenci in delavci naše šole ter mu iskreno čestitamo. Naj mu bo literarni uspeh spodbuda za nadaljnje ustvarjalno pisanje. ♦
Otroci vojne
Nejc Gvozden, 7.a razred
Bilo je pomladno popoldne, ko so sončni žarki preganjali veter. Daleč čez hrib je bilo slišati pokanje in v zraku se je čutil dim. Divjala je strašna vojna odraslih.
Tistega dne so jo vsi štirje mahnili v gozd. S seboj so vzeli lok, piščal, vrvi, nekaj kruha in klobase, ki jih je Branko smuknil iz sušilnice, nekaj frač ter svetilko. Globoko v gozdu so v krošnji dreves delali opazovalnico ter gugalnico iz vrvi. Že so bili proti koncu z deli in Miha se je zagugal z vrvjo z ene veje na drugo, ko je pod seboj zagledal skupino vojakov. Očitno jih je opazil na drugem drevesu tudi Janez. Začel je žvrgoleti in s piščalko klicati srnice. Branko je na drugi strani s kriljenjem rok sporočil, da gredo vojaki v smeri jame. Matija pa se je v tistem spomnil, da je pred dnevi nad jamo postavljal pasti za lisice. Postalo jim je vroče.
Če se kak vojak ulovi v past? Potem se bodo znesli nad celo vasjo! Vse to jim je rojilo po glavi. Naenkrat je igra postala strah. Matija gre v izvidnico, drugi pa z loki in vrvjo v preži na vsak Matijev gib. Ta jim zamahne z roko, ubogljivo krenejo proti njemu. Tedaj zagledajo fantiča, ki jim maha. Matija je od groze prebledel. Matija in Miha sta šla do fantiča sama. V roke jima je potisnil medvedka iz slame in ju objel.
Ta fantič je bil sirota brez staršev, otrok vojne. Pogrešal je otroško igro, starše, zato se je odločil, da si poišče dom. Postali so nerazdružljivi prijatelji. Ko so prispeli v vas, je Matijeva mama zaskrbljeno pogledovala proti gozdu. Kača vojakov se je vila mimo vasi ...
Mentorica: Ema Sevšek, prof. slovenščine.
JVIZ OŠ Dobrepolje
V maju sta dopolnili 90 let življenja
gospa Kristina Zevnik in gospa Frančiška Šporar
Marta Šuštar
Gospa Kristina Zevnik (na slikah zgoraj) je živela in delala v Ljubljani, vendar je ostala tesno povezana s svojimi domačimi in z rodnim Dobrepoljem. Vedno je skrbela za nečake in jim po svojih močeh pomagala, nečaki pa ji vračajo ljubezen in pozornost, saj jo radi obiskujejo v Zavodu sv. Terezije na Vidmu, kjer je sedaj njen novi dom. V zavodu se aktivno vključuje v različne dejavnosti. Rada gre k sv. maši, vsak dan gre k telovadbi, po kosilu se udeležuje raznih delavnic, ki so vsak dan drugačne. Če le more, gre tudi na sprehod po okolici doma.
Prav na rojstni dan sva jo obiskala predstavnik KO Rdečega križa Dobrepolje, g. Peter Koritnik, in jaz - predstavnica Župnijske
Karitas Dobrepolje. Pridružila se nama je tudi direktorica ZST gospa Sabina Lenarčič. Gospa Kristina je bila presenečena in zelo vesela našega obiska in voščil. Povabila nas je na kavo v pritličje, kjer smo prijetno po-
kramljali in ji še enkrat zaželeli vse dobro. •••
Gospo Frančiško Šporar (na slikah spodaj) smo, prav tako na rojstni dan, obiskali na Vidmu na domu nečaka Zdravka in njegove žene Danice. Gospa Frančiška je večino življenja živela na svojem domu v Podgorici in skupaj z bratom in s sestro delala na kmetiji. Po smrti brata in sestre je dolgo živela sama, nečak Zdravko in njegova družina pa so ji vsak dan nosili
hrano in izredno lepo skrbeli zanjo.
Danes je zadovoljna, da živi v nečakovi hiši, kjer je enakovreden družinski član. Ob dobri in skrbni negi se ji je zdravje izboljšalo in se prav dobro počuti. Z neča-kovo ženo Danico gresta med drugim še vsak dan po dvakrat na sprehod po bližnji okolici. Če gredo domači kam na izlet, jo vedno vzamejo s sabo, saj je same ne bi mogli pustiti doma. Gospa Frančiška pa tudi rada gre malo okrog, da kaj novega vidi, saj je prej večino življenja preživela doma ob kmečkem delu. Otroško vesela je bila našega obiska, darilca in voščil. Obiskali sva jo predstavnica KO Rdečega križa Dobrepolje gospa Metka Tegel in jaz - predstavnica Župnijske Karitas Dobrepolje. ♦
Praznik sv. Florijana v Ponikvah
V najlepšem mesecu, maju, goduje sv. Florijan, katerega smo gasilci zaradi njegovih lastnosti po zgodovinskem izročilu vzeli za svojega zaščitnika in priprošnjika. V nedeljo, 11. 05. 2014, smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ponikve že štiriindvajsetič pripravili slovesnost v čast zavetniku gasilcev sv. Florijanu.
E. S., PGD Ponikve
V	tokrat precej jasnem in z manjšimi oblaki spremljajočem nedeljskem dopoldnevu smo se domači gasilci s preostalimi šestimi društvi Gasilske zveze Dobrepolje ter sosednjimi prijateljskimi društvi Ponova vas, Škocjan, Škrlovica in Turjak ob 9.30 zbrali v vaškem centru v Ponikvah s prapori in z gasilskimi vozili. Letošnje slovesnosti v čast sv. Florijanu se nas je udeležilo skoraj 120 gasilcev v uniformah, od tega tudi 12 članic ter 20 pionirjev in mladincev. Ob 9.55 smo gasilke in gasilci in Godba Dobrepolje oblikovali povorko, v kateri smo odkorakali ob taktih godbe proti cerkvi sv. Florijana. Povorki so se pridružili tudi ostali vaščani, ki so v vaškem centru prisostvovali postroju ter odhodu gasilcev.
Slovesnost z bogoslužjem je potekala pred cerkvijo. Gasilci smo se ob prihodu pred cerkev posedli v prve vrste, v preostalih vrstah pa so se posedli ostali verniki. Sveto mašo je letos opravil naš rojak, frančiškan pater Tomaž, ki službuje v Mariboru. Na povabilo gospoda župnika Franca se je udeležil naše slovesnosti ter opravil ma-šno daritev za vse pokojne in žive gasilce.
V	pridigi je označil lik gasilca kot človeka, ki je vedno pripravljen pristopiti na pomoč sočloveku ter pri opravljanju svojih nalog izpostavlja nevarnosti svoje življenje.
Za ubrano petje pri sveti maši je ob vo-
denju gospoda župnika Franca ter spremljavi organista Toneta Šinkovca poskrbel domači cerkveni pevski zbor.
Po končanem bogoslužju smo vsi gasilci ob spremljavi Godbe Dobrepolje v povorki krenili proti gasilskemu domu. Povorki so se pridružili tudi vsi ostali povabljeni. Ob prihodu pred gasilski dom je Godba Dobrepolje zaigrala še nekaj pesmi.
V gasilskem domu smo vse gasilce in ostale povabljene goste pogostili z žegnanj-skimi dobrotami, katere so spekle poniko-
vske gospodinje (za vse spečeno in prine-šeno pecivo se vsem gospodinjam najlepše zahvaljujemo), ter s kozarčkom pijače. Ves čas druženja nas je spremljalo sonce, ki nas je spravilo v dobro voljo, zato smo se nekateri zadržali dlje časa od načrtovanega.
Kar prehitro je bilo treba skleniti srečanje ter se raziti. Razšli smo se s prijetnim občutkom, da je pri nas gasilstvo živo ter da smo se srečali ljudje, ki podobno razmišljamo. Veselimo se ponovnega snidenja naslednje leto na že petindvajseti slovesnosti. ♦
Državno mladinsko gasilsko tekmovanje Ormož 2014
Ormož je letos gostil najboljše gasilske enote posameznih gasilskih regij, ki so se na državnem tekmovanju za memorial Matevža Haceta med seboj pomerile za najboljšo enoto v svoji kategoriji. Na mladinskem državnem gasilskem tekmovanju, ki je potekalo v soboto, 17. 5. 2014, sta iz GZ Dobrepolje sodelovali tudi PGD Zdenska vas in PGD Ponikve, obe v kategoriji mladink.
PGD Zdenska vas
Na tekmovanju je sodelovalo 192 tekmovalnih enot, kar je skupaj pomenilo blizu 2000 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovali so v štirih različnih kategorijah: pionirji, pionirke, mladinci in mladinke. Nastopi tekmovalnih enot so se začeli že pred 8. uro zjutraj in se končali okrog 14. ure. Prve enote so pričakale dežne kapljice, do naših tekmovalk, ki so svoj nastop opravile okrog 11. ure, pa je dež že povsem ponehal, tako da so imele dobre pogoje za tekmovanje. Svoj nastop sta obe enoti dobro izvedli. Tudi sicer je bilo tekmovanje odlično izpeljano, za kar gre vsa pohvala organizatorjem in ostalim udeležencem. Ob 15. uri sta sledila zbor enot in svečana razglasitev rezultatov, ki smo jih že nestrpno pričakovali. Enote so se po gasilskih regijah razvrstile v ešalone in tako prikorakale pred glavno tribuno. Sprva so tekmovalce nagovorili pomembni gostje in predstavniki Gasilske zveze Slovenije, nato pa je sledilo tisto najpomembnejše.
V konkurenci mladink, kjer so nastopale tudi naše tekmovalke, je tekmovalo 47 enot, med katerimi so mladinke PGD Zdenska vas dosegle 27., mladinke PGD
Ponikve pa 28. mesto.
Osvojena mesta naj bodo navdih in motivacija za naprej, da bomo v prihodnje še boljši. ♦
Foto utrinki iz Dobrepolja (Ponikve, maj 2014)
Dogajanje v gobarskem društvu
Za nami je mesec april in že smo krepko zakorakali v maj. Ker se prava gobarska sezona šele začenja, smo spomladanski čas izkoristili za druge dejavnosti, kot je organiziranje čistilne akcije v vasi Hočevje in njeni bližnji okolici.
Marija Grm
Čistilne akcije se je udeležilo 15 udeležencev, ki smo pridno pobirali smeti, predvsem pločevinke in plastenke, ki jih mimoidoči pridno mečejo skozi okna svojih jeklenih konjičkov. Vendar moram kljub temu pripomniti, da se stanje glede na pretekla leta izboljšuje, čeprav nekateri ne razumejo, da bližnja »grmada« ob cesti, v katero so spravili ovitke pecilnih praškov, vanilin sladkor-j ev, kantic Rama margarine in j ajčnih lupin, ni njihov zabojnik za ločeno zbiranje odpadkov, ter naj to odvržejo doma v ustrezne zabojnike. Vsi se veliko bolje počutimo, če živimo v čistem in urejenem okolju.
Tako kot že vrsto let smo se tudi letos udeležili mednarodnega srečanja gobarskih društev v Umagu, kjer srečamo številne prijatelje ter z njimi izmenjamo gobarske izkušnje in si širimo znanje z nabiranjem
in determinacijo gob. V tem času v zaledju Istre rastejo predvsem mavrahi in divji beluši.
Zadnji dan aprila smo organizirali delovno akcijo pri gobarskem domu, ki se je zvečer nadaljevala ob tradicionalnem praznovanju prvega maja in druženja v naši koči. Prijetno utrujeni smo se pokrepčali z golažem, ki nam ga je skuhal naš podpredsednik Štefan z asistentom Jožetom. Golaž je bil tako dober, da sploh ni bilo težav s pomivanjem lonca, saj smo postrgali zadnjo kapljico. Na večer pa smo zakurili v kaminu, ker ni bilo priporočljivo kuriti v naravi, ter spekli še nekaj mesnih dobrot. Vsako naše srečanje ne mine brez minimalne razstave gob, za kar poskrbi Bojan, ki je tudi letos v svoji košari prinesel najmanj 15 vrst gob.
8. maja smo organizirali predavanje o gobah, s poudarkom na strupenih gobah ter zastrupitvah z gobami. V sklopu tega predavanja pa smo poslušali tudi predavanje o klopih in boleznih, ki jih povzročajo ugrizi okuženih klopov.
Zbralo se nas je 30 udeležencev, ki smo v prvem delu poslušali predavanje o gobah s poudarkom na strupenih gobah, saj mora vsak nabiralec gob poznati predvsem te.
Predavanje sta pripravila in vodila Veronika in Bogdan Tratnik. V drugem delu predavanja pa sta nam spregovorila o zastrupitvah z gobami in boleznih, ki jih povzročajo okuženi klopi, gospod Zdravko Marič, zdravnik splošne medicine, ter njegov sin, ki je študent medicine. Vsi udeleženci smo bili s predavanji zelo zadovoljni. Po končanem večeru pa smo še pokukali v priložnostno postavljeno razstavo gob.
Naši člani že poročajo o prvih primerkih nabranih jurčkov. Zato vam predlagamo, da kakšen nedeljski dan izkoristite za izlet v naravo do našega gobarskega doma in priložnostno še pogledate na rastišča gob.
V mesecu juniju pa ste še posebno lepo vabljeni na tradicionalni »Primožev pohod«, ki bo v nedeljo, 8. junija. ♦
p-RIMOŽEV POHOT)
8. junija 2014
boste lahko iz omare potegnili svojo pohodniško opremo in se skupaj z nami odpravili na tradicionalni PRIMOŽEV POHOD, do gobarskega doma na Šentrumarju, kjer bo poskrbljeno za osvežilno pijačo in enolončnico. Mogoče boste na poti srečali tudi kakšno gobico, saj sv. Primož seje gobe. Gobice, ki jih boste nabrali, vam bomo pomagali razvrstiti in povedali, katera je užitna in katera ne.
Zbor z vodičem ob 9.00:
1. Pri Jakličevem domu na Vidmu,
čas pohoda približno 2 uri
2.	Pri cerkvi na Krki, čas pohoda
približno 1,45 ure,
3.	Pri gasilskem domu v Hočevju,
čas pohoda približno 1 uro
Pohod ni naporen in je primeren tudi za družine z otroki.
Zaželene so prijave na tel. 051 240 247
Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar - Hočevje
Pozdrav pomladi v zavodu Prizma Ponikve
V aprilu so sončni in topli dnevi kar vabili na prostost in vzbujali vedrino - prišla je pomlad, ki se je vsak izmed nas veseli. Zato smo tudi v našem zavodu pomladno okrasili prostore ter olepšali okolico.
Otroci iz vrtca Ringaraja pa so nam prinesli veselje, smeh in radost. Ob njihovem spontanem in prisrčnem nastopu ni nihče ostal ravnodušen, otroci pa so poželi velik aplavz.
S stanovalci zavoda Prizma smo pridno vadili igrico, naredili pomladno sceno -tudi naši stanovalci so igrico izvrstno zaigrali. Redno smo imeli vaje za pevski zbor, izbrali smo nekaj pesmi s pridihom pomladi in jih z veseljem zapeli.
Zaposleni v zavodu sledimo vrednotam, ki so usmerjene v spoštovanje in sprejemanje vsakega posameznika, da se ustvarjalno izraža. Zato so se stanovalci redno udeleževali vaj, se trudili in sledili navodilom, da jim nastop čim bolj uspe.
Po nastopu smo pripravili kratko druženje v dvorani. Vzgojiteljice vrtca Ringaraja so povedale, da si otroci večkrat želijo obiskati naš zavod, da skupaj pripravimo lepe trenutke, ki jih vsi še kako potrebujemo.
Zadovoljni in nasmejani otroci so zapuščali dvorano in veselo mahali iz avtobusa z obljubo, da še pridejo.
Nam pa so ostali prijetni spomini, drobni pomenki s stanovalci in podarjene rože iz rok najmlajših, ki so nam jih pustili za spomin.
Vsem hvala za trud in sodelovanje, za spoštljiv in pozitiven odnos do življenja.
Renata Škulj
Obisk vrtca Ringaraja, skupina Čebelice
Po večkratnem dogovarjanju se nam je uspelo s skupino Čebelice in z vzgojiteljicami dogovoriti za obisk v naši enoti. Otroci so na obisk prišli peš in tako obenem opravili tudi daljši pohod za športno dejavnost Mali sonček. Ob prihodu so bili navdušeni. V enoti smo se na njihov obisk pripravili s pogovorom že dan prej, zjutraj pa so stanovalci uredili pogostitev s čajem, z vodo in s piškoti.
Otroci skupine Čebelice so nam pripravili veliko drobnih presenečenj. Ob spremljavi kitare so zapeli različne otroške pesmi, ploskali in k sodelovanju povabili tudi nas. Skupaj smo prepevali tako otroške kot tudi ljudske slovenske pesmi. Stanovalci so se zelo sprostili in sodelovali tako pri petju kot tudi pri ploskanju. Podarili so nam rože, ki so jih posadili ob njihovem jubileju, saj vrtec v Dobrepolju letos praznuje 20 let. Vsak stanovalec in zaposleni je dobil papir-
nato rožo, ki so jih izdelali otroci. Rože so izročili prav oni sami, stanovalci pa so jih z veseljem sprejeli.
Po končanem programu vrtca so stanovalci razdelili piškote in pijačo, takrat pa smo se veliko pogovarjali, saj so otroci zelo zgovorni in polni zanimivih vprašanj. Narisali so nam tudi risbice, ena izmed stanovalk pa je pripravila in napisala zahvalo, ki so jo odnesli s seboj v vrtec.
Po odhodu smo bili vsi navdušeni, otroci so prispevali dobro voljo, ki se je odražala na dobrem vzdušju v enoti.
Mojca Kumelj Pasar
Koledar priredite», junij 2014
Za objavo dogodkov na spletni strani www.zelnik.net in v časopisu Naš kraj lahko pišete na mail dogodki@dobrepolje.si.
DATUM	LOKACIJA	NAZIV PRIREDITVE	OPIS PRIREDITVE	ORGANIZATOR
14. junij ob 19h	Vaški dom na Cesti	Jernejevanje	Velika slovesnost s kulturnim programom, v spomin na našega in vseslovenskega starinoslovca Jerneja Pečnika, ki je bil rojen v dobrepoljski najstarejši vasi na Cesti, in otvoritev spominske plošče.	Turistično društvo Dobrepolje, Športno društvo Cesta, vaščani Ceste in Občina Dobrepolje
14. junij od 14h dalje	Podgora, NVRC, Koča pri Koritu	11. Dobrepoljska golažijada	Prijavnina za tekmovalno ekipo je 20 €. Prijavnine sprejemajo do 13. 6. 2014. Zbor za tekmovalce je ob 13h. Za več informacij pokličite 031/603 885 (Andrej Strnad) ali 041/603 885 (Saša Strnad).	Turistično društvo Podgora v sodelovanju z Občino Dobrepolje
24. junij ob 18h	Hočevje, pri gasilskem domu	Gasilska veselica		
OPOMBA: Koledar prireditev je informativnega značaja. Za najem dvorane v Jakličevem domu (male In velike) je treba prostor pravočasno rezervirati. To lahko storite tako, da najprej preverite zasedenost dvorane in se dogovorite za točen termin. Za to se lahko obrnete na telefonsko št. 041 332 331 (g. Tone Steklasa - velika dvorana) in telefonsko št. 051 321 145 (ga. Marija Zrnec - mala dvorana). Hvala za razumevanje!
25-letnica ustanovnega občnega zbora Planinskega društva Dobrepolje
Ob letošnjem jubileju, 25-letnici ustanovnega občnega zbora Planinskega društva Dobrepolje (PDD) v letu 1989, je društvo sprejelo organizacijo 44. tabora planinskih društev ljubljanskega meddruštvenega odbora, ki bo na dan 31. maja ob 11. uri na Kamen Vrhu.
Alojz Nučič
Letno skupščino Planinske zveze Slovenije (PZS) smo imeli 12. aprila v upravnem poslopju Krke v Novem mestu. PZS združuje nekaj nad 55 tisoč članov v 275 planinskih društvih. Delegatov se nas je zbralo 156, bilo je tudi kakih 15 povabljenih gostov. Letošnjo skupščino je organiziralo Planinsko društvo Krka ob svoji 100-letnici ustanovitve. Po uvodnem nastopu pevcev, folklorne skupine, sta nas pozdravila predsednik PD Krka in predsednik uprave Krke, g. Jože Colarič. Predstavil je farmacevtsko tovarno z 10 tisoč zaposlenimi z opisom sedanjega in prihodnjega razvoja. Dokaj dinamična skupščina je imela obširen dnevni red, za naslednje 4-letno obdobje je bil izvoljen dosedanji predsednik PZS, g. Bojan Rotovnik.
Bil je tudi dan Krke, zato so nas po zaključku vodili po impozantnem obratu, kjer v šestih etažah poteka priprava mase, mešanje, kontrola stiskanja tabletk, paketiranje in odprema ter klima sistemov za vzdrževanje tlaka ali podtlaka, da se zagotavlja visoka varnost pred vnosom okužb. Vzporedno lahko deluje 12 linij, v opremljanju pa imajo vzporeden objekt, ki začne delovati čez nekaj mesecev. Vzorna visokotehnološka tovarna, ki vzorno skrbi za vse zaposlene.
14. junija je vsakoletni dan planincev, letos poteka v Bohinju, pri spomeniku prvopristopnikov na Triglav. Posvečen je tudi v spomin 120-letnice izgradnje Orožnove koče, prve koče SPD.
Foto utrinki iz Dobrepolja (Podgora - Kompolje, maj 2014)
Razvitje prapora PDD (28. 8. 1994, Kamen vrh)
In da zaključim še s Pohodom po Sla-kovi poti, 10. maja, mimo njegove zidanice na Trški gori. V spomin na dolenjskega virtuoza na frajtonarici in legendo narodno-zabavne glasbe s ponarodeli-mi: Čez Gorjance, V dolini tihi, Mama, prihajam domov, Po dekle, Čebelar ... Hodili in peli smo ob spremljavi mnogih harmonik, po krajšem delu sicer 12 km dolge Cvičkove gazi, konec januarja.
Gremo z Otočca preko Trške gore, gradu Hmeljni, Hmeljniškega Boršta, Zagrada, mimo Starega gradu v Otočec. Slakova pot in zaključek pod ogromnim šotorom, kjer je bilo letošnje tekmovanje kakih 200 harmonik, sta bila v organizaciji Zavoda za turizem, TIC Novo mesto in Društva vinogradnikov Trška gora. Ob lepem vremenu in postrežbi je bila udeležba res množična. ♦
Groševci zopet v akciji
V petek, 18. aprila, je Študentski klub GROŠ ponovno odprl svoje prostore. Ob tej priložnosti smo pripravili slovesnost, na katero smo povabili partnerje, ki so sodelovali pri prenovi oz. so jo spremljali in podpirali, ter vse, ki so pomembno vplivali na razvoj kluba.
Ambrož Volek, Študentski klub GROŠ
V prijetnem vzdušju in ob številni udeležbi tako povabljenih kot novinarjev smo prerezali trak in vstopili v popolnoma prenovljene prostore. Po ogledu prostorov sta nas nagovorila Uroš Vodopivec, ki je bil vodja investicije in nekdanji predsednik društva, ter Jaka Bassanese, predsednik Zveze študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS). Župan občine Grosuplje Peter Verlič je poudaril pomen kluba za kraj. Sledila je pogostitev, kjer smo ob dobri hrani in pijači pokramljali in si izmenjali občutke glede prostora. Sledili so še nagovor Jožeta Širclja, soustanovitelja ŠK GROŠ, in besede vodje nakupa in prve ureditve prostorov kluba na trenutni lokaciji, Grega Steklačiča. Gašper Kus, sedanji predsednik društva, nam je predstavil vizijo prostora in se skupaj z upravnim odborom zahvalil Urošu Vodo-pivcu za uspešno delo. Po uradnem delu je večerno dogajanje prevzel Pero Lovšin s svojo skupino in nas zabaval dolgo v noč.
V soboto, 19. aprila, se je v GROŠu odvila otvoritvena žurka, na kateri je za vzdušje skrbel Dee Jay D3CO. Z dogodkom se je otvoril tudi dnevni bar Hotspot caffe & club, kjer se bo še veliko dogajalo.
Cilj prenove naših prostorov je, da postanejo stičišče domače mladine, da lahko mladim omogočimo svoj študentski kotiček bližje doma. Obnovljeni prostori bodo namreč poleg novega in modernejšega videza ponudili tudi vsebinsko prenovitev in obogatitev. Spodnji prostor je z odprtjem dnevnega bara Hotspot caffe & club postal
prostor za druženje, zabavo in pogovore študentov, mladih in vseh ostalih, ki si želijo nekaj novega, zanimivega in drugačnega.
V zgornjih prostorih smo odprli prvo študentsko info točko, kjer so člani deležni mnogih ugodnosti, kot so poceni kopiranje, brezplačni internet, predavanja in več. Odpiralni čas je vsak dan razen med konci tedna in prazniki. V ponedeljek, sredo in petek od 18h do 20h ter v torek in četrtek od 10h do 12h bo na info točki vedno prisoten nekdo od nas, ki vam bo predstavil nove projekte, podal informacije, med tem časom pa se boste lahko prijavili tudi na različne dogodke. Pa vendar, tudi če nimate nobenega od naštetih opravkov, vseeno lepo vabljeni v naše prostore, kjer se lahko družimo ter zabavamo ob družabnih dejavnostih (ročni nogomet, tarok, druženje ob filmu ipd.). Uradne ure ob torkih od 18h do 20h v Dobrepolju ostajajo na znani lokaciji na vrhu Jakličevega doma.
Mladim bomo ponudili prostor, ki ga v Grosuplju še ni, saj bo namenjen za aktivno preživljanje prostega časa in bo omogočal
počitek, sprostitev ali skupinski študij in bo mladim, ki so aktivni na različnih področjih, vendar za uresničevanje svojih idej nimajo primernega prostora, omogočil, da si rezervirajo sejno sobo ter tako izrazijo svojo ustvarjalnost.
Z novimi prostori pa je prišla tudi nova delovna moč. Tako smo GROŠevci v sredo, 9. aprila, izvedli izredne volitve, kjer so bili izvoljeni nov predsednik in nova dva člana upravnega odbora. Z novimi umi bomo tako imeli še več idej, za še več zanimivih in raznovrstnih dogodkov.
V Študentskem klubu smo aktivni tudi na projektih izven prenovljenih prostorov. Že tradicionalno smo tudi letos mlade mamice in očke, ki so se že odpravili po poti starševstva, obenem pa še študirajo, razveselili z denarno pomočjo, saj smo prijavljenim podelili bon otroške trgovine v vrednosti 100 €. Upamo, da smo jim s tem v teh težkih časih vsaj malo priskočili na pomoč, da bodo svojim najmlajšim lahko ponudili nekaj več.
Prvič pa smo člani Študentskega kluba GROŠ v mesecu marcu obiskali rojstno hišo Josipa Broza Tita in prečudovit dvorec Tra-košcan ter zagrebški živalski vrt. Živalski vrt je bil ustanovljen leta 1928 in je najstarejši na področju nekdanje skupne države. Na dan odprtja so si obiskovalci lahko ogledali le dve lisici in tri sove, dandanes pa je postal velika atrakcija hrvaške prestolnice, saj ima kar 275 različnih vrst živali. Študentje so z nami preživeli aktiven dan po ugodni ceni.
Za nami je ŠKISova tržnica 2014. Čeprav
le-tej ni bilo naklonjeno najboljše vreme in sonca skoraj nismo uspeli videti, pa je za nami vseeno nepozabno druženje s študenti iz cele Slovenije - zbralo se nas je namreč kar 18.000. Tako smo GROŠevci skupaj s še 56 slovenskimi študentskimi klubi postavili svojo stojnico, kjer smo na svojevrsten način predstavili svoj klub kot enega izmed osmih iz osrednje-slovenske regije. Dogajanje je bilo zelo pestro, zabava pa se je kljub dežju nadaljevala pozno v noč.
GROŠevci smo v petek, 9. maja, v Hotspot caffe & clubu praznovali 15-letnico odprtja kluba. Pa tudi drugače so novi prostori s pomladjo kar zaživeli. Delajo se novi projekti, info točka aktivno deluje, ogromno pa je tudi druženja mladih. Ko pa beseda teče ravno o druženju, naj vse navdušence namiznega nogometa in taroka vljudno povabim, da se pridružijo GROŠevim turnirjem. Čisto vsako sredo bodo v GROŠevih prostorih namreč potekali turnirji taroka, čisto vsak petek pa turnirji namiznega nogometa. Vabljeni ste prav vsi, ob sredah in petkih ob 18.00, na kakovostno druženje mladih, poleg tega pa naj namignemo, da GROŠevci tudi na tiste, ki boste na turnirjih mesečno najboljši, nismo pozabili.
Sredi maja smo se podali na nor indoor paintball, kjer smo se nekaj modricam navkljub nadvse zabavali.
Vendar pa to vsekakor še ni vse. Poletni dnevi so vse bližje, projektov pa vse več in več. Vse ljubitelje češenj tako vabimo na Praznik češenj, kjer se bomo skupaj družili na eni največjih kulturno-turističnih prireditev v Goriških brdih. Ker pa smo GROŠevci seveda tudi zelo aktivni, se bomo skupaj podali na ponoven paintball, ki bo za spremembo potekal zunaj, poleg tega pa se bomo udeležili tudi kolesarskega maratona in kartinga.
Vendar pa se po teh projektih tisto pravo šele začne. Vsako minuto smo namreč bližje GROŠevemu poletju, katero bomo že tradicionalno otvorili z GROŠe-vim Summer partyjem, nato pa nadaljevali s projekti, kot so: obisk Palmanove v času razprodaj, ATP Umag, kopanje v Termah Čatež, rafting, jadranje in še in še.
Da ne boste zamudili naših norih, poučnih in cenovno ugodnih projektov, nas redno spremljajte na naši Facebook strani in na naši spletni strani www.klub-gros.com.
Dogajalo se bo torej veliko, tako da le bodite pozorni, da ne zamudite dogodka, ki bi zanimal prav vas! ♦
Skavtski tabor KUGA B' R'D? 2014
Za skavte iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja KUGA B' R'D? ni le navadno vsakodnevno vprašanje. Nekaj dni letošnjega poletja bomo namreč skavti enajstih čet iz Brežic, Črnomlja, Dobrepolja, Grosuplja, Krškega, Litije, Novega mesta, Šentjerneja, Škofljice, Tržišča in Zagorja preživeli na prvem taboru čet jugovzhodne Slovenije, ki se imenuje prav tako kot zgornje vprašanje: tabor KUGA B' R'D? 2014.
Tabor bo potekal od 21. do 27. julija na letališču v Prečni pri Novem mestu. Udeležilo se ga bo več kot 320 izvidnikov in vodnic in približno 60 voditeljev ter tehničnega osebja.
Tabor voditelji načrtujemo že celotno letošnje skavtsko leto, v petek, 17. maja, in soboto, 18. maja, pa smo se voditelji vseh sodelujočih čet udeležili skupnega načrtovalnega vikenda. Svoje druženje smo začeli na letališču v Prečni, kjer smo si ogledali velik taborni prostor, nato pa se odpravili v Novo mesto. Petkov večer je bil namenjen predvsem temu, da smo se voditelji med
seboj spoznali, se naučili himne tabora in se ob različnih skupinskih igrah ter petju zabavali in še bolj povezali.
V soboto smo se voditelji spraševali, Kuga b' radi na taboru doživeli in dosegli. Tako smo podrobneje načrtovali programski in tehnični del tabora ter delali po posameznih podtaborih. Svoje dvodnevno druženje smo zaključili z izdelovanjem ogromnih papirnatih lampijončkov, nato pa se navdušeni, polni novih vtisov in v pričakovanju poletnega tabora, ki bo potekal čez dva meseca, odpravili domov. ♦
Ta čudovita igra, ki ji pravimo skavtstvo
Ni besede, s katero bi najbolje opisala svoja skavtska pota, ki sem jih prehodila v vseh letih skupaj s skavti. Bilo jih je mnogo. In ni besede, s katero bi lahko najbolje izrazila svoje občutke v tem trenutku, ko se spominjam skavtskih dogodivščin na svoji poti voditeljstva.
Tanja El Shawish, nekdanja skavtska voditeljica
Kar koli bi zapisala, bi bilo premalo in hkrati preveč. Pa vendar! Bilo je lepo in bilo je hudo, včasih tudi naporno, a vse skupaj nepozabno, nekaj, kar je nedvomno zaznamovalo moje življenje.
Ta čudovita igra, ki ji pravimo skavtstvo! Nekaj, kar je v mojih sedmih letih vodenja postalo način življenja. In iz srca želim vsa-
kemu, da bi si upal skočiti v to živo blato skavtstva, v blato, iz katerega ne bi mogel več ven oz. še bolje, iz katerega ne bi hotel več ven, ker bi ugotovil, da je to to, da je skavt-stvo res igrišče, ki ponuja take in drugačne igre, da je nekaj, v čemer lahko vsak najde nekaj zase. Jaz sem do tega spoznanja prišla počasi in zdaj vem, zdaj to živim. Brez te čudovite izkušnje ne bi postala to, kar sem. Za mano je bogata izkušnja skavtstva, ki jo v največji meri da ravno voditeljstvo. Biti
skavtska voditeljica in dobesedno služiti v določeni veji skavtinj in skavtov, dati svoj čas na razpolago mladim razganjajočim se najstnikom s takimi in z drugačnimi problemi - to je bil zame največji izziv ves čas vodenja. Včasih so bili naporni, priznam, in včasih sem resnično podvomila v svoje poslanstvo. Spet drugič so me navduševali s svojo zagnanostjo, z večno pripravljenostjo in navsezadnje tudi s svojim humorjem, četudi včasih na moj račun. Vsak klan (tj. najstarejša veja skavtov) ima pač svoj način izkazovanja ljubezni! ©
Odločitev za pot voditeljstva ni lahka, a če jo sprejmeš kot izziv, postane vodenje gotovo najlepša priložnost za osebno rast slehernega skavta. Vesela in Bogu hvaležna sem za vsakega, za kogar slišim, da je sprejel izziv ne samo skavtstva, ampak tudi voditeljstva. Naj bo takih čim več! Treba je vedeti, da Bog človeka ne bi postavil na določeno mesto, če ga tam resnično ne bi potreboval. In Bog te potrebuje, skavti te potrebujejo. ♦
POSTANI SKAVTSKI VODITELJ, SKAVTSKA VODITELJICA!
Vse, kar potrebuješ, je starost nad 18 let, en čeber veselja do dela z mladimi, ščepec iznajdljivosti, eno gajbo ljubezni do narave in njenega Stvarnika, en lonec želje po dobri družbi ter vsaj enega od naslednjih podatkov:
www.facebook.com/steg.dobrepolje podezeljskireaktivci@gmail.com 041 823 176 (Jana)
a
m
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Čudi se lice:
kje so tiste - solzice?
Nekaj dni po veliki noči sem si popoldne skuhal kranjsko klobaso. Vso napeto in prijetno dišečo sem jo potegnil iz vrele vode in položil na krožnik. Lakota me je tako zapeljala, da sem si hotel takoj odrezati en košček, a glej ga zlomka, čim sem zabodel vilice v vročo klobaso, je tako špricnilo iz nje, da mi je popacalo sveže oprano srajco in skoraj nove svetle hlače. Iz grla proti ustom se je v hipu sprožila neka grda beseda, a k sreči sem takoj stisnil zobe in kot z neke vrste zobnimi rešetkami zaprl pot grdi besedi skozi usta na plano. Zadovoljen, da sem se zadržal in nisem zaklel, sem raje odprl hladilnik in pogledal, kaj bi izbral za prilogo ... Majoneza? Ne ... Gorčica? Mi ne paše ... Sir? Preveč kalorij ... Kečap? Ne, uniči okus ... Hren? Yes, tooooo ... Naribal bom hren, ki je ostal od velike noči. Ves navdušen nad dobro gurmansko kombinacijo sem se lotil ribanja hrena, tako da so belkasti ribanci kmalu pokrili klobaso, podobno kot južni sneg deblo podrtega drevesa. Pa spet ni šlo vse gladko ... Kmalu sem namreč dobil čisto solzne oči, solze so mi zalile lica, nosno votlino in žrelo. V trenutku paničnega refleksa, češ da se bom zadušil, sem globoko vdihnil in ne vprašajte: zapeklo me je v pljučih in čelu, točneje čelnih sinusih. Občutek je bil podoben dihalnemu prepihu in prevetritvi z najostrejšimi zračnimi tokovi. Solze so mi pritekle do ustnic in ko sem jih obliznil, sem začutil tisti značilni slankast okus, ki me je v hipu spomnil na otroštvo, polno joka, smeha, malo bridkosti in veliko radosti. Spomnil sem se prijateljev iz otroštva, igranja na dvorišču in izletov v naravo. V nostalgičnem razglabljanju pa so se mi solzna lica kmalu posušila. A je to mogoče? sem si mislil. Popolnoma spontano sem s klobase potegnil kupček hrena, ga s prsti premlel, nastavil pred nos in globoko vdihnil, da bi ponovil vajo ... Zapeklo me je do možganov, solzne žleze so stisnile svoj grenki sok tako sunkovito, kot kača v napadu iztisne nevarni strup iz svojih strupni-kov. Solze so tekle, oči so pekle ... Dovolj
je bilo, sem pomislil sam pri sebi, prijel že ohlajeno kranjsko klobaso z levico in jo pojedel v štirih grižljajih. Nato pa počitek in razmišljanje ...
Solze so čistilno in zaščitno sredstvo za naša zrkla. Ob čustvenih pretresih solze ponazarjajo besede, s katerimi pišemo žalostno pesem; ali pa nasprotno, solze sreče lahko pišejo pesem sreče in radosti. Solze so kot kapljice pare pri dimniku parne lokomotive, kjer izpust odvečne tekočine prepreči, da bi parni kotel eksplodiral. Podobno vlogo imajo solze, ki preprečijo, da nam čustveni pretresi ne raztrgajo občutljive mreže psiholoških procesov. Solze so kot čistilno sredstvo za vetrobranska stekla, ki omogočajo, da brisalci, imenovani zgornja in spodnja veka, dobro očistijo naše očesne veznice in nam omogočijo prosojnost vstopnega mesta za svetlobne žarke. Pa še kakšno vlogo bi lahko pripisali solzam: morda zatiranje bakterij in virusov, ki bi lahko povzročali vnetje, morda prisesalno vlogo za zunanje očesne leče pri kratkovidnih, morda izpiralno vlogo pri odstranjevanju očesnega prahu ali tujkov itd. Solze torej še zdaleč niso zgolj znak »cmeravosti«, kar mnogi mislijo in zaradi česar se mnogi jokanja tudi sramujejo. Pomislimo samo,
glede na vloge solz, ki smo jih malo prej našteli, do kakšnih težav lahko pride, če se nam oči preprosto ne bi več solzile. Zrkla bi se zapacala, vnela, okužila, opraskala in zameglila. Zakrinkalo bi se naše čustveno odzivanje, postali bi podobni brezčutnim človeškim figuram; in če ne bi mogli jokati filmski igralci, bi propadle vse produkcije ljubezenskih filmov, mehiških nadaljevank in ameriških limonad. Brez solza bi bili medčloveški odnosi podobni juhi brez začimb. Ah, kaj takega ni možno, boste rekli. Pa je, vam povem, da se bojim, da gre človeški razvoj v tej smeri. Solzne žleze namreč postajajo podobne presihajočim izvirom, ki z razvojem človeštva izgubljajo svojo moč, pomen in spoštovanje. Lahko se zgodi, da bodo solzne žleze nekoč izgubile svoj pomen, morda bodo znanstveniki čez tisoč let takole pisali o njih: nad zgornjim stranskim delom človeškega zrkla se pod veko nahaja zakrnel organ, imenovan lakrimalna žleza. Od milijontega leta pred našim štetjem do 2500 leta našega štetja je ta organ deloval kot izločilo za solze, ki jih dandanes namesto žlez proizvajajo vzhodnoazijske države pod znanimi imeni: Tears universale, Tears sleep, Tears sportale, Tears fatale, Tears water resistent, Tears erotica, Tears junior, Tears 50+, Tears driver... Solze za vse namene. Ljudje so nekoč solze izločali sproti, posebej pa se je povečalo izločanje solz ob močnih čustvenih reakcijah. Danes, 20. 5. 3014 je uspelo znanstvenikom s poligensko diferenciacijsko biomodulacijo iz zakrnele solzne žleze človeka, ki se je dal posmrtno zamrzniti pred 400 leti, ustvariti naravni žlezni produkt, imenovan solze, ki je seveda le senca vseh umetnih solz, ki jih nudi tržišče na začetku četrtega tisočletja ... A je vas tudi zmrazilo po hrbtu? Mene je. Mogoče mene še bolj kot vas, saj sem eden tistih, ki mora po navodilu okulista pisati »solze« na recept. Nekateri to že veste, drugi še ne. Večinoma to počnemo po očesnih operacijah, ko je treba izvesti vse možne ukrepe, da se pooperativne rane zacelijo. Pa vendar se dogaja, da nekateri bolniki želijo umetne solze uporabljati kar naprej. Seveda jim vsak okulist pove, da je to koristno, ker pač tudi umetne solze niso škodljive. Morda je res kakšen primer, da nekdo potrebuje uporabo umetnih solz za daljše obdobje, a da bi se to uporabljalo v širšem kontekstu, se ne strinjam. Predvsem ker je to najprej potuha našim lastnim solznim žlezam, pozneje pa ima ta potuha za posledico, da
solzne žleze postanejo manj produktivne, v skrajnih oblikah pa tudi neproduktivne in solz preprosto več ne izločajo. In če bo iz generacije v generacijo takih primerov čedalje več, potem bodo lakrimalne žleze počasi res začele krneti. Spet me je zmrazi-lo, spreletelo me je ob takem razmišljanju, hotela me je boleti glava. Spomnil sem se današnjega dogodka v ambulanti, ko sem si pomencal oči in me je ena od pacientk vprašala: »Kako ste, vas boli glava?« »Ah,« sem rekel, »ne vem, kaj mi je ...« Pa mi porogljivo odvrne: »No, zdravnik, kaj boste vi jamrali, vi pa sami sebe že pozdravite ... « Takrat nisem vedel, kaj naj odgovorim. Zdaj, med večernim počitkom, pa sem se takoj spomnil, kako ponavadi sam sebe pozdravim. Vstal sem s kavča, se postavil pred ogledalo in sam sebe pozdravil: »Dober večer!« Potem sem se z obrazom približal ogledalu in gledal, če imam suhe oči. Bal sem se ob vsem tem razmišljanju, da mi krnijo solzne žleze in da morda peša moj solzni sistem. A s testom sem se kmalu pomiril; držal sem namreč na silo odprte oči, ne da bi trepnil z vekami. Oči so se mi začele sušiti, takoj za nekajsekundnim pekočim občutkom pa izločati solze, ki so povrnile vlažnost in prijetni občutek. Hvala bogu, moje solzne žleze še delujejo.
Pogledal sem proti hrenu, ki je ostal na mizi. Hvaležen sem mu bil, da je vzbudil v meni toliko razmišljanja. Pogledal sem proti krožniku, kjer je ostalo še nekaj krpic naribanega hrena, povohal sem ga, a tokrat občutil, da je njegova moč izpuhtela. Tako je, nariban hren se je »zluftal«, svojo energijo je oddal v prostor. Samo nasmehnil sem se, ker sem vedel, kaj moram storiti. Zaviti in pospraviti moram koren še nenaribane-ga hrena in s tem ohraniti njegovo »solze-tvornost«. Ko bom imel utrujene, suhe oči, morda od tega celo glavobol, ga bom spet naribal, četudi brez kranjske klobase, in z inhalacijo njegovih delcev vzdražil svoje solzne žleze. Če pa bom sam doma in bodo žena in otroci kakšen dan ali dva zdoma, si bom privoščil inhalacijo delcev čebule. Takrat si bom spekel dve pleskavici in narezal pol čebule, da bodo solze tekle v potokih. In ker bom sam doma in ne bo nobenega motil čebulni zadah, bom čebulo tudi pojedel, ker je dobra in zdrava.
Pa preidimo še z gurmanske na čustveno sfero današnjega razmišljanja. Solze so najpristnejši sinonim izliva čustev. Solzna izvodila so eden redkih preostalih ventilov,
ki v dandanašnjem trendu cementiranja človekovih čustvenih dogajanj še pustijo lavo čustvenega vulkana na plano. Če kdaj pa kdaj čustveni vulkan ne izbruhne, srček trpi. Če srček notranje butanje te energije zdrži, potem se vrelišče za nekaj časa umiri. Če pa srček tega ne zdrži, trpi. Zato se je morda razvil rek: »Srce me boli, ko vidim to žalost ...« V najhujših primerih pa se zgodi »Cvetje v jeseni«. Metin srček ni zdržal čustvenega vulkana, ki je zavrel ob misli na poroko, nekajkrat je samo sunkovito zavzdihnila in srček je odpovedal. Morda je prav ta zgodba pravi primer, kaj se lahko zgodi, če preveč zadržujemo svoja čustva. Morda bi Meta preživela, če bi na ves glas in s solznimi očmi zavekala od sreče, ne pa zadušljivo zaihtela in na vso silo potlačila svoja čustvena dogajanja. Ne vem, samo tako razmišljam.
Večer se je prevesil v noč. Človeštvo je preživelo še en dan. Nekateri so umrli, še več jih je prišlo na svet. Pri prvih so jokali njihovi svojci, drugi so jokali sami. Jok je torej eden od najpristnejših simbolov življenja. Ne moremo pustiti, da njegov produkt, solze, zajame kolo marketinga in industrije. Ne moremo pustiti, da se bodo začeli za namen povečane prodaje proizvajati jokajoči telefoni, ihteči računalniki ali cmera-sti roboti. Pustimo svojim čustvom za vse čase predpono bio, pristno, naravno, saj nas le prava, od Boga dana čustva ločijo od nenaravnih stvari. A tega se ne da doseči samo s poslušanjem nasvetov ali z branjem strokovne literature. To se doseže samo z neprestanim notranjim bojem za premagovanje notranjega »strica iz ozadja«, ki nas s slepilnimi obljubami nagovarja, naj kadi-
mo, pijemo alkohol, se prekomerno in nezdravo hranimo in čim manj gibamo. »Stric iz ozadja« nam takole prišepetava: »Pravi butec si, poglej soseda, s poznavanjem pravih ljudi in z dobrimi zvezami obrača denar, si privošči bazen, dobro jedačo in pijačo, poležava in kadi najboljše cigarete. Ti tepček pa delaš, le tu in tam kaj dobrega poješ, se rekreiraš in si ne upaš ne kaditi in ne piti alkohola ...« Kdor bo znal tega zakrknjenega »strica« v sebi premagati, bo znal tudi sprostiti svoja čustva ... Spontano se bo nasmejal, kdaj pa kdaj zajokal (brez hrena in čebule), predvsem pa bo čutil tisto pravo notranjo svobodo. In če si bo kdaj privoščil kranjsko klobaso, jo bo pojedel s pravim užitkom in brez slabe vesti. Če mu bo pa zraven slučajno »zapasal« tudi nari-ban hren, bo z nasmehom na ustih zapel sledečo pesem:
Kje so tiste solzice, ks so včasih bile? Zdaj pa suho je lice in usahnjen pogled.
Bom naribal si hrena, ga vdihnil globok \ Bom naredil solzice, ki so včasih bile.
Pa še pohvala! Letos sem bil pri nujni medicinski intervenciji že nekajkrat priča hitremu, zagnanemu in spretnemu ukrepanju domačih gasilcev, katerih delovanje je predstavljalo ogromno korist za samega poškodovanca. Res je sicer boljše, da do potrebe po intervenciji sploh ne bi prišlo, a če že pride, je prava sreča, da nam je tako dobro organizirana pomoč na voljo. En človek v takih primerih ne pomeni veliko, pa četudi je svetovno znani doktor medicinske stroke. V takih primerih pomeni in najbolj koristi poškodovanemu zlitje dobrosrčne energije vseh prisotnih, kjer prav vsak lahko odigra svojo vlogo. Hvala vam, gasilci iz občine Dobrepolje, da sem lahko v primeru urgentne situacije del interventnega tima, Bogu pa hvala in priporočilo še za naprej, da se bodo tudi v prihodnje morebitne intervencije končale čimbolj ugodno za poškodovanca.
Prihajajo počitnice in čas kopanja, zato za sam konec še ta koristen nasvet: NE SKAČI BREZGLAVO V NEPOZNANO VODO, KER SI LAHKO POŠKODUJEŠ GLAVO ... ♦
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Marija Tegel
No, pa smo se vrnili. Od kod, bodo rekli nekateri, iz Benetk vendar. Enega najlepših mest na svetu.
Ta 19. maj je bil res popoln dan. Zgodaj zjutraj smo se zbrali in razigrani oddrveli proti Italiji. Ko smo prispeli v Benetke in v pristanišče, so nas ob vstopu temeljito pregledali in preslikali. Ob čakanju na vstop smo opazovali potnike, ki so se izkrcava-li. Bili so nasmejanih, predvsem pa zagorelih obrazov. Kako da ne, saj so preživeli teden zelo lepega dopusta. Po pristaniških formalnostih so nas popeljali na mogočno ladjo. Mnogi so ugibali, koliko je dolga, široka in koliko nadstropij ima. Druge je zanimalo, koliko ton hrane je treba natovoriti za 3700 potnikov in 1100 posadke. Najprej so nas popeljali v kristalno dvorano. »Vau«, kakšno razkošje, oprema, luči, kristali. Nato mimo razkošnih kabin, fitnesa in bazenov. Tudi dvorano za gledališke predstave imajo polno lučk in kristalov. Lepšo, kot so dvora-
ne v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Po prihodu v ladijsko restavracijo so nas postregli temnopolti natakarji s kozarčkom vina ali vode in seveda z dobrim kosilom. Kavico so nam postregli v luksuzni restavraciji, ki je namenjena tudi za večerne prireditve. Kar prilegel bi se nam počitek na udobnih dvosedih.
Ob 15. uri smo zapustili plavajočo lepotico in se na pomolu vkrcali v »ladjico«, ki nas je popeljala po kanalu do Markovega trga. Mnogi boste rekli: »Pa kaj, tam sem že bil,« a tokrat ni bilo samo to. Prijazna vo-dička nas je s trga popeljala po ozkih ulicah. Prek mostičev smo prečkali kanale, si ogledovali gondole, ki so vozile turiste vseh ras, in ne bi bili »turisti«, če ne bi pokukali v kakšno trgovinico ali se vstavili ob številnih strojnicah. Okusili smo tudi beneški sladoled, ki je bil dober, osvežujoč in predvsem drag. Po osvežitvi smo se prešteli in nadaljevali pot nazaj do Markovega trga. Pri-
demo do Doževe palače in že zagledamo vlačilec, kako vleče prav to ladjo, na kateri smo pred tremi urami gostovali, na odprto morje, da zažene motorje in odpluje do Barija.
Po vožnji nazaj v pristanišče smo se kar podvizali do svojega avtobusa in prijetno utrujeni, polni lepih vtisov zapustili Benetke. ♦
V prihodnjem mesecu je pred nami ponujeni izlet agencije Iga izleti. Iz njihove ponudbe smo na upravnem odboru izbrali izlet v Rimske terme. Obveščamo pa vas, da smo prejeli obvestilo s strani organizatorja, da nas v Rimskih termah na ta dan ne morejo sprejeti (kongres). Odločili smo se, da kljub temu izkoristimo njihovo ponudbo in jo bomo ucvrli v Terme Topolšica. Na izlet gremo v soboto, 7. 6. 2014. Več vam povedo naši poverjeniki, ko vas obiščejo.
Človeka osrečijo njegovi lastni napori, brž ko spozna potrebne prvine za srečo: preproste užitke, pogum, nesebičnost, ljubezen do dela in predvsem čisto vest. (George Sand)
V vsaki sekundi se za nas začenja novo življenje. Radostno mu pojdimo naproti. Naprej moramo in lažje bomo hodili, če bomo gledali naprej, kot pa če se bomo nenehno ozirali nazaj.
(Jerome Klapka Jerome)

V odpuščanje je izzvenela njena bolečina - spomin na teto Pavlo Žgajnar, Kekčevo, s Ceste
»Peljejo nas v Kočevje! Molite za nas!« Listek papirja z zadnjim sporočilom najdražjim -je kakor ledena slana padel na majsko cvetje ob progi. Kriki: »Vozijo nas v Kočevski Rog! Povejte svetu, kaj se dogaja! Rešite nas ...«
Vlak pa je zlovešče sopihajoč udarjal v temno noč. Noč za nočjo v tistem maju 1945.
To je bila zadnja pot mladih mož in fantov, očetov in sinov preko rodnega Dobre-polja, ena izmed postaj njihovega križevega pota.
Smrtni strah je zajel vso dolino. Vse je onemelo. Molk pa je grozeče odmeval in v bolečini krčil srca mater, žena, otrok, srca ljudi dolenjskega polja. Ena sama bolečina. Še pisanost rož in žarki sonca so nas takrat boleli!
Tudi materi Pavli je zastal dih: »Jooože, Tooone, Ivaaaan!« Tihi krik razbolele duše! Strah in upanje!
»Gospod, pomagaj! Hiti na pomoč! Bodi jih življenje! Usliši nas! Marija, prosi zanje!« je bil krik molitev tistih dni.
Mama Pavla je mlada ostala vdova. S tremi majhnimi otroci. V ljubezni in delu zanje je premagovala bolečine moževe izgube. Pogumno je stopila na prazno mesto za plugom in začela z božjo pomočjo. Z žuljavo roko je rezala kruh in sklepala troje drobnih rok k molitvi. In Bog je blagoslovil njeno delo. Zrasli so fantje, naši fantje, kot je rada ponosno rekla mama Pavla.
Ljubili so dom, mater, Boga in domovino, kot jih je učila mati, ki je sedaj s ponosom zrla nanje. Vsi trije so stopili v domobranske vrste, pripravljeni, da varujejo vrednote,
Ali je vse res?
Barbara Novak Koritnik, predsednica sveta staršev
To vprašanje me je udarilo, ko sem prebrala članek Slavca Palčarja v aprilski številki Našega Kraja: »Pogled na proračun za l. 2014 je jasen. Vrtca se letos ne bo gradilo«. Ker me razna natolcevanja nikoli niso zanimala, sem želela dokaze. G. Palčar mi jih je predal in lahko še tako iščem lepšo besedo, je ne najdem. Sem zgrožena.
Kot predsednica sveta staršev in kot starš že vrsto let poslušam razloge, zakaj vrtca še ni. Gledam in poslušam g. ravnatelja, kako
ki jim jih je vcepljala mama Pavla.
S kočevske strani je zamolklo grmelo. Dimni steber se je širil in naznanjal, da morijo tisoče . »Domobrance streljajo in minirajo,« se je širilo iz oči v oči. Usta pa so bila takrat stisnjena v molk, srca otrpla v grozi in bolečini. Minevali so meseci. Mati Pavla je čakala, čakala, da se vrne vsaj njen najmlajši. Dočakala pa je ponižanje, zapor in zaplembo zemlje.
In potem so minevala leta. S trdim kmečkim delom se je preživljala, odrajtovala preveliko, krivično odmerjeno obvezno oddajo in visoke davke. V duhu pa je bila s svojimi fanti.
Teto Pavlo sem navadno obiskovala med poletnimi počitnicami. Njen dom je bil vedno pospravljen, kot da čaka goste. Belo pogrnjeni postelji, okenca z belimi zavesami, bogkov kot z vezenim prtičkom, velika miza z belim prtom, na steni sliki Jezusovega in Marijinega srca, na drugi strani slike njenih fantov, za vrati dobra kmečka peč s klopmi. Vse pripravljeno, da sprejme njene fante.
»Joj, kdo je prišel,« me je s pogledom veselo objela. »Kdaj si prišla, kako si, kako mama?« je bilo eno samo vprašanje. »Kako vi, teta?« sem vprašala. »Saj veš, fantje, naši fantje ... Joožeeelj, Toonzeelj,« so ljubeče drsela imena čez njene ustnice, potem pa
nam praktično nemočno navaja razloge, zakaj se je za tisto leto gradnja spet prestavila. Sedaj pa izvem, da so bili vsi razlogi ali izgovori še najmanj problematični.
Kakšne norosti se pa gremo? Otrokom moramo zagotoviti tople, dovolj velike in predvsem varne prostore z zaupanjem vrednim kadrom, ne pa moderne palače.
Razumem veliko. Razumem, da gradnja seveda ni kar tako. Razumem, da je potrebnih veliko priprav. Razumem tudi, da če se gradi, naj se gradi za dolgo. Pa vseeno. Resnično potrebujemo vse to? Si lahko privoščimo zunanjo shrambo za skoraj 50.000 €?
je zaprla oči in v tihoti ostala z najmlajšim Ivanom. Bolečina srca ji je iztisnila drobna bisera, ki sta se še nekaj časa lesketala v kotičkih njenih oči.
V teh prvih letih ji je duša še vztrepetala nad morilci in krivci: »Kako so mogli, joj, kako so mogli!?«
Počasi, v dolgih desetletjih, pa se je njena obsodba utapljala v blag, ljubeč spomin na zlate fante in v odpuščanje. Še je ljubeče poklicala svoje sinove in boleče zaprla oči. Solzni biseri po se posušili, le neštete drobne gubice so se kot sončni žarki razlezle po njenem obrazu. In potem je nekoč počasi rekla: »Jaz sem vsem odpustila .«
Teta Pavla je bila svetopisemska in močna žena!
Neko zimo bi morala teta Pavla zaradi bolezni in onemoglosti v dom počitka. Takrat pa jo je Bog poklical v svoje domovanje. Čutimo, da so jo na pragu objeli tudi njeni fantje.
Draga tega Pavla! Danes tudi nad grobovi tvojih fantov in njihovih tovarišev stoji križ, gori nešteto lučk in njihovi plamenč-ki prasketajo: »V Bogu in naših srcih živite! Ljubezen nikoli ne mine!«
Nečakinja Marija
Resnično potrebujemo Betula pendula drevo pred vrtcem? Bodo naši otroci imeli srečnejše otroštvo in bodo varnejši zaradi tega? Bodimo resni!
Pozivam tiste, ki so odgovorni za naročilo takih načrtov - za ne-posluh pomislekov nekaterih članov OS, za ne-pridobivanje državnega denarja -, da nam pojasnite svoje odločitve. Menim, da si to občani/ volivci/starši še kako zaslužimo?! Kdo je sprejemal take odločitve in zakaj?
Dobri primeri iz prakse po Sloveniji nam kažejo, da se da veliko ceneje in hitreje rešiti prostorsko stisko. Zakaj bi za okoli-
»Molk pa je grozeče odmeval in v bolečini krčil srca mater, žena, otrok, srca ljudi dolenjskega polja. Ena sama bolečina. Še pisanost rož in žarki sonca so nas takrat boleli!«
co zapravljali na tisoče in tisoče €, če lahko stopimo skupaj in z otroki uredimo čudovito okolico. Verjamem, da bi znali posaditi tudi kakšno drevo. To so dokazali že letošnji Ježki (6-letniki), če smo natančni.
Čeprav v članku, ki ga komentiram, ni omenjeno - dodajam še to. Zanima me torej, kakšni so načrti za obljubljeni športni center. Tudi to potrebuje naša dolina.
Predvsem pa otroci, ki so talentirani ali pa bi šele odkrili svoj talent in nimajo primernih prostorov za trening ali odkrivanje svojih potencialov. Otroke obsojamo na dolge vožnje že v nižjih razredih. Otroci trenirajo določene dejavnosti kar v avli šole ali celo po razredih. Ker sem ravno jaz ta oseba, ki se trudi z obšolskimi dejavnostmi, lahko povem, da smo imeli priliko pripeljati
vrhunske športnike, da bi poučevali naše otroke - pa si ne želijo poškodb v neprimernih prostorih, saj jih to stane licence. Kakšna škoda, mar ne?
Spoštovani sovaščani, treba bo stopiti skupaj, se poslušati, si pomagati, videti pa je, da je čas za korenite spremembe v občinski upravi. ♦
Ali je bilo vse narejeno, kar je bilo plačano ? (2 del)
Namesto da bi »gospa z Občine« predložila protiargumente na moje pomisleke, namigovanja in zastavljena vprašanja, je posplošeno prodajala bučke.
Slavc Palčar, član OS Dobrepolje od 1998 do 2014
Občina Dobrepolje je podala odgovor na moj zapis z istim naslovom izpred dveh mesecev. Pričakoval sem, da se bo avtor ali avtorica z imenom in s priimkom identificiral/a in da vem, s katero osebo mi je v čast javno komunicirati. Identifikacija bi bila dobrodošla tudi zato, da bi vedel, katera oseba mi je v odgovoru pripisala, da sem zapisal laži in polresnice ter da »moja« revizija vzdrževanja občinskih cest temelji na napačnih predpostavkah in dokumentih.
In ker s 100-% gotovostjo ne morem trditi, kdo je avtor odgovora, bom v nadaljevanju polemike kot odgovor in podrobno pojasnjevanje na občinski prispevek z naslovom »Revizija vzdrževanja občinskih cest«, v katerem je polno absurdnega sprenevedanja, naslavljal avtorja kar brezimen-sko in kot »gospo z Občine«. Kljub temu da ima Občina na plačilni listi več oseb ženskega spola, ne dvomim, da »gospa z Občine« ne bi spoznala, da je moj odgovor na njeno potvarjanje dejstev z dodatnim pojasnjevanjem namenjen prav njej. In seveda širši javnosti.
Ponovno; dokumenti, iz katerih je nastal povzetek, so bili pridobljeni na Občini na povsem legalen način. Zato me preseneča, da se »gospa z Občine« bolj v izgovorih kot v pojasnjevanju sklicuje na neke druge dokumente. Izvirni dokumenti, v katerih sem dobil osnovo za »revizijo« poslovanja vzdrževanja občinskih cest, naj bi bili po njenem mnenju drugotnega pomena. Po neprepričljivih izgovorih »gospe z Občine« je torej mogoče sklepati, da obstajajo tudi
neki drugi delovni dnevniki oz. gradbeni dnevniki. Toda če za »gospo z Občine« neki drugi in verodostojni delovni dnevniki oz. gradbeni dnevniki obstajajo, bi pričakoval, da jih pokaže. In če obstajajo, je njihov nastanek izdelave premaknjen v leto 2014. V čas po objavi mojega članka v aprilu leta 2014.
»Gospa z Občine« je zapisala, da naj pri snovanju prvotnega članka ne bi vedel, na katere ceste se obračun nanaša, in da naj bi celo razvil teorijo in izračune za čisto druge ceste, kot so bile vzdrževane. To seveda ne drži. Kot sem zapisal (in to večkrat), sem podatke povzemal iz delovnih in razpoložljivih gradbenih dnevnikov. V njih je pomanjkljivo, a še vedno dovolj jasno napisano, da identifikacija določenih cest ni vprašljiva. Prav tako so mi vse ceste poznane, večkrat sem jih prepešačil in prevozil, poznam njihovo traso ter vem, kje je začetek in konec posamezne ceste. Vem tudi, v kakšnem stanju so ceste, in znam ločiti asfaltirano in neasfaltirano cestišče. In moje znanje in razum sta tolikšna, da vem in lahko tudi trdim, da asfaltirane ceste ni treba strojno gramozirati in da se za krpanje udarnih jam na asfaltiranem cestišču ne zasipa oz. sanira z nasipanjem gramoza. Zato ugotavljam, da so očitki na moj račun na precej trhli osnovi in so njeni izgovori skrajno neresni in zavajajoči.
Res pa je, da sem v enem primeru (primer obnove in vzdrževanja ceste v Bruhanji vasi, v dolžini 700 m) zapisal, »da iz gradbenega dnevnika ni mogoče razbrati, katera cesta je bila predmet obnove oz. popravila«. Napisal sem tudi, zakaj se je v meni porajal dvom. Ker v nobenem registru oz. dru-
gih dostopnih bazah na področju Bruhanje vasi ni makadamske ceste v dolžini 700 m, temveč obstaja le makadamska cesta od Bruhanje vasi do Zagorice v dolžini 730 m. In ker sem si cesto od Bruhanje vasi do Zagorice ogledal in jo prevozil, sem ugotovil, da ta cesta glede na trenutno urejenost morebiti le ni bila predmet kakršnega koli vzdrževalnega in obnovitvenega posega. Ne prej, v letu 2012, ne kadar koli pozneje, do aprila 2014. In zastavil sem vprašanje: Ali je bila ta makadamska cesta aprila 2012 res predmet obnove? Ali bi bilo možno, da sta bila izdana le obračun in račun, delo pa ni bilo izvedeno? Pripisal sem tudi, da »preden dajem kakršne koli sodbe, naj ima občinska uprava možnost, da se izjasni«. Namesto da bi »gospa z Občine« predložila protiargumente na moje pomisleke, namigovanja in zastavljena vprašanja, je posplošeno prodajala bučke. In ker ni bil podan nikakršen verodostojen odgovor oz. pojasnilo, predvidevam, da odgovora nima in ne zna pojasniti situacije, ki bi »pila vodo«. Zato moj namig, da navedena cesta morebiti le ni bila predmet popravila ter da sta bila morebiti izdana le obračun in račun do odgovora občinske uprave, podkrepljenega z nasprotnimi dejstvi, še kar drži.
»Gospa z Občine« je tudi zapisala, da je kontrolni izračun obračuna vzdrževanja cest v maju 2012 pokazal, da pri zaračunavanju ni napake. Da ni res, da bi Občina plačala (pre)več in da ni bila ugotovljena razlika, je še zapisala. Ker sem v prvem članku napisal, da »dopuščam možnost, da je pri izračunu prišlo do napake v računski operaciji oziroma pri povzemanju nepopolnih podatkov, potrebnih za obračun«, je »gospa z Občine« obračunsko na-
pako pripisala kar meni. Poleg napake pri preračunavanju mi je prilepila še sprenevedanje. Na računu iz maja 2012 je v rubriki »pregledal« podpis, ki pripada gospe Tatjani Dečman-Žagar. Torej je res, da je bil račun pregledan. Pregledala ga je že, ni pa preverila, če se količine opravljenega dela na podlagi zapisov iz gradbenih dnevnikov ujemajo z dejanskim stanjem glede izmer. Osnova za obračun so namreč merske enote. Dve. Prva je za strojno gramoziranje in je izražena v tekočih metrih (t/m), druga pa je za ročno krpanje cestišča. Količinska enota za ročno krpanje je kvadratni meter (m2). Tudi dve različni ceni sta. Ena je za strojno gramoziranje, druga za ročno nasipanje in krpanje udarnih jam. Razlika med opravljenim in plačanim je nastala zato, ker je oseba na strani izvajalca naredila napačen seštevek in je naredila napačen povzetek pri prenosu obračunskih izmer iz gradbenih dnevnikov v obračun na računu. Zato je tudi prišlo do razlike. Posledično tudi do preplačila opravljenega dela v višini 1650 €. Zato je vehementno zagotavljanje »gospe z Občine, da napake preprosto ni (bilo), nesprejemljivo.
V odgovoru »gospa z Občine« ni nič odgovorila na moj očitek, da so strojno gra-mozirali in ročno krpali tudi tiste dele cest, ki so asfaltirani. In izvajalec je vsa takšna dela zaračunal, Občina pa je vse plačala. Še enkrat; cesta od Podgorice, mimo šole, do navezave na cesto Videm-Mala vas meri v dolžino 350 m. Velik del te ceste je asfaltiran. Makadamskega cestišča na tem odse-
ku je le 195 m. Ampak izvajalec del ni zaračunal dela, opravljenega na 195 m, temveč na celotni trasi ceste. V tem primeru v celotni dolžini 350 m. In Občina je na podlagi obračuna in računa samo v tem primeru plačala strojno gramoziranje in ročno krpanje makadamskega cestišča za 155 t/m, ki pa je asfaltirano.
Prav tako »gospa z Občine« ni nič odgovorila, kako je izvajalcu uspelo v manj kot enem mesecu na cesti, katere ustroj in vozišče v dolžini 650 m sta makadamska, opraviti delo na dolžini 10600 tekočih metrov cestišča. Glede na »opravljeno« delo iz gradbenih dnevnikov izhaja, da so strojno gramozirali cesto na relaciji Pri cerkvi-Ra-pljevo. Izmere iz gradbenih dnevnikov so bile vnesene v obračunski list in na račun. Gradbeni dnevniki so bili s strani občinske odgovorne osebe podpisani. S tem je bila dana »zelena luč« za izdajo računa. Ista oseba, ki je kontrolirala izvedena dela, je v maju 2012 kontrolirala tudi obračun. Zanimivo, da ni ugotovila, da makadamskega dela cestišča, dolgega 650 metrov, le ni mogoče »nategniti« na 10600 m. Nič spornega naj ne bi bilo, je zapisala »gospa z Občine«. Zakaj le!!! Kontrolirala je samo sebe. In račun je šel v izplačilo ter 1. 6. 2012 je bil denar nakazan izvajalcu.
»Gospa z Občine« mi tudi očita, da sem se »dobro« zaščitil pred morebitnim pravnim preverjanjem. Kje naj bi se zaščitil in zakaj? To razumem, kot da je gospa razmišljala v smeri, da bi moje pisanje lahko postalo predmet pravdanja. Dvomim, da
Cesta Bruhanja vas-Zagorica, dve leti po »strojnem gramoziranju«
bi bil moj stil pisanja lahko predmet prav-danja. Predvidevam, da je takšno njeno razmišljanje le taktika zastraševanja. Že slišano. Z lahkoto bom zagovarjal svoja stališča, katera sem napisal v predhodnem in tudi v tem članku. Povzetek povsem ustreza razpoložljivi dokumentaciji. Čakal sem verodostojen odgovor in pojasnitev, a nič od tega ni »gospa z Občine« zapisala. Zato bom zbrano dokumentacijo odstopil organom, ki so kvalificirani in pooblaščeni, da se ukvarjajo s takšnimi in tovrstnimi zadevami. Mogoče bo »gospa z Občine« »njim« lahko kaj več pojasnila, kako so »se šli vzdrževanje« makadamskih cest v aprilu in maju leta 2012. ♦
5. 4. 2012
6. 4. 2012
25. 4. 2012
3. 5. 2012
10. 4. 2012
Izvlečki iz gradbenih dnevnikov za popravilo ceste na relaciji Pri cerkvi-Rapljevo
Težave z vratno hrbtenico
Ana Krajnc, dipl. fiziot., B.C.S.T., CKTP, Bownov terapevt
Pozdravljeni.
V tej številki vam bom nekaj povedala o težavah z vratno hrbtenico, kako si lahko sami pomagate ter kakšne terapije koristijo in pripomorejo k izboljšanju in odpravi težav.
Vratno hrbtenico sestavlja 7 vratnih vretenc. Od tega sta 1. in 2. drugačne oblike od vseh ostalih. 1. vretence ima bolj obliko obročka in je tanjše, 2. vretence je posebno zaradi tega, ker ima zob, na katerem sedi 1. vretence. Sklep med lobanjo in 1. vretencem je odgovoren za 50 % giba glave v smeri naprej-nazaj, sklep med 1. in 2. vretencem pa za 50 % giba v smeri pogled levo-desno. Ostala vretenca poskrbijo za ostalo gibljivost. Za gibljivost skrbi veliko parov mišic. Vrat je še posebej občutljivo področje, saj po njem potujejo pomembne žile v glavo in oživčenje za ostalo telo, vse pa je zgneteno na majhnem prostoru.
Pa pojdimo k težavam, ki vas lahko pestijo zaradi težav v vratu. Pojavljajo se lahko bolečine, ki se lahko širijo v roko in/ali nam povzročajo glavobole (lahko tudi migrene); lahko nas zagrabi t. i. heksenšus, ki nam zagreni jutro; zaradi raznovrstnih vzrokov se lahko pojavi mravljinčenje in/ali zmanjšana moč v roki; zaradi težav z vratom se nam lahko tudi vrti in težje dihamo; zaradi ene ali več težav skupaj se nam lahko pojavi tudi omejena gibljivost v vratu, ki pa ni nujno pogojena s pojavom bolečine.
Tako kot imamo veliko vrst težav, tako je tudi vzrokov za težave veliko. Med najbolj pogostimi so: poškodbe; delo v prisilnih položajih; starostne spremembe; poškodbe roke; težave po raznih operacijah v vratu, ramenskem sklepu in prsnem košu; rakavih obolenjih.
Pri poškodbah lahko pride do natega ali zvina, pri katerem so poškodbo utrpele mišice in vezi. V redkih primerih lahko pride tudi do zdrsa vretenc ali celo zloma vretenc ter ostalih poškodb mehkega tkiva. Zdravljenje je sicer odvisno od vrste in težavnosti poškodbe. Pri nihajnih poškodbah vratne hrbtenice (po prometnih nesrečah) se v veliki večini težave rešijo same po 14 dneh počitka, nekateri potrebujejo tudi fi-
zioterapijo (običajno 2 tedna). Po tem času navadno ne občutijo nobenih težav več. Težje kot so poškodbe, daljša je rehabilitacija, v nekaterih primerih lahko tudi več mesecev.
Zaradi dela v prisilnih položajih, kot je delo za tekočim trakom ali delo za računalnikom, pride do napetosti v nekaterih mišicah, ki se nato ne znajo več sprostiti. Posledica je sprememba položaja vratne hrbtenice. Če je napetost v mišicah premočna, lahko le-ta povzroči zdrs diska ali spremembe na samih vretencih, kar se redko dogaja. Običajno se občutijo posledice kot nelagodnost, bolečina in omejena gibljivost vratu. Redkeje se pojavijo vrtoglavice, slabost, glavoboli ali celo migrene. Terapije so delno učinkovite, odvisne so od vrste terapije, časa trajanja težav ter tega, ali je možno prilagoditi delovno mesto, da se ublaži učinek na telo.
Naslednja velika skupina težav so starostne spremembe. O njih govorimo, ko se pri starejših pojavijo znaki artroze (obrabe), osteofitov ("pesek kosti" ob vretencih), oste-oporoze. Nekaj je tudi posledica zmanjšanja mišične moči in posledično spremembe položaja glave. Terapije so delno učinkovite ter so usmerjene bolj v lajšanje kot odpravo težav ter seveda v preventivo pred slabšanjem. Predvsem so usmerjene k pridobitvi pravilne mišične moči.
Veliko se nas je že kdaj zbudilo z "zale-žanim" vratom ali s "heksenšusom". Tisti, ki smo to občutili, vemo, da močno boli in da je presneto nemogoče in boleče glavo obrniti v smer, v kateri so mišice napete, prav tako jo je težko obrniti v nasprotno smer. Nastane zaradi prevelike kontrakcije mišičnih vlaken, ki ostanejo v zaklenjenem
položaju. Pri odpravi teh težav so učinkovitejše manualne terapije kot klasična fizi-oterapija.
Ste se vprašali ob zgoraj prebranem, kaj ima roka z vratom? Veliko. Če ste si poškodovali ramenski sklep, so posledično utrpele posledice tudi vratne mišice, ki potekajo v njegovi bližini. Če ste si poškodovali ostali del roke, so težave običajno povezane z nošenjem roke v ruti, ki je obešena okoli vratu. V vseh primerih pa pride po odstranitvi imobilizacije (mavca, opornice, rute ... ) do spremembe uporabe roke, kar ima med drugim za posledico tudi spremenjeno obremenitev vratnih mišic. Le-to se kaže kot povečana napetost, omejena gibljivost, bolečina ... Enako velja tudi za po operacijah v ramenskem sklepu. Zaradi tega je treba pri rehabilitaciji poškodb roke, predvsem ramenskega sklepa, pozornost posvetiti tudi vratu.
Pri operacijah na vratu pride do neposredne poškodbe mehkih tkiv vratu. Rehabilitacija je različna, saj je odvisna od vrste operacije. Po operacijah v prsnem košu so prav tako prizadete vratne mišice, saj so nekatere pomožne dihalne mišice. To pomeni, da pomagajo pri vdihu, sploh če je ta otežen. Zaradi tega je pomembno, da se spremlja tudi stanje v vratu.
Pri rakavih obolenjih so prizadete različne strukture v vratu. Prvo so tu limfni vozli, nato je lahko hrbtenjača, kosti, žile, mišice. Dejansko so lahko prizadete vse strukture. Lahko je prisotna oteklina. Težave lahko nastopijo tudi po obsevanju, zaradi prizadetosti kože in mehkih tkiv. Rehabilitacija je običajno dolgotrajna in v nekaterih primerih ne pomeni vrnitve prejšnje funkcije.
Fizioterapija je v vseh primerih usmerjena v lajšanje bolečine z različnimi protibo-lečinskimi terapijami, s sprostitvijo mišic s pomočjo elektroterapije ali različnih vaj ter krepitvijo mišic vratu in ramenskega sklepa z namenom vzpostaviti mišično ravnovesje. Kot najučinkovitejša metoda se navadno pokaže manualna terapija, pri kateri je navadno zadosti manj obiskov. Sedaj ZZZS krije z novimi delovnimi nalogi tudi del teh terapij (obravnavo mišičnih prožilnih točk, cyriax ortopedsko medicino, nekaj vrst ma-nualne terapije, ročno limfno drenažo, ne-vrofizioterapijo otrok in odraslih), vendar ni nujno, da vam bo vaš fizioterapevt to lahko zagotovil. Z novimi delovnimi nalogi lahko
fizioterapevti sami določamo vrsto fiziote-rapevtske obravnave, zato je dobro, da se o željah in pogledih pogovorite s fiziotera-pevtom. Za to je podlaga nov delavni nalog, ki določa malo (30 min), srednjo (45 min) ali veliko (60 min) obravnavo. Zdravnik pa še vedno lahko predpiše vrsto terapije, ni pa to nujno. Še vedno pa je zunaj plačila ZZZS ostalo veliko drugih manualnih tehnik in pristopov.
Kot fizioterapevtka priporočam, da izvajajte nekaj preprostih vaj kot preventivo vsak dan. Tistim, ki delate za računalnikom ali v drugih prisilnih položajih, priporočam izvajanje vaj večkrat dnevno. Med vajami stojte ali sedite vzravnano in na koncu giba zadržite položaj za nekaj sekund, razen če piše drugače. Vaje izvajajte počasi.
1.	Poglejte navzgor in navzdol -
	ponovite 10 x.
2.	Poglejte levo in desno - ponovite
	10 x (pri tem pazite, da glave ne
	nagibate).
3.	Nagib na stran v levo in desno
	(uho proti rami, ne dvigajte rame
	proti ušesu) - ponovite 10 x.
4.	Zaokrožite z glavo -
	10 x v vsako smer.
5.	Roke primite skupaj, obrnite dlani
	navzven ter jih iztegnite nad glavo,
	zadržite 15 s - ponovite 5 x.
6.	Enako ponovite tako, da roke
	iztegnete za hrbtom -
	ponovite 5 x.
7.	Nagnite glavo na stran (uho
	proti rami), primite glavo s tisto
	roko, v katero smer se nagiba
	glava. Rahlo pritegnite v smeri
	giba, druga roka je sproščena
	ob telesu. Občutiti morate rahel
	razteg. Zadržite 30 sekund. Enako
	ponovite na drugi strani.
8.	Poglejte v tla, z roko rahlo
	potisnite glavo še bolj k prsnemu
	košu. Čutiti morate rahel razteg.
	Zadržite 30 s.
	To je nekaj osnovnih vaj. Če vam
	ne uspe narediti vseh ponovitev,
	lahko naredite samo 5 ponovitev
	in nato čez dan še enkrat po 5.
Polfinale osnovnošolskega državnega prvenstva v nogometu za starejše dečke
Alenka Leskovar
Nogometna ekipa OŠ DOBREPOLJE je dosegla odmeven uspeh na državnem prvenstvu v nogometu. Z izjemno zavzetostjo, s timskim duhom, sodelovanjem in z zagrizenostjo se je priborila celo do polfinala tekmovanja. Na polfinalnem tekmovanju je zasedla 2. mesto, kar je pomenilo, da jo je samo polovica točke ločila od uvrstitve v finale. Samo en neodločen izid je bil dovolj, da se nismo veselili finala. Vsi vemo, da biti med prvimi 4 v državi ni mačji kašelj. Samo malo je manjkalo, da se bi uvrstili celo na finalno tekmo, le drobec športne sreče je zmanjkal našim junakom. Po spletu nesrečnih okoliščin in zaradi taktičnih odločitev drugih ekip, ki jih žal nismo dojemali kot pravila fair playa, se je ekipi finale zgolj za las izmaknil. Ampak slej ko prej se sreča obrne in se bo drugič obrnila v našo korist.
Nesporno pa so dosegli naši nogometaši veliko moralno zmago na celotnem turnirju. Poraz je bil boleč in žalosten, zlasti zato, ker za uvrstitev niso bili odvisni sami od sebe, ampak od re-
zultata druge tekme in taktičnih kombinacij. Ravno žalost je odraz, kako so si želeli biti še boljši, kako jim nogomet in šport veliko pomenita. Vendar so se fantje kmalu pomirili in poraz prestali junaško, se v bistvu veselili uspeha. Saj so spoznali, da so že tako dosegli velik uspeh in ponosno zastopali svojo šolo. S takim pristopom verjamemo, da bodo v prihodnje še močnejši in vztrajali v takšnem duhu, kakor so ga prikazali na tekmah.
Fantje niso pokazali samo kakovostnega nogometa in dobrega rezultata, ampak so se izjemno izkazali predvsem s sodelovanjem in z zagrizenostjo. So pravi dokaz, da se z zavzetostjo in s pravilnim odnosom do dela oz. športa zelo daleč pride. Pokazali so izjemno medsebojno prijateljstvo in vrhunski pristop na pripravah, saj le z resnim in s pravilnim pristopom lahko pričakujemo dobre rezultate.
Vse čestitke fantom še enkrat za doseženo in jim želimo, da bi tudi v življenju nadaljevali tako veselo in tako polni energije, kakor so jo pokazali na republiškem nogometnem turnirju. ♦
Vsak ponedeljek ob 20. uri v OŠ Dobrepolje poteka brezplačna vadba:
FIT CAMP
je ena izmed dejavnosti, kjer z lastno telesno težo dosegamo rezultate pri oblikovanju telesa in poskrbimo za boljšo kondicijsko pripravljenost. Dejavnost je prilagojena za vse - ne glede na starost (zraven lahko pridejo tudi otroci), spol ali stopnjo treniranosti ...
Gre za aktivno, zabavno druženje, kjer na zabaven način krepimo vse mišične skupine telesa.
Obvezne prijave na: izberifit@gmail.com
OGLAS
Iščem dekle za strežbo.
Za vse informacije pokličite na tel.: 070 278 013 (Nataša).
KINO DOBREPOLJE - KINOPROGRAM
JUNIJ 2014
PETEK, 6. JUNIJ, OB 18. uri
ameriška Disneyjeva risanka, sinhronizirana v slovenščino
RIO 2
KRATKA OZNAKA: Papagaja Blu in Jewel s svojimi nadobudnimi otroki zapustita dobro poznano okolico Rio de Janeira, da bi obiskala deželo svojih prednikov v amazonskem pragozdu. Nevajena divjine ptičja družina kmalu naleti na številne zabavne težave in čudaške karakterje, Bluju pa dodatne preglavice povzroči nepričakovano snidenje z nerga-vim tastom. Toda papagajski družini je sledil tudi stari sovražnik - nori kakadu Nigel, ki si želi maščevanja. Idilični pragozd se znajde v veliki nevarnosti, zato se mora Blu s starimi in z novimi prijatelji podati na novo vratolomno reševalno misijo. DOLŽINA: 1 ura, 41 MINUT.
PETEK, 20. JUNIJ, OB 18. uri
ameriški animirani film za otroke
PUSTOLOVŠČINE GOSPODA PEABODYJA IN SHERMANA
KRATKA OZNAKA: Režiser animacij Levji kralj in Mišek Stuart Little predstavlja zabavno pustolovščino govorečega psa Peabodyja, ki je najpametnejše bitje na svetu, in njegovega človeškega posvojenca Sher-mana. Zaradi težav v šoli Peabody povabi starše Shermanove sošolke Penny na razgovor, toda medtem nadobudni mladenič prekrši pravilo in Penny pokaže Peabodyjev časovni stroj. Ker želi mala nagajivka pustiti svoj pečat v zgodovini, se morata Peabody in Sherman odpraviti na osupljivo popotovanje po človeški preteklosti in popraviti storjene napake. DOLŽINA: 1 ura, 36 MINUT.
POPRAVILO VOZIL za vse zavarovalnice NADOMESTNO VOZILO AVTOVLEKA SERVIS VOZIL IZPUŠNI SISTEMI AVTO DIAGNOSTIKA
POLNJENJE IN SERVIS KLIMATSKIH NAPRAV
ČIŠČENJE A/C ZARADI NEPRIJETNIH VONJAV
PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED
Pnevmatike za osebna vozila, poltovorna vozila, traktorje in kmetijske stroje
Na voljo tudi:
ALU in jeklena platišča, poltovorne pnevmatike, zračnice, brisalci, akumulatorji in drugi avtodeli
BRATA TOMŠIČ
Matej ^ 031 461 933 Stane 7" 041 929 388
Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ...
info@brata-tomsic.si
www.brata-tomsic.si
kontakt: t://031-647-188 t://051-334-826 e://lnfo@blesk2.si
Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica
•	TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE
-	z nami do subvencije ekosklada (2400 €)
-	brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta
•	CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE
-	z nami do subvencije ekosklada (do 7.000€)
-	izolacija podstrešja (celuloza, volna)
-	toplotno izolacijska fasada
-	dobava in montaža oken (ral montaža)
-	izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji)
•	GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA
-	adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na ključ
-	ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...)
-	zidarska dela
-	slikopleskarska dela
-	polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)
-	keramičarska dela (prenova kopalnic)
-	čistilni servis
zmanjšajmo stroške ogrevanja in mislimo na prihodnost
Lekarna Kosobrin
KUPON ZA
___^______________________________________________
10% POPUST
Popust velja za nakup kozmetike (Vichy, Eucerin, NUXE, Avene, LRP, Gamarde, Caudalie, Aderma, Uriage, Daylong...) v Lekarni Kosobrin, Adamičeva 24b, Grosuplje. Odprto tudi v nedeljo med 9 in 13 uro. Popust velja do 15. junija 2014.
Težave z računalnikom?
Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno!
Prodaja, servis
in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe.
JUNITEH
RAČUNALNIŠKE REŠITVE
Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si
IT
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla In ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava Izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
t	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopellt steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fuslng tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan

M
A D
polaganje brušenje lakiranje laminati
Bartol Ivan s.p.
Nova pot 29 1291 Škofljica GSM: 041 / 877-122
HITRO - UGODNO - KVALITETNO

OUTOUtOCTTUO
bruriDuLo egon 041/743 104
Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje http://www.avtolicarstvo-brundula.si info@avtolicarstvo-brundula.si
Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.