mb ept e 2 019 N izšla cena 1,46 EUR bo številka 8 er a Leto XXI e lka Utrip s ednja št vi 25. l as 28. avgust 2019 Iz vsebine Zajčevi dnevi pod Krvavico........................................................................................... 7 Slovenski hmeljarji gostili kolege z vsega sveta............................................................ 8 Hmeljska tradicija in veliko zabave V sklopu Festivala Zeleno zlato, ki v Žalcu poteka od junija do konca septembra, je ZKŠT Žalec pripravil več kot 30 kulturnih, zabavnih prireditev in tistih, povezanih s hmeljarsko tradicijo. Prireditve so potekale na Šlandrovem trgu, pri fontani, v Gastro pubu Kolodvor, v Savinovi hiši in še kje. Obiskovalci so prireditve dobro sprejeli, med najbolj obiskanimi pa so bili koncerta Andreja Šifrerja in Adija Smolarja ter stand-up nastop Gašperja Berganta, ki je minulo soboto pri fontani pospremil obiranje hmelja na star način (glej fotografijo desno). L. K., foto: T. T. foto: T. T. Le čevlje sodi naj ... Adi Smolar na Kukčevem večeru v Gastro pabu Kolodvor Gašper Bergant na tržnici pri Fontani piv Zeleno zlato Andrej Šifrer na Šlandrovem trgu Vsi odgovorni za varnost šolarjev S septembrom se promet na regionalnih in lokalnih cestah spet zelo poveča. Konec je dopustov, za osnovnošolce in srednješolce se začne vsakodnevna pot v šolo in domov. Ob kopici raznih obveznosti otrok in odraslih je nestrpnosti in hitenja na cestah še toliko več. Vsi pristojni za varnost v prometu zato opozarjajo, da je prav vsak izmed nas odgovoren za varnost, še zlasti pa otrok na poti v šolo in domov. Na temo prometne varnosti je Agencija za varnost prometa sredi avgusta pripravila sesta- nek v Žalcu, na katerem so z župani občin Savinjske regije, predstavniki Policije, Direkcije RS za infrastrukturo, Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije ter Medobčinskega inšpektorata in redarstva Laškega, Štor in Žalca govorili o aktivnostih za večjo varnost cestnega prometa v regiji. Stanje se je namreč v primerjavi s preteklimi leti v letu 2018 sicer izboljšalo, vendar pa se je v tem letu spet občutno poslabšalo. Čeprav je bilo v prvi polovici letošnjega leta skupno odstotek manj prometnih nezgod kot lani v primerljivem obdobju, pa je umrlih kar trikrat več – 12. Polovica umrlih je bila voznikov osebnih vozil. Preventiva in nadzor, predvsem pa ustrezna infrastruktura, ki mora slediti povečanemu obsegu prometa, skupaj lahko dolgoročno vplivajo na večjo stopnjo prometne varnosti, so bili enotni udeleženci srečanja in še posebej opozorili vse udeležence v prometu, naj bodo izjemno pazljivi v prvih dneh septembra oziroma začetku novega šolskega leta. Tudi agencija in policisti bodo povečali svoje aktivnosti v teh dneh. K. R. Ker v letošnjem, za Utrip Savinjske doline jubilejnem letu malo pogosteje brskam po starih izdajah časopisa, sem bila pozorna tudi na dejstvo, da smo večkrat kot o dobri ali celo odlični letini hmelja v tem obdobju pisali o težavah, ki so pripomogle k povprečni, slabši ali zelo slabi letini, o toči in usodnih neurjih, ki so oškodovala hmeljišča, ali pa o suši, škodljivcih in še o kakih drugih vplivih. Pred desetimi leti smo objavili zelo podobne podatke kot letos. Pa hmeljarstvo še vedno obstaja in kljubuje. Tudi letos bo bojda na splošno povprečno uspešno, le na področjih, ki jih je oklestila toča, še slabše. Vreme je, bi lahko rekli, in čeprav govorimo o spremembah podnebja in ekstremih, po zapisih izpred let ugotavljamo, da so bile vremenske ujme stalnica. Morda so zdaj spremembe bolj kontrastne, ampak kar se hmeljarstva in kmetijstva tiče, so podobne kot danes bile tudi leta nazaj. Vsaj po uradnih podatkih, ki smo jih objavljali. Skratka, krivulja boljših in slabših letin se dviguje in spušča, če sklepam takole čez palec. In seveda se na hmeljarstvo ne spoznam, da bi strokovno razpravljala o tem, ugotavljam le iz zapisov in citatov odgovornih, ki so bili objavljeni v časopisu. O čevljih pa seveda naj sodijo čevljarji. Hmeljarstvo pa zadnja leta čedalje bolj prepoznavno vključujemo v turistično ponudbo naše doline, kar je glede na leta nazaj zelo drugače, ko je bilo to področje strogo rezervirano za kmetijstvo. K temu gotovo precej pripomorejo hmeljarski starešine in hmeljske princese, ki poslanstvo promocije te panoge in njene dediščine udejanjajo zelo uspešno, skozi različne prireditve in turistično ponudbo. Zdaj jim pomagajo fontana, Zeleno zlato in letos tudi hmeljarski kongres, ki ga je gostila naša dolina. Sem pa razmišljala, ali je s hmeljarji morda podobno kot zadnja leta opažamo v gospodarstvu na splošno. Raje se ne pohvalijo preveč, saj jim potem to zaradi zavidanja okolice škodi na različne načine, če ne drugače, jim kdo pošlje kakšno inšpekcijo, da jih vleče za podrobnosti poslovanja. Slovenska folklora pač. Saj veste, tista, ki se raje ukvarja s kritiko (predvsem negativno) drugih, morda celo s kontra akcijo, kot pa s tem, da bi sami postorili kaj na svojem pragu. Velikokrat si želim, da bi čevljarji sodili le o čevljih, ne pa tudi o tistem, kar je populistična praksa vrgla v danes tako razvpite spletne klepetalnice in družbena omrežja, ki si ne zaslužijo imena mediji, ker pač delujejo po drugačnih pravilih. Če jih lahko sploh imenujemo pravila. Ampak ljudje jim verjamejo enako (ali pa ne verjamejo) kot klasičnim medijem. Razlika pa je v odgovornosti, kdo odgovarja za objavljeno … Spletni čvekači, ki velikokrat navržejo vse vrste neresnic ali »tistega, kar je prinesel šank«? Objavljeno se potem širi kot ogenj … In če drži, da nekajkrat ponovljena laž postane resnica, potem vemo, kam prihajamo. No, temu se lahko upremo samo ljudje sami, tako, da se ne pustimo zmanipulirati in zavajati. Ampak to je že druga zgodba. V ponedeljek, 12. avgusta letos, so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic ob 23.25 zaznali potres magnitude 0,9 v bližini Žalca. Po prvih podatkih so potres čutili posamezni prebivalci Žalca, Polzele, Prebolda in Šempetra v Savinjski dolini. Moč potresa ni presegla četrte stopnje po evropski potresni lestvici, a morda je stresla koga ali kaj, za kar še ne vemo. Morda streho nad žalsko tržnico, ki so jo Žalčani težko pričakovano končno dobili, pa bojda ni tako dobro zavetje, kot naj bi bila. Kakor koli, upamo, da potres ni stresel še kaj nepravega, hkrati pa, da je koga pravega stresel, da bo septembra, ko se večina zbudi iz počitniškega zatišja, vse spet na pravem mestu. Najbolj seveda šolarji, ki bodo ponovno sedli v šolske klopi, pa starši, da jim bodo pri tem konstruktiven zgled. Pa tudi učitelji in vsi drugi odrasli. Saj veste, na mladih svet stoji, učijo pa se od odraslih. Dajmo se ta stari od jeseni naprej vsi skupaj potruditi, da se bodo učili pametnih in pozitivnih stvari. A smo zmenjeni? Prijazen september in prijetno praznovanje tistim, ki praznujete. Lucija Kolar 2 OBČINA ŽALEC Avgust 2019 Pestro praznovanje KS Griže KS Griže praznuje v avgustu in deloma še v septembru svoj krajevni praznik. V tem času se je in se bo zvrstilo veliko prireditev. Osrednjo slovesnost so pripravili v petek, 23. avgusta, v dvorani Doma Svobode Griže, kjer je bila slavnostna seja krajevne skupnosti s podelitvijo priznanj KS in z bogatim kulturnim programom. Predsednica KS Griže Olga Markovič je predstavila delo krajevne skupnosti v prvem letu njenega mandata. Ker ne more iz svoje kože, kot je dejala, je vse skupaj začinila s humorno razlago enakopravnosti med spoloma. Zbrane je pozdravil tudi župan Janko Kos. Letošnja priznanja sta dobitnikom izročila nekdanji predsednik KS Griže in žalski podžupan Marjan Vodeb ter Olga Markovič. Priznanja so prejeli: Drago Kerle, Pia Grabar, Peter Uranjek in Miha Žgank (judo), Maša Hacin (skok v daljino), Miha Fatur, Jaka Gačnik Zupanc, Ana Leskošek, Maruša Mastnak in Brin Vovk Petrovski (namizni tenis), Jan Jurhar, Jan Krašovec, Urban Jurhar, Nejc Mastnak in Andreja Izgoršek (lokostrelstvo), Tine Goršek, Jaka Krajšek, Matija Moškon, Mai in Žan Zakelšek (smučarski skakalci), Matic Čačulovič (gorski in ultra tekač), Dario Kralj (tekač med veterani) in Domen Darko Kralj (tekač med mladimi). Poleg športnikov so prizna- Med podelitvijo priznanja in kipca sv. Florjana predsednici PGD Griže Darji Šalej Že 24. leto zapored je praznovala tudi Župnija Griže. V cerkvi sv. Neže v Libojah in v šotoru ob njej so pripravili vrsto prireditev, med drugim 16. dobrodelni koncert z Evro kvintetom, Griškim kvintetom, Navihanimi muzikanti, glasbeno skupino M.J.A.V in pevcem Marjanom Zgoncem. Z dalmatinskimi in drugimi pesmimi sta četrtek, 22. avgusta, bogatila ansambel Štajerska mornarica in Asim. Osrednji dogodek praznovanja pa je bil prejšnjo nedeljo, začeli so ga z mašnim slavjem, potem pa nadaljevali z druženjem z ansamblom Evro kvintet ter z Godbo Zabukovica, Godbo Liboje in libojskimi mažoretkami. nja prejeli še Tilen Filipovič (inovativna tehnologija), Mažoretna skupina Liboje, Šolski bend Žvirce, Polona Polavder – patronažna sestra ZD Žalec in Prostovoljno gasilsko društvo Griže, ki je prejelo tudi poseben kipec sv. Florjana ob njihovi stoletnici. Slovesnost, ki jo je povezovala Nina Markovič Korent, so z glasbo, plesom in petjem obogatili Godba Zabukovica, Mažoretna skupina Liboje, Mešani pevski zbor DU Griže, šolski bend Žvirce, Moški pevski zbor Zabukovčani, Ubrane strune in Griški kvintet, ki je poskrbel za veselo razpoloženje tudi v družabnem delu večera. D. Naraglav Čim večkrat peš Občina Žalec se bo tudi letos priključila projektu Evropski teden mobilnosti, ki bo potekal med 16. in 22. septembrom in bo posebej izpostavil pomen hoje in tega, da čim pogosteje opravimo naše dnevne poti peš. Največ aktivnosti pa pripravljajo za občane 20. septembra. Osnova tega dneva je poziv občanom, naj pustijo svoje je- Mini urbano krožišče v Žalcu klene konjičke v garažah ali na parkiriščih in se v službo ali po opravkih odpravijo na trajnostni način. Namenu bodo takrat uradno predali novi pločnik od ekomuzeja do Plime. V Žalcu bo na ta dan zaradi posebnega dogajanja od 8. do 17. ure popolna zapora Celjske ceste od križišča z Ulico Savinjske čete do križišča z Ulico Ivanke Uranjek. Med 8. in 10. uro bodo pripravili vr- Na podlagi 6. člena Pravilnika o štipendiranju v Občini Žalec (Ur. l. RS št. 90/07, 55/10, 63/13, 48/15 in 47/16) OBČINA ŽALEC V LETU 2019 RAZPISUJE 7 ŠTIPENDIJ za dijake in študente kot pomoč pri njihovem študiju: - 3 štipendije za nadarjene, - 2 štipendiji za deficitarne poklice, - 2 štipendiji za študij v tujini. Celoten razpis z razpisno dokumentacijo (pogoji za pridobitev štipendije, višina štipendij, način prijave ter druge informacije) je objavljen na spletnih straneh Občine Žalec (http://www.zalec.si/slo/main.asp?c omm=Razpisi&naslov=Razpisi), kjer je na voljo tudi obrazec »Vloga za pridobitev štipendije Občine Žalec – 2019«. Obrazec lahko dobite tudi na Občini Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, soba št. 36. Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij dobite po telefonu 03/713 64 32, kontaktna oseba: Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje. Vloge morajo biti Občini Žalec dostavljene najpozneje do 4. oktobra 2019. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto do 24. ure. OBČINA ŽALEC Številka: 112-10/2019 tec na prostem, od 10. do 12. ure pa bo imela program I. OŠ Žalec. Center za krepitev zdravja bo pripravil test hoje, učenje nordijske hoje, telovadbo na prostem za otroke, testirali pa bodo tudi telesno pripravljenost odraslih ali starejših. Policijska postaja Žalec bo pripravila preizkus simulatorja varne vožnje. Po 13. uri pa bodo organizirali tudi hojo zaposlenih Občine Žalec, zaposlenih v javnih zavodih in vseh občanov Občine Žalec do Ribnika Vrbje. L. K. Hoja prispeva k več gibanja in je na krajših razdaljah najučinkovitejši in časovno zelo konkurenčen način, zato se je ministrstvo za infrastrukturo v letošnji akciji Evropskega tedna mobilnosti posvetilo hoji, pri tem pa je izpostavilo tri priporočila občanom: da vsak dan vsaj enkrat pustijo avto doma in se sprehodijo do službe, trgovine ali šole; da hodijo vsaj pol ure na dan in s tem poskrbijo za boljšo telesno kondicijo, razgibanost in manjšo telesno težo; da k hoji spodbudijo tudi svoje najbližje, prijatelje, sodelavce. Gradnja mini urbanega krožišča v Občina Žalec je pristopila k izgradnji mini urbanega krožišča na križišču Levstikove ulice in Ulice talcev. Krožno križišče bo umirilo promet, izboljšala se bo pretočnost prometa, zagotovljena bo večja prometna varnost in izboljšan estetski videz. V sklopu projekta bo izvedena tudi razširitev ceste in izgradnja pločnika do tržnice. Izvajalec del je VOC Celje, d. o. o., pogodbena vrednost del pa znaša 78 tisoč evrov. T. T. Nov pločnik in javna razsvetljava V Žalcu se je začela druga faza projekta Ukrepi trajnostne mobilnosti v mestu Žalec. Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije iz Evropskega kohezijskega sklada in Republike Slovenije. Po uspešno izvedeni prvi fazi projekta, to je vzpostavitev sistema Kolesce v mestu Žalec, kjer je postavljenih pet postaj za izposojo javnih koles, je bil konec junija letošnjega leta izbran izvajalec za izgradnjo pločnika ob Cesti Žalskega tabora (med Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva do podjetja Plima). Podjetje Cizej je dela začelo v zadnjih dneh junija. Rok dokončanja del s pripadajočo dokumentacijo in tehničnim prevzemom je v novembru. Do takrat bodo zgradili nov pločnik v dolžini 463 metrov s pripadajočo komunalno infrastrukturo, postavili javno razsvetljavo in zasadili drevesa. Vrednost druge faze projekta je 289.322 evrov (z DDV), vrednost celotnega Gradnja pločnika od ekomuzeja do Plime proti Vrbju projekta pa je 439.437 evrov. Občina Žalec bo prispevala 69,39-odstotni delež. Preostali del, to je 30,61 %, pa bo v višini 85 % upravičenih stroškov pokrila Evropska unija iz Evropskega kohezijskega sklada, 15 % pa bo prispeval proračun Republike Slovenije oziroma ministrstvo za infrastrukturo. Namen projekta je izboljšanje varnosti ranljivih udeležencev v prometu in varnejše šolske poti ter sprememba potovalnih navad. Cilj projekta je med drugim tudi izboljšanje kolesarskega in peš prometa ter s tem višja raven kakovosti življenja v mestu. T. Tavčar OBČINA ŽALEC 3 Avgust 2019 Za praznik novi odseki cest na Ponikvi Na Ponikvi pri Žalcu so prejšnjo soboto pripravili osrednjo prireditev praznika njihove krajevne skupnosti. Člani sveta, krajani in gosti so se zbrali v dvorani gasilskega doma, kjer so ob prijetnem kulturnem programu in nagovorih podelili letošnja priznanja krajevne skupnosti, nato pa se odpravili na teren ter na treh lokacijah namenu slavnostno predali asfaltirane cestne odseke v skupni dolžini 500 metrov. Praznovanje so zaokrožili pod velikim šotorom pri gasilskem domu ob druženju in zvokih domačega narodno-zabavnega tria. Predsednik KS Ponikva pri Žalcu Srečko Lednik je v svojem nagovoru izpostavil dobro sodelovanje z društvi, občino in cerkveno skupnostjo. Spregovoril pa je tudi o letošnjih cestnih projektih v KS (o asfaltiranih odsekih Mandelc, Šmigovc, Maknaver in Šuper ter o sanaciji ceste proti zadružnemu domu). Najavil je tudi nadaljnje aktivnosti, med njimi nadaljevanje sanacije ceste proti Pirešici. Skupaj z županom Jankom Kosom sta podelila letošnja priznanja krajevne skupnosti, ki so jih prejeli: Anita Voh in skupina za obnovo spomenika NOB, Olepševalna skupina TD Ponikva in Upravni odbor PGD Ponikva. Plaketo KS pa sta prejela Slavko Drofelnik, predsednik PGD Ponikva pri Žalcu, ki je gasilec že več kot 40 let, in Jože Kodrič, predsednik KO ZB za ohranjanje vrednot NOB Ponikva (tudi nadvse aktiven športnik v DU Ponikva). Po podelitvi so udeležence nagovorili še župan Janko Kos in drugi gostje, nato pa so se odpeljali v Steblovnik, kjer so slovesno predali namenu najprej 200-metrski odsek nove asfaltirane ceste, ki vodi do domačije Mandelc. Slavnostni trak so ob pesmi in glasbi prerezali glav- S slovesnosti ob prerezu traku v Steblovniku na cesti, ki vodi do domačije Mandelc. ni akter in soinvestitor Branko Mandelc s hčerko Ajdo ter predsednik KS Srečko Lednik in župan Občine Žalec Janko Kos. Ta cestni odsek in tudi drugi so bili financirani z veliko soudeležbo uporabnikov, saj so sami financirali asfalt, pripravo zanj pa je financirala krajevna skupnost v povezavi z občino. Skupna investicija za okrog 500 metrov cestnih odsekov pa znaša okrog 60 tisoč evrov. Slovesnost je s himno začel Moški pevski zbor KD Ponika, zbrane je nato pozdravila moderatorka Tatjana Jezernik, kulturni program pa so v nadaljevanju poleg pevcev obogatili še domači mladi glasbeniki, združeni v narodno-zabavni trio. D. Naraglav Tržnica pod streho 10. avgusta se je podeželska tržnica z zasilne lokacije na parkirišču ob Domu II. slovenskega tabora, kamor se je preselila oktobra lani, spet preselila na staro lokacijo pri fontani. Ta jo je, sicer s precejšnjo zamudo, pozdravila pokrita in prenovljena. Potem ko so dela končali sredi julija, je Občina Žalec za prenovljeno podeželsko tržnico pridobila uporabno dovoljenje 22. julija. Spomnimo, da so dela na žalski tržnici začeli 10. oktobra lani, končana pa naj bi bila v 60 dneh. Občina je izvajalcu del večkrat podaljšala rok. Kot je pojasnil vodja Urada za gospodarske javne službe Aleksander Žolnir na majski seji žalskega občinskega sveta, je glavni izvajalec del Duol zaradi unikatnih tehničnih rešitev, težav pri dobavi materiala in vključitve podizvajalcev za specifična dela pri avtomatiki, elektriki, in mehaniki večkrat zaprosil za podaljšanje roka izvedbe. Občina Žalec pa je dodatno naročila še preveritev statike objekta in interni tehnični pregled dokumentacije ter objekta zaradi zagotavljanja varnosti. Dela so bila potem, kot rečeno, končana sredi julija, sledilo je uporabno dovoljenje in 10. avgusta je bila podeželska tržnica prvič spet v funkciji. Skupna vrednost operacije nadstrešnice je več kot 191 tisoč evrov, v vrednosti 112 tisoč evrov ali 71 % pa jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za razvoj podeželja. Celotna investicija, ocenjena na več kot 380 tisoč evrov, pa ni zajemala le nadstrešnice. Hkrati je z drugim pogodbenim izvajalcem upravljavca foto: B. P. Avgusta je pod novo streho že potekalo nekaj prireditev, nekaj nezadovoljstva je bilo med obiskovalci, ker je točila ob večjih nalivih. tržnice JKP Žalec – podjetjem Remont potekala tudi celovita prenova vse komunalne in druge infrastrukture, potrebne za delovanje tržnice oziroma dejavnosti na tržnici. Na- bavili pa so med drugim tudi 20 novih stojnic. L. K. Novi direktor ZKŠT Žalec Potem ko so žalski svetniki na junijski seji za petletni mandat za direktorja Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec potrdili mag. Boštjana Štrajharja, je ta 1. avgusta tudi uradno prevzel vajeti javnega zavoda. Delo je nekaj dni prej prevzel od Matjaža Juterška, ki je zavod vodil deset let. Matjaž Juteršek se za tretji petletni mandat tokrat ni potegoval, svojo poslovno pot pa bo nadaljeval v gospodarstvu, od koder je tudi prišel na zavod. Univerzitetni diplomirani pedagog in mag. antropologije Boštjan Štrajhar, sicer doma na Polzeli, je Matjaž Juteršek in mag. Boštjan Štrajhar sta si predala delo konec julija. bil do zdaj razredni učitelj in ravnatelj Waldorfske šole in vrtca Savinja v Žalcu. L. K. 4 OBČINE Avgust 2019 Dela stala skoraj pol milijona evrov OŠ Prebold bo dobila prizidek Obnovo župnijske cerkve sv. Mihaela na Vranskem so začeli v maju 2019. Po besedah župnika Jožeta Turineka obnova obsega obnovo temeljev, fasade, celotnega ostrešja, zvonika in kritine. Po navodilu spomeniškega varstva bo obnovljena zunanjost takšna, kot je bila prvotna zunanjost stavbe. Dela izvaja Gradbeništvo Franc Novak iz Moravč, celotna obnova pa bo znašala okrog 490 tisoč evrov. Vse poslovne zadeve v zvezi z obnovo vodijo župnijski ključarji Edi Novak, Vinko Bogataj, Justin Sedeljšak, Franc Šoštar in Franc Beričič. Za njihovo požrtvovalnost so jim župljani iz srca hvaležni. Hvaležni so tudi vsem donatorjem, v prvi vrsti vsem faranom, Občini Vransko in vsem podjetnikom ter vsem, ki so karkoli prispevali in bodo še prispevali k obno- Letošnje in naslednje leto čakajo Osnovno šolo Prebold precejšnje spremembe, saj bo v teh dveh letih potekala delna rekonstrukcija in dozidava šolskih prostorov. V juniju je občina pridobila gradbeno dovoljenje za načrtovana dela, ki se bodo izvajala v treh fazah. Vrednost celotne investicije pa je ocenjena na dva milijona evrov. Projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekte za izvedbo del je izdelal Navor Celje. Izgradnjo učilnic pa izvaja gradbeno podjetje Remont Celje. Prva faza, ki že poteka, zajema dozidavo objekta 1. V njem sta predvideni dve novi učilnici, garderoba, vhod v šolo za nižjo stopnjo in dva kabineta. Skupaj s to prvo fazo gradnje, ki naj bi bila končana septembra letos, bodo v obstoječih učilnicah trakta 3 zamenjane vse svetilke, učilnice pa bodo tudi na novo prepleskali. Poleg tega bo v tem traktu šole rekonstruirano stopnišče in Obnova župnijske cerkve sv. Mihaela na Vranskem vi tega starodavnega verskega in kulturnega spomenika na Vranskem. Že do zdaj pa so v Župniji Vransko veliko prispevali za svoje sakralne objekte, saj imajo poleg številnih kapel tudi šest podružničnih cerkva, ki so lepo vzdrževane. T. Tavčar Sprejem najuspešnejših Dozidava objekta 1, kjer bosta dve učilnici, dva kabineta, garderoba in vhod v šolo za nižjo stopnjo. izdelano kot požarno zaščiteno stopnišče. Zamenjana bo tudi talna obloga na hodniku, v nadstropju tega trakta pa bodo urejene tudi nove sanitarije. Kot je povedala Metka Šribar z občinske uprave Občine Prebold, pa bo v sklopu prve faze opravljen tudi nakup opreme za nove učilnice in novo garderobo. Druga faza se bo začela izvajati naslednje leto med počitnicami in zajema rekonstrukcijo osrednjega trakta obstoječe šole. V tem delu so predvideni nova kuhinja, jedilnica ter prostori za upravo in zbornico šole. Prav tako v letu 2020 pa bo izvedena tudi tretja faza, ki predstavlja dozidavo dvigala k osnovni šoli, kar je tudi ena izmed zavez v akcijskem načrtu za pridobitev listine »Občina po meri invalidov«. D. N. Glasbeniki pri županu Najuspešnejši učenci z županom Markom Semprimožnikom in ravnateljico OŠ Vransko - Tabor Majdo Pikl Na začetku počitnic je v sejni sobi Občine Tabor potekal tradicionalni sprejem najuspešnejših učencev in dijakov, ki živijo v Občini Tabor. Letos jih je sprejel in nagradil župan Občine Tabor Marko Semprimožnik. Na sprejem je bilo na podlagi podatkov javnih izobraževalnih zavodov povabljenih dvajset osnovnošolcev, ki so dosegli zlata, srebrna in bronasta priznanja na državnih tekmova- njih Matemček, Logična pošast, Vesela šola, na tekmovanju iz logike, matematike, zgodovine, geografije … Povabljeni so bili tudi tisti devetošolci, ki so bili odlični vsa leta šolanja. Na sprejemu so nagrajenci in njihovi starši prisluhnili besedam župana in ravnateljice JVIZ OŠ Vransko - Tabor Majde Pikl. Oba sta jim iskreno čestitala ter poudarila pomen pridobivanja in nadgrajevanja znanja. Zaželela sta jim tudi lepe in dolge, prijetnih dogodivščin polne poletne počitnice. Vseh 20 nagrajencev je bilo vpisanih v Zlato knjigo, ki je hranjena na občini in predstavlja trajen dokument ter lep spomin na uspešno šolanje vsakega uspešnega posameznika. Iz rok župana so prejeli tudi knjižno darilo. Po uradnem delu je sledilo druženje in pogostitev s pecivom Društva žena in deklet Občine Tabor. D. N. Nadomestne volitve V Občini Braslovče, natančneje v volilni enoti 1, bodo imeli 29. septembra nadomestne volitve. Izvolili bodo novega občinskega svetnika. Gre za območje naselij Letuš, Podgorje, Male Braslovče, Parižlje in Topovlje, volivci pa bodo volili enega nadomestnega kandidata. Na rednih volitvah izvoljen občinski svetnik Uroš Zupanc iz Malih Braslovč, ki je bil izvoljen na listi SDS in je bil nato tudi podžupan, je namreč odstopil nekaj dni prej, kot je zakonsko določen rok, po katerem se lahko mandat prenese na naslednjega kandidata z največ glasovi. Nadomestni svetnik bo izvoljen po večinskem sistemu. Za vložitev kandidature je potrebnih najmanj 30 podpisov volivcev, je določila občinska volilna komisija. K. R. V sejni sobi Občine Prebold so konec junija sprejeli najuspešnejše učence iz Občine Prebold, ki obiskujejo Glasbeno šolo Risto Savin Žalec. Poleg župana sta na sprejemu bila še Tjaša Skočaj iz občinske uprave in ravnatelj Glasbene šole Risto Savin Žalec mag. Gorazd Kozmus. Tokrat je bilo na srečanje povabljenih devet nadobudnih in uspešnih mladih učencev, pianistov, citrarjev, kitaristov, baletk in pevk. Na srečanju je župan izrazil veliko zadovoljstvo, da ima občina toliko talentiranih mladih glasbenikov, ob tem pa je izrekel tudi vso zahvalo Skupinska slika nadarjenih glasbenikov z županom, ravnateljem glasbene šole in predstavnico občinske uprave staršem, ravnatelju in vsem učiteljem, ki delajo z učenci in jih pripravljajo na nastope in tekmovanja. D. N. Tudi na Vranskem za koncesijo Kljub poletju in dopustom je župan Občine Vransko Franc Sušnik v torek, 23. julija, sklical redno sejo občinskega sveta. Na dnevni red je uvrstil sedem točk, med njimi odlok o podelitvi koncesije za otroški dispanzer. Kot običajno so na začetku pete redne seje svetnice in svetniki postavili županu in občinski upravi več vprašanj, največ se jih je nanašalo na razne odseke cest in tudi sanacijo po neurju. Zatem so po krajši razpravi po hitrem postopku potrdili odlok o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti na primarni ravni na področju otroškega dispanzerja na območju občin Prebold, Vransko in Tabor, kar je bil tudi razlog, da je župan sklical sejo sredi poletja. Pediatra zdaj tako kot v Preboldu na Vranskem nimajo, potrebe pa bodo večje tudi zaradi novih stanovanjskih blokov. Na Vranskem bo pediater izvajal polovico koncesije, prostorski pogoji v zdravstveni postaji, ki je v teh dneh dobila tudi dvigalo, pa so zagotovljeni, je povedal župan Franc Sušnik. Na julijski seji so svetniki podali tudi soglasje k rebalansu programa dela, finančnega in kadrovskega načrta SLIKOPLESKARSTVO Zdravstvenega doma dr. Jože Potrata Žalec, katerega del je zdravstvena postaja na Vranskem. V nadaljevanju seje so za predstavnika Občine Vransko v Skupščini Javnega komunalnega podjetja Žalec imenovali direktorico občinske uprave Marijo Jerman, brez posebne razprave pa tudi odobrili dodatna sredstva OŠ Vransko - Tabor za sofinanciranje izvajanja neobveznega izbirnega predmeta nemščine. K. R. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si OBČINE Bazen letos z boljšo ponudbo Utrinek s preboldskega bazena, ki je prišel še kako prav ob vročih dneh. Vrata preboldskega bazena, ki je edini tovrstni letni bazen v Spodnji Savinjski dolini, so se letos odprla predzadnjo junijsko soboto. Občina Prebold, ki ga upravlja, je letos poskrbela za odpravo nekaterih pomanjkljivosti, na katere so lani opozarjali uporabniki. Ponovno je na voljo gostinska ponudba. Nabavili so nove ležalnike, prenovili so stopnice za vstop v bazen in postavili ograjo okrog travnatega dela kopališča, ki ločuje bazen in omogoča dostop do njega preko vodnih prehodov, kar preprečuje kopalcem, da gredo v vodo z umazanimi stopali. Občina je zaposlila tudi dve receptorki za čas obratovanja bazena. Tudi letos pa je za red skrbel kopališki mojster oziroma reševalec, pomagali pa so tudi študenti, ki so na bazenu opravljali počitniško delo. V času slabega vremena bazen ni bil odprt, takšnih dni pa je bilo letos kar nekaj. K boljšim pogojem za delovanje bazena in njegove ponudbe je precej prispeval tudi predsednik Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ter občinski svetnik Matija Jager, ki je pomagal pri iskanju najemnika za gostinski prostor, uredil sponzorske senčnike in organiziral delovno akcijo, na kateri so svetniki in drugi sodelujoči prebelili prostore bazena in podrli dotrajano hišico za opremo reševalca. Kot je povedal direktor preboldske občinske uprave dr. Jure Vrhovec, je prostore nekdanjega lokala ob bazenu, ki je letos spet bil delno v funkciji, občina oddala v najem podjetju Manu, ki namerava v prihodnje v prostoru urediti tudi servis in izposojo koles. D. N. Peli so jih mati moja Kulturno društvo Andraž nad Polzelo in Občina Polzela sta zadnjo nedeljo v avgustu pripravilo 36. prireditev pod naslovom Družina poje - Peli so jih mati moja. Številne obiskovalce je nagovoril prof. dr. Janez Bogataj, ki je svoj govor naslovil Ali v družinah še pojejo? Če bi izhajali iz poudarka, da prireditev s tem naslovom poteka že od leta 1984, je odgovor pritrdilen. Letos je nastopilo 15 družinskih sestavov iz raznih krajev Slovenije, ki so zapeli po dve pesmi, ob koncu pa vsi skupaj zaključno pesem, Zdravljico. Skupaj je nastopilo 78 pevk in pevcev, vsak pa je za Vili Pižorn, predsednik KD Andraž je družini Stajnko za peti nastop podelil sliko slikarja Jožeta Napotnika. spomin prejel ptičjo krmilnico. Na predvečer prireditve pa so si gledalci lahko ogledali na ve- likem platno film Pojdi z mano, ki je bil delno posnet v Andražu nad Polzelo. T. T. Z najboljšimi učenci in glasbeniki Župan Občine Polzela Jože Kužnik je tudi letos ob koncu šolskega leta na Gradu Komenda pripravil sprejem za učence OŠ Polzela, ki so bili v vseh letih osnovne šole odlični, teh je bilo letos sedem, ter za najboljše učence Glasbene šole Risto Savin Žalec, oddelek Polzela, bilo jih je enajst, ki so v tem šolskem letu nizali vidnejše uspehe. Župan Jože Kužnik je vsem najboljšim učencem tako po učni kot po glasbeni plati zaželel srečo na nadaljnji poti in jim podaril knjigo Občina smo ljudje – 20 let Občine Polzela ter sadiko češnje za domači vrt, kot spomin na domači kraj, ko jih bo pot vodila v svet. Za kulturni program obeh sprejemov je poskrbela Glasbena šola Risto Savin Žalec, in sicer učenca Marko Šolajić in Pia Gracl. T. Tavčar Avgust 2019 5 Začetek dejavnosti za gradnjo ceste Družba za avtoceste (DARS) je občane Mestne občine Velenje ter občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče obvestila, da je začela pospešeno izvajati dejavnosti, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja in izgradnjo t. i. odseka Šentrupert–Velenje v sklopu tretje razvojne osi z vsemi spremljajočimi ureditvami. V ta namen Dars zagotavlja v okviru pogodbenih izvajalcev parcelacijo zemljišč, cenitve in odkupe zemljišč, arheološke raziskave ter izvedbo geološko-geomehanskih in hidrogeoloških raziskav ter izdelavo projektne dokumentacije za celotni prometni odsek. Pravna podlaga za izvajanje navedenih dejavnosti je sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug (Uradni list RS, št. 3/17, z dne 20. 1. 2017), prav tako še Odločba o ugoto- vitvi, da Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug ni v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 36/19, z dne 7. 6. 2019). Uredba državnega prostorskega načrta (DPN) določa izgradnjo štiripasovne ceste v dolžini 14 km med priključkoma Velenje jug in priključkom Šentrupert, dvopasovne navezovalne ceste Podgora v dolžini 1,5 km, prestavitev energetskih in komunalnih vodov, državnih in lokalnih cest, vodnogospodarskih ureditev, protihrupnih ukrepov in rušitev objektov. Cenilci bodo o nameravanem ogledu zemljišč posamezne lastnike predhodno obvestili in jih povabili k sodelovanju na ogledu. Po izdelavi cenitev sledi priprava ponudb in odkup zemljišč. Parcelacije kmetijskih in stavbnih zemljišč bodo začeli izvajati predvidoma v začetku leta 2020. Z lastniki pa že potekajo individualni razgovori v zvezi z odkupovanjem objektov, predvidenih za odstranitev. Predhodne arheološke raziskave so v izvajanju in bodo končane predvidoma do konca tega leta. Na terenu se bo začelo izvajati geodetsko snemanje terena in izvajanje geološko-geomehanskih raziskav tal, za kar bodo geologi potrebovali soglasja lastnikov zemljišč. Geološko geomehanske raziskave in geodetske podlage so temeljna podlaga za projektiranje, zato je pravočasna pridobitev podatkov pomembna za delo projektantov. V času projektiranja bodo potekali ogledi terena s strani izdelovalcev dokumentacije in izvajalcev raziskav. Z Darsa so zato sporočili, da lastnike zemljišč prosijo, naj naročnikovim pogodbenim izvajalcem izdajo soglasja za izvedbo raziskav, in tako omogočijo pravočasno in pravilno pridobitev podatkov, pomembnih za projektiranje. T. T. Redna in dopisna seja v Taboru V preteklih počitniških tednih so v Občini Tabor imeli šesto redno sejo občinskega sveta in dopisno sejo. Na zadnji, ki je bila 3. julija, so sprejeli sklep, da Občinski svet Občine Tabor sprejme Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti na primarni ravni za področje otroškega dispanzerja na območju Občine Prebold, Občine Vransko ter Občine Tabor v prvi obravnavi in ga posreduje v 15-dnevno javno obravnavo. Na šesti redni seji, ki je bila 22. julija, je potekala druga obravnava, na kateri so Odlok o podelitvi koncesije tudi soglasno potrdili. Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani Občine Prebold, na portalu javnih naročil. Za vodenje postopka razpisa in oceno prispelih ponudb župani občin imenujejo strokovno komisijo, ki na podlagi meril predlaga kandidata in pripravi poročilo. Medsebojna razmerja se uredijo s pogodbo med občinami, ki tudi izvajajo nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe. Finančnih posledic za občino ni, župan pa je dodal, da obstaja bojazen glede prijave interesentov na razpis, saj pediatrov načeloma primanjkuje, poleg tega pa gre v tem primeru za opravljanje dela v dveh ambulantah – Vransko in Prebold, kar pomeni selitev in dvojno opremo, kar zadevo občutno podraži. Poleg te točke je občinski svet obravnaval Predlog sklepa o dopolnitvi Sklepa o sprejemu Letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Tabor za leto 2019. Gre za kmetijsko zemljišče, na katerem stojita stanovanjska hiša in pomožni kmetijski objekt. V deležu 1/6 je lastnica nepremičnine fizična oseba, ki pa ga ima interes prodati. Narejena je bila cenitev, od tega znaša ocenjena vrednost deleža 6.000 evrov, celotne nepremičnine pa 36.000 evrov. Občina ima interes postati lastnik celotne nepremičnine in tako odkupiti še 1/6 deleža. Sredstva bodo načrtovana v rebalansu proračuna za leto 2019. Ob koncu seje so imenovali še predstavnika Občine Tabor v Skupščino JKP Žalec. To vlogo so zaupali podžupanu Žanu Groblerju. D. N. Poletje neurij Letošnje poletje je prineslo številna neurja z močnimi nalivi. Škodo zaradi toče, nalivov in vetra v juniju in juliju uradno že ocenjujejo po prizadetih občinah, močni nalivi pa so povzročili kar nekaj težav tudi prejšnjo soboto okoli 19.30. Meteorne vode so v Občini Prebold zalile nekaj kleti in garaž stanovanjskih objektov, poplavljen je bil tudi Gasilski dom Groblja. Kot so povedali gasilci, je poplavilo predvsem zaradi neustrezne ureditve odvajanja meteornih voda na tem območju. Strela je uničila električno napeljavo v eni izmed stanovanjskih hiš na Vranskem. K. R. ČE CENITE DOMAČE IN SPODBUJATE LOKALNO VAS OB SOBOTAH MED 8. IN 10.30 URO VABIMO V DRUŽABNI CENTER PREBOLD (DOLENJA VAS 49). NA KMEČKI TRŽNICI SE PREDSTAVLJAJO ŠTEVILNI STALNI IN OBČASNI LOKALNI PONUDNIKI. v sodelovanju z zelenim biserom bosta v septembru potekali dve delavnici - kako do zdravega življenjskega sloga: Sobota, 14. 9. od 9.00 do 10.00: Zdravi možgani in vitalna miselnost Sobota, 21. 9.: od 8.00 do 9.15: Telesna dejavnost za zdravje od 9.30 do 10.30: Test hoje na 2 km v Kaplji vasi UDELEŽBA BREZPLAČNA! 6 PO DOLINI Avgust 2019 Janez Meglič prostovoljec leta 2018 Tretja likovna kolonija Zeleno zlato Predsednik RS Borut Pahor je v predsedniški palači priredil sprejem ob podelitvi državne nagrade in priznanj na področju prostovoljstva za leto 2018. Letos je to priznanje iz njegovih rok prejel tudi Janez Meglič, predsednik Medobčinskega društva invalidov Žalec. Priznanje je prejel za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela na področju socialne dejavnosti. Kljub svoji invalidnosti in drugim zdravstvenim težavam je od leta 2003 aktivni član in predsednik Medobčinskega društva invalidov Žalec. Vsa leta je skupaj s prostovoljci skrbel za izvajanje osmih posebnih socialnih programov, ki so namenjeni okoli 1300 članom invalidom iz spodnjesavinjskih občin. Za enega izmed programov je že ob prevzemu vodenja društva začel organizacijo dobrodelnih koncertov »Človek človeku«. Z zbranimi Pod okriljem likovne sekcije KUD Žalec, JSKD Območne izpostave Žalec in ZKŠT Žalec so tudi letos ustvarjali na likovni koloniji Zeleno zlato udeleženci z vseh koncev Slovenije. Prejšnjo soboto je z odprtjem razstave v avli Doma II. slovenskega tabora svoje tridnevno ustvarjalno druženje na lokaciji Dvorca Novo Celje sklenilo 43 slikarjev in slikark. Ustvarjalce, ki so tokrat na svoja platna upodabljali različna tihožitja, je z budnim očesom spremljal akademski slikar, mag. Uroš Potočnik. Motiv tihožitja ali mrtve narave spremlja človeka že dolgo časa, od starih Egipčanov dalje. Skozi stoletja je žanr tihožitja prešel po cenjenosti od najnižjega mesta pa do najvišjega. Potočnik je pohvalil napredek in zanos za ustvarjanje udeležencev kolonije. Meni, da so amaterska društva prva bojna linija, ki so vedno bolj oborožena z znanjem. Že osnovnošolci znajo danes v likovni umetnosti pokazati veliko več kot nekdaj. »Kolonija ima predvsem družbeni značaj, ne gre za tekmovanje, S podelitve v Ljubljani s predsednikom države in drugimi dobitniki sredstvi na 16 koncertih so lahko pomagali že 99 članom pri pridobitvi raznih invalidskih pripomočkov in ureditvi bivalnih razmer. Pred desetimi leti je ustanovil tudi pevsko društvo, skupaj z drugimi prostovoljci pa pripravlja najrazličnejše dogodke in akcije: srečanja nepokretnih in težje pokretnih invalidov, kopalne izlete, koriščenje zdravstvenih rehabilitacij, srečanja invalidov na Boču, Kopah in v Logarski dolini ter športne in kulturne dejavnosti. S skrbnim delom in ugledom je društvo prejelo priznanja petih občin, sam pa tudi naslov častnega občana Občine Žalec. Tokratno priznanje pa je prejel v letu, ko praznuje 70 let prostovoljstva, o čemer smo v Utripu že pisali. D. N. Spominsko srečanje na Igrišah Na Igrišah, v bližini tromeje med žalsko, laško in hrastniško občino, vsako leto, tretjo soboto v juliju, poteka spominska slovesnost v spomin na tragični dogodek 7. marca 1943, ko so Nemci ubili sedem zavednih Slovencev, tri člane Hribarjeve družine, sosedovega fanta in tri partizane. Iz goreče in od sovražnika obkoljene hiše se je rešil le en partizan Veličkove čete. Na slovesnosti, ki jo organizirajo vse tri osrednje borčevske organizacije omenjenih občin, se je zbralo okrog 450 udeležencev. Veliko se jih je pripeljalo, slaba polovica jih pa je na pot odšla organizirana v pohodih iz Savinjske doline, Laškega in Hrastnika. Med udeleženci slovesnosti so bili tudi poslanec DZ RS Matjaž Han, župan Občine Radeče Tomaž Ražun, podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb, podžupan Občine Laško Matjaž Pikl, podžupan Občine Hrastnik Božo Majcen, predsedniki in predstavniki občinskih borčevskih organizacij in Veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in Sever ter številni drugi. Kot posebni udeleženki sta tokrat bili Zdenka Napret in Verena Ribič, hčerki Marije - Mimike Hribar, ki ji je uspelo preživeti to tragedijo, mariborske zapore in nato zloglasni Auschwitz ter taborišče Ravennsbruck, kjer je tudi dočakala konec vojne. Osrednji govornik ob spominskem obeležju, na mestu, kjer je bila nekoč Hribarjeva domačija, je bil podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb. V svojem govoru je na kratko orisal takratni čas, ko je nemška soldateska s svojimi Mentor mag. Uroš Potočnik je usmerjal ustvarjalce ne podeljujejo nagrad, vsi pokažejo svoja dela.« Marta Vošnjak, članica likovne sekcije KUD Žalec in gonilna sila kolonije, je povedala, da se jim poleg starih znancev vsako leto pridruži tudi kakšen udeleženec na novo, prihajajo vse od Novega mesta do Murske Sobote. V baročnem Dvorcu Novo Celje, kjer so ustvarjali, je vladalo vedro razpoloženje. Marta in člani likovne sekcije KUD Žalec pozivajo v svoje vrste tudi nove ustvarjalce, ki imajo veselje do risanja in slikanja. Srečujejo se vsak četrtek, sku- paj s strokovnim mentorjem. V soboto, 24. avgusta, so svoja dela postavili na ogled v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec. Zbrane so nagovorili Neža Zagoričnik, vodja JSKD OI Žalec, mentor mag. Uroš Potočnik in Roman Virant, podžupan Občine Žalec. Glasbeni program so pripravili člani vokalne skupine ZaPet. Ob koncu uradnega dela je predsednica likovne sekcije KUD Žalec Tanja Vovk Petrovski vsem udeležencem podelila priznanja za sodelovanje na tretji likovni koloniji Zeleno zlato. Bina Plaznik Razstava ob stoletnici PGD Griže Obeležje v spomin na tragedijo, v kateri je bilo ubitih sedem domoljubov. pomagači morila in požigala po slovenski zemlji. Žrtev tega so postali tudi Hribarjevi, pri katerih je bila ena izmed prvih partizanskih javk na tem območju. Vse od začetka vojne je partizanom nudila pomoč v obliki hrane in zatočišča. Tako je bilo tudi tistega usodnega dne, v nedeljo, 7. marca 1943, ko so se pri Hribarjevih ustavili partizani pod vodstvom Alojza Hafnerja - Velička, ki je bil na tej domačiji redni gost, saj se je njegova četa v glavnem zadrževala na območju Mrzlice in Gozdnika. O tragediji je spregovoril tudi Branko Zupanc, avtor knjige Rdeči sneg na Igrišah, ki je tudi prebral odlomek iz knjige, ki opisuje ta grozoviti okupatorjev zločin. Za kulturni program so tokrat poskrbeli: Moški pevski zbor Laško, Godba rudarjev Hrastnik, recitatorka Jožica Ocvirk ter pesnik in pisatelj Branko Zupanc. Slovesnosti pa so dajali svoj pečat številni praporščaki s prapori svojih veteranskih organizacij in spominska Revirska partizanska četa. D. Naraglav V razstavno v prireditvenem prostoru Doma Svobode Griže so v petek, 16. avgusta, odprli razstavo, posvečeno stoletnici delovanja PGD Griže. Razstavo sestavljajo različni arhivski dokumenti, stare in nove fotografije, likovna dela, razni članki, zapisi o gasilstvu, pesmi, tudi kakšna humoreska, utrinki iz zgodovine, kratek VABI K VPISU V ŠTUDIJSKO LETO 2019/20 V novem študijskem letu se nam lahko pridružite v naslednjih izobraževalnih programih – krožkih: - angleščina, italijanščina, francoščina, nemščina, ruščina - računalništvo in uporaba pametnih naprav - pomoč pri uporabi novosti digitalizacije (v zdravstvu, javni upravi, davki …) - spoznavanje kulturne dediščine in dediščina Savinjske doline - komunikacija za boljše medsebojne odnose s spodbujanjem bralne kulture - urejanje in varstvo okolja - zeliščarstvo, narava in zdravje - fotografski krožek in likovni krožek(začetni in nadaljevalni) - krojenje in šivanje ter oblikovanje tekstila – patchwork - ohranjanje kulturne dediščine naših babic – ročna dela Deteljica - ohranjanje glasbene dediščine – godba veteranov - urjenje spomina - biovrtnarjenje - ples, joga, taj či, telovadba, pilates in fitnes K vpisu v naše programe vas prijazno vabimo od septembra dalje od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro na sedežu društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, Savinjske čete 4 v Žalcu (Bergmanova vila, zraven občinske stavbe). Za vse informacije smo vam dosegljivi tudi po tel. 03/713 68 80. Prijazno vabljeni v našo zakladnico znanja k izobraževanju in druženju. fotopregled izgradnje gasilskega doma, risbice najmlajših na temo gasilstva, skratka utrinki življenja gasilskega društva. Slovesnost ob odprtju razstave sta z glasbo obogatili izvrstni citrarki Sara in Bina Gabrovec, za njima pa je zanimiv zapis starega očeta Edija Zupanca iz knjige Griže z Zabukovico, izdane leta 1981, prebrala njegova vnukinja Urška Zakošek. Številne udeležence je nato nagovorila predsednica KUD Svoboda Griže Lilijana Ježovnik Jančič in ob tem podala tudi kratko zgodovino gasilstva v Grižah. Ta se začenja spomladi leta 1919, ko je bil v Migojnicah velik požar. Iskra iz parne lokomotive, ki je prevažala premog iz rudnika Zabukovica, je namreč zanetila domačijo, ogenj se je zaradi vetra razširil in zgorele so cele zgornje Migojnice. Ta požar je pospešil ustanovitev društva, ki se je po zaslugi Josipa Širce, načelnika Požarne brambe Žalec, in Riharda Bergmana, dr. med., ki je nasledil Širco, pripravljala že nekaj časa. Oba sta se namreč zavzemala za ustanovitev gasilskih čet v posameznih krajih doline. Ob ustanovitvi je društvo štelo dvajset članov. Prvi predsednik je postal Martin Cokan, tajnik je bil Ivan Predsednica PGD Griže Darja Šalej med svojim govorom Zupanc, blagajnik pa Franc Zabavnik iz Zabukovice. Pred uradnim odprtjem razstave so z nagovori svoj delež dogodku pridali še poslanec Aleksander Reberšek, žalski župan Janko Kos, predsednica KS Griže Olga Markovič in predsednica PGD Griže Darja Šalej, ki je skupaj z županom tudi odprla razstavo. Ta bo na ogled še nekaj časa, saj bodo to soboto popoldne, 31. avgusta, gasilci in drugi krajani slovesno proslavili stoletnico društva in ob tem tudi uradno predali namenu nov gasilski dom, ki je društvu in kraju zdaj resnično v ponos. D. Naraglav Na Vranskem 69 krvodajalcev V prostorih Kulturnega doma na Vranskem je RKS – Območna organizacija RK Žalec v sodelovanju z Občino Vransko 25. julija pripravila letošnjo šesto terensko krvodajalsko akcijo za Transfuzijski center Celje. Kljub poletnim počitnicam so se krvodajalci odzvali povabilu v velikem številu. Akcije se je udeležilo 69 krvodajalcev (lani ob tem času 71). Letos bodo organizirali še štiri akcije, naslednja, sedma po vrsti, bo v prostorih OŠ Šempeter 12. septembra od 7. do 10. ure. T. Tavčar PO DOLINI Avgust 2019 7 Zajčevi dnevi pod Krvavico Na Zajčevi koči pod Krvavico, ki je last Planinskega društva Tabor, so prvi julijski konec tedna potekali tradicionalni Zajčevi dnevi. Dvodnevna prireditev, pri kateri poleg planincev sodelujeta Lovska družina Tabor in Društvo žena in deklet Občine Tabor, je bila tudi letos nadvse prijetna in zanimiva ter tudi kulinarično bogata. Na mestu, kjer danes stoji planinska postojanka Zajčeva koča (750 m), je nekoč ponosno stala majhna hribovska domačija, kjer se je reklo Pr Zajc. Čez leta je iz opuščene domačije nastala planinska koča, ki je obdržala ime nekdanjih lastnikov. V spomin na njihov rod tu vsako leto tudi potekajo Zajčevi dnevi, ki so preplet spomina, druženja, kulinarike in obujanja starih običajev, zlasti skozi košnjo Šnepovega travnika (gozdne jase) v neposredni bližini koče. Od nje vodi tudi priljubljena planinska pot na Krvavico (905 m), kjer živi v njenih stenah sokol selec in kjer je tudi rastišče zimzelene in ogrožene iglaste Predsednica Društva podeželskih žena Občine Tabor Mateja Kovačič med izdajo porcije ocvrtih kosov kunčjega mesa tise, ki je v slovenskih gozdovih zelo redka. S Krvavico pa je povezana tudi nesrečna ljubezen Veronike Deseniške in Friderika II. Celjskega ter z gradom Ojstrica, kjer naj bi Veronika bila tudi umorjena. Zajčje jedi in košnja Kot se za Zajčevo kočo spodobi, tudi tokrat ni manjkalo zajčjih (kunčjih) jedi, ki so jih oba dneva pripravljale članice Društva podeželskih žena in deklet Občine Tabor. Široka ponudba različnih zajčjih jedi vsako leto privabi veliko gurmanov, ljubiteljev planin, gorskih kolesarjev in drugih obiskovalcev, ki pridejo peš ali se v bližino koče pripeljejo z avtomobilom. Obiskovalci so imeli tako na razpolago različne jedi iz kunčjega mesa, pestra pa je bila tudi ponudba sladkih dobrot, za katere članice Društva podeželskih žena in deklet vedno poskrbijo tudi ob vsakoletnem občinskem prazniku in Večina koscev pred začetkom košnje z županom Občine Tabor Markom Semprimožnikom (čepi prvi z leve). drugih priložnostih. Lovci pa so poskrbeli tudi za okusen srnin golaž. Poleg kulinarične ponudbe pa je bilo veselo in zanimivo tudi v družabnem delu. V sodelovanju z Lovsko družino Tabor so namreč planinci PD Tabor na Šnepovi košenici obujali spomine na čase, ko je bilo na travnikih še videti ritmično premikanje koscev in slišati zvok brušenja kos. Letos se je pri košnji zbralo okrog dvajset koscev, ki so obiskovalcem prireditve pokazali, da še obvladajo ročno košnjo, brez katere v strmih predelih tudi danes ne gre. Kjer se ne kosi več, se planine zaraščajo in spreminjajo podobo nekdanje krajine, zato je obujanje takšnih običajev še toliko bolj dobrodošlo in spodbuda še za katere. Med košnjo so bili kosci deležni osvežilnih pijač, vse od domačega jabolčnika, mineralne vode, domačega soka in še česa. Ob koncu je sledila kmečka malica, nato pa še kosilo in druženje pri koči, kjer tudi ni manjkalo petja in glasbe. Podobno je bilo nato še v nedeljo in tako so uspešno zaokrožili letošnje Zajčeve dneve. Vsi skupaj pa se že veselijo časa ob letu osorej, ko bo znova veselo in prijetno. D. Naraglav Tretji festival klekljane čipke Drugi avgustovski konec tedna je bil v Preboldu znova v znamenju umetelnih klekljanih čipk, ki so jih izdelale klekljarice iz Savinjske doline in drugih koncev Slovenije. Občina Prebold s tem festivalom, ki je eden izmed okrog 280 tovrstnih festivalov v Sloveniji, po zaslugi klekljaric iz sekcije KPD Šešče postaja prepoznavna tudi po klekljarski umetnosti. Po zaslugi zakoncev Kocić iz Šempetra pa se dolina ponaša tudi s savinjsko čipko, kar je še dodatna promocija Savinjske doline in so jo lahko obiskovalci občudovali tudi na tokratnem festivalu v Preboldu. Uradni del festivala je potekal na pokriti terasi hotela, zbrane pa je najprej pozdravila vodja preboldskih klekljaric in glavna organizatorka Milena Klasič. O pomenu tega festivala in na splošno o klekljanju in čipkah, zgodovini in dosedanjih projektih pa je spregovorila velika poznavalka in mojstrica klekljane čipke in pedagoginja v kulturi Tanja Oblak. Za sabo ima že ogro- mno izvedenih tečajev, delavnic in projektov na najvišji ravni, pri katerih je sodelovalo več kot 3000 klekljaric in klekljarjev iz vse Slovenije. »Klekljanje ima v Sloveniji več kot tristoletno tradicijo. Že Valvasor je v svojem delu Slava vojvodine Kranjske prvič omenjal klekljarice na Kranjskem. Prva šola klekljanja pa je bila ustanovljena v Ljubljani za časa Marije Terezije, leta 1763,« je med drugim povedala o zgodovini klekljanja Tanja Oblak in nato dodala: »Ko govorimo o klekljanju in klekljani čipki v Sloveniji, najprej pomislimo na Idrijo, Železnike in Žiri, ki so nedvomno največja klekljarska središča, vendar pa se je znanje klekljanja razširilo po vsej Slovenji. Pravi razcvet je opazen v zadnjih dvajsetih letih, saj zdaj v Sloveniji deluje več kot sto klekljarskih skupin, društev, sekcij in šol, tako da je danes veliko krajev, kjer se ta klekljarska tradicija nadaljuje. V ta krog spada tudi Občina Prebold z vašo sekcijo Čipke, ki deluje že 13 let, svojo uspešnost ste dokazale že 26 let Pregledi vida v sredo, 28. 8., torek, 10. in 24. 9. Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure! Velika izbira sončnih očal! Od 26 do 50 % popusta na gotovino! Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si Tanja Oblak med govorom s sodelovanjem na 17. svetovnem čipkarskem kongresu v Ljubljani leta 2016 ter ob številnih drugih priložnostih in projektih. S tem festivalom pa ste še trdneje postavile vaš kraj na zemljevid čipkarskih mest v Sloveniji.« Župan Občine Prebold Vinko Debelak je kulturnemu društvu in sekciji Čipke izrekel vse čestitke za obogatitev društvenega in družabnega življenja v občini ter izrazil veselje, da se festivala udeležuje toliko ustvarjalcev. Letošnji festival so s svojimi izdelki obogatili posamezniki in društva, in sicer: Ročnodelski krožek Taščice Maribor, Klekljarice iz Nazarskega griča, Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec – krožek Deteljica, Klekljarice iz slovenske Istre, Hiša generacij Laško – klekljarska skupina Kitice, TD Železniki, Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje – Tilka Kompare, Klekljarsko društvo Deteljica – Gorenja vas, Klekljarsko dru- Zakonca Kocić, ki sta ustvarila savinjsko čipko, ob razstavljenih savinjskih čipkah UTŽO Žalec, krožka Deteljice. štvo Cvetke – Žiri, Klekljarski krožek Lastovke – Cerklje na Gorenjskem, Tanja Oblak in domača sekcija Čipke. Slovesnost so obogatili Godba veteranov Univerze za tre- tje življenjsko obdobje Žalec, ljudski pevci Prijatelji 6še in Reški slavčki. D. Naraglav ŽALSKE LEKARNE Poslej tudi v trgovskem centru Tuš Žalec! Vabljeni, da nas obiščete v novi ali v ostalih dveh enotah: Lekarni Žalec II v poslovno trgovskem centru Tuš Žalec, Lekarni Žalec v Zdravstvenem domu Žalec in v Lekarni Petrovče. „Tudi beseda je lahko zdravilo!" www.lekarna-zalec.si Žalske lekarne, Prešernova ulica 6, Žalec, 03 712 02 50 8 OSREDNJE TEME Avgust 2019 Slovenski hmeljarji gostili kolege z vsega sveta Udeleženci kongresa so obiskali tudi hmeljarske kmetije in njihova hmeljišča. Združenje hmeljarjev Slovenije je od 29. julija do 2. avgusta gostilo 57. mednarodni kongres hmeljarjev. To je že četrti kongres, katerega organizacijo je Svetovna hmeljarska organizacija (IHGC) zaupala slovenskim hmeljarjem. 160 udeležencev, od tega 30 spremljevalcev, se je zbralo najprej v Ljubljani, v Žalcu pa so se udeležili uradnega odprtja kongresa in zasedanj strokovnih skupin ter si ogledali nekaj hmeljarskih kmetij in turističnih znamenitosti, seveda tudi Fontano piv Zeleno zlato. Uradno odprtje kongresa so 30. julija pripravili v dvorani Doma II. slovenskega tabora, pred katerim je udeležence pričakala Godba Zabukovica, pa tudi hmeljarski starešine in princese. Udeležence so nagovorili predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset, župan občine gostiteljice in glavne pokroviteljice kongresa Janko Kos ter državna sekretarka na Ministrstvu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša. Z igranjem in petjem so odprtje popestrili: kitarist, učitelj na žalski glasbeni šoli Matic Dolenc ter s songom iz operete Hmeljska princesa sopranistka Mojca Bitenc in tenorist Matjaž Stopinšek, ki ju je na klavirju spremljal Gregor Deleja. Sledilo je delo po strokovnih skupinah, medtem pa so kongres na kratko predstavili tudi na novinarski konferenci. Ta dan popoldne so si udeleženci kongresa v Ljubljani ogledali tudi pivovarno Union. Ogledi in druženje Naslednji dan je celoten program potekal v Žalcu. Gostje z vsega sveta so obiskali Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva ter v dveh skupinah hmeljarske kmetije Marovt, Povše, Rojnik (pri Rojnikovih tudi njihovo pivovarno), Šalej, Gajšek in Oset ter pivovarno Clef. Sprehodili so se po mestu Žalec, občudovali med drugim starodobne traktorje članov Steyr kluba Savinjske doline, seveda preizkusili piva na fontani ter na tržnici uživali v gostoljubju ob domačih dobrotah in glasbi. Nagovoril jih je župan Janko Kos, pela je vokalna skupina Draž, zaplesala folklorna skupina z Vranskega, za še več zabave pa je poskrbel ansambel Robija Zupana. Naslednji dan je v ljubljanskem hotelu Union, kjer je bila nastanjena večina udeležencev kongresa, zasedala Generalna skupščina Svetovne hmeljarske organizacije, na zasedanju pa so bila podeljena tudi prestižna odlikovanja Reda hmelja prve stopnje oziroma nazivi vitez Reda hmelja. Novi vitezi so postali: izr. prof. dr. Andreja Čerenak z IHPS za raziskovalno, strokovno in promocijsko delo na področju žlahtnjenja hmelja, specialistka za hmeljarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje Irena Friškovec in hmeljarja Anton Rožič ter Stanislav Leskošek. Uradno se je kongres končal z veliko večerno slavnostno prireditvijo. Za interese hmeljarstva Glavni namen delovanja Svetovne hmeljarske organizacije (IHGC) je zaščita interesov hmeljarjev in celotne hmeljarske industrije. Je globalna mreža hmeljarjev, trgovcev in drugih strokovnjakov s področja hmeljarstva iz 20 držav vseh petih celin. Predseduje mu Leslie A. Roy, generalni sekretar pa je prof. dr. Martin Pavlovič z IHPS: »Svetovna hmeljarska organizacija povezuje 34 hmeljarskih združenj in trgovskih podjetij iz 20 držav. Organizacija deluje od leta 1951, najprej na evropski ravni, z vstopom ZDA, Nove Zelandije in Južnoafriške republike pa tudi na globalni ravni. V njenem okviru delujejo tri strokovne komisije. V ekonomski komisiji si izmenjujemo tržne podatke o pridelavi, cenah, sortni strukturi in vremenskih razmerah, ocenjujemo tudi ponudbo in povpraševanje. Druga je znanstveno-tehnična komisija, kjer raziskovalci izmenjujejo svoje rezultate in seznanjajo z njimi tudi pridelovalce, tretja pa je komisija za harmonizacijo zakonodaje, predvsem za odpravo administrativnih Udeleženci kongresa na uradnem odprtju v Žalcu ukrepov pri izvozu hmelja. Svetovna hmeljarska organizacija zaseda trikrat na leto, spomladi, poleti in jeseni, ko hkrati zasedajo tudi omenjene komisije.« In kakšne so bile letošnje informacije? »V hmeljarstvu opažamo že šesto leto povečevanja površin s hmeljem, kar je seveda zelo ugodno za hmeljarje, to pomeni, da je večje povpraševanje pivovarn po hmelju, predvsem zaradi novih tipov piva in novih trendov okusov pivcev. Hmeljarji lahko sklepajo dolgoročne pogodbe po ugodnih cenah, vendar pa vemo, da taka obdobja ne trajajo dolgo, da se stvari zasučejo. Ko se površine na globalni ravni povečajo, posledično nekoliko upade povpraševanje, tudi letina k temu prispeva, tako da se morajo hmeljarji v dobrih letih pripraviti na težje čase, ki sledijo.« Na kongresu je bilo seveda slišati veliko lepih besed o slovenskem hmelju, ki je med pivovarji po svetu zelo cenjen. »Da, vsekakor. Stoletna tradicija, štiri do pet generacij na družinskih kmetijah, potrjuje svoje. Vemo, da je hmeljarstvo izrazita izvozna panoga in zdaj, ko so velike pivovarne v tujem lastništvu, lahko rečemo, da 98 odstotkov hmelja izvozimo na vse celine. Recepture raznih tujih pivovarn želijo imeti v svojih pivih tudi naše aromatične sorte in s tem je tudi povpraševanje zagotovljeno,« je povedal prof. dr. Martin Pavlovič. Cenjen slovenski hmelj Izjemno uspešnost slovenskih hmeljarjev je pohvalila tudi državna sekretarka mag. Tanja Strniša: »1500 hektarjev hmeljišč v primerjavi s skupaj 170 tisoč hektarji njiv pomeni relativno majhen delež, vendar je Slovenija, kar se tiče hmeljarstva, v svetovnem vrhu. Nobena druga kmetijska panoga ne seže na svetovni trg v takem zamahu. Izvozimo 95 do 99 odstotkov vsega pridelka. To je rezultat večdesetletnega strokovnega in načrtnega dela, povezanosti hmeljarjev, povezanosti od primarne proizvodnje do trženja in povezovanja s stroko. Od vseh kmetijskih panog ima V imenu Občine Žalec, ki je bila generalni pokrovitelj kongresa, je zbrane nagovoril župan Janko Kos. Državna sekretarka na MKGP mag. Tanja Strniša samo hmeljarstvo svoj inštitut. Ob tem se je treba zavedati, da je hmeljarstvo tehnološko zelo zahtevna panoga. In ravno zato, ker skoraj ves pridelek izvozimo, torej ni pridelan za lokalni trg, je pomembno, da se spremljajo globalni tokovi in da hmeljarji ostanejo povezani kot zdaj, ko je vseh 121 hmeljarjev skupaj s strokovnjaki članov Združenja hmeljarjev Slovenije.« Direktorica IHPS Martina Zupančič je poudarila: »Najprej bi se rada zahvalila vsem prednikom, ki so bili tako modri, da so leta 1952 sprejeli odločitev, da bodo lahko svojo konkurenčnost na svetovnem trgu ohranjali samo, če bodo imeli svoj razvoj. Tako so ustanovili svoj inštitut in v letu 1971 smo dobili prve slovenske nove sorte hmelja. Do danes jih je nastalo že 18. Če bi ne imeli tako močne strokovne in tehnološke podpore v panogi, danes ne bi govorili o tem, da smo peti po proizvodnji hmelja na svetu ali da izpolnjujemo pogoje za to, da je 17 odstotkov Novi vitezi Reda hmeljarstva (od leve): Anton Rožič, Irena Friškovec, dr. Andreja Čerenak in Stanislav Leskošek. Direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martina Zupančič Predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset Fontana piv Zeleno zlato je tudi med udeleženci svetovnega kongresa zbudila veliko zanimanja in občudovanja. družbenega bruto prihodka v kmetijstvu od hmelja ali da je ne nazadnje tudi v določenih primerih hmeljarstvo zaradi svoje izvozne naravnanosti in konkurenčnosti določene ukrepe sprejelo prvo. Prvi smo konec 70. let že uvedli integrirano varstvo hmelja in postali tudi model za druge kulture v tehnoloških postopkih. Pred nekaj leti je bilo izračunano, da je v skoraj vsakem 12. vrčku piva v svetu tudi slovenski hmelj. To se pravi, da na sončni strani Alp, ta naša speci- fična klima in to naše znanje ter pridnost naših hmeljarjev ustvarjajo tako kakovosten in aromatičen hmelj, da najde pot v skoraj vse dežele sveta. Da ob tem zadovoljimo predpise vseh teh dežel, pa tudi ni preprosto. Slediti moramo vsem drugim predpisom, od varstva okolja in uporabe primernih pesticidov naprej. Želimo si, da bi nam z znanjem naših strokovnjakov uspelo tudi v nadaljevanju žlahtnjenja vzpostaviti predvsem tiste sorte, ki bi kljubovale klimatskim spremembam, OSREDNJE TEME na drugi strani pa seveda bile primerne tudi glede na predpise o varovanju okolja, se pravi odpornejše proti boleznim in škodljivcem, da bomo lahko preprosto ostali tukaj, kjer smo. Včasih je težko ostati že pri tem odstotku, kjer smo danes.« Ponosni hmeljarji Avgust 2019 9 Množično in veselo na hmeljarskem prazniku Drugo avgustovsko nedeljo so slovenski hmeljarji v Braslovčah slavili svoj 57. praznik. Prireditev, ki jo je spremljalo lepo poletno vreme, je pripravilo Turistično društvo Braslovče v sodelovanju z Občino Braslovče in Združenjem hmeljarjev Slovenije, privabila pa je množico obiskovalcev. Praznovanje so pospremili s pisanim sprevodom skozi trg Braslovče na prireditveni prostor. Na prireditvi so za eno leto imenovali novo hmeljsko princeso, 22-letno študentko razrednega pouka Klavdijo Bastl Enci, doma iz Kaple; za novega starešino pa so imenovali 63-letnega Antona Groblerja iz Pondorja, oba iz Občine Tabor. Že dopoldne so na slavnostni seji, ki je bila v dvorani Doma kulture Braslovče, govorili o hmeljarstvu, pa tudi na srečanju hmeljarskih princes in starešin ter številnih gostov. Zbrane je najprej nagovoril predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset, ki je med drugim izpostavil 57. svetovni hmeljarski kongres, ki so ga pred dnevi uspešno izpeljali. Množico sta pozdravila tudi župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in predsednik TD Braslovče Branko Ribizel. Hmeljarski praznik je obiskala tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, ki je poudarila, da je hmeljarstvo izjemno pomembna panoga kmetijstva za izvoz ter da naj se hmeljarji tudi v prihodnje držijo svoje tradicije in običajev. Govorili so še predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, podpredsednik Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije Marjan Golavšek, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec Martina Zupančič, žalski župan Janko Kos, poslanec Državnega zbora Aleksander Reberšek in drugi. O svojem enoletnem delu sta spregovorila dozdajšnja princesa Mateja Kramer in starešina Andrej Kramer. V letu »vladanja« sta obiskala in promovirala hmeljarstvo na številnih prireditvah doma in v tujini. Na prireditvi pa so predstavili tudi novega starešino Antona Groblerja in princeso Klavdijo Bastl Enci. Predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset ni mogel skrivati ponosa, da jim je IHGC po 27 letih ponovno zaupal organizacijo kongresa, kar je gotovo velika čast, pa tudi zaradi vsega povedanega in dobrega dela slovenskega združenja. Zagotovo je eden izmed njihovih Skupni posnetek princes, starešin, gostov največjih uspehov geografska zaščita slovenskega oziroma štajerskega hmelja pri EU, sicer pa so bili slovenski hmeljarji naToča pobrala del predni že od začetkov. Pred več pridelka desetletji so že začeli certificirati hmelj, še vedno sofinancirajo Irena Friškovec, svetovalka, žlahtnjenje sort ter se trudijo specialistka za hmeljarstvo, je za skupni nastop na svetovnem na prireditvi predstavila hmetrgu. Ob tem so hmeljarske ljarsko letino 2019: »V letu kmetije tudi po velikosti hme2019 prideluje 121 hmeljarjev ljišč primerljive z evropskimi hmelj na 1596 hektarjih, kar pridelovalkami hmelja. Povje okrog 70 hektarjev manj kot prečna hmeljarska kmetija v lani. Ponovno je večina slovenSloveniji ima 13,7 hektarja poskih hmeljišč posajena s sorto vršin, sicer pa je povprečna sloaurora (35 %), sledi ji celeia (33 venska kmetija velika le 5,7 hek%). Dobrih 8 % hmeljišč pa je tarja. »Ne bojim se za slovensko posajenih z novimi slovenskimi hmeljarstvo, kajti praktično na sortami, ki so bile v zadnjih levseh naših kmetijah imamo tri tih vzgojene na IHPS. Tako kot rodove in se tradicija prenaša iz vsako leto je tudi letošnji pride- V Braslovčah so prikazali nekdanja opravila v hmeljarstvu. roda v rod. Resnično smo lahko lek krojilo vreme. Pomladanski veter je močno odvijal vrhove, Glede temperatur je bil maj ponosni tudi na naše prednizadnji močnejši veter v začet- prehladen, večino junija in ke, ki so pred 67 leti ustanovili ku avgustu pa je naredil veliko del julija je bilo prevroče. Te hmeljarski inštitut, ki je eden izškode na območju Petrovč; ve- neugodne temperature so semed samo štirih takih na svetu liko rastlin je popadalo na tla. veda vplivale na rast in razvoj in ki ga podpirajo tako država Potrgalo je tudi žične vrvi. hmelja. Rastline so v mnogih kot hmeljarji.« Veliko je bilo nenadnih sko- nasadih ostale ozke in neŽupan Občine Žalec Janko kov temperatur, mnogo pa razraščene, še posebno je to Kos pa je na tiskovni konferentudi neurij s točo, ki je močno izrazito pri sorti aurora. Naci ob svetovnem hmeljarskem prizadela hmeljišča v vseh pri- povedi pridelka za zdaj še nikongresu med drugim povedal: »Nekako 150 let že Žalčani delovalnih območjih. Še zlasti mamo, pozne sorte še cvetijo, in Savinjska dolina sobivamo s močno so prizadeta hmeljišča zgodnejše pa so že oblikovale hmeljem, zato je povsem logična območju občin Braslovče, storžke. Še vedno pa je veliko no, da je tudi svetovni hmeljarPrebold, Žalec in Dornava. odvisno od vremena v avguski kongres v Žalcu. Presenestu – ali bo ugodno za razvoj čen sem bil, ko so na začetku storžkov. Če bo tako, potem nekateri pametnjakoviči dejali, lahko pričakujemo povprečda naj bi bil samo v Ljubljani. no letino. Dejstvo pa je, da je Pred 27 leti smo že imeli pri nas toča na okrog 500 hektarjih že tak kongres, pa so morali udepobrala del pridelka. Lani je v PRODAJALNA leženci bivati na Dobrni, v Latem času savinjski golding že Nova hmeljska princesa Klavdija Bastl Enci in hmeljarski starešina Anton Grobler škem in Celju. Upam, da ko bo bil primeren za obiranje, letos naslednjič kongres pri nas, da pa se nakazuje začetek obira- »hmeljskega mačka« in pra- biško in šahovsko tekmovanje bomo imeli tukaj dovolj nastanja čez kakšen teden, okoli 20. pora je novi starešina Anton za pokal hmeljske kobule, trenitvenih kapacitet. Upam, da bo avgusta. Tudi letos ni šlo brez Grobler poudaril, da si bo tji mladinski šahovski turnir hmeljarstvo do takrat zdržalo,« prizadeval slovenske hme- Hmeljko in turnir v odbojki namakanja.« je poudaril župan in nadaljeljarje zastopati častno povsod na mivki. Pestra je bila tudi val: »Če bodo hmeljarji držali tam, kamor ga bodo povabi- braslovška podeželska tržniPisan sprevod, predaja skupaj, če bodo na kongresih li skupaj s princeso Klavdijo ca, za zabavo pa sta poskrbela starešinstva odpirali prave teme, da bodo Bastl Enci. ansambla Savinjski kvintet in maksimalno odgovorni do poOsrednja prireditev se je V sklopu praznovanja dne- Poskočni muzikanti. trošnikov in okolja, da bodo popoldne začela s sprevodom va hmeljarjev so pripravili riT. Tavčar potrošniki cenili vse znanje in skozi trg Braslovče do prireAku pihalnik energijo, ki jo je potrebno vlagaditvenega prostora. Na čelu Dober vid je ključen Husqvarna 320iB ti v hmelj. Hmelj je vsestransko so bili člani KD Mustang Gouporabna surovina, ne samo za milsko, godba in mažoretke za uspeh v šoli. pivo, ampak tudi v zdravilstvu, Pivovarne Laško. Z vozovi so Omogočimo kozmetiki, kulinariki in verjase pripeljali tudi starešine in mem, da bo tudi poraba piva še princese ter gostje. Sledili so otrokom rastla. Hmeljarstvo kot začimba jim vozovi s prikazi nekdaTestirajte odličen pri pivu generira nova delovna njih opravil v hmeljarstvu, ki akumulatorske stroje Latkova vas 81d mesta.« Ob tem so piva lahko so jih pripravili člani Društva začetek! en dan brezplačno! 3312 Prebold tudi brezalkoholna, je omenil mladine Spodnje PAN TIM, d. o.podeželske o. Akcija velja T 03 /vas 77781d, 14 23 župan, hmeljarjem pa zaželel, Savinjske doline. Vrhunec Latkova 3312 Prebold M 051 665 566 do 31.12.2019. da ob dobrih razmerah v hmedogajanja je bila predaja staT 03 / 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si E prodajalna@uniforest.si ljarstvu ohranijo trezno glavo in rešinstva in imenovanje prinDELOVNI ČAS DELOVNI ČAS da jih kriza ne potre, saj je ravno cese ter zdravica s pivom. ponedeljek–petek: 7.00–17.007.00–17.00 ponedeljek–petek: v hmeljarstvu najpomembnejše Obred je vodila Dada Sterwww.uniforest.si sobota: 7.00–12.00 www.uniforest.si sobota: 7.00–12.00 ŽALEC | VELENJE | LJUBLJANA ravnotežje. K. R., foto: T. T. nad Pražnikar. Ob sprejemu PAN TIM, d. o. o. Latkova vas 81d, 3312 Prebold T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si Časopisni oglas Avgust 2019 9.1 x7 cm utrip.indd 1 8.8.2019 15:15:17 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Avgust 2019 V Savinjski plačilo z baleto Novi prostori TIC Prebold Drugo soboto v avgustu so v sklopu projekta LAS SSD »Nadgradnja podeželske tržnice Žalec« na tržnici v Žalcu organizirali delavnico z naslovom »Ustvarimo svoje plačilno sredstvo – baleta!«. Na sicer skromno obiskani delavnici je Tomislav Jurman iz podjetja Solido, ki se ukvarja z nedenarnim poslovanjem, predstavil vsebine, povezane z uvedbo komplementarne valute, ki so jo poimenovali baleta. Razložil nam je, da so komplementarne valute vzporedne valute, z njimi ustvarimo vzporedni trg za trgovanje predvsem v lokalnih okoljih. Včasih jih pomešamo tudi s kriptovalutami, ki pa imajo povsem drugačen namen, in sicer, da njihova vrednost raste, pri komplementarnih valutah pa je namen, da se vrednost ohranja in pomagajo lokalnemu okolju k boljši rasti in napredku. Pravi tudi, da lokalne valute v Sloveniji že delujejo, in sicer v Kidričevem (tam se imenujejo Sterntahl), prav tako deluje valuta Murske krone v Murski Soboti. Te valute so konvertibilne, izmenljive. Naša baleta pa deluje po načelu ničelnega trga, kar je pojasnil na delavnici. Dodaja še: »Smo povsem na začetku ideje balete, ki izhaja sicer iz zgodovine Savinjske doline, ko so nabiralci hmelja dobili eno baleto za nabran škaf hmelja. Lokalne valute pa niso nič novega. V Švici jih uporabljajo že od leta 1934, vse do danes; na Sardiniji so s pomočjo lokalnih valut zagnali lokalno gospodarstvo in tako dalje.« Sabina Palir, vodja programa turizem na ZKŠT Žalec, pravi, Drugo julijsko soboto so v Dolenji vasi na dvorišču muzejske zbirke Prebold skozi čas predali namenu nove prostore Turističnoinformativnega centra (TIC) Občine Prebold. Anže Primožič je ob odprtju podal kratko zgodovino preboldskega TIC, ki je sprva deloval v preboldski graščini, po izselitvi zaradi nacionalizacije pa deluje v Dolenji vasi na nekdanji Režajevi domačiji. Novi prostori TIC so sodobno opremljeni in omogočajo boljše počutje in možnosti turistom pri pridobivanju želenih informacij. Novi prostori so del prenove obsežnega projekta Družabni center Muzejska zbirka Prebold, ki zajema tudi nakup sosednje Roglove hiše in s tem pridobitev dodatnih prostorov. Namenjeni bodo za delovanje Medgeneracijskega centra Prebold, za razširitev muzejske zbirke in druge potrebe. Udeležence dogodka je nato Delavnico je vodil Tomislav Jurman. Za potrebe predstavitve so pripravili simbolični izgled balete. da želijo z uvedbo komplementarne valute dvigniti vrednost blagovne znamke Zeleno zlato, ki združuje lokalne pridelovalce in predelovalce lokalne hrane ter lokalne gostinske ponudnike. Vizija je, da bi blagovna znamka Zeleno zlato ustrezno odražala skupno identiteto našega območja in ljudi ter učinkovito komunicirala pristne vrednote in prednosti tistim, ki prihajajo k nam na podeželje, v zeleno prestolnico hmeljarstva in pivovarstva Slovenije kot obiskovalci, kupci in iskal- ci avtentičnih doživetij. Zato je treba nenehno nadgrajevati predvsem njen komunikacijski del oziroma njeno »uporabno vrednost«. S tem namenom so organizirali to delavnico. Prvi preizkus balete v praksi bodo izvedli 31. avgusta na Pohodu po hmeljski poti, ko bodo udeleženci za svoj denar prejeli balete, s katerimi bodo trgovali na dogodku. Kot vsaka novost bo tudi nova stara baleta potrebovala še nekaj časa, da prebije najtrši led. Bina Plaznik AKTUALNE INFORMACIJE – SEPTEMBER 2019 JAVNI RAZPISI V TEKU Lokalna akcijska skupina za razvoj podeželja Spodnje Savinjske doline AKTUALNE INFORMACIJE SEPTEMBER 2019 Najava 2. javnega poziva LAS – SSD iz sklada EKSRP JAVNI RAZPISI V TEKU LAS SSD bo predvidoma v septembru 2019 objavil 2. javni poziv za izbor operacij za Lokalna akcijska skupina za razvoj podeželja Spodnje Savinjske doline uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS SSD iz Evropskega javnega poziva LAS SSD iz sklada EKSRP kmetijskega sklada zaNajava razvoj2.podeželja (EKSRP). Z namenom predstavitve javnega poziva čim večjemu številu potencialnih prijaviteljev bo Razvojna agencija Savinja, kot vodilni LAS SSD bo predvidoma v septembru 2019 objavil 2. javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS SSD iz Evropskega kmetijskega sklada razvoj partner LAS SSD, v septembru in oktobru izvajala informativne delavnice v za vseh šestih podeželjaLAS (EKSRP). namenom predstavitve javnega poziva čim zvečjemu številujavnega potencialnih občinah SSD. ZUdeleženci delavnic bodo seznanjeni zahtevami poziva in z prijaviteljev bo Razvojna agencija kot bodo vodilnisledili partner SSD, v septembru in oktobru vsebino prijavnega obrazca. PoSavinja, delavnici šeLAS individualni razgovori s posameznimi izvajala informativne delavnice v vseh šestih občinah LAS SSD. Udeleženci delavnic bodo seznanjeni potencialnimi prijavitelji. z zahtevami javnega poziva in z vsebino prijavnega obrazca. Po delavnici bodo sledili še individualni Javni poziv za izbor operacij bo predvidoma odprt dva meseca, Razvojna agencija Savinja pa razgovori s posameznimi potencialnimi prijavitelji. že zdaj vabizavse zainteresirane, da se oglasijo nameseca, sedežuRazvojna vodilnega partnerja heroja Javni poziv izbor operacij bo predvidoma odprt dva agencija SavinjanapaUlici že zdaj Staneta 3 v Žalcu, pokličejo na številko 03/713 68 60 ali pišejo na e-mail las.ssd@ravabi vse zainteresirane, da se oglasijo na sedežu vodilnega partnerja na Ulici heroja Staneta 3 v Žalcu, savinja.si. pokličejo na številko 03/713 68 60 ali pišejo na e-mail las.ssd@ra-savinja.si. Javni pozivininpodrobnejše podrobnejše informacije objavljeni na spletni in Facebook LAS SSD Javni poziv informacije bodobodo objavljeni na spletni in Facebook strani LASstrani SSD (www. las-ssd.si, www.facebook.com/las.spodnjesavinjskedoline/). (www.las-ssd.si, www.facebook.com/las.spodnjesavinjskedoline/). Vabljeni, da s svojimi predlogi in pobudami. Vabljeni, dasodelujete sodelujete s svojimi predlogi in pobudami. Celjsko gozdarsko društvo Celjsko gozdarsko društvo vabi, skupaj s partnerji projekta LAS SSD »Gozdovi so pljuča Pekla – GOZD Celjsko gozdarsko društvo PEKLA«, v sklopu prireditve POZDRAV JESENI, na odprtje nove Gozdne in geološke učne poti Pekel, Celjsko gozdarsko društvo vabi, skupaj s partnerji projekta LAS SSD »Gozdovi so pljuča Pekla bo v nedeljo, 22. 9. 2019, ob 15.30. – GOZD PEKLA«, vkisklopu prireditve POZDRAV JESENI, na odprtje nove Gozdne geološkeparku učnePonikovski poti Pekel, Dobimo se v in Krajinskem kras. Podrobnejše informacije o projektu najdete na www.td-sempeter.si. ki bo v nedeljo, 22. 9. 2019, ob 15.30. Dobimo se v Krajinskem parku Ponikovski kras. Franc Špegelj, predsednik regijske Turistične zveze Saška, med nagovorom nagovoril predsednik regijske Turistične zveze Saška Franc Špegelj ter ob tem čestital za novo pridobitev turističnim delavcem in občini ter dodal, da takšne pridobitve niso pomembne samo za domačo občino, ampak tudi širše. V imenu Turističnega društva je zbrane nagovoril še Tomaž Cink in ob tem spomnil na nekdanje čase, ko so Savinjsko dolino množično obiskovali turisti iz Nizozemske in jo spoznavali s kolesi. Podobno naj bi bilo tudi ob tej priložnosti, a so kolesarjenje zaradi slabe vremenske napovedi odpovedali. Dogodek je z igranjem na kitaro obogatila Tina Brglez, učenka GŠ Risto Savin Žalec. D. Naraglav Nova tehnologijo za drobljenje S predstavitve novih drobilnikov na dnevu odprtih vrat Podjetje Robust iz Arje vasi je pripravilo dan odprtih vrat za poslovne partnerje iz celotne Evrope in širše. Poleg prodajnega programa so želeli partnerjem predstaviti nove tehnologije za drobljenje različnih materialov, ki so ji premierno predstavili na sejmu Ligna v Nemčiji. Gostje so si lahko ogledali celoten poteku izdelave in prednostih drobilnikov in gozdarskega programa. Projektanti in tehnologi pa so bili na voljo za dodatna pojasnila. Ljubitelji sečnje so imeli priložnost izvedeti še veliko zanimivega o lesu in njegovi obdelavi in predelavi. Navzoče sta nagovorila direktor Marko Krajnc in lastnik podjetja Marjan Volpe. Sledila je predstavitev proizvodnje, od laserskega razreza do upogiba in sestave. Tehnologi so pripravili izobraževanje, na katerem so gostje intenzivno sodelovali z vprašanji, uradni del pa so sklenili s predstavitvijo novih petih drobilnikov. V podjetju Robust so nam povedali, da želijo še bolj prodreti na tuje trge, predvsem se želijo usmeriti na angleški in francoski trg. Za naslednji dve leti imajo ambicije za zanimive in vedno bolj perspektivne programe drobilnikov s področja recikliranja, ki bodo podjetjem omogočila prehod v krožno gospodarstvo ter sledenje po »zero waste« konceptu. V tej niši so edini serijski proizvajalec drobilnikov na območju nekdanje Jugoslavije. Poudarili so, da je prihodnost prav v recikliranju, pretvarjanju neuporabnih materialov v nekaj uporabnega. T. Tavčar Vaja pred zagonom Pred vrati je odprtje novega Lidlovega logističnega centra v Arji vasi, ki so ga ob začetku del lani napovedali za letošnji oktober. Gradnja te 70 milijonov težke investicije, velike 57 tisoč kvadratnih metrov na 13 hektarjih zemljišča, je potekala po načrtih, v teh dneh pa lahko spremljamo zadnje aktivnosti. Podjetje Lidl Slovenija je sredi avgusta na gradbišču v sodelovanju z gasilskim poveljstvom Občine Žalec in celjsko poklicno gasilsko enoto izpeljalo požarno vajo. Glavni cilj požarne vaje je bil, da gasilci čim bolje spoznajo logistični center še pred začetkom delovanja. Sodelovalo je 15 prostovoljnih gasilskih društev in poklicni gasilci iz Celja, skupaj več kot 200 gasilcev s kar 33 gasilskimi vozili. Andrej Marolt, pooblaščenec za varstvo pri delu v Lidlu Slovenija: »Gradnja objekta še ni povsem končana, a se je izkazalo, da so se gasilci kljub temu odlično znašli.« Zadovoljstvo nad uspešno izpeljano požarno vajo v Arji vasi pa je izrazil tudi poveljnik gasilskega poveljstva Občine Žalec Uroš Žibret, ki je ugotovil, da je objekt grajen v skladu z visokimi požarnimi standardi. Gradnja Lidlovega logističnega centra je trenutno v sklepni fazi, sledi predaja prostora ekipam, ki bodo pripravile vse potrebno za selitev s trenutne lokacije v Komendi. L. K. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Prvi štirizvezdični hotel Sredi avgusta je svoja vrata odprl prvi štirizvezdični hotel v Občini Žalec, Hotel A ob izvozu z avtoceste v Arji vasi ob industrijski coni Arnovski gozd. Sodobno arhitekturno zasnovan hotel s 50 sobami in 100 ležišči bo prispeval k prepotrebni dopolnitvi nastanitvenih kapacitet v Občini Žalec in širše. Z gostinsko, konferenčno ponudbo, wellnessom in fitnes ponudbo pa želi privabiti poslovne goste, goste v tranzitu, turiste in skupine od blizu in daleč. Del sob je prilagojenih tudi športnikom, kar med drugim pomeni, da imajo v njih nameščena tudi podaljšana ležišča. Restavracija hotela, ki je na voljo tudi zunanjim obiskovalcem, lahko sprejme do 100 gostov, v kavarni je prostora za 50 gostov. V hotelu sta tudi wellness center s finsko in turško savno ter fitnesom ter konferenčna soba za 60 ljudi, kar je še zlasti pisano na kožo poslovnim gostom. Trenutno je v hotelu, ki je v lasti žalskega podjetnika Enesa Draganovića, zaposlenih 22 ljudi. Vrednost naložbe pa je 5,8 milijona evrov. »Že po prvem tednu smo zelo zadovoljni z odzivom strank,« nam je povedal direktor Hotela A Zoran Podkoritnik in ob tem dodal, da njiho- 11 Avgust 2019 Odprta je nova lekarna Prvi štirizvezdični hotel na tem območju je sodobno arhitekturno zasnovan. va storitev temelji na osebnem pristopu. Pri njih so dobrodošli gostje vseh vrst, zato so pripravili odlično storitev za dostopno ceno. Spodnjesavinjska, pa tudi širša celjska regija je poslovno zelo močna regija, zato so že pred začetkom obratovanja zaznali veliko zanimanje podjetij. »Hotel ima že v prvem tednu delovanja konstantno zasedenih med 20 do 25 sob,« je povedal Zoran Podkoritnik, ki je ponosen na to, da so bili prvi gostje rokometaši priznane rokometne ekipe madžarskega Veszprema, ki je bila na gostovanju v Celju. V njej so tudi štirje Slovenci, med njimi Blaž Blagotinšek, ki izvira prav iz Arje vasi, torej iz Občine Žalec. »Nad našim hotelom in storitvijo so bili zelo navdušeni in so dejali, da se bodo še vrnili ob naslednjem gostovanju,« nam je povedal Zoran Podkoritnik, ki je omenil tudi dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo. Dodal pa je, da je v pripravi že druga faza projekta na tem območju, ki vključuje gradnjo bencinskega servisa in dodatnega gostinskega objekta, vendar pa je o natančnejših rokih izgradnje zdaj še prezgodaj govoriti. V naslednjih dneh, natančneje 4. septembra, sledi uradno odprtje Hotela A. L. K., foto: arhiv Hotela A Prvi gostje so bili rokometaši madžarskega Veszprema, ki so bili s storitvijo po besedah Zorana Podkoritnika zelo zadovoljni. Lekarna v žalskem Tušu je tretja enota Žalskih lekarn. S prvim ponedeljkom v avgustu je v Žalcu začela poslovati nova lekarna, enota Žalskih lekarn Žalec v žalskem Tušu, uradno odprtje so pripravili 22. avgusta. Direktorica Žalskih lekarn Nataša Čater je povedala: »Ideja o novi enoti se je porodila že pred približno petimi leti. Želeli smo približati lekarniško dejavnost uporabnikom. Veliko smo razmišljali, kam bi umestili lekarno, ki je vedno povezana tudi z zdravstveno oskrbo. Razmišljali smo, da bi jo odprli v Šempetru, ker pa tam ni zdravstvene oskrbe, smo se odločili, da bo primerna lokacija Žalec. Skupaj z našim ustanoviteljem, Občino Žalec, smo imeli željo, da bi zgradili novogradnjo na lokaciji med trgovskima centroma Lidl in Hofer, skupaj z Domom Nine Pokorn, vendar je ta ideja zvodenela, ker Domu Nine Pokorn ni uspelo pridobiti ustreznih dovoljenj za gradnjo. Tako smo se usmerili na bližnji trgovski center Tuš, kjer so nam šli zelo na roko pri umestitvi lekarne v njihov prostor.« Vrednost investicije in opreme znaša 195 tisoč evrov. Nova lekarna oskrbuje uporabnike z vsem, kar ponujajo tudi druge lekarne. Izdajajo zdravila na recepte in brez recepta, medicinske pripomočke, prodajajo homeopatska in veterinarska zdravila ter prehranska dopol- Trak so prerezali župan Janko Kos, arhitektka Petra Kočevar, direktorica Žalskih lekarn Nataša Čater, upravnica enote Romana Sevčnikar in Natalija Pintar iz Tuša. nila in kozmetiko. Dodatno so za potrebe nove enote zaposlili dve sodelavki, magistro farmacije in farmacevtsko tehnico. Tako je skupaj v Žalskih lekarnah zaposlenih 15 strokovnih delavk: 11 magistric farmacije in 4 farmacevtske tehnice. Z novo enoto so pokrili oskrbo prebivalstva po normativih zakona, ki narekuje v občini oskrbo šest tisoč do sedem tisoč ljudi. V Občini Žalec so zdaj na razpolago tri lekarne: v Petrovčah, osnovna enota v žalskem zdravstvenem domu ter nova enota, Lekarna Žalec II, v poslovno-trgovskem objektu v Tušu. V Žalskih lekarnah se med drugim ukvarjajo s farmacevtsko skrbjo, to je obravnavo kroničnih bolnikov, ki potrebujejo nasvet ob izdaji zdravil, delujejo preventivno in izobraževalno tako, da poučujejo o zdravem načinu življenja tudi širše. Njihovo vodilo je »Tudi beseda je lahko zdravilo«, kar po direktoričinih besedah pomeni, da včasih dober nasvet in lepa beseda pomenita več kot zdravilo samo. In nikakor ne drži, da naj bi v lekarni nasvete o uporabi zdravil zaračunavali, kot je pred nekaj časa krožilo opozorilo v različnih medijih. »Svetovanje ob izdaji zdravila pa je temeljno poslanstvo lekarniške stroke,« še pove Nataša Čater. V novi enoti imajo za na voljo posebno sobo za svetovanje. Odpiralni čas lekarne v Tušu je: od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure in ob sobotah od 8. do 15. ure. Ob nedeljah je zaprta, dežurna pa je lekarna v zdravstvenem domu. Bina Plaznik 30 ŽIVILA TEHNIKA TEKSTIL ZAPOSLIMO! PRODAJALEC TEHNIKE - za delo v PE: Latkova vas in Vransko SKLADIŠČNIK TEHNIKE - za delo v PE: Latkova vas in Vransko Pisne vloge pošljite na email kadri@trgovinejager.com Več o prostih delovnih mestih najdete na www.trgovinejager.com. 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Avgust 2019 Praznovali svetovni dan piva Avgust je, poleg nove podobe tržnice pri fontani, prinesel v našo dolino tudi praznovanje priljubljene pijače iz zelenega zlata v svetovnem obsegu. Tako so v Žalcu prvo soboto v avgustu prvič organizirali dogodek Pivski vrt (Beer Garden), na katerem so se predstavili mali pivovarji in ponudniki hrane. Svetovni dan piva so leta 2007 začeli praznovati v kalifornijskem mestu Santa Cruz. Od tam se je praznovanje v nekaj letih hitro razširilo po vsem svetu in vsako leto sodeluje pri praznovanju tega dne čedalje več držav. Svetovni dan piva se danes praznuje na šestih celinah, v več kot 50 državah sveta in v več kot 207 svetovnih mestih. Ideja o pivskem vrtu se je porodila, ko so želeli v sklopu Festivala Zeleno zlato pokazati nekaj novega. Ker fontana piv stoji v parku, so dogodek poimenovali Beer Garden oziroma Pivski vrt. Predstavilo se je osem pivovarjev z vseh vetrov, ki sodelujejo tudi s promocijo piva na fontani. K sodelovanju so povabili še predstavnike kulinarike v tako imenovano Kuhno pri fontani, in sicer domače ter druge z različnih krajev Slovenije. Z odzivom obiskovalcev so zadovoljni, čeprav jim je vreme malce ponagajalo. Ni pa zanemarljiv podatek o uspešnosti fontane, saj so v sezoni 2019 do prireditve Pivski vrt prodali že 25.000 vrčkov piva. V času praznovanja so bili v prodaji poleg vrčkov za degustacijo (6 dcl in 10 dcl) še vrčki za degustacijo 3 dcl piva, saj želijo posebej na svetovni dan piva spodbujati odgovorno pitje piva. Sabina Palir, vodja programa turizem na ZKŠT Žalec, obljublja, da bodo Festivalu Zeleno zlato vsako leto dodajali vsebine in ga širili. Obiskovalci so lahko skozi vse popoldne uživali na pivskem vrtu v prijetni senci dreves in degustirali piva fontane in malih pivovarjev ter uživali ob odlični kulinariki pri fontani. Sebastijan Možina, ki je na žalski tržnici prisoten z novo gostinsko ponudbo Likof plac iz Gostilne pri Sebastianu iz Žalca je za obiskovalce pripravil »empanade«, mesne in brezmesne zavitke, ki izha- Ana Golavšek in Jernej Luzar Tekmovalke so se predstavile tudi v kopalkah, levo edina domačinka Lara Tanjšek Sebastijan Možina bo poslej na tržnici redno prisoten z gostinsko ponudbo z lokalnim pridihom. jajo iz Španije in so odličen dodatek k odgovornemu uživanju piva. Pravi, da se pozna čas dopustov in da je temu primerno tudi povpraševanje. Drugače pa je zelo zadovoljen, da sodeluje v Kuhni pri fontani v Žalcu. Mali pivovarji, ki v zadnjem času pridobivajo svojo veljavo in so čedalje večja konkurenca industrijskim znamkam piva, so se v Pivskem vrtu predstavili vsak na svoj izviren in všečen način. Obiskovalce so zabavali DJ Illusion ter akustična Ana Golavšek in Jernej Luzar. Med obiskovalci smo srečali tudi italijanski par, Irene in Alana Oliva iz Modene, ki ju je pot prek Monaka, Berlina in Prage ponesla tudi v Žalec. Povedala sta, da sta že prej slišala za žalsko fontano ter prišla degustirat pivo, ki jima je zelo všeč. Bina Plaznik Sabina Palir Irene in Alen Oliva TEDEN OKUSOV ZELENO ZLATO Na vodeni turi okusite zeleno zlato Slovenije ob slastnih grižljajih, ki so najboljša družba pivu. VSAK ČETRTEK ob 15. uri Smaragdna kraljica Šentjurčanka Informacije in prijave: TIC Žalec, 03 710 04 34 Število mest je omejeno! 9. - 15. sept. 2019 www.turizem-zalec.si V organizaciji Turistično-kulturnega društva Levec in v organizaciji ZKŠT Žalec so v Žalcu na zadnjo junijsko soboto zvečer pripravili izbor Smaragdne kraljice Žalec 2019. Prireditev, že 16. po vrsti, je na Šlandrov trg privabila številne gledalce, zmaga pa je tokrat odšla v Šentjur, saj je naslov osvojila 18-letna dijakinja srednje kozmetične šole Tjaša Korošec. Na letošnji izbor se je prijavilo 12 kandidatk, izbranih za finale je bilo devet, nastopilo pa jih je sedem. Predstavile so se v treh izhodih, in sicer v dnevnih oblačilih, kopalkah in večernih kreacijah. Iz Savinjske doline je nastopila 22- letna Lara Tanjšek iz Griž in osvojila četrto mesto. Desetčlanska komisija je za prvo spremljevalko imenovala 20-letno Saro Vrečko iz Slovenskih Konjic, za drugo spremljevalko pa 22-letno Ano Pusovnik z Raven na Koroškem, naslov Smaragdna kraljica 2019 pa je osvojila Tjaša Korošec iz Šentjurja. Krono ji je predala zmagovalka predlanskega izbora Danijela Burjan, lento pa ji je izročil podžupan Občine Žalec Roman Virant. Tema letošnjega izbora je bil cirkus, za kostumografijo, styling in ličenje kandidatk je že tradicionalno poskrbela Diana Kotnik Lavtižar, za sceno in rekvizite Silvo Lavtižar ter za koreografijo za izhod kandidatk Petra Žagar. Prireditev je povezoval Tomaž Pančur. V spremljevalnem programu so nastopili: Mažoretke Liboje, članice Turistično-kulturnega društva Levec, Ela Nuhanovič Žagar - Aerial Flow, vokalistka Od leve proti desni: prva spremljevalka Sara Vrečko, smaragdna kraljica 2019 Tjaša Korošec in druga spremljevalka Ana Pusovnik. Laura Divjak, s pantonimo Ana Vita Lupše in Klara Divjak, breakdance skupina Generic Crew iz Celja in Catwoman fire performans Lučka Poprijan iz Žalca. T. Tavčar 4 Žriafolnetacni p SOBOTA 28.9.2019 13:00 OTROŠKI OKTOBERFEST Z ALENKO KOLMAN 15:00 OTROŠKA PREDSTAVA „SUPER KRILA“ 16:00 HMELJARSKI LIKOF S POVORKO 17:30 MARATON SLOVENSKIH FOLKLORNIH SKUPIN 19:00 OTVORITEV OKTOBERFESTA ANSAMBEL ZEME DEJAN VUNJAK partnerji: ZDRUŽENJE HMELJARJEV SLOVENIJE, PETRE ŠOTORI-HALE, ZKŠT ŽALEC, OBČINA ŽALEC, PIVOVARNA LAŠKO, PUB SEDMICA Avgust 2019 IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI Še ena poslanska pisarna Prvi julijski četrtek je v prostorih Bergmanove vile v Žalcu poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Nik Prebil iz stranke LMŠ, ki je kandidiral na našem območju, odprl poslansko pisarno. Poslanska pisarna bo na voljo državljanom, zainteresiranim posameznikom, predstavnikom podjetij in civilne družbe ter krajanom občin Prebold, Braslovče, Vransko, Tabor in Žalec. V Žalcu, Preboldu in Braslovčah bo poslanec Nik Prebil vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen v avgustu, ko so parlamentarne počitnice. V Žalcu bo uradoval med 9.30 in 11.00, v Preboldu od 11.30 do 12.00 in v Braslovčah od 12.30 do 14.00. Uradne ure v občinah Vransko in Tabor pa bodo še dogovorili. Ob odprtju pisarne v Žalcu, ki je tudi pisarna poslanca Aleksandra Reberška, je Nik Prebil v nagovoru izpostavil stik z lokalno mrežo. »Zavedam se pomena vzdrževanja stika z lokalno skupnostjo. Temu sledi tudi stranka LMŠ, ki je nastala v lokalnem okolju, zato temu področju posveča veliko pozor- JEZIKI-SVETOVANJE USPOSABLJANJA NPK-RAČUNALNIŠKI TEČAJI-PROJEKTNO DELO-IZOBRAZBA KARIERA-ŠTUDIJSKI KROŽKI-PODJETNIŠKE DELAVNICE-UČENJE ZA ŽIVLJENJE-PARADA UČENJA-DRUŽINSKI CENTER-UČNAPOMOČ JEZIKI-SVETOVANJE DELO-IZOBRAZBA-NPK BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR Skupinska fotografija s poslancem in predsednikom vlade, županom Žalca in podžupanjo Braslovč ter ministrom nosti. V državni politiki se ne smemo odmakniti in oddaljiti od razumevanja realnih, vsakdanjih problemov državljanov. S skupnim sodelovanjem z občinami lahko premaknemo razvoj naprej in naredimo nekaj dobrega, tako za te kraje v Savinjski dolini kot za celotno Slovenijo.« Odprtja pisarne se je udeležil tudi predsednik stranke LMŠ in premier Marjan Šarec, ki je ob tem dejal, da je prepričan, Zgodba tvoje knjige da bodo vrata te pisarne vedno odprta za predloge državljanov, saj je Nik iskren in pošten, predvsem pa zagnan poslanec. Dobro mnenje o njem je izrekel tudi župan Janko Kos, ki je ob tem tudi izrazil zadovoljstvo, da ima zdaj Spodnja Savinjska dolina dva mlada in zagnana poslanca, ki lahko ob dobrem sodelovanju v marsičem pomagata soustvarjati dobro klimo in rezultate tudi v naši dolini. D. N. #jaztebitimeni USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO www.upi.si RAČUNALNIŠKI TEČAJI JEZIKOVNI TEČAJI INFORMATIVNI DAN: Po znanje na www.upi.si lu-zalec@upi.si med 10:00 in 17:00 ODELO ZAPOSLUJE Na lokaciji v Preboldu v svoj kolektiv vabimo: VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV Pozdravljeni, dragi in drage moje. Pa smo spet nazaj. Po enomesečnem dopustu, ki sem ga jaz osebno preživela v okolici naše hiše, bomo začeli delati s polno paro. Končalo se bo tudi poletje, ki je, kot že nekaj let do zdaj, imelo kar nekaj vročinskih valov, ki sicer niso presegali večletnih povprečnih temperatur, je pa bila to glavna tema vsakodnevnih poročil. Da, in kadar se nimamo o čem pogovarjati, kadar nimamo kaj pomembnega poročati, je pač vreme najprikladnejša tema pogovora. Sem si pa jaz med letošnjim dopustom, ker sem pač bila doma, umislila, da bi organizirala obletnico upokojitve. Z nekdanjimi sodelavkami in sodelavci bi se sestali na kakšnem prijetnem kmečkem turizmu in kakšno rekli. Sem šla v mojo staro firmo, menda še edino, ki ni totalno stajkunizirana, in sem prosila kadrovnico, če mi lahko poišče naslove vseh, ki smo se tega in tega leta pri njih upokojili. Sicer je bila kadrovnica zelo prijazna in tudi moja zamisel ji je bila všeč, vendar pa mi naslovov ni smela poiskati zaradi varnosti osebnih podatkov. Nisem vedela, da smo tudi upokojenci tako varovana bitja in da je navaden naslov, kamor bi poslala pismo, taka skrivnost, ki bi lahko ogrozila zasebnost posameznika. Pa kaj še! Kaka varnost zasebnosti. Saj vsi vse vedo o nas. Bom pojasnila na primeru. Včasih na računalniku pogledam osmrtnice, da bi videla, ali je kje kak primeren vdovec, pa se mi spodaj prikaže napis: »To stran ste obiskali že 42 krat.« Toliko o zasebnosti. Me pa zanima, kako naj svojo osebnost in zasebnost zavarujem pred vsiljivimi klici raznih zavarovalnic, raznoraznih strokovnjakov, ki odganjajo sevanja izpod naših postelj in vseh tistih, ki nas kličejo in ponujajo največje ugodnosti, najboljše priložnosti, ki si jih je mogoče zamisliti. Kje pa ti vsiljivci dobijo naše podatke? Vam povem, v naši dolini šentflorjanski je nekaj hudo narobe. Toliko za danes. Osebno vas lepo pozdravljam. Ola Mar 11. september ob 16. uri UPI Žalec 03 713 35 51 Ola vas f arb a 13 1. DELAVCE V PROIZVODNJI IN SKLADIŠČNE DELAVCE (zaposlitev ali študentsko delo za daljši čas) Odprta so tudi delovna mesta na področjih: - TEHNOLOGIJE - KAKOVOSTI - PROJEKTNEGA MANAGEMENTA - VZDRŽEVANJA in - NASTAVITVE STROJEV. Organiziran je avtobusni prevoz na relaciji Hrastnik-Trbovlje-Prebold ter Velenje-Šoštanj-Letuš-Prebold. Več informacij o razpisanih pogojih si lahko ogledate na www.odelo.si ali na portalu www.mojedelo.com. Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47 www.odelo.si 14 PO DOLINI Avgust 2019 Za žalske gasilce novo gasilsko vozilo V prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Žalec (PGD) so 15. julija podpisali pogodbo za nabavo novega gasilskega vozila AC 35/100. Slovesnosti so se udeležili predstavniki podjetja Rosenbauer Slovenija, PGD Žalec, župan Občine Žalec Janko Kos in drugi. Uvodoma je predsednik PGD Žalec Vid Blagotinšek pozdravil vse navzoče. Župan Občine Žalec Janko Kos je poudaril pomen nabave vozila. Prav tako je predstavil način in višino sofinanciranja vozila s strani Občine Žalec. Vrednost nabavljenega vozila bo okoli 310 tisoč evrov, Občina Žalec pa bo sofinancirala vozilo v vrednosti 189 tisoč evrov. Druga sredstva bodo lastna sredstva PGD Žalec. Na podlagi javnega naročila na evropskem portalu naročil je za dobavo vozila bilo izbrano podjetje Rosenbauer, ki je multinacionalno podjetje za izdelavo gasilskih vozil in opreme s predstavništvom in tovarno v Sloveniji, in sicer v Gornji Radgoni. S slovesnosti ob podpisu pogodbe Poveljnik PGD Žalec Primož Vasle se je zahvalil vsem prisotnim za pomoč pri izvedbi javnega naročila. Poudaril je še, da je nabava vozila pomemben projekt, ne samo za domače gasilsko društvo, temveč tudi za širšo okolico. Vozilo bo opremljeno z rezervoarjem za deset tisoč litrov vode in z vso potrebno opremo za posredovanje ob različnih intervencijah. Podvozje vozila bo prilagojeno terenskemu tipu vožnje in s pogonom na vse tri osi. Po besedah poveljnika PGD Žalec Primoža Vasleta je prioriteta vozila zagotavljanje oskrbe s pitno vodo na širšem območju ter podpora posredovanju z avtolestvijo. Sledil je slavnostni podpis pogodbe, ki sta ga izvedla predsednik PGD Žalec Vid Blagotinšek in Brigita Velše iz podjetja Rosenbauer Slovenije. Brigita Velše se je ob koncu zahvalila za zaupanje in hkrati obljubila, da bodo v podjetju storili vse, da bodo žalski gasilci z vozilom zadovoljni. Izdobava vozila pa bo 20. aprila 2020. T. T. Ribiči za pokal hmeljske kobule Ribiška družina Šempeter (RD) je v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče (TD) organizirala tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal hmeljske kobule, tokrat četrtič na Braslovškem jezeru. Največ uspeha so imeli člani RD Šempeter, ki so zasedli prva tri mesta. Na tekmovanju, ki je potekalo prvo avgustovsko nedeljo in potekalo kar štiri ure, je tekmovalo 15 ribičev. Največ uspeha je imel Matija Grivec, ki je ulovil 19 kg rib, na drugo mesto se je uvrstil Karel Hudournik z 9 kg rib in na tretje mesto Otmar Goropevšek, ki je nalovil 6,6 kg rib (vsi člani RD Šempeter). Pogoji za tekmova- Odličen nastop in prisrčen sprejem Ob prihodu domov v Andraž nad Polzelo V nedeljo, 21. julija, je bilo v Andražu nad Polzelo popoldne zelo veselo. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Andraž nad Polzelo (PGD) in številni krajani so pripravili slovesen sprejem s curkometom, živo glasbo in domačimi dobrotami mladinski ekipi gasilk, ki je od 14. do 21. julija nastopila na 22. mladinski gasilski olimpijadi v švicarskem mestu Martigny. Skupno je pri mladincih in mladinkah nastopilo 56 ekip iz 23 držav. Mladinska ekipa PGD Andraž nad Polzelo, Za ekipo mladink PGD Andraž nad Polzelo so nastopile: Anastazija Blagotinšek, Hana Dušič, Maša Zabukovnik, Neli Stankovič, Nežika Kužnik, Patricija Krk, Maruša Krk, Ajda Kužnik, Estera Kužnik in Judita Kužnik ter mentorja Iztok Drobež in David Krk. Prav takšna olimpijada bo leta 2021 organizirana v Sloveniji. Na delegatski skupščini največje gasilske organizacije na svetu CTIF je bila Slovenija izbrana za organizacijo 23. gasilske olimpijade, ki bo v knežjem mestu Celje. T. Tavčar 65 let ZŠAM Savinjska dolina S tekmovanja na Braslovškem jezeru nje so bili zelo dobri, največ pa so ulovili rib vrste amur. Pokale sta prvim trem pri ribiškem domu v Preserjah podelila predsednik TD Braslovče Branko Ribizel in vodja tekmovanja Matija Grivec. T. T. Zveza neodvisnih združenj logistov in mehatronikov Slovenije (ZNZLMS) je v sodelovanju z Združenjem šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina, ki slavi 65. obletnico obstoja, skupaj praznovala 13. junij, dan šoferjev avtomehanikov Slovenije. Slovesnost je bila na avtopoligonu združenja ZŠAM Savinjska dolina, kjer so se zbrali pred- Savinjčan v šahu za gluhe Posebno priznanje iz rok Milana Pečnika prejema ustanovni član ZŠAM Savinjska dolina Vinko Grobelnik. Na zelo močnem turnirju šahistov z ELO-ratingom od 1943 do 2435 sta bila dva velemojstra, dva mednarodna mojstra in trije FIDE-mojstri. Andrej in še trije so bili brez ratinga. V sedmih kolih je Andrej osvojil 2,5 točke (dve zmagi in remi) ter zasedel solidno 18. mesto, točko manj od FIDE-mojstrov Božinoviča in Živiča ter točko in pol manj od velemojstra Klariča. Zmagal Slovenijo je zastopal aktualni državni prvak Andrej Štrucl iz ŠD Savinjčan (na sliki prvi z leve med podajanjem roke nasprotniku). V času od 15. do 2. julija je pod pokroviteljstvom mednarodnega šahovskega komiteja gluhih (ICCD) v ukrajinskem mestu Lviv potekalo drugo evropsko posamično prven- ki je pred dvema letoma na olimpijadi v Avstriji osvojila bronasto kolajno, je bila tokrat deveta. Na sprejemu so zbrane nagovorili: predsednik regijskega sveta Branko Verk, župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, poveljnik gasilskega poveljstva Občine Polzela Lado Košec in predsednik domačega društva David Zabukovnik. Vsi so mladi ekipi gasilk čestitali za uspeh ter zaželeli še več takšnih mednarodnih uspehov. stvo v šahu za gluhe. Slovenijo je na povabilo Športne zveze gluhih Slovenije zastopal gluhi šahist ŠD Savinjčan Andrej Štrucl, aktualni državni prvak iz Šempetra v Savinjski dolini. je velemojster Gruenfeld Yehuda iz Izraela s sedmimi zmagami v sedmih kolih. Kot nam je povedal Andrej, je bilo tekmovanje svojstveno doživetje, da je lahko zastopal Slovenijo, pa se zahvaljuje Antonu Petriču iz Zveze gluhih in naglušnih Slovenije, Športni zvezi gluhih Slovenije, ŠD Savinjčan in vsem, ki so pomagali in zanj navijali prek socialnih omrežij. D. N. stavniki in člani osmih združenj ZNZLMS ter gostje. Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik ZNZLMS Franc Plazovnik, nato župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je zvezi, ki obstaja četrto leto, še posebej pa ZŠAM Savinjska dolina, čestital za 65-letnico delovanja. O 65-letnici ZŠAM Savinjska dolina je govoril njen predsednik Milan Pečnik. Poudaril je nekaj pomembnih mejnikov v 65-letnici združenja. Leta 1972 se je Klub voznikov in avtomehanikov preimenoval v ZŠAM Žalec, leta 1977 je bil zgrajen avtopoligon v Ločici ob Savinji, leta 1984 so bili zgrajeni objekti ob poligonu, leta 1999, ko se je občina razdelila na šest občin, se je ZŠAM Žalec preimenoval v ZŠAM Savinjska dolina, ki je štel 180 članov. Leta 2015 se je ZŠAM Savinjske doline odcepil od ZŠAM Slovenije in ustanovil novo zvezo – Zvezo neodvisnih združenj logistov in mehatronikov Slovenije (ZNZLMS), v katero je včlanjenih osem združenj, ki šteje 800 članov. V nadaljevanju so čestitke in priložnostna darila izročili predstavniki zvez, ki so vključeni v ZNZLMS. V nadaljevanju je predsednik ZŠAM Savinjska dolina Milan Pečnik podelil posebna priznanja, in sicer Ernestu Obermajerju in Vinku Grobelniku, ki sta še živeča ustanovna člana, občinama Polzela in Žalec ter vsem osmim zvezam NZLMS. V kulturnem programu sta nastopila Godba Zabukovica in Moški pevski zbor ZŠAM Savinjska dolina, ki ga vodi Mija Novak. T. Tavčar PO DOLINI Avgust 2019 V Sv. Lovrencu kosili, grabili in … Taborčani regijski prvaki V Sv. Lovrencu pri Preboldu je prvo avgustovsko nedeljo potekala že 38. turistično-etnografska prireditev Tekmovanje koscev, grabljic in štangarjev. Absolutna zmagovalka je postala ekipa Marije Reke, ki je ta naslov osvojila že tretje leto zapored. Tokrat se je tekmovanja udeležilo osem ekip, med njimi tri iz Občine Prebold (Kaplja vas, Matke in Marija Reka). Poleg njih so sodelovale še ekipe DPM iz Občine Tabor, DPM iz Občine Polzela, ekipa Kališ iz Občine Trbovlje, ekipa Gorenja iz Občine Zreče in ekipa iz Šmartnega v Rožni dolini, ki spada v Mestno občino Celje. Prireditev so odprli s sprevodom, ki ga je s koračnicami pospremil Pihalni orkester iz Prebolda. Za njimi so se z vozovi pripeljali voditelj iger Boris Kopitar, hmeljarski starešine, ki so ocenjevalci kakovosti opravljenega dela, in gospodinje v kmečkih nošah, ki po končanem tekmovalnem delu poskrbijo za pravo kmečko malico za vse tekmovalce, sodnike in goste. Ekipe so se kot vedno pomerile v košnji, grabljenju pokošene trave, postavljanju hmeljevk in šaljivi igri, imenovani rdeča nit. Lovoriko najboljšega kosca si je tokrat priboril Bernard Tratnik iz ekipe Marija Reka, ki je letos na splošno bila dominantna, saj so zmagali v vseh treh disciplinah. Zelo spretni pa so bili tudi v vmesni disciplini rdeča nit – zabavni igri, ki je potekala v podajanju vode z zavezanimi očmi preko glav iz polnega škafa v praznega. Količina prenesene vode v dveh minutah se je nato stehtala in dala rezultat. Ob tem ni manjkalo smeha in mokrih teles, kar je ob vročem nedeljskem popoldnevu tekmovalcem tudi prijalo. Zmagovalna ekipa Marije Reke si je letos prislužila za nagrado najem apartmaja za Društvo podeželske mladine Tabor je v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Celje organiziralo regijske kmečke igre. Zaradi neurja so potekale delno okrnjene na domačiji Laznik v Taboru. Največ uspeha so imeli domačini, Društvo podeželske mladine (DPM) Tabor, ki so zasedli prvo mesto, druga je bila ekipa DPM Slovenske Konjice, tretja pa ekipa DPM Spodnje Savinjske doline, ki so jo sestavljali mladi s Polzele. Vse tri ekipe so nastopile 6. junija tudi na 33. državnih in 12. mednarodnih kmečkih igrah Zmagovalna ekipa Marije Reke, ki je že tretje leto zapored slavila skupno zmago. Ekipa DPD Tabor na Poljani, kjer se je pomerilo 25 ekip. Zmagala je ekipa DPM Kranj - Tržič, Taborčani so za- sedli 10. mesto, ekipa Spodnje Savinjske pa 16. mesto. T. Tavčar Rudarski praznik s skokom čez kožo Rdeča nit – zabavna igra s prenašanjem vode iz škafa v škaf preko glave z zavezanimi očmi pet dni v toplicah Sv. Martin na Muri za celotno ekipo. Prav tako lepe nagrade sta bili deležni drugouvrščena ekipa iz Kališ in ekipa Kaplje vasi, ki si je letos priborila tretje mesto. Že tradicionalno organizator ocenjuje tudi okrašene vozove, s katerimi se ekipe pripeljejo na tekmovanje. Najlepši voz je po mnenju komisije imela ekipa iz sosednje vasi Matke. Po končanem tekmovanju je sledila veselica pod velikim šotorom z ansamblom Saša Avsenika, ki je poskrbel za resnično nepozabno vzdušje in hkrati pridal delček spomina na svojega deda Slavka Avsenika in tudi svojega očeta, ki je v Sv. Lovrencu že gostoval na tovrstni prireditvi. D. Naraglav Bernard Tratnik med tekmovanjem s svojo veliko koso, s katero naenkrat zajame kar celo širino parcele. V letnem gledališču Limberk v Grižah je 3. julija potekala tradicionalna prireditev ob dnevu slovenskih rudarjev. Pripravilo jo je Etnološko društvo Srečno, podprli pa so jo Občina Žalec, krajevni skupnosti Griže in Liboje, VOC Celje, d. d., Ekologija in še nekateri podporniki. Udeleženci praznovanja so se najprej zbrali pred Domom svobode Griže, kjer so rudarji ob zvokih združenih pihalnih godb Liboje in Zabukovica prejeli tudi rdeče nageljne in nato v postroju, ob igranju koračnice in na čelu z zastavonošami, odšli v letno gledališče Limberk. V postroju so bili poleg rudarske čete Zabukovica–Liboje tudi letos uniformirani rudarji iz Laškega in rudarji, živeči v krajih Savinjske, Šaleške in Mislinjske doline. Skupno kar 76 rudarjev, kar je največ do zdaj. Prireditev se je začela z rudarsko himno. Po starem rudarskem izročilu iz 16. stoletja, ko so v čeških in slovaških rudnikih uvedli slovesno sprejemanje novincev, so oblast nad proslavo prevzeli: Anton Planinc – »slavni častni "Imaš moč?" v oratorijih po dolini Letos se je do zdaj po vsej Sloveniji zvrstilo več kot 295 oratorijev, ki jih po slovenskih župnijah organizirajo že od leta 1988. V tem letu je bil za oratorijsko temo na vrsti literarni junak. Navdušil jih je legendarni Peter Klepec. V šestih župnijah v Spodnji Savinjski dolini je bilo na oratorijih 453 otrok, zanje pa je skrbelo 141 mentorjev. Pod naslovom »Imaš moč« so otroci prek igre, pesmi in molitve spoznavali prigode Petra Klepca. Peter Klepec je najprej slovenski junak, čigar zgodba je globoko zakoreninjena v naših pripovedkah. Lahko rečemo, da pooseblja tisto najboljše v slovenskem 15 narodu. Na videz je majhen in slaboten, a v sebi skriva neizmerno moč, ki zlomi katero koli velesilo. Vrednote, po katerih živi in se ravna, pa so temeljne krščanske vrednote: odpuščanje, zaupanje, vera, ljubezen, ponižnost, delo, pomoč bližnjemu ... V šestih župnijah v Spodnji Savinjski dolini so tudi letos pripravili oratorije, ki jih je obiskovalo kar 453 otrok, z njimi pa je bilo 141 mentorjev. V posameznih župnijah je bilo na oratorijih število otrok naslednje: v Župniji Griže v Ankaranu 88, v Libojah 21, na Gomilskem 95, na Polzeli 53, v Petrovčah 64, na Vranskem 82 in v Šempetru 50. T. Tavčar Udeleženci najmnožičnejšega oratorija v dolini na Gomilskem … Pred vsakim skokom mora kandidat popiti vrček piva. in nezmotljivi prezidij«, njegova pomočnika oziroma sodnika Jože Hribar (desni adlatus) in Januš Grobelnik (levi adlatus) – stari lisjak, ki je tudi vodja rudarske čete. Ti so ob pomoči dveh rudarskih veteranov Emila Malovška in Ludvika Ramšaka ter »fiskusa« Boža Trnovška, ki je skrbel za pivo, izpeljali stari rudarski običaj, skok čez kožo, ki ga uporabljajo še zdaj za sprejem novincev v rudarski staž. Častni skok je opravil rudarski veteran Zdravko Oblak, za njim pa sta iz pivskega soda skok čez kožo opravila še dr. Franc Žerdin iz Prekmurja, ki je bil deset let direktor Premogovnika Velenje, in Tone Petrovič iz nekdanjega Premogovnika Senovo. S tem sta bila tudi sprejeta med rudarsko bratovščino Rudarske čete Zabukovica - Liboje. V kulturnem programu so poleg združenih godb Zabukovica in Liboje, ki ju vodita umetniška vodja Boštjan Mesarec in Andrej Žgank, tokrat nastopili še: knapovska pevska skupina Šorarji (jamski tesarji) pod vodstvom Januša Grobelnika, trio Ubrane strune pod vodstvom citrarja Boža Trnovška, ki je spremljal tudi Šorarje, vsestranska kulturnica Olga Markovič, ki je za to priložnost napisala posebno pesem o knapih, Mešani pevski zbor DU Griže pod vodstvom Zdenke Markovič, knapovski ljudski pevci iz Laškega in ansambel Mladi muzikantje, ki je igral tudi v veseličnem delu prireditve, ki jo je vodila in povezovala Jolanda Železnik. K slovesnosti sta z nagovori svoje dodala še podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb in predsednica KS Griže Olga Markovič. Po tradicionalnem skupnem nastopu »pleh muzik« iz Zabukovice in Liboj, ki sta nekoč obe bili rudarski godbi, se je nadaljevalo prijetno tovariško druženje ob knapovski malici, krajnskih klobasah, jabolčniku, pivu, tako kot nekoč. Čez leto osorej pa bo znova oživela ta lepa tradicija z vodilom »Naj živi nam večno, naš rudarski Srečno!«. D. Naraglav 16 PO DOLINI Avgust 2019 Spust po Savinji z nenavadnimi plovili V Šeščah je KuD Šmrkl tudi letos organiziral zanimivo prireditev Spust po Savinji z doma izdelanimi plovili. S tem nadaljujejo tradicijo KPD Šešče. Znova je prireditev zaživela pred šestimi leti, tokrat v organizaciji mladih, ki se združujejo v sklopu KuD Šmrkl, ki je vedno bolj prepoznaven tudi po vsakoletni organizaciji Rock žura. »Letošnja prireditev je bila že naša peta, vendar pa je lani nismo mogli izvesti zaradi sanacije jezu. Predpogoj za izvedbo prireditve je tudi ustrezno vreme. Letošnje je bilo naravnost enkratno. Bilo je vroče, tako da je bila voda pravi balzam za osvežitev in vragolije na plovilih ter ob njih. Poskrbljeno je bilo tudi za otroke. Na igrišču smo namreč uredili napihljiva igrala in vodno drčo, ki je bila prava atrakcija. Za še prijetnejše vzdušje je skrbela glasba, manjkalo pa ni niti okusne hrane z žara in raznih pijač, « je med drugim povedal Rok Sitar, predsednik KuD Šmrkl Šešče. Ta se je tudi letos podal po progi s prijateljem in plovilom z vinskim sodom na njem ter slamo in lesenimi vilami za seno, ki sta služili za vesla. Sicer pa so udeleženci spusta bili nadvse izvirni tudi letos. Ena izmed ekip si je omislila piknik na vodi z žarom, druga plovilo, ki se lahko uporablja tudi za vožnjo proti toku. Tretji so se predstavili kot nutrije, ki so letos bile popularne ob šeškem mostu. Nekdo si je omislil praznovanje abrahama na vodi in plovilo temu primerno tudi okrasil in opremil z izvirnimi transparenti. Udeleženci so se spustili po tradicionalni progi od sotočja Bolske in Savinje ter po njej do mostu v Šeščah, v razdalji dobrega ki- Najuspešnejša tekmovalca Toni Golob in Gašper Ogris, ki sta zmagala v hitrosti spusta in bila druga v ocenjevanju izvirnosti. lometra, kjer so jih na mostu in ob obrežju navdušeno pozdravljali in spodbujali številni gledalci. Tekmovalci so si prva tri mesta prislužili glede na vrstni red prihoda na cilj, še bolj pomembna pa je bila izvirnost. Pokale so podelili trem najboljšim ekipam oziroma posameznikom, ki so bili izbrani s pomočjo ankete med gledalci, ki so lahko oddali le eno točko za svojega favorita. Pokali za najboljše v hitrosti Skupno se je v tej nevsakdanji in predvsem zabavni tekmi pomerilo med sabo 11 različnih doma narejenih plovil, v vodi pa je bilo še kar nekaj kupljenih, ki pa niso sodelovala v tekmovanju. Vsa plovila so se podala na plovbo istočasno, a kaj kmalu so se razdalje med njimi povečale. Nekateri so pomagali povečati hitrost z raznimi nevsakdanjimi vesli, rokami in nogami, drugi so se preprosto prepustili hitrosti in toku vode. Do cilja pri mostu je prvo prišlo plovilo GT, ki sta ga upravljala Predsednik kluba Rok Sitar (prvi z leve) je tokrat s prijateljem izbral za spust kmečki motiv s sodom in lesenimi vilami, ki so služile za vesla. Ena izmed ekip je na vodi slovesno praznovala abrahama in plovilo temu primerno tudi okrasila. Toni Golob in Gašper Ogris. »Za takšno plovilo sva se odločila že pred dvema letoma, a tega nisva realizirala, lani pa zaradi sanacije jezu spusta ni bilo. Ideja je ostala in letos sva jo tudi uresničila. Za izdelavo plovila sva uporabila embalažo Športna sobota s tremi dogodki Zadnjo junijsko soboto je Športno društvo Partizan Prebold na igriščih Žabjek in na preboldskem bazenu organiziralo tri športne dogodke. Poleg tradicionalne športne prireditve Zmorem preplavati sto metrov, kjer je soorganizatorka bila Športna zveza Prebold, so organizirali še teniški turnir in turnir v odbojki na mivki. Vsi trije dogodki so bili zelo dobro obiskani. V plavanju se je preizkusilo veliko mladih in tudi starejših, ki so si dali izmeriti čas za preplavanih sto metrov. Absolutno najboljši čas so organizatorji seveda izmerili Hani Podbregar, članici plavalnega kluba Neptun Celje, večkratni državni prvakinji in članici kadetske reprezentance Slovenije. Sicer pa tovrstna prireditev nima tekmovalnega značaja, ampak gre predvsem za osebno potrditev zmožnosti vsakega posameznika. Politično sranje na vodi v izvedbi Janka Volmuta Plavalka Hana Podbregar v bazenu na dan prireditve Zmorem preplavati 100 metrov. Na turnirju mešanih trojk v odbojki na mivki je tekmovalo devet mešanih tričlanskih ekip (dve ženski in en moški ali obratno), ki so bile razdeljene v dve skupini. Zmagala je ekipa Cestnik Volley, drugo mesto je zasedla ekipa Aktovke, tretja pa je bila ekipa Božički, ki je v tekmi za tretje mesto premagala ekipo Ziper. Na teniškem turnirju se je med sabo pomerilo 16 posameznikov. V finalu sta se med sabo pomerila Rade Vugrinčič, ki je tudi trener tenisa in organizator teniških tečajev pri ŠD Partizan Prebold, ter 16-letni Luka Zorko, ki je pred tem premagal vse preostale igralce in se v finalu srečal z Vugrinčičem, ki je postal tudi zmagovalec turnirja. D. N. pleskarskih materialov (hoboke) in naredila katamaran. Tega poleg dveh osnovnih plovil iz hobokov sestavljata še dva gonilna mehanizma za noge in bobnasto kolo z lopaticami, s katerimi se zajema voda in plovilu omogoča dodatno hitrost ter tudi plovbo proti toku. Gradila sva ga približno en mesec, danes pa se je izkazalo, da je res hitro in tudi uporabno za rekreativne namene. Po prihodu na cilj sva se podala nazaj proti startu in se še v drugo spustila do cilja ter prehitela še nekaj tekmovalcev. Tako sva še bolj potrdila njegovo uporabnost, kar so pozneje preizkusili še nekateri udeleženci,« sta povedala Toni in Gašper. Drugo in tretje mesto sta osvojila brata Miha Dolar (Mihi Panks) in Anže Dolar (Mejh peb), ki sta tokrat tekmovala vsak s svojim plovilom, predlani sta bila najhitrejša. Letošnja zmagovalca sta za spust potrebovala 4,30 minute, drugouvrščeni je potreboval 5,50 minute, tretji pa 8,10 minute. Najpočasnejše plovilo z imenom Vampka pa je potrebovalo 39,50 minute. Zmaga za izvirnost Janku Volmutu Za izvirnost plovila je prvo mesto prejelo plovilo Politično sranje, ki ga je naredil in upravljal Janko Volmut, ki vedno preseneti s svojo izvirno- Piknik in žar na vodi, za vroče dni. stjo. Predlani s kopalno kadjo in tušem, letos pa s straniščno školjko, na kateri je sedel z golo zadnjico, zraven pa pil, kadil in bral časopis ter užival pod marelo ob hitrosti toka vode, ki ga je pripeljala v cilj v 33,40 minute. Drugo mesto je občinstvo, ki je sodelovalo v anketi, namenilo ekipi GT, zmagovalcema v hitrosti spusta Toniju Golobu in Gašperju Ogrisu, ki sta tako prejela kar dva pokala. Tretje mesto v izvirnosti pa je prejela ekipa Žar na vodi, ki je med vožnjo pekla čevapčiče, uživala na soncu ter si za osvežitev privoščila pivo in še kaj. Sicer pa so zmagovalci tega spusta bili pravzaprav vsi, ki so se tega podviga udeležili in se spustili s svojimi plovili po tokrat mirni in topli Savinji, ki je omogočala svojstvene užitke prav vsem posadkam in posameznikom. Vsekakor pa je bilo to svojstveno doživetje tako za gledalce kot za aktivne udeležence spusta, ki so potem nadaljevali druženje na nogometnem igrišču pri mostu. D. Naraglav NAPOVEDNIK OBČINA ŽALEC Ponedeljek, 2. september 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura v Krajevni knjižnici Liboje Sreda, 4. september 19.00 Predavanje Društva Plemenitosti – Sočutje je odgovornost, Bergmanova vila Četrtek, 5. september 13.00 Srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov, gostišče Rimljan, MDI Žalec 15.00 Kulinarična tura Pivo & pajs (predhodne prijave v TIC Žalec) 19.00 Industrijska pokrajina in cvetoči vrtovi – odprtje razstave likovnih del Likovne sekcije KUD Žalec, Savinov likovni salon. Razstava bo na ogled do 5. 10. 2019. Petek, 6. september 18.00 Slavnostna seja občinskega sveta Občine Žalec s podelitvijo priznanj ob prazniku Občine Žalec, Dom II. slovenskega tabora 20.00 Koncert skupine Pivo in čevapi, pri Fontani piv Zeleno zlato (druženje po slavnostni seji) 20.00 »Slovenija pod skupnim nebom«, opazovanje lune, planetov in objektov globokega neba, observatorij Srečka Lavbiča v Galiciji, Astronomsko društvo Saturn Sobota, 7. september 5.00 Ponca–Dolina Tamarja–Belopeška jezera, izpred Mercatorja Šempeter, PD Šempeter … Kanjavčeve police, odhod izpred pisarne PD Žalec 8.00–12.00 (vsako soboto) Podeželska tržnica, tržnica Žalec 10.00 5. Kronometer na Bukovico, Pokalna tekma Slovenija v gorskih tekih, start iz Migojnic, Tekaško društvo Savinjčan 11.00 Delavnica beloruskih plesov v sklopu 14. MFF »Od Celja do Žalca«, pred Rimsko nekropolo Šempeter 17.00 13. festival veteranskih godb Slovenije, tržnica pri fontani 19.00 Gala koncert 14. MFF »Od Celja do Žalca«, Dom II. slovenskega tabora 20.00 Žalska noč mladih, Športni center Žalec, Študentski klub Žalec Nedelja, 8. september 14.00 Mopediada in razstava starodobnih vozil, farovški kozolec v Galiciji, TD Galicija Ponedeljek, 9. september, – nedelja, 15. september »Teden okusov« (gostinski ponudniki) Sobota, 21. september 6.00 Kopišča–Konj, izpred pisarne PD Žalec 8.00 Kopitnik–Gore, izpred Mercatorja Šempeter, PD Šempeter 9.00 Tek po ulicah Žalca, Šlandrov trg in ulice Žalca 17.00 Srečanje abrahamovcev, pri Fontani piv Zeleno zlato 20.00 Predstava za vsako priložnost, Lado Bizovičar, Dom II. slovenskega tabora Nedelja, 22. september 4.00 Vrhovi prijateljstva, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 10.00 Družina kolesari, iz Športnega centra Žalec 10.00-17.00 Knjižna izmenjevalnica in book joga, pri Fontani piv Zeleno zlato 15.00–18.00 Pozdrav jeseni z odprtjem nove Gozdne in geološke učne poti Pekel, jama Pekel, TD Šempeter Petek, 27. september 16.00 Svetovni dan turizma – pobratenje Fontane piv Zeleno zlato in Vinske fontane Marezige 19.00 Praznik Mestne skupnosti Žalec, Dom II. slovenskega tabora Ponedeljek, 16. september 16.00–17.30 (še 23. in 30. september) Osnove računalnika in uporaba pametnih telefonov, Dolenja vas 53, Medgeneracijski center Sobota, 28. september 6.00 Lisca, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 10.00 2. juriš na Hmezad, Tekaško društvo Savinjčan 14.00 Otroški Oktoberfest, pri Fontani piv Zeleno Zlato 16.00 Hmeljarski likof, pri Fontani piv Zeleno Zlato 19.00 IV. Savinjski Oktoberfest, Ansambel Zeme in Dejan Vunjak, pri Fontani piv Zeleno Zlato Nedelja, 29. september 10.30 Trgatev trte Jakobine in delavnica starih običajev za otroke, farovški kozolec v Galiciji 18.00 Javno vodenje po razstavi TUKAJ. NEKOČ IN DANES v Dvorcu Novo Celje pod strokovnim vodstvom mag. Alenke Domjan (dogodek je vključen v Dneve evropske kulturne dediščine 2019) OBČINA BRASLOVČE Četrtek, 12. september 18.00 Odprtje razstave o življenju in delu Srečka Puncerja, Občinska knjižnica Braslovče Četrtek, 19. september 15.00 Kulinarična tura Pivo & pajs (predhodne prijave v TIC Žalec) Petek, 20. september … (do 22.9.) Razstava malih živali, parkirišče pri Domu II. slovenskega tabora, Savinjsko društvo gojiteljev malih živali Žalec 9.00 Odprtje novega pločnika ob Cesti Žalskega tabora (ekomuzej–Plima) 9.00 Tekmovanje DU Žalec za pokal Občine Žalec, Ponikva 8.00–17.00 Dan brez avtomobila (popolna zapora ceste: Celjska cesta od križišča z Ulico Savinjske čete do križišča z Ulico Ivanke Uranjek): 8.00–10.00 vrtec na prostem, 10.00–12.00 program OŠ Žalec, 8.00–15.00 test nordijske hoje (6 minut), učenje nordijske hoje, telovadba za otroke, testiranje funkcijskih zmožnosti in test telesne pripravljenosti za odrasle, preizkus simulatorja varne vožnje PP Žalec, 13.00 organiziran sprehod do Ribnika Vrbje zaposlenih na Občini Žalec, v javnih zavodih in vseh občanov 18.00 Odprtje likovne razstave Andreja Laukuja, razstavni prostor Doma kulture Svoboda Griže 19.00 Predstavitev revije Vpogled s podelitvijo pesniške nagrade Fanny Haussmann, Dvorec Novo Celje 20.00 Kriza srednjih let, Ranko Babič, predpremiera – Špas teater, Dom II. slovenskega tabora Četrtek, 12. september 16.00 Nastop MePZ DU Griže, DUFS – enota Prebold Nedelja, 15. september 9.00 Kolesarjenje po SSD, izpred ekomuzeja Žalec–občine SSD–cilj: fontana Žalec 10.00 Zakonci jubilanti, Župnija Prebold Četrtek, 12. september 14.45 Spoprijemanje s tesnobo, predavanje mag. A. Romih (ZD Žalec), Bergmanova vila, Društvo Zimzelen 15.00 Kulinarična tura Pivo & pajs (predhodne prijave v TIC Žalec) 20.00 18+ Klemen Bučar, stand up predstava, Dom II. slovenskega tabora Ponedeljek, 16. september 19.00 Predstavitev knjige Ivana Jelena: Tečem maraton življenja. Spomini in dogodki (avtobiografsko delo), avla Doma II. slovenskega tabora, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Torek, 10. september 18.30 Društvo paraplegikov JZ Štajerske se predstavi – odprtje razstave in pogovor, Občinska knjižnica Prebold Četrtek, 26. september 15.00 Kulinarična tura Pivo & pajs (predhodne prijave v TIC Žalec) 16.00 Slovesna trgatev trte Nikolaje, pri obrambnem stolpu, Društvo savinjskih vinogradnikov Žalec Sobota, 7. september 15.00 4. Kamenčevanje Nedelja, 15. september 9.00 Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini, izpred ekomuzeja–občine SSD–fontana piv 12.00–20.00 Kuhna pri fontani, pri Fontani piv Zeleno Zlato 15.00 Nastop skupine Cinca Marinca, pri Fontani piv Zeleno Zlato 15.00 Tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev ter likovna razstava, Kerčmarjeva domačija v Petrovčah (ob slabem vremenu v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče) Sobota, 7. september 6.00 Prečenje Konja, zbor pred OŠ, PD Prebold 8.00–10.30 (vsako soboto) Kmečka tržnica, PC Dolenja vas, TD Prebold 8.30 Športno in družabno srečanje veteranov, Gaj Prebold, ZVVS OE Žalec, PVD Sever za celjsko območje, ZB KO Prebold Sreda, 25. september 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura v Krajevni knjižnici Griže Torek, 24. september 17.00 Po pravljici diši – pravljična ura v Krajevni knjižnici Ponikva 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Sreda, 11. september 6.00 Belveder Strunjan, odhod izpred pisarne PD Žalec 8.00 Ljudska glasbila sveta: razstava v sklopu 14. MFF Od Celja do Žalca, Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Razstava bo na ogled do 21. september 2019 v času odprtosti knjižnice. Sobota, 14. september 5.00 Raduha, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 7.00 22. Štukljev pohod, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 8.00 Srečanje Savinjčanov, Zasavcev in Laščanov na Mrzlici 18.00 Prikaz obiranja hmelja na star način, park pri Fontani piv Zeleno zlato 19.00 »Novi« na odru – Ansambel Ultima, pri Fontani piv Zeleno zlato 17 Petek, 13. september 19.00 Trpljenje mlade Hane, predstava režiserja Aljaža Primožiča, Gledališka skupina Središče – Gimnazija Celje Center, Dvorana Prebold Sobota, 14. september 9.00–10.00 Zdravi možgani in vitalna miselnost, brezplačna delavnica, PC Dolenja vas 11.00 Srečanje Savinjčanov, Zasavcev in Laščanov, Mrzlica Ponedeljek, 9 . september 9.00 Matineja za OŠ Občine Žalec 14. MFF »Od Celja do Žalca«, Dom II. slovenskega tabora Petek, 13. september 16.00 Srečanje starejših KS Griže, dvorana DU Griže 15.00 Vebrov teniški memorial, Športni center Žalec Avgust 2019 Torek, 17. september 15.30–17.00 Učna pomoč, Dolenja vas 53, Medgeneracijski center 17.00–19.00 Francoščina za mlade, Dolenja vas 53, Medgeneracijski center 18.30 Pozdrav mladosti – večer z domačimi ljubitelji poezije in glasbe, Občinska knjižnica Prebold in PGD Sv. Lovrenc 19.00 –20.00 Meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR, KO RK Prebold Sreda, 18. september 11.00–12.00 (še 25. september) Izmenjava oblačil, Dolenja vas 53, Medgeneracijski center 16.00–18.00 (še 25. september) Osnove šivanja, Dolenja vas 53, Medgeneracijski center 18.00 –19.30 (še 25. september) Ročne spretnosti, Dolenja vas 53, Medgeneracijski center Četrtek, 19. september 16.00 Nastop FS Slavnko Šlander, DUFS Prebold 17.00–19.00 (še 26. september) Francoščina za odrasle, Dolenja vas 53, Medgeneracijski center Petek, 20. september 9.00–11.00 Bralni krožek, Dolenja vas 53, Medgeneracijski center Nedelja, 8. september 3.00 (2 dni) Triglav, izpred OS Braslovče, PD Braslovče Sobota, 14. september 9.00 Tradicionalni pohod dveh jezer, odhod izpred žage v Letušu, DPM Letuš 17.00 Prevzem gasilskih avtomobilov PGD Parižlje - Topovlje z gasilsko veselico z Modrijani Nedelja, 15. september 7.00 Hleviška planina, izpred OŠ Braslovče, PD Braslovče 14.00 Konjeniška prireditev; ranč Mustang Grajska vas Sobota, 21. september 9.00 Tradicionalne vaške igre Trnave, Orle vasi in Šentruperta, ŠD Trnava 14.00 –19.00 Dan odprtih vrat: 1. srednjeveški dan na gradu Žovnek, ZIKŠT 3 jezera Torek, 24. september 18.00 Pravljična joga s Suzano Škrap, Občinska knjižnica Braslovče OBČINA PREBOLD Nedelja, 1. september 17.00 Ljudska pesem v Preboldu, Dvorana Prebold, JSKD OI Žalec Ponedeljek, 2. september 9.00–12.00 (vsak pon.) Vrtičkanje, vrt pri Bojani – Dolenja vas, Medgeneracijski center Torek, 3. september 9.00–10.00 (vsak torek) vaje za hrbtenico, travnik pri OŠ in Medgeneracijskem centru Sreda, 4. september 8.00–10.00 (vsako sredo) Sprehod ali pohod, izpred Medgeneracijskega centra Četrtek, 5. september 9.00–12.00 (vsak četrtek) Kuharska delavnica, Dolenja vas 53, Medgeneracijski center 16.00 Nastop: Zbor pevcev KD Sv. Martin Nazarje, DUFS – enota Prebold 18.00–20.00 (vsak četrtek) Sprehod ali pohod, izpred Medgeneracijskega centra Petek, 6. september 17.00–19.00 Fitnes na prostem, Gaj Prebold ali ŠP Latkova vas, Medgeneracijski center Sobota, 21. september 8.00 Občinski test hoje, Letališče Kaplja vas 9.00–9.15 Telesna dejavnost za zdravje in sodelovanje na testu hoje, brezplačna delavnica, PC Dolenja vas 10.00 Jesensko listje, kam hitiš?, ustvarjalna delavnica, Občinska knjižnica Prebold Nedelja,22. september … Juretov memorial, Marija Reka, KD Marija Reka Ponedeljek, 23. september 10.00 Sprehod za spomin, DUFS – enota Prebold Torek, 24. september 18.00 Prisluhnimo pravljici, Občinska knjižnica Prebold Sreda, 25. september 18.30 Razstava ob 50-letnici delovanja Jamarskega kluba Črni galeb Prebold, Občinska knjižnica Prebold Četrtek, 26. september 17.00 Nastop FS Grifon, DUFS – enota Prebold 18.00 Kultura in naravna dediščina, predavanje mag. Uroša Hermana, Muzejska zbirka Prebold, ZND Prebold Ponedeljek, 30. september 18.00 Okrogla miza ob svetovnem dnevu turizma, Občinska knjižnica Prebold, TD Prebold OBČINA TABOR Sobota, 7. september 9.00–11.00 Male kobilice, likovno ustvarjanje z otroki, društveni prostori v Domu krajanov Tabor, KD I. Cankarja, lik. sekcija Mavrica Petek, 13. september 18.00 Podoknica Nedeljskega, Lovska koča Tabor, Pevsko društvo Tabor, LD Tabor in Hiša Lisjak Sobota, 14. september 9.00–11.00 Male kobilice, likovno ustvarjanje z otroki, društveni prostori v Domu krajanov Tabor, KD I. Cankarja, lik. sekcija Mavrica 8.00–13.00 Sejem starodobnikov, delov in opreme, dvorišče Kapla 16, Steyr klub SD 11.00–14.00 Tradicionalno srečanje Savinjčanov, Zasavcev in Laščanov na Mrzlici 15.00 Hubertova maša, kapelica sv. Huberta Miklavž (v primeru dežja cerkev sv. Jurija), LD Tabor Torek, 24. september 18.00 Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor 18 KULTURA Avgust 2019 Glasbeno obarvan Savinov dan Vsako leto, 11. julija, se v Žalcu spomnijo rojstva pomembnega slovenskega skladatelja Friderika Širce – Rista Savina, ki se je rodil pred 160 leti. Glasbeni večer, posvečen znamenitemu Žalčanu, skladatelju, ki je svoje poklicno življenje preživel kot častnik v vojski avstro-ogrske monarhije in ga sklenil leta 1918 kot generalmajor Friderik Širca, je bil v avli Doma II. slovenskega tabora. Na koncertnem večeru sta nastopili flavtistki Alenka Bogataj in Nina Fajfar Baša, na klavirju pa Nataša Lazič. Igrale so skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Rista Savina, Clauda Debussyja, Julesa Demerssemana, Sergeia Prokofijeva, Blaža Puciharja in Iana Clarka. Koncertni večer je povezovala vodja programa za kulturo na ZKŠT Žalec Nastija Močnik in poudarila: »Naj vam zaupam, da flavtistki združuje prav posebna vez. Sta namreč nekdanji učenka in učiteljica – Nina Fajfar Baša je bila profesorica flavte Alenki Bogataj v času njenega srednješolskega izobraževanja v Celju. Že od nekdaj pa sta si želeli skupaj nastopiti. In kje drugje je idealnejša priložnost za to kot v njunem rodnem Žalcu. Imata pa še eno skupno točko – obe sta svoje glasbeno znanje začeli pridobivati na žalski glasbeni šoli, ki seveda nosi ime po Ristu Savinu. Nina Fajfar Baša se je po študiju flavte na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je pridobila naziv specialistka flavte, vrnila na svojo matično glasbeno šolo, kjer zdaj že nekaj let svoje znanje predaja novim generacijam flavtistk in najbrž tudi kakšnemu flavtistu. Alenka Bogataj je lani z odliko diplomirala na priznani akademiji za glasbo Royal Col- Mavrica trinajstih Ogled Savinove hiše - salon Jelice Žuža Ustvarjalci mavrice, ki se razpenja v Savinovem likovnem salonu. Med nastopom na Savinovem večeru lege of Music v Londonu, magistrski študij pa nadaljuje na Visoki šoli za glasbo in teater v Münchnu. Pianistka Nataša Lazić pa prihaja iz Celja. Pouk klavirja je začela obiskovati na Glasbeni šoli Celje in ga nadaljevala na umetniški smeri I. gimnazije v Celju ter nato še na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 2017 študij na magistrski ravni z odliko dokončala. Tudi Nataša Lazić je povezana s tukajšnjo glasbeno šolo – kot mentorica in korepetitorka je v njej delovala dve leti.« Med glasbenim programom je voditeljica prebrala tudi nekaj zapisov oziroma spominov ljudi (Fran Roš, Jelica Žuža, Vera Žužej), ki so imeli to sre- čo, da so živeli v času častitljivega Žalčana in z njim morda tu pa tam poklepetali, preživljali prosti čas ali z njim celo sodelovali. Obiskovalci, ki so napolnili prireditveni prostor, so tako Rista Savina spoznali še po drugi plati – ne kot vojaka, ne kot glasbenika, temveč kot človeka – čutečega, duhovno bogatega, lucidnega, na trenutke hudomušnega. Voditeljica se je spomnila tudi njegove drage soproge Olge Širca, rojene Potočnik, ter njune globoke povezanosti in ljubezni. Na ta dan je bil tudi prost ogled Savinove spominske sobe, salona Jelice Žuža in Galerije savinjskih likovnih umetnikov v Savinovi hiši. T. T. V četrtek, 8. avgusta, se je v Savinovem likovnem salonu Žalec razpela mavrica, ki si jo bo mogoče ogledati do 31. avgusta. Trinajst likovnikov, ki ustvarjajo pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec (UTŽO), je na ogled postavilo svoja likovna in kiparska dela. Likovni krožek obstaja, odkar obstaja UTŽO Žalec, to pa je dvajset let. Brez prekinitve so od začetka prisotne Mojca Šporn, Marija Studnička in Pavlina Jošt. V preteklem šolskem letu so pod vodstvom mentorja Oskarja Sovinca dvakrat slikali v naravi. Enkrat so pogled v dolino usmerili z griškega Lurda, drugič pa so se razporedili po žalskem polju in risali bližnjo kmetijo. V delav- nici pa so nekateri bolj, drugi manj zavzeto risali postavitve, ki jih je postavil mentor. Nekateri so se usmerili tudi na lastno dvorišče ali sosedov hrib. Ker šolsko leto poteka od jeseni, čez zimo, do pomladi, so na razstavi tudi zimski motivi. Slikajo v različnih tehnikah, največ v akrilu, nekaj tudi v oljni in akvarelni tehniki. Ustvarjanje jih je povezalo v dobro prijateljstvo. Udeležujejo se raznih kolonij po Sloveniji, sodelujejo na ekstemporih, so člani v različnih likovnih društvih. Razstavljajo po domovih za starejše, skoraj vsi so že imeli eno ali več samostojnih razstav s spremljajočim kulturnim programom. Mentor likovnega krožka je Oskar Sovinc, animatorka pa Lidija Tamše. Oba sta ob odprtju razstave povedala nekaj besed, svoje misli pa sta z zbranimi delila tudi Roman Virant, podžupan Občine Žalec, in Marija Masnec, predsednica UTŽO Žalec. Dogodek je povezovala Jolanda Železnik, z igranjem na harmoniko pa ga je oplemenitil Jure Jordan Kozjak iz Šempetra v Savinjski dolini. Mavrico, ki se razpenja po Savinovem likovnem salonu v Žalcu, so ustvarili: Rudi Friškovec, Fanika Grešak, Pavlina Jošt, Ida Krašovic, Olga Lipovšek Potočnik, Franjo Luc, Srečko Meh, Teda Rihter, Marija Studnička, Franica Šporn, Mojca Šporn, Lidija Tamše in Anica Trivan. T. Tavčar Griški kvintet med vami Spomin reke … V Savinovem likovnem salonu je bila do 3. avgusta odprta razstava Savinjčanke, akademske slikarke Eve Šuster, katere cikel likovnih del je nosil naslov Spomin reke in njeni obrazi, skozi preplet poezije, grafike in slike. Avtorico je ob odprtju predstavil kustos razstave dr. Robert Simonišek, umetnostni zgodovinar, pesnik in pisatelj. Slikarska in grafična dela akademske slikarke in pesnice Eve Šuster, ki trenutno zaključuje magisterij na smeri umetniška grafika na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, tvorijo sugestivne podobe, ki jih odlaga na platno in papir kot skico in intimnih doživetij, ki se pred njenim obličjem razpršijo v utrinke barv in oblik. Ob odprtju je Eva Šuster povedala: »Večino časa ustvarjam zunaj ateljeja, pa naj gre za Ob zaključku koncerta skupna izvedba vseh nastopajočih z Avsenikovo skladbo Prijatelji, ostanimo prijatelji Avtorica razstave Eva Šuster proces snovanja grafike, slike ali pesmi. Atelje je moje zatočišče za poustvaritev doživetega, občutenega, kar se mora nato predrugačiti, zaživeti po svoje v svoji bitnosti, izpovednosti, vprašljivosti in težnji po nagovoru, dotiku. Življenje je onkraj zidov in kaj je umetnost, če ne življenje? Stvari, dogod- ki in občutja te vedno ujamejo in ti jih opaziš, če si dovolj senzibilen, v tebi prebudijo ustvarjalni nemir, ki se včasih izkaže za bolj produktivnega, včasih manj … Nit vsega mojega ustvarjanja pa vedno povezuje podton poezije in njen nagovor.« T. Tavčar Takšen je bil naslov dobrodelnega koncerta, ki ga je v letnem gledališču Limberk v Grižah na začetku poletja organiziral narodno-zabavni ansambel Griški kvintet, ki nadaljuje tradicijo nekdanjega prvotnega sestava, ki je deloval od leta 1970 do 1981. Takratni vodja ansambla je bil Ivan Črešnovar, ki je igral harmoniko. Drugi člani v zadnjih letih delovanja so bili: Štefan Zupanc z bas kitaro in baritonom ter vokalom, Miran Pader s kitaro in vokalom, Stanko Gaberšek s trobento, Emil Jarmšek s klarinetom in Cita Pospeh z vokalom. Ansambel je sodeloval na narodno-zabavnih festivalih, nastopal je v Avstriji in na Češkem, največ v Sloveniji. Leta 1979 je izdal veliko gramofonsko ploščo in kaseto z naslovom Na Celjskem gradu. Dve leti pozneje pa so končali svojo glasbeno zgodbo in se prepustili vsak svojim obveznostim. Pred tremi leti so Griški kvintet znova obudili mladi Grižani: Matevž Čadej (harmonika), Anže Vidrih (kitara in vokal), Andrej Menčak (trobenta), Andrej Marošek (klarinet), Dejan Burjan (bariton in bas kitara) ter pevka Anita Dobnik. Za njimi je kar nekaj nastopov v polni ali zmanjšani zasedbi. Prvič pa so se lotili organizacije takšnega koncerta, ki so mu poleg njih dajali vsebino pevska skupina Eros, Ansambel Akordi in Kvintet Do jutra ter presenečenje – del prve zasedbe ansambla Griške- ga kvinteta: Ivan Črešnovar, Stanko Gaberšek, Miran Pader in Tina Adrinjek. Na koncertu je Griški kvintet predstavil tudi dve novi skladbi, ki mu ju je podaril Ivan Črešnovar; valček Vem, da si tam nekje in polko Si moja vsa in jaz sem tvoj, za obe je glasbi in aranžmaja napisal Jože Burnik, besedili pa pesnik in pisatelj Branko Zupanc, ki je pred leti kot otrok z družino živel ravno v hiši, kjer danes z družino živi Matevž Čadej. Koncert je vodil humorist gasilec Sašo. Ansambel je del izkupička od prodanih vstopnic namenil RKS – Območnemu združenju Žalec za letovanje socialno ogroženih otrok na Debelem rtiču. D. Naraglav KULTURA Grifon na gostovanju v Italiji Šempetrska folklorna skupina Grifon se je 8. avgusta odpravila na petdnevno gostovanje v italijansko pokrajino Trentino ali Zgornje Poadižje. Bili so gostje pevskega zbora La Valle-Costu- mi Cembrani, ki je glavni organizator folklornega festivala. Grifonovci so se predstavili vsak večer s polurnim programom, ki je vseboval štajerske in prekmurske ple- Grifonovci ob ogledu prirodoslovnega muzeja v Trentu se ter pesem in glasbo. Kot nam je povedala Marija Zagoričnik, so nastopali na festivalu, ki je bil vsem večer v drugem kraju. Prvi večer so bili posebni gostje zbora La Valle v slikovitem kraju Sover, kjer so jih celo presenetili z lepo odpeto slovensko himno. Skupaj z njimi so s sicilijansko in krajevno folklorno skupino nato imeli koncerte še v krajih Montagnagna, Romedio in vasi Mezzano di Primaiero. »Naše temeljno poslanstvo je bilo prikaz naših plesov, pesmi in kostumov, kar smo izpolnili v taki meri, da se nam obeta sodelovanje in izmenjava tudi v prihodnje. Tudi mi bi jim še imeli kaj pokazati, če bo le denar, a to je že druga zgodba,« je ob tem povedala Marija Zagoričnik. D. N. Tim Zazijal v preboldski knjižnici V Občinski knjižnici Prebold je od 7. do 31. avgusta na ogled razstava likovnih del, ki jih je ustvaril domačin Tim Zazijal, ki sicer že peto leto študira na Landeskonservatoriju v Celovcu, smer klasična kitara, pri svetovno znanem profesorju, mag. Marcu Antoniu Diazu Tamayu. Umetniško likovno izražanje ga je spremljalo že od malih nog in čeprav se je odločil, da svojo ustvarjalno pot nadaljuje v znamenju glasbe, se ni mogel popolnoma ločiti od slikarstva. Skozi leta se je izpopolnjeval pri različnih umetnikih, kot so Rudolf Španzel, Dorian Španzel, Rok Slana, Pavla Rozman - Paja, Sebastian Reinwald. Razstavljal je tako doma kot v tujini. S svojimi slikami je ujel tišino in jo izrazil v različnih situacijah vsakdana. Gre za kombinacijo impresionizma in surrealizma, pri čemer je opazovalcu prepuščena svoboda, da sam interpretira izraženo tišino in se sam čustveno poistoveti z dano situacijo, ki jo vidi, doživlja ali jo je že doživel. Na razstavljenih slikah prevladuje predvsem rjava barva, in sicer simbolizira neomajnost ter želi predstaviti tišino v zemeljskem pomenu. Tim Zazijal je povedal, da je razstavo pospremil z željo, da Tim na dan odprtja svoje razstave v Občinski knjižnici Prebold bi bili opazovalci njegovih del v trenutku ogleda iskreni do svojih čustev. Le tako se jim bo ponudila možnost, da sami prevzamejo svojo odgovornost do njih. D.N. Godba na morskem festivalu Godba Liboje, ki jo vodi Andrej Žgank, se je junija že tradicionalno udeležila Mednarodnega festivala pihalnih orkestrov v Malem Lošinju. Sodelovalo je 12 godb, iz Slovenije poleg libojske še godbe iz Medvod, Domžal, Anhova in Šentjerneja. Na koncertu na Trgu republike v Malem Lošinju so godbe v ritmu koračnic prikorakale proti prireditvenemu prostoru, kjer so koncertirale najprej vsaka zase, potem pa še vse skupaj, kar je zvenelo še posebno mogočno. Številni obiskovalci in ljubitelji pihalnih orkestrov so doživeli čudovit koncert. Libojski godbeniki pa si želijo, da bi lahko kdaj v prihodnje s prijateljsko godbo iz Lošinja zaigrali tudi na Fontani piv v Žalcu. L. K. Avgust 2019 19 Sredi julija stresli oder v Žalcu Amok bo nastopil tudi na Žalski noči mladih. V sklopu festivala Zeleno zlato je potekal že šesti tradicionalni natečaj mladih glasbenih skupin »Stresi oder«, ki je imel za predskupino Žalske noči mladih 7. septembra skupino Amok iz okolice Celja. Organizator natečaja je Študentski klub Žalec. Tomaž Kozovinc, predsednik ŠK Žalec, je povedal, da so natečaj leta 2013 razpisali z željo, da bi mladim glasbenim skupinam omogočili kakovostno snemanje prvih avtorskih posnetkov in bi hkrati na objektivnejši način izbrali predskupine za Žalsko noč mladih. Število prijavljenih skupin iz leta v leto niha, a zanimanje ostaja veliko. Letos se je prijavilo 12 glasbenih skupin, komisija je izbrala tri finaliste, ki so se 19. julija pomerili na velikem finalu na Šlandrovem trgu v Žalcu. Skupina Tooth in the sky je iz objektivnih razlogov svoj nastop v zadnjem tednu odpovedala in tako so poslušalci lahko prisluhnili le skupinama Amok in Manifest, ki pa nista razočarali. Glasbeniki iz obeh skupin so bili pred nastopom odlično razpoloženi, glede na povedano pa tudi optimisti v življenju. Člani skupine Manifest – Gaber, Dementej in Lovro – prihajajo iz okolice Slovenj Gradca. Preigravajo pestro mešanico vseh žanrov, v glavnem pa hard rock. Največji vzornik, tako sporočilno kot instrumentalno, jim je skupina iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, Rage Against The Machine. »Podobni smo jim po sporočilnosti, imamo svojo avtorsko glasbo in slovenska besedila. Izdali smo že tudi prvi album, ki ga lahko dobite na naših 'špilih' ali če nas kontaktirate na socialnih omrežjih. Predvsem pa se trudimo biti neobremenjeni. Mladi, ne se pretvarjati, kajti vsi hočejo, da delate natanko to! Tudi če ne boste nikoli v življenju odkrili, kaj radi počnete, bodite produktivni vsaj v tistem, o čemer mislite, da ste dobri. In bodite malce jezni!« je povedal Gaber. Druga glasbena skupina nosi nenavadno ime Amok. Prihajajo iz okolice Celja. »Beseda izhaja iz indijanske kulture, uporabljajo jo Američani za ljudi, ki se jim zaradi drog ali psihoze 'sfrka' v glavi in pobijejo množico ljudi, nam pa je všeč zato, ker ima pomen tudi, če besedo preberemo vzvratno in nastane koma, kar označuje nas, vesele Savinjčane (smeh, op. p.)«, je povedal Luka, pevec skupine Amok. Preostali člani so Maks, Filip in Miha. Povedali so, da s svojo avtorsko glasbo izražajo ustvarjalnost in želijo predstaviti svoje življenje – besedila govorijo o ljubezni, ljudeh, ki jih poznajo in so si uničili življenje, o glasbi sami, medijih, telefonih … Izhajajo iz grunge glasbe, njihovi vzorniki so Ali- ce ter Chains in Soundgarden, zdaj so zajadrali v alternativne in progresivne vode. Mladi glasbeniki menijo, da je na sceni ogromno novih, dobrih bendov, da pa ni publike, ki bi jih poslušala. Kultura rock glasbe je v Sloveniji zamrla, poslušalci raje poslušajo glasbo z radia in turbo glasbo. Cilj mladih je tudi, da bi nekoč prodrli v tujino, kjer občinstvo bolj ceni kulturo rock glasbe in njihove ustvarjalce. Obe skupini sta z nekoliko tršimi ritmi, kot jih je Žalska publika vajena v sklopu dogodkov Poletje v Žalcu, obarvali topel julijski večer. Skupno zmago in nastop na Žalski noči mladih so si po preštetih glasovih publike in komisije prislužili fantje iz skupine Amok, ki bodo 7. septembra skupaj s skupino Big foot mama, Vladom Kreslinom, Perom Lovšinom in drugimi zatresli oder največjega festivala v Spodnji Savinjski dolini. Bina Plaznik 20 ŠPORT Avgust 2019 Olimpijski komite na Polzeli Srebrni Štefan, bronasta Kiti Na Polzeli je julija potekala šesta seja strokovnega sveta Olimpijskega komiteja Slovenije Zveze športnih društev. Podpredsednik OKS-ZŠD mag. Janez Sodržnik se je v uvodnem nagovoru seje zahvalil županu Jožetu Kužniku za odlične odnose in podporo športu. Verjame, da bodo takšne odnose gojili tudi naprej, obljubil pa je tudi pomoč in podporo pri športnem dogajanju na Polzeli. Župan je izrazil veselje, da so sestanek organizirali ravno na Komendi. Vesel je zdravega športnega duha, ki je pomemben za razvoj športa po vsej Sloveniji. Ivi Kapitler, predsednik Zveze športnih društev Polzela, je v nadaljevanju na kratko predstavil polzelsko športno udejstvovanje ter povedal, da je ZŠD Polzela V Umagu sta potekala svetovna liga WKF za mlade ter svetovni pokal za kategorijo U12 in U21 v karateju. Nastopilo okrog 4000 tekmovalcev iz 83 držav, slovenske barve pa je zastopalo 73 reprezentantov v kategorijah od 12 do 21 let. Član KK Predsednik Zveze športnih društev Polzela je pozdravil vse navzoče. praznoval dvajseto obletnico delovanja ter je od leta 2016 v vsakoletnem porastu na področju športnih dejavnosti, prav tako pa tudi na vseh drugih področjih. Gostje so si po seji ogledali grad Komenda ter teniško in nogometno igrišče na Bregu pri Polzeli. Bina Plaznik V športni dvorani OŠ Griže je potekal mednarodni karateistični seminar, ki so se ga udeležili karateisti iz Japonske, ZDA, Francije, Anglije, Nemčije, Avstrije, Italije, Slovaške, Romunije, Hrvaške in Slovenije. Organizator je bila Shito-Ryu Shukokai Karate zveza Slovenije skupaj s Karate klubom Petrovče in domačim Kensei klubom. Na uradnem odprtju turnirja so zbrane nagovorili Anton Maruša, predsednik Shito-Ryu zveze Slovenije, Borut Strojin, predsednik Karate zveze Slovenije, Lucija Polavder, dobitnica olimpijske kolajne v judu, podžupan Občine Žalec Roman Virant, poslanec državnega zbora Zmago Jelinčič Plemeniti. Njegova ekscelenca Masaharu Yoshida, veleposlanik Japonske v Sloveniji, ki je bil vabila še posebno vesel, saj je karate prvič Masataka Oshita v akciji uvrščen na olimpijske igre, ki bodo potekale prihodnje leto prav na Japonskem. Letošnji seminar je potekal pod vodstvom senseia Masataka Oshita (deveti dan), ki je uvodoma prikazal nekaj kat. Pred začetkom seminarja so se predstavili še člani domačega kluba Kensei, in sicer s prikazom japonskega mečevanja. V treh dneh druženja so karateistke in karateisti spoznali veliko novih tehnik ter podrobnosti v borbah in tudi pri katah, ki so za karate še kako pomembne. Za pokal v odbojki na mivki Zmagovalna ekipa (v sredini z vodjem lige Matejem Golavškom) je tretjič zmagala v ligi in prehodni pokal, star 16 let, osvojila v trajno last. lec lige je postal Rok Cizej iz ŠD Trnava. Na zaključnem turnirju v Sv. Lovrencu je zmagala ekipa FC Pragwald Prebold, drugo mesto je osvojila ekipa ŠD Risi Zabukovica, tretja pa je bila ekipa Šempetra. Ob tej priložnosti so podelili pokale najboljšim trem moštvom za zaključek lige, za zaključni turnir, za najboljšega strelca ter prehodni pokal, ki zdaj za vedno ostane v ekipi Lokavc. Pokale je podelil Matej Golavšek, ki vodi ligo že devet let. D. N. Namiznoteniški turnir ŠD Trnava V telovadnici POŠ Trnava je zadnjo majsko soboto potekal namiznoteniški turnir posamično in v dvojicah. Organizator turnirja je bilo Športno društvo Trnava, tekmovanja pa se je udeležilo 26 tekmovalcev iz Savinjske doline in tudi od drugod. Tekmovalci so se med seboj pomerili v dveh skupinah. V glavni in tudi močnejši skupini je prvo mesto osvojil Damjan Makovec iz Žirov na Gorenjskem, drugo mesto si je priigral Tomaž Petrič s Tabora, tretja sta bila z enakim rezultatom Danijel Kovče iz Vrbja in Hine Košir iz Šentjošta. V drugi, tolažilni supini, je zmagal Dušan Volkar iz Tuhinja, drugo mesto je osvojil Igor Donko, z enakim rezultatom pa sta bila tretja Va- Jaksimovič zagotovil normo za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo potekalo oktobra v Čilu. Žalčanka Kiti Smiljan, ki nastopa za KK Ljubljana, pa je z osvojenim tretjim mestom potrdila uspešno vrnitev po dolgotrajni rehabilitaciji poškodbe kolena. Mednarodni karateistični seminar Prehodni pokal ekipi Lokavc V Občini Prebold že 32 let poteka medkrajevna liga v malem nogometu na travi, imenovana Tolkec liga Občine Prebold. Igrajo jesenski in spomladanski del, ki se končata z zaključnim turnirjem. Prvak lige je bila že tretje leto zapovrstjo ekipa Lokavc iz Sv. Lovrenca, ki je tako poleg pokala za zmagovalca prejela v trajno last tudi prehodni pokal. V sezoni 2018/19 je v ligi tekmovalo 12 ekip: Omega Morana Šešče, ŠD Latkova vas, ŠD Trnava, ŠD Matke, Kaplja vas team, ŠD Risi Zabukovica, Šempeter, Merzelj Kaplja vas, Zlatorog Marija Reka, ŠD Partizan Prebold, FC Pragwald in Lokavc (Sv. Lovrenc). Slednja ekipa je tudi zmagovalka sezone, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Omega Morana Šešče, tretje mesto je osvojila ekipa Šempeter. Najboljši stre- Žalec Štefan Jaksimović je v kategoriji U21 nad 84 kg osvojil srebrno kolajno. Žalčanka Kiti Smiljan pa je v kategoriji U21 do 68 kg osvojila bron. Z drugim mestom in zmago na tekmovanju Austria Junior Open konec junija si je Štefan Telovadnica POŠ Trnava je ta dan bila v znamenju namiznega tenisa. nek Roter in Marjan Peklaj. Vsi trije so zastopali domače športno društvo Trnava. V tekmovanju dvojic sta zmago slavila Janez Kuder in Damjan Makovec, druga sta bila Hine Košir in Tadej Zelič, tretji mesti pa so osvojili Martin Jamnikar in Tomaž Petrič ter Vlado Povše in Igor Donko. D. N. V sklopu hmeljarskega praznika v Braslovčah je v soboto, 10. avgusta, potekal zdaj že tradicionalni turnir v odbojki na mivki za pokal hmeljske kobule, ki ga organizira ŠD Braslovče. V sončnem in vročem vzdušju je tekmovalo 22 dvojic. Lepo število gledalcev si je skozi ves dan lahko ogledalo zanimive in kakovostne boje na razgreti mivki pri Partizanu Braslovče. V mlajših kategorijah do 16 let so tekmovali fantje in dekleta, v odprti kategoriji pa moške dvojice. V najmlajši skupini do 14 let je tekmovalo pet dvojic, najboljši so bili: 1. Živa Donko, Taja Ferlež, 2. Jaka Cestnik, Nejc Hribernik, 3. Žan Muhovic, Manca Marovt. V kategoriji do 16 let je tekmovalo šest dvojic in najuspešnejši so bili: 1. Kimi Cestnik, Luka Marovt, 2. Zoja Kalar Rima Posedel, 3. Anja Puckmeister, Tija Šketa. V odprti kategoriji moških dvojic se je za najvišja mesta potegovalo 11 dvojic in že tretjič zapored sta zmagala Šoštanjčana Denis Robida in Rok Menih, ki sta v finalu premagala Šempetrana Jako Udriha in Damjana Randla. Tretje mesto sta osvojila Borut Markovič in Mitja Ribič, ki sta bila boljša od Aneja Lenarta in Matica Terška. T. Tavčar S tekmovanja za pokal hmeljske kobule Kuhna pri fontani Nedelja, 15. 9. 2019, med 12. in 20. uro 15.00 - nastop skupine Cinca Marinca www.turizem-zalec.si ŠPORT Avgust 2019 Dva mednarodna turnirja 8 kolajn, 4 državne prvakinje V sklopu 57. dneva hmeljarjev je Šahovski klub Braslovče v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče organiziral dva turnirja, ki sta bila letos prvič mednarodno obarvana. Tretji mladinski šahovski turnir Hmeljko je potekal v soboto, 10. avgusta, na prireditvenem prostoru v Braslovčah. Udeležilo se ga je 20 mladih šahistov. Odigranih je bilo sedem kol z igralnim časom 15 minut za posameznega igralca. 1. mesto je osvojil Aleks Centih – 6,5 točke (ŽŠK Maribor), 2. Mirko Šajin – 6,5 točke (ŠK Sveti Georgije, BiH), 3. Tilen Kovačec – 5 točk (ŠD Ptuj). Kolajne do 12 let so osvojili: Bor Gradišek – 4 točke (Celjski ŠK), Tito Veber Kolja – 4 točke (ŠK Impol Slovenska Bistrica) in Jaka Štorman – 4 točke (ŠK Braslovče). Kolajne do 9 let so osvojili: Anja Beber – 4 točke (ŠK Postojna), Luka Štorman 3,5 točke (ŠK Braslovče) in Potem ko so braslovške odbojkarice in odbojkarji uspešno končali sezono v dvorani, so tudi v odbojki na mivki dosegli odlične rezultate. Skupno so osvojili štiri naslove državnih prvakov, tri druga mesta in eno tretje. Med najmlajšimi, v kategoriji junior, so Braslovčani osvojili naslov tako pri deklicah kot pri dečkih. V Kranju sta bili pri deklicah prepričljivo najboljši Zoja Donko v paru z Jerco Zbičajnik, pri dečkih pa Tim Matko v paru z Markom Kurentom. Finalni boji v kategorijah U14, U16 in U18, v katerih so imeli Braslovčani svoje predstavnike, so potekali 2. avgusta na Kongresnem trgu v Ljubljani. Najprej sta si Zoja Kalar in Rima Posedel priborili bronasto kolajno za tretje mesto v kategoriji do 18 let. Par Živa Donko in Taja Ferlež je v kategoriji U14 osvojil drugo mesto. V kategoriji U16 pa je pri dekletih potekal braslovški finale, v katerem sta z 2 : 0 zmagali Tija Šketa Rozman in Anja Puckmeister in se zasluženo veselili naslova državnih prvakinj. Zoja Kalar in Rima Posedel pa sta osvojili še dru- Ob odprtju tretjega mladinskega šahovskega turnirja, ki je potekal na kozolcu na Skupnem placu. Anže Daničič – 3 točke (ŠK Triglav Krško). Najboljši mladinec ŠK Braslovče: Matej Kočevar – 5 točk. V nedeljo, 11. avgusta, je v brunarici TD Braslovče potekal šesti šahovski turnir za pokal hmeljske kobule, ki se ga je udeležilo 28 šahistov. Odigranih je bilo devet kol z igralnim časom 10 minut za posameznega igralca. Pokale so osvojili prvi trije v absolutni konkurenci in najboljši član ŠK Braslovče, podeljene pa so bile še nagrade za najboljšega mladinca, veterana in po ratingu. Vrstni red: 1. Nejc Flander – 6,5 točke, (ŠK Žalec), 2. Milan Lesjak – 6 točk (Celjski ŠK) in 3. Darko Šardi – 6 točk (ŠD Fram). Najboljši član ŠK Braslovče: Alen Vodovnik – 4 točke. T. T. Preboldski upokojenci športno V Občini Prebold je drugi avgustovski teden vsako leto v znamenju športnih tekmovanj Društva upokojencev Prebold. Vrhunec vsega je tradicionalno srečanje članstva, ko tudi razglasijo rezultate tekmovanj in podelijo kolajne. Letos so ga pripravili v soboto, 10. avgusta. Osrednje dogajanje in vsa tekmovanja, razen ribolova, so potekala v Gaju pri bazenu, kjer ima društvo svoje prostore. Pozdravni nagovor na sklepni prireditvi je imel predsednik DU Prebold Miran Borišek, ki je predstavil društvo. Podelili so tudi priznanja pokrajinske zveze DU Celje in društvena priznanja. Plaketo PZDU Celje je prejela Terezija Kos, priznanje pa Petko Mrkajić in Srečko Fajfer. Društvena priznanja za dosežke na organizacijskem, društvenem in/ali športnem področju pa so prejeli: Ivan Drozg, Franc Divjak, Nadja Žohar in Mira Kralj. Vsa Iza Zbičajnik in Maja Marolt v Budimpešti go kolajno, tokrat srebrno. Pri fantih je Luka Marovt v paru z Mihom Okornom osvojil drugo mesto. V kategoriji U18 sta z 2 : 1 slavili Iza Zbičajnik in Maja Marolt, ki sta premagali dvojico iz Logatca. To je v petih sezonah že njun četrti naslov državnih prvakinj. Iza in Maja sta 10. in 11. avgusta, pod vodstvom trenerja Gorana Cestnika, tudi zastopali Slovenijo na srednjeevropskem prvenstvu v Budimpešti, na katerem je sodelovalo 16 dvojic iz Madžarske, Češke, Slovaške, Cipra, Hrvaške in Slovenije. Dekleti sta v zelo težkih razmerah za igro do finala odigrali zelo prepričljivo in oddali le en set. V zadnji tekmi pa se jima je po velikem zaostanku proti visokima domačinkama uspelo vrniti v igro in na koncu zmagati z 2 : 1. T. T. Državni prvakinji v tenisu Dobitniki tokratnih priznanj pokrajinske zveze in društvenih priznanj ter dobitniki kolajn za prva tri mesta v posamezni disciplini priznanja sta podelila predsednica PZDU Celje Zdenka Jan in predsednik domačega društva Miran Borišek. Ta je nato skupaj z referentom za šport Francem Divjakom tudi podelil kolajne za športne dosežke v balinanju, kegljanju na vrvici (ruskem kegljanju), pikadu, metanju krogov, v streljanju z zračno puško, šahu in ribolovu. Zdenka Jan je izrekla prizna- nje preboldskemu društvu in prejemnikom priznanj. K tem čestitkam so se pridružili še oba župana, preboldski Vinko Debelak in braslovški Tomaž Žohar, ter predsednica OO Desus Marinka Plevčak. Srečanje, ki ga je vodila Marta Praprotnik, so z etno glasbo pospremili Veseli Pruhovčani. Dobro počutje pa je dodala še kulinarična ponudba. D. Naraglav Jana Lovše (Polzela) in Barbara Volk (Žalec), članici Teniškega kluba teniške akademije Tomaž Volk iz Žalca sta osvojili naslov državnih prvakinj v dvojicah. Na dan velikega finala na turnirju ATP Challenger Zavarovalnica Sava Slovenia Open, kjer je Aljaž Bedene postal tretji Slovenec z zmago na najmočnejšem teniškem turnirju v Sloveniji, so se za državne naslove borili tudi igralke in igralci iz vseh koncev države v rekreativno-veteranski organizaciji. Ženski del turnirja je bil nadvse zanimiv, saj sta zmagovalki Barbara Volk in Jana Lovše prvič izgubili že v skupini, nato pa v finalu proti Darji Korelc in Danaji Pečnik izgubljali že z 0 : 4, a vendarle zmogli dovolj energije za preobrat. Finale je bil odločen v podaljšani igri. Finale: B. Volk, J. Lovše – D. Korelc, D. Pečnik (7 : 6). T. Tavčar Jana Lovše in Barbara Volk s pokalom in kolajnama za prvo mesto Memorial Jožeta Marinka KOLESARJENJE PO SPODNJI SAVINJSKI DOLINI TEK PO ULICAH ŽALCA 21. 9. 2019 ob 10.00 15. 9. 2019 ob 9.00 www.zkst-zalec.si www.zkst-zalec.si Balinarski klub Žalec (BK) je v sodelovanju z družino Marinko na balinarskih igriščih v Športnem parku Žalec pripravil prvi memorialni balinarski turnir v spomin na njihovega člana Jožeta Marinka, ki je preminil pred letom dni. 21 Tekmovanja se je udeležilo osem ekip iz Velenja, Celja, Rogaške Slatine in Žalca. Pokal za prvo mesto je osvojila ekipa BK Žalec 1, druga je bila ekipa Marinko Žalec, tretja ekipa AMD, četrta ekipa Rogaška Slatina itd. Prve štiri ekipe so prejele pokale. T. T. S tekmovanja 22 Avgust 2019 INFORMACIJE / PISMA BRALCEV / MLADI UTRIPOV HOROSKOP ◆ OVEN S povečano disciplino, resnostjo in odgovornostjo boste tudi uspešnejši na delovnem področju. Projektov, ki vam sicer predstavljajo breme, se boste tokrat lotevali z vso skrbnostjo, ničesar ne boste prepuščali naključju. Gojili boste večjo potrpežljivost, sledili boste dolgoročnim ciljem. Marsikateri Oven si bo v septembru privoščil še nekaj dni oddiha pred jesenskim obdobjem. ◆ BIK Odličen mesec je pred vami, v katerem boste prekipevali od energije, elana in ustvarjalnosti. Večje število planetov v sorodnih znamenjih vam bo nudilo zelo močno oporo in dosežete lahko velik napredek na več področjih. Velja se maksimalno potruditi, saj boste tokrat z manj truda dosegli več. Tudi na področju čustvenega in ljubezenskega življenja boste zadovoljni. Še zlasti druga polovica meseca bo romantična. ◆ DVOJČKA V septembru vas čaka kar nekaj preprek. Če jih boste pravilno razumeli in jih vzeli kot izziv, ste na najboljši poti k uspešnemu napredku. Kar je preživeto, mora postati dokončno preteklost, prostor morate narediti za novitete! Lahko, da se boste ob tem počutili nekoliko negotovo, vendar je bojazen odveč. Bolj ko se bo mesec bližal koncu, bolj boste zadovoljni. Na čustvenem področju bo romantično v drugi polovici meseca. ◆ RAK Že ob začetku septembra boste imeli občutek, da je poletje končano, čeprav bo uradno trajalo vse do 23. v mesecu. Razpolagali boste s prijetno energijo, ki ste jo akumulirali v preteklem obdobju, in pozitivno miselnost boste znali širiti okoli sebe. Uspešni boste in zadovoljni Ribiški tabor mladih ribičev Ribiška družina Šempeter (RD) je na lokaciji Ribiškega doma Preserje v času med 8. in 10. julijem pripravila tridnevni ribiški tabor, ki se ga je udeležilo 34 mladih ribičev iz osnovnih šol Braslovče, Polzela, Petrovče, Šempeter, Žalec, Šmartno ob Paki, Prebold in RD Mozirje. Poleg aktivnega preživljanja prostega časa otrok v času počitnic, želi ribiška družina s tem poskrbeti tudi za pomlajevanje ribiškega članstva. Mladi ribiči so na taboru spoznavali ribje vrste, s katerimi gospodari družina. Spoznavali so različne tehnike ribolova in opremo ter se tudi sami praktično preizkusili v ribolovu z različnimi tehnikami. T. Tavčar z doseženimi rezultati. Lahko, da boste sledili nekemu idealu ali prepoznali novo vrednoto, ki lahko v prihodnje zasede pomembno mesto v vašem življenju. ◆ LEV Zanimiv mesec je pred vami, v katerem bo vaša pozornost v veliki meri usmerjena na zagotavljanje materialne varnosti. Pridni, delovni, disciplinirani in tudi zelo uspešni boste, kar bo izjemno vidno že takoj ob začetku septembra. Brez slabe vesti si privoščite še nekaj prostih dni, če je le mogoče, takoj po polni Luni, ki nastopi 14. v mesecu. Še zlasti vas bo mikala tujina. ◆ DEVICA September je nedvomno vaš mesec, v katerem lahko odlično napredujete prav na vseh področjih. Sončno znamenje v prvi polovici meseca spremljata tudi Merkur in Venera v vašem znamenju, kar je več kot odlično za delo, dogovarjanje, finance in ljubezen. Nad pomanjkanjem energije se ne boste mogli pritoževati, kajti Mars bo Devico prehajal ves september! V ljubezni bo še posebno lepo v prvi polovici septembra! ◆ TEHTNICA 23. v mesecu nastopi vladavina vašega znaka z vstopom Sonca v tehtnico. Merkur in Venera sta »pohitela«, saj potujeta po tehtnici že od sredine meseca. Nič vam ne bo pretežko, z lahkoto vam bo uspelo dosegati svoje cilje, uspešni boste tudi v komunikaciji in dogovorih. Še zlasti dobro obdobje bo čas po mlaju po 28. v mesecu, kar maksimalno izkoristite! V drugi polovici meseca boste neustavljivo privlačni. ◆ ŠKORPIJON Odličen mesec je pred vami, v katerem lahko zelo uspešno uresničujete začrtane cilje. Odlično položen Mars vam prinaša ogromno energije, pridni in delovni boste, nič vam ne bo pretežko. Višek energije »pokurite« z več gibanja, športom in rekreacijo. Mnogi med vami boste v tem mesecu izkoristili vsaj nekaj dni za počitnice in sprostitev. Še zlasti prijetna bo prva polovica septembra, ko se vam prijazno nasmihajo tudi ljubezenske zvezde. ◆ STRELEC Če ste še pred dnevi menili, da stojite na mrtvi točki, boste zdaj presenečeni, kako hitro se bo začelo vrteti delovno kolesje. Delali boste ogromno, vendar vam ne bo žal ne časa ne naporov, saj boste čutili, da odlično napredujete. Direkten Jupiter v vašem znaku vam tudi na široko prijazno odpira vrata tujine! Bolj ko se bo september bližal koncu, bolj boste zadovoljni z okoliščinami in dogajanjem na čustvenem področju. ◆ KOZOROG Vaš vladar Saturn se končno po več mesecih v septembru obrne v direktno smer, kar predstavlja konec določenim zastojem. Čas, ko ste lahko kaj spremenili z namenom, da naredite izboljšave, je pred vami in polni elana boste zablesteli. Z Marsom in drugimi planeti v zemeljskem elementu boste odlično usklajeni, zato se lahko nadejate odličnih rezultatov! Tudi v ljubezni se zvezde prijazno nasmihajo. ◆ VODNAR V drugi polovici meseca boste lažje napredovali v primerjavi s prvo, v kateri bo prevladovalo kar nekaj stresnih okoliščin. Pripravite se tudi na kakšno zamudo ali zastoj, ki ga niste pričakovali. Vsekakor potrebujete rezervo v času! Vaše zasebno, družabno in ljubezensko Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. življenje bo prijetno zaživelo v drugi polovici meseca, ki bo zelo aktivna, zanimiva in polna novosti. Načrtovali boste krajši oddih ali počitnice. ◆ RIBI Več planetov v znaku device vam nasprotuje v prvi polovici meseca, Mars pa ves september. Potrebno bo veliko prilagajanja ljudem in okoliščinam. Povečan stres se lahko odrazi na vašem počutju in zdravju, zato je nujnost sprostitve še toliko večja! Več pozornosti in previdnosti se svetuje še zlasti okoli 14. septembra, ko nastopi polna Luna prav v vašem znaku. Naporno bo na vseh področjih, zato zavestno gojite potrpežljivost! Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Ob preserskem jezeru je bilo pestro in zanimivo. Počitniški tabor prvič V Hiši Sadeži družbe Žalec so uspešno izvedli prvi počitniški tabor. Prav vsak dan se je zgodilo kaj novega. Jutra so preživeli zunaj, v parku, na šolskem igrišču ali ob Savinji, v zavetju gozda in vode. Obiskale so jih tudi sodelavke Centra za krepitev zdravja in jih razgibale. Osvežili so znanje prve pomoči in se naučili, kaj narediti v primeru ugriza klopa, komarja, opeklin, poškodb, zlomov, ozeblin. Obiskal jih je guru zdrave prehrane in kakovosti življenja, ambasador pravične trgovine in čarobnosti kuhanja Danilo Ivanuša - Knedl. Na poučni in zabavni kulinarični delavnici so se veliko naučili o naravi, svojem telesu, odnosu do okolja, zdravi hrani, ajdi, zelenjavi in skrivnostih Danilo Ivanuša - Knedl na delavnici kuhanja kuhanja. Skupaj so pripravili enolončnico iz sveže zelenjave, ki so jo otroci pripravili sami, in odlične ajdove cmoke s posebnim nadevom iz korenja in rožiča. Popoldne pa so se igrali družabne igre, gradili železniško progo, ustvarjali različne izdelke iz papirja, stekla, kamnov, barvali vaze, šivali mucke in izrezovali rože. T. Tavčar Pestra paleta delavnic Vsakodnevno, 14 dni (od 1. do 12. julija), so se zbirali v prijetni družbi osnovnošolcev iz različnih občin Spodnje Savinjske doline. Skupaj s prostovoljkami in zunanjimi izvajalci so izvedli pestro paleto ustvarjalnih, izobraževalnih, športnih, gurmanskih in raziskovalnih delavnic. Več o tem nam je Petra Kačičnik Škof, vodja VGC Planet generacij UPI, povedala takole: »Vremensko smo se prilagajali bivanju in sožitju z naravo ter živalmi. Ponosni smo, da smo ujeli trenutke skupnega druženja in skupno strast do igranja in ohranjanja otroške pristnosti, igrivosti, hvaležnosti. Vedno znova smo bili priča otroški neizmerni domišljiji in inovativnosti. Vljudno vas vabim, da se nam pridružite v VGC Planet generacij UPI, Utrinek z ene izmed številnih delavnic med počitnicami vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure, razen ob sredah od 14. do 18. ure. Na voljo je pestra ponudba delavnic šivanja, učenja rokovanja s pametnimi napravami, otroci tujci se lahko učijo slovenske- ga jezika, z nami lahko urejate gredice, po zasaditvenem načrtu, ponujamo delavnico Rubikove kocke, delavnico ob glasbi violine … Vse delavnice so brezplačne, potrebna pa je predhodna prijava.« T. T. MLADI Avgust 2019 Cowboy camp z 21 Američani Na nogometnem avtobusu V prvem tednu julija je v Aninem domu v Preboldu potekal angleški tabor, imenovan Cowboy camp. V sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Prebold, ki ga vodi Mojca Štruc, so poleg nje za organizacijo poskrbeli štirje Američani: Randy in Joan Bell ter Ryan in Sarah Pursley, ki živijo v Sloveniji, v Velenju. Skupaj z njimi je za 50 otrok skrbelo še 17 drugih Američanov, ki so prišli v Slovenijo (večina prvič) na povabilo zakoncev Bell, ki sta v Sloveniji že 20 let. »Najprej sva 15 let živela v Mariboru, zdaj pa že pet let živiva v Velenju. Svojo državo, Novo Mehiko, ki je ena izmed 50 zveznih držav Amerike, sva zapustila že pred 25 leti, saj sva pet let živela v Srbiji in pomagala beguncem,« sta povedala zakonca Bell, ki delujeta v sklopu protestantske cerkve. To ju je tudi pripeljalo najprej v Srbijo in nato v Slovenijo, kjer je Randy Bell tudi pastor evangelijske krščanske cerkve. »Za naju je Slovenija čudovita dežela, je neke vrste raj na zemlji, je najin dom, ki ga bogatijo tudi tri hčerke, ki so tukaj zrasle. Z najino nekdanjo domovino in Slovenijo pa nas zdaj veže tudi prva dama ZDA Melania, ki je res srčkana, idealna in prava dama,« je povedal Randy. Na vprašanje, kako je prišlo do tega sodelovanja in kampa, pa je povedal: »Ob dnevu reformacije smo imeli na Radiu Velenje enourni pogovor in tam smo se srečali z Mojco Štruc, ki nam je predlagala sodelovanje pri pouku angleščine na OŠ Prebold. Eno šolsko leto smo to že izvajali, hkrati pa smo se dogovorili za organizacijo tega angleškega Cowboy kampa v Aninem domu, kjer so pogoji za to res idealni.« V začetku počitnic v Preboldu vsako leto poteka nogometni kamp, letos že enajstič. Smeh, veselje, druženje, zabava, nova prijateljstva in stalna spremljevalka, nogometna žoga, so osnovni elementi tradicionalnega no­­­gometnega avtobusa, otroškega nogometnega kampa, ki združi otroke iz osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Tudi letos se je na kampu zbralo lepo število otrok, natančneje 74, za katere je skrbelo sedem trenerjev in štirje pomočniki. Med njimi tudi Marjan Kozmelj in Tomi Druškovič z Vranskega, ki sta letos z mladimi preboldskimi nogometaši posegla po prvem mestu v medobčinski MNZ ligi Celje (2. SML liga vzhod). Kot so nam povedali, je bil nogometni dan zelo pester. Zjutraj avtobus pobere otroke po Spodnji Savinjski dolini (na Vranskem, v Taboru, Braslovčah, Trnavi in Gomilskem) ter jih pripelje v Prebold, kjer imajo otroci sijajne pogoje za uživanje na nogometnem kampu. Poleg šole, kjer kuharice na- Zanimivo učenje, igre in zabava Program se je vsako dopoldne začel z angleškimi pesmimi, ki so zbrane dobro ogrele. V nadaljevanju se je dogajanje razdelilo po skupinah. Nekateri so začeli s poukom angleškega jezika, drugi z igrami, tretji pa z ustvarjanjem. Do konca vsakega dne so vsi otroci sodelovali pri vseh dejavnostih, vmes pa še malicali in se naučili pravega kavbojskega plesa. Imeli so celo čas, da so gostujoče Američane naučili nekaj slovenskih besed. »Tovrstni poskusi so se v glavnem končali z obilico smeha, ki ga na Cowboy campu tudi sicer ni primanjkovalo,« je povedala predsednica DPM Prebold Mojca Štruc. Kot je dodala, je bilo vzdušje resnično neverjetno, najbolj pa jo veseli, da so Američani otrokom približali tako sebe kot svoj jezik. »Mislim, da se je vsak naučil vsaj nekaj angleščine, najpomembnejše pa je, da smo jim Randy in Joan Bell Na taboru je bilo ustvarjalno in zabavno in tudi poučno. Mojca Štruc jezik približali na tak način, da se ga bodo lažje in raje učili tudi v prihodnje,« je še dejala Mojca Štruc. Ob obisku kampa pa smo za vtise povprašali še nekaj udeležencev. Tej Zupanec nam je povedal, da je res zanimivo biti udeleženec tega kampa. »Učimo se angleščino, pojemo angleške pesmi, ustvarjamo z raznimi materiali, se igramo razne igrice, ki jih do zdaj še nismo poznali, in na splošno uživamo. Prav danes pa imamo ameriški dan, praznik njihove neodvisnosti, tako da spoznavamo tudi to zgodovino.« Podobno zgovoren in zadovoljen je bil tudi Luka Herman iz Žalca, ki je ob tem še povedal: »Moram reči, da je tu res zanimivo in prijetno. Imamo razne igre, ob katerih se učimo angleščino, se zabavamo in počnemo še veliko lepega, vsekakor je to edinstven kamp, ki bi se ga z veseljem še kdaj udeležil. Tu sem spoznal takšne igre, ki jih do zdaj še nisem in so nas z njimi seznanili Američani, zelo pa sem napredoval tudi v znanju angleščine.« Fantoma se je s svojimi vtisi pridružila še bodoča osmošolka Julia Cestnik, ki je povedala, da je navdušena nad tovrstnim doživetjem, ki ga ponuja ta kamp. »Zanimivo je, kako se učimo angleščino in kako osvajajo kakšno slovensko besedo tudi Američani, kar je tudi vzrok za aktiviranje naših smejalnih mišic. Marsikaj novega sem se naučila in z veseljem bi še sodelovala v takšnem kampu,« je še dejala Julia. Celotedensko dogajanje se je končalo s prireditvijo za starše, na kateri so otroci prikazali nekaj osvojenega znanja ter prejeli certifikate za opravljen Cowboy camp. Starši udeležencev so za zaključek Američane presenetili in razveselili s tradicionalnimi slovenskimi dobrotami. D. Naraglav 23 Ena izmed ekip nogometnega kampa z državno nogometno reprezentantko v U17 Nino Kajzba (stoji prva z leve). dobudnim nogometašem vedno znova pripravijo odlično kosilo, so v bližini nogometno igrišče, preboldski Gaj oziroma park za sprostitev in predavanja ter seveda bazen, kjer se otroci osvežijo med treningi. Treningi potekajo dvakrat na dan, jutranji trening je namenjen piljenju nogometnih veščin na šestih postajah, na katerih trenerji dajejo poudarek privajanju na žogo, igri v prostoru, sodelovanju v igri, strelu na gol, koordinaciji … Na popoldanskem treningu pa je v ospredju igra. Nekaj treningov so otroci opravili tudi na Gomilskem, kjer so mladi nogometaši dobili občutek, kakšni so treningi na pravem, velikem nogometnem igrišču. Z udeleženci kampa je kot pomočnica tri dni sodelovala tudi državna nogometna reprezentantka v U17 Nina Kajzba. Kot je že v navadi, so kamp sklenili z nogometnim turnirjem in piknikom s starši, ki so izražali veselje in zadovoljstvo nad tovrstnim kampom in delom z njihovimi otroki. D. N. Počitnice z lokostrelstvom Lokostrelski klub Sokol Ložnica pri Žalcu je na svojem lokostrelskem strelišču na Ložnici pri Žalcu na začetku šolskih počitnic organiziral že 12. lokostrelski tabor. Udeležilo se ga je mladih lokostrelcev. Vodja tabora je bil Franc Romih, strokovno vodstvo pa so sestavljali še vaditelji lokostrelstva: Andrej in Aleš Simončič ter njuna pomočnika Jure Doberšek in Bojan Božič. Udeleženci so se spoznavali z različnimi tehnikami streljanja, lokostrelskimi stili, streljanjem po gozdu na različne tarče in lica, imeli tekmovanja in lokostrelske igre … Zvečer so se Mladi so spoznavali veščino lokostrelstva. družili ob tabornem ognju in imeli lokostrelski kviz. Kot je povedal lokostrelski veteran Franc Romih, je osnovni namen tabora seznaniti udeležen- ce z veščino lokostrelstva, poleg tega pa usmerjanje v zdrav in ustvarjalen način preživljanja prostega časa. D. Naraglav Počitniška gasilska noč z intervencijo PGD Latkova vas – komisija za delo z mladimi – je letos prvič organiziral 24-urno bivanje mladih gasilcev v gasilskem domu, ki je zajemalo družabni in strokovni del. Dogodek je bil namenjen najmlajšim članom – pionirjem, starim od 4 do 11 let. Udeležilo se ga je 19 otrok, ki so že ali še bodo postali mladi gasilci. Vodja dogodka je bila Mateja Oblak, sicer mentorica mladih v PGD Latkova vas. Pri tem pa so ji pomagali poveljnik društva Nejc Haladeja, namestnika poveljnika Bojan Koprivšek ter pomočniki mentorice: Blaž Verdel, Urban Hergold in Andreja Kumer, sicer članica PGD Sv. Lovrenc, ki je poskrbela za strokovni del dogodka. V 24 urah, od 10. ure v petek Začetek gašenja s tremi napadi do 10. ure v soboto dopoldne, se je zgodilo veliko dejavnosti. Po prihodu v gasilski dom so se najprej odpravili na kopanje na letno kopališče v Celje, po vrnitvi so si pripravili ležišča, nato pa imeli tekmovanje na hitrostno-spretnostnem gasilskem poligonu pred gasilskim domom. Po kosilu je sledil strokovni del s spoznavanjem gasilske osebne opreme in orodja ter vaja z vedrovkami, kar so začinili še z medsebojnim polivanjem z vodo in vodnimi igrami. Sledila je večerja, nato počitek, ki pa ga je prekinilo presenečenje – nenapovedana vaja in- tervencije. Prejeli so klic, da je na obrobju vasi manjši požar, za katerega so krivi malomarni obiskovalci. S kombijem in opremo so se odpeljali na mesto požara in ga s tremi napadalnimi skupinami, ki so rokovale z vedrovkami (brentačami) in vedri z vodo, s katerimi so polnili vedrovke, tudi hitro pogasili. Po vrnitvi v dom so pospravili osebno opremo in orodje ter opravili analizo intervencije. Zjutraj so imeli telovadbo in sprehod, po zajtrku pa še ustvarjalno delavnico in še eno tekmovanje na hitrostno-spretnostnem poligonu. Ob zaključku je sledila še podelitev priznanj vsem udeležencem za sodelovanje na prvi intervenciji ter podelitev praktičnih daril za udeležbo. D. N. 24 SAVINJSKE ZGODBE Avgust 2019 DRUŠTVA VABIJO KULTURNA DRUŠTVA Akademski pevski zbor Risto Savin vabi nove pevce in pevke. Vaje so vsak četrtek od 19. do 22. ure v prostorih POŠ Gotovlje. Informacije: 031 605 464 (Anita), ristosavinapz@gmail.com. Moški pevski zbor Gotovlje, KD Gotovlje ob 125 letnici obstoja vabi v svoje vrste nove člane vsak torek ob 19. uri v pevski sobi KS Gotovlje. Program te sezone so dalmatinske pesmi in vedno zelene slovenske popevke. Informacije: 051 380 170. Medobčinsko kulturno društvo »Od Celja do Žalca« vabi vse, ki se želite preizkusiti v organizaciji večjih dogodkov, kot vodiči domačih in tujih folklornih skupin in si pridobiti znanja iz organizacije domačih in mednarodnih projektov. Informacije: 051 380 170. Folklorna skupina Grifon Šempeter vabi nove plesalke, plesalce in godce, še posebej potrebujejo glasbenika na basu. Vaje so ob ponedeljkih, ob 20. uri v dvorani Hmeljarskega doma Šempeter. Informacije: 031 252 004. Kulturno društvo Ponikva vabi nove člane k moškemu pevskemu zboru in k folklorni skupini. Vsi zainteresirani se lahko zglasijo 5. 9. ob 20. uri v dvoran Zadružnega doma Ponikva. Informacije: 041 649 516 (Franci), 041 887 479 (Lidija). Društvo Godba Zabukovica vabi posameznice in posameznike, da se jim pridružijo pri soustvarjanju glasbene dejavnosti. Informacije: 041 601 452 (Aljoša). Pevsko društvo Tabor vabi v svoje vrste nove članice in člane, ki jih veseli zborovska glasba. Pridružite se lahko prvi petek v septembru, v družbenih prostorih, ko se prične nova pevska sezona. Informacije: 041 657 580 (Janez), 031 872 814 (Magda). ŠPORTNA DRUŠTVA Rokometni klub Zelene Doline Žalec vabi k vpisu v mini šolo rokometa deklice in dečke od 1. do 5. razreda OŠ, v telovadnicah I. OŠ Žalec, Griže, Petrovče in na POŠ Trje. Informacije: 040 742 567, tana_828@hotmail.com (Tana) ali info@rkzalec.com; www.rkzalec.com. Odbojkarski klub Spodnja Savinjska SIP Šempeter in Odbojkarsko društvo SIP Šempeter vabita k vpisu dečke in deklice od 1. razreda dalje. Informacije in prijave: 031 847 212 (Sebastjan), scilensek@gmail.com . Ženski odbojkarski klub Braslovče vabi deklice od 1. do 9. razreda k treniranju odbojke. Informacije 031 600 458 (Janja) in 031 779 628 (Maja). Odbojkarski klub Prebold vabi dekleta od 9 let dalje. Treningi potekajo tri- do štirikrat tedensko. Prijavnice na OŠ Prebold. Informacije: rok.kodrun@gmail. com, 041 867 329 (Rok) ali na FB strani kluba. Košarkarski klub Prebold 2014 vabi v šolo košarke in na treninge za uvrstitev v mlajše selekcije kluba. Vpis vsako sredo ob 16. uri v športni dvorani OŠ Prebold. Informacije: 040 701 371. Atletski klub Žalec – Atletska šola vabi vse otroke, ki jih veseli atletika. Informacije: akzalec2019@gmail.com, 041 208 822 (Boris). Karate klub Nestor, vabi k vpisu novih članov v septembru, v času rednih treningov ob ponedeljkih, četrtkih in petkih od 18. do 19. ure v telovadnici OŠ Griže. Informacije: www.karate-klub-nestor. net, 040 750 800 (Damir). Karate klub Žalec vabi na treninge, ki jih vodijo visoko usposobljeni športni delavci. Vpis bo potekal od septembra dalje torke in petke, od 16.30 do 20. ure v telovadnici UPI Žalec. Informacije: 041 671 972 (Matjaž). Karate klub Petrovče vabi k treningu karateja pod vodstvom glavneg trenerja kluba Bojana Senice (040 471 096). Treningi se pričnejo v ponedeljek, 16. 9., vpisa pa poteka do konca oktobra. Informacije: 031 777 991 (Anton). KBV Fudoshin, (Gotovlje 71, dvorana Hmezad Gotovlje) v septembru vpisuje nove člane v treninge ju jitsa, juda in ju jitsu rekreacije. Informacije: info@fudoshin.si, www.fudoshin.si, 031 212 623 (David). Taekwon-Do klub Sun Braslovče vabi k vpisu na treninge Taekwon-Do-ja in Kickboxinga, vsak ponedeljek, sredo in petek med 18. in 19. uro v športni dvorani Doma krajanov Gomilsko. Informacije: 041365007 (Simon), tkd.sun@gmail.com. Kolesarski klub Žalec, Aškerčeva 13, Žalec vabi nove člane, ki se željo pridružiti. Informacije: 031 568 109 ali 041 220 525. Planinsko društvo Žalec vabi nove člani v društvene prostore na Aškerčevi 13, kjer morajo podpisati pristopno prijavo, da lahko nato steče postopek registracije. Uradne ure so vsak četrtek in petek, od 20.00 do 21.00. Informacije: info@pdzalec.si, 041 705 738, www.pdzalec.si. Teniški klub Teniška akademija Tomaž Volk Žalec v Športnem centru Žalec vabi k vpisu v teniško šolo za otroke od 5 leta dalje in odrasle na začetni in nadaljevalni tečaj. Vsak dan od 1. 9. dalje, od 8.00 do 20.00 ure. Prijave: 041 698 276 (Tomaž) ali tenisvolk@t-1.si. Tenis klub Trje 2000 ob 20-letnici obstoja organizira vpis novih članov od 16. do 20. 9., med 18.30 in 19.00, v prostorih POŠ Trje. Vpis možen tudi na spletni strani www.tk-trje.si. Za nove člane bodo organizirani začetni tečaji tenisa. Informacije: 041 502 024 (Matjaž). Športno društvo RIS vabi k vpisu nove člane. Urnik in dodatne informacije na www.sd-ris.weebly.com ali 051 388 721. Športno društvo Žovnek vabi na vpis novih članov v svojo JUDO sekcijo vsak ponedeljek in petek od 15.00 do 16.30 v telovadnici OŠ Braslovče. Informacije 041 978 229 (Peter). Športno društvo Gold Diggers vabi k treningom nekontaktne različice ameriškega nogometa Flag Football vsako sredo ob 18. uri v Športnem centru Žalec. Šport je primeren za starejše, mlajše, fante in dekleta. Potrebna so športna oblačila in obutev. Informacije: 031 775 472 (Luka) ali FB stran kluba. Strelsko društvo Juteks Žalec od 1. 9. dalje vsak ponedeljek in četrtek od 16.30 do 18.00 vabi nove člane na streliče v Športnem centru Žalec (zelena vrata v zaklonišču za OŠ Žalec). TURISTIČNA IN DRUGA DRUŠTVA Turistično društvo Galicija vabi k pristopu nove člane. Vse informacije na td.galicija@galicija.si ali 031 419 433, gabi.sedminek@ gmail.com (Gabrijela). Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini vabi k vpisu novih članov, na sedežu društva, Ob rimski nekropoli 2, Šempeter, vsako sredo med 10. in 12. uro, kontakt 700 20 56 ali 031 645 937. Turistično društvo Žalec vabi k vpisu članov 19. 9., ob 15.30 na naslovu, Savinjske čete 4, Žalec, lahko pa pišete na e-naslov in posredovali vam bodo pristopno izjavo. Informacije: turisticnodrustvo.zalec@gmail.com, 040 609 888 (Maja Šelekar). Sekcija Zero Waste Žalec, vabi vse, ki jih zanima projekt Občina brez odpadkov. Sestanek bo 20. 9. na Velenjski cesti 6, 3310 Žalec. Informacije na: FB: Zero waste Žalec, zerowastezalec@gmail.com Turistično kulturno društvo Levec vabi k pristopu nove člane neomejeno, skozi celo leto. Informacije: 041 504 981 (Milena Kotnik). V SPOMIN Jože Rupnik (1944-1919) Pri družini Rupnik, po domače pri Palaretovih, je prve dni februarja 1944 gotovo bilo veselo, kajti 31. 1. 1944 se je v celjski bolnišnici rodil prvorojenec Jože. Starša Martin in Matilda, roj. Frišek, sta kmetovala na veliki kmetiji v Zalogu, v župniji Dramlje. Takrat je bila še vojna, toda oče je imel že blizu 60 let in ni bil več vojni obveznik, zato je bil doma. Gospodarili so preudarno, kajti v naslednjih letih družba kmetom ni bila naklonjena. Jožetu sta se čez dve leti pridružila brat Franci, in sestra, ki je umrla že v otroštvu. Jože je moral že zgodaj poprijeti tudi za težja dela, ker je bilo na kmetih veliko opravil in tudi otrokom z njimi niso prizanesli. Omenjal je, da je moral kositi, škropiti vinograd, delati pri živini … Opazili so pa, da je zelo nadarjen. Zgodaj je že znal brati in prebral je vse, kar mu je prišlo pod roke. Zanimalo ga je, kako se kaj imenuje, in si je vse zapisoval. Od otroštva mu je bilo pri srcu zbirateljstvo (znamke, kovanci). Njegova družina je bila zelo verna in mnoge matere so razmišljale o duhovniškem poklicu svojih otrok. Po štirih letih osnovne šole je šel Jože v nižjo gimnazijo, da je potem imel možnost za nadaljnji študij. Zato je šel stanovat k teti v Šentvid pri Grobelnem, nižjo gimnazijo pa je obiskoval v Šmarju pri Jelšah. Iz drameljske fare pa sta že dva fanta bila v dominikanski klasični gimnaziji v Bolu na Braču. Z Jožetom sta bila povezana in po končani osnovni šoli se jima je pridružil. V Bolu je končal gimnazijo, sledil je noviciat v Dubrovniku, služenje vojaščine, 2. 2. 1966 pa je dal redovne zaobljube v dominikanskem redu. Teologijo je študiral v Dubrovniku, Zagrebu in Walberbergu v Nemčiji. Tam je tudi bil posvečen v duhovnika 11. 7. 1970 in končal dodatno teološko izobraževanje. Leta 1973 je bil imenovan za kaplana v žalski župniji. To službo je opravljal do smrti. Z župnikom sta si složno delila delo, tako na duhovnem področju kot tudi pri obnovitvenih delih na cerkvenih stavbah. Živel je v letih, ko je teh del bilo zelo veliko. Treba je bilo urediti veroučne prostore, potem pa nujna dela na stavbah: strehe, fasade … Seveda so prvenstvena duhovnikova skrb ljudje in pater Jože je znal prisluhniti ljudem, sprejemal jih je takšne, kot so, in jim želel pomagati. Večkrat je rekel, da duhovnik ni zato, da bi ljudem nalagal bremena, ampak da jim pomaga. To načelo ga je vodilo, ko je obiskoval in blagoslavljal domove, učil otroke, pristopal k ljudem v stiski. Poleg rednega dela pa se je posvečal tudi rodovnikom. Znal je brati pisano gotico, obvladal nemščino in mnogim je odkril prednike, naredil družinsko deblo. Tudi na tem področju ga bomo zelo pogrešali. Odkrival nam je preteklost in z njim je šel v grob tudi del zgodovinskega znanja. Patra Jožeta smo poznali tudi kot veselega človeka. Rad se je pošalil, v družbi prepeval, zelo rad je nazdravljal. Kakšno napeto situacijo je razbil s kakšno šalo. In rad je imel rože, še v zadnjih dneh je krotil zel na vrtu, poleg sebe pa je imel kakšnega od mačkov, ki so ga imeli zelo radi. Prehitro se je izteklo njegovo življenje. Zadnja desetletja se je boril z boleznimi, ki se jim je pred kakšnimi štirimi leti pridružil še rak. Sprejel ga je vdano, mislil je, da ne bo tako neizprosen, a se ni dal zaustaviti. Bolečine so mu lajšali, tudi okrog sebe je imel drage ljudi, a gotovo ni bilo lahko. Zadnja dva meseca je bil v domu pri sv. Jožefu v Celju, 13. 8. 2019 zgodaj zjutraj pa je umrl. Bog naj sprejme tudi to zadnjo njegovo življenjsko žrtev in mu podeli srečno večnost. Pater Viktor Arh Turistično društvo Prebold vabi nove člane. Do 15. 9. lahko izpolnite pristopno izjavo in poravnate članarino vsak dan med 9.00 in 17.00 uro v prostorih TIC Prebold. Vabljeni v 3. 9., ob 18.00 v preboldsko knjižnico, kjer bo ob svetovnem dnevu turizma organizirana okrogla miza in vpis novih članov. Informacije: turizem.prebold@gmail.com ali 031 722 250. Društvo za kakovostno starost in medgeneracijsko povezovanje ZIMZELEN Žalec. Sestajajo se vsak četrtek ob 14.30. uri v Bergmanovi vili, prvo srečanja bo v četrtek, 5. 9.. Posebna bralna skupina se sestaja dvakrat mesečno tudi ob četrtkih ob 14.30 v Bergmanovi vili, prvo srečanje bo v četrtek, 12. 9. 2019. Informacije: 031 637 788 (Andreja C. Šteiner). Medobčinsko društvo invalidov Žalec vabi v svoje vrste invalide I. II. in III. kategorije in s telesno okvaro - na podlagi odločbe. Vabimo tudi podporne člane. Prijave pri poverjenikih in na sedežu MDI Žalec, Hmeljarska ulica 3, ob ponedeljkih in sredah, od 8. do 12. ure. Združenje borcev za vrednote NOB Žalec KO Žalec vabi občane, da se pridružijo. Informacije: Janez Meglič, Partizanska ul. 3, Žalec, 031 230 861. Savinjsko društvo gojiteljev malih živali v svoje vrste vabi nove člane. Informacije: sdgmzo. zalec@gmail.com in na FB strani. Obnovljeno obzidje cerkve Na prvo avgustovsko nedeljo so na Pernovem v KS Galicija s slovesnostjo ob cerkvi sv. Ožbolta proslavili obnovo obrambnega zidu iz časa turških vpadov. Krajani so opravili 2250 prostovoljnih delovnih ur. Opravljenih pa je bilo še 450 strojnih in traktorskih ur. Veliko gradbenega materiala je bilo darovanega, pa tudi pijača in jedača za prizadevne obnovitelje. Pogled v zgodovino pove, da je v letih 1469–1499 prišlo do najhujših turških vpadov. Leta 1471 in 1480 so Turki ropali na savinjskem območju. Domnevno takrat je bil zgrajen tudi obrambni zid okoli pernovske cerkve, kamor so se domačini zatekali ob nevarnosti turškega napada. Zid je bil takrat seveda mnogo višji, Zid je blagoslovil domači župnik Janko Cigala. ki je daroval tudi maši; dokončanje del pa sp sklenili s prijetnim druženjem. kot je zdaj. Avgusta 2018 so se krajani odločili, da bodo obzidje obnovili. Imenovali so gradbeni odbor v sestavi: Cvetko Golavšek, Ivo Gjuras, Vlado Šuper, Jože Krulec ml., Janko Grobelnik, Roman Siter, Marjan Mohorič, Milan Ježovnik, Boštjan Mernik in župnik Janko Cigala. Družina Korošec je dovolila uporabo zemljišča ob obzidju, in obnova je stekla. Do konca junija so uredili še okolico. D. N. SAVINJSKE ZGODBE Avgust 2019 Praznoval s svojimi farani Predana naravi in prostovoljstvu Župnik Branko Zemljak je v cerkvi sv. Jurija v Gotovljah v nedeljo, 28. julija, praznoval 50-letnico svojega pastoralnega dela, v Župniji Gotovlje je župnik kar 42 let. Pri zlati maši sta se mu pridružila župnik iz Šempetra Mirko Škoflek, ki je tudi dekan Dekanije Žalec, in duhovnik Tone Šeruga iz Celja. Številne Gotovljane, ki so se zbrali pri zlati maši, je uvodoma nagovoril v imenu župnijskega pastoralnega sveta Tone Lavrenc, nato je govoril dekan Mirko Škoflek, ob koncu zlate maše pa še v imenu KS Gotovlje Božo Radič in žalski župan Janko Kos, ki je poudaril, da sta strpnost in povezovanje značilna za zlatomašnika Branka Zemljaka. Tako kot živi in dela, je zlato mašo praznoval brez zunanjega blišča in s svojimi farani, je poudaril župan in mu podaril spominsko in praktično darilo. Po maši so druženje nadaljevali v dvorani Gasilskega doma Gotovlje. Prva julijska sobota je bila za Dragico in Franca Tratnika iz Galicije posebno slovesna. Skupaj s svojimi najdražjimi, prijatelji in sosedi sta namreč praznovala 50-letnico skupnega življenja. Ponovno zaobljubo sta si izrekla najprej v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer je slovesen obred zlate poroke opravil župan Občine Žalec Janko Kos, nato pa še v domači župnijski cerkvi sv. Jakoba v Galiciji, kjer je cerkveno slovesnost opravil domači župnik Janko Cigale. Njuni zlatoporočni priči sta bili vnukinji Maša in Eva, poročno slavje pa so imeli na njihovi domačiji pod Goro ali Šentjungertom, ki je vseh 50 let pomemben del njunega skupnega življenja. To je bilo povezano s planinstvom, pohodništvom, tekaškimi maratoni, društvenim življenjem in prostovoljstvom, s katerim je še posebno poistovetena žena Dragica, ki že dolgo deluje kot predsednica krajevne organizacije Rdečega križa in s tem posredno tudi na Območnem združenju RK Žalec. V tem delu pušča neizbrisen pečat, saj je skupaj s svojimi prostovoljkami še kako pomembna pri reševanju težav pomoči potrebnim v kraju. Skupaj s Krajevno skupnostjo, Območnim združenjem RK, Občino Žalec, drugimi društvi in številnimi posamezniki so pomagali družinam, ki so zaradi požara ali druge nesreče ostale brez svojega doma. Dragica in Franci sta se spoznala v trgovini v Celju, kjer je Dragica delala kot trgovka. Franci je takrat kupil jajca in Z zlate maše v cerkvi sv. Jurija v Gotovljah Branko Zemljak, ki je letos praznoval 80. rojstni dan, je bil rojen tik pred začetkom druge svetovne vojne v vasi Poklek nad Blanco. Bil je prvi otrok v družini s še dvema bratoma in tremi sestrami. Osnovno šolo je obiskoval na Blanci. Po končani osemletki so ga starši poslali v srednjo kmetijsko šolo z namenom, da bo kot najstarejši sin prevzel kmetijo. Po končani kmetijski šoli se je za nekaj let zaposlil na sadjarskem posestvu v Sevnici. V tistem času je začutil, da bi rad postal duhovnik, in nadaljeval je šolanje v Ljubljani. Po enem letu študija teologije je bil vpoklican na služenje 18-mesečnega vojaškega roka v Srbiji. Po vrnitvi iz »armije« je nadaljeval študij in bil na dan, ko je prvi človek stopil na Luno, v domači župniji Brestanica posvečen v duhovnika. Prvo mesto, kjer je bil duhovnik, je bil Ormož, nato Pišece, zdaj pa je že 42 let v Spodnji Savinjski dolini v gotoveljski župniji. T. T. Daroval diamantno mašo »Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo« se je glasilo geslo novomašnika Vlada Rutarja pred 65 leti. Ta je v nedeljo, 30. junija, daroval diamantno sveto mašo. Svoj diamantni jubilej je obhajal v župniji na Vranskem, kateri je posvetil in se ji popolnoma razdajal 32 let, kar je skoraj polovica njegovih duhovniških let. Še vedno je aktiven, saj zadnja leta vsakodnevno vdano in z veliko pobožnostjo opravlja bogoslužje v domu sv. Rafaela na Vranskem. S tem prinaša mir in tolažbo osamljenim in bolnim oskrbovancem v domu, kjer tudi sam biva. Ob tem velikem jubileju sta z njim somaševala domači župnik Jože Turinek ter domačin in župnik, delujoč v Berlinu, Izidor Pečovnik. Bogoslužje je bilo zato še mnogo slovesnejše. Izidor Pečovnik je v pridigi povzel Rutarjevo pomembno Pri diamanti sveti maši sta somaševala domači župnik Jože Turinek in domačin, župnik delujoč v Berlinu, Izidor Pečovnik. delo v župniji in širšem slovenskem prostoru. Ob tem slavju so združili glasove domači cerkveni pevski zbori. Ključarji ter drugi župnijski sodelavci so ob koncu svete maše Rutarju v imenu župljanov čestitali in mu zaželeli še veliko zdravja, moči, poguma in božjega blagoslova pri opravljanju njegovega poslanstva. Ob slavnostnem kosilu je jubilantu Rutarju novi almanah Občine Vransko »Vransko skozi čas«, izročila podžupanja Občine Vransko Nataša Juhart. Poudarila je, da je Vlado Rutar že vrsto let častni občan Občine Vransko, saj je s svojim delom in zgledi močno doprinesel k prepoznavnosti občine v širšem prostoru. T. T. Rudija Španzla in kozarca za pivo žalske fontane. Vsem se je zahvali domači župnik Anton Krašovc in ob koncu tudi zlatomašnik Janez Zupanc. Janez Zupanc je bil rojen leta 1944 v zaselku Studence v KS Ponikva pri Žalcu. Osnovno šolo je obiskoval na Ponikvi pri Žalcu in v Žalcu. Maturo je opravil na celjski gimnaziji, tri leta bogoslovja v Ljubljani in tri leta v Mariboru. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1969 v Mariboru, novo mašo pa je bral 13. julija 1969 na Ponikvi pri Žalcu. Služboval je v Mali konjak za svojega pasemskega psa, ki je bil tudi šolan za policijskega psa. Dragičine sodelavke so ji rekle: »A si videla tega postavnega tipa, njegov pes je boljši kot ljudje.« Usoda je hotela, da sta se čez pet dni ponovno srečala na cesti iz Lopate proti Galiciji, po kateri se je s kolesom peljala domov. Franci, ki je delal kot električar v Cinkarni, jo je tam prehitel in ogovoril. Iskrica je preskočila in svojo ljubezen sta čez nekaj mesecev kronala s poroko in nato z ustvarjanjem svojega družinskega gnezda. Dobro leto po poroki je na svet prišel sin Dejan, začela pa sta tudi gradnjo hiše. Konec leta 1971, ko se je rodila hčerka Nataša, so bili že v svojem domu. V ljubezni, slogi in skupnih interesih sta znala delati in živeti polno življenje. Prehodila in pretekla vrsto maratonov Ob vsem delu in obveznostih sta se predajala življenju z naravo in športom, zlasti s pohodništvom, planinstvom in četrt stoletja tudi tekaškim maratonom v sklopu celjskega društva maratoncev in pohodnikov. Tekla sta po vsej Evropi (Italiji, Grčiji, Nizozemski, Švici …). Za sabo imata pretečenih šest (Franci) oziroma štiri (Dragica) 100-kilometrskih maratonov v Švici, prav toliko (v enakem razmerju) je za njima tudi 72-kilometrskih maratonov Celje–Logarska dolina in še vrsto drugih tekaško-pohodniških podvigov, vključno z nekajkratnimi vzponi na Triglav. Leta in zdravje zdaj ne dopuščata več tako ekstremnih podvigov, se pa zato z veseljem prepuščata krajevnemu in društvenemu življenju, ki je v Galiciji resnično pestro. V veliko veselje jima je tudi skrb za hišo in njeno okolico. Zelo rada tudi vrtnarita in si tako pridelata domače sadike in zelenjavo, ki jo z veseljem ponudita tudi sosedom, znancem in prijateljem. Nadvse pa uživata v družbi svojih najbližjih, ob sinu in hčeri ter vnukinjah, Evi, Maši in Neji, ki je trenutno v Mehiki in tako žal ni mogla biti zraven ob tem njunem zlatoporočnem jubileju. D. N. V sredo, 21. avgusta, sta v Žalcu na svojem domu v prisotnosti najdražjih članov družine praznovala 65. obletnico poroke Tatjana - Nanika in Tone Pipan, ki ju poznajo zlasti starejši Žalčani in drugi, saj sta oba opravljala javna poklica, kjer sta imela opravka z ljudmi. Zakonca Pipan ob jubilejni torti za 65 let skupnega zakonskega življenja Zlatomašnik Janez Zupanc Nedelji, na Polzeli, v Šempetru v Savinjski dolini, Dravogradu, Podgorju pri Slovenj Gradcu, Razborju, Ribnici na Pohorju, V dobrem in slabem skupnih 50 let Železna miličnik in medicinska sestra Duhovnemu poklicu zlatih 50 Duhovnik Janez Zupanc je v nedeljo, 11. avgusta, v župnijski cerkvi sv. Pankracija na Ponikvi pri Žalcu praznoval zlato mašo, 50 let duhovnega poklica. Ob jubileju so z njim somaševali upokojeni škof dr. Stanislav Lipovšek, rojak in celjski opat Marjan Jezernik, ki je praznoval 40-letnico duhovništva, brata Janez in Mirko Krašovec ter domači župnik Anton Krašovec. Slovesnosti se je poleg sorodnikov in številnih vernikov udeležil tudi žalski župan Janko Kos, ki je obema slavljencema podelil grafiko akademskega slikarja 25 Šentjanžu pri Dravogradu, Petrovčah, zadnjih šest let pa je duhovni pomočnik v župniji Šmarje pri Jelšah. T.Tavčar Oba sta zdaj lepe starosti, Nanika, rojena Šušterič, jih ima 91 in izhaja iz ene izmed najstarejših družin v Žalcu, Tone je leto mlajši in je Primorec iz Velikega Dola na Krasu. Po drugi svetovni vojni je bil premeščen v Žalec in je tu ves čas služboval kot miličnik. Nanika, ki je bila medicinska sestra, pa je delala v zdravstvenem domu v Žalcu. Poročila sta se v Žalcu 21. avgusta 1954, v zakonu pa sta se jima rodili hčerki Tanja in Marjeta, ki sta jima življenje polepšali vsaka z dvema vnukinjama in dvema vnukoma. Zdaj jima je v veliko veselje že tudi sedem pravnukinj in dva pravnuka. V svojem aktivnem času sta oba bila med precej prepoznavnimi Žalčani, saj sta opravljala takšni službi, bila pa sta tudi družbeno angažirana. Še posebno Nanika, ki je delovala na področju kulture kot izvrstna pevka v raznih zborih. Pela pa je tudi v gledaliških spevoigrah, kot sta bili Vaška komedija, Planinska roža, in drugih igrah. Zdaj z možem uživata jesen življenja, hkrati pa se rada spominjata preteklosti in uživata ob svojih najdražjih. D. N. 26 NAŠA DEDIŠČINA Avgust 2019 Iz arhiva Savinjski občan, 7/8, 1980 • »Hmeljišča so kot obložena miza« je naslov zapisa pod fotografijo še ročnega obiranja hmelja. Leta 1980 so sicer že skoraj povsod obirali hmelj strojno, tega leta pa so se napovedi hmeljarjev o dobri letini uresničile. • Na strani 2 Savinjski občan poroča tudi o ustanovitvi Kmečke zveze v Žalcu (v takrat še enotni oziroma veliki žalski občini). Zbralo se je okoli 300 kmetov, ki so za predsednika izvolili Marjana Ribiča iz Latkove vasi. Savinjčan, avgust 1991 • Na tretji strani je bil objavljen obširen sestavek in fotoreportaža z naslovom »Med 13-dnevno vojno«, ki se je začel s stavkom, da je bila med slovensko osamosvojitveno vojno Savinjska dolina oaza miru, vendar pa »pripravljena in odločena, da se postavi po robu agresorski jugoslovanski armadi. Enote teritorialne obrambe so bile razmeščene povsod po dolini in njenem obrobju«. Savinjčan, avgust 1997, str. 10 • Pragi na Češkem je bil 45. Hmeljarski kongres. Med 300 delegati je bilo 14 predstavnikov Slovenije, delegacijo pa je vodil Jože Brežnik, ki je nekoč Mednarodni hmeljarski zvezi tudi predsedoval. Hmeljarska viteza sta na 45. Kongresu postala Žalčana dr. Alojž Četina (orden II. stopnje) in Janez Luževič (orden I. stopnje). Savinjski občan, avgust 1980, str. 1 • Danes velja, da se občinski sveti in župani ne smejo ukvarjati oziroma niso pristojni za ukvarjanje z lokalnim gospodarstvom, z izjemo sprejemanja prostorskih načrtov in kakšnega sofinanciranja malih podjetnikov. Seveda prek razpisov. Leta 1980 je takratni žalski izvršni svet obravnaval problematiko v Inde Vransko in celjski mesni industriji. Samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam v tozdu Inde je predlagal izločitev iz delovne organizacije Koteks Tobus. Medtem ko so Celjske mesnine nekako preživele vsa »neurja« v naslednjih letih, je Inde nazadnje končal v stečaju. Utrip Savinjske doline, avgust 2000 • Savinjčan, avgust 1991, str. 3 • Savinjski občan, 7/8, 1981 • »V žalski občini smo v sklopu letošnjega občinskega praznika med drugim podelili priznanja in nagrade inovatorjem, kar je stalna praksa. Prvo nagrado sta prejela Anton Brinar in Vlado Skok iz Tekstilne tovarne Prebold za kombinirani barvalno-škrobilni stroj. Poprej so se posluževali pri izdelovanju originalne jeans tkanine uvožene tehnologije,« se začenja prispevek z naslovom »Kar naredimo sami, tega ni treba iskati na tujem,« je bilo zapisano na strani 7. Potem so, kljub bistrim glavam savinjskih inovatorjev, ki jih nikoli ni manjkalo, prišli časi, ko je vse moralo biti iz tujine. Tudi tekstilne tovarne ni več v Preboldu. Še dobro, da smo vendarle ohranili kaj domačega in da se inovatorji vsako leto lotevajo novih izzivov. V aktualnem Utripu Savinjske doline na strani 9 pišemo o dveh prenovah cerkve oziroma obzidja ob njej. Tudi v Savinjčanu pred 27 leti smo pisali o podobni prenovi. »Na baziliki Matere Božje v Petrovčah so že uredili fasado, zdaj pa obnavljajo še zvonik in prezbiterij. Tudi z obnovo zunanjosti bazilike in z novimi zvonovi se želi župnija pripraviti na veliko proslavo 250-letnice čudodelnega kipa Petrovške Marije. Mašo bo vodil v nedeljo, 15. septembra, ob 10. uri zagrebški nadškof, kardinal dr. Franjo Kuharič, skupaj s slovenskimi škofi.« Po besedah petrovških duhovnikov pri obnovi sodelujejo krajani in drugi z denarnimi prispevki ter prostovoljnim delom. Savinjski občan, 7/8, 1982 • »Huda ura nad Savinjsko dolino: vihar povzročil veliko razdejanje« je poročal Savinjski občan na 2. strani. Vihar je razkrival strehe, ruval drevesa in podiral hmeljske žičnice. Poškodovanih je bilo okrog 40 hektarjev hmeljskih nasadov, zlasti na območju zdajšnje braslovške občine. Ivo Drnač iz Pariželj je pri opisu hude ure vihar primerjal s podobo velikega čebeljega panja, s premerom vsaj 50 metrov. • V uvodniku z naslovom »Preden se oglasi šolski zvonec« je Petra Dežnikar ob koncu zapisala: »Čeprav je nakup šolskih potrebščin za starše zelo velika finančna obremenitev, pa se vsi trudijo, da bi imel njihov šolar lepe zvezke, kakovostno torbico in tople copate, saj bo le tako še z večjim veseljem in zanosom zjutraj vstajal in se opoldne z novim znanjem, še večjo voljo do učenja vračal domov.« No, starše danes skrbi še to, da bo njihov otrok vsaj približno enakovreden tudi glede pametnega telefona, oblačil in raznih drugih »dodatkov«. In poleg kakovsti so danes pomembne še blagovne znamke ... Pa so res pomembne za otroke ali v resnici tako med sabo tekmujejo starši? • V članku z naslovom »Slaba letina hmelja« je Tone Tavčar poročal o tem, da je bila tisto leto hmeljarska letina ena izmed najslabših v zadnjih desetih in več letih. »Golding, najžlahtnejša sorta hmelja v Savinjski dolini, je že obran in zdaj se že ve, da je pridelka le od 500 do 800 kilogramov na hektar. Zdaj obirajo auroro, stanje pa ni nič drugačno. /…/. Povejmo še to, da so hmeljarji dobili dogovorjeno pomoč, 118 tisoč tolarjev na hektar hmeljskega nasada. Ta pomoč bi bila učinkovita, če bi bila letina vsaj povprečna, tako pa bo le v pomoč pri pokrivanju stroškov.« Na 12. strani se najde tudi razpored voženj turističnega vlaka Savinjčan. »Kar 2600 obiskovalcev, ki ste bili v juniju prepeljani s turističnim vlakom Savinjčan v Jamo Pekel, ste spodbuda, da vam od 2. do 9. septembra 2000 ponovno pripravimo možnost ogleda zanimivosti Savinjske doline. Tokrat smo pripravili nove zanimivosti in, upamo, še bolj zanimive programe,« so uvodoma zapisali, sledil pa je razpored voženj vlaka. Savinjčan, avgust 1991, str. 9 Utrip Savinjske doline, avgust 2009 Savinjčan, avgust 1996 • • Na prvi strani objavljeni polletni gospodarski rezultati kažejo, da so štiri Organizacije združenega dela (OZD) pridelale 47 milijard takratnih dinarjev izgube. Na drugi strani pa so pisali tudi o zbiranju denarja za modernizacijo celjske bolnišnice. Žalčani so zbrali takrat že več kot 900 milijonov dinarjev. Vsi zaposleni so darovali enodnevni zaslužek. Savinjski občan, 7/8, 1989 Utrip Savinjske doline, avgust 2000, str. 2 • Savinjski občan, 7/8, 1985 • V Žalcu so dobili dva nova častna občana, akademska slikarja Jelico Žuža in Rudija Španzla. V Gotovljah so organizirali komisijo krajanov za spremljanje gradnje avtoceste, so zapisali na drugi strani Savinjčana. Gradnja avtoceste skozi Savinjsko dolino povzroča številne težave predvsem ljudem, ki živijo v bližini tega gradbišča. Pa ne le njim, ampak tudi vsem, ki se vozijo po lokalnih cestah, po katerih so se ali se še vedno za potrebe gradnje vozijo težki tovornjaki. Na to so med drugim opozorili na javni tribuni v Gotovljah, svetniki pa so na zadnji predpočitniški seji prav tako spraševali, ali bo Callisto Pontello oziroma v njihovem imenu vsaj investitor Dars ob koncu gradnje res popravil številne lokalne ceste. Žalec je praznoval s Savinom smo zapisali v naslovu članka na 8. strani o 150. obletnici rojstva in 60. obletnici smrti Rista Savina. V Žalcu so v ta namen pripravili dvodnevni mednarodni simpozij, ob številnih prireditvah, posvečenim temu rojaku, pa sta Žalec in Savinovo hišo obiskala takratna kulturna ministrica Majda Širca in predsednik države dr. Danilo Türk, ki sta se vpisala v Savinovo spominsko knjigo. Opravljeni v oblačila Savinovega časa so se po Žalcu po Savinovi sprehajalni poti sprehajali člani vrbenskega turističnega društva. Ob tej priložnosti so žalski filatelisti izdali znamko. Tudi letošnjo sicer ne tako zvenečo 160-letnico so v Žalcu počastili s Savinovim dnevom sredi julija. Savinjčan, avgust 1997 • Včasih zelo poznana in priznana žalska Blagovnica Savinjka je praznovala 10 let delovanja. »V blagovnici so ob obletnici zamenjali celotno hladilno tehniko, razširili prodajne površine kruha in peciva ter mlečnih izdelkov. Na oddelku sadja in zelenjave zdaj ponujajo samopostrežni sistem nakupa,« je zapisal Savinjčan na strani 10. Danes že dlje časa ni ne Savinjke ne Savinjske trgovske družbe v taki obliki. Na lokaciji Savinjke ob žalskem mestnem parku pa stoji zgradba podjetja HRC Inženiring. K. R., L. K. Avgust 2019 NAGRADNA KRIŽANKA / PO DOLINI 27 Nagradna križanka "BRGLEZ" Rešitev križanke, objavljene v junijski številki Utripa Savinjske doline: LEPŠI-NASMEH-S-KATKO. Izžrebani nagrajenci: 1. Marija Herman, Hmeljarska cesta 19, Prebold; 2. Klara Čeh, Drešinja vas 4 b, Petrovče; 3. Jožica Pinter, Rimska cesta 87 Šempeter. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja Beauty by Katka, Katja Škoflek Kumer, s. p.. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Pokrovitelj križanke v tej številki pa je BRGLEZ, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 16. 9. 2019. OBČINA ŽALEC objavlja PREDNOSTNI LISTI upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem 1. LISTA A - Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki so oproščeni plačila varščine in lastne udeležbe: zap.št. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. ime in priimek OCEPEK Suzana DURMIŠEVIĆ Marina BAČOVNIK Andreja Ava TRAJČEVA Ivana ROTAR Marija GMAJNIČ Dejan VURUŠIĆ Stjepan ČREMOŽNIK Katja DROBEŽ STOJADINOVIĆ Renata ANČNIK Špela ANTLOGA Polona SELIMI Dafina BAU Dominika VURUŠIĆ Nives SARAJLIĆ Taja JUH Stanislav GUČEK Alojzija VERZELAK David ARTIČ Ksenija BEVCAR Betka SORŠAK Kaja PILIH Marjanca NOVAK Jure BAŠIČ Renata JEGRIŠNIK Denis LEBER Tjaša SKURNŠEK Kristina OSET Anja št. točk 740 670 600 590 560 550 530 520 520 520 510 510 500 500 500 490 480 470 470 470 460 460 450 450 440 440 420 410 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. JAMBREK Žan KENJALO Zorica MARKO Aleš TRŽIĆ Saša SKALE Katja PERNIĆ Klementina MATKO Aleksander MARKI Djon PLOHL Darja HRAMEC Aleksandra BOGDANIĆ Biljana MIHEV Mateja DAJIĆ Nino ŠTARKL Darja VOLF Simona FLAJS Vanja MESSEC Maja AZEMI Ibadete KOČEVAR Beno HRASTNIK Aleš PAPINUTTI Pavla KOŠEC Nino JELEN Robert GUBERAC Ines POPRIJAN Lučka KONDIĆ Dušan GABER Žiga ŠMIGOVC Matic KERLE Denis AVSEC Maja PLANINŠEK Radovan VERHOVŠEK Andrej KRAJNC Danilo DRAŠKOVIĆ Marjana KORES Tjaša DELEJA Lana ŽAGAR Sabina LEDNIK Matej AVSEC Nik KAŠIĆ Andi LIPOVŠEK Alja BIDAR Sašo 410 410 410 400 400 390 390 390 390 380 380 375 370 370 370 370 370 360 360 360 360 340 340 340 340 340 340 340 340 340 340 340 340 340 330 330 330 330 320 320 320 310 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. DOLAR Nina GANONI Vladka ROŠAR Aleksandra STRGAR Nataša COKAN Klavdija RAMŠAK Romana MLINAR Viktor RAZBORŠEK Božidar MOĆIĆ Dijana TKAUC Alja FELDIN Branislav DREV Zinka ĐOKIĆ Vedrana VERDEV Klaudija ZAVRŠNIK Robert BEŠKOVNIK REBEC Klavdija GROBELNIK Rok FURMAN Petra JEGRIŠNIK Alja PLETERŠEK Teja ANTLOGA Irena RIHTAR Jože 310 300 300 300 290 290 280 280 270 270 240 240 240 240 240 240 240 240 240 220 190 180 2. LISTA B - Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki so zavezani plačati varščino in lastno udeležbo: zap.št. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. ime in priimek JONAH Moira Mojcej TKAVC Tomaž MENART Maja KONDIĆ Dušanka ŽAGAR Danijel MRDJENOVIĆ Sanja PEVEC Ivan SIVKA Maja št. točk 540 360 340 330 300 300 280 270 3. Prednostni listi A in B prosilcev za oddajo neprofitnih stanovanj začneta veljati 8 dan po objavi in s tem prenehata veljati Prednostni listi A in B prosilcev za oddajo neprofitnih stanovanj v njem, ki sta bili objavljeni dne 25.1.2017. 4. Število oddanih stanovanj bo odvisno od števila izpraznjenih in na novo pridobljenih stanovanj, ki bodo na razpolago v letih 2019-2022, oziroma do objave novega razpisa. 28 ŽIVIMO Z ZEMLJO Avgust 2019 Neurja že oklestila pridelek hmelja V letošnjem poletju so neurja s hudimi nalivi, vetrom in točo povzročala škodo tudi v Spodnji Savinjski dolini. Najhuje je bilo 22. in 23. junija ter 7. in 8. julija, ko je meteorna voda zalila več objektov, veter je podiral drevesa in razkrival strehe, toča pa je največ škode povzročila na hmeljiščih v preboldski in braslovški občini. Najbolj prizadeta hmeljišča si je v začetku julija ogledala ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec in se v Grajski vasi sestala s prizadetimi hmeljarji. Po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje je toča poškodovala približno 300 hektarjev hmeljišč v občinah Prebold in Braslovče. Ker se hmeljske rastline hitro obnavljajo, čeprav pridelka ne bo, so hmeljarji takoj povabili na obisk ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandro Pivec, da se prepriča o škodi. Na hmeljarski kmetiji Drča v Grajski vasi jim je toča uničila hmeljišča na vseh 20 hektarjih, ki jih imajo na več parcelah na območju, velikem približno 16 kilometrov, kar se jim je zgodilo prvič, je povedal Vinko Drča. »Pri tem je prva težava zaščita poškodovanega hmelja, druga največja težava, ki nas Hmeljar Vinko Drča z ministrico dr. Aleksandro Pivec ob ogledu prizadetih hmeljišč zdaj tare, pa so dolgoročne in kratkoročne pogodbe o prodaji hmelja oziroma opravičevanje kupcem, da spet nimamo tistih količin, za katere smo se dogovorili. Končno smo od tistih najnižjih cen za hmelj prišli na neko evropsko oziroma svetovno povprečje, zdaj pa se nam dogaja, da po vsaki ujmi izgubimo okoli tretjino pridelka. To je za nas hmeljarje zelo velik problem.« Kot je povedal Vinko Drča, so imeli pridelek v celoti zavarovan pri edini zavarovalnici, ki kmetom še zavaruje stalne nasade. Toda v najboljšem primeru lahko ob stoodstotni škodi računajo na 60 do 70 odstotkov povračila zavarovalnice, ob tem, da so plačali celotno zavarovalno premijo. Prav na tem področju vsi kmetje pričakujejo pomoč ministrstva, da z zavarovalnicami dosežejo boljše pogoje. Ministrici so tudi pojasnili, da protitočne mreže v hmeljarstvu ne pridejo v poštev. »Ne samo hmeljarji, tudi sadjarji, vinogradniki in drugi pridelovalci poljščin si želimo, da se dogovorimo o pogojih in zavarovalnih premijah, kako v prihodnje zavarovati naše pridelke, da bi bilo zavarovanje brez odbitne franšize. Poudariti moram, da z zavarovalnicami nimamo težav glede cenitev in izplačil, problem je v tem, da se država, kmetje in zavarovalnice ne znamo predhodno dogovoriti o pogojih, da bi ob nastali škodi dobili poplačano Ministrica dr. Aleksandra Pivec s hmeljarji v Grajski vasi dejansko zavarovano vsoto,« je še povedal Vinko Drča. Ministrica dr. Aleksandra Pivec, ki je po ujmah obiskala večino prizadetih območij po Sloveniji, je po ogledu hmeljišč povedala: »Kot smo slišali, razne tehnične zaščite oziroma zaščita z mrežami proti toči na hmeljiščih ne pride v poštev, zato se je mogoče zaščititi proti izgubam pridelka samo z raznimi oblikami zavarovanja, ki pa, kot smo tudi slišali danes, niso takšne, kot bi si jih pridelovalci želeli. Zato nas čaka predvsem na tem delu dodatna naloga, da vidimo, kaj se da narediti glede različnih oblik zavarovanj, in se dogovorimo za čim boljše pogoje, da se vsaj omili škoda, ki nastaja po različnih neurjih.« Sicer je hmelj letos glede na vremenske razmere »zamujal« za kakšen teden, imajo pa hmeljarji veliko težav tudi zaradi tako imenovane viroidne zakrnelosti, ki je na slovenska hmeljišča zašla prek komposta, v katerem so bili ostanki preparatov za obdelavo agrumov, zdaj pa se prenaša z okuženih na zdrave rastline. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je izdala navodila, da morajo hmeljarji prizadeta hmeljišča v celoti izkrčiti, škodo naj bi jim vsaj delno povrnila država, o čemer so se pristojni že pogovarjali, vendar konkretnega dogovora po besedah hmeljarjev še niso dosegli. Kljub temu so mnogi hmeljarji že izkrčili prizadeta hmeljišča, saj sicer okužbe ni mogoče ustaviti. K. R., foto: T. T. Na hmeljišča biorazgradljive vrvice Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) so z letošnjim julijem kot vodilni partner začeli nov evropski projekt, s pomočjo katerega bodo hmeljarji v slovenska in tudi evropska oziroma svetovna hmeljišča uvedli novo hmeljsko vrvico iz naravnih biorazgradljivih materialov. Hkrati bodo hmeljevino s tako vrvico uporabili za kompost ali predelavo v vrsto biorazgradljivih izdelkov. Uvodno srečanje partnerjev projekta LIFE BioTHOP je bilo 17. julija v Žalcu. Projekt LIFE BioTHOP izvaja konzorcij sedmih projektnih partnerjev iz Slovenije, Portugalske, Nemčije, Češke in Španije. Poleg Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v projektu sodelujejo: podjetje Lankhorst Euronete iz Portugalske, ki bo hmeljarjem ponudilo izpopolnjeno hmeljarsko vrvico, izdelano na osnovi polimlečne kisline (PLA), odporno proti vremenskim ujmam in primerno za domače kompostiranje, podjetje Zelfo Technology iz Nemčije, ki bo hmeljevino predelalo v tehnična ojačitvena vlakna za izdelavo kompozitov, podjetje TRIDAS iz Češke, ki bo iz vlaknine hmeljevine izdelalo popolnoma novo linijo embalaže za steklenice vina, podjetje Tecnopackaging iz Španije pa bo odgovorno za zagon proizvodne linije ekstrudiranja za pripravo biokompozitnega materiala, osnovanega na polimerni matrici PLA in ojačitvenih vlaknih hmelja. Izhodni material podjetja Tecnopackaging bo Razvojni center orodjarstva Slovenije (TECOS) uporabil na svoji pilotni liniji brizganja za izdelavo rigidnih sadilnih lončkov. V projektu sodeluje tudi Razvojna Agencija Savinja iz Žalca, ki je prevzela vlogo dis- KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON organizira začetni in nadaljevalni tečaj šolanja psov, malo šolo in tečaj agilitija. Dobimo se v četrtek, 29. 8. 2019, ob 18. uri na vadbišču Ložnica pri Žalcu. Informacije na telefonu 041 405 079 (Ivi) in na spletu: www.kd-pluton.si ali solanje@kd-pluton.si Ljubitelji psov, vabljeni! Kordinatorica projekta dr. Barbara Čeh, višja znanstvena sodelavka na IHPS Konzorcijski partnerji v Žalcu na prvem srečanju eminacijskih projektnih dejavnosti (razširjanje informacij) in študije prenosljivosti. Kot je povedala koordinatorica projekta dr. Barbara Čeh, višja znanstvena sodelavka na področju prehrane in fiziologije rastlin na IHPS, zdajšnje hmeljske vrvice precej obremenjujejo okolje, saj se polipropilenske vrvice v okolju razkrajajo tudi do 450 let. Ostanki vrvic se tako kopičijo tudi na oziroma ob hmeljiščih, hmeljevina, prepletena s takimi vrvicami pa je neuporabna za kompostiranje ali predelavo. Rešitev, kako jo nadomestiti, na inštitutu že poznajo, saj so do zdaj že preizkusili vrvice iz najrazličnejših materialov. Vrvica iz biopolimernih materialov (polimlečna kislina – PLA), je stoodstotno biorazgradljiva, mogoče jo je predelati ali kompostirati. Da pa bo zgodba zaokrožena, partnerji projekta stremijo k celovitemu izkoristku hmeljevine za nove bioplastične proizvode v hortikulturnem, kmetijskem in plastično-embalažnem sektorju. Po besedah dr. Barbare Čeh je že kar nekaj hektarjev hmeljišč po Spodnji Savinjski dolini opremljenih s takšnimi vrvicami, ki jih lahko prepoznamo po rumeni ali svetlozeleni barvi. »Vrvica PLA se po uporabi pri kompostiranju razgradi na osnovne monomerne gradnike, to so voda, ogljikov dioksid in biomasa, s čimer bo hmeljevina postala surovina za izdelavo komposta na kmetijah, to je za gnojilo. Obenem bo hmeljevina, prepletena z vrvico PLA, postala surovina za vrsto biorazgradljivih izdelkov, kot so biokompozitni materiali, sadil- ni lončki za vrtnarstvo, pakirni zabojčki oziroma pladnji in podobno. Projekt namreč sledi modelu krožnega gospodarstva s ciljem zvišanja stopnje predelanih odpadnih produktov iz hmeljarske panoge za sto odstotkov, izboljšano energetsko učinkovitostjo za 25 odstotkov prek zamenjave nerazgradljive plastike z biopolimernimi alternativami, medtem ko bodo emisije toplogrednih plinov v primerjavi z zdajšnjimi dejavnostmi predelave sintetičnih plastičnih proizvodov zmanjšane kar za šestkrat. Spodnja Savinjska dolina bo tako postala primer dobre prakse za vsa preostala hmeljarska območja, ne samo v Evropski uniji, ampak tudi v svetu,« je med drugim povedala dr. Barbara Čeh. Projekt se bo končal junija 2022, njegova vrednost pa je ocenjena na 1,9 milijona evrov. Od tega 55 % za celoten konzorcij prispeva Evropska unija v sklopu programa Life, ministrstvo za okolje in prostor prispeva 10 %, del sofinanciranja za partnerja IHPS in Razvojno agencijo Savinja pa prispeva tudi vseh šest spodnjesavinjskih občin ter Združenje hmeljarjev Slovenije. Na uvodnem sestanku v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva so se udeleženci projekta dogovorili o tehničnih podrobnostih sodelovanja in financiranja projekta, si ogledali tudi dvodimenzionalno predstavitev pridelave hmelja v Sloveniji in tridimenzionalno doživetje hmeljarstva v Savinjski regiji, kar bo dobra podlaga za razumevanje problematike s strani projektnih partnerjev. K. R. foto: T. T. INFORMACIJE / KRONIKA Mama je ena sama, svet z njo se začne, kakor zemlja je, ki cvet rodi. Mama je ena sama, luč sredi teme, ki obsije vse svoje ljudi … (I. Sivec) ZAHVALA V 98. letu starosti se je od nas za vedno poslovila draga mama, stara mama in prababica ANGELA TRAVNŠEK iz Liboj (26. 5. 1922–3. 8. 2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in druge pozornosti ob njenem slovesu. Veliko zahvalo izrekamo osebju ZD Petrovče, Patronažni službi Žalec - posebej gospe Cvetki Sitar, župniku g. Jožetu Planincu, organizaciji Rdeči križ , Zvezi borcev, Društvu upokojencev, KUD Svoboda in Godbi Liboje, pogrebni službi Ropotar in vsem ostalim sodelujočim. Žalujoči: vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, draga mama, lep spomin bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, prababice, sestre in tete AGATE GRDJAN In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli so z menoj v minulih letih, saj veš, čeprav izniči vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni moč ne seže. ZAHVALA Najkrutejša usoda je iz naše sredine iztrgala nenadomestljivega ljubečega atija in ljubljenega partnerja, zlatega sina, nečaka in bratranca ALJAŽA GERŠAKA iz Žalca (10. 10. 1993–16. 7. 2019) Zahvaljujemo se Jerici in Maticu z družinama, Evini družini za nesebično pomoč in vsem sorodnikom. Posebno se zahvaljujemo njegovim sodelavcem in prijateljem podjetja Gratours, d. o. o., ki so ga še zadnjič lepo pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se podjetjem in prijateljem, ki so v teh težkih trenutkih v mislih sočustvovali z nami in izrekli besedo tolažbe, Gratours, d. o. o., Petre šotori, Dars, d. d., Pograjec prevozi, Mik Prebold, sošolcem in sošolkam OŠ Žalec in Srednje medijske šole Celje, gospodu Petru Šibilji in gospe Urški Ljubec. Hvala soigralcem in trenerjem NK Žalec, NK Vransko in DMN Šempeter. Vsem imenovanim in neimenovanim se zahvaljujemo za spremstvo na njegovi prerani zadnji poti ter za podarjena sredstva za njegovo ljubljeno Sofio. Hvala patru Viktorju Arhu, pevcem skupine Eros, gospe Ivanki za lep govor in pogrebni službi Ropotar za opravljen spoštljiv obred. Posebna zahvala njegovim sodelavcem in prijateljem za izvedbo zadnjega pozdrava s tega krutega sveta, Gratours, d. o. o., Pograjec prevozi, Glušič, Petre šotori, Tanta, CCP Celje, Kit-ek, Jure Plahuta, VOC Celje in Comark. Žalujoči: njegovi najdražji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in za svete maše. Posebna zahvala sosedi in dolgoletni prijateljici Dragici Vodlan, ki jo je vsakodnevno obiskovala in ji krajšala čas. Zahvala pogrebni službi Morana, govorniku Bojanu Pustineku in moškemu zboru. MALI OGLASI ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi sin, brat in bratranec DAVID JEZERNIK iz Studenc 42 (21. 11. 1991–21. 6. 2019) Iskreno smo hvaležni kolektivoma Sip Šempeter in Doma Nine Pokorn Grmovje za izkazano pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem ostalim, ki ste se mu kakor koli poklonili ob zadnjem slovesu, prav tako, iskrena hvala. Žalujoča: mama Milena in brat Aleš Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst. utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje Lea Felicijan, s. p.; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Življenje je kot ladja, ki vse bolj se oddaljuje - ko ni je več, onstran obzorja kdo jo pričakuje. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata, svaka in strica patra JOŽETA RUPNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani, izrekli sožalje, darovali za sveče, svete maše in za cerkvene potrebe. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri lepo opravljeni pogrebni slovesnosti in ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala vsem, ki ste ga v času bolezni vzpodbujali in mu lajšali bolečine, ga obiskovali in mu pomagali na kakršen koli način. Pogrešali ga bomo. Žalujoči domači Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA 9. julija se je poslovil BOJAN KRONOVŠEK iz Topovelj PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 Pedikura - medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Toliko življenja si še pred seboj imel, a mnogo prezgodaj si od nas odšel. Ugasnil tvoje je mladosti cvet, tako prazen brez tebe je zdaj svet … 29 iz Žalca iz Orle vasi (3. 2. 1935–18. 5. 2019) Žalujoči: mož Štefan in sin Bojan z družino Avgust 2019 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) UGODNO PRODAM CVIČEK izredne kakovosti, rubinasto rdeče barve, nižjih kislin. Možna tudi dostava. Info.: 031 301 013 MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), anticelulitni tretmaji, pedikura, manikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA ZA VSE. Info.: FB AMMTRADE, machinesmmtrade@gmail.com NUDIM masaže, protibolečinske terapije in pomoč na domu. Info.: 05 1 613 992 (Tjaša) PRODAMO sortno GROZDJE rizling in beli pino ter tudi vino. Zdravo in kvalitetno. Info.: 051 440 007 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene ustne in pisne besede sožalja, darovane sveče, za svete maše in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da je umrl naš dragi IVAN LIPOVŠEK HANZI iz Dobriše vasi 20 b (26. 12. 1942–23. 6. 2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam izrekli sožalje in nam ob njegovi bolezni pomagali. Hvala osebju Zdravstvenega doma Petrovče in Lekarni Petrovče ter patronažni službi. Hvala tudi vsem, ki so pomagali pri poslovilnem obredu, gospodu župniku, pogrebni službi Morana, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec in cvetličarni Bernarda. Žalujoči: vsi njegovi S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. Nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel ... ZAHVALA V 67. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, sin, oči, deda in tast EMIL - MILAN MLAKAR iz Šempetra, Šolska ul. 29 V najtežjih trenutkih nismo bili sami. Zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše, izraze sožalja ter tolažilne besede. Hvaležni smo pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki Ropotar, pevkam M.J.A.V, gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo ter vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: žena Milena, mama Lida, hčerka Andreja in sin Damjan z družinama 30 KRONIKA Avgust 2019 Kako srčno si si želela, da bi med nami še živela, a usoda ni hotela in prezgodaj te je vzela. Za dobroto tvojih rok je ostala beseda hvala, ki za vedno v srcu bo ostala. Hvala, draga mama. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. V SPOMIN GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 V SPOMIN E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. MARIJA VERDEV (10. 7. 1947–15. 8. 2018) Parižlje 11/c, Braslovče Tel.: 03/700 06 40 15. avgusta je minilo eno leto, odkar nas je zapustila draga mama Marica. Njeno prisrčnost in neomajno dobroto pogrešamo vsi, še posebej njeni otroci, vnuki in pravnuka. Hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo nanjo ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/571 73 00 Ko tvoje želimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te med nami ni. In čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. Draga mama, vso ljubezen si nam dala, zato za vedno v naših srcih boš ostala. Vsi tvoji, ki smo te imeli in te imamo neizmerno radi Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš, sedaj te nič več ne boli. Svet pa je mrzel, prazen za nas, odkar te med nami več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame V SPOMIN 23. julija je minilo šest let, odkar nas je zapustila ZOFIJA ZUPAN iz Levca Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. TEREZIJE OBREZ iz Prebolda, Soseska 16 (27. 5. 1929 –19. 7. 2019) se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Še posebno hvala tistim, ki ste si vzeli čas in jo obiskovali ter ji tako polepšali dneve. Hvala Jožiki Zmrzlak za pomoč pri negi, župniku gospodu Damjanu Ratajcu za redne obiske, kolektivu Brglez, Ginekološko-porodniškemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Žalujoči: njeni najdražji, ki jo bomo močno pogrešali Sapica vetra boža obraz ob vožnji s kolesom čez Žalec, hladna senca te prijetno hladi pod domačo brajdo, kuhinja te zapelje k ustvarjanju dišav in okusov, ob glasbi pozabiš skrbi in se poveseliš, roke žene, tvojih otrok, vnukov in bližnjih se te oklepajo, kot vedno najdejo pri tebi varno zavetje, še vedno nekje, čeprav daleč stran … V SPOMIN ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očija, dedija, tasta, brata, strica, svaka in prijatelja RAJKU in DAMJANU VELERJU Kako hitro čas beži … Minilo je že 17 let, odkar sva izgubila ljubljenega sina Rajka, in tudi 7 let je že, odkar ni več ljubljenega sina Damjana. Zelo vaju pogrešava in ne mine dan, da ne bi mislila na vaju. Hvala vsem, ki ste ju skupaj z nama ohranili v lepem spominu. Mamica Ida in ati Rajko Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA JANKA CEHNERJA z Ložnice pri Žalcu naj naše hvaležne misli dosežejo vse, ki ste se ob njegovem slovesu spomnili nanj. Hvala sorodnikom, prijateljem, vaščanom, PGD Ložnica, ZVVS Žalec, sošolcem, sodelavcem in znancem za tople besede sožalja, darovano cvetje, sveče ter sosedom za nakazilo v dobrodelne namene. Hvala tudi pogrebni službi Morana, pevcem, trobentaču, zastavonošam, govornici, JKP Žalec, gospodu patru ter zdravnikom v času bolezni. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 VIKTOR CILENŠEK iz Šempetra v Savinjski dolini Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni, ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN 31. avgusta bo minilo 10 let, odkar se je od nas poslovil dragi IVAN OSOLNIK iz Pongraca Z ljubeznijo v tihi žalosti čuvamo spomine na naše skupne dni. Vsi tvoji Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo, med nami si. V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar si nas zapustila, naša draga žena, mama in babi MARIJA PODVRŠNIK iz Zavrha pri Galiciji (5. 12. 1954–9. 8. 2018) Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo V SPOMIN DANIJU RIBIČU (5. 2. 1983–19. 7. 2015) 15 % gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 Utripajte z nami ... Žalujoči: vsi njegovi JOŽE KUDER NAGROBNI SPOMENIKI 12. julija nas je v 79. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, brat, svak, stric, dober sosed in prijatelj Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse tople besede, izrečena sožalja in stiske rok. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče in cvetje. Zahvaljujemo se gospodu župniku Mirku Škofleku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar za pomoč pri organizaciji pogreba ter pevcem skupine Eros za čustveno odpete pesmi. Dedija Vikija bomo pogrešali vsi, ki smo ga imeli radi. Hvaležni smo, da smo del njegovega življenja lahko preživeli z njim. V žalosti nas tolaži le misel, da čas lahko izniči vse, kar nas na zemljo veže, le do globin srca ne seže. 26. julija je minilo eno leto, odkar si mnogo prezgodaj odšel od nas, dragi mož, ati, dedi, brat, stric, tast in prijatelj zkst.utrip@siol.net 03 712 12 80 Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim. Kdo zdaj bo pel o prijateljstvu, kdo nazdravljal bo življenju, v dnevih polnih bolečin, kajti mnogo je velikih stvari, od Danija večje pa je ni. Tvoji domači KRONIKA Oko zaprem, v spominu vedno znova te uzrem. Nikjer te ni in to boli. V SPOMIN VINKO BABIČ Vsi njegovi 31 ZAHVALA POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan (1945–2000) Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in obiskujete njegov grob. Avgust 2019 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Po hitri in zahrbtni bolezni smo nenadoma izgubili ljubljeno ženo, sestro, mamico, babico in prababico V 96. letu nas je zapustila zlata mamica, babica, prababica, sestra in teta MARIJA NOVAK iz Velike Pirešice 2 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, darovano cvetje, sveče, za svete maše in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju ZD Žalec, še posebej patronažni sestri Cvetki in ekipi pomoči na domu iz Doma Nine Pokorn Grmovje. Hvala župniku gospodu Janku Cigali za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec, DU Velika Pirešica - Galicija in ZZB NOB Žalec, praporščakom, govorniku, pevcem za odpete pesmi, citrarki za glasbeno slovo od pokojnice in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: Doroteja in Danica z družinama STANISLAVO RAČNIK V SPOMIN Ob prvi obletnici, odkar nas je zapustila draga mama, oma in tašča BOGDANA - DANA COKAN iz Gotovelj 96 (17. 5. 1925–3. 9. 2018) Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni (11. 3. 1938–3. 7. 2019) Radi bi se zahvalili vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse sorodnike, prijatelje, sosede in znance, sodelavce, skratka vse, ki ste jo poznali in pospremili na zadnji poti ter ste darovali sveče in cvetje, za svete maše in denarno pomoč. Hvala pogrebni službi Ropotar za organizacijo in izvedbo pogreba, hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljen obred, MPZ DU Šempeter za odpete pesmi ob slovesu, hvala gospodu Dušanu Banku za ganljiv govor. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim posameznikom ter posebna zahvala gospodu Viliju Ograjenšku za odigrano žalostinko. Vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikoli ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo, med nami si. V SPOMIN 17. junija je minilo 20 let, kar nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata ANDREJ KRIŽAN, MIRA ŠARLAH iz Vrbja 6, Žalec (2. 6. 1933 –10. 6. 2019) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, za izrečene besede tolažbe in upanja. Hvala za podarjeno cvetje, dar za svete maše, finančno pomoč in za darovane sveče, ki jih bomo v vašem imenu prižigali na njenem grobu. Posebno zahvalo izrekamo za skrb vsem, ki ste bili zadnje mesece z njo in ji v težkih trenutkih pomagali. Hvala, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Ernest, hči Božena in vnukinja Špela z družino po domače KREMŠOV DREJA iz Galicije pri Žalcu Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Njegovi domači Ko izgubimo ljubljeno osebo, nikoli ne prebolimo bolečine! A ob osamljenih dnevih pride vsa bolečina na dan, takrat tiho padajo solze na tla! Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi … Med nami si! V SPOMIN Minilo je eno leto, odkar nas je zapustila draga mama DOROTEJA DANICA JAZBEC, roj. VIHERNIK, V SPOMIN 1. julija je minilo 5 let, odkar je za vedno odšel od nas MIHA KROFLIČ iz Kasaz Še vedno boli, a v naših srcih še živi! Vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo dolgoletna oskrbnica Lovskega doma »Rinka« nad Gotovljami iz Gotovelj (8. 1. 1926–11. 8. 2018) Hvala vsem, ki se je spomnite z lepimi mislimi in se ustavite ob njenem grobu. Njeni najdražji Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo do ponedeljka, 16. septembra 2019, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. V SPOMIN JULIJANA PUKLEK (14. 3. 1934–19. 6. 2014) Minilo je pet let od slovesa, a v naših srcih ostajaš za vedno. Vsi tvoji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin na tebe, Ciril, bo vedno ostal. ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil CIRIL VERDEV iz Podkraja pri Žalcu (12. 11. 1962–3. 5. 2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala govornikom za lepe poslovilne besede, gasilcem za izkazano čast, pevkam za zapete pesmi, pogrebni službi Usar in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Čeprav te med nami več ni, v naših srcih vedno živel boš ti. V SPOMIN 20. avgusta je minilo 10 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ate in dedi LEOPOLD JELEN s Ponikve pri Žalcu (8. 5. 1948–20. 8. 2009) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate. Vsi njegovi 32 ZANIMIVOSTI Avgust 2019 S kolesom v vseh občinah Da humanitarnost ne pozna meja, potrjuje tudi znani dolenjski rekreativni kolesar Matjaž Golob. Od 5. do 18. avgusta je s kolesom obiskal vseh 212 slovenskih občin. V okviru svojega 14-dnevnega humanitarnega kolesarjenja se je v soboto, 17. avgusta, ustavil tudi v občinah Žalec in Prebold. Podvig je končal v nedeljo, 18. avgusta, na Glavnem trgu v njegovem domačem Novem mestu. Ker je njegovo kolesarjenje tokrat namenjeno ozaveščanju javnosti o celiakiji, sta ga spremljali tudi članici društva Celiac in predstavljali projekt Življenje brez glutena. To pa ni prva takšna Golobova akcija. Lani je prekolesaril mejo nek- Bale so pujski postale Kolesar Matjaž Golob se je v soboto, 17. avgusta, v sklopu projekta Kolesarimo za celiakijo ustavil tudi v Žalcu. danje skupne države, prevozil 4070 kilometrov, porabil kar 83.000 kalorij in se domov vrnil v 20 dneh. T. Tavčar Braslovče prve v odbojki sede Pujski iz bal prinašajo mimoidočim zagotovo veselje, morda tudi srečo. Simpatično družino pujskov smo opazili v Podlogu, ob cesti, na kmetiji Uranjek, po domače Johan. Komaj smo se ustavili za fotografiranje, že so nas vsak s svoje strani pozdravili, dedek Lojz, ki se je z vnukom Miho pripeljal na kolesu, ter mama Janja z zvedavim devetmeseč- nikom Juretom v vozičku. Razložila sta nam, da so pujske postavili skupaj, družinsko, idejni vodja je bil boter Dani. Kupili so malce dražjo, rožnato folijo za baliranje, saj gre menda del izkupička prodane rožnate folije za program Dora, preventivno odkrivanje raka na dojkah. Rožnate bale so najbrž kar same klicale po asociaciji na pujske. Balam so dodali rilce ter ušesa, Janja je narisala oči ter nasmehe in bale so pujski postale. Ob cesti se nam je pridružila še babica, ki je dejala, da ker so pri hiši otroci, morajo odrasli kakšno ušpičiti, da je zabavno. Bina Plaznik Golaže razlikovale začimbe S prvega mednarodnega turnirja odbojke sede v Braslovčah. V soboto, 17. avgusta, je v Braslovčah potekal prvi mednarodni turnir v odbojki na mivki sede Beach Paravolley Open v Sloveniji, na katerem se je med seboj pomerilo kar 9 ekip iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Tako so v Braslovčah postali pionirji razvoja odbojke sede na mivki v Sloveniji. Zmago v finalu so si priigrali domačini Cestnik Volley (Goran Cestnik, Jaka Cestnik, Urška Kralj), ki so z 2:1 premagali ekipo Svedri (Matic Keržan, Sašo Korun Sebastjan Osrečki). Odbojka (na mivki) sede je para olimpijska različica odbojke (na mivki). Igrišče je manjše, saj je gibanje precej bolj zapleteno kot pri navadni odbojki (igralci sedijo na tleh, njihova zadnjica se mora vsaj deloma ves čas dotikati podlage), mreža je nižja, da je blokiranje mogoče tudi v sedečem položaju, igra pa je še bolj zanimiva, saj so žoge nižje in precej hitrejše … T. T. Ocenjevalna komisija je imela težko delo, poskusiti in oceniti je morala 16 različnih golažev. V letnem gledališču Limberk je TD Griže 10. avgusta Najuspešnejši Žalčani in Galičani V Letnem gledališču Limberk je potekalo tradicionalno srečanje članic in članov vseh upokojenskih društev, ki delujejo v Občini Žalec. Srečanja, ki ga je organiziralA Zveza DU Žalec ob pomoči DU Griže – Zabukovica, se je udeležilo okrog 350 upokojencev iz vseh desetih društev. Tekmovali so v šahu, balinanju, ribolovu, kegljanju na vrvci, streljanju z zračno puško, metanju kovinskih obročev ter pikadu. Največ točk je pri moških prejel DU Žalec, ki je v trajno last prejel tudi prehodni pokal. Enako jih je imel tudi DU Ponikva, a z manj zmagami. Tretje mesto je Zmagovalne ekipe s predsednico PZDU Zdenko Jan in predsednikom ZDUO Žalec mag. Ivanom Glušičem s 47 točkami osvojilo DU Griže -Zabukovica. Pri ženskah so bile najuspešnejše tekmovalke DU Velika Pirešica - Galicija, druge so bile tekmovalke DU Ponikva, tretje pa članice DU Levec, ki so imele ob enakem številu točk več zmag kot članice DU Kasaze - Liboje. D. N. organiziralo že 15. golažijado za pokal KS Griže. Kar 16 kuharskih ekip je kuhalo tri ure, njihov skupni imenovalec pa so bili tri kilograme govejega mesa, prav toliko čebule in kruh, ki so jih dobili od organizatorjev. Začimbe so bile skrivnost posameznih mojstrov in najbrž so prav te odločale o slastnosti končnih jedi. Največ točk in pokal za prvo mesto je komisija dodelila golažu, ki ga je skuhala ekipa Lesi bar iz Liboj. Ekipo so nagradili s sliko domačega slikarja Aca Markoviča, za najbolj urejen kuhalni prostor in veliko prehodno kuhalnico, na kateri so napisi vseh dosedanjih zmagovalcev. Drugo mesto je zasedla ekipa Vaška lipa iz Griž, tretja pa je bila ekipa Zabukovica team. D. N.